OB POLLETNIH USPEHIH OSNOVNIH ŠOL
V lanskem polletju je izdrialo brez negativne ocono 75,7 r'/o otrok, v letošnjcm pa 75,6 %. To pomeni, da sta uspeha v po-vprečju enaka. Razumljivo pa je, da se posamezne šole po uspehu med seboj razlikujejo, ker živijo in delajo v različnih okoliščinah. Najnižji uspeh na popolnih šolah je 66 %, najvišji pa 80 %. Ta razlika je brez dvoma prevelika. Zanimivo je še to, da se razlikuje uspeh od 1. do 4. razreda za 11 %, od 5. do 8. razreda pa kar za 28 %!
Kje so vzroki? Ne zaklju-čujmo  prehitro!
Vzrokov je več. Iskati jih moramo v otroku, v njego-vem domu, v šoli in širši družbeni  skupnosti.
Ko pride otrok v višje raz-rede, doživlja najburnejše ob-dobje svojega telesnega in du-ševnega razvoja, kar ga po-gosto vrže s tira. Težko mu je pomagati, dokler kriza ne mine.
V otroštvu je bil iskreno navezan na svoja roditelja, ni še opazil njunih napak. Zdaj hoče imeti v njiju vzornika, ki sta pravična, resnicoljub-na, dosledna, uravnovešena in živita v dobrih medseboj-nih »dnosih. Ker tolikšnim zahtevara starši največkrat ne morejo biti kos, pride med njimi in otroki do čustvene odtujitve. Hladen odnos otroci pogosto prenašajo tudi na vzgojitelje.
Razliko med uspehom na nižji in višji stopnji osnovne šole lahko pojasnjujemo tudi s strukturo učnega osebja. Razredni učitelj otroka dobro pozna, zato ga laže ocenjuje. Ko šolar pride v višje raz-rede, se na velikih šolah, kakršne so naše, znajde med 100 ali 120 uženci, ki jih po-učuje en predmetni učitelj ali profesor. Ta ga ne more več tako dobro poznati, lahko pa bolje oceni njegovo sposob-nost ali nesposobnost za po-samezen predmet. Ker dijaka ocenjuje več učiteljev iz raz-ličnih predmetov, ki imajo različno kvalifikacijo, se tudi ocene  nujno  razlikujejo.
Šolski kolektivi opozarjajo na to, da imajo nekateri star-ši in učenci slab odnos do šole in da špekulirajo na račun 39. čl. zakona o osnovni šoli, ki govori o napredova-nju, in na račun večernih osnovnih šol. Imamo primere, ko se učenci premišljeno od-ločijo, da se eno leto ne učijo zgodovinc, drugo Ieto pa npr. zemljepisa, pa kljub temu na-predujejo.
Ker nekateri na ta način napredujejo več let, je v zadnjih dveh razredih pre-cej učencev. Ker pa nimajc podlage, ne morejo naprej. To jim vzame pogum in vo-]jo, tako da popolnoma po-pustijo. Odločijo se, da bodo osemletko končali v večerni šoli, ker gre to laže in hitreje. Laže zato, ker ima večerna šola manj ur pouka in angle-ščina ni obvezna, hitreje za-to, ker v enem šolskem letu lahko izdelajo dva razreda.
Ali te možnosti spodbujajo učence k rednemu učcnju in napredovanju v osnovni šoli? Ne! Kdo je kriv? Neskladnost in neenotnost v organizaciji splošnega izobraževanja, po-pustljivost nekaterih učiteljev večernih šol, pa tudi starši. Preradi pripovedujejo otro-kom, da izobrazba ne pomeni veliko,  pač  pa  spričevala.
So tudi otroci, ki bi radi dokoncali šolanje, pa mu niso kos. Prej so se zaposlili in v mnogih primerih postali dobri delavci. Zdaj vrata podjetij za mlado delovno silo niso več tako na široko odprta, zato ponavljavci obtičijo v šo-lah v 6. in 7. razredih.
TRIBUNA MLADIH
S tem pa ni rečeno, da so vsega krivi zunanji vplivi, da je v šolah vse prav in v redu. Ne!   Marsikaj  je   narobe.   Če
se učiteljski zbor dogovori tik pred polletjem, da bo odločno zaostril ocenjevanje zato, da se bodo učenci zresnili, je to pozen in enostranski ukrep, ki lahko več škoduje kot ko-risti. Velja naj načelo: Kdor več daje, lahko več zahteva! O učenju in ocenjevanju je torej treba odločati na začet-ku  šolskega leta!
