URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 8_____________Ljubljana, petek 11. marca 1983 378. Na podlagi določb petega odstavka 51. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44-1981/82) izdaja Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije ODLOK o načinu vrednotenja in stopnjah amortizacije osnovnih sredstev delovnih ljudi, ki s samostojnim osebnim delom in z lastnimi delovnimi sredstvi opravljajo kmetijsko, gospodarsko ali poklicno dejavnost 1. člen Delovni ljudje, ki s samostojnim osebnim delom in z lastnimi delovnimi sredstvi opravljajo kmetijsko, gospodarsko ali poklicno dejavnost, ter se obdavčujejo po dejanskem dohodku, in vodijo evidenco osnovnih sredstev v poslovnih knjigah, obračunavajo amortizacijo in opravljajo revalorizacijo osnovnih sredstev po določbah tega odloka. 1. Obračun amortizacije osnovnih sredstev 2. člen Osnovna sredstva, od katerih se obračunava amortizacija po tem odloku, so: 1. gradbeni objekti, 2. oprema, 3. dolgoletni nasadi (sadovnjaki, hmeljniki in drugi večletni nasadi), 4. delovna in plemenska živina, 5. Vlaganje za pridobitev pravice do patenta, pravice do licence, pravice do modela in pravice do vzorca. . 3. člen Amortizacija se ne obračunava za: — kmetijska, stavbna in druga zemljišča, — gradbene objekte in opremo v izgradnji, — gradbene objekte in opremo, ki so kulturni' spomeniki ali umetniška dela ter gradbeni objekti in oprema, ki so zaradi svoje zunanjosti ali redkosti posebej zaščiteni, — vodnogospodarske objekte, ki se izključno ali pretežno uporabljajo za omejevanje in preprečevanje poplav, za varstvo zemljišča pred erozijo, za sanacijo usadov ali preprečevanje škodljivega delovanja podtalnih voda. 4. člen Osnova za obračunavanje amortizacije gradbenih objektov (stavbe in drugi gradbeni objekti) so izdatki za pridobitev (nakup, graditev, dograditev), ki ne 1 vključujejo cene nezazidanega zemljišča, na katerem so gradbeni objekti in cene nezazidanega zemljišča za uporabo gradbenih objektov. Osnova za obračunavanje amortizacije opreme so izdatki za opremo, izkazani s fakturo oziroma z listino o pridobitvi, povečani za stroške ’ dostave in montaže. Cena 40 dinarjev . Leto XL 5. člen Za dolgoletni nasad je osnova za amortizacijo znesek celotnega vlaganja za gojitev oziroma pridobitev takšnega nasada, po znanj šanju za prometno vrednost neobdelanega zemljišča, na katerem je nasad. Za plemensko in delovno živino je osnova za amortizacijo razlika med povprečno nabavno ceno in povprečno prodajno (klavnično) ceno v letu, za katero se opravlja amortizacija; za živino lastne vzreje pa med lastno ceno vzreje in povprečno prodajno (klavnično) ceno v letu, za" katero se opravlja amortizacija. 6. člen Osnova za amortizacijo materialnih pravic, ki so osnovna sredstva (vlaganje za pridobitev pravice do patenta, pravice do licence, pravice do modela in pravice do vzorca), je celoten znesek odškodnine, ki se po pogodbi, dogovoru ali drugem aktu o pridobitvi pravice izplača dajalcu pravice, oziroma znesek lastnih vlaganj za pridobitev materialne pravice. 7. člen Osnova za obračunavanje amortizacije se ugotavlja na podlagi dokumentacije. Za osnovna sredstva, ki so pridobljena z delom oziroma vzrejo v lastni režiji, je osnova za obračunavanje amortizacije vrednost vloženih sredstev in dela, računano po ceni v času gradnje oziroma vzreje, povečani za indeks porasta cen za posamezno vrsto sredstev. Vložena sredstva in vloženo delo je treba specificirati in dokumentirati po obsegu in vrednosti. V primeru, ko dokumentacije ni mogoče preskrbeti, mora davčni zavezanec predložiti pismeno izjavo o pridobitvi osnovnega sredstva. V izjavi mora biti navedena vrsta in opis osnovnega sredstva, leto izdelave, stopnja izrabljenosti, čas oziroma datum pridobitve, naslov dobavitelja in znesek plačila ter ocenjena sedanja vrednost osnovnega sredstva. Če je bilo osnovno sredstvo podarjeno ali podedovano, se v izjavo, vpiše naslov darovalca oziroma priimek in ime zapustnika, namesto zneska plačila pa se vpiše znesek vrednosti iz ustrezne listine (darilna pogodba, dokumenti o dedovanju), če pa tega ni, pa ocenjena vrednost. Občinska uprava za družbene prihodke preveri in upošteva ocenjeno vrednost, oziroma lahko določi’ cenilca za ocenitev vrednosti osnovnih sredstev , 8. člen Za osnovna sredstva, ki so dograjena (z" modernizacijo, adaptacijo in rekonstrukcijo) se nabavna vrednost, ki je osnova za amortizacijo, poveča za toliko, kolikor je veljala dograditev. Za osnovna sredstva, ki so revalorizirana, se nabavna vrednost poveča za razliko, ki je ugotovljena z revalorizacijo. Od povečane nabavne vrednosti osnovnih sredstev iz prvega in drugega odstavka, se obračunava amortizacija od prvega dne v naslednjem mesecu po tistem, ko se začno uporabljata po končani dograditvi oziroma po opravljeni revalorizaciji. 9. člen Za dolgoletni nasad se obračuna amortizacija ou 1. januarja v naslednjen} letu po letu, ko nasad obrodi. Za plemensko in delovno živino se obračuna amortizacija od prvega dne v naslednjem mesecu po tistem, ko se živina začne uporabljati za pleme oziro-ffla za delo. 10. člen Stopnje amortizacije osnovnih sredstev za posamezne skupine oshOvnih sredstev so: Vrsta osnovnega sredstva — opis skupine 'k 3? RS o = IB! 1 s 3 4 1. STAVBE IN DRUGI GRADBENI OBJEKTI ZA OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI S PODROČJA KMETIJSTVA 1. Za živino in njihovo krmljenje (hlevi, krmilne in napajalne naprave in drugo): 1.06 a) iz trdega materiala — betona, betona in kovin, kamna in opeke 3 1.07 b) iz lesa in drugega materiala 5 2. Za proizvodnjo, pripravljanje in vzdrževanje sadnega in sadilnega materiala v kmetijstvu: 1,06 a) iz trdega materiala — betona, betona ih kovin, kamna in opeke 3 1,07 b) iz lesa in drugega materiala 4 3. Za predelavo zgodnje ib sezonske zelenjave in sadja: 1,07 — steklenjaki 7 1,07 — plastenjaki 12 4. Za primarno predelavo kmetijskih proizvodov (skladišča, sušilnice, objekti za sortiranje in pobiranje proizvodov ih podobno) tet za druge (neomenjene) na-rhehe iz kmetijske dejavnosti: li06 a) iž betoha; betorta in kovin 2 1^06 b) iz kamna ih opeke 3 1>07 d) iz lesa in drugega materiala 5 5. 2. STAVBE IN DRUGI GRADBENI OBJEKTI ZA OPRAVLJANJE GOSPODARSKIH IN POKLICNIH DEJAVNOSTI 1.06 a) iz trdega materiala — betona, betona in kovin, iz kamna in opeke 2 1.07 b) iz kovin 2,5 1,07 c) iz lesa in drtigega materiala 5 6. 3. OPREMA 2,01 Vodno gospodarski stroji in naprave: turbine, vodni kotli, hidrogeneratotji, transformatorji, električni črpalni in drugi' agregati za vodo 10 7. 2,04 Stroji za obdelovanje nekovinskih rud- nin (mletje in gnetenje, drobilniki, Sita, centrifuge, filtri in drugo) 7,2 8. 2,05 Stroji za obdelovanje kovin (stružnice, brusilniki, vrtalniki, skobeljniki, dolbni- 1 3 3 4 ki, rezkalniki, stroji za rezanje ktivin, ža prebiranje, stiskalnice, za kovanje, upogibanje, oblikovanje, valjanje, vlačenje, agregati za varjenje, oprema livarn ih kovačnic) 9,6 9. 2,06 Stroji in naprave za proizvodnjo kemičnih, gumarskih ih usnjenih izdelkov ter izdelkov iz plastičnih mas: a) za proizvodnjo elektrod, akumulatorjev In baterij 8 b) za proizvodnjo gumijevih izdelkov in izdelkov iz plastičnih mas 9,6 c) za proizvodnjo obutve, usnjene in gumijaste galanterije 8,8 10. 2,07 Stroji in naprave za proizvodnjo gradbenega materiala: — oprema za izdelovanje opeke, blokov in strešne opeke (peči, mlini, drobilniki, sušilnice, filtri in druga oprema) 8,8 — oprema za izdelovanje azbestno ce- mentnih izdelkov (stiskalnice, jekleni modeli, vakuumske črpalke, kompresorji, komandne in signalne omare, dvigala, oprema za regulacijo procesa in druga oprema) 9,6 — oprema za proizvodnjo drugega gradbenega materiala (peči za proizvodnjo apna, oprema za proizvodnjo gradbenih elementov, stroji za mešanje betona in malte ter druga oprema) 8 11. 2,08 Stroji za rezanje in obdelovanje lesa: — stroji za rezanje hlodov (žage in druge naprave) 8 — stroji in naprave za obdelavo lesa ter za izdelovanje pohištva, stavbnih in drugih izdelkov (stružnice, vrtalniki, brusilniki, skobeljniki ter druga oprema) 11,2 12. 2,09 Stroji in naprave za predelavo tekstila: a) stroji za barvanje preje in drugih surovin tekstilne industrije 8 b) stroji in naprave za izdelovanje kon- fekcije (šivalni stroji, naprave in pripomočki pri krojenju ter druge naprave za dodelavo) 9,6 13. 2,10 Stroji in naprave za predelavo živil: a) stroji in naprave v mlinih 7 b) stroji in naprave v pekarnah za proizvodnjo kruha, jpfeciVa ter testenin 9,6 c) stroji in naprave za proizvodnjo slaščičarskih izdelkov 9,6 d) stroji in naprave za predelavo sadja in grozdja ter zelenjave 8 e) stroji in naprave za predelavo in konzerviranje mesa 8 14. 2,11. Stroji in naprave za grafično dejavnost: knjigoveški stroji in drugi tiskarski stroji, naprave za sitotisk za izdelovanje etiket in nalepk ter druge naprave 7 15. 2,12 Stroji in naprave na področju kmetij- stva, gozdarstva in ribištva: a) oprema za poljedelstvo, sadjarstvo, vinogradništvo in za kmetijske storitve: — dvoosni in enoosni traktorji (s kolesi Ih goseničarji) 12 — plugi, brane in prrivaljarji in ravnalniki 10,5 12 3 4 — ireze, škropilniki in atomizerji, trosilniki za umetna gnojila 10 — trosilniki za hlevski gnoj, sejalniki in sadilniki, prekopalniki in kultivatorji 12 — kombajni — samovozni 13 — kombajni in trgalniki — vlečni 8 — žetveni stroji, izkopalniki, mlatilnice, kosilniki, zgrabljalniki, obračalniki za seno, stiskalnice in elevatorji 10,5 — stroji m naprave za čiščenje, sortiranje kmetijskih pridelkov (selektorji, tri- erji, vejalniki, stroji za sortiranje, lu-ščilniki, robkalniki, stroji za pakiranje, močilniki in aspiratorji) 9 — krmorezniki in drobilniki 9,6 — mešalniki in transporterji krme, krmilniki in napajalniki 9 b) Oprema za živinorejo: — molzni stroji, cisterne za mleko, črpalke in hladilniki za mleko , 9,6 — stroji in naprave za odstranjevanje gnoja v hlevih, valilniki in grelniki 11,5 — stroji, za striženje ovac, stroji za ce- ditev medu, ventilatorji ter druga oprema za živinorejo 10 c) Druga oprema 11 16. 2,12 d) Oprema za gojitev in lov rib 10 17. 2,12 Stroji in naprave na področju gradbe- ništva: — bagri, buldožerji, stroji za nakladanje 18 — drobilniki 10 — mlini, sita vibracijska in resonančna, mešalniki za beton in malto, separatorji, transporterji 10 — oprema za brušenje teraca 13,2 — brusilni stroji za parket 12,8 — druge naprave in orodja v gradbeništvu 10 18. 2,14 Vozila, ki se uporabljajo za cestni promet: — tovornjaki, priklopniki' tovornjakov, vlačilci, osebna tovorna vozila (kombi). osebni avtomobili 15 — motorna kolesa, mopedi in kolesa 12 — druga (neomenjena) oprema za cestni prevoz 14,5 19. 2,15 Sredstva in naprave plovbe 5 20. 2,20 Pisarniški stroji, aparati in potrebščine: — mehanični pisalni stroji, električni pi- salni stroji, električni računski stroji In drugi računski stroji " 11,2 — registrske blagajne in knjigovodski stroji 12 — oprema za snemanje in razmnoževa- nje pisarniškega (pisanega, tipkanega, tiskanega, risanega) materiala 11,2 — elektronski računalniki in druga oprema za avtomatsko obdelavo podatkov 16 21. 2,21 Pohištvo ter stroji, priprave in aparati za splošne in posebne namene: — pohištvo pisarniško in drugo: leseno, kovinsko in iz drugega materiala, ki se uporablja na področju opravljanja kmetijskih dejavnosti, gospodarskih in po- J klicnih dejavnosti 11 12 3 4 — stroji, naprave, aparati, in štedilniki za pripravljanje hrane; peči za ogrevanje 15 — strežna posoda iz kristala in drugega plemenitega materiala 12 — stroji in naprave za kemično čiščenje tekstilnih izdelkov, za pranje in sušenje perila, sesalniki za prah, loščilci, infra kremenove svetilke, glasbeni avtomati, prodajni avtomati 20 — hladjjne naprave in hladilni aparati ter druga nenašteta oprema 10 22. 2,21 Oprema za opravljanje obrtniških storitev: — za izdelavo obrtniških kovinskih predmetov in za popravilo kovinskih izdel- kov 9,6 — za izdelavo in popravilo elektrotehničnih izdelkov 12 — za izdelavo in popravilo lesenih predmetov 11,2 — za izdelavo in popravilo tekstilnih, usnjenih in gumenih izdelkov 8,8 — za izdelavo živil 9,6 — za opravljanje brivskih, frizerskih m drugih osebnih storitev ter storitev v gospodinjstvu 13 druga (neomejena) oprema za opravljanje obrtniških storitev 9,6 23. 4. OSNOVNA ČREDA — DELOVNA IN PLEMENSKA ŽIVINA 3.01 Goveja živina: — plemenska 20 — delovna 12,5 3.02 konji 10 3,06 merjasci 25 3,06 plemenske svinje 33 3.03 druga živina 20 5. DOLGOLETNI NASADI 3,01 Sadovnjaki: — slive, češnje, višnje, kutine, jablane in hruške 5 — breskve * 12 — marejice 10 — orehi 8 — maline, robidnice, ribez in jagode 20 — drugo sadje 8 4.02 Vinogradi 6 4.03 Hmeljniki 5 24. 6. VLAGANJA ZA PRIDOBITEV MA- TERIALNIH PRAVIC Vlaganja za pridobitev pravice do patenta, pravice do licence, pravice do modela in pravice do vzorca 10 11. člen Amortizacija se obračuna ob zaključku koledarskega leta. Za obračun se uporabijo stopnje iz prejšnjega člena. Ce za posamezno osnovno sredstvo ni določena stopnja amortizacije, se mporabi stopnja, ki je določena za sorodno skupino osnovnega sredstva. Če je vrednost osnovnega sredstva v celoti odpisana, osnovno sredstvo pa občan še nadalje uporablja, se amortizacija ne obračuna. ' 12. člen Za gradbene objekte in opremo, navedeno v 10. členu pod zaporedno številko od 1 do 6, 16, 19, 21, 23 in 24, se amortizacijo obračunava po predpisanih stopnjah ne glede na to, s kakšno delovno intenzivnostjo so se osnovna sredstva uporabljala v letu, za katero se amortizacija obračunava. Če se je oprema, navedena v 10. členu pod zaporedno številko 7 do 15, 17, 18, 20 in 2^ uporabljala z delovno intenzivnostjo, ki je manjša ali večja od intenzivnosti dela v eni izmeni, se znesek amortizacije, obračunan po predpisanih stopnjah, sorazmerno zmanjša oziroma poveča. Znesek amortizacije se sorazmerno poveča tako, da znaša povečanje pri uporabi opreme v dveh delovnih izmenah 25 "/o. Pri uporabi opreme z delovno intenzivnostjo nad dve izmeni pa se znesek amortizacije sorazmerno poveča, vendar največ za nadaljnjih 25°/». Šteje se, da se je oprema iz prejšnjega odstavka, razen opreme, navedene pod zaporedno številko 18 (vozila, ki se uporabljajo za cestni promet), uporabljala za delo več kot eno izmeno, če je obratovala nad 2200 ur, več kot dve izmeni pa, če je obratovala nad 4400 ur v letu, za katero se obračunava amortizacija. Šteje se, da so se vozila, ki se uporabljajo za cestni promet, uporabljala za delo več kot eno izmeno, če so prevozila nad 30.000 km oziroma, da so se uporabljala za delo več kot dve izmeni, če so prevozila nad 60 000 km v letu, za katero se obračunava amortizacija. O znižanju ali zvišanju amortizacijskega zneska odloča občinska uprava za družbene prihodke. 2. Revalorizacija osnovnih sredstev 13. člen Revalorizacija osnovnih sredstev po tem odloku je usklajevanje nabavnih in odpisanih vrednosti gradbenih objektov, opreme, dolgoletnih nasadov ter plemenske in delovne živine, izkazanih v poslovnih knjigah, z njihovimi tržnimi cenami na dan, ko se opravi revalorizacija. Revalorizacija osnovnih^redstev se opravi po določbah tega odloka. 14. člen Iz revalorizacije so izvzeta: — osnovna sredstva v graditvi oziroma gojitvi, dokler traja njihova graditev oziroma gojitev, — vlaganja za pridobitev pravice do patenta, pravice do modela in pravice do vzorca, — osnovna sredstva, ki so že odpisana in osnovna sredstva, ki so trajno izven uporabe. Po tem odloku se šteje, da je graditev oziroma gojitev končana, ko so osnovna sredstva usposobljena za funkcijo, za katero so namenjena. Pri gradbenih objektih in opremi se šteje, da so usposobljeni za funkcijo, ko so opravljena vsa dela oziroma vsa opravila, določena v projektni dokumentaciji, na podlagi katere so zgrajeni oziroma nabavljeni. Pri dolgoletnih nasadih se šteje, da so usposobljeni' za svojo funkcijo, ko nasad začne roditi. Plemenska in delovna živina sta usposobljeni takrat, ko »začneta uporabljati za pleme oziroma za delo. * 15. člen Revalorizacija se opravi s stanjem na dan 31. decembra tistega leta, v katerem so bili izpolnjeni pogoji, določeni v tem odloku. Revalorizacija osnovnih sredstev, katerih graditev, oziroma gojitev, dograditev ali rekonstrukcija je trajala več kot eno leto, se opravi v letu, ko se izročijo v uporabo, oziroma, ko so usposobljeni za funkcijo, za katero so namenjena. 16. člen Osnova za revalorizacijo je nabavna in odpisana vrednost osnovnih sredstev, izkazana v poslovnih knjigah s stanjem na dan 31. decembra tistega leta, za katero se opravi revalorizacija. 17. člen Revalorizacija osnovnih sredstev se opravi, kadar je razlika med vrednostjo osnovnega sredstva, izkazana v poslovnih knjigah, in tržno vrednostjo, večja od 5 %>. Revalorizacija gradbenih objektov in opreme se opravi na podlagi indeksov cen, ki jih za posamezno leto ugotavlja Zvezni zavod za statistiko. Plemenska in delovna živina se revalorizirata po poprečni tržni ceni take živine na koncu leta, za katero se opravi revalorizacija. Dolgoletni nasadi se revalorizirajo po poprečnih tržnih cenah del in materiala, potrebnih za gojitev nasadov in za njihovo vzdrževanje v letu, za katero se opravi revalorizacija. 18. člen Rezultat revalorizacije se vknjiži v poslovnih knjigah z dnem 31. decembra tistega leta, za katero je opravljena revalorizacija. O opravljeni revalorizaciji je treba poslati poročilo pristojni občinski upravi za družbene prihodke, in sicer najpozneje do 31. januarja po letu, za katero je bila opravljena revalorizacija. Pravice in obveznosti, ki izvirajo iz rezultata revalorizacije, tečejo od 1. januarja naslednjega leta. 19. člen Direktor Republiške uprave za družbene prihodke je pooblaščen, da predpiše način ugotavljanja in izkazovanja rezultatov revalorizacije ter način posredovanja podatkov občinskim upravam za družbene prihodke. 3. Prehodne in končne določbe 20. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehata veljati: — odlok o načinu vrednotenja in stopnjah amortizacije osnovnih sredstev v lasti občanov (Uradni list SRS, št. 55-435/72, 45-394/73 ih 22-1043/76) in — odlok o revalorizaciji osnovnih sredstev delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov (Uradni list SRS, št. 22-1042/76). 21. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. „ Št. 428-04/83-5/2-1 Ljubljana, dne 24. februarja 1983. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Vlado Klemenčič L r. 379. Na podlagi 196. člena in prvega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni Ust SRS, št. 24/79) ter v zvezi s 4. členom odredbe o depozitu za dinarje, ki jih imajo občani pravico odnesti iz Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 8/83), izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o določitvi pristojnega organa za izdajanje potrdil za oprostitev polaganja depozita na dinarje, ki jih imajo občani pravico odnesti iz Jugoslavije 1. člen Občinski upravni organi za notranje zadeve izdajajo potrdila o oprostitvi polaganja depozita po 1., 2., 3. ih 8. točki prvega odstavka 4. člena uredbe o depozitu za dinarje, ki jih imajo občani pravico odnesti iz Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 8/83), ki se uporabljajo kot dokaz za uveljavljanje oprostitve polaganja depozita pri odhodu iz Jugoslavije in sicer: 1. za delavce na začasnem delu v tujini, ki nimajo delovne vize (1. točka 4. člena uredbe); 2. za člane ožje družine delavca na začasnem delu v tujini, ki z njim tam tudi prebivajo (1. točka 4. člena uredbe); 3. za člane ožje družine delavca na začasnem delu v tujini', ki gredo k njemu na obisk (1. točka 4. člena uredbe); 4. za občane, ki odhajajo na obisk k ožjim družinskim članom, katerih prebivališče je v tujini (2. točka 4. člena uredbe); 5. za občane, ki so v skladu z mednarodno pogodbo o malem obmejnem prometu, ki jo je sklenila SFRJ, zaposleni v tujini ali se tam šolajo; 6. za občane — udeležence srečanj obmejnega prebivalstva, če je srečanje v sosednji državi (8. točka 4. člena uredbe). 2. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o določitvi pristojnega organa za izdajanje potrdil za oprostitev polaganja depozita pri prehodu čez državno mejo (Uradni list SRS, št. 37/82). 3. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem Hstu SRS. Št. 403-02/82-1/13-1 Ljubljana, dne 2. marca 1983. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije • Podpredsednik Vlado Klemenčič 1. r. , 380. Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75, 33/76 in 43/82) in drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni Ust SRS, št, 33/80) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1983 (Uradni list SRS, št. 45/82, 1/83, 2/73, 4/83,_ 5/83, 6/83 in 7/83) I. V tabeli pod točko 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se izvršijo naslednje spremembe: 1. Pri zaporedni številki 1 občina Ajdovščina se: — v stolpcu 8 stopnja 1,54 nadomesti s stopnjo 1,53; — v - stolpcu 9 stopnja 1,23 nadomesti s stopnjo 1,01; — v stolpcu 10 stopnja 5,94 nadomesti s stopnjo 5,59; — v stolpcu 12 stopnja 0,56 nadomesti s stopnjo 0,54; — v stolpcu 13 stopnja 0,877 nadomesti s stopnjo 0,83; — v stolpcu 14 stopnja 1,14 nadomesti s stopnjo 1,04; — v stolpcu 15 stopnja 1,03 nadomesti s stopnjo 0,92; — v stolpcu 17 stopnja 13,697 nadomesti s stopnjo 13,17; — v stolpcu 18 stopnja 30,267 nadomesti s stopnjo 29,41. 2. Pri zaporedni številki 21 občiha Lenart se: — v stolpcu 8 stopnja 1,80 nadomesti s stopnjo 1,78; — v stolpcu 9 stopnja 0,99 nadomesti s stopnjo 0,92; — v stolpcu 12 stopnja 0,67 nadomesti s stopnjo 0,66; — v stolpcu 13 stopnja 0,25 nadomesti s stopnjo 0,23; — v stolpcu 14 stopnja 1,37 nadomesti s stopnjo 1,36; — v stolpcu 17 stopnja 13,74 nadomesti s stopnjo 13,68; — v stolpcu 18 stopnja 29,75 nadomesti s stopnjo 29,62. 3. Pri zaporedni številki 37 občina Ormož se: — v stolpcu 8 stopnja 1,65 nadomesti s stopnjo I, 55; — v stolpcu 10 stopnja 4,78 nadomesti s stopnjo 4,38; — v stolpcu 13 stopnja 0,36 nadomesti s stopnjo 0,34; — v stolpcu 14 stopnja 1,23 nadomesti s stopnjo 1,16; — v stolpcu 17 stopnja 12,10 nadomesti s stopnjo II, 51; — v stolpcu 18 stopnja 28,56 nadomesti s stopnjo 27,97. 4. Pri zaporedni številki 59 občina Zagorje se: — V stolpcu 9 stopnja 1,01 nadomesti s stopnjo 0,94; — v stolpcu 13 stopnja 0,34 nadomesti s stopnjo 0,33; — v stolpcu 14 stopnja 0,98 nadomesti s stopnjo 0,95; — v stolpcu 17 stopnja 11,80 nadomesti s stopnjo 11,76; — v stolpcu 18 stopnja 28,92 nadomesti s stopnjo 28,81. II. V tabeli pod A a) in b) >Stopnje prispevkov iz dohodka« se: 1) Pri zaporedni številki 1 občina Ajdovščina: — v stolpcu 3 stopnja 11,20 nadomesti s stopnjo 10,20. 2) Pri zaporedni številki 21 občina Lenart: — v stolpcu 3 stopnja 10,04 nadomesti s stopnjo 10,03; — v stolpcu 4 stopnja 0,26 nadomesti s stopnjo 0,25. 3) Pri zaporedni številki 37 občina Ormož: — v stolpcu 3 stopnja 10,54 nadomesti s stopnjo 10,07. III. Spremembe pregleda stopenj davkov in prispevkov se uporabljajo 15 dni po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-15/82 Ljubljana, dne 4. marca 1983. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r. spevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 45/82, 1/83, 2/83, 4/83, 5/83, 6/83 in 7/83) se v tabelah točke 2: — pri zaporedni številki 1 občina Ajdovščina stopnja 13,697 nadomesti s stopnjo 13,17; — pri zaporedni številki 21 občina Lenart stopnja 13,74 nadomesti s stopnjo 13,68; — pri zaporedni številki 37 občina Ormož stopnja 12,10 nadomesti s stopnjo 11,51; — pri zaporedni številki 59 občina Zagorje stopnja 11,80 nadomesti s stopnjo 11,76. Št. 420-15/82 Ljubljana, dne 4. marca 1983. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r. 382. 381. Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 70/80, 70/81, 34/82, 67/82) izdaja Republiška uprava za družbene prihodke Na podlagi statutarnega sklepa o organizaciji in upravljanju Izobraževalne skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 13/75) so delegati uporabnikov in iz-jaicev v skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 9. februarja 1983 uskladili stališča v zborih in med njima ter sprejeli SKLEP o okvirih za višino naložb v vzgojnoizobraževalne objekte v letu 1983 ODREDBO 1. Naložbe v vzgojnoizobraževalne objekte v letu o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih ra- 1983 (po cenah januarja 1983) ne smejo preseči nasled-čunih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in pri- njih zneskov za: din/m> normirane neto površine zgradbe šola dom zaklonišče adaptacija novogradnja novogradnja a) gradbena in obrt. dela z notranjimi instalacijami 13.300 19.000 29.100 b) zunanja ureditev in priključki , 890 2.350 3.800 c) oprema 3.140 3.140 4.460 č) projekti, inženiring in ostali stroški investit. 1.340 1.900 3.340 a—č) skupaj - 18.670 26.390 40.700 ad b) Kot zunanja ureditev in priključki se upošteva planiranje zemljišča za šolsko-domsko dvorišče in igrišča, ureditev dovozov in dostopov do zgradbe ter izvedba priključkov na javne komunalne naprave, vendar samo v tolikšnem obsegu, da so izpolnjeni minimalni pogoji za pridobitev uporabnega dovoljenja. Ne upošteva pa se vrednost komunalno opremljenega zemljišča, morebitna rušitvena dela, stroški nadomestnih stanovanj in druga pripravljalna dela na zemljišču. ad c) Za opremo se šteje vgrajena in pomična oprema po normativih, vendar brez učil in učnih pripomočkov. ad č) Od stroškov v tej točki odpade na: — projekte 40 %> — inženiring 30 Vo — ostale stroške 30 "/o 2. Normirana neto zazidana površina zgradbe 2.1. Celodnevna osnovna šola 2.1.1. Podružnična šola: je odvisna od vrste in kapacitete šole — doma, kot sledi: vpisanih učencev 66 90 120 učencev v prvi izmeni 60 90 120 mVučenca v prvi izmeni: A. učni prostori 2,9 2,8 2,7 B.C. ostali prostori in komunikacije 3,6 2,8 2.2 A.B.C. skupaj m2 6,5 5,6 4,9 JJ..2. Samostojna in centralna šola vpisanih učencev 240 480 720 960 učencev v prvi izmeni 240 480 720 960 mVučenca v prvi izmeni: A. učni prestopi 4,5 4,2 4,0 3,8 B.C. ostali prostori in komunikacije 3,1 2,7 2,3 2,0 A.B.C. skupaj m2 7,6 6,9 6,3 5,9 2.2. Osnovna šola s prilagojenim programom 2.2.1. Oddelek pii šoli ad 2.1.1. in ad 2.1.2. zgoraj vpisanih učencev 12 24 36 48 učencev v prvi izmeni 12 24 36 48 mVučenca v prvi izmeni: A. učni prostpri . 4,3 3,8 3,5 3,4 B.C. ostali prostori in komunikacije 2,6 2,3 2,1 1,9 A.B.C. skupaj m2 6,9 6,1 5,6 . 5’3 2.2.2. Samostojna in centralna šola vpisanih učencev 72 144 216 288 učencev v prvi izmeni 72 144 216 288 mVučenca v prvi izmeni: A. učni prostori 6,2 5,8 5,3 4,8 B.C. oetalt prostori in komunikacije 4,2 3,5 3,0 2,6 A.B.C. skupaj m2 10,4 9,3 8,3 7,4 • 2.3. Delovno usposabljanje težje duševno prizadetih otrok 2.3.1. Oddelki pri osnovni šoli ad 2.2.2. 'zgoraj vpisanih učencev 12 24 36 48 učencev v prvi izmeni 12 24 36 48 mVučenca v prvi izmeni: A. učni prostori 4,9 4,4 4,1 M B.C. ostali’ prostori in komunikacije 3,0 2,6 2,3 2,1 A.B.C. skupaj m2 7,9 7,0 6,4 6,0 2.3.2. Samostojna organizacija vpisanih učencev 72 144 216 288 učencev v prvi izmeni 72 144 216 288 mVučenca v prvi izmeni: A. učni prostori 7,0 6,5 6,0 5,4 B.C. ostali prostori in komunikacije 4,9 4,0 3,3 2,9 A.B.C. skupaj m2 11,9 10,5 9,3 8,3 2.4.1. Ekonomska, družboslovna, pedagoška, naravo-slovno-matematična in računalniška usmeritev vpisanih učencev 360 720 1.080 1.440 učenčev v prvi izmeni 240 480 720 960 m2/učenca v prvi izmeni: A. učni prostori 5,0 4,6 4,3 4,0 B.C. ostali prostori in komunikacije 3,1 2,7 2,3 2,0 A.B.C. skupaj m2 8,1 7,3 6,6 6,0 2.4.2. Ostale usmeritve vpisanih učencev 360 720 1.080 1.440 učencev v prvi izmeni 240 480 720 960 m2/učenca v prvi izmeni: A. učni prostori 5,9 5,3 4,8 4,4 B.C. ostali prostori in komunikacije 3,4 2,9 2,5 2,2 A.B.C. skupaj m2 9,3 8,2 7,3 6,6 2.4.3. S prilagojenim programom vpisanih učencev 72 144 216 288 učencev v prvi izmeni 72 144 216 288 m2/učenca v prvi izmeni: A. učni prostori 7,5 6,7 6,1 5,6 B.C. ostali prostori in komunikacije 4,4 3,8 3,2 2,7 A.B.C. skupaj m2 11,9 10,5 9,3 8,3 2.8. Visoke šole 2.5.1. Ekonomska, družboslovna, pedagoška (brez teles- nekulturnih programov), naravoslovno-matema- tična in računalniška usmeritev vpisanih rednih študentov 360 720 1.080 1.440 študentov ,v prvi izmeni 240 480 720 960 m2/študenta v prvi izmeni: . A. učni prostori 5,2 4.8 4,5 4,3 B.C. ostali prostori in komunikacije 3,4 3,0 2,6 2,2 A.B.C. skupaj m2 8,6 7,8 7,1 6,5 2.5.2. Kulturno-umetniška in pedagoška (s telesnokul- turnim programom) vpisanih rednih študentov 120 240 360 480 * študentov v prvi izmeni 120 240 360 480 m2/študenta v prvi izmeni: A. učni prostori 14,8 12,0 10,5 B.C. ostali' prostori in komunikacije 10,2 8,0 6,5 A.B.C. skupaj m2 25,0 20,0 17.0 ' 15.0 2.5.3. Ostale usmeritve vpisanih rednih študentov 300 600 900 , 1.200 študentov v prvi izmeni 240 480 720 960 « m2/študenta v prvi izmeni: A. učni prostori 6,4 5,9 5,5 5,2 B.C. ostali prostori in komunikacije 3,8 3,3 3,0 2,7 A.B.C. skupaj m2 10,2 9,2 8,5 7,9 2.6. Dom za učence in študente 2.6.1. Ločene enote število ležišč 60 120 180 240 m2/ležišče: A. bivalni prostori 1 5,8 5,8 5,8 5,8 B.C. ostali prostori in komunikacije 4,4 3,3 2,9 2,7 A.B.C. skupaj m2 10,2 9,1 8,7 8,5 2.6.2. Samostojni dom število ležišč 240 480 720 960 m2/ležišče: A. bivalni prostori 8,0 7,7 7,5 7,4 B.C. ostali prostori in komunikacije 5,5 4,8 4,3 4,2 A.B.C. skupaj m2 13,5 12.5 118 11,6 2.7. Dom za učence s prilagojenim programom 2.7.1. Ločena enota število ležišč 12 24 36 48 m2/ležišče: A. bivalni prostori 9,3 8,6 8,0 7,5 B.C. ostali prostori in komunikacije 5.7 4.7 4.3 4,0 A.B.C. skupaj m2 15,0 13,3 12,3 11,5 2.7.2. Samostojni dom , število ležišč 72 144 216 288 nVVležišče: A. bivalni prostori 11,4 10,9 10,5 10,3 B.C. ostali prostori in komunikacije 6,7 6,1 5,7 5,3 A.B.C. skupaj m2 18,1 17,0 16,2 15,6 2.8. Ce mikrolokacijski pogoji narekujejo izgradnjo zaklonišča, se v ta namen priznavajo normirane neto površine: 2.8.1. Pri šolah 0,5 m2/učenca-študenta v prvi izmeni 2.8.2. Pri domovih 0,6 m2/ležišče Normirano neto površino tvorijo: V šolah A. Prostori za pouk, kamor spadajo 1. učilnice 2. predavalnice 3. laboratoriji 4. učne delavnice 5. kabineti ;— mirno delo učiteljev 6. mimo delo učencev 7. knjižnice-čitalnice 8. klubski prostori za učence In učitelje 9. telovadnice in 10. morebitne druge učne površine B. prostori za druge namene, kamor spadajo: 11. jedilnica — večnamenski prostor 12. obrat kuhinje 13. obrat pralnice 14. hišna delavnica 15. inventar — arhiv 16. sanitarije — garderobe 17. upravni prostori — strokovne službe 18. kotlarna in . 19. morebitne druge površine za druge namene C. 20. komunikacije V domovih A. Bivalni prostori, kamor spadajo: 1. spalnice 2. sobe za obolele učence 3. dnevne sobe — učilnice 4. knjižnica — čitalnica 5. mladinska soba 6. športni — klubski prostori 7. jedilnica — večnamenski prostor in 8. morebitne druge bivalne površine B. Drugi prostori, kamor spadajo: 9. sanitarije — garderobe 10. prostori za čiščenje obleke in obutve 11. sobe za dežurne vzgojitelje 12. upravni prostori 13. strokovne službe — zbornica 14. ambulanta 15. pbrat kuhinje 16. obrat pralnice 17. hišna delavnica 18. inventar, arhiv 19. ogrevanje in 20. morebitne druge površine za druge namene C. 21. komunikacije 3. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o okvirih za višino naložb v vzgojnoizobraževalne objekte v letu 1982, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 7 z dne 27. 2. 1982. 4. Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati z dnem objave. St. 402-26/83 Predsednik skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije Tone Ferenc 1. r. 383. Na podlagi 31. člena statuta Izobraževalne skupnosti Slovenije je odbor skupščine za usmerjeno izobraževanje na svoji 15. seji dhe 7. marca 1983 sprejel naslednji UGOTOVITVENI SKLEP 1 1 Odbor za usmerjeno izobraževanje skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije ugotavlja, da so pristojni organi: Posebne izobraževalne skupnosti za usnjarsko predelovalno industrijo v SRS, Izobraževalne skupnosti gradbeništva Slovenije, Posebne izobražer valne skupnosti tiska in papirja v ŠR Sloveniji, Izobraževalne skupnosti za elektrotehniško in računalniško usmeritev v SR Sloveniji, Izobraževalne skupnosti za metalurško in kovinarsko usmeritev v SR Sloveniji, Izobraževalne skupnosti za rudarsko in geološko usmeritev v SR Sloveniji, Posebne izobraževalne skupnosti prometa in zvez SR Slovenije, Izobraževalne skupnosti za zdravstveno usmeritev v SR Sloveniji, Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev v SR; Sloveniji, Posebne izobraževalne skupnosti za družboslovno usmeritev, Izobraževalne skupnosti Slovenije, v skladu z zakonom o načinu razpolaganja s presežki proračunskih prihodkov v družbenopolitičnih skupnostih in presežki prihodkov samoupravnih interesnih skupnosti' družbenih dejavnosti v letu 1983 (Uradni list SFRJ, št. 76/82) sprejeli naslednji sklep temeljne organizacije združenega dela, delovne skupnosti in drugi uporabniki, ki plačujejo prispevek za usmerjeno izobražkvanje navedenim posebnim izobraževalnim skupnostim in Izobraževalni skupnosti Slovenije vplačajo v mesecu marcu 1983 le razliko med obračunano obveznostjo plačila prispevka za usmerjeno izobraževanje za leto 1982 na osnovi rea- liziranega dohodka, izkazanega v zaključnih računih za leto 1982 ter akontacijami tega prispevka, ki so ga vplačali v letu 1982, ne vplačajo pa akontacije prispevka za mesec marec 1983. 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati dan po objavi. Predsednik odbora za usmerjeno izobraževanje Dr. Viljem Merhar 1. r. 384. Na podlagi 5. člena samoupravnega sporazuma o oblikovanju ter nalogah skupnih organov udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike je skupščina delegatov udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju na seji dne 3. marca 1983 sprejela SKLEP o valorizaciji vrednosti točke kadrovskih štipendij 1 Vrednost točke za kadrovske štipendije se s 1. 3. 1983 poveča od dosedanjih 5,32 din na 5,85 din. Tabela vrednosti kadrovskih štipendij: Za učence v srednjem usmerjenem izobraževanju: po uspehu št. točk. din zadosten 400 2.340 dober 480 2.808 prav dober 590 3.452 odličen 720 4.212 Za študente višjih in visokih šol: 6,0—6,5 600 3.510 6,6—7,2 650 3.803 7,3—7,9 720' 4.213 8,0—8,6 800 4.680 8,7—9,3 900 5.265 9,4—10 1080 6.318 Enotna kadrovska štipendija: St. točk din — za učence v prvem letniku sred- njega usmer. izobr. (ne glede na : prejš- nji učni uspeh) 480 2.808 — za stud. I. let. viš. in visokih šol (ne glede na prejšnji uspeh) 650 3:803 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 7. marca 198i3. Namestnik predsednika skupščine delegatov udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju SR Slovenije Roman Kogelntk 1. r. 385. Na podlagi 13. člena družbenega dogovora o popustih in regresih za skupinska potovanja otrok in mladine za leta 1981—1985 je odbor udeležencev izdelal NAVODILA za uveljavljanje regresa za skupinska potovanja otrok in mladine Regres za skupinska potovanja otrok in mladine se v skladu s kriteriji iz družbenega dogovora uveljavlja preko mladinskih turističnih poslovalnic, kjer so le-te organizirane (Ljubljana, Celje, Novo mesto, Kranj, Maribor) oziroma neposredno na Počitniški zvezi Slovenije, Ljubljana, Parmova 33. Za uveljavitev regresa se je potrebno držati naslednjih navodil: ^ I 1. Vsa potovanja otrok in mladine na posebnih vožnjah z avtobusom, ki se regresirajo, lahko trajajo največ 3 dni V nasprotnem primeru se ne regresirajo. Potovanja, za katera se koristijo redne linije, se regresirajo ne glede na število dni trajanja. 2. Regres se lahko uveljavlja za naslednja organizirana skupinska potovanja otrok in mladine: — za šolske in poučne izlete ter potovanja učencev in študentov v okviru vzgoj rioizobraževalnth programov šol vseh stopenj; — za potovanja, ki jih organizirajo organizacije v okviru Zveze telesnokulturnih organizacij za potrebe kvalitetnega športa, športne rekreacije in šolskega športa. Potovanja s posebnimi prevoznimi sredstvi za potrebe kvalitetnega športa se regresirajo samo na območju SR Slovenije, vsa tovrstna potovanja izven SR Slovenije pa le na rednih prevoznih sredstvih; — za potovanja v okviru programov Zveze kulturnih organizacij Slovenije; — za potovanja v okviru programov vzgojno-varstvenih zavodov; — za potovanja v okviru programov Zveze prijateljev mladine Slovenije in Zveze pionirjev Slovenije; — za potovanja v okviru programov Počitniške zveze Slovenije; — za potovanja v okviru programov Planinske zveze Slovenije; — za potovanja v okviru programov Rdečega križa Slovenije; — za potovanja v okviru programov Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije; — za potovanja v okviru programov Gasilske zveze Slovenije; — za potovanja v okviru programov Zveze socialistične mladine Slovenije; 1 — za potovanja v okviru programov Glasbene mladine Slovenije; — za potovanja v okviru programov Zveze tabornikov Slovenije; — člani mladinskih organizacij slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki usklajujejo programe v okviru Slovenske kulturno-gospodarske zveze, člani mladinskih organizacij slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji, ki usklajujejo svoje programe v okviru Zveze slov°n*ke mladine, člani mladinskih organizacij siovens,ro narodnostne skupnosti na Madžarskem, za ekskurzije in obiske v Sloveniji oziroma v Jugoslaviji; 3. V primerih, ko je moeoče kombinirati skupinska potovanja (npr vlak in avtobus) se regresira tudi pre- voz z avtobusom do končnega cilja (transfer) in sicer po dogovorjenih cenah v SR Sloveniji, ne glede na avtoprevoznika. To velja v primerih, da prevoz ni bil izvršen na teritoriju SR Slovenije. 4. V zahtevku za uveljavitev regresa mora organizator potovanja utemeljiti njegov namen, in sicer skladnost namena potovanja s programom posamezne organizacije (upravičenca do regresa) kot tudi s cilji iz družbenega dogovora. II • 1. Samoupravne interesne skupnosti, podpisnice družbenega dogovora zagotavljajo sredstva za regrese v višini 20 “/o od dogovorjene cene za posebne prevoze z avtobusi in 40 °/o od polne cene za prevoze z avtobusi na rednih progah, ladjah in gondolskih žičnicah ter 50 »/o od polne vozne cene za prevoze z vlakom. Drugi podpisniki družbenega dogovora dajejo za skupinska potovanja otrok in mladine popust v višini 30 % od dogovorjene cene za opravi j sne prevoze na rednih in posebno dogovorjenih prevozih. 2. Prevozniki dajejo upravičencem popust za prevoze na rednih progah in posebej dogovorjene prevoze za celotno območje Jugoslavije ter za posebej dogovorjene prevoze z avtobusi na narodnostno mešana območja v Avstriji, Italiji in na Madžarskem kjer živijo pripadniki slovenske narodnostne skupnosti. 3. Regresi In popusti se uveljavljajo za prevoze na rednih progah, za posebej dogovorjene prevoze pa le, če ni mogoče organizirati prevozov na rednih progah. Pri tem je potrebno upoštevati predvsem možnost prevoza z železnico, kombiniranega z lokalnimi avtobusnimi prevozi. 4. Pri posebej dogovorjenih vožnjah z avtobusi mora biti prevozno sredstvo zasedeno najmanj 90 e/o kapacitete vozila. V nasprotnem primeru se prevoz ne regresira. 5. Prevoznik lahko pri posebej dogovorjenih vožnjah zaračuna tudi vožnjo od stalnega postajališča prevoznega sredstva do kraja, od koder bo začet prevoz, če je oddaljenost od enega do drugega kraja večja kot 5 km. Organizator potovanja ima pravico do popusta v primeru dostave prevoznega sredstva le v primeru, da ni mogoče pod enakimi pogoji zagotoviti tovrstnega prevoza v kraju, kjer bo začet prevoz Cestne in ostale pristojbine ter stroški trajekta se ne regresirajo. Devizni stroški pri prevozih opravljenih na narodnostno mešanih območjih, kjer živijo pripadniki slovenske narodnostne skupnosti, v celoti bremenijo organizatorja potovanja. 6. Regresirajo se samo dejansko prevoženi kilometri, razlika do dnevne norme pa se obračuna po dogovorjeni ceni s prevoznikom. III Pravico do znižane vožnje ima skupina najmanj 5 oseb, ki niso starejše od 27 let in oseba, ki jo organizator potovanja določi za spremljevalca. Ce skupina šteje več kot 10 oseb, sme biti največ en spremljevalec na 10 udeležencev, razen pri predšolskih in osnovnošolskih otrocih, kjer sme biti en spremljevalec na 5 udeležencev. TV 1. Prevoznik mora za opravljene prevoze izstaviti originalne vozovnice in račune, iz katerih mora bit’ razvidno: -— za prevoze na rednih linijah: datum prevoza, število udeležencev, polna cena prevoza znesek popusta in znesek plačila; — za posebej dogovorjene prevoze: datum prevoza, relacija, število dejansko prevoženih kilometrov po potnem nalogu, razlika do dogovorjene norme in drugi stroški (pristojbine, cestnine, trajekti), ki se ne regresirajo ter znesek plačila; 2. Račun ali vozovnica mora biti izstavljena na ime organizatorja potovanja. Regres bo nakazan na žiro račun organizatorja potovanja, ki je razviden iz zahtevka. Zahtevek za regres z vso dokumentacijo mora organizator potovanja poslati najkasneje 15 dni po izstavitvi računa prevoznika oziroma najkasneje 30 dni po opravljenem prevozu. V nasprotnem primeru organizator potovanja ne bo mogel uveljaviti regresa. 3. Za prevoze z železnico veljajo obrazci (vzorec 11), ki jih je v ta namen izdalo Železniško gospodarstvo Ljubljana. Za vse druge prevoze velja obrazec (4,1), ki ga je založila-Državna založba Slovenije.' Zahtevek mora biti izpolnjen s tiskanimi črkami točno po rubrikah in mora imeti podpis odgovorne osebe, naslov organizatorja in odtis štampiljke organizatorja. Organizator mora voditi knjigo izstavljenih potrdil za uveljavitev regr.esa. Zaporedno številko iz knjige potrdil vpiše v glavo zahtevka. Pod datum mora organizator vpisati številko Svojega žiro računa. Imena vodij potovanja in spremljevalcev morajo biti obvezno navedena. Regres lahko uveljavlja organizator potovanja samo na osnovi originalnih vozovnic prevoznika oziroma originalnega računa. Vozovnicam oziroma računom mora bit priložen pravilno izpolnjen obrazec. Ce je obrazec izpolnjen pomanjkljivo in dokumentacija nepopolna, prevoz ne bo regresiran. V 1. Odgovornost za dosledno uresničevanje teh navodil nosijo organizator potovanja, prevoznik in koristnik znižane vožnje. V primeru kršenja koristnik ni upravičen do znižane vožnje po tem družbenem dogovoru. V primeru kršenja teh navodil lahko prevoznik koristniku zaračuna polno ceno vožnje. 2. Nadzor nad uresničevanjem teh navodil ima petčlanska komisija, ki’ jo imenuje in v ta namen pooblasti Odbor podpisnikov družbenega dogovora. 3. Organizatorji potovanj, za katere komisija ugotovi, da so kršili določila družbenega dogovora in teh navodil, izgubijo pravico do nadaljnjega regresiranja. VI 1. Avtentično razlago družbenega dogovora ih teh navodil daje odbor podpisnikov. 2. S sprejetjem teh navodil so razveljavljena dosedanja navodila o uveljavljanju regresov za skupinska potovanja otrok in mladine. 3. Vse informacije o regresiranju po družbenem dogovoru nudijo: Počitniška zveza Slovenije, Parmova 33, Ljubljana, tel. 312-165; vse mladinske turistične poslovalnice ih Zveze organizacij in društev upravičencev do regresa. 4. Ta navodila pričnejo veljati 1. marca 1983. Sprejeto na odboru udeležencev družbenega dogovora o regresih za skupinska potovanja otrok in mladine, dne 14. februarja 1983. NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE OBRAZCA ZA UVELJAVITEV REGRESA (4,1) V skladu s sprejetimi navodili za uveljavljanje regresa bo izdelan nov obrazec za uveljavljanje znižane vožnje (obr. 4,1), ki bo vseboval vse zahtevane podatke za ugotavitev upravičenosti do koriščenja znižane vožnje. Ker je na zalogi še večjo število dosedaj veljavnih obrazcev, se ti lahko uporabljajo z naslednjimi dopolnitvami: 1. Na drugi strani obr. 4,1 se opiše namen potovanja tako, da bo iz opisa razvidno, da je bilo potovanje izvršeno v skladu s programom organizacije in kriteriji iz družbenega dogovora, predvsem glede izpolnjevanja vsebinskih smotrov. 2. Pod namenom potovanja se vpiše točen naslov koristnika, ki je v skladu z družbenim dogovorom in temi navodili upravičen do znižane vožnje, poleg tega še štampiljka in podpis odgovorne osebe koristnika potovanja, s katerim jamčijo za upravičenost namena potovanja in izpolnjevanja določil družbenega dogovora in navodil za njegovo izvajanje. V skladu z navodili za uveljavljanje regresa na podlagi nepravilne oziroma nepopolne dokumentacije regres ne bo obračunan. Odbor podpisnikov družbenega dogovora je na seji 18. januarja 1983 sprejel sklep, da je dogovorjena cena za posebne prevoze z avtobusi, ki se lahko regresira od 1. januarja 1983, 33 dinarjev' za kilometer. 386. Na podlag; določb 50. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 27/82) ter 143. člena kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki (Uradni list SRS, št. 16/81) sklepata Republiški odbor sindikata delavcev obrti Slovenije in Zveza obrtnih združenj Slovenije SPREMEMBE IN DOPOLNITVE KOLEKTIVNE POGODBE o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki 1. člen V 3. členu se v tretji alinei številko »15« nadomesti š številko »8«. 2. člen V 6. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Šteje se, da invalidna oseba izpolnjuje pogoje za opravljanje del oziroma nalog, če je bila zanje usposobljena.« « 3. člen V 7. členu se v prvem »odstavku doda nova četrta alinea, ki se glasi: »— če gre za nezaposleno invalidno osebo;« Doda se nov dragi odstavek, ki se glasi: »O sklenitvi delovnega razmerja brez oglasa je obrtnik v roku 8 dni dolžan obvestiti pristojno skupnost za zaposlovanje.« 4. člen V 8. 'členu se doda nov zadnji odstavek, ki se glasi: »Pobudo občinskemu upravnemu organu, da prepove zaposlovanje novih delavcev v obratovalnici obrtnika, ki krši določbe te prvega odstavka tega člena lahko dajo tudi osnovna organizacija sindikata teh delavcev, občinski svet Zveze sindikatov Slovenije in občinsko obrtno združenje.« 5. člen V 12. členu se v drugem odstavku spremeni prva alinea in se glasi: »— če traja izvršitev takega dela ali nalog po svoji naravi določen čas, vendar ne več kot šest mese-, cev;« V drugem odstavku se spremeni tretja alinea in se glasi: , »— če se začasno, vendar ne za več kot 3 mesece poveča obseg dela v obratovalnici.« Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Delavec, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas na podlagi oglasa, ima v primeru, če delavcu, ki ga je nadomeščal, preneha delovno razmerje, ali če začasno povečani obseg dela v obratovalnici postane trajen, pravico, da sklene delovno razmerje za nedoločen čas. V tem primeru se delovno razmerje sklene, brez oglasa.« 6. člen V 14. členu se v prvem odstavku besedilo prvega stavka do vključno besede »dan« naprej, nadomesti z naslednjim besedilom: »dano pismeno soglasje organa upravljanja organizacije združenega dela, v kateri delavec že dela, oziroma pismeno soglasje obrtnika, pri katerem delavec že dela.« 7. člen V 16. členu se doda v drugem odstavku nov^žadnji stavek, ki se glasi: »Za delovno zmožnost se šteje tista strokovna znanja, sposobnosti in spretnosti, ki jih je delavec pridobil oziroma razvil z uspešno končanim usposabljanjem z delom. Za delovno zmožnost se šteje tudi, če delavec uspešno opravlja dela oziroma naloge, za katere sta se z obrtnikom dogovorila v pogodbi o delovnem razmerju.« 8. člen Za 16. členom se dodajo novi 16.a, 16.b in 16.c člen ki se glasijo: »16.a člen Če obrtnik sprejema naročilo oziroma predmete v delo oziroma prodaja svoje izdelke tudi na drugih krajih, lahko razporedi delavca na delo iz enega kraja v drug kraj brez njegove privolitve, vendar največ 30 kilometrov od sedeža obratovalnice. Delavec je lahko razporejen po določbi prejšnjega odstavka: — če je v obratovalnici že zaposlenih maksimalno število delavcev, ki jih obrtnik lahko zaposluje po obrtnem zakonu in obrtnik ne more zaposliti še enega delavca v drugem kraju; — če se je za posameznega delavca zmanjšal obseg dela v obratovalnici obrtnika; — če tako razporeditev zahteva narava ali organizacija dela obrtnika. « Taka razporeditev je možna pod pogojem, da se s tem bistveno ne poslabšajo življenjski pogoji delavca in njegove družine. Na zahtevo delavca ali obrtnika je skupna komisija po določbah 137. člena te kolektivne pogodbe dolž- na ugotoviti ali so se delavcu in njegovi družini š tako razporeditvijo bistveno poslabšali življenjski pogoji 16.b člen V okviru pismenega sporazuma med dvema- obrt-nikoma in delavcem oziroma med obrtnikom in organom upravljanja organizacije združenega dela ter delavcem, ima delavec pravico, da preide na delo k drugemu obrtniku oziroma v organizacijo združenega dela v primeru, ko pri obrtniku ni več del in nalog ustreznih njegovi strokovni izobrazbi in z delom pridobljeni delovni zmožnosti. V takem primeru se sklene novo delovno razmerje brez oglasit. 16.c člen V primeru, 5& delavcu pri obrtniku začasno ni' mogoče zagotoviti dela iz upravičenega vzroka — pomanjkanje surovin, repromateriala m podobno, je pa potrebna pomoč drugemu obrtniku zaradi izpolnjevanja pogodbenih obveznosti in podobno, je delavec lahko začasno razporejen na delo in naloge, ki ustrezajo njegovi strokovni teobrazbi oziroma z delom pridobljeni zmožnosti k drugemu obrtniku, največ za 6 mesecev pod pogojem, da se obrtniku, h kateremu je delavec začasno razporejen, s tem ne poveča število zaposlenih delavcev, ki jih lahko ima ta obrtnik po določilih obrtnega zakona. Delavec, ki je začasno razporejen na delo k drugemu obrtniku obdrži vse pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja s samostojnim obrtnikom, od katerega je razporejen. Taka začasna razporeditev v delavca je mogoča na podlagi pismenega sporazuma o posameznih konkretnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavca, ki ga predhodno sklenejo oba obrtnika in delavec. Po en izvod takega sporazuma obdržijo udeleženci, po enega pa pošlje obrtnik, h kateremu je bil delavec razporejen, v osmih dneh pristojni občinski upravi za delo in občinskemu odboru sindikata delavcev obrti ali občinskemu sindikalnemu svetu.« 9. člen 22. člen se spremeni tako, da se glasi: »V obratovalnici, kjer narava ali organizacija dela to terja oziroma kjer je to potrebno zaradi boljše izkoriščenosti delovnih sredstev, racionalnejše izrabe delovnega časa ter odvisnosti opravljanja določenih del oziroma nalog od predpisanih rokov, se delavec in obrtnik lahko dogovorita za neenakomerno razporeditev delovnega časa med letom tako, da je delovni čas delavca v določeni dobi med letom daljši, v preostalem delu leta pa krajši od polnega delovnega časa, pod pogojem, da letni fond polnega delovnega časa delavca v povprečju ne presega 42 ur na teden ter da je delavcu zagotovljen dnevni in tedenski počitek. Taka .neenakomerna razporeditev delovnega časa ne sme biti daljša od enega leta. V dejavnostih s sezonskim značajem dela (gostinstvo, turizem, in spremljajoče dejavnosti, ki' se vključujejo v turistično ponudbo kraja ali regije, gradbena obrt, avtoprevozništvo, brodarstvo) se delavec in obrtnik dogovorita, da traja delovni čas delavca v sezoni več kot 42 ur na teden, izven sezone pa manj kot 42 ur na teden, vendar v letnem poprečju delovni čas delavca ne sme presegati 42 ur na teden. Za začasno prerazporeditev delovnega časa, tako da delavec dela določen čas več kot 42 ur, določen čas pa manj kot 42 ur na teden, upoštevaje pri tem po- prečno 42-urno tedensko delovno obveznost, se delavec in obrtnik dogovorita v primerih višje sile ali izjemnih okoliščin, to je: — -v primeru potresa, požara, poplave oziroma druge nesreče, ki zadene obratovalnico ali se tako nesrečo neposredno pričakuje, — v izjemnih okoliščinah, ko je taka prerazporeditev nujna zaradi prekinitve dobave energetskih virov, okvare na strojnih napravah, ovire pri dobavi materiala, ovire v prometu, rekonstrukcije ali remonta, kar ima lahko za posledico zmanjšanje ali zvečanje obsega dela ali prekinitev dela. Taka začasna prerazporeditev delovnega časa delavca sme trajati le toliko časa, kolikor je nujno potrebno, da se preprečijo oziroma odpravijo posledice višje sile oziroma izjemnih okoliščin. Delavcu, ki po prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena dela dalj od polnega delovnega časa, se tako delo ne šteje kot poseben pogoj. Delo delavca, za katerega velja prepoved dela prek polnega delovnega časa, ne sme tudi v teh primerih trajati več kot 7 oziroma 8 ur dnevno.« 10. člen V 24. členu se v prvem odstavku doda nova peta točka, ki se glasi: »5. če splošni družbeni interes in narava dejavnosti terjata, da-se brez prekinitve opravijo določena dela oziroma naloge v skladu s pogoji, ki jih določajo zakoni.« Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »V primerih po drugi, tretji, četrti in peti točki prvega odstavka tega člena se nadurno delo ne sme uvesti, če ga je mogoče opraviti z ustrezno smotrno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa ali z zaposlitvijo novih delavcev, Kolikor se to ne da urediti drugače, sme tako nadurno delo trajati le toliko časa, kolikor je nujno potrebno, da se odvrnejo ali preprečijo škodljive posledice, največ pa 30 ur na mesec. Tako delo se šteje kot poseben delovni pogoj.« V tretjem odstavku tega člena se črta besedo »lahko« in se za besedo »če« vnese beseda »se«. 11 11. člen V 39. členu se v drugem odstavku črta tretja in četrta alinea, nova tretja alinea se glasi: »— Delavcu ne glede na starost,' ki mu je priznana najmanj 60 %> telesna okvara, delovnemu invalidu, ki ima pravico do skrajšanega delovnega časa ter delavcu, ki neguje in varuje težje telesno ali zmerno težje dli težko duševno prizadeto osebo, pet delovnih dni.« 12. člen 40. člen se spremeni tako, da še glasi: »Letni dopust mora delavec izrabiti vsako koledarsko leto praviloma do konca leta. Delavec ima pravico izrabiti svoj letni dopust praviloma v nepretrganem .trajanju. Sporazumno lahko določita delavec in obrtnik; da delavec izrabi letni dopust v dveh ali več delih, pri čemer mora en del dopusta trajati brez presledka najmanj 12 delovnih dni. Ce narava in organizacija dela ter način poslovanja obratovalnice to terjajo ali dopuščajo in v primerih višje sile in izjemnih okoliščin iz tretjega odstavka 22. člena te kolektivne pogodbe, se lahko delavci ih obrtnik dogovorijo, da gredo vsi delavci hkrati na letni dopust. Razpored letnih dopustov določi obrtnik po predhodnem dogovoru z delavci, praviloma ob začetku vsakega koledarskega leta. Cas bolezni in drugih odsotnosti z dela, ki štejejo v delovno dobo delavca in za katere je priznano nadomestilo osebnega dohodka, se ne všteva v letni dopust. V primeru, ko je delavec zaradi višje sile ali izrednih okoliščin iz 1. in 5. točke 24. člena te kolektivne pogodbe ali zaradi daljše bolezni v koledarskem letu, za katerega mu pripada letni dopust tega izrabil le 12 dni, lahko preostali del dopusta izrabi v naslednjem koledarskem letu tako, — da ga nadaljuje, če ga je ob koncu leta že nastopil; — da ga izrabi najkasneje do konca februarja na-naslednjega leta. Razen v primerih iz prejšnjega odstavka letnega dopusta ni mogoče prenesti v naslednje koledarsko leto.« 13. člen V 44. členu se črta tretji odstavek. V drugem, četrtem, petem, šestem, .sedmem, osmem, devetem, enajstem in dvanajstem odstavku tega člena se pred besedi »dohodek obratovalnice« doda besedo »čisti«. 14. člen V 45. členu se v prvem odstavku med besedami »del« in »dohodka« doda besedo »čistega«. 15. člen V 46. členu se v prvem odstavku spit....-UrU alihea tako, da se glasi: »— za delo na dan zveznega in republiškega praznika poleg akontacije osebnega dohodka za delo za poln delovni čas na ta dan še 150 Vo dosežene akontacije za živo delo za poln delovni čas;« 16. člen V 47. členu se črta zadnji odstavek. 17. člen V 49. členu se besedilo drugega odstavka spremeni tako, da se glasi: »Osnovo 100 predstavlja 101 č/o, za delavce, ki delajo v posebnih pogojih, po 82. členu te kolektivne pogodbe pa 106 %> od osnove, ki jo predstavlja višina minimalnih življenjskih stroškov v SR Sloveniji, katere ugotovi Zavod SR Slovenije za statistiko in jih objavlja dvakrat letno v Uradnem listu SRS, in sicer v maju in septembru.« 18. člen V 50. členu se v prvem odstavku v tretji alinei doda nov zadnji stavek, ki se glasi: »Pri izobraževanju iz dela, ki traja več kot eno šolsko leto, se v okviru omejitve po predzadnjem odstavku tega člena lahko prizna v naslednjih letih ob pričetku šolskega leta to nadomestilo osebnega dohodka povečano do 20 Vo za stimulacijo učenja glede na učne uspehe v preteklem letu ter delavcu iz prvih treh skupin 49, člena te kolektivne pogodbe do 10 %> zaradi povečanja življenjskih stroškov, če je poprečna mesečna akontacija osebnesa dohodka v zadnjih treh mesecih bila za več kot 5 °/o nižja od naj nižjega osebnega dohodka po tem členu kolektivne pogodbe;« 19. člen 52. člen se spremeni tako, da se glasi: »Zajamčeni osebni dohodek pripada delavcu v primeru motenj v poslovanju obratovalnice obrtnika, ko se iz dohodka obratovalnice ne more pokriti delavcu osebnega dohodka oziroma nadomestil osebnega dohodka po določilih 44. do vključno 50. člena kolektivne pogodbe. Delavcu pripada zajamčeni osebni dohodek v višini 100 °/o od osnove, k; jo predstavlja višina minimalnih življenjskih stroškov v SR Sloveniji, katero ugotovi Zavod SR Slovenije za statistiko in jih objavlja dvakrat letno v Uradnem listu SRS, in sicer v mesecu maju in septembru. Zajamčeni osebni dohodek v gornji višini pripada delavcu, ki dela poln delovni čas in izpolnjuje svoje delovne obveznosti. Izplačuje se ga delavcu v roku in na način kot je dogovorjen v 57. členu te kolektivne pogodbe za izplačevanje osebnega dohodka. Delavec, ki ne dela poln delovni čas ali ne izpolnjuje svojih delovnih obveznosti, prejema sorazmerno delovnemu času ali delovnemu uspehu izračunan zajamčeni osebni dohodek. Za čas, ko se delavcu izplačuje zajamčeni osebni dohodek, pripada delavcu nadomestilo osebnega dohodka v primerih po prvem odstavku 50. člena kolektivne pogodbe izračunano na osnovi zajamčenega osebnega dohodka po tem členu. Sredstva za izplačila zajamčenih osebnih dohodkov delavcem po tem času zagotavlja obrtnik. Ce ni mogoče tako zagotoviti teh sredstev, se sredstva za izplačilo zajamčenih osebnih dohodkov lahko krijejo tudi iz posebnega rezervnega sklada, oblikovanega na podlagi določb obrtnega zakona.« 20. člen Podnaslov pred 55. členom se spremeni tako, da se glasi: »Štipendije in nagrade učencem in študentom ter nagrade učencem in študentom na proizvodnem delu oziroma delovni praksi.« V 55. členu se v prvem odstavku črta besedilo »v I. letniku najmanj 20 °/e.« Doda se nov zadnji odstavek, ki se glasi: »Obrtniki podeljujejo učencem in študentom v skladu s potrebami po kadrih v obratovalnici, kadrovske štipendije in pripadajoči deficitarni dodatek v času njihovega usmerjenega izobraževanja. Fri dodeljevanju in opredeljevanju višin štipendij upoštevajo določbe samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini, sklenjenih skladno z določili družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji.« 21. člen V 56. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Kolikor bodo posebne izobraževalne skupnosti sprejele sklep o enotnih kriterijih za nagrajevanje učencev in o višini nagrad na proizvodnem delu in delovni praksi, se upošteva te kriterije.« 22. člen V 57. členu se v petem odstavku pred besedo »dohodku« doda besedo »čistem«. 23. člen 58. člen se spremeni tako, da se glasi: »Obrtnik zagotavlja delavcem in učencem ter študentom, ki delajo oziroma se praktično izobražujejo v njegovi obratovalnici, prehrano med delom. Za organizirano prehrano med delom se šteje pripravljene obroke, ki so praviloma topli, izjemoma pa tudi hladni ali kombinirani s toplim napitkom, če prehrane med delom n; mogoče organizirati drugače. Tak obrok zagotovi obrtnik delavcu oziroma učencu ter študentu na praksi: — v lastnem gospodinjstvu oziroma lastni gostinski obratovalnici; — pogodbeno v obratovalnici gostinca ali družbenem gostinskem obratu; — pogodbeno v ustreznem obratu družbene prehrane odprtega ali zaprtega tipa; — pogodbeno s prodajalnami, ki imajo delikatesni oddelek. Obrtnik regresira organizirano prehrano med delom v višini od najmanj 6 do največ 10 procentov poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka delavcev zaposlenih v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu na delavca oziroma učenca in študenta. Delavcem, ki opravljajo težka fizična dela ali dodelajo v posebnih pogojih po 82. členu te kolektivne pogodbe obrtnik regresira prehrano med delom v višini 10 procentov poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka delavcev zaposlenih v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu. Izjemoma se lahko posameznim delavcem, ki ne opravljajo dela na stalnem mestu, pri čemer ni mogoče vnaprej predvideti mesta ali časa trajanja takega dela in jim za to ni mogoče organizirati prehrane med delom, regresira prehrano v gotovini, če je za to dal soglasje pristojni občinski svet Zveze sindikatov Slovenije, po predhodnem soglasju osnovne organizacije Zveze sindikatov delavcev na področju samostojnega 'osebnega dela. Gotovinsko se lahko izjemoma regresira prehrana tudi delavcem, ki z zdravniškim potrdilom dokažejo, da imajo predpisano dietno prehrano in če obrtnik take prehrane ne more zagotoviti. Kolikor se z družbenim dogovorom ali samoupravnim sporazumom določene osnove in merila za določanje konkretne višine tega .regresa spremenijo, mora obrtnik upoštevati' nove osnove in merila smiselno z uporabo osnov in meril v OZD. Do regresa za prehrano med delom so upravičeni delavci ne glede na to ali delajo v polnem delovnem času, v skrajšanem delovnem času 4 ure ali več ali v deljenem delovnem času in učenci praktičnega pouka v obratovalnici ter študenti in učenci na praksi. Do regresa za prehrano niso upravičeni delavci in učenci oziroma študenti na praksi v času dopustov oziroma počitnic, bolniškega staleža, službenega potovanja in prostih dni.« 24. člen V 79. členu se tretji odstavek spremeni tako, da seg lasi: »Delavec lahko pismeno ali ustno zahteva, da obrtnik poskrbi -za izvedbo oziroma zagotovitev predpisanega varstva pri delu. Če grozi delavcu neposredna nevarnost za življenje, oziroma obstoji nevarnost telesne poškodbe ali hujše okvare zdravja, ker ni zagotovljeno predpisano varstvo pri delu. oziroma ko delovna naprava ali priprava ni opremljena s predpisanimi oziroma predvidenimi varnostnimi pripomočki ali napravami, ima delavec pravico Odkloniti delo ter zahtevati, da se nevarnost takoj odpravi. Če obrtnik meni, da je delavec neupravičeno odklonil delo in postavil zahtevo, mora o tem obvestiti pristojni organ in- špekcije dela. Ta mora brez odlašanja opraviti pregled in odrediti ustrezne varnostne ukrepe ali obvestiti delavca, iz katerih razlogov njegova zahteva ni utemeljena.« 25. člen V 86. členu, se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Delavki, ki dela v proizvodni obrti se sme naložiti, da dela ponoči, če to terjajo posebno resne družbene, ekonomske, socialne in posebne okoliščine ob pogoju, da za uvedbo takega dela izda poprejšnje soglasje republiški sekretar za delo.« 26. člen V 90. členu se v drugem odstavku številko »8« nadomesti s številko »15«. Zadnji odstavek se črta. 27. člen . V 92. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »Kadar terjajo koristi otroka, lahko delavka sklene delovno razmerje oziroma ima pravico, da začne delati s krajšim delovnim časom od polnega, vendar ne manj od polovice polnega delovnega časa. Po-prenehanju razloga za delo s krajšim delovnim časom, delavka opravlja delo s polnim delovnim časom.« Črta se četrti odstavek. 28. člen Za 92. členom se doda nov 92.a člen, 1:1 se glasi: »92.a člen Pravice iz 90. in 92. člena ima delavec — oče otroka, če se tako sporazumeta z materjo — delavko. Pravice iz navedenih členov ter pravico, da ne dela prek polnega delovnega časa ali ponoči, dokler ima otroka, ki še ni star 1 leto oziroma ima otroka starega od 1—3 let, če s tem ne soglaša, pa ima tudi delavec — oče otroka oziroma delavec, ki otroka neguje, če mati umre, zapusti otroka, oziroma, če je na podlagi izvida in- mnenja • pristojne zdravstvene organizacije trajno ali začasno nesposobna za samostojno življenje in delo. Delavec — oče otroka oziroma delavec, ki otroka neguje, če mati umre zapusti otroka, oziroma če je na podlagi izvida ali mnenja pristojne zdravstvene organizacije trajno oziroma začasno nesposobna za samostojno življenje in delo, ima pravico tudi do nepretrganega porodniškega dopusta v obsegu, zmanjšanem za toliko, kolikor je mati to pravico že izrabila, najmanj pa za 23 dni.« 29. člen V 95. členu se v prvem odstavku doda med besedilom »se« in »izobražuje« besedo »stalno«. V tretjem odstavku se na koncu doda besedilo: »..., ko gre za izobraževanje za pokrivanje potreb po kadrih v deficitarnih poklicih, ki jih kot take vodijo skupnosti za zaposlovanje.« V predzadnjem odstavku se besedilo »Stroški izobraževanja ob delu in iz dela, nadomestila osebnega dohodka za čas izobraževanja oz. štipendije«, spremeni v besedilo: »Stroški1 izobraževanja ob delu in iz dela ter nadomestila osebnega dohodka za čas izobraževanja.« Zadnji odstavek se razdeli v dva odstavka, ki se glasita: »Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v zvezi z izobraževanjem delavca ob delu urejata delavec in obrtnik s pogodbo o delovnem razmerju oziroma z dodatkom k pogodbi in to pred pričetkom izobraževanja. Eno kopijo take pogodbe oziroma dodatka k pogodbi pošlje obrtnik skladu. Vse pravice, obveznosti in odgovornosti v zvezi z izobraževanjem delavca iz dela, se ureja s posebno pogodbo o napotitvi delavca v izobraževanje iz dela, ki se jo sklene pred pričetkom izobraževanja. To pogodbo skleneta z delavcem obrtnik in pristojni sklad.« 30. člen 96. člen se spremeni tako, da se glasi: »Delavec, ki se izobražuje ob delu v skladu s planom izobraževanja sklada, ima naslednje pravice in obveznosti: — pravico do odsotnosti z dela in nadomestila OD zaradi izobraževanja oziroma opravljanja izpitov po določilih 41. in 50. člena te kolektivne pogodbe, — pravico do takšnih delovnih pogojev in takega razporejanja delovnih obveznosti med izobraževanjem, da mu je omogočeno redno in vestno opravljanje vseh učnih obveznosti, — pravico do kriterija stroškov vpisnine in šolnine, prevoznih stroškov v primeru, če je izobraževanje organizirano zunaj kraja sedeža obratovalnice, učnih knjig in pripomočkov in drugih stroškov iz sredstev pristojnega sklada, po določilih statuta sklada, — obveznost, da v času izobraževanja redno obvešča obrtnika in sklad o poteku izobraževanja, — obveznost, da v dogovorjenem roku uspešno konča izobraževanje in sprejme dela in naloge, za katere se je izobraževal, — obveznost, da pred uveljavljanjem posameznih pravic (npr. odsotnost z dela) predloži obrtniku in skladu ustrezna potrdila, , — pravico, da je po končanem izobraževanju razporejen na delo, za opravljanje katerega se je izobraževal. 31. člen Za 96. členom se doda nov 96.a člen, ki se glasi: »96.a člen Delavec, ki se izobražuje iz dela v skladu s planom izobraževanja sklada, ima naslednje pravice, obveznosti in odgovornosti: — pravico do odsotnosti z dela in nadomestila OD iz sredstev pristojnega sklada po določilih 41. in 50 člena te kolektivne pogodbe; — pravico do kritja stroškov (vpisnine, šolnine, učnih knjig in pripomočkov in drugih stroškov) h sredstev pristojnega sklada po določilih statuta sklada; — obveznost, da v času izobraževanja redno obvešča obrtnika in sklad o poteku izobraževanja; — obveznost, da v dogovorjenem roku uspešne konča dogovorjeno izobraževanje; — pravico, da je po končanem izobraževanju razporejen na delo, za opravljanje katerega se je izobraževal; — obveznost, da po končanem izobraževanju v dogovorjenem roku prevzame delo, za katerega se je izobraževal in da to delo opravlja toliko časa, kolikor je trajalo izobraževanje; — obveznost, da se v primeru, ko nima pogojev za vpis v višji razred ali letnik takoj vrne na delo, razen če je moral šolanje prekiniti zaradi daljše bo- Wn.i ali drugega opravičljivega razloga, ko se mu lahko podaljša trajanje šolanja še za eno šolsko leto; — obveznost, da povrne skladu stroške izobraževanja oziroma njihov sorazmerni del, če iz neupravičenih razlogov prekine izobraževanje ali ga neuspešno konča alj če ne prevzame dogovorjenega dela ali če ga ne opravlja toliko časa kot bi ga moral opravljati po določilih statuta sklada. Obrtnik, ki je sklenil z delavcem in skladom pogodbo o napotitvi delavca v izobraževanje iz dela, je dolžan po končanem izobraževanju delavcu zagotoviti dogovorjeno delo. Pogodbo o napotitvi delavca v izobraževanje iz dela se lahko prekine: — če delavec ne opravlja izpitov v določenih rokih, — če delavec daje resnične podatke o uspehu izobraževanj a, — če dčlavec ne opravlja drugih s pogodbo določenih obveznosti, — če delavec preneha z izobraževanjem, — če je delavcu po zakonu prenehala lastnost delavca. Kolikor nastopijo izredni pogoji, ko delavcu ni mogoče zagotoviti dela, dogovorjenega po pogodbi o napotitvi delavca v izobraževanje iz dela, nima delavec iz te pogodbe do obrtnika oziroma do sklada nobenih obveznosti.« 32. člen Za 98. členom se doda nov 98. a člen, ki se glasi': »98. a člen Sklad na osnovi izobrazbene sestave delavcev v obratovalnicah obrtnikov in potreb dela in razvoja obratovalnic ter splošnih družbenih potreb po samostojnem osebnem delu oziroma v deficitarnih dejavnostih v občini ali regiji oblikuje in sprejema plane izobraževanja. V teh predvidi vsebino, obseg, organizacijo, oblike m metode za izvajanje vzgojnoizobra-ževalnega procesa, izvajalce izobraževanja in potrebna materialna sredstva.« * * 33. člen V 99. členu se izraz- »štipendija« nadomesti z izra- zom »nadomestilo osebnega dohodka«, izraz »pogodba o štipendiji« z izrazom »pogodba o napotitvi v izobraževanje« ter izraz »delavec-štipendist« z izrazom »delavec«. ' V prvem odstavku se besedo »programa« nadomesti z besedo »planov«. V prvem odstavku se spremeni besedilo prve ali-nee tako, da se glasi: »— pridobitev manjkajoče osnovnošolske izobrazbe ob delu;« V tretjem odstavku se črta besedilo zadnje ali- nee. Zadnji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Posebno vlogo pri usmerjanju delavcev v izobraževanje in pri izobraževanju ob delu in iz dela imajo občinska obrtna združenja in osnovna sindikalna organizacija teh delavcev ter občinski svet Zveze sindikatov Slovenije, ki neposredno sodelujejo s skladom pri oblikovanju planov izobraževanja iz sredstev sklada in pri uresničevanju teh. planov. Obveznost obrtnih združenj je, da v sodelovanju s skladi planirajo kadrovske potrebe oziroma potrebe po učencih oziroma štipendistih. Obrtniki pa so dolžni razpisovati prosta učna mesta oziroma štipendije, hkrati z razpisom ostalih učnih mest in kadrovskih štipendij v občini oziroma republiki.« 34. člen V 101. členu se v tretji alinel besedo »programov« nadomesti z besedo »planov«. 35. člen V 104. členu se v tretjem odstavku spremeni besedilo devete alinee tako, da se glasi: »— osnovni organizaciji sindikata delavcev, ki jih zajemata kolektivna pogodba, za pospeševanje aktivnosti na področju rekreacije, oddiha, športa, kulture in drugo.« Doda se nov peti odstavek, ki se glasi: »Za sredstva skupne porabe po tem členu, se šteje tudi sredstva, ki se jih na podlagi samoupravnega sporazuma med občinskim svetom ZSS, obrtnim združenjem in izvršnim svetom skupščine občine združuje v osnovni organizaciji sindikata delavca, ki jih zajema kolektivna pogodba, za nakup, gradnjo in vzdrževanje počitniških zmogljivosti za te delavce.« 36. člen V 114. členu se doda nov zadnji odstavek, ki se glasi: »Po treh pismenih opominih sme izreči obrtnik delavcu pismeni opomin pred odpovedjo.« 37. člen V 115. členu se spremeni besedilo tretje alinee tako, da se glasi: »— če delavec neupravičeno izostane z dela pet delovnih dni v obdobju šestih mesecev.« Doda se nova sedma alinea, ki se glasi: »— zloraba odsotnosti z dela zaradi bolezni.« Zadnji odstavek se črta. 38. člen V 116. členu se spremeni besedilo prve alinee tako, da se glasi: »— kršitev določb o varstvu pred požarom, eksplozijo, naravnimi nesrečami ter pred škodljivim delovanjem strupenih in drugih nevarnih snovi;« Doda se nova šesta alinea, ki se glasi: »■— če delavec neupravičeno izostane z dela sedem delovnih dni v obdobju šestih mesecev.« 39. člen V 119. členu se v drugem odstavku za številko »166« doda številko »166. a«. 40. člen V 120. členu se spremeni tretji odstavek tako, da se glasi: »Če delavec ne povrne škode v roku treh mesecev oziroma do poteka tega roka pismeno izjavi, da je ne bo povrnil, lahko obrtnik uveljavlja odškodnino pri pristojnem sodišču združenega dela.« 41. člen 122. člen se spremeni tako, da se glasi: »Če delavec utrpi škodo, pri delu ali v zvezi' z delom, ima pravico zahtevati od obrtnika odškodnino za povzročeno škodo. Če obrtnik ne povrne škode delavcu v roku treh mesecev oziroma do poteka tega roka pismeno aziavL da je ne bo povrnil, ima delavec pravico zahtevati odškodnino pri pristojnem sodišču združenega. dela.« 42. člen V 126. členu se doda nov peti' odstavek, ki se glasi: ' »V primeru smrti obrtnika, ko nadaljuje opravljanje obrtne dejavnosti zakonec ali ožji družinski člani, ima delavec, ki je bil zaposlen pri umrlem obrtniku prednostno pravico, da sklene pogodbo o delovnem razmerju z novim nosilcem samostojnega osebnega dela, ki nadaljuje dejavnost.« 43. člen V 129. členu se v drugem odstavku spremeni besedilo drugega stavka tako, da se glasi: »Odpoved delavcu mora obvezno vsebovati praVni pouk in napotilo delavcu, da se. v skladu z zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti priglasi pristojni skupnosti za zaposlovanje.« 44. člen 131. člen se spremeni tako, da se glasi: »Delavec ima pravico, da se v roku 30 dni vrne v isto obratovalnico na dela, ki jih je opravljal ali na druga dela, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti v primerih: — ko mu je prenehalo delovno razmerje, ki ga je v sporazumu z obrtnikom sklenil za .določen čas pri drugem obrtniku oziroma v organizaciji združenega, dela zaradi potrebe svoje obratovalnice oziroma organizacije združenega dela ali zaradi družbenih potreb; — ko mu je: prenehala samoupravna, javna ali druga družbena funkcija.« 45. člen Za 131. členom se dodata nova 131. a in 131. b člena, ki se glasita: »131. a člen Delavec, ki odide na odslužitev oziroma dosluži-tev vojaškega roka in zaradi tega prekine delo v obratovalnici, iina pravico, da se V 30 dneh po odslužitvi oziroma ddslužitvi vrne v isto obratovalnico na dela, ki jih je opravljal ali na druga dela, ki ustrezajo njegoid strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti. Delavec, ki ga je obrtnik poslal ali ki je šel v soglasju z obrtnikom na izobraževanje oziroma izpo-ptilnjevanje glede na potrebe oziroma predvideni razvoj obratovalnice, ima pravico vrniti se na delo V isto obratovalnico: — če mu pred odhodom ni prenehalo delovne razmerje; — če se vrne v roku 30 dni v isto obratovalnico na dela, ki jih je opravljal ali ha druga dela, ki ustrezalo njegovi strokovni ižobrazbi oziroma ž delom pri-dob1'"delbvrii zrribžnosti. 131. b člen V primerih iz 131. a člena med odsotnostjo z dela delavcu mirujejo pravice in obveznosti, ki se pridobivajo pri delu in iz dela v obratovalnici. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se Zopbr delavca lahko uvede ali nadaljuj? disciplinski pošto- t pek.« 46. člen V 138. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Obrtnik lahko sklene pogodbo o delu za opravljanje strokovnih in pomožnih del, ki se jih glede na obseg poslovanja obratovalnice ne opravlja kot stalno in nepretrgano delo, temveč le začasno ali občasno.« Zadnji odstavek se črta. 47. člen 139. člen se spremeni tako, da se glasi: »Pogodbo o delu lahko obrtnik sklene z nezaposleno ali delno zaposleno osebo, z drugo osebo pa sa-pismeno sporoči, da ni nezaposlenih ali delno zaposlenih oseb, ki izpolnjujejo pogoje glede na strokovno izobrazbo oziroma z delom pridobljene delovne zmož-izobrazbe oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti. Za delo po pogodbi o delu delavca je potrebno pismeno soglasje organizacije ali obrtnika,'kjer je delavec v delovnem razmerju, razen kadar gre za opravljanje kratkotrajnih začasnih oziroma občasnih del, ki trajajo največ do sedem dni v posameznem koledarskem letu.« j PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 48. člen Te spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe so izdelane v dveh istovetnih izvodih, od katerih prejme vsak od podpisnikov po en izvod. 49. člen ’ Te spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se jih od 1. marca 1983 dalje, razen določb, ki se nanašajo na osebne dohodke delavcev, dopuste, izobraževanje, reševanje stanovanjskih potreb delavcev in določb o zagotavljanju sredstev za skupno porabo delavcev in pravic delavcev do prejemkov iz teh sredstev za posamezne namene, ki se uporabljajo od 1. januarja 1933 dalje. 50. člen Pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in obrtniki morajo biti usklajene z določbami teh sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe nr^nozneje v dveh mesecih po uveljavitvi teh sprememb :n dopolnitev. 51. člen Do 31. julija 1984 lahko delo prek polnega delovnega časa nad 30 ur na mesec, toda ne več kot 48 ur na mesec in delo po pogodbi o delu nad 60 dni, toda največ 90 dni v posameznem koledarskem letu ali izven primerov, ki jih določajo določbe tega zakona o začasnem in občasnem delu, odobri pristojna skupnost za zaposlovanje v posebej upravičenih primerih, ko to zahtevajo objektivne okoliščine. Ljubljana, dne 1. marca 1983. Republiški odbor sindikata delavcev obrti Slovenije Predsednik Martin Muršič 1. r. Zveza obrtnih združenj Slovenije Predsednik Stane Špindler 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 387. Na podlagi 42. in 43. člena statuta mesta Ljubljane in 47. in 144. člena zakona o sistemu družbenega planiranja ter odloka o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981—1985 in v skladu z dogovorom o temeljih družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981—1985, dogovorom o skupnih temeljih planov udeležencev ljubljanskega obrtiočja za obdobje 1981—1985 ih dogovorom o temeljih plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 ter dogovorom o spremembah in dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 19^1—1985 je Skupščina mesta Ljubljane na 7. seji zbora združenega dela, 7. seji zbora občin in 7. seji družbenopolitičnega zbora dne 5. novembra 1982 sprejela spremembe in dopolnitve družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981—1985, ki glasi v prečiščenem besedilu: t DRUŽBENI PLAN mesta Ljubljane za obdobje 1981—1985 Spremenjene in zaostrene gospodarske razmere v svetu in gospodarske težave doma v začetku osemdesetih let so tako v S FR Jugoslaviji kot tudi' v SR Sloveniji postavile pred nas zahtevo, da v usmerjanju gospodarskega razvoja v obdobju 1981—1985 damo vso prednost ohranjanju in izboljševanju zunanje likvidnosti na podlagi pospešenega in povečanega izvoza na konvertibilno območje in vključenosti v mednarodne gospodarske tokove. Temu mora biti podrejena vsa razvojna in tekoča politika, prav tako pa tudi vse oblike porabe. Takšne usmeritve so zahtevale dopolnitev in spremembo planskih aktov, pri katerih moramo upoštevati realne materialne okvire in možnosti razvoja ter absolutno prednost uresničitve dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Spreminjanje in dopolnjevanje planskih aktov $n s tem tudi družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981—1985 pomeni uresničevanje stališč Predsedstva SFRJ z dne 23. septembra 1981. Tako spremembe in dopolnitve tega družbenega plana postavljajo v ospredje odločenost delavcev, delovnih ljudi in občanov Ljubljane, da z uresničevanjem tako spremenjenega in dopolnjenega plana mesta Ljubljane prispevajo k učinkovitemu razreševanju zaostrenih gospodarskih razmer in ustvarjanju stabilne podlage za naš nadaljnji razvoj A. CILJI IN USMERITVE DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA Delovni ljudje in občani Ljubljane si zastavljamo temeline cilje in usmeritve prihodnjega družbenoekonomskega razvoja v skladu s potrebo, da svoj nadaljnji razvoj gradimo usklajeno s cilji in usmeritvami razvoja vseh petih ljubljanskih občin, sosed-hjih občin, republike Slovenije in Jugoslavije. Pri opredeljevanju temeljnih ciljev izhajamo iz temeljnih skupnih interesov in ciljev družbenoekonomskega razvoja SFR Jugoslavije in SR Slovenije. Prav tako izhajamo iz ciljev družbenoekonomskega razvoja Ljubljane, kot so opredeljeni v smernicah za pripravo družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981 do 1985 in dogovora o temeljih družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981—1985. Za to obdobje opredeljujemo naslednje temeljne cilje in usmeritve: 1. Nadaljnja graditev in razvijanje socialistični samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Z uveljavljanjem ustavnega položaja delavcev v temeljnih organizacijah in občanov v krajevni skupnosti bomo poglabljali samoupravne pravice in odgovornosti delavcev pri odločanju o. ustvarjanju in razporejanju celotnega prihodka, dohodka, čistega dohodka, o naložbah v razširjeno reprodukcijo, na področju ekonomskih odnosov s tujino in na podrpčju cen, dosledneje uveljavljali svobodno menjavo dela, nadalje izgrajevali sistem samoupravnega družbenega planiranja in razvijali samoupravno organiziranost delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter pospeševali in uresničevali dohodkovno povezovanje in združevanje dela in sredstev kot osnovo povezovanja delovnih procesov v celovit proces družbene reprodukcije. 2. Nadaljnji razvoj komunalnega sistema v Ljubljani. Krepili bomo samoupravno vlogo krajevnih skupnosti, izvajali samoupravno preobrazbo združenega dela, uresničevali samoupravni koncept občine .n na teh osnovah uresničili tudi samoupravni koncept mesta kot posebne družbenopolitične skupnosti, uveljavljali in dograjevali delegatski sistem družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja ter uveljavljali sistem svobodne menjave dela, kot je opredeljeno v ustavi, zakonu o združenem delu in drugih sistemskih zakonih. 3. Dosledno uresničevanje politike ekonomske stabilizacije. Vse napore bomo usmerjali v izvajanje in utrjevanje politike ekonomske stabilizacije. V skladu s sprejetimi izhodišči za izdelavo in realizacijo programa ekonomske stabilizacije moramo zagotoviti bistvene spremembe v načinih gospodarjenja in razvojni politiki. Dolgoročno se moramo usmeriti v mednarodno delitev dela, svoj razvoj moramo graditi na dohodku, ki ga bomo ustvarili predvsem s povečanjem družbene produktivnosti dela, z boljšim izkoriščanjem obstoječih proizvodnih zmogljivosti in delovnega časa, z večjo proizvodnjo surovin in finalno produkcijo, s povečanjem inventivnega dela, s stimulativnim nagrajevanjem in vključevanjem v delo vseh strokovnjakov, z večjim integracijskim povezovanjem na dohodkovnih osnovah, z združevanjem akumulacije za prednostne investicije na dohodkovnih osnovah ter z učinkovitim aktiviranjem tudi drugih kvalitetnih proizvodnih dejavnikov. Pri tem bomo zagotovili racionalno porabo energije, primarnih in sekundarnih surovin ob večji uporabi lastnega znanja in inovacij. Odločno se bomo zavzemali za tako politiko, ki bo obvladovala in zadrževala rast cen. 4. Večje vključevanje delavcev v združenem delu gospodarstva in drugih dejavnosti v mednarodno de- litev dela s poudarkom na povečanju izvoza predvsem ha konvertibilno območje. Dosegli bomo večje in stabilnejše vključevanje organizacij združenega dela gospodarstva in drugih dejavnosti v mednarodno delitev dela, ki bo temeljilo na višjih oblikah sodelovanja s tujimi partnerji, večjem izvozu blaga in storitev, večji udeležbi domačega znanstveno-raziskovalnega dela in krepitvi ekonomskih odnosov z deželami v razvoju. Organizacije združenega dela bodo v svojih programih razvoja upoštevale kot prednostno obveznost bistveno povečanje izvoza na konvertibilno območje. Večja usmeritev v izvoz, zlasti na konvertibilno območje, bo prispevala k hitrejšemu uveljavljanju kvalitetnih dejavnikov razvoja in k uresničevanju projekcije deviznega in plačilnega položaja SR Slovenije v devizni in plačilni bilanci SFR Jugoslavije ter k njenemu izravnavanju v naslednjih letih srednjeročnega obdobja. 5. Zagotavljanje preskrbljenosti mesta s hrano in energijo. Zagotavljali bomo dolgoročno in zanesljivejšo preskrbo mesta s potrebnimi količinami hrane in energije v okviru razpoložljivih možnosti ob doslednem racionalnem gospodarjenju z vsemi vrstami energije, v razvoju pa se usmerjali v tiste vrste proizvodnje, ki potrebujejo relativno manj energije, ali v proizvodnjo, ki neposredno vpliva na zmanjševanje energetskih izgub in prispeva k reševanju problemov varstva okolja. 6. Zagotavljanje skladnega gospodarskega, socialnega in prostorskega razvoja. Stabilnejši gospodarski razvoj bo v pogojih izvajanja politike ekonomske stabilizacije tgmeljil na izvozno naravnani strukturi gospodarstva, ki bo izvozno učinkovito, na doseganju večje udeležbe produktivnosti v rasti dohodka, na racionalnejšem zaposlovanju, na produktivnejši' izrabi že zgrajenih zmogljivosti, na družbenoekonomsko utemeljenem združevanju dela in sredstev za skupne razvojne projekte in širši uporabi znanja v razvoju. Socialni razvoj bo potekal v odvisnosti od rezultatov gospodarskega razvoja in razpoložljivih sredstev za porabo. Na tej osnovi bomo usmerjali socialni razvoj v postopno izenačevanje družbenoekenomskih in drugih pogojev za življenje in delo vseh delovnih ljudi in občanov ter predvsem v tiste dejavnosti, ki neposredno vplivajo na povečevanje produktivnosti dela. Tekoče bomo urejali aktualna vprašanja življenjskega standarda v pogojih ekonomske stabilizacije. V prostorskem razvoju bomo upoštevali potrebe po usklajenem razvijanju dejavnosti v prostoru ter po izboljšanju okolja in preprečevanju njegovega nadaljnjega razvrednotenja, predvsem pa se bomo zavzemali za enotno kmetij sko-zeml j iško in stavbno^ zemljiško politiko v mestu. 7. Odpiranje in vključevanje mesta v družbena in gospodarska dogajanja doma in v tujini. Pospeševali bomo vsestransko sodelovanje mesta na gospodarskem, kulturnem in drugih področjih z drugimi slovenskimi in jugoslovanskimi' mesti ter z zamejstvom, tako da bo to sodelovanje sestavni del razvoja. 8. Izenačevanje pogojev za življenje in delo v mestu. Izenačevali bomo družbenoekonomske in druge pogoje za življenje in delo vseh delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, občinah in mestu, prizadevali' si bomo za humanizacijo •bivalnih in delovnih pogojev ter za splošni kulturni napredek Ljubljane in zmanjševanje razlik. 9. Nadaljnji razvoj in krepitev enotnega sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Zagotavljali bomo materialne, kadrovske in druge pogoje za nadaljnjo krepitev in podružbljanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter utrjevali in razvijali enotni sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite kot sestavni del družbenoekonomskih odnosov v združenem delu in krajevnih skupnostih. B. GOSPODARSKI RAZVOJ 1. Cilji in usmeritve gospodarskega razvoja Delavci v združenem delu bodo nadaljnji razvoj gospodarstva gradili na dolgoročnem proizvodnem in poslovnem povezovanju in na večji izvozni usmerjenosti. V pogojih doslednega uveljavljanja politike ekonomske stabilizacije in krepitve ekonomskih zakonitosti v gospodarjenju bodo, ob upoštevanju ekonomskih in drugih potencialov gospodarstva ter drugih dejavnosti Ljubljane, povečevali družbeni proizvod po povprečni stopnji najmanj 1,6 %>. Izvoz blaga bodo povečevali bistveno hitreje, kot bo naraščal družbeni proizvod, in sicer najmanj po stopnji 10,8 "/o letno uvoz blaga pa zmanjševali po stopnji —2,6 °/o letno. Absolutno prednost bomo dali izvozu na konvertibilno območje. Takšno rast bodo dosegali ob večji racionalnosti pri gospodarjenju z živim in minulim delom, kar pomeni hitrejšo rast produktivnosti dela ob izvajanju politike racionalnega in produktivnega zaposlovanja. Na teh osnovah bo število zaposlenih v združenem delu naraščalo po povprečni letni stopnji največ 0,9 odstotka. Tako bodo ustvarjene možnosti za rast produktivnosti dela za povprečno 0,7 % letno. Vse oblike porabe družbenega proizvoda bomo podredili ciljem na področju izvoza, povečevanju reprodukcijske in akumulativne sposobnosti temeljnih organizacij gospodarstva ter usklajevanju porabe in proizvodnje. Sredstva za osebno, skupno in splošno porabo bodo v globalu naraščala največ do rasti In v okviru razpoložljivega dohodka. Realni osebni dohodki bodo naraščali največ do stopnje rasti produktivnosti dela. Gibanja posameznih vrst porabe bodo opredeljevana z letnimi resolucijami o politiki uresničevanja družbenega plana mesta Ljubljane. Delež sredstev za reprodukcijo v materialni proizvodnji v družbenem proizvodu se bo v tem srednjeročnem obdobju zmanjšal. Znašal bo okoli 31 */». Razpoložljiva . sredstva za investicije v gospodarstvu bomo usmerjali predvsem v uresničevanje prestrukturiranja gospodarstva in boljše zadovoljevanje osnovnih potreb delavcev v združenem delu ih občanotr v krajevnih skupnostih. Zavzemali se bomo za realnejše stopnje amortizacije, da bi tako zagotavljali ohranjanje realne vrednosti in obsega družbenega bogastva. Gospodarska rast bo temeljila na boljši izrabi obstoječih virov in zmogljivosti in na postopnem spremiti j anju sedanje strukture gospodarstva. Prestrukturiranje gospodarstva bomo izvajali v smeri izvozno naravnanega in učinkovitega gospodarstva in večanja deleža visoko produktivne industrije in drugih proizvodnih dejavnosti v ustvarjenem družbenem proizvodu Ljubljane, zlasti pa v smeri močnejšega uveljavljanja intelektualno in razvojno intenzivnih gospodarskih dejavnosti. Delavci v združenem delu ljubljanskega gospodarstva se bodo na podlagi dohodkovnega povezovanja vključevali v uresničevanje sprejetih družbenih usmeritev v širšem ljubljanskem prostoru v skladu z dogovorom o skupnih temeljih planov udeležencev ljubljanskega območja za obdobje 1981—1985. Prav tako se bodo aktivno vključevali v pospeševanje razvoja manj razvitih območij Slovenije ^n Jugoslavije v skladu s sprejetimi dogovori na ravni republike in federacije. Združevanje dela in sredstev mora vse bolj prispevati k oblikovanju reprodukcijskih povezav v združenem delu v vsej Jugoslaviji in krepiti enotnost trga in mednarodno konkurenčnost naše proizvodnje. Za uresničevanje projektov, ki so usmerjeni v izvoz blaga in storitev na konvertibilno območje, proizvodnjo osnovnih deficitarnih surovin in hrane bodo organizacije združenega dela na podlagi sporazumov na dohodkovnih osnovah združevale investicijska sredstva, vključno del amortizacije. Delavci v združenem delu bodo skupno in solidarno reševali probleme organizacij združenega dela, ki trajneje poslujejo z izgubo ali na meji rentabilnosti. Ta aktivnost bo potekala na podlagi drugačne in racionalno zastavljene delitve dela ter s pomočjo integracijskih in preorientacijskih programov. To bo prispevalo k prestrukturiranju gospodarstva, k ohranjanju in boljši izrabi družbenega bogastva in k večji in trajnejši socialni varnosti delavcev v takšnih organizacijah združenega dela. Organizacije združenega dela, ki poslujejo z izgubo, morajo v sodelovanju z gospodarsko zbornico, bankami, izvršnimi sveti občin in mesta ter skladi skupnih rezerv.pripraviti sanacijske programe. V primerih, ko ni pogojev za sanacijo ali preusmeritev proizvodnje oziroma ekonomsko utemeljeno poslovanje, je potrebno delavce in družbena sredstva teh organizacij združenega dela usmeriti v organizacije združenega dela, ki imajo ekonomsko učinkovite proizvodne in razvojne programe. Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja bo skupaj z ižvršnim svetom mesta pripravila analizo poslovanja organizacij združenega dela, ki poslujejo na meji rentabilnosti ter predlagala konkretne ukrepe za izboljšanje oziroma spremembo v poslovanju takšnih organizacij združenega dela! Skladi skupnih rezerv bodo namenjeni pretežno kreditiranju osebnih dohodkov delavcev v organizacijah združenega dela, še posebej v tistih, ki so v izgubi, predvsem zaradi izvoza na konvertibilno območje. Organizacije združenega dela bodo morale ukinjati neuspešne proizvodne programe ih uvajati nove, predvsem izvozno usmerjene. Z uveljavljanjem odnosov skupnega gospodarjenja z denarnimi sredstvi v delovnih in sestavljenih organizacijah združenega dela morajo delavci temeljnih organizacij v večji meri financirati svojo tekočo reprodukcijo ter tako nadomeščati bančne kredite. Organizacije združenega dela ki imajo v virih sredstev velik delež bančnih kreditov, bodo pri razporejanju dohodka namenjale sorazmerno več sredstev za krepitev materialne osnove dela. Razvojni programi prestrukturiranja bodo morali ustrezati naslednjim pogojem in kriterijem: — kriteriju visoke razvojne in tehnološke intenzivnosti, — kriteriju izvozne usmerjenosti, — kriteriju visokega dohodka na zaposlenega, — kriteriju visokega dohodka na m2 zemljišča, — kriteriju racionalnega in produktivnega zaposlovanja, — kriteriju racionalne porabe surovin in energije, — kriteriju varovanja okolja, racionalne uporabe in smotrne ureditve prostora, — kriteriju varovanja sredstev in nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 2. Materialni okviri razvoja in razvojne možnosti V projekciji materialnih okvirov družbenoekonomskega razvoja Ljubljane za srednjeročno obdobje 1981—1985 smo upoštevali doseženo stopnjo družbenoekonomskega razvoja mesta, rezultate razvoja v tekočem srednjeročnem obdobju 1976—1980, ključne razvojne probleme na prehodu v novo srednjeročno obdobje, dosežene gospodarske rezultate v letu 1981 in na začetku leta 1982, zožene možnosti razvoja v preostalem delu srednjeročnega obdobja, tj. v letih 1983—1985, temeljne cilje in usmeritve razvoja mesta Ljubljane, prav tako pa tudi spremenjeno projekcijo materialnih okvirov družbenoekonomskega razvoja Slovenije in Jugoslavije. V njej smo izhajali nadalje iz že sprejetih ukrepov za izvajanje politike ekonomske stabilizacije v letu 1980 ter predvidenih ukrepov za nadaljnje izvajanje te politike v obdobju 1981—1985 ter iz sprejetih izhodišč za izdelavo dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije iz maja 1982. Predvidevamo, da bomo v letih 1981—1985 dosegli naslednje materialne okvire razvoja: Povprečne letne stopnje rasti v obdobju 1981—1985 — v •/# Družbeni proizvod 1,6 Fizični obseg industrijske proizvodnje 3,2 Zaposlovanje 0,9 Produktivnost dela 0,7 Izvoz blaga 10,8 Uvoz blaga —2,6 Osebni dohodki na zaposlenega (realna rast) —0,9 2.1. Projekcija prebivalcev Počasnejša rast družbenega proizvoda in števila zaposlenih bo vplivala na počasnejše priseljevanje na območju Ljubljane, kar bo pri 1 °/o letnem naravnem prirastu vodilo k 1,4 °/o povprečni letni stopnji rasti števila prebivalstva. Tako se bo v tem petletnem obdobju povečalo število prebivalstva za okoli 21.000 in bo konec leta 1985 živelo na območju petih ljubljanskih občin okoli 340.000 prebivalcev. 2.2. Projekcija zaposlovanj a Število zaposlenih delavcev na območju Ljubljane se bo povečalo za okoli 9.000. Tako bo v letu 1985 v mestu zaposlenih okoli 191.800 delavcev,, kar pomeni letni povprečni porast števila zaposlenih do 0,9 °/o. Ne računamo na pomembnejše premike v strukturi zaposlenih glede stalnega bivališča. Tako bo še vedno več kot 70 °/o zaposlenih v Ljubljani prihajalo v občino, v kateri so zaposleni, iz drugih ljubljanskih in okoliških občin. Dosedanje značilnosti bodo največ zadržale tudi druge strukture zaposlenih. Zmanjšanje števila zaposlenih z neproduktivnim poklicem bomo uresničevali skladno z zahtevo po produktivnem in racionalnem zaposlovanju, s tem da bomo v že zgrajenih zmogljivostih, povsod kjer bo možno, nadomeščali živo delo z mehanizacijo, avtomatizacijo in boljšo organizacijo, pri planiranih gradnjah novih zmogljivosti pa se odločali za tiste, ki bodo zaradi razvoj no-tehnološke intenzivnosti, visoke produktivnosti in prostorskih kvalitet zagotavljale racionalno zaposlovanje. V obdobju 1981—1985 bodo še vedno močno prevladovali zaposleni v sekundarnih, terciarnih in kvartarnih dejavnostih. V dejavnosti industrije bo zaposlenih več kot tretjina vseh delavcev v gospodarstvu. Pri politiki zaposlovanja bomo dajali prednost obveznemu zaposlovanju pripravnikov in zaposlovanju mladih strokovnih kadrov in zmanjšali obseg pogodbenega dela. na najmanjšo možno mero. Vzporedno s procesom prestrukturiranja gospodarstva bomo izvajali prestrukturiranje zaposlovanja. Pogoje za prestrukturiranj e bomo ustvarjali z razvojem poklicnega usmerjanja in sistema prekvalifikacije delavcev, pri čemer bomo dajali prednost usmerjanju v deficitarne poklice. Omejevali bomo dopolnilno in nadurno delo in delo upokojencev ter zagotavljali delo usposobljenim invalidom. Spodbujali bomo večjo prostorsko in profesionalno mobilnost delavcev in dvoižmensko delo, kjer so za to pogoji. Spodbujali bomo produktivno zaposlovanje delavcev, ki se vračajo z začasnega dela v tujini ter drugih delovnih ljudi, zainteresiranih za osebno delo s sredstvi v lasti' občanov. Predvidevamo, da se bo število zaposlenih v individualnem sektorju v letu 1985 že gibalo okrog 5.650. 2.3. Projekcije rasti družbenega proizvoda V V obdobju "1981—1985 bodo delavci v O,--, gospodarstva z območja Ljubljane povečali realni družbeni proizvod Ljubljane po povprečni letni stopnji najmanj 1,6 “/o. Glede na enako dinamiko družbenega proizvoda v republiki bo ljubljansko gospodarstvo zadržalo svoj sedanji delež v ustvarjenem družbenem proizvodu Slovenije. Družbeni proizvod Ljubljane bo ustvarjen v petih občinah. Največ bodo k skupnemu družbenemu proizvodu še naprej prispevale organizacije združenega dela občine Center, s približno enakim deležem pa ji bodo sledile organizacije združenega dela občin Bežigrad in Šiška. Zaradi hitrejše rasti družbenega proizvoda od povprečne se bo v obdobju 1981—1985 povečal delež občin Moste-Polje in Vič-Rudnik. Glavni nosilci gospodarske rasti bodo tudi v obdobju 1981—1985 organizacije združenega dela s področja industrije. Njihov delež pri ustvarjanju družbe-. nega proizvoda se bo povečal. Prav tako se bo povečal delež organizacij združenega dela za finančne, tehnične in druge poslovne storitve, delež trgovine pa se bo znižal. Sprejete usmeritve na področju ekonomskih odnosov s tujino bodo vplivale na gospodarsko rast v vsem preostalem delu srednjeročnega obdobja. Nadpovprečno rast bodo zato dosegali tisti gospodarski sektorji in tiste organizacije združenega dela, ki bodo usmerjene v konvertibilni izvoz, ter tiste, ki niso vezane na uvoz. Zlasti bo treba izkoristiti tudi možnosti izvoza na področju drobnega gospodarstva, gradbeništva, transporta in turizma ter vključevanje tudi tistih organizacij združenega dela, ki so bile doslej š svojo proizvodnjo usmerjene predvsem na domači trg. 2.4. Projekcija delitve družben e" g a proizvoda Uresničevanje politike ekonomske stabilizacije ter še zlasti nujnost krepitve lastne sposobnosti organizacij združenega dela za razširjeno reprodukcijo narekujeta počasnejšo rast osebne, skupne in splošne porabe od rasti družbenega proizvoda. V projekciji delitve družbenega proizvoda izhajamo zato iz naslednjih predpostavk: . — realna rast družbenega proizvoda v Ljubljani po povprečni letni stopnji 1,6 °/e; — sredstva osebne, skupne in splošne porabe bodo naraščala največ do rasti razpoložljivih sredstev za porabo; — povečale se bodo sedanje minimalne amortizacijske stopnje, zato bo amortizacija rasla hitreje od dohodka; — sredstva za zboljševanje in razširjanje materialne osnove dela v organizacijah združenega dela bodo prav tako naraščala za okrog 25 % hitreje od družbenega proizvoda; — dolgoročna sredstva iz kreditnega potenciala bank bodo v zaostrenih pogojih pri koriščenju prirasta depozitov nosilcev družbenih sredstev in zaradi manjše rasti varčevanja prebivalstva zmanjšala svoj delež v skupnih sredstvih za reprodukcijo v materialni proizvodnji, v večjem delu razdobja 1981—1985 se bodo ta sredstva realno zmanjševala; — rast drugih domačih sredstev bo sledila rasti družbenega proizvoda; — neto odliv dela sredstev akumulacije v tujino. Zavzemali se bomo, da dosežemo boljše rezultate v gospodarski rasti od predvidenih, vse oblike porabe pa bomo uresničevali v predvidenih okvirih. Projekcija gibanja posameznih elementov delitve ustvarjenega družbenega proizvoda v Ljubljani je naslednja: v mio din 1.976—1980 v tekočih cenah V »/l 1981 v cenah 1980 -1985 v •/, — amortizacija 17.120 9,1 37.488 12,3 — čisti osebni dohodek 62.649 33,1 91.117 30,0 — izločanja za skupne in splošne družbene potrebe 52.710 27,9 73.927 24,3 — izločanja za druge namene 20.708 11,0 37.049 12,2 — izločanja za skupne potrebe delavcev — izločanja za izboljševanje in razširjanje materialne 12.521 6,6 20.165 6,6 osnove dela 23.410 12,4 44.467 14,6 Razporejeni družbeni proizvod 189.118 100,0 304.213 100,0 Spremembe v strukturi delitve 'družbenega proizvoda nakazujejo premike, ki so povezani s predvidenim izvajanjem politike stabilizacije in se odražajo v zmanjšanem deležu osebnih dohodkov ter sredstev za skupno in splošno potrošnjo in v porastu de- ' leža sredstev temeljnih organizacij za financiranje enostavne in razširjene reprodukcije. V obdobju 1981—1985 se bo bistveno spremenila tudi sama struktura sredstev za reprodukcijo v materialni proizvodnji: v mio din - 1976—1980 v tekočih cenah v •/• 1981- v cenah 1980 —1985 v •/« — amortizacija 17.120 26,8 37.488 39,5 — izločanja za izboljševanje in razširjanje materialne osnove dela 23.410 36,6 44.467 46,9 — dolgoročna sredstva iz kreditnega potenciala bank 15 027 23,5 9.142 9,6 — druga domača sredstva 3.294 5,2 5.069 5,3 — inozemska sredstva (neto priliv oziroma, odliv) 5.064 7,9 —1.356 —1,3 Skupaj oblikovana sredstva za reprodukcijo v materialni proizvodnji 63.915 100.0 94.810 100,0 Povečane potrebe po dolgoročnih skupnih vlaganjih v energetsko, surovinsko in živilsko osnovo v in zunaj SR Slovenije, večje kreditiranje prodaje blaga, skupna vlaganja v tujino in uvedba prispevka za odpravo posledic potresa v Črni gori bodo v obdobju 1981—-1985 spremenili strukturo porabe skupnih sredstev za reprodukcijo v materialni proizvodnji m vplivali na znižanje deleža razpoložljivih sredstev za vlaganja v osnovna sredstva organizacij združenega dela v gospodarstvu na območju Ljubljane. Na njihovo znižanje bodo vplivale tudi obveznosti do vplačevanja obveznega posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in SAP Kosovo, . katerih večji delež kot doslej bodo. organizacije združenega dela poravnavale z neposrednim združevanjem dela in sredstev na dohodkovnih osnovah v razvojne programe organizacij združenega dela iz gospodarsko nezadostno razvitih republik in SAP Kosovo. — v mio din — v cenah 1980 1976—1980 1981—1985 — družbeni proizvod — skupaj sredstva za reprodukcijo v materialni' pro- 267.655 304.213 izvodnji 90.760 94.810 — delež sredstev v družbenem proizvodu (“/n) — razpoložljiva sredstva za vlaganja v osnovna sred- 33,9 31,2 stva OZD gospodarstva 52 711 48.855 — delež sredstev v družbenem proizvodu C/o) „ 19,7 16,1 V obdobju 1981—1985 se bo znižal delež razpoložljivih sredstev za vlaganja v osnovna sredstva organizacij združenega dela v gospodarstvu. V tem obdobju bo tudi absolutno na razpolago manj. sredstev za vlaganja v osnovna sredstva kot v prejšnjem srednjeročnem obdobju 1976—1980.* * Razliko med skupnimi sredstvi za reprodukcijo v materialni proizvodnji in razpoložljivimi sredstvi za vlaganja v osnovna sredstva organizacij združenega dela v gospodarstvu predstavljajo sredstva, ki so namenjena za dolgoročne plasmaje organizacij združenega dela v tujini, v druge republike in SAP, prirast dolgoročnih potrošniških posojil organizacij združenega dela, za posojila in kreditiranje hitrejšega razvoja piar}j razvitih republik in SAP, prirast zalog in rezerve. 3. Naloge na področju politike cen zagotavljali bomo dosledno spoštovanje politike ekonomske stabilizacije na področju cen s krepitvijo konkurenčne sposobnosti domačega gospodarstva na zunanjem in notranjem trgu ter z odpravljanjem vzrokov naraščajoče inflacije. Vodili lomo koordinirano in selektivno politiko cen dolgoročno z vsakoletnim dogovorom o izvajanju politike cen, s katerim bodo udeleženci opredelili svoje konkretne naloge pri izvajanju politike cen z zagotovilom, da bodo le-te tudi dejansko izvršili. Z dogovorom bo opredeljena tudi vrsta in obseg neposredne družbene kontrole cen. Skupnost za cene mesta Ljubljane bo vse odločitve s cenami sprejemala na podlagi dogovora odnosno družbeno sprejete politike cen in bo temeljito preverjala razloge upravičenosti spreminjanja cen za proizvode in storitve iz svoje pristojnosti. Pri sprejemanju dogovorov o izvajanju politike cen ter odločitvah o cenah bomo uresničevali čimbolj neposredno sodelovanje in odločilno vlogo delavcev TOZD in organiziranih potrošnikov na osnovi celovitega informiranja o vzrokih in posledicah predlaganih sprememb cen. Na osnovi zakonskih določil bodo pristojne skupnosti in organizacije združenega dela konkretizirale merila in kriterije za oblikovanje in družbeno kontrolo cen, katere bodo rabile za odpravo disparitete med cenami. Pri oblikovanju dogovora o izvajanju politike cen proizvodov in storitev v SR Sloveniji se bomo zavzemali, da bo politika cen v dejavnostih posebnega družbenega pomena usmerjena v zagotavljanje pokrivanja stroškov enostavne reprodukcije in postopno dela razširjene reprodukcije. Cene individualnih komunalnih storitev in najemnin poslovnih prostorov ter mestnega potniškega prometa se bodo oblikovale na taki ravni, da bo v teh dejavnostih zagotovljena enostavna reprodukcija in postopoma del razširjene reprodukcije. Na področju obrti in gostinstva bomo nadaljevali z izdelavo meril in kriterijev za oblikovanje cen s postavitvijo normativov in opredelitvijo kvalitete storitev. V družbenih dejavnostih bo dosledno izpeljana odgovornost udeležencev samoupravnega sporazumevanja v svobodni menjavi za izvajanje sprejete politike cen in za spoštovanje uveljavljenih oblik družbene kontrole. Organizirani potrošniki bodo aktivno vključeni v oblikovanje ter družbeno kontrolo cen proizvodov in storitev, ki vplivajo na standard potrošnika. Ob sedanjih nujnih ukrepih neposredne kontrole cen bo treba postopno, z vse bolj posrednim vplivanjem na cene, širiti prostor za uveljavljanje ekonomskih zakonitosti in pri tem redno vrednotiti proizvodne faktorje ter upoštevati kriterij svetovne cene. 4. Razvoj gospodarstva po dejavnostih 4.1. Osnovne gospodarske dejavnosti 4.1.1. Industrija Z modernizacijo in boljšim izkoriščanjem obstoječih zmogljivosti, z izboljšanjem upravljanja in organizacije dela, z boljšo povezavo proizvodnih procesov, z vidnejšo vlogo raziskovalnega, ustvarjalnega dela in inovacij in z investicijami v nove zmogljivosti bomo v srednjeročnem obdobju zagotovili 3,2 °/o globalno rast fizičnega obsega industrijske proizvodnje. Fizični obseg bo naraščal hitreje od povprečja, zlasti v strojegradnji, proizvodnji električnih strojev iti aparatov, bazičnih kemičnih izdelkov, proizvodnji končnih, lesnih in tekstilnih izdelkov ter elektrogospodarstvu. Pri sprejemanju investicijskih odločitev bomo upoštevali kriterije prestrukturiranja gospodarstva, ki so konkretno opredeljeni za področje industrije v dogovoru v temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 ter v dogovoru o spremembah in dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981—1985. Načrtovane investicije industrijskih organizacij združenega dela bomo v nadaljnjem delu uskladili z razpoložljivimi dopolnilnimi sredstvi bank in ovrednotili po sprejetih kriterijih. Na osnovi izdelanih programov, ki bodo usklajeni z usmeritvami iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana banke in z usmeritvami na ravni sestavljenih organizacij, organizacij združenega dela, družbenopolitičnih skupnosti in reprodukcijskih celot bomo — glede na razpoložljiva sredstva — v posameznem letu izdelali dokončen seznam prednostnih investicij, ki bo sestavni del letnih načrtov. Ustrezna bančna institucija v sodelovanju s strokovnjaki iz univerze in znanstveno-raziskovalnih organizacij ter drugimi bo ocenjevala investicijsko dokumentacijo tudi z vidika alternativnih tehnologij glede na narodno-gospodarske cilje in kriterije ter z vidika njene sposobnosti in perspektivnega razvoja. V skladu s potrebo prestrukturiranja gospodarstva bodo imeli prednost programi, ki upoštevajo zgoraj naštete kriterije in ki povečujejo dohodek in proizvodne zmogljivosti v naslednjih industrijskih skupinah, ki so osnova za razvoj vsega združenega dela: — strojegradnja, — računalništvo, — elektrooptika z nadaljnjim razvojem laserske tehnike, — mikroelektronika, — proizvodnja termoizolacijskih materialov, — bazična in predelovalna kemija, — elementi, naprave in sistemi za avtomatizacijo v železniškem in cestnem prometu, industriji, elektrogospodarstvu itd. Pospeševali bomo planiranje in izdelavo razvojno prodornih programov, predvsem takih, ki bodo usmerjeni v konvertibilni izvoz. V skladu z usmeritvijo za hitrejše vključevanje industrije v mednarodno delitev dela bomo podpirali prizadevanja izvoznikov, predvsem tistih na konvertibilno območje. V skladu z usmeritvami tega plana bodo delavci v organizacijah združenega dela v letu 1981 izdelali konkretne programe s področja strojegradnje, računalništva v okviru enotnega republiškega koncepta, elektrotehnike, laserske tehnike, mikroelektronike ter bazične in predelovalne kemije in v tej zvezi opredelili tudi nosilce. Pri usmerjanj-n sredstev za investicije bodo imeli prednost tisti' tehnološki projekti, z realizacijo katerih bodo ustvarjene trajnejše osnove.za izvoz na konvertibilno območje. Ob tem bo treba upoštevati hitrejše in ekonomičnejše učinke naloženih sredstev, zlasti z odpravo ozkih grl v proizvodnji ter modernizacijo obstoječih tehnologij. Prestrukturiranje gospodarstva in razvojne programe bomo oblikovali in izvajali v skladu z dolgoročnimi razvojnimi možnostmi. Prostorski razvoj industrije bo usmerjen v posamezne, namensko opredeljene industrijske cone. Na osnovi ovrednotenja lokacijskih prednosti in omejitev proizvodnih površin v Ljubljani je z dogovorom o temeljih družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981—1985 opredeljena namenska izraba industrijskih con. Možnosti razvoja v prostoru so tako zagotovljene vsem panogam industrije, ki s svojim tehnološkim programom lahko uporabijo oziroma upoštevajo osnovne lokacijske prednosti in omejitve, značilne za Ljubljano. V skladu s tako zasnovano politiko bomo usmerjali tudi opremljanje industrijskih con. Zato moramo naloge s področja prostorskega razvoja industrije razdeliti v dve skupini: 1. opredeliti lokacije za gradnjo dogovorjenih investicij s področja industrije in gradbeništva v tistih conah, kjer je že zgrajena osnovna infrastruktura, oziroma kjer je s celovito in sočasno akcijo možno zagotoviti pravočasno pripravo in opremo zemljišč; 2. pripraviti in opremiti zemljišča novih con, na katerih se bo pričela gradnja konec obdobja 1981—1985, predvsem pa v srednjeročnem obdobju po letu 1985: BP 12/5 Dol, RP-2 Rudnik, MP 6/1 Zalog, MP-4 Zalog. Izvršni sveti skupščin občin in mesta, Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja, stavbno-zemljiške skupnosti, občinske komunalne skupnosti in temeljne banke bodo dajale pobude za merila, pogoje in način financiranja izgradnje posameznih celovitih industrijskih con s samoupravnim sporazumevanjem investitorjev oziroma vsega ljubljanskega gospodarstva prek politike izenačevanja con komunalnega opremljanja zemljišč v Ljubljani. Razvoj industrije v Ljubljani se mora prav tako prilagoditi zahtevam maksimalne zaščite zraka in talne vode, intenzivnost prometa in hrupa pa je treba prilagoditi predpisom, ki jih pogojuje bližina stanovanjskih sosesk. Sanacijo in rekonstrukcij o dotrajanih industrijskih obratov, ki po svojem značaju ne sodijo več v prostor, v katerem so prvotno nastali, je treba vključiti v plan prenove mesta. Izdelati je treba načrt sanacije, .rekonstrukcije ali preselitve dotrajanih industrijskih obratov ter oblikovati model financiranja, ki mora zagotoviti, njegovo izvajanje. V mestnem jedru bomo ohranjali le tista proizvodna delovna mesta, ki lahko koristijo prednosti lokacije v centru in se uspešno prilagajajo omejitvam, ki veljajo za ožje mestno središče. 4.1.2. Trgovina Delavci v trgovinskih organizacijah združenega dela bodo razvijali organizacijo blagovnega prometa, povezovanja s proizvodnjo ter usmerjali razvoj trgovine za potrebe proizvodnih organizacij združenega dela, tako v Ljubljani kot tudi v širšem slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Se posebej se bodo vključevale v gospodarsko sodelovanje s tujino ter se intenzivno vključevale v preskrbo občanov, gradile trgovine za osnovno preskrbo ter širile skladiščne zmogljivosti. Za doseganje večjega deviznega prihodka in izboljšanje zunanjetrgovinske bilance bodo zunanjetrgovinske organizacije združenega dela pospeševale izvoz blaga in storitev, zlasti na konvertibilno območje ter z zmanjševanjem uvoza preusmerjale proizvodnjo na uporabo domačih surovin in reprodukcijskega materiala. Uveljavile in izvajale bodo skupno in usklajeno nastopanje na tujih trgih. Preprečevale bodo zapiranje trgovin v regionalne meje. Prednost pri gradnji trgovin za osnovno preskrbo bodo imele nerealizirane investicije iz preteklega srednjeročnega obdobja 1976—1980 ob upoštevanju kriterijev in usmeritev iz planskih dokumentov za obdobje 1981 do 1985. Skladnejšo razporeditev trgovin za osnovno preskrbo bomo zagotovili z gradnjo tovrstnih trgovin v tistih krajevnih skupnostih, kjer je dosedanja kvadratura prodajnega prostora na prebivalca znatno pod mestnim povprečjem. Trgovinske organizacije združenega dela za osnovno preskrbo bodo v tem srednjeročnem*obdobju gradile večje samopostrežne trgovine v novih večjih naseljih, kakor tudi tam, kjer je osnovna preskrba naj slabše zagotovljena. Da bo oskrba potrošnikov čimbolj ša, bodo organizacije združenega dela modernizirale in specializirale že obstoječe trgovinske objekte in uvajale sodobno ravnanj e z - blagom. V nove stanovanjske soseske bomo usmerjali tudi del novih specializiranih trgovin, tako bomo dosegli večjo aktivnost na teh območjih, storitve približali občanom in razbremenili središče mesta. Trgovinske organizacije združenega dela si bodo prizadevale za kvalitetnejšo oskrbo ter prilagajanje delovnega časa potrebam potrošnikov. Za odročnejše predele, ki za ■ trgovinske organizacije združenega dela niso zanimivi, bodo v okviru obrtnega zakona organizirane trgovind s sredstvi # občanov. Preveriti bo treba funkcionalnost obstoječega omrežja trgovin za osnovno preskrbo in razreševati tovrstne probleme tudi s prenovo in spremembo že obstoječih prostorov. Trgovinske organizacije na debelo bodo v obdobju 1981—1985 gradile nekatere večje objekte, kot so skladišča, poslovno proizvodni in trgovinski centri. Delavci trgovihskih organizacij združenega dela se bodo dolgoročno dohodkovno in poslovno povezovali s proizvodnjo, med seboj in z drugimi organizacijami, ki sodelujejo pri zadovoljevanju potreb po blagu, na realni in enakopravni osnovi, z namenom, da aktivno sodeluje pri raziskavi trga, pri proizvodnji blaga, pri pospeševanju prodaje in izboljšanju ponudbe, pri povečanju blagovnih rezerv in pri skupnih naložbah za zagotovitev navedenih nalog. V skrbi za večjo medsebojno izmenjavo dosežkov in sodelovanja ter boljšo ponudbo in informiranost potrošnikov se bodo trgovinske organizacije združenega dela vključevale in sodelovale pri organizaciji sejemskih prireditev in širjenju razstaviščnih zmogljivosti. Da bi dosegli čimvečjo ekonomičnost in uspešnost v povezovanju na trgu, se bo Gospodarsko razstavišče, ob vsebinski širitvi programa, postopoma preoblikovalo v gospodarsko-poslovni center, ki naj bi združeval skupine poslovnih partnerjev za skupen nastop na tujem in domačem trgu. V okviru SIS za preskrbo se bodo članice — trgovinske organizacije združenega dela — samouprav- no dogovorile tudi za prednostni program graditve trgovin za osnovno preskrbo in skladišč za živila. V okviru programa vseh predvidenih naložb bo imela prednost trgovina za osnovno preskrbo. 4.1.3. Turizem in gostinstvo Z organizacijo ustrezne turistične ponudbe bo Ljubljana izkoristila ugodne možnosti, ki jih ima za razvoj turizma. Delavci organizacij združenega dela za turistično posredovanje in gostinstvo, zasebni gostinci ter drugi člani ljubljanske turistične poslovne skupnosti bodo s povezovanjem in specializacijo zagotovili enotnejši in smotrnejši nastop tako doma kot v tujini, medsebojno dohodkovno in poslovno sodelovanje v turistični ponudbi, združevanje sredstev za splošno in skupno turistično propagando, boljšo kakovost gostinskih in drugih storitev, sodobnejšo družbeno prehrano, mlečne restavracije, večjo skrb za gostinske in turistične kadrtP ter samoupravno združevanje sredstev za povečanje števila prenočitvenih zmogljivosti in drugih turističnih objektov. Nadalje bodo sodelovali pri urejanju rekreacijsko-turističnih centrov mesta in okolice, pri razvoju kmečkega turizma in oddajanju zasebnih turističnih sob, pri organizaciji turističnih prireditev in turističnih poživitev mesta. Delavci organizacij združenega dela gostinstva in turizma se bodo povezovali z organizacijami združenega dela gospodarskih dejavnosti za hitrejši .razvoj turizma v Ljubljani. Cilj povezovanja in združevanja sredstev je enotna in skupna politika razširjene reprodukcije gostinsko-turističnih zmogljivosti predvsem zaradi večjih možnosti, ki jih nudi našemu gospodarstvu izvoz turističnih storitev. Temu cilju bodo podrejeni ukrepi in aktivnosti za povečanje turističnega prometa, zlasti tujskega, z intenzivnim izkoriščanjem razpoložljivih turističnih zmogljivosti. Poleg smotrnejšega izkoriščanja zmogljivosti in kompletiranja obstoječe turistične ponudbe, bodo" pri investicijah dali prednost graditvi cenejših turističnih objektov s pripadajočo turistično infrastrukturo, predvsem pa tistih, ki ustvarjajo večji neto devizni priliv. Razvijali bomo kongresno dejavnost in organizirali tudi večje kulturno-umetniške prireditve ter pri tem izkoriščali vse možnosti Cankarjevega doma, Gospodarskega razstavišča in Mednarodnega centra za upravljanje podjetij v javni lastnini. Predvsem bomo izkoristili možnost Cankarjevega doma, in sicer s čimbolj šo kongresno ponudbo doma kot tudi v širših mednarodnih okvirih. Delavci v turističnih in gostinskih organizacijah združenega dela ter turističnega posredovanja se bodo aktivno vključevali v pospeševanje' teh dejavnosti z ustrezno ponudbo in s povečanjem hotelskih zmogljivosti ter z enotnim programom prireditev in akcij za turistično poživitev Ljubljane. Nadaljevali bomo s prenovo Ljubljanskega gradu po sprejetem planu in v okviru sredstev po samoupravnem sporazumu o prenovi gradu; prenovljene zmogljivosti bomo sproti vključevali v enotno turistično ponudbo in kulturno dejavnost v Ljubljani; izdelali bomo program in postopno aktivirali gostinsko turistično ponudbo na Ljubljanskem gradu. Ljubljanska turistična zveza bo ob sodelovanju družbenopolitičnih skupnosti in organizacij združenega dela organizirala turistične folklorne prireditve, razne akcije v času sejmov, kongresov in športnih priredi- tev, turistične prireditve in akcije sezonskega značaja ter opravljala splošno in turistično informacijsko službo za mesto in okolico. Družbenopolitične skupnosti občin in Ljubljanska turistična zveza bodo s pomočjo krajevnih skupnosti organizirale turistična društva, kjer so za to dani pogoji, ter zagotovile njihovo delovanje. V organizacijo kmečkega turizma in preobrazbo kmetij se bodo vključile tudi kmetijske pospeševalne skupnosti in banke ter tako zagotovile nove turistične postelje na območju Ljubljane. 4.1.4. Gradbeništvo Delavci v organizacijah združenega dela s področja gradbeništva bodo organizirano širili celovito ponudbo za izvoz. Upoštevali bodo bistveno spremenjene pogoje gospodarjenja in se na tej osnovi povezovali za skupno nastopanje in kompleksni izvoz investicijske opreme in kvalitetnih storitev na tuje trge. Odpredeljevali bodo neskladja med gradbenimi in zaključnimi deli ter tako skrajševali gradbene roke, zlasti pri gradnji stanovanj. Zato bodo modernizirali in dopolnjevali tehnologijo, zlasti' pri izvajanju visokih gradenj, povečali uporabo industrijskih gradbenih elementov ter upoštevali normative za čimboljšo izolacijo objektov. Nadaljevali bodo začete integracijske procese med projektantskimi in gradbenimi organizacijami. Delavci v gradbenih organizacijah, bodo nadaljevali s procesi povezovanja in specializacije ter s smotrnejšo izrabo razpoložljive mehanizacije prispevali k izboljšanju produktivnosti dela v tej dejavnosti. Za nadaljnji dolgoročni integralni razvoj gradbeniških dejavnosti bo z dolgoročnim planom opredeljena lokacija v širšem prostoru občin ljubljanskega območja, katera bo ustrezala gospodarsko-ekološkim možnostim, pogojem in kriterijem. 4.1.5. Razvojno-projektantske in raziskovalne dejavnosti Za učinkoviteje in smotrnejšo izrabo prostora, enotno urejanje in razvoj Ljubljane kot celote, se bodo delavci razvoj no-projektantskih organizacij združenega dela ustrezno organizirali in povezovali na osnovi združevanja dela in sredstev. Ustanovljen bo Zavod za izgradnjo mesta Ljubljane, katerega osnovna naloga bo razvijanje in organiziranje kvalitetnejše in hitrejše stanovanjske In druge gradnje od pridobivanja in urejanja zemljišč pa do končne izgradnje. Zavod in druge razvojno-projektne organizacije in temeljne organizacije, ki sp organizirane v gradbenih in komunalnih organizacijah združenega dela, pri zavodih oziroma organizacijah za urejanje zemljišč in pri večjih organizacijah združenega dela bodo usmerjene predvsem v razvijanje sodobnejše in humanejše tipologije stanovanjskih objektov in objektov družbenega standarda. Raziskovalna dejavnost se bo v povezavi z združenim delom usmerjala tudi v raziskave za potrebe družbenoekonomskega razvoja Ljubljane. Aktivno bo vključena pri projektu »Ljubljana 2000«, pri raziskavah na področju energetike, surovin, varovanja okolja, oskrbe z vodo, tehnološkega razvoja, organizacijskih, inovacijskih in drugih dejavnosti. Tako organizirani in usmerjeni delavci v razvojno-projektant- skih in raziskovalnih dejavnostih bodo tudi sposobnejši prevzemati kompleksne razvojne in načrtovalne projekte v drugih krajih Slovenije, Jugoslavije in v tujini ter s tem še okrepiti svojo vlogo v gospodarstvu Ljubljane. / 4.1.6. Bančništvo Temeljne banke in enote temeljnih bank, ki delujejo v Ljubljani, bodo dograjevale delegatski sistem, tako da bodo delavci -temeljnih organizacij dejanski upravljale! družbenih sredstev v bankah. Zagotovile bodo hitrejše in smotrnejše obveščanje združenega dela in družbenopolitičnih skupnosti o denarnih gibanjih ter o predvidenih in sprejetih odločitvah in njihovem uresničevanju. Zagotovile bodo hitrejšo preobrazbo kreditnih odnosov, tako da bodo spodbujale združevanje sredstev za večje programske naložbe v skladu z usmeritvami in kriteriji iz družbenih dogovorov o temeljih plana. Sredstva bodo usmerjale v naložbe, ki so opredeljene ih usklajene na vseh ravneh na podlagi verificiranih planskih dokumentov, organizacij združenega dela, družbenopolitičnih skupnosti in bank. Večje organizacije in asociacije združenega dela bodo na podlagi predhodno proučenih ocen oblikovale interne banke in posebne finančne službe. 4.2. Gospodarske dejavnosti posebnega pomena in gospodarska infrastruktura 4.2.1. Energetika Eno od ključnih vprašanj nadaljnjega razvoja Ljubljane je zadovoljiva oskrba z energijo. Dolgoročno je mogoče zagotavljati mestu Ljubljana potrebne količine energije le v sklopu energetskih predvidevanj in bilance SR Slovenije in SFR Jugoslavije. V izdelavi je dolgoročna energetska bilanca mesta Ljubljane, v okviru katere bodo določene in usklajene potrebe po vseh vrstah energije, ki jo potrebujejo občani in združeno delo. V bilanci bo upoštevano, da je Ljubljana zaradi lege v kotlini slabo prezračena in v ekološkem smislu močno ogrožena. Racionalizirali in varčevali bomo z vsemi vrstami energije ter varovali okolje z uporabo čistejših energetskih surovin. Zaradi ekoloških pogojev Ljubljane bomo pospešili priključevanje porabnikov na. daljinsko ogrevanje in s tem zmanjševali število individualnih kurišč. Za racionalizacijo potrošnje energije bomo izkoristili možnosti povezovanja porabnikov na večje industrijske objekte, ki za lastne potrebe sami proizvajajo energijo in jo lahko odstopajo tudi drugim. Izdelali bomo program »topliflkacije* po Posameznih občinah in za mesto kot celoto. Postopno bomo izenačevali dobavne pogoje vseh vrst energije za daljinsko ogrevanje ne glede na vire energije. Do konca srednjeročnega obdobja 1981-—1985 bomo v ■ zvezi z industrij sko-energetsko cono Dol* Izvedli vsa pripravljalna dela in izdelali študijo, analfee in hidro in agromelioracije. Odkupovale bodo razpoložljivo kmetijsko zemljo, ki bo rabila predvsem kot na-’ domestno zemljišče tistim kmetom, katerim bodo zemljišča, zaradi družbenih potreb, odvzeta. Druga odkupljena zemljišča pa bodo oddajale v obdelovanje predvsem družbenim obratom in združenim kmetom. Za obdobje 1981—1985 so načrtovane hidro in agromelioracije naslednjih zemljišč: V V občini Bežigrad ha (ca) — območje Pšate 80 V občini Moste-Polje:’ — ob Dobrunjščici in Breški 175 — med Ljubljanico in vasjo Sostro 80 .— ob Konjščici 60 — v Dolskem: pod Petelinjem in v Senožetin 150 — na območju Vinj in Kašlja (samo agromelioracije) 170 V občini Vič-Rudnik: — Horjulska dolina 330 — na območju Barja 300 — v nereguliranih potokih 300 V občini Šiška: — pod Rašico 30 — ob Gameljščici 72 — ob Sori 70 Občinske skupščine bodo do kmetijstva in preskrbe na vsem območju Ljubljane vodile enotno politiko in združevale sredstva za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane in za izvajanje programa SIS za preskrbo. Pri tem bodo upoštevale, da je kmetijstvo sestavni del gospodarstva in pomembno tudi za vseljudsko obrambo oziroma preskrbo v izrednih razmerah. Ker so hribovske kmetije za vseljudsko obrambo in za varstvo krajine najpomembnejše, bodo njihovemu ohranjanju in razvoju namenile dodatne pospeševalne in druge ekonomske ukrepe. Ustanovljen bo samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljane. Namenjen bo pospeševanju kmetijstva v ljubljanskih občinah in v širšem zaledju Ljubljane ter za zagotovitev dobre, družbeno organizirane preskrbe mesta z živili. Zaradi smotrnosti povezave in delovanja sklada za intervencije v kmetijstvu in SIS za preskrbo Ljubljane z vidika večje pridelave hrane in dolgoročne preskrbe Ljubljane, bomo težili za združevanjem ciljev, nalog in sredstev v enotni samoupravni organizaciji. V programu sklada bodo zato upoštevani programi kmetijskih pospeševalnih skupnosti ljubljanskih občin, program SIS za preskrbo Ljubljane in drugi' programi razvoja kmetijstva. Skupščine občin in mesta in njihovi izvršni sveti bodo v skladu s svojimi obveznostmi do pospeševanja in razvoja kmetijstva ter preskrbe mesta Ljubljane odgovorno sprejemale ukrepe za izvajanje potrebnih programov in tako zagotavljali pogoje za višjo rast pridelave hrane in stabilno preskrbo z živili. Z zaščito kakovostnih obdelovalnih površin, s stimulativno davčno politiko in politiko cen, premi-ranjem ter združevanjem sredstev za sofinanciranje razvojnih in pospeševalnih programov bodo občinske skupščine omogočile, da bo kmetijstvo ob naporih kmetijskih organizacij združenega dela, kmetijskih zadrug in združenih kmetov povečevalo pridelke najmanj po povprečni stopnji 3 °/o na leto. Največ pozornosti bo namenjeno živinoreji z lastno krmo, na tistih območjih Ljubljane, kjer so naj večje možnosti za povečanje pridelkov (travniki, pašniki). Pri načrtovanem povečevanju pridelkov in preusmerjanju združenih kmetov v tržno proizvodnjo za potrebe Ljubljane predvidevamo, da bo skupni pridelek in tržni presežek v letu 1985 naslednji: Enota mere Skupni pridelek Tržni višek žita tona 11.000 5.000 vrtnine tona 48.000 25.000 seno tona 84.000 — druge krmne rastline tona 80.000 — sadje tona 2.500 500 mleko mio litrov 32.000 25.000 prirast goveda prirast prašičev, konj in tona 6.000 4.000 ovac tona 1.200 500 perutnina tona 700 500 jajca mio kosov 120 60 Samooskrba Ljubljane se bo ob planiranih pridelkih oziroma tržnih presežkih le-teh povečala' pri mleku na 80 °/o in pri vrtninah na nad 50 ”/o. Za takšno rast so potrebne tudi investicije, ki jih kmetijske temeljne organizacije in kmetijske zadruge načrtujejo v skupni vrednosti nad 600 mio din. Poleg prizadevanj kmetijskih proizvajalcev in njihovih skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti za uspešen razvoj kmetijstva bo na njegov razvoj vplivalo tudi izobraževanje za kmetijske poklice in socialna politika. Z združevanjem zemlje, dela in delovnih sredstev kmetov z združenim delom se bo izboljšal ekonomski položaj kmetov. To bo omogočalo izenačevanje obveznosti in pravic kmetov do zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja z delavci v združenem delu. Živilstvo Naraščajoče potrebe po živilih narekujejo, da se industrija, ki proizvaja živila, tudi v obdobju 1981 do 1985 nadalje razvija. Ker pa je pri tem odvisna od dovoza surovin iz kmetijskih predelov države, bo svoj razvoj povezovala z razvojem kmetijstva v občinah širšega ljubljanskega območja, v Pomurju, na Primorskem ter v kmetijskih predelih države. Poglobila bo samoupravno sodelovanje na dohodkovni osnovi s kmetijskimi temeljnimi organizacijami in združevala sredstva za naložbe v kmetijsko proizvodnjo ter si s tem dolgoročno zagotavljala surovine. Dohodkovno se bo povezovala tudi s trgovino in se predvsem prek SIS za preskrbo vključevala v načrtno proizvodnjo za kritje potreb Ljubljane. Industrijske organizacije združenega dela, ki proizvajajo živila, načrtujejo za obdobje 1981—1985 zlasti investicije v rekonstrukcije in modernizacije pekarn, mlinov, mlekarn, klavnic, obratov za predelavo mesa ter proizvodnih linij za druga živila. Investicije so še v fazi usklajevanja sestavljenih organizacij v SOZD in med temeljnimi organizacijami z istovrstno proizvodnjo, ker bodo povezane z racionalizacijo in specializacijo, zlasti v pekarstvu in mesni industriji. Preskrba z živili Za novo srednjeročno plansko obdobje je preskrba z živili v Ljubljani ustrezno družbeno organizirana, ker pa se pričakuje, da bo nabava potrebnih količin živil še težja kot doslej, bo treba to organiziranost še okrepiti in pritegniti nove udeležence. SIS za preskrbo si bo prizadevala, da bodo udeleženke družbenega dogovora o organizirani proizvodnji in preskrbi Ljubljane s kmetijskimi pridelki in osnovnimi živili zagotovile pretežni del za oskrbo občanov potrebnih živil v skladu z vsakoletno prehrambeno bilanco. Spodbujala bo odpiranje Ljubljane, samoupravno povezovanje trgovine, industrije, ki proizvaja živila, in kmetijstva ter združevanje sredstev za financiranje razvojnih programov kmetijskih in živilskih temeljnih organizacij. V okviru SIS za preskrbo so sprejeti naslednji programi za povečanje pridelkov in zagotovitev preskrbe z mesom, mlekom, sadjem in zelenjavo, kruhom in sladkovodnimi ter morskimi ribami: 1. Pridelovanje mleka: — Farma Brest, — KGP Kočevje: farma za krave, — KIT, KZ Litija: farma za krave, — KIT, TOZD Posestvo: farma Brvace za krave, rekonstrukcija farme Gmajnice, obnova črede. 2. Reja klavne živine: — KGP Kočevje: rekonstrukcija pitališča, — Mercator: pitališče v Krškem, — Agroemona TOZD Polj edelstvo-govedoreja: rekonstrukcija pitališča v Smledniku, — Agrotehnika-Gruda: pitališča v Brežicah, — Konzorcij Kočevje: pitališča, — Biotehnična fakulteta, VTO za živinorejo: pitališče v Logatcu. 3 Prašičereja: — ABC Pomurka in Mercator: rekonstrukcija obstoječe farme in nove farme v Podgradu in Cvenu. — Mercator: pitališče v Krškem. 4. Sladkovodne ribe: — Emona, Ribarstvo: ribogojnica v Kotih ter predelovalnica sladkovodnih rib, — Zveza ribiških družin Ljubljana: ribogojnica na Bistri, — Hmezad Žalec: ribogojnica. 5. Ulov morskih rib: — povečanje ribiškega ladjevja. Sredstva za sofinanciranje navedenih programov bodo združevali vsi porabniki živil ter skupščine občin in mesta Ljubljane. Program SIS za preskrbo se bo vključil v celovit program samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane, tako pri pospeševanju in razvoju kmetijstva kakor tudi pri intervencijah v porabi hrane. Planiramo, da bodo ob izpolnjenih obveznostih sklada občinskih skupščin in Skupščine mesta Ljubljane udeleženci SIS za preskrbo zagotovili v obdobju 1981—19j85 Ljubljani naslednje količine živil: — mleka in mlečnih napitkov — mlečnih izdelkov — kruha in peciva — mesa — mesnih izdelkov — domačega sadja — vrtnin — medu in drugih čebeljih proizvodov 150 mio 1 20.000 ton 140.000 ton 78.000 ton 40.000 ton 80.000 ton 90.000 ton 5.000 ton Da bi zagotovili dobro preskrbo občanov z živili, se bodo delavci v agroživilskih organizacijah združe- nega dela dohodkovno povezovali v reprodukcijske celote in združevali sredstva za uresničevanje skupnih interesov, še posebej za pridelovanje in dobavo kmetijskih pridelkov (žita, olja, sladkorja, mleka, živine) iz kmetijskih predelov države. Za preskrbo v izrednih razmerah bo v obdobju 1981—1985. posvečeno mnogo skrbi vzdrževanju in povečanju posebnih blagovnih rezerv strateških živil ter zagotavljanju potrebnih skladišč na racionalnih lokacijah. Skupščine občin in mesta bodo v skladu z interesi SLO in družbene samozaščite vzdrževale rezerve osnovnih živil za kritje mesečne (v začetku planskega obdobja) oziroma dvomesečne (konec planskega obdobja) porabe občanov. V ta namen bo Skupščina me-' sta Ljubljane po družbenem dogovoru o oblikovanju, vzdrževanju in financiranju posebnih blagovnih rezerv organizirala nabavo blaga ter sofinancirala gradnjo skladišč ter agregatov. Sovlagala bo v oblikovanje blagovnih rezerv mesa v živem in v pospeševanje kmetijstva. Za dobro preskrbo krajanov z živili si’ bodo prizadevali tudi sveti potrošnikov. Vključeni bodo v skupščino samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabe hrane občin mesta Ljubljane in skupščino SIS za preskrbo Ljubljane. V okviru krajevnih skupnosti pa bodo reševali vprašanja, ki se tičejo načrtovanja preskrbe, gradnje trgovin, založenosti, postreženosti, poslovnega časa itn. 4.2.4. Gozdarstvo, lovstvo in ribištvo Gozdarstvo V obdobju 1981—1985 ima gozdarstvo možnost razvoja predvsem v izboljšanju gozdov ter nadaljnjem odpiranju in povečevanju donosnosti gozdov. Delavci v’ gozdarskih organizacijah združenega dela, združeni v regionalno SIS za gozdarstvo, planirajo za obdobje 1981—1985, da bodo prek dohodkovnega povezovanja z lesno industrijo povečali vlaganja v obnovo in nego gozdov ter gradnjo gozdnih komunikacij. Po gozdno-gospodarskih načrtih je načrtovana obnova in nega na več kot 2.000 ha gozdov, melioracije gozdov in vzdrževanje nasadov. Zgrajene bodo nove gozdne poti in rekonstruirane obstoječe. V hribovitih predelih bodo gozdna /gospodarstva vključevala v gospodarjenje kmetijska zemljišča, ki se zaraščajo z gozdom. i Posebna pozornost bo posvečena varovalnim gozdovom v hudourniških predelih ter ob vodotokih. Z vlaganji v gozdove se bo krepila splošna koristnost gozdov, povečala lesna zaloga, možnost poseka, dostopnost gozdov in gospodarnost izrabe. Večja družbena skrb kot doslej bo namenjena tudi parkovnim gozdovom. TOZD Rast bo v parkovnih gozdovih gradila in opremljala nove sprehajalne poti in počivališča, gozdove čistila in po potrebi spreminjala drevesne sestoje. Na območju med Večno potjo in Glinščico, poleg zemljišča Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja, bo le-ta urejala biološko rekreacijsko središče z novim botaničnim vrtom. Skupščine občin Ljubljane se bodo še posebej zavzemale za ohranjanje in gojenje varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom na svojem območju (Posavsko gričevje, Polhograjski dolomiti, Krimsko-Mokrški predel, Rašica, Srnama gora). Lovstvo Pogoji za gojitev divjadi so na območju Ljubljane sorazmerno ugodni. V obdobju 1981—1985 načrtujejo lovske družine, da bodo izdelale lovsko-gospo-darske načrte in opredelile stalež divjadi, gojitev in odstrel divjadi ter določile mirne cone. Zatirale bodo bolezni divjadi, pri čemer bodo še posebej pazile, da bodo odkrile in zatrle vsak primer za steklino obolele živali Ribištvo Ribištvo je tako kot lovstvo predvsem splošnega pomena, ima pa tudi gospodarski pomen. V obdobju 1981—1985 bo vodnemu življu v sklopu varstva okolja namenjena posebna skrb, saj so žive vode odraz zavesti družbe do dragocenosti voda in čistega okolja. Načrtovana je priprava gradnje centralne čistilne naprave, s čimer bo dana možnost oživitve Ljubljanice od izliva glavnega kolektorja; pri regulacijah potokov bodo upoštevane zahteve ribištva; inšpekcijske službe bodo z doslednim in hitrim ukrepanjem preprečevale onesnaževanje voda z industrijskimi in drugimi odplakami ter smetmi. V skladu s programom SIS za preskrbo bodo povečane zmogljivosti ribogojnic in pridelovanje rib za prehrano. Obsežnejša bodo tudi vlaganja mladic v potoke in reke, kjer imajo ribiške družine športni ribolov. 