Zgodi se, da na šolo pride strokovnjak, ki so ga že več let pogrešali. Zahteve do učencev največkrat močno po-veča, število slabih ocen na-raste. Učenci so presenečeni, saj so imeli doselj pri istem predmetu mnogo boljši uspeh. Ker niso vedno sami krivi, da jim manjka potrebnega zna-nja, ne bi smelo iti vse na njihov račun! Majave teme-lje je vsekakor treba najprej utrditi, potem pa graditi na-prej.
Za izvedbo šolskega progra-ma je važna realizacija učnih ur, k tej pa sodijo tudi šolski športni dnevi, ki bi morali do-polnjevati življenje mladine. Resnici na ljubo je treba po-vedati, da je premalo šolskih kolektivov, ki bi se zavzemali za redne, dobro organizirane športne  dneve.
Nasprotno pa je zelo po-hvalno to, da se je dodatna pomoč organizacijsko utrdila in razširila na višji stopnji, kjer je najbolj potrebna. Do-polnilni pouk je obiskovalo kar 2.181 učencev, od katerih jih je negativno oceno popra-vilo 1.30G ali 60 %• Ce upo-števamo, da je pri dveh pol-nih izmenah težko najti pri-meren čas in kraj zanj, so to lepe številke. Za še boljši uspeh pa bi potrebovali tudi pomoč nekaterih staršev. Še vedno namreč učitelji opaža-jo. da dopolnilnega pouka ne obiskujejo prav tisti učenci, ki so  ga najbolj potrebni.
Po drugi strani pa bi mo-rali omogočiti tudi izredno nadarjenim učencem, da bi hitreje napredovali in razvi-jali svoje posebne sposobno-sti. V sedanjih razmerah je to skoraj neizvedljivo, prav tako kot razširjanje celodnev-nega pouka, ker nam manjka šolskega prostora.
Naša občinska skupščina je v primerjavi z drugimi mest-nimi občinami dajala za šol-stvo najvišji odstotek iz pro-računskih srodstev. Gospo-darske organizacije so pri tem financiranju tudi neposredno sodelovale. Kljub vsem tem naporom pa sama komuna ne more dohajati naglega raz-voja in večanja števila prebi-bivalcev na svojem področju. Jellca MESESNEL
Naši šolarji lahko samo sanja-jo o polletnih počitnicah saj jim jo ie vreme pošteno zagod-lo. Naš šolski sistem pa je oko-rel in ne dopušča nobenih sprememb.
D0M TABORNIKOV V SPODNJI SlSKl
Taborniki partizanskega odreda Rožnik, ki imajo sedež v Spodnji Siški, so šest let zaman iskali prostore za shajanje. Lani so se lotili celo črne gradnje, da bi si uredili vsaj zasilen prostor, kamor bi zahajali taborniki, medvedki in čebelice. Ko pa so napravili cementno ploščo, so dobili dovoljenje, da se lahko vselijo v bivši klub družbenih organizacij na Gasilski 17 a. Ta klub so objestneži tako razdejali, da so od njega ostali le še polomljeni stoli in nekaj miz, televizor in nekaj drobnega materiala, ki pa je bil tudi tako obrabljen in v glavnem na-merno pokvarjen, da se nobena organizacija na tem območju ni hotela lotiti popravila.
števajo pravila za vedenje v domu. Že sedaj so prostori pretesni, mladina pa bi si želela urediti še prostor za namizni tenis, postaviti okrog Doma klopi in mize, kjer bi se sestejala, urediti strelišče za streljanje z zračno puško, v večji sobi pa popraviti pod, ki je strohnel, da bi lahko prirejali plese in druge pri-redilve, ki bi pretegnile mla-dino.
Trenutno so v Domu tabor-nikov v teku razna dela, pred-vsem gradbena in pleskarska, ki pa jih bo treba kmalu za-ključiti, ker so pošla denarna sredstva, ki so si jih tabor-niki sami prislužili. Sredstva terenskih organizacij so pora-bili za zunanjo ureditev naj-nujnejših del in opremo manjše  sobice.