4.2.5. Malo gospodarstvo S hitrejšim razvojem deficitarnih storitvenih dejavnosti bomo v srednjeročnem obdobju postopno odpravili v preteklosti nakopičena neskladja. Skladnejšo razporeditev storitvenih dejavnosti osnovne preskrbe po krajevnih skupnostih bomo dosegli s pospeševanjem razvoja teh dejavnosti, zlasti v tistih krajevnih skupnostih in novonastalih stanovanjskih soseskah, v katerih so le-te najbolj deficitarne. Pri tem bomo upoštevali, da ni nujno, da se gravitacijska območja pokrivajo z območji krajevnih skupnosti predvsem zaradi dokajšnjega obsega vsakodnevnih migracij prebivalstva. Proizvodno dejavnost v malem gospodarstvu, predvsem tako, ki ne ustreza ekološkim zahtevam gostejših naselij, bomo pospeševali v ustreznih zunaj mestnih območjih. Krajevne skupnosti bodo prek potrošniških svetov ugotavljale potrebe po posameznih storitvah, dajale pobude za odpiranje obratovalnic, pomagale iskati primerne poslovne prostore in predlagale konkretne ukrepe za razvoj storitvenih dejavnosti osnovne oskrbe na njihovih območjih. Skupščine občin bodo skrbele za enakomeren razvoj vseh krajevnih skupnosti ih za enakomerno zadovoljevanje potreb vseh občanov. Informacije in usklajevanje bodo prevzela občinska združenja samostojnih obrtnikov v sodelovanju z ustreznim organom in krajevnimi skupnostmi. V storitvenih dejavnostih, pri katerih sodobna organizacija dela zahteva visoko tehnično opremljenost, visokokvalificiran kader in širše gravitacijsko območje, ki presega meje občin, bomo povečali kvaliteto storitev z razvojem potrošniških centrov na lokacijah z dobro prometno dostopnostjo. V razvoj storitvenih dejavnosti se bodo vključili vsi zainteresirani dejavniki, od občanov v krajevni skupnosti do občinskih skupščin in gospodarskih zbornic, večjih proizvajalnih in trgovinskih organizacij, sa- moupravne stanovanjske skupnosti, združenja obrtnikov in temeljnih bank. S populariziranjem družbene pomembnosti in potrebnosti dela obrtnega delavca prek sredstev obveščanja, filmov itn., z izrekanjem družbenih priznanj za dosežke, s štipendiranjem učencev in z izobraževanjem ob delu bomo reševali problem pridobivanja kadrov v storitveni dejavnosti. V zazidalnih načrtih za nove stanovanjske soseske in v naporih za dokončanje obstoječih oziroma za revitalizacijo starih bomo opredelili namembnost, število in površino poslovnih prostorov za storitvene dejavnosti. Za najbolj deficitarne storitvene dejavnosti bomo omogočili najem poslovnih prostorov. Stanovanjski skupnosti bomo omogočili, da v ta namen najame pri stanovanjsko-komunalni banki kredit pod ugodnimi pogoji. Z družbenim dogovorom oziroma s samoupravnimi sporazumi o oblikovanju cen proizvodov in storitev bomo uveljavili merila in kriterije o cenah glede na normativ časa, tehnično opremljenost, povprečno stopnjo produktivnosti in stopnjo izkoriščenosti delovnega časa ob normalni akumulaciji po samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke ustreznih dejavnosti. S stimulativno davčno in kreditno politiko bomo pospeševali razvoj predvsem tistih deficitarnih storitvenih dejavnosti, ki bodo opredeljene v planskih aktih občin. Zagotovili bomo dolgoročne in stabilne pogoje ter spodbujali razvoj drobnega gospodarstva; zlasti storitvenih dejavnosti. Z drobnim gospodarstvom bomo dopolnjevali programe razvoja večjih organizacij združenega dela in ga tudi tako vključevali v mednarodno delitev dela; to bo omogočilo tudi nove zaposlitve. Planiranje proizvodne dejavnosti v malem gospodarstvu bo odvisno od programov in potreb večjih organizacij združenega dela. Občinska skupščina bo imela v sodelovanju z Gospodarsko zbornico občin ljubljanskega območja bolj vlogo povezovalca med proizvodnim delom malega gospodarstva in industrije kot pa planerja. Medobčinska gospodarska zbornica bo proučila in uvedla najustreznejše oblike vzpostavljanja kooperacije (prek strokovnih revij, stalnih razstav, zadrug itn ), ki bodo zagotovile boljše obveščanje o medsebojnih potrebah in možnostih. V skladu z našimi izvoznimi prizadevanji bomo pospeševali tiste dejavnosti malega gospodarstva, ki se bodo neposredno ali posredno vključevale v izvoz oziroma bodo nadomestile uvoz. To bomo dosegli z vključitvijo malega gospodarstva v ustrezno enoto SISEOT. Do konca leta 1983 bodo izvršni sveti skupščin ljubljanskih občin oblikovali enoten sistem zbiranja ustreznih sredstev za financiranje izgradnje poslovnih prostorov za tiste gospodarske dejavnosti drobnega gospodarstva, ki jih žele pospeševati. Pri tem bodo sodelovali z Gospodarsko zbornico občih ljubljanskega območja, samoupravnimi stanovanjskimi skupnostmi ter s krajevnimi skupnostmi. $ 4.2.6. Stavbno-zemljiško gospodarstvo V obdobju 1981—1985 bomo na osnovi sprejete urbanistične dokumentacije ter sprejetega zakona . o stavbnih zemljiščih zagotovili' urejanje stavbnih zemljišč in izvajali enotno politiko urejanja stavbnih zem- ljišč na območju ljubljanskih občin ter oblikovali enotne osnove pridobivanja stavbriih zemljišč. Načrtno bomo pripravljali in opremljali stavbna zemljišča za obdobje 1981—1985 in pridobivali stavbna zemljišča za obdobje 1986—1990 ter usmerjali proniet s stavbnimi zemljišči v skladu s planiranimi potrebami. V srednjeročnih planih razvoja bomo podrobneje določili prioriteto, dinamiko, roke in druge obveznosti v zvezi z planiranimi nalogami. Podlaga in splošna usmerjenost za opredelitev in usklajeno reševanje nalog v srednjeročnem obdobju na področju urejanja stavbnega zemljišča bo dolgoročni plan razvoja, ki bo sprejet za obdobje najmanj 10 let. Izpopolnili bomo sistem zajemanja in razporejanja mestne rente in solidarnostno združevali in prelivali sredstva za realizacijo skupno dogovorjenih nalog in obveznosti. S tem bomo dosegli enakomernejšo porazdelitev stroškov urejanja zemljišč za graditev stanovanj na celotnem območju mesta. Združevali bomo sredstva za urejanje zemljišč za usmerjeno stanovanjsko gradnjo, objekte samoprispevka II in III ter strateško pomembne investicije, locirane v predvidenih industrijskih conah. Na podlagi sprejetih samoupravnih sporazumov za gradnjo stanovanjskih sosesk in industrijskih con se bomo dogovorih o prednosti pokrivanja stroškov urejanja stavbnih zemljišč in usmerjali aktivnosti in zagotovili dogovorjeni del sredstev za realizacijo objektov na območju ljubljanskih občin, ki so predvideni v temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985. Potrebna sredstva za realizacijo bodo udeleženci zagotavljali po naslednjih kriterijih; — osnovno urbamstično dokumentacijo do zazidalnega načrta bodo financirale družbenopolitične skupnosti mesta in ljubljanskih občin iz proračunov; — sredstva za odkup in pripravo stavbnih zemljišč bodo zagotavljali bodoči uporabniki in poslovne banke; — za pridobitev, pripravo in opremo zemljišč za najpomembnejše skupne objekte pa iz združenih sredstev na osnovi solidarnosti in vzajemnosti V posameznih občinah bomo v srednjeročnem obdobju 1981—1985 pridobili za ureditev obstoječih in novih površin zemljišča v skupni izmeri 762 ha: — Ljubljana Bežigrad 121 ha — Ljubljana Center 14 ha — Ljubljana Moste-Polje 90 ha — Ljubljana Šiška 217 ha — Ljubljana Vič-Rudnik 320 ha 4.2.7. Komunalno gospodarstvo in elektrogospodarstvo Koncentracija prebivalstva in obsežna dejavnost gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti, zlasti pa intenzivna stanovanjska gradnja na ljubljanskem območju zahtevajo hitro rast in usklajeno oskrbo s komunalnimi potrebami ter postopno zmanjševanje zaostajanja, zlasti na obrobju mesta. Ob upoštevanju nujnih planskih nalog na področju individualne in kolektivne komunalne porabe bomo prednostno obravnavali in izgrajevali tisto komunalno infrastrukturo, ki je pogoj za uresničevanje dogovorjene stanovanjske gradnje in za gradnjo objektov iz programa II. in III. samoprispevka. Individualna komunalna poraba Vodooskrba — Z izgradnjo virov in primarnega omrežja ter sanacijo poškodovanega in dotrajanega vodovodnega omrežja bomo zagotovili zadostne količine pitne, protipožarne in tehnološke vode. V srednjeročnem obdobju 1981—1985 bodo dograjene vodarne Jarški brod, vodarna Brest, črpališče Skaručna in II. faza vodarne Šentvid. Pripravljen bo projekt bogatenja podtalnice na Ljubljanskem polju. Zgrajen bo vodohram Pržanj, I. faza vodohrama na Urhu, izdelana dokumentacija za izgradnjo vodohrama Zajelše-Dolsko ter zgrajena povezava vodarne Jarški brod z ljubljanskim vodovodnim sistemom in z Dolskim. Pričeta bo tudi gradnja povezovalnega vodovoda Brest-Podpeč. Gradili bomo vodovodno omrežje in izdelali študijo za sanacijo lokalnih vodovodov in vodnjakov. S sanacijo vodovodnega omrežja se bodo zmanjšale tudi vodne izgube. Za odvajanje odpadnih voda in atmosferskih voda bomo za centralne čistilne naprave v Zalogu negotovih pripravljalna dela in investicijsko-tehnično dokumentacijo. Izgrajevali bomo primarno kanalizacijsko omrežje in ga povezovali v enotni sistem. Vzporedno z 10-let-nim programom izgradnje cest bo potekala tudi izgradnja vodovodnega in kanalizacijskega omrežja po severni obvoznici'. Postopno bodo sanirani tudi dotrajani kanalizacijski objekti, omrežje in naprave. Z združevanjem sredstev z Območno vodno skupnostjo Ljubijanica-Sava bomo zagotovili sanacijo vodonosnih območij vodarne Brest in bo po programu končana v letu 1987 ter kanalizirali del 'l. in II. varstvene cone na mestnih območjih. Daljinsko ogrevanje in preskrba s plinom — Porabo toplotne energije bomo racionalizirali s postopnim prehodom na merjenje porabe toplotne energije v vsaki stanovanjski enoti, s tekočim uravnavanjem internih toplotnih instalacij v stanovanjskih , zgradbah, z uvajanjem toplotne zaščite zgradb, s čim hitrejšim priključevanjem porabnikov na centralne vire, povsod tam, kjer so omrežne zmogljivosti že zgrajene, in z organiziranim svetovanjem porabnikov o racionalni porabi energije. Za proizvodnjo in distribucijo komunalne energije bodo zgrajene naslednje zmogljivosti: dokončan bo kombinirani vir v Toplarni Moste, za gradnjo II. faze proizvodnih zmogljivosti za toplo vodo v Šiški bodo pričeta pripravljalna dela ter izdelana investicij sko-tehnična dokumentacija, zgrajeni bodo rezer-voarski prostori za rezerve surovin. Dograjevali bomo primarno plinsko omrežje in regulatorske postaje za novo' stanovanjsko, industrijsko in drugo gradnjo, naprave za proizvodnjo mešanega plina s spremljajočimi objekti v planirani na Verovškovi ulici. Za gradnjo naprav in rezervoarja za utekočinjeni zemeljski plin bo pripravljena investicij sko-tehnična dokumentacija ih zemljišče. Nadaljevala se bo tudi gradnja plinovodnega omrežja za zemeljski plin. Z dokončanjem investicije v Toplarni Moste — II. faza bo opravljena tudi ekološka sanacija Toplarne Moste. Planirane, naložbe v razširjeno reprodukcijo individualnih komunalnih objektov in naprav so v višini 3.514,1 mio din. Za realizacijo programa so predvideni naslednji viri sredstev: (Cene leta 1982) v mio din — prenešena sredstva 91,5 — 1,20 “/o ter razlike med očiščeno in neočiščeno ceno stanovanj 1.838,6 — sorazmerni delež investitorjev 346,3 — prispevek ob ceni — za sanacijo 207,6 — Vodna skupnost Lj ubij anica-Sava — za centralno čistilno napravo Zalog 42,5 — Vodna skupnost Ljubljanica-Sa-va — za sanacijo 69,5 — soudeležba Skupnosti za uresničevanje 10-letnega programa izgradnje cest v Ljubljani 18,0 — premostitveni kredit Skupnosti za 'uresničitev 10-letnega programa izgradnje cest v Ljubljani 40,0 — udeležba stanovanjskih investitorjev 50,0 — udeležba Skupnosti, samoprispevka III 71,1 — premostitveni kredit banke 700,0 — kredit Zavarovalnice Triglav 39,0 Skupaj 3.514,1 Kolektivna komunalna poraba V srednjeročnem obdobju 1981—1985 bo bolj poudarjena kakovost komunalnih -storitev. Na področju kolektivne komunalne porabe bomo ohranili raven oskrbe, ki bo omogočala normalne bivalne in delovne pogoje ter ustrezno raven urejenosti in privlačnosti komunalnih objektov in naprav. V enotni režim bodo v čim večji meri postopoma vključena tudi zunaj-mestna območja. V program kolektivne komunalne rabe bo vključeno tudi vzdrževanje in obnavljanje meteorne kanalizacije. Na področju kolektivne komunalne porabe bo urejena in sanirana centralna sanitarna d agonija na Barju, razširjene bodo pokopališke površine na Zalah, v enotni sistem bodo postopno vključena tudi' lokalna pokopališča. Povečali bomo intenzivnost odvoza smeti in odpadkov. Proučili bomo sistem in tehnologijo zbiranja, predelave in uničevanja komunalnih odpadkov. Vzdrževanje parkov in zelenic bomo izboljšali in obdržali' najmanj obstoječe parkovne površine. Vso skrb bomo posvetili sanaciji dotrajanih cest, ulic in mostov; intenzivno bomo obnavljali dotrajano javno razsvetljavo in obstoječe svetlobne vire zamenjali z ekonomičnej- SlimL Program odvoza smeti in odpadkov je ovrednoten v višini 528.710 tisoč din, opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti' v višini 222.016 tisoč din ter opravljanje storitev na tržnih površinah v višini 50.011 tisoč din. Kreditna sredstva za omenjene dejavnosti so planirana v višini 51.816 tisoč din. Programi enostavne reprodukcije dejavnosti vzdrževanja javnega higienskega kopališča so ovrednoteni' v višini 18. 619 tisoč din, javnih sanitarij 23.096 tisoč din, javnih parkirišč 58.540 tisoč din ter dimnikarskih storitev v višini 164.632 tisoč din; skupaj 264.887 tisoč din. Sredstva bodo zagotovljena iz sredstev organi- zacij združenega dela kolektivne komunalne, porabe ter s prispevki uporabnikov teh storitev. Elektrogospodarstvo Poraba električne energije bo naraščala v obdobju 1981—1985 s povprečno letno stopnjo 3—3,5 °/o. S pravočasno izgradnjo razdelilnih trafo postaj in distribucijskega omrežja bomo zagotovili zadostne zmogljivosti za distribucijo električne energije skladno z intenzivnostjo zazidave in razvojem stanovanjskih naselij in industrijskih cen. Dokončali, bomo izgradnjo daljnovoda 2 X 110 KV, priključek RTP Bežigrad in RTP 110/10 KV Bežigrad. Zgrajen bo RTP 110/10 KV Center — trafo III, RTP 110/10 KV in RTP 110/10 KV Ljubljana Polje — trafo III. Z izgradnjo objektov bp zagotovljena rezerva v ključnih objektih elektrodistribuci j e in s tem kvalitetnejša in zadostna dobava električne energije. 4.2.8. Stanovanjsko gospodarstvo Graditev stanovanj — V srednjeročnem obdobju 1981—1985 'bomo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjskega gospodarstva Ljubljane zgradili 10.521 stanovanj in sicer 9.785 stanovanjskih enot v družbeno organizirani blokovni gradnji in 73G družinskih hiš v zasebni gradnji. Stanovanjske skupnosti bodo vsako leto z letnimi. plani opredelile število in strukturo stanovanj. V okviru družbeno-naj emnih stanovanj bo zgrajenih 1.220 nadomestnih stanovanj: — za odpravo barak in barakarskih naselij 416 stanovanj. V občinah Moste-Polje, Šiška in Vič-Rudnik bodo odpravili barake v celoti v občini Bežigrad pa omejili obseg barak na polovico; prednost bomo dajali odpravi barak v Tomačevem zaradi nevarnosti okužbe varovalne cone — vodnega rezervata: — po programu prenove bo zgrajenih 299 nadomestnih stanovanj; — za odpravo stanovanj VI. in VII. kategorije 991 stanovanj. Za zagotovitev odprave neprimernih bivalnih prostorov po posameznih občinah bodo občinske in mestna stanovanjska skupnost vxletu 1981 podpisale ustrezen dogovor. Pospeševali bomo preurejanje podstrešij v stanovanjske prostore, kar bo prispevalo k povečanju števila stanovanj in revitalizaciji središča in drugih starejših predelov7 mesta. Ob stanovanjski graditvi bo potekala postopoma gradnja spremljajočih objektov po veljavnih normativih za gradnjo šol, vzgojnovarstvenih zavodov, pešpoti, zelenic, otroških igrišč, rekreacijskih površin in objektov ter parkirnih prostorov, trgovin, servisnih dejavnosti, ustreznih prostorov za družbenopolitične organizacije in krajevno samoupravo. Z vsemi udeleženci gradnje bo podpisan sporazum pri graditvi opremljene soseske z obveznostjo komunalne urejenosti in spremljajočega programa. Gradili bomo stanovanja s povprečno površino 60 m2 v družbeno usmerjeni blokovni gradnji, povprečna velikost solidarnostnih stanovanj pa bo znašala 56 m2. Povprečna zasedenost stanovanja bo 2,9 stanovalca na stanovanjsko enoto. Gospodarjenje — Zaradi smotrnejše in predvsem bolj načrtne organizacije graditve mesta bomo stavbno-komunalno graditev in vso potrebno urbanistično in stavbno-zemlj iško pripravo le-te postopno usmerili na graditev v večja območja, in sicer: Stanežiče, Podutik, Kozarje, Barje RS-4, Fužine, BS-8 Stožice in BS-203 Podgorica. Z enakim ciljem bomo v okviru projekta »Ljubljana 2000« pripravili večja strnjena območja, ki bodo omogočala organizirano graditev stanovanj in drugih dejavnosti v širšem prostoru mesta. Na področju gospodarjenja bomo uresničili načela enakih pogojev in možnosti vsem stanovalcem v družbenih stanovanjih v Ljubljani, kar bomo dosegli s solidarnim in vzajemnim združevanjem sredstev med hišami v samoupravni skupnosti občin in med občinami. Podlaga za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami bodo letni plani investicijskega vzdrževanja stanovanjske hiše. Materialna osnova za samoupravno dogovarjanje in odločanje pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini bo zagotovljena z uveljavljanjem samoupravnega sporazuma o postopnem prehodu na ekonomske stanarine. Realizacija prehoda na ekonomske stanarine bo podaljšana do leta 1987, ko bomo s stanarino dosegli 2,69 °/o revalorizirane vrednosti stanovanj; dinamika rasti; stanarin pa je naslednja: v letu 1981 dvig za 25% od 1. 7. dalje; v letu .1982 dvig za 18% qd 1. 3. dalje; v letih 1983, 1984 in 1985 pa be stanarina rasla po 11,45%, čemur pa bomo dodajali še rast cen stanovanjske graditve preteklega leta. Del sredstev stanarin bomo solidarno združevali v občini za vzdrževanje starejših stanovanjskih hiš in stanovanj. Na ravni mesta bomo združevali 65% sredstev amortizacije stanovanj: za izvedbo programov enostavne reprodukcije 35%, za prenovo 30%. Prenova starih mestnih predelov — Prenova stanovanjskih hiš in stanovanj bo postopoma usmerjena za Bežigrad na območje Ježice; v Centru se bo prenova izvajala predvsem v predelih, ki imajo značilnost starega mostnega jedra in zazidalnih ob-moči j, kjer ne pride v poštev kompleksnejše rušenje objektov; v občini Moste-^olje: v območju Most in Zelene jame; v Šiški: Šentvid in Stara Šiška; v občini Vič-Rudnik: Krakovo, Rožna dolina, Stari Vič in Trnovo. Prenovili bomo 663 stanovanj v 92 objektih. Samoupravne stanovanjske skupnosti občin in mesta bodo v sodelovanju z izvršnimi sveti skupščin občin in mesta, združenim delom in krajevnimi skupnostmi pospeševali družbenoekonomsko prenovo starega mestnega jedra v skladu s sprejetimi sanacijskimi načrti za prenovo starih mestnih predelov. Sklenili bodo dogovor o prednostnem vrstnem redu izvajanja prenovitvenih del, pristopili bodo k takojšnji prenovi posameznih objektov. Pri prenovi objektov bo izvedena kvalitetna toplotna izolacija, zagotovljene naprave za ogrevanje, elektriko in oskrbo z vodo. Po enotnem programu prenove v Ljubljani bomo zagotovili skupno 1.036,755.000 dih, in sicer 0,21 % od osnove bruto OD, druga sredstva iz sredstev čistega dohodka, 'sredstev Skupnosti pokojninskega , in invalidskega zavarovanja, z lastno udeležbo občanov, delom amortizacije in z neporabljenimi sredstvi prenove iz leta 1980. Združevanje sredstev — Sredstva za uresničitev nalog Stanovanjskega gospodarstva, za gra- ditev stanovanj, prenovo in družbeno pomoč bomo zagotovili: — z združevanjem sredstev iz dohodka neposredno v višini 1,405 °/o od osnove bruto osebnih dohodkov za namene solidarnosti in prenove. Sredstva solidarnosti bomo združevali po načelu sedeža temeljne organizacije oziroma 'delovne skupnosti in uporabljali sporazumno s samoupravno stanovanjsko skupnostjo. Za solidarnost bomo združevali sredstva iz dohodka v višini 1,405 %> od osnove bruto osebnega dohodka: od tega 1,11 °/o pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana za graditev solidarnostnih stanovanj, subvencioniranje stanarine, soiinanciranje bivalnih pogojev varstveno-delovnega centra za duševno prizadete odrasle občane ter sofinanciranje izgradnje Poti spominov in tovarištva, 0,295 °/o pa na ravni SR Slovenije; za prenovo pa 0,21 °/o iz čistega dohodka od osnove bruto osebnih dohodkov; — z usmerjanjem sredstev čistega dohodka v višini 1,20 % od osnove bruto osebnih dohodkov za namene vzajemnosti pri razreševanju stanovanjskih vprašanj. Del teh sredstev v višini 0,025 "/o bruto osebnega dohodka iz čistega dohodka bomo združevali za sofinanciranje kadrovskih stanovanj .v manj razvitih občinah, manj razvitih območjih in manj razvitih obmejnih območjih v SR Sloveniji; — z združevanjem dela sredstev sklada skupne porabe za namene vzajemnosti pri reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev 3,175 “/o osnove bruto osebnih dohodkov;* — z lastnimi sredstvi delavcev in občanov pri pridobitvi družbenega najemnega stanovanja, solidarnostnega stanovanja, za nakup stanovanja v etažni lastnini in za graditev stanovanjske hiše. Lastna udeležba za pridobitev družbeno-najemnega stanovanja bo znašala od 1 do 20 “/o vrednosti’ stanovanja, za pridobitev solidarnostnega stanovanja 1 do 4°/o vrednosti stanovanja, za nakup etažnega stanovanja in graditev v okviru zadružne gradnje najmanj 25%, za graditev individualne stanovanjske hiše najmanj 30% predračunske oziroma končne vrednosti po prodajni' pogodbi. Lastna udeležba za pridobitev družbenega stanovanja je vračljiva po 10 letih v enkratnem znesku s 4% obcestno mero; — banke iz dinarskih hranilnih vlog na vpogled in tekočih računov občanov; za financiranje stanovanjske in komunalne dejavnosti bodo usmerjena sredstva v višini dd 30%, v povprečju pa najmanj 20% stanja dinarskih vpoglednih prihrankov občanov, zbranih pri temeljnih bankah oziroma poslovnih enotah temeljnih bank na območju mesta Ljubljane; višina odstotka bo določena za vsako leto na osnovi sprejetega samoupravnega sporazuma. 4.2.9. Promet in zveze, prometna infrastruktura Pri uresničevanju nalog na področju prometa In zvez in izgradnje prometne infrastrukture bomo v obdobju 1981—1985 s postopnim povečevanjem deleža investicij v prometno infrastrukturo ter s samoupravnim dohodkovnim povezovanjem zagotovili kontinuirano hitrejše uvajanje sodobnih oblik integralnega transporta. Potrebna bo prerazporeditev dela med prometnimi dejavnostmi, kar bo prispevalo k zmanjšanju visokih transportnih stroškov. Nadaljevalo se bo s pre- • Skupna obremenitev združenega dela bo tako znašala J,7* •/. od osnove bruto osebnih dohodkov oziroma 8.838.235.000 din. usmerjanjem tovornih prometnih tokov s cest na železnic^ ter osebnega prometa na javna prevozna sredstva. Za transportni in mirujoči cestni, blagovni promet bomo poiskali primerne rešitve in možnosti v bližini bodočih cestnih obvoznic. Dograjevali bomo cestno infrastrukturo, železniško infrastrukturo, prometne terminale, PTT objekte, prometno signalizacijo ter druge prometne objekte in naprave. Cestna infrastruktura — Samoupravna interesna skupnost za uresničevanje 10-letnega programa izgradnje cestnega omrežja mesta Ljubljane in republiška skupnost za ceste bosta nadaljevali uresničevanje nalog iz 10-letnega programa izgradnje cest v Ljubljani. V srednjeročnem planskem obdobju 1981 do 1985 bodo rekonstruirane, modernizirane in na novo zgrajene naslednje ceste in objekti: — obvozna cesta od Dolgega mostu do Dolenjske ceste (I. in II. faza); — mestna obvozna cesta od Črnuč do Dolgega mostu, pododseka: Črnuče—Celovška cesta in Celovška cesta—Dolgi most; — zbirna kanala A-l po osi obvozne ceste od Celovške ceste do Save; — Mestna obvozna.cesta od Črnuč do Smartinske ceste, pododsek: dvopasovna povezava od Tomačevega do Smartinske ceste; — Zaloška cesta od Kajuhove do Fužin; — Tržaška cesta, I. etapa: od Viške ceste do Dolgega mostu; — priprava dokumentacije za nadaljnje ceste po 10-letnem programu. Za mestno obvozno cesto od Črnuč do Dolgega mostu, odsek od Črnuč do Celovške ceste, bo Republiška skupnost za ceste sVoj ustrezni sofinančni delež vrnila v obdobju 1986—1990. Za južno obvozno cesto, ki je sestavni del trans-jugoslovanske ceste Karavanke—Gevgelija, bo SIS za gradnjo cest v obdobju 1982—1985 iz svojih sredstev začasno premostila manjkajoča sredstva Republiške skupnosti za ceste za izgradnjo I. in II. faze južne obvoznice. Republiška skupnost za ceste bo v okviru dotoka lastnih sredstev premeščena sredstva vrnila, najkasneje pa v obdobju 1986—1990. Dinamiko gradnje bo SIS za gradnjo cest Ljubljana usklajevala z rastjo ljubljanskega družbenega proizvoda in s splošnim razvojem mesta - Ljubljane. Za zagotovitev materialne osnove investicijske dejavnosti cestne infrastrukture je zadolžena SIS za gradnjo cest Ljubljana, kjer se združujejo sredstva, dogovorjeni delež pa bo prispevala Republiška skupnost za ceste. V okviru samoupravne Interesne skupnosti za uresničevanje 10-letnega programa izgradnje cest bodo zagotavljali in združevali sredstva temeljne organizacije združenega dela ljubljanskega gospodarstva, samostojni obrtniki, komunalne skupnosti ljubljanskih občin, družbenopolitične skupnosti in drugi soudeleženci' pri uresničevanju programa. Zagotovili bomo’ uvedbo enotnega semaforskega sistema in avtomatsko vodenje prometa. Republiška skupnost za ceste bo v skladu s sprejetimi mednarodnimi sporazumi in pogodbami gradila odsek avtoceste Naklo—Ljubljana. Potniška postaja Ljubljana — V planskem obdobju 1981—1985 bo izdelana urbanistična ih investicijsko-tehnična dokumentacija za etapno grad- njo potniške postaje Ljubljana, kjer bodo angažirane organizacije združenega dela za avtobusni, železniški, letališki, javni mestni potniški promet in taksi promet ter PTT promet. Prometno središče — potniška postaja Ljubljana bo integrativen objekt, ki bo povezoval posamezne prometne sisteme in postajališča v celoto (železniški in avtobusni promet, mestni potniški promet, taksi promet, zveza z letališčem Brnik, osebni promet s parkiranjem, poštni promet, mestne ceste). Urejanje potniškega prometa — Nadaljevali bomo z urejanjem in širjenjem peščevih površin in kolesarskih stez v Ljubljani. Individualni potniški promet bomo preusmerjali na organizirani mestni promet in po potrebi spremenili trase mestnega potniškega prometa in jih v naj večji možni meri prilagodili družbenim potrebam. Mestni promet bomo povezovali s primestnim potniškim prometom, v katerega bomo vključili tudi železnico. V primestnem železniškem prometu bo potrebno. sodelovanj e z vsemi zainteresiranimi, tako z uporabniki kdt z izvajalci prevoznih storitev. Potrebno bo najti možnosti skupnega načrtovanja in financiranja prevoznih potreb. Z gradnjo parkirnih hiš ih parkirnih prostorov na najprimernejših lokacijah bomo zagotovili ureditev mirujočega prometa. Mestni potniški promet — Javni mestni in primestni potniški promet bo omogočal hiter in kvaliteten prevoz potnikov. Zato bo v strnjenem mestnem območju organiziran prevoz potnikov v rednih presledkih, izven tega območja bodo organizirane obmestne hitre proge ter vpeljane nekatere napajalne linije do naj bližjega postajališča strnjenega mestnega omrežja. Število prevoženih kilometrov se bo povečevalo najmanj po povprečni letni stopnji 5 %>, število prepeljanih potnikov pa bo naraščalo najmanj po povprečni letni stopnji '3,5 %>. Pripravili in uveljavili bomo sistemsko zagotavljanje sredstev za razširjeno reprodukcijo voznega parka mestnega in primestnega potniškega prometa. V obdobju 1981—1985 bo 112 že iztrošenih avtobusov nadomeščeno z novimi, modernejšimi. Zgrajen bo terminal v MP-3 v Mostah, opravljen remont delavnic na Celovški, TOZD Mestni' potniški promet bo sofinancirala modernizacijo in razširitev ličarskih delavnic. Skupna vrednost naložb je ocenjena na 1.000 mio din, in sicer se bodo pokrivale s ceno prevoznih storitev, z zbranimi sredstvi prispevka ob ceni, z najemanjem kreditnih sredstev ter iz sredstev prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Železniški promet r— Na osnovi' boljšega izkoriščanja obstoječih zmogljivosti, učinkov predvidenih naložb, kvalitetnejše ponudbe svojih storitev in organizacijskih ukrepov bo železnica pritegnila večje količine blaga s cestnega prometa. V obdobju 1981—1985 se bo povečeval obseg prevozov v potniškem prometu po povprečni letni stopnji 1,8 °/o. v blagovnem prometu pa po stopnji 1,9 °/o. V letu 1985 bo TOZD Ljubljanskega prometnega središča sprejela na prevoz 4.762 tisoč ton blaga. To bo možno doseči z izgradnjo predvidenih industrijskih tirov in z uvajanjem sodobnih oblik transporta. Celotni pr!bodek TOZD 2TO Ljubljana bo zagotovljen z urejenim tarifnim sistemom in s prispevkom za po- vračilo za del stroškov enostavne reprodukcije prek SIS za železniški in luški promet SR Slovenije. Program razvoja zmogljivosti TOZD ZTO Ljubljana je opredeljen v njihovem sporazumu in predvideva naslednje naložbe v železniško infrastrukturo na območju ljubljanske regije: — pričetek priprav izdelave investicij sko-tehnič-ne dokumentacije v zvezi z realizacijo vozlišč Ljubljana, ki vključuje obvozne proge Laze—Vižmarje— Dolgi most z direktno povezavo ranžirne postaje Zalog ter priključkom na hitro progo Jesenice—Dobova; — za potrebe integralnega transporta nadaljevanje gradnje kontejnerskega terminala v Mostah in realizacija programa industrijskih tirov; — posodobitev prekladalne mehanizacije in voznega parka. Način financiranja in obsega naložb v železniške zmogljivosti bo dogovorjen v okviru SIS za železniški ih luški promet SR Slovenije. PTT promet — Podjetje za PTT promet Ljubljana in Območna samoupravna interesna skupnost za PTT promet Ljubljana bosta hosilca skladnega razvoja zmogljivosti PTT sistema v Ljubljani. Za razvoj poštne dejavnosti bo zgrajenih pet novih poštnih enot in novi delovni prostor, za PTT servis. Pripravljena bo investicijsko-teimlena dokumentacija in pridobljeno bo zemljišče za glavni poštni center v Ljubljani. V okviru SOZD PTT SR Slovenije bo tudi v Ljubljani uveden sodoben informacijski sistem, ki bo zagotavljal kvalitetne PTT storitve. Na področju telegrafije bo razširjena končna, telegrafska centrala, ki bo zagotovila 1.000 dodatnih telegrafskih priključkov. Na področju telefonije bo do konca leta 1985 realizirano 49.100 priključkov v sedmih telefonskih centralah, tako da bo skupna zmogljivost znašala 115.720 telefonskih priključkov. Pospešeno bo potekala tudi gradnja telefonskih priključkov. Nabavljena in montirana bo oprema za novo glavno telefonsko centralo. Zgrajene bodo nove poštne stavbe in avtomatške telefonske centrale v Dravljah, Črnučah In Polju, razširjene bodo telefonske centrale na Viču, za Bežigradom, v Centru (Ljubljana II). Poleg tega pa bodo zgrajene tudi tranzitne in magistralne zmogljivosti, ki pogojujejo vključevanje celotnega PTT prometa na območju- Ljubljane in celotne ljubljanske regije v tranzitni magistralni in mednarodni PTT promet. Začrtan obseg razvoja PTT zmogljivosti bodo organizacije združenega’ dela v PTT prometu zagotovile iz lastnih sredstev, združenih sredstev uporabnikov v okviru SIS PTT prometa oziroma z drugimi načini združevanja sredstev ter z zagotovitvijo kreditov poštne hranilnice, poslovnih bank in komercialnih kreditov na podlagi sporazuma. Preto v orn o - s k 1 adfščn a dejavnost — Blagovno-transportni center Ljubljana bo nosilec razvoja pretovorno-skladiščne dejavnosti v srednjeročnem obdobju 1981—1985. Pokrite skladiščne površine se bodo letno povečevale od 1.000 do 1.200 m2. Skladišča bodo vgrajena na že obstoječem območju MP-2 in novih lokacijah MP-3 (skladišča, diskont trgovine) in RP-2 (za kmetijsko-tehnično blago, agro-živilstvo). Z uporabniki skladiščnih zmogljivosti in skladišč-no-transportnih storitev se bo BTC Ljubljana pove- zala v plansko poslovno skupnost glede koordinacije in dela ter poslovanja in organiziranja skupnih dejavnosti in združevanja sredstev za vlaganja v njihov razvoj. Letališki promet — Za potrebe nadaljnjega razvoja letališča Brnik bodo opravljene idejne študije za izgradnjo letališkega terminala na južni strani vzletno-pristajalne steze; v investicijske naložbe bodo zagotavljale varnost letališkega prometa. 4.2.10. Požarna varnost Krepitev požarne varnosti bo zasnovana na usmeritvah, ki jih je sprejela Skupščina mesta Ljubljane v letu 1980, in ob upoštevanju smernic študije Ogroženost in varstvo pred požari. Na teh osnovah se bomo zavzemali za celovit nadaljnji razvoj in materializacijo pogojev požarnega varstva na celotnem območju Ljubljane. Pn tem bodo pomembne naloge prevzemala gasilska društva, zveze društev v občinah in mestu, zlasti še v podružbljanju nalog požarne varnosti in civilne zaščite, pri konkretnem varovanju družbenega premoženja in ukrepanju ob požarih in naravnih nesrečah. Zaostrili bomo odgovornost za racionalno in gospodarno porabo za požarno varstvo zbranih sredstev ■ in zagotovili dosledno izvajanje sprejetega programa razvoja ter izboljšanje požarnega varstva. Za izboljšanje požarno varstvenih razmer v Ljubljani bomo pri novonačrtovanih soseskah zagotovili optimalne pogoje požarnega varstva, v okviru prenove starih mestnih predelov zagotovili hitro dostopnost intervencijskim vozilom in možnost evakuacije ljudi iz ogroženih objektov ter ustrezno locirali skladišča vnetljivih snovi. Za opravljanje požarnega varstva se bodo izboljšali tudi pogoji in organizacija te dejavnosti: zgrajena bo dislocirana enota Gasilske brigade, potekala bodo pripravljalna dela za gradnjo dveh enot po letu 1985 za pokrivanje novih urbanističnih površin v najbolj ogroženih predelih mesta, devet črpališč na vodotokih Ljubljanice, Save in Grubarjevem kanalu, nadomeščena bo izrabljena in nabavljena nova modernejša oprema za poklicno brigado, industrijske enote in gasilska društva, pomembnejši objekti pa bodo vezani na centralo za javljanje požarov. Gasilska brigada se bo organizacijsko usposobila in kadrovsko okrepila na 170 gasilcev za delo v dislociranih enotah. Nadaljevali bomo z osveščanjem delavcev v združenem delu in občanov o protipožarni zaščiti. . < Za realizacijo programa razvoja in realizacijo nalog požarnega varstva, ki so skupnega pomena za mesto, bo v tem srednjeročnem obdobju potrebno zagotoviti 312.907 tisoč din iz prispevkov 0?3 %> (leto 1981) in 0,25 °/o iz bruto osebnih dohodkov bomo zagotovili 261.907 tisoč din. Druga sredstva bodo zbrana iz zavarovalnih premij. C. SOCIALNI RAZVOJ 1. Cilji in usmeritve socialnega razvoja Socialni razvoj je sestavni del celotne družbene reprodukcije, zato bomo na področju družbenih dejavnosti hitreje razvijali tista področja, ki nepo- sredno jn v naj večji meri prispevajo k rasti proizvodnje ter produktivnosti dela in splošne kulturne ravni. Razvoj družbenih dejavnosti, bo potekal na podlagi časovno in vsebinsko usklajenega planiranja uporabnikov in izvajalcev v okviru materialnih možnosti, v prvi vrsti dohodkovnih možnosti gospodarstva. Zaradi zoženih materialnih možnosti razvoja bomo ob prestrukturiranju programov posameznih samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti zagotovili prednost po>zakonu obveznim programom. Prednost bodo imela področja izobraževanja (zlasti usmerjeno izobraževanje), otroškega varstva, osnovnega zdravstvenega varstva in tisti raziskovalni programi, ki bodo konkretno prispevali k razvoju mesta Ljubljane in odpravljanju perečih problemov. Zagotvili bomo nadaljnje uveljavljanje svobodne menjave dela, usklajevanje potreb po storitvah družbenih dejavnosti z materialnimi možnostmi združenega dela, skupno oblikovanje programov uporabnikov in izvajalcev, uveljavitev enotnih normativov in standardov ter cen storitev. Za izboljšanje družbenega standarda in kvalitete storitev bomo pospeševali neposredno menjavo dela. Na področju družbenih dejavnosti bomo v tem srednjeročnem obdobju uporabljali in pri izvajanju storitev upoštevali le normative in standarde, ki ne presegajo veljavnih v letu 1979. Izboljševanje obsega in kakovost življenjskih in delovnih pogojev ter družbenega položaja delavca in občana terja, da bo v tem srednjeročnem obdobju še naprej imel prednost družbeni standard pred osebnim. Sredstva za povečanje obsega družbenih dejavnosti bomo zagotavljali skladno z materialnimi možnostmi združenega dela in rastjo števila prebivalcev, hkrati pa bomo zagotavljali postopno izenačevanje pogojev dostopnosti doirin in storitev družbenega standarda vsem občanom Ljubljane. V okviru realnih dohodkovnih možnosti za pokrivanje funkcionalnih stroškov in za povečanje zmogljivosti družbenih dejavnosti bomo dali vso prednost uresničevanju programa, sprejetega s samoprispevkom II. in III. Večji poudarek bo na racionalizaciji in funkcionalnosti gradnje objektov družbenega standarda, pred vsem z uporabo tipskih industrijskih, elementov in tipskih projektov ter ob upoštevanju večnamenske možnosti uporabe objektov. Izvajalci družbenih dejavnosti bodo v večjem obsegu izrabljali svoje obstoječe zmogljivosti, racionalneje razporejali delovni čas, skrbne j e načrtovali zaposlovanje in združevali posamezna tehnična in ad-. ministrativno-računovodska opravila, se dogovarjali o skupni nabavi- in uporabi opreme, o večnamenski uporabi prostorov ter varčevali prj materialnih izdatkih. V ta namen bodo izvajalci in uporabniki v skupščinah SIS družbenih dejavnosti vsako leto sproti analizirali strukturo lastne cene ter - pripravili ukrepe za racionalnejše gospodarjenje. Uveljavitev dogovorjenih prednostnih dejavnosti terja tudi možnost prerazporeditev sredstev med SIS in okviru posameznih programov, in sicer v razmerjih in višini, ki jo takšno prednost utemeljuje. Za boljše zadovoljevanje potreb bodo Izvajalci družbenih dejavnosti v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in temeljnimi organizacijami organizirali enote tam, kjer za to obstajajo objektivni pogoji in potrebe. Samoupravne interesne skupnosti bodo kritično ocenile in medsebojno uskladile že uveljavljene socialne pravice ter osnove in merila za njihovo uveljavitev, tako da bodo le-te stimulativno vplivale na produktivnost in interes prejemnikov za izboljšanje lastnega materialnega položaja. SIS družbenih dejavnosti * bodo sklenile samo- , upravne sporazume o vsebini, nosilcih in materialni ' osnovi za tiste dejavnoslg, ki jih bodo razvijale skupaj, kot so: urejanje otroških igrišč, zdravstveno preventivna dejavnost v vzgojno-varstvenih organizacijah, nege na domu, letovanje otrok ipd. Nosilec usklajevanja so samoupravne skupnosti socialnega varstva. • V skladu z dogovorjeno stopnjo zaposlovanja v družbenih dejavnostih in obstoječimi normativi bomo zagotavljali ustrezno število strokovno usposobljenih kadrov. Z oblikovanjem skupnih strokovnih služb SlS družbenih dejavnosti bomo dosegli racionalno delitev dela ter zagotovili pogoje za uspešno delovanje samoupravnih organov SIS, posebej pa še izboljšali informiranost delegatov za njihovo uspešnejše vključevanje v samoupravni sistem odločanja. Skrbeli bomo za enakovreden družbenoekonomski položaj vseh delavcev v družbenih dejavnostih z delavci v gospodarstvu. Tako bodo sredstva za osebne dohodke delavcev v družbenih dejavnostih na zaposlenega rasla enako kot za delavce v gospodarstvu. 2. Materialni okviri razvoja in investicije na področju družbenih dejavnosti Rast sredstev družbenih dejavnosti, ki se bodo oblikovala s svobodno menjavo dela v obdobju 1983 do 1985, bo v globalu največ do rasti dohodka. Sredstva, ki se združujejo na osnovi samoupravnih sporazumov interesnih skupnosti družbenih de-jefanosti, se bodo oblikovala iz naslednjih virov in osnov: a) iz ustvarjenega dohodka, pri čemer bo kot obračunska osnova uporabljen doseženi dohodek, b) iz ustvarjenega dohodka, pri čemer bo kot obračunska osnova uporabljen bruto osebni dohodek, c) iz osebnih dohodkov delavcev, pri čemer bo kot obračunska osnova uporabljen bruto osebni dohodek. Prispevne stopnje iz dohodka in osebnih dohodkov bodo enotne za vseh pet ljubljanskih občin. Z uveljavljanjem načel vzajemnosti in solidarnosti bomo združevali in prelivali sredstva za zagotovitev de-javnosti, uresničevanje nalog v Ljubljani in za zmanjševanje razlik med občinami. Prednost bodo imeli osnovni programi v vsaki dejavnosti. SIS družbenih dejavnosti bodo sproti usklajevale priliv sredstev z obsegom, ki je v letnih planskih aktih planiran za zadovoljevanje skupnih potreb, in s tem preprečevala nastajanje presežkov sredstev, zmanjševale obremenitev zavezancev združevanja sredstev v prid krepitvi akumulacije organizacij združenega dela v gospodarstvu. Investicije bodo v obdobju 1981—1985 manjše kot v prehodnem obdobju. Sredstva za investicije se bodo združevale iz samoprispevka II in III, sredstev SIS in lastnih sredstev temeljnih organizacij. Združena sredstva občanov za te namene bodo opredeljena na podlagi skupno dogovorjenega programa Samoprispevka III. Usmerjanje sredstev bo potekalo v skla- du s kriteriji in merili, ki bodo opredeljeni v programu, tako da bodo zagotavljali racionalno in učinkovito uporabo teh sredstev ter izenačevanje dostopnosti dobrin in storitev družbenega standarda. Za učinkovitost investiranja v družbenih dejavnostih bodo morale biti zagotovljene lokacije in investicijski programi, še preden se začno zbirati sredstva za financiranje novih investicij. 3. Razvoj družbenih dejavnosti po področjih 3.1. Družbena vzgoja in varstvo predšolskih otrok V srednjeročnem obdobju 1981—1985 bomo v Ljubljani pridobivali nova mesta v vzgojno varstvenih oddelkih v skladu z uresničevanjem programa grad-nj^objektov samoprispevka II. in Tli. Sredstva za te Investicije bodo zagotovljena s sredstvi samoprsipevka II. in III, z združevanjem sredstev v skupnosti otroškega varstva skupaj z organizacijami združenega dela ih družbenopolitičnimi skupnostmi. Kot oblike družbenega varstva otrok bomo pospešeno razvijali varstvo v varstvenih družinah, pri čemer bomo razširili to dejavnost, z uveljavljanjem neposredne svobodne menjave dela, razvijali oblike varstva v okviru krajevnih skupnosti in temeljnih organizacij. Ohranili bomo doseženo raven dosedanjih zajamčenih vzgojnovarstvenih programov; vključevali bomo vse 6-letne otroke v pripravo na šolo, posebno skrb bomo posvečali otrokom, motenim v telesnem ih duševnem razvoju, zagotovili bomo vzgojno delo vsem 5-letnim otrokom zunaj vzgojnovarstvenih organizacij. V sodelovanju z drugimi SIS bodo skupnosti otroškega varstva zagotavljale ustreznejšo zdravstveno-preventivno, kulturno in telesno rekreativno dejavnost v vzgojnovarstvenih organizacijah ter še naprej počitniško letovanje za predšolske otroke. Postopoma bomo uresničevali cilj vključevanja otrok v vzgojno varstvene organizacije v bližini kraja bivanja in s tem zmanjševali dnevne migracije predšolskih otrok. V zagotavljanju novih oblik in vsebin dela z otroki se bodo občinske in mestna skupnost otroškega varstva skupaj z vzgojnovarstvenimi organizacijami prizadevale za sodelovanje z osnovnimi šolami, Pionirskim domom, družbenimi organizacijami (Zveza prijateljev mladine, Zveza tabornikov, Zveza organizacij za tehnično kulturo itn.), s krajevnimi skupnostmi in drugimi interesnimi skupnostmi. Kvalitetno zastavljeno družbeno organizirano vzgojno delo z otroki pa bo zahtevalo poleg usposobitve novih kadrov tudi organizacijo in organiziranje prostovoljnih delavcev. Izvajalci vzgojnovarstvenih storitev se bodo v okviru občinskih skupnosti otroškega varstva dogovorili glede načina zagotovitve enakih cen vzgojnovarstvenih storitev za posamezne skupine otrok in enake cene za neposredne uporabnike vzgojnovarstvenih storitev ob enakih pogojih poslovanja ter glede funkcionalnega povezovanja in povezovanja admi-nistrativno-računovodskih del. Politika denarnih pomoči otrokom se bo uresničevala v okviru mestne skupnosti otroškega varstva in bo usmerjena k zagotovitvi funkcije v smislu dejanskega socialnega korektiva ter k večjim vlaganjem teh sredstev v vse družbene oblike dela z otroki. Občinske skupnosti otroškega varstva bodo v okviru mestne skupnosti otroškega varstva, po načelu vzajemnosti enotno razvijale in priznavale nadomestila za porodniški dopust in pomoč pri opremi novorojenca v skladu s samoupravnim sporazumom o izvajanju pravic do porodniškega dopusta skupščine otroškega varstva SR Slovenije. Poleg povprečne 50 % udeležbe skupnosti otroškega varstva, katero bomo postopoma dosegli do leta 1985, bodo sredstva za funkcionalno delovanje vzgoj-novarstvenih organizacij zagotavljali starši z diferencirano udeležbo glede na njihov socialnoekonomski položaj (20—70 %). 3.2. Osnovno šolstvo to Z namenom, da obvarujemo doseženi vzgojno-izobraževalni standard v Ljubljani, smo si za osnovno usmeritev nadaljnjega razvoja osnovnega šolstva zastavili cilj, doseči največ 1,5 izmenski pouk po posameznih občinah in zagotoviti najmanj 10 •/• vključitev učencev v celodnevno osnovno šolo. V vsaki ljubljanski občini bomo postopoma do konca leta 1985 uskladili število učencev v učnih oddelkih z normativom, ki je določen z novim zakonom o osnovni šoli (32 učencev na oddelek). Za uresničitev načrtovanih ciljev bomo sredstva za investicije, poleg že zagotovljenih sredstev, iz samoprispevka II in sredstev občinskih izobraževalnih skupnosti, pridobivali iz samoprispevka III. Pri izvajanju programov bo imel prednost zagotovljeni program, ki ga predpisuje zakon o osnovni šoli. Širjenje in krepitev celodnevne osnovne šole bo zagotovljeno v obsegu, dogovorjenem s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana ljubljanskih občinskih izobraževalnih skupnosti ter z neposredno svobodno menjavo dela z organizacijami združenega dela. Izvajalci bodo, skupaj z uporabniki, v kar naj večjem možnem obsegu uvajali v vzgojnoizobraževalni proces sodobne oblike in metode ter širili interesne dejavnosti v tesni povezavi z življenjem in delom delovnih ljudi, društev in organizacij v, krajevnih skupnostih. Vsebinsko in organizacijsko bomo prilagajali dejavnost osnovne šole načelom, ki veljajo za celodnevno šolo in potrebam ter zahtevam usmerjenega izobraževanja. Za izboljšanje kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela so poleg Zavoda za šolstvo — Organizacijska enota Ljubljana odgovorni tudi sami pedagoški delavci na osnovnih šolah. Na osnovnih šolah bomo učinkoviteje in bolj organizirano uvajali oblike knjižnične zaloge brezplačnih učbenikov in usposobili šolske izposojevalnice učbenikov ter zagotovili prehrano vsem učencem in družbeni nadzor nad njo. * Osnovne šole se bodo v okviru občinskih izobraževalnih skupnosti dogovorile za gospodarnejše izvajanje administrativno-računovodskih in tehničnih deL Skupščine občine bodo s sodelovanjem skupščin občinskih izobraževalnih skupnosti in prizadetih osnovnih šol ter krajevnih skupnosti na novo opredelile šolske okoliše in sprejele merila za njihovo prilagajanje razmeram. Na področju osnovnega glasbenega šolstva bomo ohranili dosedanje število vključenih ljubljanskih os- novnošolcev (okoli 3.560 učencev). Osnovna šola s prilagojenim učnim programom bo ohranila doseženi obseg, to je povprečno 600 učencev na leto, ter organizirala postopen prehod na celodnevno osnovno šolo vsaj za tretjino svojih učencev. Osnovnošolsko izobraževanje odraslih bomo ohranili v enakem okviru^ kot leta 1980 in ga ne bomo širili do leta 1985. S sprejetimi nalogami ip programom bosta nadaljevala tudi: svetovalni center za otroke, mladostnike in starše ter Pionirski dom — Center za. kulturo mladih. Pionirski dom bo obseg vzgojnoizobraževal-nega in vzgojno-kulturnega dela z otroki, pionirji in mladino vsako leto povečal za 10 %> in kot novo nalogo zagotavljal mentorsko delo vzgojnovarstvenim organizacijam, osnovnim šolam, Zvezi prijateljev mladine itd. Svetovalni center bo v posameznih letih srednjeročnega obdobja 1981—1985 ohranil obseg svojega dela iz leta 1980. 3.3. Usmer j eno izobraževanje Na področju usmerjenega-izobraževanja bomo v Ljubljani zagotovili izobraževanje povprečno letno 25.000 učencem na srednji stopnji, med katerimi bo najmanj polovica učencev iz Ljubljane (100 %> zajetje šolske generacije) in 16.000 rednim študentom na višji in visoki stopnji. Število učencev in študentov ob delu in iz dela se bo nekoliko zmanjšalo, vendar se bo spremenilo razmerje v korist tistih, ki jih bomo usmerjali predvsem v študij za proizvodne poklice v skladu s potrebami združenega dela. Občinske in mestna izobraževalna skupnost bodo razširile svojo dejavnost na obravnavo usmerjenega izobraževanja, in sicer na ugotavljanje in usklajevanje kadrovsko-izobraževalnih potreb združenega dela po posameznih usmeritvah, zmogljivosti izobraževalnih organizacij in možnega števila udeležencev izobraževanja, kar bodo usklajevale prek delegatov v skupščinah posebnih izobraževalnih skupnosti in Izobraževalne skupnosti Slovenije. Z načrtnim poklicnim informiranjem in usmerjanjem šolske generacije ter ustrezno štipendijsko politiko bomo zadovoljevali kadrovske potrebe in kadrovsko strukturo, ki jo bo zahteval razvoj organizacij združenega dela oziroma prestrukturiranje gospodarstva. Zaradi policentrično' zasnovanega omrežja srednjega usmerjenega izobraževanja bo priliv učencev iz drugih občin SR Slovenije manjši. Vpis učencev iz drugih republik se bo z uvedbo usmerjenega izobraževanja bistveno zmanjšal, Ta izpad učencev bomo nadomestili z usmerjanjem ljubljanske in regijske populacije učencev skladno s potrebami ljubljanskega združenega dela. Vsako leto bo organizirana koordinacija za usmerjanje vpisa, ki bo posebno pozornost posvetila deficitarnim poklicem in poklicem prednostnih panog., Srednje šole v Ljubljani se bodo povezovale organizacijsko in delovno, da dosežejo čim več j o gospodarnost, enako bodo storile tudi višje in visoke šole. Pri uvajanju novih oblik, vsebine in metod vzgojnoizobraževalnega dela, usposabljanju pedagoškega kadra ter izboljševanju kvalitete pouka bo sodeloval Zavod SRS za šolstvo, enota Ljubljana, ter druge ustrezne strokovne inštitucije. Organizacije združenega dela bodo zagotavljale sredstva za izvajanje vzgojnoizobraževalnih progra- mo v za svoje kadrovske potrebe z združevanjem sredstev v posebnih izobraževalnih skupnostih in z neposredno svobodno menjavo dela. - Univerza Edvarda Kardelja bo v okviru sprejetih usmeritev uresničila svoje naloge v zvezi z zagotavljanjem nadaljevanja usmerjenega izobraževanja na višji in visoki stopnji. Organizacije združenega dela bodo sodelovale pri usmerjenem izobraževanju tudi s tem, da bodo poleg oblikovanja vsebine in funkcije vzgojnoizobraževal-nih programov zagotovile kadrovske in materialne možnosti za izvajanje praktičnega pouka in delovne prakse učencem in študentom. Skrbeli bomo za izboljšanje standarda učencev in študentov (zdravstveno varstvo, prehrana, domovi za učence in študente s spremljajočimi objekti). Posebne izobraževalne skupnosti in Izobraževalna skupnost Slovenije načrtujejo investicije in izboljšanje materialnih pogojev v Ljubljani v skladu s sprejetimi programi. V Ljubljani bomo z zgraditvijo novih mest v domovih za učence in študente ter z obnovami obstoječih izenačili pogoje bivanja med starejšimi in novimi domovi. 3.4. Raziskovalna dejavnost Na področju raziskovalne dejavnosti bomo povečali delež domačega znanja v družbenoekonomskem razvoju, kar bomo dosegli z vrednotenjem posameznih znanstveno-tehničnih opravil z enotnimi merili, preprečevanjem podvajanja raziskovalnih nalog, povezovanjem raziskovalnih organizacij med seboj in z organizacijami združenega dela pri uvajanju nove domače tehnologije in s spremljanjem uveljavljanja tujih tehnoloških dosežkov in znanstvenih spoznanj. Razvijali bomo takšne raziskovalne programe, ki bodo vplivali na razvoj sistema socialističnega samoupravljanja, samoupravnega planiranja in delegatskih odnosov, povečanje produktivnosti dela, tehnološki napredek, zagotavljanje lastnih surovin in energije na osnovi geoloških raziskav, pospeševanje kmetijstva ih proizvodnje hrane, izobraževanje delovnih ljudi ob delu, dvig kulturne ravni in potreb, reševanje problemov varstva okolja, hitrejše urejanje računalniško vodenih proizvodnih procesov, prometno-tehničnih problemov, izgradnjo informacijskih sistemov in sistemov komuniciranja in izboljšanja bivalnih, delovnih pogojev ter socialne varnosti delovnih ljudi in občanov. Občinske in Mestna raziskovalna skupnost bodo sodelovale z Republiško raziskovalno skupnostjo pri pospeševanju prenosa raziskovalnih dosežkov za potrebe združenega dela. Občinske raziskovalne skupnosti bodo v okviru lastnega programa ugotavljale in usklajevale raziskovalne potrebe združenega dela in drugih subjektov v občini, spremljafe inovativno dejavnost, popularizirale . znanpst, predvsem med mladino, in ustvarjale pogoje za pretok znanstveno-raziskovalne dejavnosti v prakso. Izdelale bodo enoten sistem nagrajevanja inovativne dejavnosti, tehničnih izumov in izboljšav. Univerza Edvarda Kardelja s svojimi raziskovalnimi inštitucijami in druge znanstveno-jraziskovalne organizacije se bodo povezale z organizacijami združenega dela materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti in njihovim znanstveno-raziskovalni m delom. Večjo pozornost bomo posvetili tudi povezovanju temeljnega in razvojnega znanstveno-raziskovalnega dela s pedagoškim procesom na visokošolskih ustanovah in krepitvi aplikativnih raziskovalnih programov in strokovno-svetovalne dejavnosti za potrebe mesta in širše skupnosti. 3.5. Kultura V tem srednjeročnem obdobju bo na področju kulturnih dejavnosti poglavitna pozornost namenjena krepitvi samoupravne organiziranosti v organizacijah združenega dela m društvih in s tem zagotavljanju boljših pogojev kulturno-umetniške ustvarjalnosti. V tem sklopu bo namenjen posebni poudarek rasti kvalitete in s -tem tudi ostrejši selekciji programov, povezovanju posameznih programov v celovite kompleksne oblike, povezovanju organizacij združenega dela pri usklajevanju programov, poslovnem sodelovanju z združevanjem dela in sredstev in organizacijskem povezovanju v novoorganizirane oblike in tvorbe, kar bo odprlo možnosti za uveljavljanje sodobnih načinov delovnega procesa. V programih bomo dosledno sledili zgodovinskemu izročilu ljudske revolucije, še zlasti NOV, zagotavljali nadaljnje po-družbljanje kulturnih dejavnosti in tako dosegli uveljavljanje kulture, zlasti njenih ustvarjalnih sporočil kot sestavine, življenja in dela in s tem višje duhovne ravni našega obstoja. Soočali se bomo z vprašanji materialne osnove dela (predvsem v zvezi z vzdrževanjem objektov, usposobitvijo prostorov za potrebe Lutkovnega gledališča Ljubljana, razreševanjem prostorskih problemov knjižnic in pripravo na gradnjo Muzeja ljudske revolucije Slovenije) in delovnih pogojev ustvarjalcev, še zlasti samostojnih umetnikov. Z delom bo začel kulturni in kongresni center Cankarjev dom. Njegove prostorske in tehnične zmogljivosti bodo morali vsi izvajalci čimprej polno izkoristiti, saj omogočajo uveljavljanje novih oblik in zvrsti programov. Zato bo treba v naslednjih letih, zlasti na področju odrskih in glasbenih dejavnosti, izvesti določeno prestrukturiranje sedanjih programov. Za izvajanje kulturnega programa v Cankarjevem domu bo Ljubljanska kulturna skupnost zagotovila svoj delež sredstev. Upoštevati bo treba razpoložljive kadrovske zmogljivosti. Ljubljanska drama, glasbena in lutkovna gledališča bodo v svoje redne programe vključila tudi tisti del, ki ga bodo izvedla v Cankarjevem domu, posebej pa se bodo dogovarjale o možnih skupnih postavitvah zahtevnejših odrskih del. ' Še pomembnejše mesto bo dobilo sodelovanje z drugimi narodi in prijateljskimi mesti; predstavljanje naše kulturne ustvarjalnosti in zgodovine In seznanjanje z dosežki drugih narodov predvsem iz neuvrščenih in manj razvitih držav — za del teh programov bomo postopoma usposabljali prostore v sklopu gradu Goričane, toi naj bi prerasel v center kulture neuvrščenih. Na muzejskem področju bo poglavitna naloga izoblikovanje programskih konceptov za predstavitev celovite slovenske zgodovinske zbirke v okviru nacionalnih muzejev, Ljubljanski muzej pa bo pripravi 1_ programe za muzejsko predstavitev Ljubljane in pripravil ob tem tudi založniške izdaje. V ospredju bo skrb za kompleksnejši prikaz naše kulturne de- diščine in večjo izkoriščenost razstav, tako za oblikovalce kot za znanstveno delo, vzporedno z razstavami. Na področju spomeniškega varstva bodo sklenjeni dogovori o odgovornostih posameznih dejavnikov za določene spomenike. Prednost pri obnovi bodo imeli posegi na spomenikih, ki so vključeni v program Ljubljanske kulturne skupnosti in Kulturne skupnosti Slovenije, v skladu s finančnimi možnostmi, pa tudi posegi na drugih pomembnih in ogroženih spomenikih na območju Ljubljane. Na področju likovne in galerijske dejavnosti bomo v programe uvrščali predvsem temeljne razstave, ki bodo kompleksnejše, zahtevnejše, odprte dalj časa, spremljala pa jih bo ustrezna programska in znanstvena dokumentacij a, tako da bo njihova izkoriščenost kar naj večja. Poleg perečih vprašanj investicijskega vzdrževanja se bo na področju knjižničarstva konec obdobja izredno zaostrilo pomanjkanje prostora in možnosti normalne izvedbe programa, saj bo edino meščanska knjižnica delovala v novih prostorih. Zato bomo izvedli priprave za gradnjo osrednje ljubljanske knjiž-hice, ki bi jo zgradili v naslednjem srednjeročnem obdobju. Na založniškem področju bo glavna naloga dogovor o delitvi dela med založbami in racionalizacija dela. s katero bi lahko doslej dosegli določeno pocenitev knjig ter njihovo večjo razširjenost.. Na kinematografskem področju pa bo glavna naloga izboljšanje opreme kinematografov in pogojev za projekcijo filmov ter uskladitev filmskih prireditev .v Ljubljani tako vsebinsko kot tudi časovno. V celoti bomo sanirali delovanje Viba filma. Posebno skrb bomo namenili množični kulturi, ki ne pomeni zgolj neobveznega ukvarjanja s kulturo, temveč zavestno idejno organiziranje delavcev in občanov, zlasti mladine in njene kulturne vzgoje, ki jpredstavlja pomemben del kulturnega življenja v 'Ljubljani. 3.6. Telesna kultura Obseg telesnokulturnih dejavnosti se v prihodnjem obdobju zaradi omejenih prostorskih in materialnih tnožnosti ne bo moglo povečati. Zato bomo na področju telesne kulture iskali rešitve predvsem v usmerjanju v tiste telesnokulturne aktivnosti, ki niso nujno Vezane na objekte in ki ne zahtevajo večjih stroškov. Kljub temu bo realizacija navedenih nalog mogoča le z večjim prispevkom udeležencev, to je uporabnikov telesnokulturnih storitev. Telesna kultura bo usmerjena v množično rekreativno dejavnost, na njej pa bo grajen kvaliteten Vrhunski šport. To-bomo izvajali v obliki dveh programov: množične športne rekreacije in usmerjenega vrhunskega športa. Program množične športne rekreacije bomo zaradi zamrznjene gradnje novih telesnokulturnih površin le malo povečali in prav tako število vključenih V redno vadbo (normativ: 40 tednov letno, 2-krat tedensko — 1 vadbena skupina do 21 ljudi — 1 vadi-’ telj). Nove možnosti bomo iskali predvsem v razvijanju programov teka in podobnih rednih aktivnosti v naravi. Poseben poudarek bo na akcijah, ki imajo mobilizacijski značaj z namenom, da se udeleženci akcij usmerijo v redno organizirano telesnokultumo dejavnost. Tako se bo sodelovanje v akcijah povečalo, in sicer v aktivnostih kot so planinstvo, hoja, tek in plavanje ter podobno. Usmerjeni vrhunski šport bomo ponovno ocenili in zagotovili, da bodo ob družbeno sprejeti usmeritvi — množičnost — dane možnosti za razvoj športnikom, k? imajo za vrhunske dosežke želje in pogoje. Se nadalje bomo dograjevali in uresničevali v Ljubljani in SR Sloveniji sprejet koncept razvoja vrhunskega športa. Le-ta temelji na sistematičnem delu, dogovorjenih prednostnih športnih programov v vrhunskem športu, sistemu selekcije in piramid, svobodnem prehodu športnikov v dogovorjene višje selekcije ter enotnem in strokovnem teamskem delu. Otroškemu varstvu in izobraževanju bomo pri izvajanju njihovih programov na področju telesne kulture pomagali s potrebnim; strokovnimi kadri. • Izvajanje nalog bo slonelo na obstoječih strokovnih kadrih, katerih delo bomo smotrno organizirali, vzgojili bomo 13 profesionalnih trenerjev in 1.231 amaterskih (število slednjih je sicer veliko zaradi velike fluktuacij e) glede na bodoče potrebe teh kadrov. * Na področju telesnokulturnih objektov bomo v okviru možnosti najprej poskrbeli za zagotovitev osnovnih telesnokulturnih površin v vsaki krajevni skupnosti. Zagotovili bomo enotno vzdrževanje vseh telesnokulturnih objektov v Ljubljani, načrtujemo izboljšanje funkcionalnosti in splošnega stanja objektov, pri tem pa posebej izpostavljamo objekt v športnem parku Tivoli ter Centralni stadion. Ob tem, da kljub izjemnemu pomanjkanju telesnokulturnih objektov le-teh v obdobju 1S81—1385 ne bomo mogli graditi, bomo izdelali dokumentacijo za rezervacijo telesnokulturnih površin za potrebe v prihodnjem srednjeročnem in dolgoročnem planu. Dogovorjene skupne naloge bomo uresničevali v okviru: — Telesnokulturne skupnosti Ljubljana kjer bomo skupno zagotavljali izvajanje programov zadnjih selekcij in za dogovorjene športnike iz programa vrhunskega športa v Ljubljani, sporazumevanje z drugimi SIS, sodelovanje s prijateljskimi mesti Ljubljane, posebno zdravstveno skrb za športnike in organizacijo velikih športnih prireditev; — Telesnokulturne skupnosti Slovenije. 3.7. Zdravstveno varstvo Zdravstvene skupnosti bodo ob upoštevanju ključnih problemov dosežene stopnje razvoja zdravstvenega varstva zagotovile hitrejši razvoj osnovne zdravstvene dejavnosti in tiste pravice uporabnikov do zdravstvenih storitev in socialne varnosti, kot so opredeljene v samoupravnem sporazumu o temeljfh plana, njeno kadrovsko in prostorsko okrepitev in boljšo opremljenost. Izboljšalo se bo predvsem zdravstveno varstvo aktivnega prebivalstva v vseh enotah osnovnega zdravstvenega varstva, predvsem v obratn h ambulantah, Zmanjšal naj bi se skupni odstotek izostankov z dela z uveljavitvijo nekaterih vsebinskih in organizacijskih ukrepov pri odobravanju in komroli bolniških odsotnosti pri zdravstvenih orgamzacijah združenega dela, pa tudi uporabniki naj bi s svojo skrbjo za zdravje prispevali k zmanjševanju odsotno- sti z dela. Sredstva za te namene ne bodo naraščala hitreje od stopnje rasti zaposlovanja v občinah. Zagotovljeno bo postopno izenačevanje dostopnosti zdravstvenega varstva za vse uporabnike ljubljanskih občin. Zdravstvene delovne organizacije bodo ukrenile vse potrebno za boljše povezovanje osnovnega, specialističnega in bolnišničnega zdravstvenega varstva v funkcionalno celoto in za boljšo oskrbo z zdravili in sanitetnim materialom. Delovni čas v ordinacijah in dežurnih službah bo prilagojen potrebam občanov z uvajanjem izmenskega dela za vse profile zdravstvenih delavcev in s prizadevanjem za opravljanje dela pretežno v rednem delovnem času. S tem in drugimi organizacijskimi ukrepi bomo odločno zmanjšali, čakalne dobe. Za dosego tega cilja bo treba izvesti boljšo organizacijo dela in ustreznejše nagrajevanje zdravstvenih delavcev za kvalitetno opravljeno delo. Zmanjšanje obsega bolnišničnega zdravstvenega varstva in zmanjšanje stroškov tovrstnega zdravljenja bo doseženo z uvajanjem in širjenjem zdravljenja na domu, z zagotavljanjem nege na domu in drugimi• ustreznimi, a cenejšimi oblikami zdravstvenega varstva. V zvezi s širjenjem zdravljenja na domu je Zavod SRS za zdravstveno varstvo izdal publikacijo, ki naj bi pripomogla k organizaciji te službe, ki naj se organizira za vse kategorije prebivalcev s ciljem, da se zmanjša ležalna doba v bolnišnicah in poveča izkoriščenost bolnišničnih postelj. Za boljšo zdravstveno pskrbo otrok v vzgojnovarstve-,pih organizacijah bomo izboljšali organizacijo pa tudi učinkovitost strokovnega dela kadrov zdravstvenega varstva otrok v vzgojnovarstvenih organizacijah. Boljšo zdravstveno oskrbo starejših občanov v domovih borne zagotovili v okvirih, kot so določeni s samoupravnim sporazumom o skupnih bsnovah medsebojnega sodelovanja in razmejitvi nalog med zdravstvenimi skupnostmi in skupnostmi socialnega skrbstva. Se nadalje bomo razvijali zdravstveno varstvo borcev NOV. Dosledno bodo upoštevana sprejeta določila samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah za delitev dela na področju zdravstva v SR Sloveniji. Sodelovali bomo pri uvajanju celovitega zdrav-stveno-informacijskega sistema v SR Sloveniji, ki bo temeljil na računalniški obdelavi. Izdelali bomo kriterije za neposredno udeležbo uporabnikov pri plačilu zdravstvenih storitev, ki bodo upoštevali' poleg socialnega stanja tudi druge pogoje, ki vplivajo na družbeno upravičenost storitev. Neposredna udeležba mora biti enotna za vse občane Ljubljane Zdravštveno-prosvetna in vzgojna dejavnost bo organizirana povsod tam, kjer lahko prispeva k izboljšanju zdravstvenega varstva občanov. Dopolnjevali bomo organizacijo zdravstvene dejavnosti v pogojih ljudske obrambe in družbene samozaščite v izrednih razmerah. V novem zdravstvenem domu Center bodo združene nekatere zdravstvene dejavnosti za potrebe vseh občanov mesta. Novo načrtovane zmogljivosti osnovnega zdravstvenega varstva bodo zgrajene v okviru samoprispevka III. 3.8. Socialno skrbstvo Poleg dosedanjih oblik strokovnega dela, s katerimi smo v skupnostih socialnega skrbstva s sveto- vanjem in materialnimi pomočmi reševali življenjske težave posameznikov in družbenih skupin, bodo centri za socialno delo nadalje razvijali strokovne oblike preventivnega delovanja. V okviru prostorskih in predvsem kadrovskih možnosti bodo omogočili delovanje zakonskih svetovalnic, disciplinskih centrov, delo v krajevnih skupnostih in druge oblike dela v času, ki bo najbolj ustrezal uporabnikom. Dosegli bomo intenzivnejše strokovno in funkcionalno povezovanje centrov za socialno delo. Glede na prostorske, kadrovske pogoje in interese posameznih centrov se bomo v Ljubljani dogovorili o tistih dejavnostih, ki bi jih en center za socialno delo lahko opravljal za vse možne uporabnike v Ljubljani. Uredili bomo enotno metodologijo evidentiranja števila in oblik varstva na področju socialnega skrbstva. V sodelovanju s socialno zdravstvenimi komisijami v krajevnih skupnostih, humanitarnimi organizacijami in društvi, osnovnimi šolami, vzgoj novarst-venimi zavodi, delovnimi organizacijami ter drugimi SIS bomo skušali v čimvečji meri s skupnim delovanjem preprečevati oziroma pravočasno obvladovati socialne probleme in zagotoviti učinkovitejše delo. V sodelovanju s socialno-zdravstvenimi komisijami v krajevnih skupnostih bomo evidentirali vse občane, ki bodo potrebovali pomoč in nego na domu. Z zdravstveno skupnostjo in skupnostjo za zaposlovanje se bomo dogovorili o zagotavljanju sredstev ter usposobitvi' .ustreznega števila negovalskega kadra za laično nego v okviru rednega delovanja patronažne zdravstvene službe. Občinske skupnosti socialnega skrbstva, krajevne skupnosti in humanitarne organizacije in društva bodo organizirale obiske in pomoč (sosedska pomoč) na domu tistim, ki to pomoč potrebujejo. Z domovi starejših občanov se bomo dogovorili o nadaljnjem razvijanju izvendomske dejavnosti (družbeni prehrani, servisnih storitvah. — pranju perila, dostavi hrane na dom, dnevnem varstvu starejših občanov) ter še zlasti razvijanju tistih dejavnosti, ki bodo omogočale aktivno vključevanje starejše generacije v družbeno življenje. S sredstvi iz sklada za izgradnjo domov upokojencev pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja bomo sanirali stari del Doma na Bokalcah. S skupnostmi otroškega varstva se bomo dogovorili o možnostih ureditvč varstva za otroke, ki bi jih vzeli v rejo zaposleni' rejniki (stalne oblike sodelovanja). Občinske skupnosti socialnega skrbstva bodo soudeležene pri investiciji republiškega pomena — Zavoda za rehabilitacijo prizadete mladine v Dragi. 3.9. Socialno varstvo Skupnosti otroškega varstva, socialnega skrbstva, zaposlovanja, stanovanjske skupnosti, skupnosti' pokojninskega in invalidskega zavarovanja in skupnosti starostnega zavarovanja kmetov bodo v okviru skupnosti socialnega varstva usklajevale tiste naloge iz svojih programov, s katerimi zagotavljajo socialno varnost občanov. Vse skupnosti bodo morale v večji meri kot doslej sodelovati pri' pripravi programov dejavnosti skupnosti socialnega varstva. Le tako bodo programi odražali resnične interese posameznih skupnosti za reševanje problemov, ki jih vsaka posamezna skupnost ne more sama rešiti. Skupnosti bodo izpostavile, dosledno opredelile in ovrednotile skupne in mejne naloge na področju socialnega varstva. V okviru skupnosti socialnega varstva bomo uvedli enotno evidenco prejemnikov vseh oblik družbenih denarnih pomoči in enotno uveljavljale socialno varstvenih pravic ter poenotili osnove za pridobivanje teh pravic. Skupnosti' socialnega varstva bodo nadzirale izvajanje družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov o pogojih zaposlovanja, življenjskih in kulturnih razmerah pti zaposlovanju v ljubljanskih občinah. Zagotavljale bodo boljše pogoje in iskale nove oblike za varstvo in delovno rehabilitacijo invalidov ter organizirale usposabljanje invalidov v posebnih delovnih organizacijah združenega dela. Skupnosti socialnega varstva bodo med skupnostmi pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Zvezo društev za pomoč duševno prizadetim, skupnostim za zaposlovanje, stanovanjskimi skupnostmi in zdravstvenimi skupnostmi usklajevale izgradnjo Varstve-no-delovnega centra za duševno prizadete občane v Ljubljani z zmogljivostjo 120 delovnih in 60 domskih mest. Sredstva za izgradnjo bodo prispevale skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Zveza društev za pomoč duševno prizadetim, skupnosti za zaposlovanje, stanovanjske skupnosti, zdravstvene skupnosti, del sredstev pa bo zagotovljenih v okviru samoprispevka III. Skupnosti socialnega varstva bodo usklajevale interese za dokončanje izgradnje Kluba združenja vojaških vojnih invalidov. 3.10. Zaposlovanje Skupnosti za zaposlovanje bodo postale mesto za reševanje, dogovarjanje in usklajevanje problemov na področju zaposlovanja. Usklajevale in izdelovale bodo zaposlitvene bilance občin v okviru sprejetih usmeritev družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih sporazumov o letnih planih zaposlovanja, spremljale uresničevanje družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma s področja zaposlovanja, minimalnih standardov in kadrovske politike ter nudile strokovno pomoč organizacijam združenega dela pri izdelavi kadrovskih planov, ki so integralni del razvojnih programov združenega dela. Posredovale bodo zaposlitev brezposelnim osebam in iskalcem zaposlitve ter zagotavljale denarno nadomestilo in denarno pomoč brezposelnim. Posredovale bodo zaposlitev delavcem, ki so na začasnem delu v tujini, pri čemer bodo letni plani ■ zaposlovanja t6h delavcev in razne oblike povezovanja z njimi usklajeni v mestni skupnosti za zaposlovanje. Usposobile in zaposlile bodo povprečno letno 285 invalidnih oseb, pri čemer bodo sodelovale s skupnostmi socialnega varstva. Za iskalce zaposlitev, ki jih ni mogoče zaposliti brez priprave za zaposlitev (dokvalifikacija in prekvalifikacija), bodo organizirale usposabljanje in izobraževanje za območje celotne Ljubljane. V okviru skupnosti za zaposlovanje bo potekalo poklicno informiranje in svetovanje celotne generacije v osnovnih in srednjih šolah, ter sodelovanje pri usklajevanju, usmerjanju in koordiniranju vpisa. Prav tako bo organizirano svetovanje za kandidate za študij ob delu in jz dela/pri čemer bodo imele prednost v politiki štipendiranja predvsem kadrovske štipendije. Skupnosti za zaposlovanje jaodo prevzele tudi naloge samoupravnega odločanja o štipendiranju iz združenih sredstev v skladu s kadrovskimi potrebami združenega dela. Občinske skupnosti za zaposlovanje bodo zagotovile sredstva za opremo delovnih mest v Vzgojno-delovnem centru za duševno prizadete občane mesta Ljubljane. D. RAZVOJ V PROSTORU 1. Cilji in usmeritve razvoja v prostoru Smotrna in varčna uporaba prostora je eden od temeljnih ciljev družbenega razvoja Ljubljane v obdobju 1981—1985. Te cilje bomo uresničevali z naslednjimi usmeritvami: — vsi posegi v prostor bodo izhajali iz opredelitev, vključenih v dolgoročne planske dokumente; — na območju petih ljubljanskih občin bomo uresničevali dosledno usklajenost urbanistične politike in politike urejanja prostora, — izenačevali bomo širši urbani standard ter komunalni standard delovnih ljudi in občanov mesta Ljubljane; — razvoj mesta bomo usmerjali v razvojna območja, v'stanovanjska naselja bomo vključili tudi stanovanja za starejše ljudi, za samske prebivalce in dijake oziroma študentska stanovanja; — gradbeni standard vseh novogradenj javnih objektov bomo prilagodili potrebam telesno prizadetih prebivalcev; — prenovo mesta bomo izvajali kot celovito družbeno akcijo, ki naj dotrajanim območjem povrne socialno in ekonomsko življenjsko sposobnost in moč; — Ljubljana bo tudi v prihodnje načrtovala in usklajevala razvoj območij, ki imajo širšo, medobčinsko komponento s tistimi občinami, s katerimi jo bodo združevali in povezovali skupni razvojni programi in interesi; — usmerjanje razvoja v prostoru bo sledilo naslednjim prostorsko relevantnim kriterijem: — skladnost s policentrično politiko razvoja mesta, — skladnost z osnovno urbanistično dokumentacijo, — investicijski projekt mora izkoristiti lokacijske prednosti in se podrediti omejitvam izbrane lokacije; — oblikovanje prioritet in izbor alternativnih lokacij bo upošteval: — stopnjo izdelane podrobne urbanistične dokumentacije, — možnosti pravočasne pridobitve (priprave in opreme) zemljišč, — že zgrajeno primarno infrastrukturo (oziroma možnost priključkov na primarno infrastrukturo), — možnost priključkov na daljinsko ogrevanje oziroma na omrežje mestnega plina, — sočasnost izgradnje različnih programov, ki bi ob skupnih vlaganjih v pripravo in opremo zem’ji-šča zelo racionalizirala in pocenila gradnjo, — specifične lokacijske prednosti izbrane (obravnavane) lokacije. — za vse investicijske projekte, ki so v planu navedeni, niso pa še podrobneje (tudi mikrolokacij-sko) proučeni, velja, da jih bo možno realizirati (tj. dejansko vključiti v plan) šele takrat, ko bo investitor pridobil vso potrebno investicij sko-tehnično dokumentacijo. 2. Razvoj v prostoru Z vidika prostorskih možnosti, policentrične funkcionalne zasnove mesta in hitrejšega razvoja slabše razvitih območij Ljubljane bomo nove investicijske posege v obdobju 1981—1985 usmerjali v naslednja območja: — organizirana stanovanjska gradnja bo usmerjena predvsem v dokončanje objektov, ki «o že v gradnji, ter v zapolnitev vrzeli. Več kot po štiristo stanovanj v blokovni gradnji in več kot sto stanovanj v usmerjeni individualni gradnji bomo zgradili na območjih: — blokovna: MS-4, 5 Fužine, MS-12/2 Nove Jarše, ŠS-8/2 Nove Dravlje, VŠ-1 Trnovo, BS-2/2 Rapova jama, — individualna: SS-12/4a Podutik (I. faza), SS-107/1 Zvezda, VS-103 Murgle, RS-1,2 Jurčkova pot. Pripravo in komunalno opremo zemljišč ter izdelavo potrebne urbanistično-tehnične dokumentacije, ki naj omogoči nemoten potek izgradnje stanovanj v prihodnjem srednjeročnem obdobju (po letu 1985), pa je treba zagotoviti na območjih: BO-1,2 Zupančičeva jama, BS-8 Stožice, 203/4 Šentjakob, CS-6 Nove Poljane, ŠS-11 Stanežiče, MS-13 Hrušica, MS-7,8,9 Vevče—Slape—Polje, VS-3 Kozarje, RS-4 Ilovica; — razvoj proizvodnih dejavnosti ho usmerjen v namensko opredeljene proizvodne cone, predvsem na območju Most, Bežigrada in Šiške. Na območju Viča in Rudnika so razpoložljive le manjše, Vsaj delno pripravljene proizvodne površine, zato je treba takoj začeti s pripravo in opremo zemljišč, da bi proti koncu srednjeročnega obdobja že lahko pričeli tudi z gradnjo novih zmogljivosti (predvsem RP-2 Rudnik, VP-6 Vrhovci in VP-4). Pripravljalna dela bodo opravljena tudi v industrijskih conah BP-12 Dolsko in MP-4 Zalog; — gradnja komunalnih servisov in tistega dela malega gospodarstva, ki zahteva prostorsko ločene lokacije v posebnih conah,- bo možna: — za Bežigradom: BM-3 Ježica in del BS-109 Črnuče, — v Mostah: MM-4 Moste, MM-8 Dobrunje in MM-7 Zalog, — v Šiški: SP-13/1 in 13/2 Poljane, SP-3 Trata, SM-1 ob Kamniški progi, MeP-l l Medvode, — na Rudniku: RP-2 — delno, — na Viču: VM-3 Cesta dveh cesarjev, VP-3/3 Murgle; — prenova mesta bo usmerjena na območja: Stara Ljubljana, Ježica, "Moste, Zelena jama, Šentvid, Stara Šiška, Krakovu, Rožna dolina in Stari Vič; — izgradnja cestnega omrežja bo potekala v okviru 10-letnega programa izgradnje cest s prednostjo dokončanja mestnih obvoznic, ’ Prizadevali si' bomo za podružbljanje urbanizma in prostorskega planiranja. S tem bomo zagotovili večjo demokratičnost postopkov, odločanja ih njihovo večjo učinkovitost. Družbenim interesom moramo podrejati parcialne pobude in interese. Zagotovili bomo usmerjeno in usklajeno naročanje vse urbanistične dokumentacije ter obvezno evidenco vseh naročil prostorsko-urbanistične in lokacijske dokumentacije. Izdelali in vzdrževali bomo urbanistično dokumentacijo, ki ponazarja pravno stanje v prostoru in je nepogrešljiva osnova za delo upravnih organov, služb samoupravnih skupnosti in zavodov, ki delujejo v Ljubljani na področju urejanja prostora. Opravili bomo naloge iz programa geodetskih del, med katerimi so pomembnejše: — reambulacija evidenčnih načrtov v merilu 1 :1.000; — obnova in razširitev geodetske mreže, — reambulacija temeljnih topografskih načrtov v merilu 1 : 5.000 in 1 :10.000; — izdelava novih izmer v merilu 1 :1.000 na območju predvidene urbanizacije; — nadaljevanje nastavitve zbirnega katastra komunalnih naprav; — izvedba cikličnega aero snemanja. 3. Izvajanje sistema družbenega planiranja na področju prostora Na osnovi sprejetih planskih dokumentov posameznih samoupravnih organizacij in skupnosti ter občin kot tudi strokovne dokumentacije so'izdelane tematske karte kot sestavni del tega plana. E. VAROVANJE IN UREJANJE OKOLJA V Ljubljani postaja zaradi velike koncentracije poselitve, infrastrukturnih dejavnosti in gospodarstva odgovornejši odnos tiu okolja eno' temeljnih vprašanj razvoja mesta. Dejavnost za izboljševanje okolja bo še nadalje sestavni del odgovornosti, ki- jo prevzemajo delavci in občani v temeljnih skupnostih in delegacijah za uresničevanje dogovorjenih ciljev in ukrepov v celotnem procesu planiranja. 1. Cilji usmerjanja razvoja V srednjeročnem obdobju bomo prevzeli konkretne obveznosti za izvedbo nalog na področju varovanja in izboljševanja okolja, sprejete naloge uresničevali v programih, zagotavljali in združevali potrebna sredstva za uresničitev sprejetih obveznosti na podlagi dolgoročnega programa celovite ekološke sanacije mesta. Vsi družbeni dejavniki bodo v sodelovanju s sredstvi javnega obveščanja zagotavljali kritično in argumentirano javno obravnavanje problemov varstva in izboljševanja okolja ter s tem prispevali k uveljavljanju zavesti in odgovornosti delovnih ljudi in občanov Ljubljane za reševanje ekoloških problemov. Ovrednotenje odprtega prostora, dolgoročno uskladitev interesov kmetijstva in rasti mesta, kakor tudi opredelitev programov izrabe zemljiških površin bodo podali dolgoročni dokumenti »Ljubljana 2000«. Na njihovih osnovah bodo v skladu z opredeljenimi prioritetami izdelani tudi podrobnejši ure- ditveni načrti, ki bodo rabili kot osnova za izvajanje akcij na tem področju v prihodnjem srednjeročnem obdobju (v to skupino sodi tudi. projekt Barje, projekt koriščenja mineralnih surovin, zelenih pasov ob vodotokih in drugi). Pospešili bomo delo pri urejanju prostora, pri varstvu zalog pitne in tehnološke vode in zagotavljanju novih vodnih zalog ter varstvu zraka, pri odpravljanju onesnaženosti zraka in pri pravilnejšem ravnanju z odpadnimi snovmi. V novih naseljih bomo zagotovili racionalne ha humane gostote naselitve, zato naj bo gostota* usmerjene individualne gradnje med 90—110 prebivalcev na hektar, v usmerjeni blokovni gradnji pa naj ne presega 250 prebivalcev na hektar. Pri izboru novih industrijskih objektov bomo zagotovili varne tehnološke rešitve, ki ne bodo poslabšale stanja onesnaženosti ter upoštevale ekološke zahteve posamezne industrijske lokacije. Sodelovali bomo pri raziskavah vodnih virov med-' občinskega pomena, pri opredeljevanju varstvenih območij za vodne vire in rezervate za infrastrukturo. Obnovili bomo tudi lokalne vodovode ter raziskali vodne vire in jim določili varstvene pasove. Postopno bomo uresničevali' naloge v zvezi z zaščito in urejanjem reke Save m njenega porečja na osnovi družbenega dogovora o urejanju reke Save. Skladno s tem in z nalogami varovanja podtalnice bomo v tem srednjeročnem obdobju novelirali zavarovana območja v skladu z rezultati zaključene študije o podtalnici in sanacijskega programa. Na področju varstva zraka bomo uskladili vse aktivnosti pri izgradnji termoelektrarne Toplarna II, ki bo dajala nove možnosti za širjenje daljinskega ogrevanja in ukinjanja individualnih kurišč ter s tem prispevala k zmanjševanju onesnaženja zraka. Pri ravnanju z odpadnimi surovinami in komunalnimi odpadki bomo pri odvozu komunalnih odpadkov postopoma uvajali sortiranje odpadkov in zbiranja surovin pri uporabnikih. Dopolnjevali bomo tudi sistem zbiranja, predelave in odlaganja odpadnih surovin in komunalnih odpadkov. Pri tem bomo izrabili ustrezno tehnologijo z^, transport in predelavo komunalnih odpadkov — vključno z reševanjem problema ravnanja z blatom iz bodoče centralne čistilne naprave v Zalogu. Pripravili in postopno bomo realizirali program ureditve in sanacije centralne deponije na Barju (vključno z reševanjem zbiranja, transporta in ponovne uporabe odpadkov), za kar bomo oblikovali način za združevanje sredstev za postopno izvedbo programa. Na področju varstva 'pred hrupom bomo pripravili sanacijske programe in določili prioritete za varstvo pred hrupom za ogrožena območja po stopnjah, na osnovi rezultatov študije varstva pred hrupom v mestu Ljubljani. Pospeševali bomo dela pri izgradnji obvoznic, preusmerjevanju primestnega prometa na železnico, izboljševanju prometnih režimov in javnega prometa ter zagotavljali pogoje za kolesarski promet. Za izkoriščanje mineralnih surovin bomo določili osnove in nosilce za sanacijo tako obstoječih kot predvidenih črpališč mineralnih surovin (peskokopi, gramoznice). * Neto gostoto stanovanjske cone. Trajno bomo zagotavljali sodelovanje raziskovalnih skupnosti in znanstveno-raziskovalnih dejavnosti za izboljšanje ekoloških razmer v mestu Ljubljani. V urejanje in širjenje zelenih površin bomo vključili tudi zelene površine Golovca, Rožnika, Pot spominov in tovarištva, spominski park na Urhu in Park OF, za ureditev Poti spominov in tovarištva bomo pridobivali zemljišča v skladu s terminskim planom izgradnje in v skladu z lokacijsko dokumentacij o. Na območju mesta bomo s posebnimi predpisi zavarovali območja in objekte naravne in kulturne dediščine. F. RAZVOJ DRUGIH DEJAVNOSTI « 1. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita Razvoj splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite kot oblike in vsebine obrambne organiziranosti socialistične samoupravne družbene skupnosti bo nadalje potekal kot sestavina socialističnega samoupravnega razvoja in kot neločljivi del samoupravnih pravic, odgovornosti in družbenopolitične aktivnosti delovnih ljudi in občanov. Temeljne naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite so: Nadaljnji razvoj in utrjevanje varnostne kulture delovnih ljudi in občanov, obhkovanje samozaščitnih kriterijev pri ocenjevanju varnostnih razmer, izdelavi varnostnih načrtov in njihovo uresničevanje mora izhajati iz aktualnih družbenopolitičnih, ekonomskih in varnostnih potreb posameznih krajevnih skupnosti in temeljnih ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. Samoupravni, poslovodni in državni organi ter strokovne službe se morajo usposobiti za učinkovitejše delo na tem področju, se medsebojno povezovati in sodelovati. Zagotovili bomo varovanje družbene lastnine in varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, hranjenje zaupnih dokumentov ter aktivno ščitili pred sovražno dejavnostjo na vseh področjih dela in življenja. Z izobraževanjem in informiranjem bomo osveščali delovne ljudi in občane, da se bodo hitreje vključevali v odkrivanje sovražne propagandne dejavnosti, nesamoupravnega delovanja, odkrivanje in preprečevanje kriminalitete in drugih negativnih pojavov. Krajevne skupnosti, občine in mesto bodo nadaljevali z izpopolnjevanjem mobilizacijskega sistema, predvsem mobilizacije enot oboroženih sil, da bi zagotovili učinkovito mobilizacijo v vsakršnih pogojih. Vso skrb bomo posvetili Vzgoji in izobraževanju delovnih ljudi ih občanov ter mladine, ki ne obiskuje šol srednjega usmerjenega izobraževanja, za obrambo in zaščito v skladu s potrebami okolja, kjer živijo in delajo, pridobivanju mladih, z^i vojaške šole in obrambne poklice ter strokovnem usposabljanju organiziranih struktur splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Zagotovili bomo nadaljnji razvoj in posodabljanje teritorialne obrambe, zagotavljali sodobno oborožitev ter izvajali' strokovno vzgojo in urjenje enot in štabov teritorialne obrambe. Nadaljevali bomo z organiziranjem, usposabljanjem in opremljanjem enot in štabov civilne zaščite s poudarkotn na usposabljanju in opremljanju enot civilne zaščite v krajevnih skupnostih. Povečali bomo število vključenih delovnih ljudi in občanov v organizirane dele civilne zaščite in krepili preventivno delovanje civilne zaščite. Glede na obstoječe materialne vire ne bo mogoče v celoti realizirati prvotno načrtovanega programa opremljanja enot teritorialne obrambe in civilne zaščite do leta 1985. Zato bo del teh obveznosti treba izvršiti v prvih letih naslednjega srednjeročnega obdobja. V krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih samoupravni! organizacijah in skupnostih bomo nadaljevali z organiziranjem, usposabljanjem in opremljanjem narodne zaščite kot najširše oblike organiziranja delovnih ljudi in občanov za opravljanje nalog družbene samozaščite in vključevanje v splošni ljudski oboroženi odpor. Za potrebe delovnih ljudi in občanov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, organov in organizacij družbenopolitičnih skupnosti bomo zagotovili nadaljnji razvoj avtonomnega sistema upravno-bojnih zvez in sistema opazovanja in alarmiranja. Skupno z družbenopolitičnimi organizacijami bomo zagotavljali nadaljnje podružbljanje sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter aktivneje vključevali delegatski sistem v razreševanju obrambnosamozaščitne problematike. 2. Komunalni sistem V Ljubljani bomo na osnovi socialističnega samoupravljanja zagotovili realizacijo naslednjh nalog: — statute mesta in občin bomo dopolnili in uskladili z določbami, ki omogočajo uveljavitev kolektivnega vodenja in odgovornosti, z ustavnimi spremembami, s spremembami, ki so bile v zadnjih letih sprejete na področju zakonodaje, zlasti s področja sistemskih zakonov, in s spremembami, ki izhajajo neposredno iz sprejetih družbenopolitičnih usmeritev organov v mestnih družbenopolitičnih skupnostih; — ob, spremembah statuta mesta Ljubljane bo treba proučiti obseg in vsebino skupnih interesov, ki jih delavci v združenem delu in občani uresničujejo v mestu, kakor tudi načine, oblike in metode njihovega uresničevanja. Zbori SML bodo postali še v večji meri dejavniki povezovanja, usklajevanja in uresničevanja organiziranih samoupravnih in družbenopolitičnih interesov med ljubljanskimi občinami. Izvršni svet in mestni upravni organi morajo s kvalitetnim strokovnim delom, znanjem in odgovornostjo dajati Skupščini mesta Ljubljane kvalitetne predloge kot temelj za usklajevanje stališč in za najboljše \ družbene odločitve ter zagotoviti učinkovito in us-pešnejše reševanje tistih nalog, ki so usmerjene za zagotavljanje neposrednih interesov in potreb občanov; — v delovanju družbenopolitičnih organizacij bo vse bolj poudarjena angažiranost članstva v samoupravnih organih in delegacijah organizacij združenega dela, delovnih in krajevnih skupnostih, ki bo v praksi potrjevala uspešnost demokratičnega uresničevanja vodilne vloge zveze komunistov- in drugih družbenopolitičnih organizacij ter učinkovitost in uspešnost delegatskih poti reševanja perečih družbenih problemov. Za uspešno delovanje družbenopolitičnih organizacij v Ljubljani bo izrednega pomena skupna frontno poenotena akcija, predhodno usklajevanje v organih in oblikah delovanja organizacij SZDL, predvsem pri akcijah, kot so volitve, referendumi in podobno. Aktivnosti bodo usmerjene tudi na vsebino skupščinskih odločitev prek delegatov v družbenopolitičnih zborih občinskih in mestne skupščine; — družbeni sveti kot oblike demokratičnega posvetovanja o najpomembnejših družbenih odločitvah v občinah ih mestu bodo z maksimalnim vključevanjem visokošolskih in razsikovalnh organizacij, znanstvenikov, družbenopolitičnih delavcev in drugih strokovnjakov z določenih področij okrepili svoje napore za sprejemanje čimbolj pretehtanih, racionalnih in družbenih sprejemljivih odločitev v občinah in mestu; — prizadevali si bomo za nadaljnjo ustavno preobrazbo rednega sodstva in tožilstva v Ljubljani. Za učinkovito varstvo pravic in samoupravnega položaja občanov in samoupravnih skupnosti bo organizirana tudi pravna pomoč v delovnih organizacijah in kra-skupnostih; — zagotovili bomo gospodarnejši in učinkovitejši sistem informiranja delavcev znotraj temeljnih organizacij in drugih arganizacij združenega dela, delovnih skupnosti in krajevnih skupnosti, za kar so odgovorni predvsem delavci v združenem delu in občani ter njihovi samoupravni organi v teh samoupravnih skupščinah; — zagotovili bomo gospodarnejši sistem uveljavljanja pravic občanov, v krajevnih skupnostih bo potrebno zagotoviti, materialno osnovo za delovanje krajevnih skupnosti in uresničevanje sprejetih planskih nalog krajevnih skupnosti na celotnem območju Ljubljane. Zato bo treba uveljaviti dohodek temeljnih organizacij, v katerih združujejo, delo krajani posameznih krajevnih skupnosti, kot osnovni vir za zagotavljanje njihovih skupnih potreb in interesov v kraju bivanja. Z določitvijo minimalnih pogojev za delovanje vseh krajevnih skupnosti v Ljubljani ter na podlagi samoupravno dogovorjenih nalog, obveznosti in kriterijev bo treba zagotoviti v naslednjih letih predvsem solidarnost do krajevnih skupnosti, ki zaostajajo v svojem razvoju, in gmotne pogoje za čimbolj celovit razvoj vseh krajevnih skupnosti v Ljubljani: — zagotovili bomo večji vpliv krajanov na razporejanje sredstev, ki se zbirajo v SIS^ — bolj bomo uveljavili krajevne samoprispevke in prostovoljno delo®/ vseh sredinah kot enotno vključevanje samoupravnega interesa in družbenega angažiranja mladih in občanov v svojih sredinah dela in bivanja; — enotno bomo uredili in opredelili vsebino, obseg, merila in kriterije financiranja krajevnih skupnosti s strani splošne porabe, jih med občinami poenotili; izločili pa tiste naloge, ki ne sodijo na področje splošne porabe za financiranje krajevnih skupnosti; — prizadevali si bomo za reševanje prostorskih problemov za delovanje krajevnih skupnosti; — združevali bomo tista opravila krajevnih skupnosti, ki jih je možno uspešneje racionalneje izvajati skupaj z več krajevnimi skupnostmi. 