Mladina Spodnje Šiška z optimizmom pričakuje razu-mevanje občinske skupščine, ki je že večkrat obljubila po-moč za vzpostavitev normal-nega dela kakršnekoli organi-zirane mladinske skupine, ki bi pametno izkoriščala svoj prosti čas.
Več kot pol leta je ,,klub" sameval, voda je vdirala sko-zi streho, stene so se napile vlage, omet je začel odpadati, stekla so bila domala razbita. vrata večkrat vlomljena in ključavnice neuporabne, tla so začela že krepko trohneti itd. Razumljivo je torej, da nihče ni hotel prevzeti takih prostorov, v katere bi moral vložiti znatna denarna sred-stva in veliko prostovoljnih delovnih ur.
Taborniki imajo to zgradbo že osem mesecev v uporabi in v tem času so uspeli izsušiti vlažne prostore, izolirati zu-nanje stene, urediti sanitari-je, popraviti streho in žlebo-ve, pospravili so nesnago v zgradbi in s pomočjo krajev-nih skupnosti Hinko Smrekar in Milan Majcen ter SZDL Hinko Smrekar uredili ter po svoje opremili manjšo sobico, v kateri se sedaj shajajo ta-borniki in druga mladina.
Odred Rožnik je že četrtič prejel najvišje priznanje za svoje delo in ga je republi-ška skupščina imenovala po-novno za PARTIZANSKI OD-RED. Za ta naziv kandidirajo taborniki v Spodnji Siški tudi letos. Pred nekaj tedni so razvili svoj prapor in v te namene izdali posebne zasta-vice, ki so jih kupovali sta-rejši člani in tako prispevali znesek, potreben za prapor. Rožnik je tako druga enota za odredom Dobre volje, ki ima svoj prapor .
V Domu tabornikov, kot so ,,krstili" prostore na Gasilski 17 a, je začela pred nedavnim delovati tudi posebna sekcija enote. To je KLUB ZBIRAL-CEV taborniških oznak, na-šitkov, značk, zastavic, raz-glednic in literature. Vzpored-no s klubom pa jebila formi-rana Založniška komisija od-reda, ki izdaja strokovne pri-ročnike za delo tabornikov. ZOR — kot je uradna kratica to specializirane veje tabor-niškega odreda — ima napro-daj   tudi   taborniško   opremo.
Uprava doma je organizirala že več predavanj, kisojihta-borniki spremljali z barvni-mi diapozitivi, ki so jih sami posneli, in taborniške plese, za novo leto, dan žena in druge praznične dni, ki jih proslav-ljajo tudi taborniki, pa so pri-rodili skromne slovesnosti s taborniškim zabavnim pro-gramom in s plesom. Vseh prircditcv sc rcdno udeležuje mnogo mladine, tudi tiste, ki ni vključena v taborniško or-ganizacijo. Dom tabornikov je namreč odprt vsem, ki upo-
22. APRIL — DAN TABORNIKOV
Pred 16. leti je bila na ljub-Ijanski univerzi ustanovna skupščina takratnega Združe-nja tabornikov Slovenije. Na-slednje leto je bila v Siški ustanovljena enota, ki še ni delovala samostojno, leto ka-sneje pa se je osamosvojila. Šišenski taborniki imamo to-rej dolgoletno tradicijo pri svojem delu. Ta pomembni dogodek proslavljajo vsi ta-borniki Slovenije in tudi Si-škarji.
V proslavitev Dneva tabor-nikov prirejajo taborniki ta-borniški mnogoboj in športno tekmovanje za Ivkov memo-rial. To tekmovanje organi-zira ena naših najstarejših cnot — odred Dobre volje. Tudi letos bo 22. in 23. aprila športno tekmovanje ljubljan-skih tabornikov, ki ga bo or-ganiziral naš odred. Na pred-večer Dneva tabornikov pa bodo po Siški zagoreli tabor-ni ognji, ob katerih bodo naj-mlajši člani organizacije — medvedki in čebelice oblju-bili, starejši taborniki pa pri-segli. Tisti, ki so vsaj leto dni v organizaciji, bodo ob tabor-nem ognju lahko zagovarjali svoja taborniška imena. Klu-bovci — taborniki, stari nad 18 let se bodo udeležili par-tizanskega pohoda po parti-zanskih poteh v okolici Ljub-ljane.                           A. S.