3. Družbeni sistem informiranja in sredstev javnega obveščanja Mesto Ljubljana bo skupaj ž občinami gradilo in razvijalo tak družbeni sistem informiranja, ki bo zagotavljalo podatke za planiranje, odločanje ter samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje. Upoštevaje skupne osnove družbenega sistema informiranja bomo razvijali večnamenske baze podatkov, ki bodo zagotavljale povezanost podatkov o občanu, prostoru ter samoupravnih organizacijah in skupnostih. Z usklajeno aktivnostjo različnih nosilcev družbenega sistema informiranja bomo v vse evidence, ki se nanašajo na občana, vnesli enotno matično številko občana, vzpostavili' register teritorialnih enot ter nanj vezali podatke, ki se nanašajo na prostor, kakor tudi poenotili sisteme izkazovanja podatkov o organizacijah in skupnostih. Ob popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj se bomo organizirali tako, da bomo za podatke, ki jih bomo vzpostavljali ali dopolnili s popisom, uvedli tudi ustrezne sisteme in opredelili odgovornost za njihovo vzdrževanje. V sklopu izgradnje družbenega sistema informiranja se bomo posebej angažirali pri posodabljanju dela uprave ter administrativnega poslovanja in s tem zagotovili podatke in informacije za vse nosilce odločanja v mestu in občinah ter vplivali na zmanjšanje rasti administrativnih služb. V okviru uresničevanja informacijskega omrežja bo mesto razvijalo enotne tehnološke in programske rešitve splošnega pomena za mesto in občine. Za potrebe izgradnje družbenega sistema informiranja bomo ustanovili Zavod za družbeni sistem informiranja in informatiko kot upravno organizacijo občin in mesta. Da zagotovimo kvalitetno informiranje delegatov, bomo v naslednjih petih letih kadrovsko, prostorsko in tehnično opremili informacij sko-dokumentacij ske centre v tesni povezavi z družbenim sistemom informiranja. Prek sredstev javnega obveščanja in delegatskih gradiv bomo vsem občanom in delegatom skupščin zagotovili enako kakovost obveščanja za odločanje v delegacijah, SIS in družbenopolitičnih skupnostih v vseh ljubljanskih občinah. ■ I 4. Državna uprava in pravosodje Pomembnejše naloge v srednjeročnem obdobju so predvsem naslednje: @ — za izvajanje sistemskih zakonov in sprejetih predpisov bomo z racionalno notranjo organizacijo in sistemizacijo uprave in pravosodja omogočili učinkovito delovanje in realizacijo nalog za potrebe delavcev v združenem delu in občanov. Strokovne službe skupščin in mesta ter njihovi izvršni organi bodo zagotovili kvalitetno vsebino delegatskih gradiv za učinkovito odločanje in informiranje delegatov in delegacij ; , — na podlagi temeljitih ocen glede smotrnega in učinkovitega izkoriščanja kadrovskih in drugih zmogljivosti bomo dograjevali notranjo organizacijo in združevali strokovne službe upravnih organov in v SIS; — izvedli bomo popis in oceno upravičenosti vseh nalog in opravil, ki so osnova sistemizacije del in nalog upravnih organov, strokovnih služb skupščine in njenega izvršnega sveta ter SIS. Na podlagi tega bomo predlagah ukrepe za uskladitev števila delovnih mest z dejanskimi potrebami; — za izvajanje določenih upravnih postopkov in za zagotovitev večje učinkovitosti ter racionalizacije dela v upravi bomo modernizirati in poenotiti postopke, — sedanje davčne službe bomo uskladili s sistemskim zakonom o upravah za družbene prihodke, zagotoviti učinkovito izvajanje enotne davčne politike po posameznih področjih, z davčno politiko bomo pospeševali predvsem tiste dejavnosti, katerih razvoj se želi pospeševati v skladu z usmeritvami družbenega dogovora o pospeševanju razvoja malega gospodarstva, in zagotavljali preprečevanje neupravičenega bogatenja na račun družbenih sredstev ter izvajali pravočasno izterjavo družbenih obveznosti občanov; — inšpekcijske službe bodo poostrile nadzor nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov ter z ostrejšimi ukrepi izvajale spoštovanje odgovornosti in discipline; — dokumentacijo geodetske službe bomo usposobili za čimučinkovitejšo zemljiško politiko in pro-stroske posege. Nadaljnje aktivnosti na področju rednega sodstva in tožilstva bomo usmerili predvsem v: — krepitev delovanja poravnalnih svetov v krajevnih skupnostih in samoupravnih sodišč v organizacijah združenega dela ter organiziranje pravne pomoči v krajevnih skupnostih in večjih organizacijah združenega dela, kar bo pripomoglo k uveljavljanju pravic in izvajanju dolžnosti delavcev v združenem delu in občanov ter upravnih organov; — redno in samoupravno sodstvo bo povezano s samoupravnimi organi v združenem delu in organizacijami družbenega nadzora. Zagotovilo bo večjo ažurnost in učinkovitost delovanja ter pravosodne probleme vključevalo v redno delo skupščin občin. V upravnih organih bo treba zagotoviti dosledno izvajanje določil zakona o sistemu državne uprave. Prav tako se mora zagotoviti delavcem upravnih organov enak družbenoekonomski položaj kot delavcem v organizacijah združenega dela ter uveljaviti načela delitve po delu in rezultatih dela. Posebno pomembna je zagotovitev čimbolj enotnih materialnih pogojev za delo ter enotno vrednotenje dela delavcev v upravnih organih. Zagotoviti je treba tudi dosledno uresničevanje začrtane kadrovske politike. 5. Splošna poraba Splošna poraba bo v srednjeročnem obdobju 1981 do 1985 rastla v globalu največ do rasti dohodka, kar bo vsako leto posebej določeno z letno resolucijo. Oblikovanje in razporeditev sredstev, zbranih za splošno porabo na območju mesta Ljubljane, se obravnava kot celota. Merila za določitev obsega proračunske porabe posamezne občine in proračuna mesta Ljubljane so določena v posebnem dogovoru. Sredstva za financiranje skupnih mestnih zadev se bodo .združevala v proračunu mesta Ljubljane. Sprejeta bodo merila za oblikovanje porabe v mestu Ljubljana kot tudi po posameznih dbčinah, tako da se bodo uporabila za določitev obsega v naslednjih letih. Pri takem oblikovanju bo treba zagotoviti neposreden vpliv delavcev v organizacijah združenega dela in občanov na oblikovanje in razporejanje prihodkov za splošno porabo. Z racionalnim usmerjanjem splošne porabe se bodo njeni nosilci vključevali v napore za gospodarsko stabilizacijo, zagotavljali bodo kvalitetnejše opravljene naloge ter okrepili skrb za učinkovitejše izvajanje ustavnosti in zakonitosti. Sredstva, zbrana nad dogovorjeno porabo, se bodo vračala gospodarstvu oziroma odvajala skupno z družbeno dogovorjenimi usmeritvami za zagotavljanje preskrbe prebivalstva (blagovne rezerve, primarna proizvodnja hranč, subvencije itd.). Potrebno je nadaljevati proces izenačevanja enakomerne obremenitve občanov, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom in svojimi sredstvi. Sredstva za splošno porabo bodo zagotavljala le financiranje nalog družbenopolitičnih skupnosti, opredeljenih z zakonom in ustavo. Novih obveznosti v breme splošne porabe ne bomo prevzemali, zato je treba uveljaviti-ustrezne samoupravne načine financiranja. G. SivIERl IN OKVIRI ZA SPREJEMANJE UKREPOV ZA URESNIČEVANJE DRUŽBENEGA PLANA Z družbenim planom opredeljujemo tudi smeri in okvire za sprejemanje ukrepov za uresničevanje družbenega plana, ki še nanašajo na naloge, ki so jih zastavile organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti na območju Ljubljane v samoupravnih sporazumih in dogovorih o temeljih planov ■ oziroma,, ki' izhajajo iz pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane in so razvidni iz dogovora o temeljih družbenega plana Ljubljane za obdobje 1981—1985. 1. Z uveljavljanjem kriterijev za razširjeno reprodukcijo bomo izvajali v obdobju 1981—1985 kvalitetno preobrazbo ljubljanskega gospodarstva: — v skladu s splošnimi kriteriji za razširjeno reprodukcijo iz dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 ter iz dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega plana ■ mesta Ljubljane za obdobje 1981 do 1985 bodo do konca leta 1981 izdelali konkretni kriteriji za'usmerjanje investicij v posamezne gospodarske dejavnosti, dejavnosti gospodarske infrastrukture in za družbene dejavnosti; — z letnimi dokumenti o politiki izvajanja v obdobju 1981—1985 bodo enotno opredeljeni načini sankcioniranja zaradi odstopanj investicij od razvojnih kriterijev v jfazi uresničevanja investicij; — z letnimi dokumenti o politiki razvoja v obdobju 1981—1985 bodo opredeljeni načini in oblike spremljanja doseženega razmerja med proizvodnimi in neproizvodnimi investicijami ter konkretnimi ukrepi za doseganje izboljšane strukture investicij v korist proizvodnih investicij v odvisnosti od doseženih rezultatov v preteklem letu, tako da bo do konca obdobja 1981—1985 doseženo razmerje 55 :45 v korist investicij v gospodarstvo; v obdobju 1983—1985 pa bo treba dosegati razmerje 58 : 42 v korist proizvodnih investicij; — za ugotovitev ustreznih investicijskih programov in preverjanje doseženih učinkov investicij bomo predlagali dopolnitev zakona o minimalni metodologiji za izdelavo investicijskih programov z vključitvijo razvojnih kriterijev. 2. Z boljšo in učinkovitejšo izrabo obstoječih zmogljivosti bomo v pogojih izvajanja politike ekonomske stabilizacije in krepitve ekonomskih zakonitosti v gospodarjenju zagotavljali skupaj z rezultati novih investicij stabilno gospodarsko rast pa stopnji najmanj 1,6 %>: — delavci v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih bodo sprejemali ukrepe za pridobivanje in usmerjanje kadrov, posodabljanje organizacij in tehnologije dela, večjo racionafnost v režijskih in administrativnih delih, popolnejšo izrabo in boljše vzdrževanje vseh delovnih zmogljivosti in povečanje učinkovitosti strokovnih kadrov z njihovim razporejanjem na dela in naloge, ustrezna njihovi izobrazbi in usposobljenosti, z vrednotenjem njihovega dela ustrezno kvaliteti in količini tega dela in s stimuliranjem njihovih prizadevanj na področju inovacij, racionalizacij in organizacijskih in tehnoloških Izboljšav; — delavci v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih bodo sprejemali ukrepe za skrajno varčno in racionalno ravnanje s surovinami, reprodukcijskim materialom in vsemi vrstami energije ter ukrepe, s katerimi bodo sankcionirali .odstopanja od dogovorjenih oblik in načinov varčevanja s surovinskimi in energetskimi' viri; — delavci V organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih bodo sprejemali ukrepe za pravočasno in temeljito izvajanje sanacij v vseh tistih primerih, ko bodo poslovali z izgubo oziroma na meji rentabilnosti ter za opuščanje vseh nerentabilnih programov, z izjemo pri tistih dejavnostih, ki so posebnega pomena za rast in razvoj mesta; — Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane bo dajal pobude za uvedbo ukrepov družbenega varstva v organizacijah združenega dela, ki so skupnega pomena, za mesto, v poslovanju katerih bo prihajalo do bistvenih odstopanj od sprejete politike družbenoekonomskega razvoja v mestu. 3. Rast vseh oblik osebne, skupne, splošne in druge potrebe bo zaostajala za rastjo dohodka, zato bo v obdobju 1981—1985 v gospodarstvu na voljo več sredstev za razširitev in izboljševanje materialne osnove dela: — z letnimi dokumenti o politiki izvajanja bodo opredeljene konkretne oblike -in način zaostajanja rasti po posameznih vrstah porabe za rastjo dohodka oziroma bodo predvidene nominalne omejitve stopenj rasti v srednjeročnem obdobju, tako da bodo v globalu sredstva za osebno, skupno in splošno porabo naraščala največ do rasti dohodka. 4. Delavci v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih si bodo z združevanjem dela in sredstev zagotavljali potrebne surovine in energijo, potrebna kreditna in devizna sredstva in trg za svoje izdelke in storitve: — delavci v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacij ah in skupnostih bo- do večji del sredstev za razširjeno reprodukcijo združevali za skupne razvojne projekte. Uporabljali bodo vse organizacijske oblike povezav med organizacijami združenega dela ne glede na občinske, regionalne in republiške meje; — delavci v organizacij ah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih bodo namenjali del razpoložljivih sredstev tudi za reprodukcijo za vlaganja v sklad za razvoj gospodarsko nezadostno razvitih republik in SAP Kosovo. V okviru zakonsko dopuščene 50 °/o možnosti bodo čim-večji delež teh sredstev usmerjali z neposrednim združevanjem sredstev v konkretne razvojne programe organizacij združenega dela in gospodarsko nezadostno razvitih republik in SAP Kosovo. 5. Z intenzivnejšo in trajnejšo usmeritvijo v izvoz, zlasti na konvertibilno območje in za doseganje neto deviznega priliva, si bodo delavci organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti z območja Ljubljane zagotavljali temelje za svoj nadaljnji obstoj in razvoj, omogočali hitrejše uveljavljanje kvalitetnih dejavnikov razvoja in prispevali svoj delež k uresničevanju položaja SR Slovenije v devizni ip. plačilni bilanci SFR Jugoslavije: — delavci v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih bodo sistematično razvijali proizvodnjo blaga in storitev, ki bo po obsegu, kvaliteti in sortimentu zagotavljala prodor na tuje trge, zlasti na konvertibilne, hkrati pa tudi zadoščala za pokrivanje potreb po tem blagu in storitvah na domačem trgu; — delavci v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih bodo hitreje spreminjali regionalno usmerjenost zunanjetrgovinske menjave in povečevali delež menjave z konvertibilnim območjem in z deželami v razvoju. Dajali bodo prednost višjim oblikam menjave, pri uvozu pa prednost uvoza reprodukcijskega materiala, surovin, rezervnih delov in opreme, medtem ko bodo uvoz blaga široke potrošnje omejili le na življenjsko nujne dobrine. V srednjeročnem obdobju se bo uvoz blaga zniževal po povprečni letni stopnji 2,6 %>; — delavci v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih bodo pri uvozu tuje tehnologije dajali prednost uvozu tistih vrst, pri katerih obstajajo možnosti njihovega nadaljnjega razvijanja v domačih razvojnih institucijah; — Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja, Center za preučevanje sodelovanja z deželami v razvoju, banke na območju Ljubljane in Mednarodni center za upravljanje podjetij v družbeni lasti ▼ deželah v razvoju bodo v letu 1981 skupaj z ustreznimi visokošolskimi in znanstveno-raziskovalnimi organizacijami opravili presoje vseh oblik trajnejšega peetovno-tehničnega in proizvodnega sodelovanja organizacij združenega debi s tujimi partnerji. 6. Z 'izvajanjem politike, produktivnega zaposlovanja bodo delavci v organizacijah združenega dela povečati udeležbo produktivnosti v prirastu družbenega proizvoda: — delavci v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih bodo zapocfovatl predvsem na proizvodnih delih in nalogah v prednostnih proizvodnjah in v tistih, ki bodo dosegale nadpovrečne rezultate v primerjavi z drugimi, tako da bo rast zaposlovanja v obdobju 1981—1985 vsaj 0,9 % letno; — pri zaposlovanju bodo imeli prednost tisti delavci, ki s svojo usposobljenostjo za delo lahko največ prispevajo k hitrejšemu družbenoekonomskemu razvoju, k hitrejši dinamiki rasti itd.; — hitreje bodo lahko zaposlovale organizacije združenega dela s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti, ki bodo izvajale prednostne programe in ki bodo dosegale nadpovprečne rezultate v primerjavi z rezultati organizacije združenega dela iste dejavnosti, zlasti glede porasta dohodka in produktivnosti; — hitreje bodo lahko zaposlovale organizacije združenega ‘dela, ki zagotavljajo na podlagi rezultatov zaključnih računov večjo produktivnost in večji dohodek na zaposlenega; — predvsem pa bodo hitreje zaposlovali tiste organizacije združenega dela, ki bodo v skladu z izvozno usmerjenostjo gospodarstva povečale delež celotnega prihodka, dosežen z izvozom blaga m storitev; — hitreje bodo zaposlovale organizacije združenega dela s področja malega gospodarstva; — na novo bodo lahko zaposlovale organizacije združenega dela, ki so podpisale samoupravni sporazum o pogojih zaposlovanja ter minimalnih standardih; — organizacije združenega dela in delovne skupnosti morajo dosledno zaustaviti rast zaposlovanja na področju režijsko-administrativnih del; — organizacije združenega dela bodo v razvojnih programih upoštevale možnosti za usposabljanje in pridobivanje kadrov ter izdelale programe za prekvalifikacijo in dokvalifikacijo; — organizacije združenega dela bodo v razvojnih programih upoštevale možnosti za usposabljanje in pridobivanje kadrov ter izdelale programe za prekvalifikacijo in dokvalifikacijo; — delavci v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih bodo prejemali posebne programe za zaposlovanje štipendistov in pripravnikov, drugih mladih šolanih kadrov in za zaposlovanje irtvaiidov; — občinske in mestne skupnosti .za zaposlovanje bodo urejale zaposlovanje skozi samoupravne sporazume o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja. 7. Na področju cen bomo vodili stabilizacijsko in selektivno politiko. Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane bo pri sklepanju letnih dogovorov o izvajanju politike cen upošteval splošne opredelitve ter politike v republiki, družbeno dogovorjeni razvoj posamezne dejavnosti in samoupravno sprejete odločitve .Skupnosti za cene mesta: — delavci v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih bodo cene urejevali samoupravno v okviru vsakoletne politike cen. Z racionalnim in učinkovitim gospodarjenjem bodo zagotovili, da bo rast cen nižja kot v preteklem srednjeročnem obdobju. 8. Pomembnejši ukrepi na posameznih področjih: — kmetijske zemljiške skupnosti in Izvršni sveti skupščin občin m mesta bodo v prostorskem delu dolgoročnega plana opredelili kmetijska zemljišča, ki bodo dolgoročno namenjena za kmetijsko rabo; — izvršni sveti skupščin občin in mesta bodo skupaj s kmetijskimi zemljiškimi skupnostmi, kmetijskimi temeljnimi organizacijami in kmetijskimi zadrugami poskrbeli za izdelavo agrokart z načrti hidromelioracij, agromelioracij ter zložbo in opredelitvijo rabe zemljišč; — sprejeli bomo celoviti program pospeševanja kmetijstva in preskrbe z živili v vseh ljubljanskih občinah; — izvršni sveti skupščin občin in mesta bodo skupaj z vsemi dejavniki opredelili in sprejeli ukrepe za zagotovitev osnov ekonomske in socialne varnosti hribovskih kmetov zaradi preprečevanja deagrarizacije hribovskih predelov; — sprejemali bomo letne, srednjeročne in dolgoročne prehrambene bilance in sklepali samoupravne sporazume o načrtni proizvodnji za kritje potreb Ljubljane ter o sofinanciranju razvojnih programov udeleženk družbenega dogovora o organizirani' proizvodnji in preskrbi Ljubljane s kmetijskimi pridelki; — dogovorili se bomo o prioritetnem programu graditve trgovin za osnovno preskrbo; — združevali bomo sredstva za izvajanje celovitega programa sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane, ki bo vključeval tudi program SIS za preskrbo; — v skladu z družbenim dogovorom o oblikovanju, vzdrževanju in financiranju posebnih blagovnih rezerv bomo združevali sredstva za vzdrževanje in povečevanje posebnih blagovnih rezerv; — na podlagi sprejetih samoupravnih sporazumov za gradnjo stanovanjskih sosesk, objektov samoprispevka II in III ter industrijskih con se bodo izvršni sveti občin in mesta Ljubljane dogovorili o prednosti urejanja stavbnih zemljišč; — pri pripravi in sprejemanju konkretnih programov enostavne in razširjene reprodukcije bomo dogradili sistem samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja med uporabniki komunalnih storitev in njihovimi izvajalci v skladu z načeli svobodne menjave dela na podlagi tehničnih normativov za opravljanje teh dejavnosti ter poenotenja dobavnih pogojev in sistemov financiranja razširjene reprodukcije; — za zagotavljanje stabilne in kakovostne oskrbe z energijo bomo izdelali in sprejeli energetsko bilanco Ljubljane. Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in prodajo energetskih virov, bodo na podlagi sprejete energetske bilance sklepale s proizvajalci premoga in električne energije samoupravne sporazume o sovlaganjih v obnovo in razširitev proizvodnje; — zaposlovanje v deficitarnih dejavnostih malega gospodarstva' bomo spodbujali s podeljevanjem štipendij za učence, ki se bodo usposabljali za deficitarne nizke akumulativne dejavnosti iz skupnih občinskih štipendijskih skladov in drugih združenih sredstev za izobraževanje in s stimuliranjem samostojnih obrtnikov za sprejemanje učencev z ukrepi davčne politike; — v dograjevanju davčne poltike bomo razdelili predlog usmerjanja dela davčnih sredstev v poseben sklad za razvoj deficitarnih dejavnosti malegai gospodarstva in se dogovorili o kriterijih zbiranja in uporabe tako zbranih sredstev; - — pravočasno bomo programirali, financirali in pripravljali urbanistično dokumentacijo, pridobivali in komunalno urejali stavbna zemljišča in skrajševali roke stanovanjske graditve; — postopoma bomo uveljavili sistem družbenega usmerjanja stanovanjske graditve v opremljenih soseskah. Z vsemi udeleženci gradnje posamezne soseske bo sklenjen samoupravni sporazum o financiranju sočasne graditve spremljajočih objektov; — racionalizirali bomo graditev stanovanjskih sosesk z usmerjanjem gradnje na manjše število razvojnih območij; — odpravljali bomo barake in barakarska naselja ter stanovanja VI. in VII. kategorije z gradnjo nadomestnih stanovanj; — z ekonomskimi stanarinami bomo izboljševali vzdrževanje obstoječega stanovanjskega sklada ob racionalnem gospodarjenju s temi sredstvi; — za prometno razbremenitev središča mesta in preusmeritev tranzitnega prometa mimo mesta bomo pri realizaciji 10-letnega programa izgradnje cest prednostno upoštevali izgradnjo obvoznih cest; — pripravili bomo urbanistično in investicijsko-tehnično dokumentacijo za potniško postajo Ljubljana; — sprejeli bomo načrt urejanja kolesarskih poti in gradili koledarske steze in jih med seboj povezovali, tako da bodo vsi predeli mesta in bližnje izletniške točke dostopne tudi za varen promet s kolesi; — izdelali bomo program postopnega preusmerjanja prometa z osebnimi vozili v mestu na mestni potniški promet; — združevali bomo sredstva za celotno prometno infrastrukturo; — sprejeli bomo zasnove enotnega medmestnega in primestnega promet^ ter vključili vanj tudi železnico; — z uporabo tipskih projektov, industrijskih elementov in montažne gradnje objektov družbenega standarda bomo dosegli racionalno organizacijo in način gradnje ter izboljšali njihovo funkcionalnost in uporabnost; — izvajalci na področju družbenih dejavnosti bodo racionalnejše gospodarjenje dosegli z združevanjem tehničnih in administrativno-računovodskih opravil; — za boljšo izrabo zmogljivosti obstoječih objektov se bodo SIS družbenih dejavnosti skupno s krajevnimi skupnostmi dogovorile o večnamenski uporabi prostorov; — z uveljavitvijo enotnih normativov in standardov bomo postopoma izenačevali pogoje ter dostopnost dobrin in storitev med, občinami in krajevnimi' skupnostmi; — za uspešno gospodarjenje in ustrezno vrednotenje storitev na področju družbenih dejavnosti bodo izvajalci in uporabniki v SIS vsako leto sproti analizirali strukturo lastne cene in višino cen storitev; — izvajalci storitev družbenih dejavnosti bodo v okviru občinskih skupnosti vsako leto planskega ob- dob j a sprejeli samoupravne sporazume o osnovah in merilih svobodne menjave dela za opravljanje dejavnosti v ljubljanskih 'občinah, katerih sestavni del so tudi' način zagotovitve enakih cen ob enakih, pogojih poslovanja; — za ustreznejše zadovoljevanje kadrovskih potreb združenega dela bo vsako leto organizirana koordinacija za usmerjanje vpisa, ki bo posebno pozornost posvetila deficitarnim poklicem; — za izvajanje ■ praktičnega pouka in delovne prakse učencev in študentov bodo organizacije združenega dela sodelovale pri zagotovitvi kadrovskih in materialnih možnosti; — s posebno izobraževalno skupnostjo za kulturo bodo kulturne skupnosti dosegle uskladitev med potrebami za določene profile in številom vpisanih slušateljev; — v planskem obdobju 1981—1985 bodo kulturne skupnosti združevale, nekatere poenotile organizacije in delo tehnično-finančhih služb z organizacijami združenega dela s področja kulture; — osnovne telesnokulturne organizacije bodo na- menile večjo pozornost izvajanju množične telesnokulturne vadbe; o — samoupravne interesne telesnokulturne skupnosti bodo s temeljito obnovo in sistemsko rešitvijo vzdrževanja objektov omogočile boljšo koriščenost že zgrajenih objektov; — uvajali in širili bomo zdravljenje obolelih na domu z zagotavljanjem nege na domu, kar bo neposredno zmanjšalo stroške bolnišničnega zdravstvenega varstva. Zagotovili bomo hitrejši razvoj osnovne zdravstvene dejavnosti; — v večji možni meri bomo uvedli izmensko delo za vse profile zdravstvenih delavcev in istočasno postavili zahtevo za pretežno opravljanje dela v rednem delovnem času; — v okviru Skupnosti socialnega varstva bomo uvedli sistem enotne evidence prejemnikov družbenih denarnih pomoči in sprotnega spremljanja učinkov socialnih korektivov; — za iskalce zaposlitev, ki jih ni mogoče zaposliti brez dokvalifikacije ali prekvalifikacije, bodo skupnosti za zaposlovanje, skupaj z združenim delom, organizirale ustrezno usposabljanje in izobraževanje za celotno območje Ljubljane; —- s podružbljanjem urbanizma in prostorskega planiranja bomo zagotovili večjo demokratičnost postopkov odločanja in' njihovo večjo učinkovitost; — z vnaprej pripravljeno in kvalitetno urbanistično dokumentacijo bomp zagotovili realne osnove za skrajšanje dolgotrajnih lokacijskih postopkov; — na področju prostorskega planiranja in urbanističnega načrtovanja bomo krepili strokovno interdisciplinarno in raziskovalno delo ter podpirali vzgojo in izobraževanje strokovnih kadrov; — z združitvijo strokovnih sil Zavoda za družbeno planiranje Ljubljana, Zavoda za izgradnjo Ljubljane in Urbanističnega inštituta SRS bomo ob sodelovanju še drugih Organizacij in strokovnjakov zagotovili izdelavo projekta »Ljubljana 2000«; — v letu 1981 bomo ustanovili Zavod za izgradnjo mesta Ljubljane; — Zavod za družbeno planiranje Ljubljana bo omogočil usmerjeno usklajeno naročanje vse urbanistične dokumentacije ter obvezno evidenco vseh naročil prostorsko-urbanistične in lokacijske dokumentacije; — sprejeli bomo pravilnik o varstvu zraka, izde-lali kataster močnih onesnaževalcev ter s postopno plinifikacijo in toplifikacijo, izgrajevanjem čistilnih naprav in 'nadzorom vseh kurišč preprečevali onesnaževanje okolja. Dodatne ukrepe za omejevanje emisij bomo sprejeli zlasti v kritičnih dneh toplotne inverzije; — usposobili bomo intervencijsko skupino za posredovanje v primeru onesnaženosti voda in spre j eh program za intervencije. 9. Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane in mestni upravni organi bodo sproti spremljali uresničevanje srednjeročnega družbenega plana mesta Ljubljane ter v okviru svojega področja delovanja predlagali ukrepe za njegovo uresničevanje. Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane bo sproti obveščal Skupščino mesta Ljubljane o izvajanju srednjeročnega plana mesta. 10. Posebno pozornost bomo posvetili pravočasnemu oblikovanju letnih resolucij o izvajanju tega plana, ki bodo konkretno opredelile naloge ža njegovo uresničevanje v posameznem letu, prav tako pa tudi spremljanju izvajanja nalog iz tega plana ter ukrepanju v primerih, ko se le-ta ne bo uresničeval v skladu s sprejetimi usmeritvami iz tega plana in resolucij. 11. V skladu z načelom kontinuiranosti planiranja in doslednim uresničevanjem sistema družbenega planiranja bomo po potrebi pravočasno oblikovali in sprejeli spremembe in dopolnitve tega plana. St. 100/83 Ljubljana, dne 5. novembra 1982. Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje 1. r. BREŽICE 388. Na podlagi 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva Brežice, je skupščina Skupnosti otroškega varstva Brežice dne 23. februarja 1983 sprejela SKLEP o dohodkovnih pogojih in o višini denor”- romcči otrokom v letu 1983 1 Pravico do denarne pomoči ima otrok delavca oziroma delovnega človeka v znesku: — 1.350 din na mesec, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada do 3.900 din na družinskega člana mesečno; — 950 din na mesec, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 3.900 do 4.200 din na družinskega člana mesečno; — 450 din na mesec, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 4.200 do 4.700 din na družinskega člana mesečno. V dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v Katero spada se štejejo vsi dohodki in prejemki, ne glede iz katerih virov, ali na podlagi katerih predpisov jih družina ima. Kot dohodek delovnih ljudi, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost se šteje dohodek, ki je podlaga za odmero prispevka oziroma davka. Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v osemkratnem znesku katastrskega dohodka. Mnenje o socialnem položaju družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada da krajevna skupnost oziroma organizacija združenega dela. Kolikor se posameznega dohodka ne da natančno ugotoviti (npr. priložnostno delo), krajevna skupnost oziroma organizacija združenega dela oceni višino dohodkov, ki vplivajo na ugodnejši socialni položaj družine. S Pravico do denarne pomoči ima otrok iz kmečke družine in druge družine, ki ji je pomoč nujno potrebna v znesku 500 din na mesec ob pogoju: — da je dohodek iz kmetijske dejavnosti glavni vir za preživljanje družine in skupni katastrski dohodek ne presega 9000 din oziroma 2800 din katastrskega dohodka"letno na družino oziroma družinskega člana ali je družina brez dohodka; — poleg katastrskega dohodka se upoštevajo tudi drugi' dohodki družine in tudi druge okoliščine zavoljo katerih je družina v ugodnejšem oziroma težjem socialnem položaju. 4 Otrok, ki ima pravico do denarne pomoči je upravičen do povečane denarne pomoči v znesku: — 500 din na mesec, če je težje telesno ali duševno prizadet; — 300 din na mesec, če ima enega hranilca in če njegovi mesečni dohodki ne presegajo 4.000 din. O upravičenosti do povečane denarne pomoči sklepa komisija za uveljavljanje pravic. Pri dodelitvi povečane denarne pomoči komisija za uveljavljanje pravic upošteva vpliv otrokove prizadetosti na socialni položaj družine, oziroma razloge zavoljo katerih je otrok, ki ima edinega hranilca v težjem socialnem položaju. 5 Občan, ki s člani svoje družine živi na kmetijskem posestvu sorodnika po katerem ima katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti. Višina dohodka iz kmetijske dejavnosti iz prejšnjega odstavka te točke se ugotovi tako, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti deli na lastnika posestva in člane njegove družine, ki jih je on dolžan preživljati ter na občanovo družino, če občan ne dokaže da tega dohodka nima. 6 Za družinske člane se šteje občan, pri' katerem otrok živi oziroma h kateremu spada, njegov zakonec oziroma oseba, ki živi z občanom v življenjski skupnosti, otroci in stari starši. Stari starši se štejejo za družinske člane, če so brez lastnih sredstev za preživljanje ali imajo lastna sredstva za preživljanje, vendar njihovi povprečni mesečni dohodki skupaj s katastrskim dohodkom ne presegajo življenjskega stroška za starostnika. Dohodki enega od starih staršev pri upoštevanju poprečnega mesečnega dohodka iz prejšnjega odstavka te točke, se delijo na oba starša. Enako načelo velja tudi tedaj, kadar imata oba stara starša dohodek. 7 Komisija za uveljavljanje pravice lahko ne glede na določbo 1. točke tega sklepa po svobodnem preudarku dodeli denarno pomoč, ali pa jo odreče, če ugotovi, da živi otrok v težjih ali ugodnejših socialnih razmerah. 8 Komisija za uveljavljanje pravic lahko dodeli otroku, ki živi na območju občine enkratno, večkratno ali stalno pomoč v funkcionalni obliki ali v denarju. Pri presoji upravičenosti do te pomoči komisija za uveljavljanje pravic upošteva okoliščine v katerih otrok živi in dostopnost do vzgojnovc*-4-.**-!"'- r.tor't-v 9 Denarna pomoč se praviloma izplačuje roditelju, drugi fizični ali pravni osebi, ki pretežno skrbi za otroka. Za otroke, ki so vključeni v vzgojnovarstvenih organizacijah in v drugih organizacijah se denarno pomoč preusmeri za povračilo prispevka varstva in prehrane. 10 Občani, ki denarno pomoč že prejemajo, morajo vložiti zahtevek po tem sklepu na obrazcu SP-2 »Sporočilo o spremembah podatkov v vlogi za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic« najpozneje v tridesetih dneh po objavi tega sklepa v Uradnem listu SRS. 11 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja dalje. St. 193-1/83-2 Brežice, dne 21. februarja 1983. Predsednik skupščine Skupnosti otroškega varstva Brežice Vid Devčič 1. r. 389. Na podlagi 35. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in samoupravnega sporazuma o temeljih planov Skupnosti otroškega varstva Brežice za obdobje 1981—1985 je skupščina Skupnosti otroškega varstva Brežice na 3. seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 23. februarja 1983 sprejela SKLEP e osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za občinski program otroškega varstva * 1 Ta sklep v skladu z določbami zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) določa osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov delovnih ljudi, ki se jhn ne ugotavlja dohodek, in delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih. Prispevki so namenjeni za uresničevanje nalog določenih v 13. in 18. členu samoupravnega sporazuma o temeljih planov Skupnosti otroškega varstva Brežice za 1981—1985. 2 Za uresničevanje občinskih nalog otroškega varstva združujejo sredstva tudi: — delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo gospodarsko ali' poklicno dejavnost kot stalni poklic, ki se jim ne ugotavlja dohodek kot so: glasbeni in drugi umetniki, prevajalci, pisatelji, duhovniki, rejnice, športniki, fotografi in drugi (v nadaljevanju: delovni ljudje), — delavci zaposleni pri zasebnih delodajalcih. 3 Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz dohodka za delovne ljudi je enaka osnovi od katere se obračunava in plačuje prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 4 Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz osebnega dohodka za delavce, zaposlene pri zasebnih delodajalcih, je osebni dohodek, vštevši vse prispevke, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. 5 Znesek osnov iz 3. in 4. točke tega sklepa ne more biti nižji od zneska najmanjšega osebnega dohodka po zakonu o najmanjšem osebnem dohodku. 6 Prispevek za otroško varstvo plačujejo delovni ljudje in zasebni delodajalci v rokih, določenih v zakonu o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področji! družbenih dejavnosti. 7 Prispevke v skladu z zakonom o upravah za družbene prihodke in v skladu s tem sklepom odmerja in pobira uprava za družbene prihodke občine Brežice. 8 Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 06-2/83-1 Brežice, dne 9. februarja 1983. Predsednik skupščine Skupnosti otroškega varstva Brežice Vid Devčič 1. r. 390. Na podlagi 19. in 40. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79) samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti socialnega skrbstva Brežice za obdobje 1981—1985 je skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Brežice na seji dne 24. februarja 1983 sprejela SKLEP o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za socialno skrbstvo 1 S tem sklepom 'se v smislu določb zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) določijo osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za uresničevanje nalog, ki so jih delavci, drugi delovni ljudje in občani določili s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti socialnega skrbstva Brežice za obdobje 1981—1985. 2 Za uresničevanje nalog socialnega skrbstva združujejo sredstva tudi: — delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot stalni poklic, ki se jim ne ugotavlja dohodek kot denimo pisatelji, gledališki umetniki, filmski umetniki, likovni umetniki, glasbeni umetniki, prevajalci, oblikovalci, plesalci, arhitekti, skladatelji, rejnice, športniki, izumitelji, artisti, manekeni in modni delavci, fotografi, gradbeni inženirji in tehniki ter drugi (v nadaljevanju: delovni ljudje), — delavci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih, 3 Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz dohodka za delovne ljudi je enaka, osnovi od katere se obračunava in plačuje prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje določeni v pogodbi s Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja. 4 Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za delavce, zaposlene pri zasebnih delodajalcih, je osebni dohodek vključno z vsemi prispevki, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. 5 Znesek osnov iz 3. in 4. točke tega sklepa ne more biti nižji od zneska najmanjšega osebnega dohodka po zakonu o najmanjšem osebnem dohodku. S . Prispevek za socialno skrbstvo plačujejo delovni ljudje in zasebni delodajalci v rokih, določenih v zakonu o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti. 7 Prispevke v skladu z zakonom o upravah za družbene prihodke in v skladu s tem sklepom odmerja in pobira uprava za družbene prihodke občine Brežice. 8 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-1/83-3 Brežice, dne 9. marca 1983. Predsednik skupščine Skupnosti socialnega skrbstva dr. Mira Davidovič L r. 391. V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Brežice, na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 24. februarja 1983 sprejela SKLEP o enotni valorizaciji preživnin v letu 1983 1 Preživnihe, določene do vključno 31. decembra 1981, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški povišajo za seštevek srednje vrednosti povečanja življenjskih stroškov in porasta povprečnih osebnih dohodkov v letu 1982 v SR Sloveniji, kar znaša 28 odstotkov. 2 Preživnine, določene v letu 1982 se od 1. marca 1983 dalje povišajo za sorazmerni del prej navedenega odstotka, glede na čas, kdaj so bile določene in sicer, če so bile določene: do konca januarja 1982 za •/• 28 do konca februarja 1982 25,7 do konca marca 1982 23,4 do kgnca aprila 1982 21 do konca maja 1982 18,7 do konca junija 1982 16,4 do konca julija 1982 14 do konca avgusta 1982 11,7 do konca septembra 1982 9,4 do konca oktobra 1982 7 do konca novembra 1982 4,7 do konca decembra 1982 2,3 3 Ravno tako kot preživnine, se z istimi odstotki povečajo tudi drugi prispevki svojcev oziroma zavezancev k oskrbninam upravičencev v domovih oziroma zavodih ter drugi dogovorjeni prispevki za upravičence storitev socialnega skrbstva. 4 Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 56-24/83-4 Brežice, dne 24. februarja 1983. Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Brežice Mira Davidovič L r. CERKNICA 392. Na podlagi 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS. št. 18/77 in 2/78) ter 169. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Izvršni svet Skupščine občine Cerknica na seji dne 15. februarja 1983 sprejel ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Cerknica 1. čien 1. Za obvezne veterinarsko sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, žiValskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladanju, prekladanju in gonjenju živali, ki se odpremljajo iz območja občine in preko državne meje, se določijo pristojbine: din a) za kamtonske, vagonske in letalske po- šiljke kopitarjev, parklarjev in žive perutnine do 10 ton, ki se odpremljajo preko državne meje 522,00 > b) za kamionske, vagonske in letalske po- šiljke kopitarjev, parklarjev in žive perutnine do 10 ton v notranjem prometu 360,00 c) za kosovne pošiljke kopitarjev in odraslih — goved od glave 87,00 — telet od glave 28,00 — prašičev $n drobnic od glave 8,7» — žive perutnine od vsakih začetih kosov 90 43,90 — za vsako čebeljo družino 8,7» din d) za meso kopitarjev in parklarjev od kg 0,52 — za mesne izdelke razen konzerv od kg 0,44 — za divjačino od kg 0,44 — za perutninsko meso od kg 0,44 — za ribe, rake, polže — žive od kg 0,44 — za mesne in ribje konzerve od kg 0,44 — za drobovino od kg 0,44 — za mast od kg 0,44 — za mlekp od litra 0,036 — za mlečne izdelke od kg 0,44 — za jajca od kom 0,036 — za jajčne izdelke od kg 0,045 — za ostale neimenovane živalske proizvode in pošiljke od kg 0,44 0,0061 360,00 c) Za veterinarsko sanitarne preglede divjačine pri skladiščenju in zmrzovanju — za jelenjad, srnjad 43,58 — za divje prašiče s trihinoskopskim pregledom po kosu 60,90 — za medvede s trihiboskopskimi pregledi 87,00 — za zajce po kosu 10,45 — za divjo perjad po kosu 6,10 d) Za veterinarsko sanitarne preglede divjadi, živil živalskega izvora v gostinskih ob- ratih, tržnicah, v pakirnicah in hladilnicah, za vsako začeto uro porabljenega časa 2. člen a) Za veterinarsko sanitarne preglede jajc in jajčnih izdelkov v proizvodnji jajc in predelavi jajc v jajčne izdelke od kosa proizvedenega oziroma v jajčne izdelke predelanega b) Za veterinarsko sanitarne preglede rib v ribogojnicah od vsake začete ure večana za 50 %>. Za preglede, ki se opravljajo ob nedeljah in državnih praznikih se zaračunavajo pristojbine s pribitkom 100 "/o. 1 6. člen Ce prijavljena pošiljka ni pravočasno prijavljena za pregled pri pristojni organizaciji, ki opravlja veterinarsko sanitarne preglede, veterinar pa pride ob določenem času na mesto nakladanja, prekladanja ali razkladanja ali da je razkladanje, nakladanje oziroma prekladanje trajalo več kot eno uro, mora tisti, Iti je pregled naročil, plačati zamudnino v višini 360 din za vsako začeto uro čakanja. Poleg pristojbine in morebitne zamudnine mora tisti, ki je pregled naročil, plačati tudi prevozne stroške. 7. člen Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo in odvedejo na zbirni račun št. 50160-840-004-3182 republiške oziroma pokrajinske takse na promet s parklarji in kopitarji in se razporejajo kot to določa navodilo o pristojbinah za zdravstveno varstvo živali in o ravnanju s sredstvi iz teh pristojbin na posebnih računih (Uradni list SRS, št 2/78). 8. člen Izvršni svet Skupščine občine Cerknica pooblašča Veterinarski zavod Krim Grosuplje delovno enoto Cerknica za opravljanje veterinarsko sanitarnih pregledov. 9. člen Z dnem, ko začne veljati ta odredba preneha veljati odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede v občini Cerknica, objavljena v Uradnem listu SRS, št. 6/82 z dne 9. 2. 1982. 10. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-3/83-1 3. člen Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja se plača pristojbina za vsako kravo molznico 130 din. Posestnikom, ki ne oddajajo mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga dajejo na drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še odvzem mleka v takem gospodarstvu in stroške pregleda molznic na tuberkulozo. 4. člen Za predpisano veterinarsko napotnico bolne živali, ki se zaradi klanja odpremlja v klavnico ter za živali, zaklane v sili, se določi pristojbina v znesku 90 din. 5. člen Za veterinarsko sanitarne preglede izven rednega delovnega časa pristojnega organa za veterinarsko sanitarni pregled se-plača pristojbina in zamudnina, po- Cerknica, dne 15. februarja 1983. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica Tone Kebe 1. r. GROSUPLJE 393. Na podlagi 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih gospodarstev —• kmetij (Uradni list SRS, št. 26/73) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 19'78 in 6/82), na predlog krajevnih skupnosti in Kmetijske zemljiške skupnosti občine Grosuplje je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 9. februarja 1983 sprejela ODLOK o določitvi kmetij za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij 1. člen Na območju občine Grosuplje se s tem odlokom določijo kmetije, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij. 2. člen Kmetje, za katere velja posebna ureditev dedovanja, so po krajevnih skupnostih naslednje: I. Krajevna skupnost Ambrus 1. Horvat Jakob, Ambrus 9 2. Muhič Franc, Ambrus 14 3. Hrovat Vinko, Ambrus 35 4. Žnidaršič Ivan, Ambrus 53 5. Zupančič Jože, Ambrus 59 6. Vidmar Vinko, Ambrus n. h. 7. Hočevar Alojz, Bakerc 4 8. Kenik Lucija, Bakerc 3 9. Tomšič Frančiška, Brezovi dol 4 10. Vidmar Janez, Brezovi dol 5 11. Hrovat Jože, Brezovi dol 9 12. Zupančič Doroteja, Brezovi dol 13 13. Šinkovec Ivan, Brezovi dol 30 14. Rus Ivan, Brezovi dol 35 15. Miklič Franc, Brezovi dol 38 16. Hočevar Anton, Kal 5 17. Perko Frančiška, Kal 6 18. Mišmaš Franc, Kal 7 19. Hočevar Ignac, Kal 9 20. Perko Frančiška, Kal 20 21. Urbančič Alojz, Kal' 23 22. KMnc Joče, Kamni vrh pri Ambrusu 1 23. Hrovat Anton, Kamni vrh pri Ambrusu 6 24. Uršič Antonija, Kamni vrh pri Ambrusu S 25. Hočevar Vinko, Kamni vrh pri Ambrusu 12 26. Šinkovec Jože, Mali Korinj 10 27. Novak Ludvik, Mali Korinj 11 28. Hribar Ivan, Mali Korinj 13 29. Zajc Jože, Mali Korinj 15 30. Hribar Anton, Mali korinj 16 31. Pahor Stanislav, Vel. Korinj 6 32. Mavsar Ciril, Vel. Korinj 7 33. Nose Jože, Vel. Korinj 8 34. Perko Jože, Vel. Korinj 12 35. Meglen Franc, Vel. Korinj 13 36. Mišmaš Ivan, Primca vas 37. Erčulj Anton, Primca vas 10 38. Miklič Ana, Primca vas 1 39. Muhič Marija, Višnje 26 TL Krajevna skupnost Dob 40. Mandelj "Damjan, Boga vas 7 41. Bregar Jože, Breg pri Dobu 1 42. Kastelic Stanislav, Dob pri Šentvidu 1 43. Čebular Anton, Dob pri Šentvidu 2 44. Bregar Franc, Dob pri Šentvidu 3 45. Verbič Stane, Dob pri Šentvidu 4 46. Antončič Jože, Dob pri Šentvidu 7 47. Štrus Anton, Dob pri Šentvidu 10 48. Grabnar Jože, Dob pri Šentvidu 13 49. Zorc Stane, Dob pri Šentvidu 20 50. Klemenčič Anton, Dob pri Šentvidu 21 » 51. Rojc Albin, Dob pri Šentvidu 29 52. Šraj Jože, Dob pri Šentvidu 31 53. Pucelj Alojz, Dob pri Šentvidu 32 54. Zupančič Štefan, Hrastov dol 3 55. Zupančič Alojz, Hrastov dol 4 56. Selan Ignac, Hrastov dol 5 57. Kastelic Ivan, Hrastov dol 9 58. Kastelic Anton, Hrastov dol 12 59. Kastelic Ivan, Hrastov dol 13 60. Rus Franc, Hrastov dol 14 61. Kastelic Jožefa, Hrastov dol 15 62. Nose Ivan, Hrastov dol 16 63. Verbič Franc, Hrastov dol 18 64. Pevec Ivan, Bučarjev Kal 4 to. Fortuna Ciril, Bučarjev Kal 6 66. Blatnik Jože, Bučarjev Kal 17 67. Kastelic Joče, Male Pece 1 68. Server Franc, Male Pace 4, 69. Zupančič Jože, Male Pace 2 70. Petan ASefc, Podbortt * 71. Zajc Ferdinand, Podboršt 7 72. Kozlevčar Anton, Pokojnica 1 73. KasteBc Franc, Pofcojafc* 6 , 74. Piškur Franc, Pokojnica 8 75. Perpar Avgust, IMhajnka 9 76. Kotar Jože, Pokojnica 1 77. Černič Anton, Sad 1 78. Kastelic Anton, Sed 2 79. Kastelic Anton, Sad 9 80. Čebular Ivan, Sad n. h. 81. Bregar Rozalija, Sela pri Dobu 1 82. Verbič Franc, Sela pri Dobu 3 83. Jerlah Ana, Sela pri Dobu 4 84. Miklavčič Jože, Škofije 7 85. Čebular Alojz, Škofije 8 86. Glavič Vid, Škofije 10 87. Glavič Jože, Škofije 11 88. Kastelic Franc, Trnovica 1 89. Golf Jože, Rdeči Kal 5 90. Markelj Ante«, Rdeči Kal 7 91. Štrus Frančiška, Rdeči Kal 10 HL Krajevna skupnost Grosuplje: 92. Adamič Stane, Sp. Blato 6 93. Adamič Pavel, Sp. Blato 7 94. Kozlevčar Veronika, Sp. Blato 10 95. Trontelj Angela, Sp. Blato 11 96. Potokar Franc, Sp. Blato 18 97. Skubic Herman, Brvace 7 98. Trontelj Frančiška, Brvace 8 99. Zaviršek Janez, Brezje pri Grosupljem 6 100. Kadunc Franc, Brezje pri Grosupljem 16 101. Rus Anton, Gatina 8 102. Trontelj Jože, Gatina 19 103. Lampret Alojz, Gatina 23 104. Trontelj Angela, Sp. Duplice 6 105. Kramar Franc, Grosuplje, Perovo 7 106. Což Ivan, Grosuplje, Perovo 8 107. Dežman Stane, Grosuplje, Perovo 15 IV. Krajevna skupnost Ilova gora: 108. Koželj Janez, Gaber j e pri Ilovi gori 4 109. Kremenšek Jože, Gaberje pri Ilovi gori 5 110. Culjkar Jože, Mala Ilova gora 1 111. Pajk Marija, Mala Ilova gora 4 112. Godec Franc, Mala Ilova gora 5 113. Cimerman Anton, Mala Ilova gora 6 114. Grm Jože, Mala Ilova gora 9 115. Goršič Angela, Mala Ilova gora 12 116. Jamnik Joče, Mala Ilova gora 14 117. Perme Franc, VeL Rova gora 6 118. Zajc Vinko, Vel. Ilova gora 12 119. Perko Vinko, VeL Deva gora 14 120. Zabukovec Jože, VeL Ilova gora 15 121. Horvat Janez, Vel. Hova gora 17 122. Miklavčič Anton, VeL Hova gora 24 123. Kastelic Frančiška, Vel. Ilova gora 1 V. Krajevna skupnost Ivančna gorica: 124. Erjavec Milan, Gorenja vas 5 125. Erjavec Franc, Gorenja vas 7 126. Kralj Anton, Gorenja vas 11 127. Strmole Stanko, Malo Hudo 128. Strmole Ivan, Malo Hudo 10 129. Pušljar Jožefa, Malo Hudo 11 130. Sever Anton, Malo Hudo 12 131. Brčan Jožefa, Malo Hudo 13 132. Miklavčič Rado, Malo Hudo 17 133. Štrubelj Avgust, Malo Hudo 18 134. Markovič Anton, Malo Črnelo 8 135. Glavan Angela, Malo Črnelo 11 136. Šuštaršič Milan, Mleščeco 2 137. Markovič Alojz, Mleščevo 9 138. Nadrah Franc, Mrzlo polje 5 139. Kavšek Metod, Skrjanče 1 140. Koščak Anton, Skrjanče 2 141. Pušljar Franc, Skrjanče 4 142. Ilovar Ignac, Skrjanče 6 143. Kek Frančiška Vel. Omelo 14 144. Kek Franc, Sp. Draga 23 VI. Krajevna skupnost Krka: 145. Poljane Franc, Gabrovčec 6 146. Strah Anton, Gabrovčec 9 147. Podržaj Milan, Gabrovčec 10 148. Zabukovec Marija-, Gabrovčec 11 149. Košak Viktor, Gabrovčec 22 150. Podržaj Stane, Gradiček 4 151. Podržaj Anton, Gradiček 6 152. Magovec Anton, Krka 13 153. Zabukovec Anton, Krka 51 154. Zrimšek Stane, Krka 52 155. Zaviršek Matilda, Krška vas 2 156. Žgajnar Janez, Krška vas 4 157. Kalar Stane, Krška vas 8 158. Blatnik Ivan, Krška vas 16 159. Hočevar Jože, Krška vas 23 160. Smolič Štefka, Krška vas 27 161. Perko Anton, Laze nad Krko 1 162. Meglen Jožefa, Laze nad Krko 4 163. Novak Jože, Laze nad Krko 5 164 Novak Roza, Laze nad Krko 9 165. Grm Karolina, Male Lese 4 166. Pavčič Slavko, Male Lese 6 167. Pevec Jože, Podbukovje 20 168. Zajc Anton, Podbukovje 21 169. Tomažin Anton, Podbukovje 24 170. Pečjak Jože, Ravni dol 5 171. Mencin Jože, Ravni dol 1 172. Miklavčič Anton, Trebnja gorica 2 173. Godec Jože, Trebnja gorica 3 174. Zavodnik Ciril, Trebnja gorica 4 175. Hočevar Alojz, Trebnja gorica 5 176. Zelnikar Jožefa, Trebnja gorica 11 177. Špelko Marija, Trebnja gorica 13 178. Blatnik Daniel, Vel. Lese 11 179. Blatnik Anton, Vel. Lese 12 180. Uršič Vinko, Vel Lese 17 181. Podržaj Jože, Vel. Lese 20 182. Nose Damjan, Vel. Lese 24 183. Zupanc Ivan, Znojile pri Krki 1 184. Turk Ana, Znojile pri Krki 2 185. Bregar Milan, Znojile pri Krki 5 186. Bregar Franc, Znojile pri Krki 6 187. Škufca Jože, Znojile pri Krki 7 188. Seliškar Ivan, Znojile pri Krki 9 189. Zupanc Franc, Znojile pri Krki' 10 190. Mestnik Rozalija, Znojile pri Krki 11 VII. Krajevna skupnost Metnaj: 191. Ceglar Jože, Debeče 6 192 Rogelj Jože, Debeče 8 193. Skubic Antonija, Debeče 11 194. Žurga Rajko, Debeče 2 195. Rojec Franc, Mala Goričica 2 196. Kavšek Anton, Mala Goričica 3 197. Nose Anton, Mekinje nad Stično 16 198. Gorišek Marija, Mekinje nad Stično 12 199. Meglič Karolina Mekinje nad Stično 9 200. Adamlje Jože, Metnaj 6 201. Miglič Franc, Metnaj 13 202. Rojc Anton, Metnaj 23 203. Dremelj Jože, Metnaj 24 204. Sin j ur Ignac, Me"tnaj 26 205. Kosten Franc, Metnaj 30 206. Kastelic Miha, Metnaj 3 207. Marinčič Iv^na, Metnaj 4 208. Miglič Terezija, Metnaj 12 209. Genorio Janez, Metnaj 7 210. Brčon Franc, Obolno 4 211. Zupančič Marija, Obolno 6 212. Brčon Jože, Osredek nad Stično * 213. Skubic Avgust, Osredek nad Stično 1 214. Rojc Ignac, Planina 2 215. Femc Rozalija, Poljane pri Stični 1 216. Janežič Alojz, Poljane pri Stični 2 217. Grčman Ciril, Poljane pri Stični 3 218. Grčman Anton, Poljane pri Stični 5 218. Nograšek Silvester, Poljane pri Stični 4 220. Zajc Anton, Pristava nad Stično 1 221. Jefim Pavla, Pristava nad Stično 2 222. Strubelj Ignac, Pristava nad Stično 3 223. Anžlovar Ignac, Dobrava pri Stični 1 224. Ceglar Leopold, Dobrava pri Stični 2 225. Což Alojz, Dobrava pri Stični 4 226. Kovačič Jože, Dobrova pri Stični 8 227. Urbas Rudolf, Dobrava pri Stični 7 228. Podobnik Alojz, Dobrava pri Stični 3 229. Lampret Branko, Dobrava pri Stični 6 Vlil. Krajevna skupnost Muljava: 230. Bregar Tomaž, Bojanji vrh 3 231. Erjavec Stane, Bojanji vrh 4 232. Smrekar Martin," Bojanji vrh 5 233. Sever Alojz, Bojanji vrh 9 234. Erjavec Milan, Bojanji vrh 10 235. Erjavec Marija, Bojanji vrh 14 236. Nadrah Ignac, Leščevje 1 237. Kastelic Jože, Leščevje 4 238. Butara Marija, Leščevje 13 239. Zajc Miha, Muljava 5 240. Zupančič Jože, Muljava 8 241. Ceglar Franc, Muljava 14 242. Bregar Anton, Muljava 19 243. Tekavec Anton, Muljava 27 244. Jaklič Slavko, Muljava 28 245. Zajc Slavko, Muljava 32 246. Strojan Stane, Muljava 36 247. Kutnar Ana, Muljava 43 248. Smrekar Jože, Muljava 41 249. Zajc Ciril, Muljava 45 250. Zupančič Terezija, Muljava 46 251. Sever Vinko, Muljava 51 252. Koželj Franc, Male Vrhe 3 253. Tekavec Angela, Male Vrhe 6 254. Babnik Tone, Male Vrhe 8 255. Slak Alojz, Mevce 1 256. Koželj Marija, Mevce 4 257. Kadunc Angela, Oslica 1 258. Erjavec Jože, Oslica 2 259. Miklavčič Alojz, Oslica 13 260. Hočevar Alojz, Potok pri Muljavi S 261. Cimermančič Alojz, Potok pri Muljavi 4 262. Bregar Peter, Potok pri Muljavi 5 263. Kutnar Karol, Potok pri Muljavi 8 264. Vidic Jože, Potok pri Muljavi 16 265. Vidmar Ciril, Potok pri Muljavi 11 266. Bregar Alojz, 'Sušica 5 267. Rogelj Franc, Sušica 8 ' 268. Glavan Anton, Sušica 26 269. Bregar Karol, Trebež 2 270. Erjavec Veronika, Vel. Kompolje 1 271. Glavan Milan, Vel. Kompolje 2 272. Erjavec Alojz, Vel. Kompolje 3 273. Erjavec Jože, Vel. Kompolje 4 274. Lesjak Janez, Vel. Kompolje 6 275. Kralj Franc, Vel. Kompolje 7 276. Hočevar Peter, Vel. Vrhe 6 277. Šuštaršič Rozka, Vel. Vrhe 7 278. Koželj Jožefa, Vek Vrhe 12 279. Pečjak Anton, Vel. Vrhe 13 IX. Krajevna skupnost Mlačevo: 280. Hren Ludvik, Malo Mlačevo 14 281. Okoren Anton, Malo Mlačevo 16 282. Kastelic Ivan, Vel. Mlačevo 6 283. Kastelic Alojz, Vel. Mlačevo 10 284. Zaletelj Franc, Vel. Mlačevo 11 285. Kastelic Franc, Vel. Mlačevo 33 286. Novljan Anton, Zagradec pri Grosupljem 35 287. Kadunc Marija, Zagradec pri Grosupljem 37 288. Brian Janez, Zagradec pri Grosupljem 43 289. Kozlevčar Janez, Zagradec pri Grosupljem 46 X. Krajevna skupnost Podtabor: 290. Koščak Janez, Bičje 7 291. Hribar Jože, Bičje 6 292. Šuštar Jože, Bičje 11 293. Primc Janez,'Bičje 13 294. Valentinčič Ljudmila, Bičje 14 295. Valentinčič Franc, Bičje 15 296. Reblj Ciril, Bičje 16 297. Valentinčič Marija, Bičje 17 298. Valentinčič Janez, Bičje 18 299. Skrjanc Stane, Cerovo 1 300. Mohar Franc, Cerovo 2 301. Koščak Franc, Cerovo 3 302. Okoren Janez, Cerovo 4 303. Trontelj Albina, Cerovo 5 304. Trontelj Joi^e, Cerovo 6 305. Miklič Stanislav, Mala vas 6 306. Gale Ivan, Mala vas 12 307. Virant Janez, Medvednica 6 308. Krampelj Ludvik, Medvednica 7 309. Borštnik Janez, Medvednica 8 310. Kraljič Kristina, Medvednica 9 311. Zupančič Anton, Pece 16 312. Sipelj Anton, Podtabor pri Grosupljem 24 313. Goršič Zlatan, Podtabor pri Grosupljem 5 314. Goršič Marija, Ponova vas 12 315. Hribar Alojz, Ponova vas 13 316. Goršič Jože, IJcmova Vas 28 317. Hribar Jože, Ponova vas 34 318. Hribar Frančiška, Ponova vas 39 319. Rebolj Anton, Ponova vas 41 320. Mehle Franc, Ponova vas 33 321. Škufca Franc, Ponova vas 43 322. Virant Franc, Ponova vas 48 323. Tomšič Anton, Gornji Rogatec 1 324. Tomšič Janez, Gornji Rogatec 5 325. Skrjanc Alojz, Udje 6 326. Skrjanc Franc, Udje 7 327. Virant Anton, Udje 9 328. Škulj Jože, Udje. 11 329. Gačnik Anton, Vino 9 330. Dolinšek Jože, Vino 10 331. Skrjanc Ivan, Vino 11 332. Mehlin Marija, Vino 12 333. Podlogar Jože, Vino 14 334. Kraljič Janez. Vrbič j e 1 335. Žitnik Alojz, Vrbičje 4 336. Podržaj Ana, Vrbičje 10 337. Podržaj Janez, Vrbičje 13 338. Jeršin Stefan, Vrbičje 14 XI. Krajevna skupnost Polica: 339. Vidic Franc, Blečji vrh 5 340. Žagar Jože, Blečji vrh 6 341. Tomšič Frančiška, Blečji vrh 7 342. Brčan Janez, Blečji vrh 9 343. Jevnikar Frančiška, Blečji vrh 13 344. Zupančič Jože, Dole pri Polici 5 345. Hovar Jože, Dole pri 'Polici 10 346. Ferjan Franc, Dolenja vas pri Polici 3 347. Omahen Marija, Dolenja vas pri Polici 4 348. Omahen Marija, Dolenja vas pri Polici 9 349. Kozlevčar Marija, Dolenja vas pri Polici 11 350. Strojine Janez, Gorenja vas pri Polici 1 351. Zupančič Angela, Gorenja vas pri Polici 2 352. Šircelj Anton, Gorenja vas pri Polici 4 353. Jančar Jakob, Gorenja vas prt Polici 7 354. Fine Pavel, Koželj evec 7 355. Zupančič Jože, Koželj evec 8 356. Mlakar Franc, Mali Konec 5 357. Kastelic Ivan, Mali Konec 6 358. Škrjanc Janez, Mala Stara vas 4 359. Cul j kar Alojz, Mala Stara vas 5 360. Rome Anton, Mala Stara vas 7 361. Žitnik Jože, Mala Stara vas 9 362. Možirta Jožefa, Peč 9 363. Dolinšek Janez,' Peč 6 364. Burger Terezija, Polica 2 365. Dežman Anton, Polica 4 366. Štrubelj Ciril, Polica 12 367. Vidic Stanislav, Polica 16 368. Vidic Franc, Polica 17 369. Knep Marija, Polica 44 370. Dežman Ivan, Polica 15 371. Medved Rudi, Polica 31 372. Janežič Anton, Troščine 1 373. Zajc Janez, Troščine 5 374. Vidic Marija, Troščine 6 375. Mlakar Anton, Troščine 4 376. Vidic Anton, Troščine 8 377. Rome Angela, Vel. Stara vas 2 378. Kocjan Jože, Vel. Stara vas 3 379. Štrubelj Anton, Vel. Stara vas 5 380. Skubic Jože, Vel. Stara vas 6 881. Podržaj Anton, Vel. Stara vas 7 382. Skubic Franc, Vel. Stara vas 18 383. Boh Ivan, Zg. Duplice 4 384. Štrajnar Jože, Zg. Duplice 5 XII. Krajevna skupnost Račna: 385. Valentinčič Anton, Mala Račna 7 386. Zupančič Jože, Mala Račna 8 387. Novljan Alojz, Mala Račna 10 388. Zupančič Franc, Mala Račna 11 389. Potokar Anton, Mala Račna 12 390. Palčar Kristijan, Vel. Račna 1 391. Erjavec Alojz, Vel. Račna 4 392. Pajk Anton, Vel. Račna 5 393. Krampelj Anton, Vel. Račna 7 394. Novak Vinko, Vel. Račna 14 395. Vidic Jože, Vel. Račna 21 396. Škoda Franc, Vel. Račna 17 397. Starc Ivan, Predele 13 398. Perme Ivan, Predole 14 399. Ahčin Jože, Predole 16 XIII. Krajevna skupnost Ponikve: 400. Zakrajšek Franc, Ponikve 5 401. Levstik Jože, Ponikve 14 402. Perhaj Štefan, Ponikve 26 XIV. Krajevna skupnost Stična: 403. Šeme Janez, Gaber j e pri Stični 1 404. Ceglar Milan, Gaber j e prt Stični 13 405. Skubic Franc, Gaber j e pri Stični 20 406. Lampret Angela, Gaber j e prt Stični 30 407. Zupančič Stane, Mala Dobrava 1 408. Omahen Anton, Mala Dobrava 2 409. Omahen Jože, Mala Dobrava 4 410. Gorišek Rudolf, Stična 12 411. Lampret Franc, Stična 31 412. Mestnik Alojz, Stična 69 413. Štepec Franc, Stična 104 414. Muren Karolina, Stična 35 415. Strmole Alojz, Vir pri Stični 1 416. Medved Ignac, Vir pri Stični 2 417. Omahen Alojz, Vir pri Stični 11 418. Vrhovec Janez, Vir pri Stični 30 XV. Krajevna skupnost Staro apno: 419. Petrič Jože, Male Lipljene 20 420. Škerjanc Alojz, Male Lipljene 27 421. Kraljič Anton, Rožnik 10 422. Klavs Stane, Rožnik 8 * 423. Glavič Marija, Rožnik 14 424. Kraljič Jože, Vel. Lipljene 4 425. Ivanc Franc, VeL Lipljene 5 426. Nušič Stanislav, Vel. Lipljene 18 427. Mustar Ana, Vel. Lipljene 15 428. Kadunc Franc, Vel. Lipljene 14 429. Ponikvar Alojz, Železnica 2 430. Jeršin Terezija, Železnica 1 XVI. Krajevna skupnost Spodnja Slivnica: 431. Habjan Pavla, Sp. Slivnica 48 432. Perme Ana, Sp. Slfvnica 23 XVII. Krajevna skupnost Šentvid: 433. Ceglar Marija, Artiža vas 7 434. Sever Jožefa, Artiža vas 8 435. Verbič Leopold, Artiža vas 9 436. Križman Viktor, Artiža vas 16 437. Grabljevec Ciril, Glogovica 5 438. Grabljevec Avgust, Glogovica 6 439. Ostanek Janez, Glogovica 26 440. Kotar Franc, Glogovica 24 441. Smolej Franc, Griže 3 442. Grabljevec Jože, Griže 4 443. Kavšek Jože, Grm 1 444. Grabnar Ivana, Grm 2 445. Polončič Lucija, Grm 5 446. Pevec Terezija, Grm 11 447. Korevc Ljudmila, Mali Kal 4 448. Kastelic Daniel, Mali Kal 6 449. Vencelj Jože, Petrušnja vas 8 450. Poljšak Vinko, Petrušnja vas 15 451. Dremelj Ana, Petrušnja vas 19 452. Vencelj Marija, Petrušnja vas 32 453. Kastelic Jože, Petrušnja vas 37 454. Sinjur Jožefa, Petrušnja vas n. h. 455. Peček Ludvik, Pristavlja vas 1 456. Bivič Peter, Pristavlja vas 2 457. Rus Rozalija, Pristavlja vas 6 458. Verbič Jože, Pristavlja vas 7 459. Turk Franc, Pristavlja vas 9 460. Kavšek Olga, Pristavlja vas 12 461. Košak Franc, Pristavlja vas 15 462. Klemenčič Feliks, Radohova vas 3 463. Verbič Karol, Radohova vas 15 464. Zadelj Franc, Radohova vas 16 465. Balant Franc, Radohova vas 19 466. Anžlovar Jože, Radohova vas 21 467. Štrus Franc, Radohova vas 22 468. Žnidaršič Viktor, Radohova vas 28 469. Adamlje Jožefa, Radohova vas 29 470. Grden Franc, Radohova vas-' 36 471. Primic Franc, Selo pri Radohovi vasi 9 , 472. Miklavčič Anton, Selo pri Radohovi vasi 11 473. Štepec Jožefa, Sentpavel na Dolenjskem 5 474. Novak Pavel, Sentpavel' ha Dolenjskem 10 475. Novak Anton, Sentpavel na Dolenjskem 11 476. Novak Frančiška, Sentpavel na Dolenjskem 12 477. Grden Fani, Sentpavel na Dolenjskem 14 478. Žurga Ivan, Sentpavel na Dolenjskem 32 479. Medved Jožefa, Sentpavel na Dolenjskem 20 480. Skubic Olga, Šentvid pri Stični 1 481. Grden Karol, Šentvid pri Stični S 482. Vrbovšek Jože, Šentvid pri Stični IS 483. Rovanšek Jože, Šentvid pri Stični 19 484. Blatnik Ivan, Šentvid pri Stični 48 485. Krašovec Anton, Šentvid pri Stični 64 486. Linec Andrej, Šentvid pri Stični 67 487. Markovič Stanislav, Šentvid pri Stični 121 488. Zupančič Jože, Šentvid pri Stični 61 489. Zaletelj Amalija, Šentvid pri Stični 80 490. Markovič Anton, Vel. Češnjice 1 491. Anžlovar Karol, VeL Češnjice 6 492. Markovič Filip, Vel. Češnjice 29 493. Anžlovar Avgust, Vel. Češnjice 32 494. Rovanšek Alojz, Vel. Kal 2 495. Rozina Valentin, Vrhpolje pri Šentvidu 3 496. Trontelj Jože, Vrhpolje pri Šentvidu 5 497. Trontelj Alojz, Vrhpolje pri Šentvidu 6 498. Kastelic Rudolf, Vrhpolje pri Šentvidu 8 499. Ostanek Anton, Vrhpolje pri Šentvidu 9 500. Kastelic Anton, Vel. Pece 14 501. Zupančič Albina, Vel. Pece 15 502. Blatnik Rudolf, Vel. Pece 18 503. Kastelic Fani, Vel. Pece 21 504. Petan Jože, Vel. Pece 26 505. Verbič Alojz, Vel. Pece 8 506. Primc Leopold, Zaboršt pri Šentvidu 1 507. Primc Alojz, Zaboršt pri Šentvidu 5 508. Kutnar Jože, Zaboršt pri Šentvidu 6 509. Grabnar Jože, Zaboršt pri Šentvidu 8 510. Balant Ana, Zaboršt pri Šentvidu 12 XVIII. Krajevna skupnost Šmarje: 511. Glavan Milan, Gajniče 3 512. Babnik Janez, Gajniče 5 513. Ilovar Anton, Huda Polica 1 514. Sivec Franc, Huda Polica 2 515. Žitnik Angela, Huda Polica 4 516. Okoren Alojzij, Huda Poliča 3 517. Mehle Franc, Paradišče 2 518. Perčič Jože, Paradišče 4 519. Goršič Bogomil, Paradišče 6 520. Strubelj Vinko, Paradišče 9 521. Perčič Anton, Paradišče 10 522. Miklič Anton, Paradišče 8 523. Miklič Alojz, Podgorica pri Šmarju 1 524. Strubelj Franc, Podgorica pri Šmarju 6 525. Goršič-Kikelj Frančiška, Podgorica pri Šmarju 8 526. Božja Franc, Podgorica pri Šmarju 9 527. Mostar Franc, Podgorica pri' Šmarju 10 528. Pucihar Srečko, Šmarje-Sap, Kračmanova 1 529. Potokar Jožefa, Šmarje-Sap, Kračmemova 5 530. Zajc Marija, Smarje-Sap, Kračmanova 4 531. Kramar Franc, Smarje-Sap, Aškerčeva 8 532. Kastelic Franc, Sela pri Šmarju 5 533. Rakovec Ivanka, Sela pri Šmarju 7 534. Tome Janez, Sela pri Šmarju 9 535. Černič Ivan, Sela pri Šmarju 15 536. Rome Ciril, Sela pri Šmarju j 537. Kadunc Ivan, Sela pri Šmarju 18 538. Selan Franc, Tlake 13 539. Strajnar Anton ml.. Tlake 14 540. Boben Izidor, Tlake 16 ( 541. Garbas Jože, Tlake 21 542. Lampič Marija, Tlake 18 543. Strežnik Alojz, Mali vrh pri Šmarju 12 544. Mehle Franc, Mali vrh pri' Šmarju 5 545. Boh Anton, Zg. Slivnica 17 546. Sašek Veronika, Zg. Slivnica n. h, 547. Sivec Frančiška, Zg. Slivnica 18 XIX. Krajevna skupnost Višnja gora: 548. Kastelic Martin, Dedni dol 3 549. Koščak Anton, Dedni dol 4 550. Drobnič Janez, Dedni dol 9 551. Gnidovec Fani, Dedni dol 11 552. Kozlevčar Marija, Gorenje Brezovo 1 553. Ceglar Anton, Gorenje Brezovo 2 554. Zajc Anton, Gorenje Brezovo 4 555. Končan Franc, Kamno brdo 4 556. Vrhovec Alojz, Kamno brdo 1 557. Virant Jože, Kriška vas 3 558. Jeršin Jože, Kriška vas 6 559. Jaklič Silvo, Kriška vas 7 560. Zupančič Stane, Kriška vas 11 561. Erjavec Alojz, Kriška vas 12 562. Normali Neža, Kriška vas 17 563. Dremelj Andrej, Leskovec 1 564. Což Andrej, Leskovec 2 565. Dremelj Rudolf, Leskovec 3 566. Grum Ivan, Leskovec 6 567. Rus Stane, Leskovec 7 568. Rus Anton, Leskovec 10 569. Erjavec Jože, Leskovec 21 * 570. Což Jože, Leskovec 23 571. Brčan Ivana, Nova vas 5 572. Erjavec Janez, Nova vas 8 573. Jamnik Franc, Nova vas 9 574. Omahen Stane, Pristava pri Višnji gori 3 575. Stepic Albina, Podsmreka pri Višnji gori 1 576. Erjavec Ciril, Podsmreka pri Višnji gori 6 577. Zajc Jože, Polje pri Višnji gori 1 578. Erjavec Alojz, Polje pri Višnji gori 2 579. Erjavec Franc, Polje pri Višnji gori 3 580. Lokar Anton, Polje pri Višnji gori 4 581. Šušteršič Franc, Polje pri Višnji gori 6 582. Vrhovec Karol, Sela pri Višnji gori 1 583. Omahen Franc, Sela pri Višnji gori 2 584. Travnik Karol, Sela pri Višnji gori 3 585. Atnbrož Anton, Sela pri Višnji gori 4 586. Kastelic Albin, Sela pri Višnji gori 10 5*7. Janežič Franc, Sela pri Višnji gori 8 588. Jevnikar Milan, Sp. Brezovo 7 589. Novak Franc, Sp. Brezovo 8 590. Škufca Ivan, Sp. Brezovo 11 591. Grošelj Ignac, Sp. Brezovo 17 592. Gorše Janez, Sp. Brezovo 22 593. Jaklič Jože, Stari trg 1 594. Steklačič Milan, Stari trg 17 595. Glavič Jože, Vel. Dobrava 1 596. Kralj Jože, Vel. Dobrava 4 597. Omahen Franc, Vel. Dobrava 10 598. Erjavec Tilen, Višnja gora 114 599. Steklačič Anton, Vrh pri Višnji gori 1 600. Jevnikar Anton, Vrh pri Višnji gori 4 601. Zupančič Vinko, Vrh pri Višnji gora 19 602. Erjavec Jože, Vrh pri Višnji gori 20 603. Zupančič Stane, Vrh pri Višnji gori 22 604. Habjan Jože, Vrh pri Višnji gori 18 605. Podržaj" Alojz, Zavrtače 3 606. Zaviršek Jožefa, Zavrtače 5 607. Stepic Franc, Zg. Draga 5 608. Jančar Jože, Zg. Draga 11 609. Vozelj Franc, Zg. Draga 22 610. Možina Franc, Zg. Draga 26 XX. Krajevna skupnost Videm-DobrepoJje: 611. Vidmar Marija, Bruhanja vas 1 612. Zabukovec Stane, Bruhanja vas 15 613. Babič Karla, Bruhanj* ras 20 614. Kastelic Franc, Bruhanja vas 29 615. Klinc Anton, Bruhanja vae 1* 616. Šuštar Pavel, Bruhanja vas 28 617. Babič Viljem, Bruhanja ras 11 618. Francelj Franc, Bruhanja ras 7 619. Novak Janez, Bruhanja vas 1» 620. Špolar Alojz, Bruhanja rac 26 621. Drobnič Alojzija, Cesta 3 622. Kastelic Albin, Cesta 8 623. Jeršin Jože, Cesta 18 624. Sever Vera, Cesta 23 625: Godec Stane, Cesta 28 626. Kastelic Alojz, Cesta 34 627. Markelj Milan, Kočevje 3 628. Pajk Henrik, Kočevje 5 629. Petrič Janez, Kočevje 9 630. Hrovat Franc,, Kočevje 18 631. Šinkovec Drago, Kočevje 20 632. Strah Marija, Kočevje 8 633. Žnidaršič Adolf, Kočevje 14 634. Buščaj Mirko, Kompolje 3 635. Nose Jože, Kompolje 17 636. Adamič Frančiška, Kompolje 26 637. Mustar Anton, Kompolje 48 638. Brodnik Ivan, Kompolje 55 639. Mesojedec Stane, Kompolje 62 640. Šporar Jože, Kompolje 65 641. Babič Alojz, Kompolje 67 642. Novak Jože, Kompolje 68 643. Babič Julija, Kompolje 94 644. Adamič Janez, Kompolje 119 645. Samec Vinko, Kompolj e 122 646. Adamič Anton, Kompolje 123 647. Mustar Stane, Kompolje 124 648. Hočevar Marija, Kompolje 32 649. Grm Ivan, Kompolje 117 650. Jančar Kristina, Kompolje 40 651. Padar Franc, Mala vas 16 652. Hočevar Jože, Mala vas 19 653. Spolar Anton, Mala vas 24 654. Babič Jože, Mala vas 32 655. Cimerman Anton, Mala vas 7 656. Cimerman Ciril, Mala vas 14 657. Zabukovec Marija, Podpeč 8 658. Jakopič Alojz, Podpeč 30 659. Kovačič Milan, Podpeč 27 660. Marolt Janez, Podgora 32 661. Vodičar Stane, Podgora 34 662. Hegler Anton, Podgora 4 663. Spolar Janez, Podgorica 4 664. Jamnik Kristina, Podgorica 5 665. Nučič Julij, Podgorica 10 666. Hren Anton, Podgorica 13 667. Kralj Anton, Podgorica 11 668. Jamnik Frančiška, Podgorica 14 669. Zevnik Milan, Podgorica 15 676. Novak Anton, Videm 7 671. Novak Stane, Videm 8 672. Boštjančič Stane, Videm 9 673. Kaplan Ivan, Videm 14 674. Žnidaršič Anton, Videm 25 675. Kovačič Janez, Videm 19 ' 676. Okoren Rudolf, VodiCe 1 677. Novak Frančiška, Vodice 2 678. Okoren Franc, Vodice 3 679. Grm Jože, Zagorica 17 680. Novak Vinko, Zagorica 35 681. Erčulj Anton, Zagorica 38 682. Sadar Kristina, Zagorica 40 683. Volek Jože, Zagorica 48 684. Grm Jože, Zagorica 14 685. Strah Janez, Zagorica 32 686. Novak Janez, Zdenska vas 26 687. Strnad Ana, Zdeneka vas 28 688. Erčulj Kristina, Zdenska vas 36 689. Skoda Janez, Zdenska vas 41 690. Zabukovec Terezija, Zdenska vas 42 691. Vodičar Janez, Zdenska vas 45 692. Zrnec Ana, Zdenska vas 61 XXI. Krajevna skupnost Temenica: 693. Praznik Terezija, Bratnica 2 694. Verbič Jože ml., Breg pri Velikem Gabru 3 695. Čebular Ida, Breg pri Velikem Gabru 4 696. Klemenčič Alojz, Breg pri Velikem Gabru 6 697. Strmole Ludvik, Breg pri Velikem Gabru 12 698. Medved Janez, Bukovica 1 699. Kovačič Marija, Bukovica 9 700. Nograšek Daniel, Bukovica 16 701. Brčon Marija, Bukovica 24 702. Ceglar Alojz, Bukovica 23 703. Brdajc Stanislav, Bukovica 33' 704. Golf Jože, Cagošče 5 705. Gliha Fani, Cagošče 4 706. Groznik Karol, Dolenja vas pri Temenici 1 707. Miklič Karolina, Dolenja vas pri Temenici 2 708. Obolnar Amalija, Dolenja vas pri Temenici 4 709. Groznik Jože, Male Dole pri Šentjurju 1 710. Antončič Leopold, Male Dole pri Šentjurju 6 711. Rovanšek Ignac, Male Dole pri Šentjurju 9 712. Zupančič Anton, Praproče pri Temenici 3 713. Fortuna Jože, Pungert 3 714. Markelj Viktor, Pungert 4 MS. Kastelic Anton, Pungert 6 716. Kastelic Alojzij, Pungert 7 717. Zajc Ivan, Šentjurje 7 718. Šinjur Ferdinand, Šentjurje 11 719. Struna Alojz, Šentjurje 19 720. Fajdiga Emilija, Temenica 4 721. Mostar Jože, Temenica '7 722. Kavšek Metod, Temenica 12 723. Lavrih Jože, Temenica 16 724. Kutnar Karol, Temenica 19 725. Lavrih Anton, Vel. Dole pri Šentjurju 6 726. Verbič Alojz, Vel. Dole pri Sentjurjti 7 727. Tiček Alojz, Vel. Dole pri Šentjurju 10 728. Gros Ivan, Vel. Dole pri Šentjurju 11 729. Rojc Franc, Videm pri Temenici 4 XXII. Krajevna skupnost Zagradec: 730. Struna Ludvik, Češnjice pri Zagradcu 1 731. Meglen Vene, Češnjice pri Zagradcu 2 732. Maver Stane, Češnjice pri Zagradcu 9 733. Kocmur Marija, Češnjice pri Zagradcu 13 734. Hrovat Anica, Češnjice pri Zagradcu 4 735. Maver Anton, Fužina 33 736. Vidic Stane, Gabrovka pri Zagradcu 2 737. Klavs Marija: Gabrovka pri Zagradcu 3 738. Maver Anton, Gabrovka pri Zagradcu 4 736. Felin Alojz, Gabrovka pri Zagradcu 5 740. Košak Ignac, Gabrovka pri Zagradcu 9 741. Kuhelj Avgust, Kitni vrh 4 742. Rogelj Franc, Kitni vrh 6 743. Černivec Franc, Kitni vrh 1 744. Blatnik Slavko, Kitni vrh 9 745. Zaletelj Henrik, Malo Globoko 5 746. Zajc Jože, Malo Globoko 12 747. Mandelj Ciril, Marinča vas 1 748. Zavodnik Anton, Marinča vas 7 749. Mišmaš Marija, Tolčane 4 750. Urbančič Stane, Tolčane 6 V 751. Košak Franc, Tolčane 5 752. Hočevar Janez, Tolčane 7 753. Lekan Amalija, Tolčane 9 754. Papež Ciril, Tolčane 10 755. Hočevar Bolte, Tolčane 11 756. Košak Ciril, Vel. Reberce 4 757. Maver Ciril, Vel. Reberce 1 758. Perko Alojz, Vel. Reberce 2 759. Kocjančič Jožefa, Vel. Reberce 7 760. Perko Fr sme, Vel. Globoko 10 781. Sadar Ječe, Vahčna vas 10 762. Urbančič Jože, Valična vas 14 763. Šinkovec Angela, Zagradec 7 764. Hrovat Gabriel, Zagradec 8 765. Perko Alojz, Zagradec 9 766. Maver Jože, Zagradec 4 XXIII. Krajevna skupnost Žalna: 767. Pajk Franc ml., Luče 12 768. Brian Franc, Luče 14 769. Potokar Martin, Luče 29 770. Gorše Jože, Mala Loka pri Višnji gori 1 771. Zupančič Franc, Mala Loka pri Višnji gori 2 772. Grum Jože, Plešivica pri Žalni 9 773. Erjavec Martin, Plešivica pri Žalni 12 774. Mohar Franc, Prešivica pri Žalni 14 775. Štrus Jože, Plešivica pri Žalni 16 776. Mehle Frančiška, Vel. Loka P 777. Zajc Anton, Vel. Loka 12 778. Babnik Anton, Vel. Loka 13 779. Šved Anton, VeL Loka 26 780. Brodnik Anton, Vel. Loka 33 781. Kastelic Anton, Vel. Loka 35 782. Oven Franc, Vel. Loka 45 783. Marinčič Damjan, Žalna 7 784. Koprivec Janez, Žalna 10 785. Potokar Franc, Žalna 17 786. Zajc Ivan, Žalna 21 787. Koščak Jože, Žalna 22 788. Javornik Anton, Žalna 29 . 789. Šeme Jože, Žalna 28 790. Prijatelj Marija, Žalna 38. 791. Šeme Jože, Žalna 58 3. člen V 2. členu navedene kmetije s priimkom in imeni nosilca gospodarstva kmetije so zaščitene z vsemi kmetijskimi in gozdnimi površinami, ki sestavljajo kmetijo ne glede na solastništvo zemljišč. 4.0en Za kmetije, navedene v 2. členu tega odloka veljajo zemljiškoknjižni in katastrski podatki na dan uveljavitve tega odloka. 5. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha v«djati odlok o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (Uradni list SRS, 8t 6/77). 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 320-6/83 Grosuplje, dne 9. februarja 1983. Predsedniv Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak L r. 394. Na podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80), 10. člena pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti hiše oziroma stanovanj (Uradni list SRS, št. 13/80) 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78 in 6/82) je Skupščina občine Grosuplje na Seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. februarja 1983 sprejela ODLOK e spremembi odloka o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Grosuplje 1. Ben Spremeni se 1. odstavek 3. člena odloka o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Grosuplje (Uradni list SRS, št. 2/81 in 6/82) tako, da se glasi: Poprečna gradbena cena za 1 m2 stanovanjske površine na območju občine Grosuplje znaša za leto 1982 19.975 din. 2. Člen 4. člen citiranega odloka se spremeni tako, da se glasi: Poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišča za območje občine Grosuplje so 3.681 din za m2 koristne površine in od tega: din — 60 Vo za individualno potrošnjo v znesku 2.208,60 — 40 •/» za kolektivno potrošnjo v znesku 1.472,40 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 38-1/83 Grosuplje, dne 21. februarja 1983. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak L" r. 395. Na podlagi drugega odstavka 14. člena in drugega odstavka 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št 23/76) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni Ust SRS, št. 10/78 In 6/82) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. februarja 1983 spre-jtia SKLEP o pooblastitvi Zavoda za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje za opravljanje storitev s področja zadev geodetske službe 1 Skupščina občine Grosuplje pooblašča Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje za opravljanje naslednjih storitev s področja zadev geodetske službe iz 7. člena zakona o geodetski službi: — zakoličba stavb in objektov — izdelava geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije — izdelava geodetskih načrtov lege novozgrajenih stavb in objektov za potrebe tehničnega pregleda. 2 Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje opravlja storitve s področja geodetskih zadev iz 1. točke tega sklepa po cenah, ki jih določa Svet Zavoda za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje v soglasju s Skupščino občine Grosuplje. 3 Z dnem, ko začne veljati ta sklep preneha veljati sklep o pooblastitvi Komunalne skupnosti občine Grosuplje — Samoupravne enote za upravljanje s stavbnim zemljiščem za opravljanje storitev s področja geodetskih del (Uradni list SRS, št. 28/80). 4 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 45-1/83 Grosupljem, dne 21. februarja 1983. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak L r: IDRIJA 396. Na podlagi 2. in 7. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 8. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23/77) ter 33. člena statuta krajevne skupnosti Bukovo je skupščina krajevne skupnosti Bukovo na seji dne 16. januarja 1983 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v delu in denarju v naselju Zakojca za obnovitev vodovoda 1. člen V delu krajevne skupnosti Bukovo, se za območje _ naselja Zakojca razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v delu in denarju za obnovitev vodovoda. 2. člen Samoprispevek se razpiše za obdobje dveh let in sicer od 1. 5. 1983 do 30. 4. 1985. 3. člen Skupna vrednost investicije bo znašala 3,450.000 din in sicer din a) sredstva vložena z delom krajanov ■ 1,452.000 b) sredstva, zbrana v denarju ter sredstva drugih izVajalcev 1,998.000 4. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi krajani in lastniki domačij, uporabniki vodovoda ter krajani in lastniki domačij, ki jim bo zagotovljena požarna varnost iz skupnega vodovoda, vpisani v volilni imenik v naselju Zakojca, po naslednjih hišnih številkah: 1, 3, 4, od vključno hiš. št. 6 do vključno hiš. št. 13, od vključno hiš. št. 19 do vključno hiš. št. 25 ter hiš. št. 31 in 32. 5-. člen Referendum bo v nedeljo, 27. 3. 1983. 6. člen Na referendumu, ki bo dne 27. 3. 1983 na glasovnem mestu, ki ga določi volilna komisija krajevne skupnosti Bukovo, se glasuje neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Bukovo Na referendumu dne 27. 3. 1983 o uvedbi krajevnega samoprispevka v delu in denarju za obdobje od 1. 5. 1983 do 30. 4. 1985 za obnovitev vodovoda glasujem ZA PROTI Glasujte tako, da obkrožite besedo ZA, če se strinjate z uvedbo krajevnega samoprispevka, oziroma obkrožite besedo PROTI, če se ne strinjate z uvedbo samoprispevka. 7. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in krajani, uporabniki vodovoda in krajani, ki jim bo iz skupnega vodovoda zagotovljena požarna varnost po stopnji 2 %> od naslednjih osnov: — krajani, ki' prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali na podlagi pogodbe o delu oziroma če prejemajo nadomestilo osebnega dohodka, od neto prejemkov. Za osebni dohodek se štejejo tudi jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi, — upokojenci od neto pokojnin, — krajani, ki samostojno opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost, zavezanci davka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih > izbolj šav ali ki plačujejo davek po odbitku od dohodka, zmanjšanega za davek in prispevke, — kmetje, ki opravljajo kmetijsko dejavnost od katastrskega dohodka. 8. člen Samoprispevek v delu bodo dolžni izpolniti delovni ljudje in krajani, uporabniki vodovoda in krajani, ki jim bo iz skupnega- vodovoda zagotovljeno požarna varnost in sicer: delovnih ur — krajani hišnih št. 1 in 3 145 — krajani hiš. št. 6, 8, 20 in 32 130 — krajani hiš. št. 4, 7, 11, 19, 21, 22, 25, in 31 115 — krajani hiš. št. 9, 10 in 23 100 — krajani hiš. št. 12, 13 in 24 20 V času gradnje vodovoda, obveznosti v delu iiz prejšnjega odstavka tega člena ni mogoče odmeriti v denarni obliki. 9. člen Samoprispevka po tem sklepu so oproščeni krajani, ki prejemajo prejemke v smislu 10. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73). 10. člen Za postopek referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in SIS. Za tehnično in zakonito izvedbo referenduma in za ugotavljanje izida glasovanja, bo skrbela volilna komisija krajevne skupnosti Bukovo. 11. člen Sredstva, zbrana s tem samoprispevkom, so strogo namenska in se bodo zbirala na posebnem računu krajevne skupnosti Bukovo. 12. člen Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev, zbranih s samoprispevkom, bo vodil svet krajevne skupnosti Bukovo. Svet bo dolžan na ustrezen način vsako leto seznaniti krajane o višini zbranih sredstev, o njihovi porabi ter o opravljenem deli’ 13. člen Ta sklep začne veljati' osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Bukovo, dne 25. februarja 1983. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Bukovo Branko Cufer 1. r. KAMNIK 397. V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kamnik na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 7. marca 1983 sprejela SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški 1 Preživnine, dogovorjene ali' določene do konca' leta 1981 in valorizirane v letu 1982, se uskladijo s povečanimi življenjskimi stroški in gibanji osebnih dohodkov in se povišajo za 28 % in to od 1. marca 1983 dalje. 2 Preživnihe, valorizirane v letu 1982, se od 1. marca 1933 dalje povečajo za sorazmeren del navedenega odstotka (28 %>) v sorazmerju glede na čas, ko so bile določene in sicer: za •/• do konca januarja 1982 28 do konca februarja 1932 25,7 do konca marca 1982 23,4 do konca aprila 1982 21 do konca maja 1982 18,7 do konca junija 1982 16,4 do konca julija 1982 14 do konca avgusta 1982 11,7 do konca septembra 1982 9,4 do konca oktobra 1982 7 do konca novembra 1982 4,7 do konca decembra 1982 2,3 3 Sklep je veljaven, ko ga sprejme skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kamnik in ko je objavljen v Uradnem listu SRS. Namestnica predsednika skupščine socialnega skrbstva Kamnik Marija Rot I. r LAŠKO 398. Skupščina občine Laško je na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72 in 28/73) in 195. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21-1081/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. februarja 1983 sprejela ODLOK o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni vestnik občine Laško, št. 8/72, 5/73, 8/73 in 5/75 ter Uradni list SRS, št. 6/76, 10/76, 18/76, 27/76, 24/77 in 10/81) se tarifna številka 1, s katero je predpisano plačevanje posebnega občinskega prometnega davka po stopnji 3 %, črta. 2. člen Izvršni svet Skupščine občine Laško se pooblašča za izdajo prečiščenega besedila odloka. 3. člen 4 Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se ob 15. marca 1983 dalje. Št. 421-1/83 Laško, dne 26. februarja 1983. Predsednik Skupščine občine Laško Franc Lipoglavšek 1. r. 399. Skupščina občine Laško je na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 12/69, 7/70 in 7/72) in 195. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21-1081/82) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. februarja 1983 sprejela ODLOK o spremembah odloka o komunalnih taksah 1'. člen V odloku o komunalnih taksah v občini Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 9/70 in Uradni list SRS, št. 10/81 in 10/82) se v tarifni številki 4, prvi odstavek spremeni in glasi: »Za začasno prebivanje na območju občine Laško (turistična taksa) se plača za vsako osebo dnevno: — na območju občine Laško — 20 dinarjev.« 2. člen Izvršni svet se pooblašča, da sprejme prečiščeno besedilo tega odloka. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje. Št. 423-1/83 Laško, dne 26. februarja 1983. Predsednik Skupščine občine Laško Franc Lipoglavšek 1. c. 400. Skupščina občine Laško je na podlagi 17. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list, SRS, št. 5/80) in po 195. členu statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21/8?) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. februarja 1983 sprejela ODLOČBO o ugotovitvi splošnega interesa za dograditev odprtih skladiščnih prostorov I Ugotovi se, da je ureditev oziroma dograditev odprtih skladiščnih prostorov v neposredni bližini proizvodnih prostorov TIM Laško — TOZD TLGI Grač-nica Rimske Toplice za potrebe navedene temeljne organizacije združenega dela, v splošnem interesu II S to odločbo je v smislu 1?. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini' (Uradni list SRS, št. 5/80) ugotovljen splošni interes za ureditev oziroma dograditev odprtih skladiščnih prostorov v neposredni bližini proizvodnih prostorov Tovarne lesnih in gradbenih izdelkov Grač-nica na zemljiščih, vpisanih v vi. št. 74 k. o. Lokavec in sicer: — pare. št. 723/2 —> njiva v izmeri 4612 m* — pare. št. 732/2 — nerodovitno v izmeri 1190 m2 — pare. št. 720/1 — njiva v izmeri 3147 m2 — pare. št. 732/1 — nerodovitno v izmen 1536 m2 ter parcele št. 725/1 — travnik v približni izmeri 600 kvadratnih metrov, ki so last Dremšak Jožefa iz Gračnice 9 in je dopustna razlastitev v korist družbene lastnine in razlastitvenega upravičenca TIM — Tovarne izolacijskega materiala Laško — TOZD Tovarne lesnih in gradbenih izdelkov Gračnica Ritnske Toplice. III III Zoper to odločbo ni dopustna pritožba, dovoljen pa je upravni spor, ki se sproži s tožbo pri Vrhovnem sodišču SRS v Ljubljani. Tožba se vloži pismeno ali ustno na zapisnik pri navedenem sodišču ali pri kateremkoli drugem rednem sodišču v roku 30 dni po objav; -e odločbe v Uradnem listu SRS. St. 46-45/82 Laško, dne 26. februarja 1983. Predsednik Skup?xine občine Laško Franc Lipoglavšek 1. r. LJUBLJANA BEŽIGRAD 401. Na podlagi 45. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) til zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 45/82) ter samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Bežigrad za obdobje od 1981 do 1985 je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Bežigrad na seji obeh zborov dne 15. februarja 1983 sprejela SKLEP o določitvi pavšalnega zneska prispevka za zdravstveno varstvo za tujce, zaposlene v Mednarodnem centru za upravljanje podjetij v družbeni lastnini v deželah v razvoju za 1983. leto 1 Tujci, zaposleni v Mednarodnem centru za upravljanje podjetij v družbeni lastnini v deželah v razvoju v Ljubljani, ki niso državljani držav, s katerimi ima Jugoslavija sklenjeno konvencijo o zdravstvenem zavarovanju in se po sporazumu med vlado SFRJ in tem mednarodnim centrom zavarujejo v občinski zdravstveni skupnosti, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo v pavšalnem znesku — 2.340 din mesečno za pravice do zdravstvenih storitev oziroma — 4.050 din mesečno za pravice do zdravstvenih storitev in pravice do denarnih nadomestil. Osnova za denarna nadomestila iz druge alinee prejšnjega odstavka znaša 29.800 din (neto) 2 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje. St. 400-9/80 % Ljubljana, dne 15. februarja 1983. Predsednik / skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Bežigrad Janez Škrk 1. r. 402. Na podlagi 5., 6., 30., 31. člena in prvega odstavka 33. člena zakona e sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 38/74) in odloka o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani (Uradni list SRS. št. 21/77) ter odloka o spremembah odloka o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 4/79 in 13/81) objavlja Skupščina občine Ljubljana Center, da so skupščine občin Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana' Šiška, Ljub- Ijana Vič-Rudnik, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje ob Savi v času do 29. decembra 1982 soglasno sprejele SKLEP e izvolitvi sodnika Sodišča združenega dela v Ljubljani Za sodnika Sodišča združenega dela v Ljubljani, ki je v delovnem razmerju pri tem sodišč se izvoli Dušan Košir, dipl. pravnik s pravosodnim izpitom, zaposlen v delovni organizaciji Titan v Kamniku kot vodja oddelka za pravne in splošne zadeve. St 111-14/82 Ljubljana, dne 1. februarja 1983. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Albin Vengust 1. r. NOVO MESTO 403. Na podlagi pooblastil iz samoupravnih sporazumov o temeljih plana občinskih zdravstvenih skupnosti Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje za obdobje 1981—1985 in zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) so skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti na skupnih sejah zbora uporabnikov in zbora izvajalcev v Črnomlju dne 23. decembra 1982, v Krškem dne 22. decembra 1982, v Metliki dne 22. decembra 1982. v Novem mestu dne 27. januarja 1983 in v Trebnjem dne 25. februarja 1983 sprejele SKLEP e obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1983 dalje 1. člen S tem sklepom se za leto 1983 določijo osnove in višina prispevkov za zdravstveno varstvo delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost ter drugih občanov. 2. člen Prispevek za zdravstveno varstvo plačujejo delovni ljudje — kmetje (razen kmetov kooperantov): — od katastrskega dohodka od negozdnih površin in dohodka od gozda v višini 23*/» — pavšal za kmetijsko gospodarstvo letno 1.300 din. 3. člen Delovni ljudje, ki se jim po predpisih o davkih občanov ne ugotavlja dohodek (pavšalisti) in delovni ljudje, ki prvič začnejo samostojno opravljati poklicno dejavnost, plačujejo prispevek od osnove, ki je ena- ka poprečnemu osebnemu dohodku delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu. 4. člen Delovni ljudje, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (pogodbeni zavarovanci): umetniki, arhitekti, filmski delavci, književniki, odvetniki, duhovniki, izumitelji in avtorji tehniških izboljšav, novinarji, prevajalci, znanstveniki, glasbeniki, tolmači, likovni oblikovalci, gradbeni inženirji in tehniki, fotografi, rejnice, športniki, manekeni, modni delavci, artisti, plesalci, kolpolterji tiska, športniki amaterji,, ki prejemajo hranarino, prtljažni nosači, delavci na kmetijskih zemljiščih in osebe, ki so sklenile s kmetijsko ali drugo delovno organizacijo pogodbo o kooperaciji ter druge osebe v pogodbenem zavarovanju in niso naštete v tem sklepu, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Za delavce, ki so zaposleni pri drugih zasebnih delodajalcih (gospodinjske pomočnice, ipd.) se določi osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka v višini zajamčenega osebnega dohodka po zakonu o zajamčenem osebnem dohodku. «• 5. člen Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo sami prispevek za zdravstveno varstvo od osnov, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto. Za osebe, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci), so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oziroma so na praksi, plačujejo organizacije združenega dela in druge organizacije prispevek od mesečnih osnov, določenih v prvem odstavku tega člena. 6. člen Prispevki za zdravstveno varstvo za osebe iz 3., 4. in 5. člena tega sklepa obračunavajo in plačujejo zavezanci po stopnjah, ki veljajo za redno delovno razmerje in so objavljene v Uradnem listu SR Slovenije. 7. člen Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in občani, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 600 din mesečno na posameznega upravičenca. 8. člen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja republik in pokrajin, razen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije, plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 °/». 9. člen Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, za delavce — upokojence in druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu in za delavce — kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, plačujejo zavezanci (izplačevalci dohodka) prispevek za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicne bolezni po stopnji 8% od bruto prejemka. 10. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevke za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, za ves čas odsotnosti z dela, po stopnji 10 °/e. Osnova za obračun prispevka iz prvega odstavka tega člena je poprečni mesečni bruto osebni dohodek, ki ga je delavec dosegel v zadnjih treh mesecih pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust, ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz prvega odstavka tega člena. . > 11. člen Za osebe, ki delajo v skladu z določbami zakona o delovnih razmerjih preko polnega delovnega časa, plačujejo zavezanci (izplačevalci) prispevek za zdravstveno varstvo od osebnega dohodka, pridobljenega na tej podlagi. Prispevek se obračunava in plačuje iz dohodka po osnovi osebnega dohodka in po stopnji, objavljeni v Uradnem listu SRS. 12. člen Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebniln delom s sredstvi v lasti občanov in se jim ugotavlja dohodek po veljavnih predpisih, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo po stopnjah, ki so objavljene v pregledu stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1983, objavljene v Uradnem listu SR Slovenije. Osnova za obračunavanje prispevkov za delovne ljudi iz prvega odstavka tega člena je določena v zakonu o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80). 13. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep prenehata veljati sklepa o prispevnih stopnjah, določitvi višine prispevkov in osnov za financiranje zdravstvenega varstva v letu 1982 (Uradni list SRS, št. 2-130/82 in 6-294/ 82). 14. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1, januarja 1983 dalje. St. 420-1/83 Predsednik skupščine Občinske zdravstvene sKupnosti Črnomelj Bojan Vipavec 1. r. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Krško Zdenko Picelj L r. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Metlika Milena Pavlovič L r. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto Joža Miklič 1. r. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje Alojz Bandelj 1: r. RIBNICA 404. Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) in določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981—1985 je Občinska zdravstvena skupnost Ribnica na seji obeh zborov dne 25. februarja 1983 sprejela SKLEP o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1983 dalje 1. člen S tem sklepom se določajo osnove in višine prispevkov za zdravstveno varstvo delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost ter drugih občanov. 2. člen Prispevek za zdravstveno varstvo plačujejo delovni ljudje — kmetje: a) od katastrskega dohodka od negozdnih površin in dohodka od gozda v višini 20 •/• b) pavšal na kmetijsko gospodarstvo 1.100 din Prispevek v znesku 1.100 din letno na osebo plačujejo: — za preužitkarje in njihove zakonce — tisti, ki je obremenjen s preužitkom; — za uživalce stalnih preživnin, pomoči in priznavalnin — organ oziroma organizacija, ki plačuje preživnino; — za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na lastnikovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim ali glavnim poklicem, niso pa z njimi v delovnem razmerju- in ne spadajo med njihove družinske člane — lastniki zemljišč. 3. člen Delovni ljudje, ki se jim po predpisih o davkih občanov ne ugotavlja dohodek (pavšalisti) ki prvič začnejo opravljati poklicno dejavnost plačujejo prispevek od osnove, ki je enaka povprečnemu mesečnemu osebnemu dohodku v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji. 4. člen Delovni ljudje, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (prtljažni nosači, športniki-amaterji, ki prejemajo hranarlno, duhovniki, kolporterji tiska, ar-tisti-plesalcl, manekeni in modni delavci, športniki, nogometaši-neamaterji, rejnice, arhitekti, umetniki, filmski delavci, književniki, izumitelji, novinarji, tolmači, likovni oblikovalci, gradbeni' inženirji in tehniki, dentlsti, fotografi) in osebe, ki so sklenile s kmetijsko ali drugo delovno organizacijo pogodbo o kooperaciji ter druge osebe, ki niso naštete v tem sklepu, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. 5. člen Za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaštrani delavci) obračunavajo in plačujejo prispevek delovne organizacije In sicer: — v primeru, da jim je zdravstveno varstvo v tujini zagotovljeno v breme občinske zdravstvene skupnosti po osnovah, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, — v primeru, da jim je zagotovljeno zdravstveno varstvo v tujini v breme občinske zdravstvene skupnosti iz doseženega osebnega dohodka v preteklem letu. Če je delavec več kot eno leto v tujini se tako ugotovljena osnova poveča za odstotek, za katerega se povečajo osebni dohodki v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji. Za osebe, ki so v tujini na strokovnem Izpopolnjevanju pa so ali niso v delovnem razmerju z domačo organizacijo, je osnova za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo ista. kot jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. 6. člen Osebe, ki so zaposlene pri tujih (mednarodnih) organizacijah s sedežem na območju skupnosti, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od prejemkov iz sklenjene pogodbe med osebo in tujo organizacijo. Osnove iz prejšnjega odstavka so tudf osnove za odmero pravic iz socialne varnosti. Če oseba iz prvega odstavka prejema navedeni prejemek v tuji valuti, se le-ta za ugotovitev osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdrav-, stveno varstvo preračuna v dinarje po tečajni listi NB Jugoslavije, veljavni na dan, ko je prispevek vplačan. 7. člen Višina prispevka iz 3., 4., 5. In 6. člena tega sklepa se obračunava in plačuje po prispevni stopnji 12,71; iz BOD — 1,30, iz dohodka — 11,41. 8. člen Višina prispevka za delovne ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in se jim ugotavlja osebni dohodek, je določena v pregledu stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1983 (Uradni list SRS, št 45/82. Osnova za obračunavanje prispevka za delovne ljudi iz prvega odstavka tega člena je določena v zakonu o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80). 9. člen Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno zavarovanje ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in občani, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 470 din mesečno na posameznega upravičenca. 10. člen Za osebe, ki delajo na podlagi 74. in 75. člena zakona o delovnih razmerjih, je osnova za plačilo prispevka za zdravstvene storitve osebni dohodek, pridobljen z delom preko polnega delovnega časa. Prispevek se obračunava in plačuje iz dohodka po osnovi osebnega dohodka in po stopnji objavljeni v Uradnem listu SRS, št. 46/82. 11. člen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja republik in pokrajin, razen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije, plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 °/o. 12. člen Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, za delavce — upokojence in druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu in za delavce — kmete, kadar opravljajo storitve pr; organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, plačujejo zavezanci prispevek za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo po stopnji 6 "/o od bruto prejemka. 13. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevek za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust, ali ko tl upravičeno ali neopravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, za ves čas odsotnosti z dela. Osnova za obračun prispevka iz prvega odstavka tega člena je povprečni mesečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjih šestih mesecih pred mesecem, ko je nastopil neplačani' dopust, ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz prvega odstavka tega člena. Prispevek za zdravstveno varstvo iz tega člena se obračunava in plačuje po stopnjah iz 7. člena tega sklepa. 14. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1982 dalje (Uradni list SRS, št. 24/82). 15. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1983 dalje. St. 8/5-06-3/83 Ribnica, dne 25. februarja 1983. Predsednik skupščine OZS Ribnica Jože Marolt 1. r. SLOVENSKA BISTRICA 405. Po 2. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS. št. 3-8/73 in Uradni list SRS, št. 23-1465/77) in 243. člena statuta KS Laporje ter izidu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za naselja Laporje, Kočno, Vrhole, Hošnica, Zg. Brežnica, Dolgi vrh, Razgor, Zabljek, Levič, Drumlažno in Ješovec z dne 27. februarja 1983, je skupščina KS Laporje dne 28. februarja 1983 na svoji 2. seji sprejela za ostala naselja Laporje, Hošnica, Vrhole, Kočno, Ješovec in Drumlažno 1,000.000 2. za oddelek otroškega varstva 200.000 3. obnovitev mrliške vežice 200.000 4. sofinanciranje ceste Zabij ek—Levič 1,000.000 5. sofinanciranje ceste Hošnica 950.000 6. sofinanciranje ceste Laporje—Pečke • 1,050.000 7. sofinanciranje ceste Laporje—Križni vrh 600.000 8. sofinanciranje ceste Razgor 500.000 9. sofinanciranje cfeste Dolgi vrh 300.000 10. sofinanciranje ceste Vrhole 400.000 11. sofinanciranje ceste Laporska gorca—Kočno 100.000 12. sofinanciranje kanalizacije Laporje 200.000 3. elei Krajevni samoprispevek plačujejo zavezanci: 1. občani, ki so zaposleni in prejemajo osebni dohodek v višini 2 “/e od neto OD, v katerem se štejejo tudi izplačila: nagrade, nadomestila OD in delo na domu; 2. občani, zavezanci prispevka iz dohodka o dohodku od obrti in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev v višini 2 6/o od celotnega dohodka, zmanjšanega za priznane stroške poslovanja in davkov od obrtne dejavnosti oziroma na poseben občinski davek od intelektualnih storitev; 3. občani, zavezanci prispevka od OD od kmetijstva in gozdov v višini 10°/o od katastrskega dohodka; 4. občani, ki prejemajo pokojnine, ki so večje od pokojnin z varstvenim dodatkom v višini 1 °/o. 4. člen Krajevni samoprispevek se uvaja za dobo 5 let in sicer od 1. aprila 1983 do 31. marca 1988. SKLEP o uvedbi samoprispevka 5. člen Krajevni samoprispevek se pobira: 1. člen Uvede se samoprispevek za celotno območje KS Laporje, ki obsega naselja Laporje, Kočno, Vrhole, Hočnica, Zg. Brežnica, Dolgi vrh, Razgor, Zabljek, Levič. Drumlažno in Ješovec. Zavezanci za plačilo krajevnega samoprispevka so vsi občani, k; imajo na območju KS Laporje stalno bivališče in imajo lastne dohodke. — za zaposlene občane — zavezance, pobirajo krajevni samoprispevek delodajalci — izplačevalci mesečno, pri izplačilu mesečnih prejemkov in ga odvajajo na račun samoprispevka KS Laporje 51810-780-25477; — za vse druge zavezance pobira krajevni samoprispevek KS Laporje na podlagi izdaje obvestila o odmeri samoprispevka; — občani — kmetje in obrtniki plačujejo samoprispevek letno na podlagi osnove davčne odmere. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvaja za sledeči program: din 1. sofinanciranje vodovodnega omrežja a) za naselje Razgor. Dolgi vrh 300.000 b) za naselje Zg. Brežnica 700.000 6. člen Krajevnega samoprispevka so oproščeni občani, ki so navedeni v 10. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/73). Svet KS lahko o izjemnih primerih na predlog komisije za Socialne zadeve in stanovanjska vprašanja, oprosti plačila posameznim zavezancem. . 7. člen Za izvajanje zbiranja sredstev krajevnega samoprispevka in za njegovo pravilno uporabo v skladu s tem sklepom in na podlagi letnih programov del, je odgovorni svet KS Laporje. 8. člen Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo določil tega sklepa v višini in roku, se samoprispevek izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov ih davkov občanov. 9. člen O uvedbi krajevnega samoprispevka se sestavi ob zaključku vsakega koledarskega leta zaključni račun, ki ga po predhodni obravnavi na zborih delovnih ljudi in občanov, potrdi Skupščina delegatov KS Laporje. 10. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine KS Laporje Tone Čelan L r. 4M. Na podlagi 1. Sena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju KS Laporje (Uradni list SRS, št. 4/83) daje volilna komisija KS Laporje POROČILO o izidu glasovanja na referendumu dne 27. 2. 1983 za uvedbo krajevnega samoprispevka za izvedbo referendumskega programa I Na območju KS Laporje so bili na referendumu 27. 2. 1983 ugotovljeni naslednji glasovalni rezultati: 1. v volilni imenik je bilo vpisanih 1082 glasovalcev; 2. na dan glasovanja je glasovalo 1062 glasovalcev £* 98,15 •/»; 3. za uvedbo samoprispevka se je izreklo 720 ali 66,540/e glasovalcev; 4. proti uvedbi samoprispevka se je Izreklo 328 ali ali 30,31 »/* glasovalcev; 5. na referendumu je trik) oddanih M aM LS*/e neveljavnih glasovnic; 6. glasovanja se ni udeležilo 20 ati lfS5*to glasovalcev. n Volilna komisija ugotavlja, da je za uvedbo samoprispevka glasovala večina vaščanov, ki imajo pravico glasovanja in da je na podlagi' 21. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23/77) v krajevni skupnosti Laporje sprejeta odločitev za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje referendumskega pro- grama za dobo 5 let od 1. aprila 1983 do 31. marca 1988. Laporje, dne 27. februarja 1983. Tajnik Predsednik volilne komisije volilne komisije Martina Logar L r. Bojan Sinic L r. 407. Skupščina krajevne skupnosti Šmartno na Pohorju je na podlagi določb 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 8. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23/77) in 30. člena statuta krajevne skupnosti Šmartno na Pohorju na seji dne 23. februarja 1983 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Šmartno na Pohorju 1. člen Razpisuje se referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje nalog srednjeročnega pro- " grama razvoja krajevne skupnosti za obdobje 1983 do 1988. 2. člen Referendum se razpisuje za celotno območje krajevne skupnosti Šmartno na Pohorju. 3. člen Referendum bo v nedeljo, dne 10. aprila 1983 od 6. do 18. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi volilna komisija krajevne skupnosti 4. člen Sredstva samoprispevka se bodo namensko uporabljala kot soprispevek: — soudeležba pri celotni napeljavi PTT linij; — adaptacija mrliške veže; — soudeležba pri asfaltiranju ceste v Zg. Novi vasi; — soudeležba pri rekonstrukciji električnega omrežja; — soudeležba pri ureditvi okolja nove šole. 5. člen Za soudeležbo po 4. členu, bo v obdobju samoprispevka zbranih ca 5,400.000 dinarjev. 6. člen 1 Samoprispevek se uvede za dobo petih let In sicer od 1. 7. 1983 do 1. 7. 1988. Samoprispevek plačujejo občani, ki stalno prebivajo na območju KS Šmartno na Pohorju v višini dva odstotka (2 %>) od naslednjih osnov: — občani, ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega razmerja v združenem delu oziroma nadomestil, delavci pri zasebnih delodajalcih, prejemniki pokojnin ter občani od priložnostnih dohodkov, od katerih se plačuje davek po odbitku in sicer od neto prejemkov; — občani, lastniki kmetijskih in gozdnih površin (gozdni posestniki), plačujejo po 10 dinarjev na en hektar površine na mesec. 7. člen Samoprispevek se ne plačuje od invalidnin, socialnih podpor, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroških dodatkov, štipendij ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. 8. člen Samoprispevka ne plačujejo: — občani, katerih osebni dohodek iz delovnega razmerja ali pokojnine ne presega z zakonom določenega zajamčenega osebnega dohodka v preteklem letu; — lastniki zemljišč do skupne površine enega hektarja. 9. člen Od osebnih dohodkov fe delovnega razmerja, od pokojnin in od dohodkov, od katerih se plačuje davek po odbitku, samoprispevek obračunava in odteguje pri izplačilu izplačevalec. Od ostalih dohodkov, navedenih v 6. členu tega sklepa, odmerja in izterjuje samoprispevek uprava za družbene prihodke občine Slovenska Bistrica. Od občanov, ki so zavezanci' samoprispevka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, pa so na podlagi odloka o prispevkih in davkih občanov oproščeni davka od kmetijske dejavnosti, izterjuje samoprispevek na podlagi odmere uprave za družbene prihodke občine Slovenska Bistrica, krajevna skupnost. 10. člen S samoprispevkom zbrana sredstva se bodo v celoti namenila za izvajanje programa po 4. členu tega sklepa. Sredstva se bodo zbirala na posebnem žiro računu zbira sredstev samoprispevka krajevne skupnosti Šmartno na Pohorju, št. 51810-780-25482. 11. člen Samoprispevek se odmerja, plačuje in izterjuje po predpisih, ki veljajo za odmero, pobiranje in izterjavo davkov in prispevkov občanov. 12. člen ' Skupščina krajevne skupnosti je odgovorna za izvajanje programa referenduma. 13. člen Pravico glasovanja imajo vsi občani krajevne skupnosti Šmartno na Pohorju, ki so vpisani v splošnem glasovalnem imeniku in občani KS Šmartno na Pohorju, ki združujejo svoje delo, pa še nimajo- volilne pravice za volitve v skupščini družbenopolitičnih skupnosti in so dopolnili 15 let. 14. člen Za postopek izvedbe referenduma in glasovanje se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah delegacij ki delegiranju delegatov v skupščino DPS. Referendum vodi, ugotovi in pripravi poročilo o izidu referenduma volilna komisija krajevne skupnosti. Izid se objavi v Uradnem listu SRS. 15. člen Glasovanja na glasovalnih mestih vodijo odbori, ki jih imenuje volilna komisija krajevne skupnosti. 16. člen Na referendumu glasujejo občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Šmartno na Pohorju Glasovnica za referendum dne 10. aprila 1983 o uvedbi samoprispevka za celotno območje KS Šmartno na Pohorju v denarju za sofinanciranje: — soudeležbe pri celotni napeljavi PTT linij; — adaptacije mrliške veže; — soudeležbe pri asfaltiranju ceste v Zg. Novi vasi; v — soudeležbe pri rekonstrukciji električnega omrežja; — soudeležbe pri ureditvi okolja nove šole, za dobo petih let od 1. 7. 1983 do 1. 7. 1988. glasujem PROTI ZA Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži #ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, besedico »PROTI« pa obkroži, če se z uvedbo ne strinja. 17. člen Glasovnice morajo biti overjene s pečatom KS Šmartno na Pohorjti. 18. člen Skupščina KS sprejme sklep o uvedbi samoprispevka, če se večina vseh upravičenih glasovalcev izjavi za uvedbo samoprispevka. 19. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 35/83 Šmartno na Pohorju, dne 23. februarja 1983. Predsednik ' skupščine krajevne skupnosti Šmartno na Pohorju Franc Brezovšek L r. Šmarje pri jelšah 408. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 39/72, 55/72, 12/73, 36/75, 58/75, 4/77, 20/77, 61/78, 26/79, 5/80, 63/80, 3/81 iin 23/82) in 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, 5/75, 10/75, 3/78 in 6/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. februarja 1983 sprejela ODLOK o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 10/80, 16/81 in 13/82) se črta tarifna št. 1. 2. člen Ta odlok z^čne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 422-1/83-1 Šmarje pri Jelšah, dne 24. februarja 1983. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri "Jelšah Anton Dirnbek, inž. 1. r. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 12. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni Ust SRS, št. 5/75 in 10/75) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti v soglasju s Kmetijsko zemljiško skupnostjo •Šmarje pri Jelšah na seji 23. februarja 1983 sprejela ODLOK o urbanističnem načrtu območja naselja Rogaška Slatina 1. člen Da se zagotovijo možnosti za načrten gospodarski razvoj ter smotrno graditev kraja se sprejme urbanistični načrt območja naselja Rogaška Slatina. 2. člen Sestavni del tega odloka je elaborat »Urbanistični načrt območja naselja Rogaška Slatina«, ki ga je izdelal Razvojni center Celje, št. 19/79, aprila 1981 in je sestavljen iz tekstualnega dela in grafičnega dela v merilu 1 :5000. 3. člen Meja območja obdelave urbanističnega načrta poteka po delih naselij Rajnkovec, Brestovec, Velike Rodne, Tekačevo, Žagaj pod Bočem, Zg. Negonje, Irje, Cerovec, Zg. in Sp. Sečovo ter Zg. in Sp. Rjavica in je prikazana na grafični prilogi namenske rabe površin v merilu 1 : 5000. 4. Ben Na podlagi urbanističnega načrta naselja Rogaška Slatina se izdelajo zazidalni načrti za posamezne predele s tem, da se z izgradnjo po etapah zaključijo posamezni zazidalni otoki. 5. Ben Skupščina občine Šmarje pri Jelšah usklajuje vsakih pet let urbanistični načrt s spremenjenimi gospodarskimi' razmerami in splošnimi potrebami in korist- mj, 6. člen Nadzor nad izvajanjem urbanističnega načrta opravlja v okviru zakonodaje pristojna urbanistična inšpekcija. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 350-2/83-1 Šmarje pri Jelšah, dne 24. februarja 1983. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Anton Dirnbek, inž. 1. r. VRHNIKA 410. Na podlagi 21. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika je sprejela skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika na seji obeh zborov dne 3. marca 1983 SKLEP o zaključnem računu Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika .1 Zaključni' račun Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika za leto 1982 izkazuje din 1. skupne prihodke - 142,055.431,15 2. skupne odhodke 143,508.312,15 3. višek odhodkov 1,452.851,00 2 Višek odhodkov jz prejšnje točke v znesku 1,452.851 din se prenese v otvoritveno bilanco 1983. leta. 3 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 06-1/83 Vrhnika, dne 3. marca 1983. Predsednica skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika Mihaela Verbič L r. 411. Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) in določb samoupravnega sporazupia o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika za obdobje 1981 do 1985 je skupščina na seji obeh zborov dne 3. marca 1983 sprejela SKLEP o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1933 dalje 1. člen S tem sklepom se določijo osnove in višine prispevkov za zdravstveno varstvo: — delavcev, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo m delajo v tujini (detaširani delavci), — delavci, zaposleni v tujini pri mednarodnih organizacijah in pri organizacijah, pri katerih ustanovitvi, upravljanju ali financiranju so udeležene jugoslovanske organizacije (mešane družbe in podobno), — oseb, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju, pa so ali niso v delovnem razmerju z domačo organizacijo, — oseb, zaposlenih pri tujih (mednarodnih) organizacijah s sedežem na območju skupnosti, — delovnih ljudi, kj samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, in delavcev, zaposlenih pri teh in pri drugih civilnih pravnih osebah, — ter drugih občanov. • 2. člen Za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci) obračunavajo in plačujejo prispevek delovne organizacije in sicer: — v primeru, da jim je zdravstveno varstvo v tujini zagotovljeno v breme občinske zdravstvene skupnosti, po osnovah, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, — v primeru, da jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo v tujini v breme občinske zdravstvene skupnosti, iz doseženega osebnega dohodka v preteklem letu. Če je delavec vgč kot eno leto na delu v tujini, se tako ugotovljena osnova poveča za odstotek, za katerega se povečajo osebni dohodki v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji. * 3. člen Za delavce, zaposlene v tujini pri mednarodnih in -drugih organizacijah, in pri organizacijah, pri katerih ustanovitvi, upravljanju ali' financiranju so udeležene jugoslovanske organizacije (mešane družbe in jpodobno) je osnova za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo ista, kot jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunana v bruto zneske. 4. člen Za osebe, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju, pa so ali niso v delovnem razmerju z domačo organizacijo, je osnova za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo ista, kot jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunana v bruto zneske. 5. člen Osebe, zaposlene pri tujih (mednarodnih) organizacijah s sedežem na območju skupnosti, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od prejemkov iz sklenjene pogodbe med osebo in tujo organizacijo. Osnove iz prejšnjega odstavka so tudi osnove za odmero pravic do socialne varnosti. Če oseba iz prvega odstavka prejema navedeni prejemek v tuji valuti, se le-ta za ugotovitev osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo preračuna v dinarje po tečajni listi Narodne banke Jugoslavije, veljavni na dan, ko je prispevek vplačan. 6. člen Prispevek za zdravstveno varstvo plačujejo delovni ljudje — kmetje: a) od katastrskega dohodka od negozdnih površin in dohodka od gozda v višini 20 "/o, b) pavšal na kmetijsko gospodarstvo 1.000 din. Prispevek v znesku 1.000 din letno na osebo plačujejo: — za preužitkarje in njihove zakonce tisti, ki je obremenjen s preužitkom, — za člane družinske m gospodinjske, skupnosti, ki se na lastnikovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim ali glavnim poklicem, niso pa z njimi v delovnem razmerju in ne spadajo med njihove družinske člane, lastniki zemljišč. 7. člen Delovni' ljudje, ki se jim po predpisih o davkih občanov ne ugotavlja dohodek (pavšalisti) in tisti, ki prvič začnejo samostojno opravljati poklicno dejavnost, plačujejo prispevek od osnove, ki je enaka povprečnemu mesečnemu osebnemu dohodku na zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu 1982. 8. člen Delovni ljudje, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (arhitekti, umetniki, filmski delavci, književniki, izumitelji, novinarji proizvajalci, znan- stveniki, književniki del, glasbeniki, tolmači, likovni oblikovalci, gradbeni inženirji in tehniki, fotografi, rejnice, nogometaši-neamaterji, športniki, manekeni in modni delavci, artisti-plesalci, kolporterji tiska, šport-niki-amaterji, ki prejemajo hranarino, duhovniki, prtljažni nosači, delavci na kmetijskih zemljiščih) in osebe, ki so sklenile s kmetijsko ali drugo delovno organizacijo pogodbo o kooperaciji ter druge osebe, ki niso naštete v tem sklepu, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega ih invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto zneske. Te osnove so osnove tudi za odmero pravic do socialne varnosti. 9. člen Za delavce, ki so zaposleni pri civilnih pravnih osebah, je osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov osebnih dohodkov, določen s pogodbo o delovnem razmerju. Tako* določena osnova ne sme biti nižja od 101 %> zneska, ki predstavlja minimalne življenjske stroške v SR Sloveniji. Te ugotovi Zavod SR Slovenije za statistiko in jih objavi dvakrat letno v Uradnem listu SRS in sicer v maju in septembru. Ta osnova je osnova tudi za odmero pravic do socialne varnosti. 10. člen Višina prispevka iz 2., 3., 4., 5., 7., 8. in 9. člena tega sklepa se obračunava in plačuje po stopnji 11,05. 11. člen Višina prispevka za delovne ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in se jim ugotavlja dohodek, je določena dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1983 (Uradni list SRS, št. 45/82). Osnova za obračunavanje prispevkov za delovne ljudi iz prvega odstavka tega člena je določena v zakonu o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80). 12. člen Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in občani, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 470 din mesečno na posameznega upravičenca. 13. člen Za osebe, ki delajo na podlagi 74. člena zakona o delovnih razmerjih, je osnova za plačilo prispevka za zdravstvene Storitve osebni dohodek, pridobljen z delom preko polnega delovnega časa. Prispevek se obračunava in plačuje iz dohodka po osnovi osebnega dohodka in po stopnji objavljeni v Uradnem Kertu SRS, št. 45/82. 14. člen Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja republik in pokrajin razen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije, plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14e/o. 15. člen Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, za delavce — upokojence in druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu in za delavce — kmete, kadar opravljajo storitve pri' organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, plačujejo zavezanci prispevek za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicne bolezni po stopnji 6°/o bruto prejemka. 16. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevek za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali', ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, za ves čas odsotnosti z dela. Osnova za obračun prispevka iz prvega odstavka tega člena je poprečni mesečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjih šestih mesecih pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust, ali ko je nastopila druga okolnost te prvega odstavka tega člena. Prispevek za zdravstveno varstvo iz tega člena se obračunava in plačuje po stopnji iz 10. člena tega sklepa. 17. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1982 dalje (Uradni list SRS, št. 12/82). 18. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje. St. 06-1/83 Vrhnika, dne 3. marca 1983. Predsednica skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika Mihaela Verbič 1. r. ŽALEC 412. Skupščina občine Žalec je na podlagi 617., 622., 628. in 631. člena zakona o združenem .delu (Uradni list SFRJ, št 53/76) 1. in 9. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni’ list SRS, št. 9/78, 39/79, 9/80. 14/80, 16/80 in 1/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. februarja 1983 sprejela SKLEP « začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji Sigma Žalec, Pečnikova 1, v DSSS Žalec, Pečnikova 1 in TOZD Sanitarne stene in montaža Za-bukovica v njeni sestavi 1 Skupščina občine Žalec ugotavlja, da so v delovni organizaciji Sigma Žalec, Pečnikova 1, v DSSS Žalec, Pečnikova 1 in v TOZD Sanitarne stene in montaža Za-bukovica v sestavi te delovne organizacije nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih in da so huje oškodovani družbeni interesi, ki kot take izrecno določata 619. in 620. člena zakona o združenem delu in 1. člen zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine. 2 V delovni organizaciji Sigma Žalec, Pečnikova 1 in v DSSS Žalec, Pečnikova 1 ter v TOZD Sanitarne stene in montaža Zabukovica v sestavi te delovne organizacije se zaradi izredno hudih kršitev določil 619. 'in 620. člena zakona o združenem delu imenuje začasni organ. 3 V delovni organizaciji Sigma Žalec se imenuje tričlanski kolegijski začasni organ, ki ga sestavljajo: Predsednik: Marjan Divjak, dipl. inž. strojništva, individualni poslovodni organ, TOZD inženiring in projektiva v sestavu DO Kovinotehna Celje, član: Dolfe Naraks, ekonomist, individualni poslovodni organ TOZD Nama Žalec, član: Stane J u r j o v e c , pravnik, vodja splošno-kadrovskega sektorja v DO Ferralit Žalec Ko začne z delom v delovni organizaciji začasni organ: 1. preneha opravljati funkcijo v. d. individualnega poslovodnega organa Radovan Gorišek 2. se začasno omejijo naslednje samoupravne pravice delavcem temeljnih organizacij združenega dela in DSSS pri odločanju po delegatih v delavskem svetu delovne organizacije: — pri sprejemanju letnega plana delovne organizacije, — pri določanju poslovne politike in ukrepov za njeno izvajanje, — pri ukrepih za izvajanje plana. Začasni organ prevzame vse pravice, dolžnosti in odgovornosti individualnega organa delovne organizacije, ki jih ima ta po ustavi, zakonih in samoupravnih splošnih aktih delovne organizacije. Začasni organ prevzame odločanje o zadevah iz druge točke prejšnjega odstavka. Predsednik začasnega organa zastopa in predstavlja delovno organizacijo. Začasni organ mora do 31. 12. 1983 izvesti postopek imenovanja novega individualnega poslovodnega organa delovne organizacije Sigma Žalec 4 V delovni skupnosti skupnih služb v sestavi delovne organizacije Sigma se z dnem, ko začne z delom začasni organ delovne organizacije: l.a) odstavi vodja splošnokadrovskega sektorja Milan Lazanski, b) odstavi vodja komercialnega sektorja Engelbert Basic, c) odstavi vodja tehničnega sektorja Rudolf Koklič; 2. začasno omejijo samoupravne pravice delavcev, ko odločajo po delegatih v delavskem svetu delovne skupnosti skupnih služb pri odločanju v naslednjih zadevah: — pri sprejemanju predloga programa dela DSSS, — pri sprejemanju samoupravnih splošnih aktov oziroma njihovih predlogov, s katerimi se urejajo notranja organizacija del in nalog s kadrovsko strukturo; 3. začasno omejijo pravice delavcev pri odločanju v komisiji za delovna razmerja: — pri sklenitvi delovnega razmerja delavcev, — pri razporejanju delavcev. Začasni organ delovne organizacije prevzame dolžnosti vodje splošno kadrovskega sektorja, vodje komercialnega sektorja in vodje tehničnega sektorja ter odločanje o vseh tistih zadevah, za katere so začasno omejene pravice odločanja v delavskem svetu delovne skupnosti skupnih služb in v komisiji za delovna razmerja, kar je navedeno v 2. in 3. točki prvega odstavka. Začasni organ delovne organizacije zastopa delovno skupnost skupnih služb. Začasni organ delovne organizacije mora do 31. 12. 1983 izvesti postopek za imenovanje novih delavcev za dela in naloge vodje splošno kadrovskega sektorja, vodjo komercialnega sektorja in vodjo tehničnega sektorja. V TOZD Sanitarne stene in montaža v sestavi delovne organizacije Sigma se za individualnega začasnega organa imenuje Martin Gorišek, dipl. inž. organizacije dela, vodja razvojne službe v DSSS Žalec. Ko začne z delom v temeljni organizaciji združenega dela začasni organ: 1. preneha opravljati funkcijo individualnega poslovodnega organa vršilec dolžnosti individualnega poslovodnega organa Lazanski Milan, 2. se začasno omejijo samoupravne pravice delavcev, ko odločajo po delegatih v delavskem svetu TOZD Sanitarne stene in montaža pri odločanju v naslednjih zadevah: — pri sprejemanju letnega plana TOZD, — pri določanju poslovne politike in ukrepov za njeno izvajanje ter ukrepe za izvajanje plana, — pri sprejemanju samoupravnih splošnih aktov,' oziroma predlogov s katerimi se ureja notranja organizacija dela in razvid del in nalog; 3. se začasno omejijo pravice delavcev pri odločanju v komisiji za delovna razmerja: — pri sklenitvi delovnega razmerja, — pri razporejanju delavcev. Začasni organ prevzame vse pravice, dolžnosti in odgovornosti individualnega poslovodnega organa temeljne organizacije združenega dela, ki jih ima po ustavi, zakonih in samoupravnih splošnih aktih temeljne organizacije združenega dela. Začasni organ prevzame odločanje o vseh tistih zadevah, za katere so začasno omejene pravice odločanja v delavskem svetu temeljne organizacije zdru- ženega dela in v komisiji za delovna razmerja in so navedene v drugi in tretji točki drugega odstavka. Začasni organ zastopa temeljno organizacijo združenega dela. Začasni organ temeljne organizacije mora do 31. 12. 1983 izvesti postopek imenovanja individualnega poslovodnega organa TOZD Sanitarne stene in montaža Zabukovica. 5 Začasna organa se imenujeta za čas uveljavitve tega sklepa do 31. 12. 1983. 6 Začasna organa sta dolžna sproti obveščati občinsko skupščino in njen izvršni svet o svojih ugotovitvah in rezultatih pri odpravi motenj v samoupravnih odnosih in odpravljanju razlogov, zaradi katerih so bili huje oškodovani družbeni interesi. 7 Delovna organizacija Sigma Žalec, delovna skupnost skupnih služb in TOZD Sanitarne stene in montaža so dolžni nositi vse stroške, ki jih zahteva izvajanje začasnega ukrepa družbenega varstva. Nadomestilo osebnega dohodka predsednika in članov začasnega organa delovne organizacije in začasnega organa TOZD Sanitarne stene se refundira v višini nadomestila osebnega dohodka, ki ga le-ti prejemajo v organizaciji, kjer so v delovnem razmerju, povečanega za 20 %>. . 8 Za spremljanje uresničevanja začasnih ukrepov družbenega- varstva po tem sklepu je pooblaščen izvršni svet. 9 Začasna organa in njihova pooblastila se vpišejo v sodni register. 10 Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetja Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. 11 Pouk o pravnem sredstvu: Zoper sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva imajo prizadeti, zoper katere je izrečen začasni ukrep, sindikat in družbeni pravobranilec samoupravljanja pravico, da v roku 15 dni vložijo zahtevo na Sodišče združenega dela SR Slovenije, da odloči o zakonitosti tega sklepa. Zahteva za preizkus zakonitosti sklepa ne odloži njegove izvršitve. St. 06-3/83-1/1 Žalec, dne 23. februarja 1983. Predsednik Skupščine občine Žalec Viljem Petek 1. r. POPRAVEK V resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981—1985 v letu 1983, objavljeni v Uradnem listu SRS, št. 5-235/83 z dne 10. II. 1983, se: — v poglavju III se v 1. točki .začetek drugega stavka pravilno glasi: »Izvoz na konvertibilno področje.. .< — v poglavju III se v zadnjem odstavku 4. točke pod c) stopnja 0,25 °/o pravilno glasi »0,025 °/»«. Sekretarka Skupščine občine Kamnik Marija Gorjan 1. r. POPRAVEK V sklepu o osnovah in stopnjah prispevkov za zdravstveno varstvo za določene skupine uporabnikov, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 7-361/83 z dne 4. marca 1983 se 3. in 5. člen pravilno glasita: »3. člen Osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve plačujejo prispevek po stopnji, ki je za uporabnike — delavce določen iz dohodka in bruto osebnih dohodkov, prispevna osnova pa je ista, kot je to določeno v,pogodbi o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. 5. člen Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje ali jim preneha lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem no-stilcu'zdravstvenega varstva, plačujejo prispevek po stopnji, ki je določena za uporabnike — delavce iz dohodka in bruto osebnih dohodkov preračunana na neto stopnje od osnov, Iti jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Za osebe, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (dataširani delavci), so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju ali se učijo oziroma so na praksi, plačuje delovna organizacija prispevek po stopnji, ki je določena za uporabnike — delavce iz dohodka in bruto osebnih dohodkov preračunano na neto stopnje od mesečnih osnov po- prvem odstavku tega člena. Za osebe iz prvega in drugega .odstavka tega člena in inozemske upokojence, katerim v tujini ali po mednarodnih sporazumih ni zagotovljeno zdravstveno varstvo za družinske člane, ki prebivajo v domovini, plačujejo osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena in inozemski upokojenci prispevek po stopnji, ki je določena za uporabnike — delavce, osnova pa je minimalni življenjski strošek (minimalni osebni dohodek).« Strokovna služba OZS Dravograd, Radlje, Ravne POPRAVEK V odloku o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občihe Slovenske Konjice za I. trimesečje 1983. leta (Uradni list SRS, št. 1-93/83) se v drugem členu v žadnji vrstici za letnico »1982« vejica nadomesti s piko in črta nadaljnje besedilo. Sekretar Skupščine občine Slovenske Konjice Božidar Punčuh 1. r. VSEBINA IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE Stran 378. Odlok o načinu vrednotenja in stopnjah amortizacije osnovnih sredstev delovnih ljudi, ki s samostojnim osebnim delom in z lastnimi delovnimi sredstvi opravljajo kmetijsko, gospodarsko ali poklicno dejavnost 509 379. Odlok o določitvi pristojnega organa za izdajanje potrdil za oprostitev polaganja depozita na dinarje, ki jih imajo občani pravico odnesti iz Jugoslavije 513 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 380. Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iž osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti ža leto 1983 513 381. Odredba o spreiiiembi in dopolnitvi odredbe o pre- hodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti ' 514 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 382. Sklep o okvirih za višino naložb v vzgojnoizobraže- valne objekte v letu 1983 514 383- Ugotovitveni sklep Izobraževalne skupnosti Slovenije 518 384. Sklep o valorizaciji vrednosti točke kadrovskih štipendij 518 385. Navodila za Uveljavljanje regresa za skupinska potovanja otrok in mladine 519 386. Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe o de- lovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki 520 ORGANI IN ORGANIZACIJE; V OBClNl 287. Družbeni plan mesta Ljubljane za obdobje 1981—1985 527 388. Sklep o dohodkovnih pogojiti in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1983 (Brežice) 558 389. Sklep o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za občinski prodiram otroškega valstva (Brežice) 560 390. Sklep o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za socialno skrbstvo (Brežice) 560 391. Sklep o enotni valorizaciji preživnin v letu 1983 (Brežice) 561 392. Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarhe preglede in dovoljenja v občini Cerknica 561 393. Odlok o določitvi kmetij za katere velja posebna ure- ditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Grosuplje) 562 394. Odlok o spremembi odloka o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Grosuplje 572 Stran 395. Sklep o pooblastitvi Zavoda za prostorsko, komunal- no in stanovanjsko urejanje Grosuplje za opravljanje storitev s področja zadev geodetske službe 572 396. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v delu in denarju v naselju Zakojca • za obnovitev vodovoda (Idrija) 572 397. Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Kamnik) 574 398. Odlok o spremembah oiloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Laško) 574 399. Odlok o spremembah odloka o komunalnih taksah (Laško) 574 400. Odločba o ugotovitvi splošnega interesa za dograditev odprtih skladiščnih prostorov (Laško) 575 401. Sklep o določitvi pavšalnega zneska prispevka za zdravstvena varstvo za tujce, zaposlene v Mednarodnem čeiitru ža upravljanje podjetij v družbeni lastnini v deželah v razvoju za 1983. leto (Ljubljana Bežigrad) 575 402. Sklep o izvolitvi sodnika Sodišča združenega dela v Ljubljani (Ljubljana Center) 576 403. Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1983 dalje (Novo mesto) , ^ 576 404. Sklep o obračuhaxranju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1 januarja 1983 dalje (Ribnica) 577 405. Sklep o uxTcdbi ‘samoprispevka (Slovenska Bistrica) 579 408. Potočilo o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka za izvedbo referendumskega programa (Slovenska Bistrica) 589 407. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispev- ka x krajevni skiipnosci Šmartno na Pohorju (Slovenska Bistrica) 580 408. Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Šmarje pri Jelšah) 582 409. Odlok o urbanističnem načrtu območja naselja Rogaška Slatina (Šmarje pri Jelšah) 582 410. Sklep o zaključnem računu Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika 582 411. Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo bd i. januarja 1983 dalje (Vrhnika) 583 412. Sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v de- lovni organizaciji Sigma Žalec, Pečnikova 1, v DSSS Žalec, Pečnikova 1 in TOZD Sanitarne stene in montaža Zabukovica v njeni sestavi (Žalec) 5M — Popravek resolucije o politiki Izvajanja družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981—1985 v letu 1983 586 — Popravek sklepa e osnovah in stopnjah prispevkov za zdravstveno varstvo za določene skupine uporabnikov (Ravne) 586 — Popravek odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Slovenske Konjice *a L trimesečje 1983. leta 581 PONATISNILI SMO BROŠURO Zakon o delovnih razmerjih Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti v katero smo vključili tudi zadnje spremembe in dopolnitve zakona o delovnih razmerjih, ki jih je sprejela Skupščina SR Slovenije decembra 1982. S spremembami in dopolnitvami obeh zakonov, ki zadevajo skoraj vsa poglavja zakonov, bodo delavci v skladu s svojimi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi urejali več vprašanj kot doslej v samoupravnih splošnih aktih. Ker je v uvodnih pojasnilih, ki jih je napisala mag. Anica Popovič, namestnica predsednika republiškega komiteja za delo,' vrsta praktičnih napotkov, je zbirka nepogrešljiv pripomoček pri spreminjanju in dopolnjevanju samoupravnih splošnih aktov o delovnih razmerjih ne le — pravnikom in drugim strokovnjakom, ki se ukvarjajo z delovnimi razmerji, — članom organov za delovna razmerja in disciplinskih komisij, — članom delavskih svetov in drugih organov upravljanja, ampak tudi — vsem delavcem, ki morajo biti seznanjeni z omenjenimi pomembnimi novostmi, ki se tičejo njihovih pravic in obveznosti. Cena 100 din Naročila sprejema CZ URADNI LIST SRS, Ljubljana, Kardeljeva 12, p. p. 379 Izdaja časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1982 650 din. Inozemstvo 1800 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Kardeljeva 12 — Poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredmštvo. sekretar, šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo, naročnine 211 814 — Žiro račun 60100-503-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72