Lato XIV.
W Celju, dne 26. fjbrnvaija 1904. L
Stev. 16.
Kkaia dvakrat na teden, in sicei vsak «oreJt In petek, — Dopisi naj se Izvolijo pošiljat« urednlàtvu, In sicer franklrano. - Rokopis« se oe vradtjo » Z« Inserate se plačuf»
1 krono leraeljne pristojbine ter od vsake petlt-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust — NaroCnlna za celo leto 8 kroa,
:a pol leta * krone *a četn leia 2 kroni; ista naj se pošilja Upravništvu „Domovine" * Celiu.
Občeslovensko obrtno društvo v Celju.
„Kje je naši ikoč", se vprašujemo danza-due vem Slovenci, kje je oni temelj, na katerega naj si zgradimo svojo bodočnost? — Dslsč ao «e zmotili oni, ki so stavili vse nade le v naše kmetsko ljudstvo, daleč, pravimo, zato, ker so si zgradili svoje zlate gradove na temelj, ki še ni goden za težko stavbo. Naše kmetsko ljud stvo je treba šnia vzgojiti, seveda ne povsod, k&jti tupatam ju tudi ono že probujeno, dovzetno za narodnostne težnje. Drugače pa je z našim obrtnim stanom. Obrtnik je splošno na-obraženejši od kmetovalca, on je v večji dotiki z inteligentnejšimi sloji, življenski pogoji mu dajejo večjo priliko za samoizobrazbo, vobče obrtnik je mnogo dovzetnejši za ideje izven njegovega lastnega delokroga, kakor pa kmetovalec. Ako še poseLej promatramo slovenskega obrtnika, moramo reči, da je, tudi oni na deželi, mnogo naprednejši od kmetovalca Izučil se je morda aie- - doraci dh kmetih, ali želj» pn Tečem beli-Sera ga je vlekla v svet, kjer mu je njegova prirodaa nadarjenost odprla pogled v vse druge razmere, kakor pa vladajo na kmetih. Ia kaj naj porečemo o slovenskem obrtniku v naših trgih in mestih. Tu je obrtništvo odločilni činitelj vsega javnega življenja oni srednji sloj, ki tvori skoraj neopazljivo prehod od zgoraj nizdoli, sloj, ki tvori pravzaptav naše meščanstvo, sloj, s katerim mora računati narodna politika v prsi vrsti.
Slovensko obrtništvo je v sedanjih razmerah oni temelj, na katerega se more z zaupanjem graditi stavba slovenske prihodnjosti. Ni torej čuda, da se posebno pri nas na Štajarskem goji v zadnjem času vedno intenzivnejše misel zdru ž tve obrtnih slojev v svrho njihove okrepitve in ž njo zvezane, globoko v narodni napredek
posegajoče delotvorne sile. V našem obrtništvu je dosedaj Se zakopan lep del energije slovenskega naroda, kateri je treba le odpreti vhod na skupno torišče, da nastopi potem kot neomaj Ijiva falanga v bojne vrste. In začelo se je že z delom v tej smeri; daj Bog, da bodo uspehi vredni truda.
V slogi je moč, v neslogi propad, — pravi pregovor, in to je bridko čutilo tudi slovensko obrtništvo. Kar posameznik nikdar ne doseže, je možno trdni zvezi, kjer deluje eden za vse, vsi za *n3ga, — slovensko obrtništvo je občutilo potrebo stanovske organizacije.
Kakor je v drugih ozirib Celje središče spodnještajarskega Slovenstva, jè tudi v tej zadevi stopilo na čelo skupni akciji.
Že dolgo vrsto let obstoječe „Občeslovensko obrtno društvo v Celju", ki pa je zaradi raznih neprilik do lanskega leta takorekoč le životarilo, se je v zadnjem času krepko povzdignilo in začelo s pripravami za občo organizacijo slovenskega obrtništva. Društvo spoji na najširši podlagi in more vutrezati vsem zahtevam slovenskega obrtnika. S»v«da je cdr.ioo- od obrtnikov samih, da bo društvo moglo vršiti svojo nalogo, kajti le tedaj, ako se člani trdo oklenijo društva, le tedaj bo mogoče doseči cilje, za katerimi stremi društvo — vsestranska okrepitev slovenskega obrtništva.
Prošlo soboto se je vršil društveni občni zbor. Gotovo bo zanimalo vsakega slovenskega obrtnika, ako obširneje poročamo o tem občnem zboru, kajti razmere so skoraj povsod enake, ali pa vsaj podobne; iste težave, ki težijo celjskega obrtnika, težijo tudi njegovega tovariša po drugih krajih naše Štajarske, ali kakor bi rekli slovenske obrtnike pač žuli čevelj povsod na istem kraju.
Občni zbor je otvoril predsednik g Peter Ko3trc pozdravil navzoče in dal besedo društve-
nemu tajniku, da poroča o društvenem ^delovanju v preteklem letu. Tajnik g. Strupi poroča sledeče :
Društvo šteje 58 udov. Društvene zadeve so se razpravljale v 15 odborovih in 5 odsekovih sejah. Najboljši dokaz, koliko zaupanje se stavi v društvo, je pač to, da je dobil odbor tekom leta razun ustmenih vprašanj nad 250 dopisov. Odbor je posredoval pri nastavljanju slovenskih obrtnikov. V štirih slučajih se mu je to posrečilo, v dveh se pa zgodi' v najkrajšem času. Ravnotako je posredoval odbor in sicer uspešno v večih slučajih pri davčni oblasti zaradi nalaganja davka. Člani in nečlani društva so se obračali na odbor za nameščanje pomočnikov in učencav, s čimer se je večinoma lahko vsestransko ustreglo. Učenci so večinoma iz Hrvatskega in gospodarji so prav zadovoljni ž njim'. V zadevi petrogradske vseslovanske razstave je odbor razvil živahno delovanje, da se je udeleži čim več slovenskih obrtnikov. Ker se je pa razstava prenesla na poznejši čas, se je to delo začasno opustilo. V zadevi ustanovitve denarnega zavoda, ki bi daj&i draštv&nim čianom na vknjižtsne, ne plačane račune konsumentov do primerne visokosti posojila ali podpore, se je stor io vse mogoče, toda vsled nastalih zaprek se ni moglo doseči zaželjenega uspeha. Toda stvar se ni opu stila, temveč bo društvo vedno stremilo za tem, da si po nasvetu „Pomagajte si sami in Bog vam bo tudi pomagal", da si ustanovi denarni zavod, ki bo v malih razmerah lahko pomagal društvenikom iz slučajne zadrege. Društv. odbor je nadalje naprosil slovenske državne poslance, da naj deiujejo na to, da se bo čim prej izdelai obrtniški zakon, po katerem bo obrtništvu omogočen napredek. Društvo je vkljub slabemu gmot-| nemu stanju vendar večkrat pomagalo društve-j ni kom s podporami in posojili, Glede zaupnega shoda slovenskih obrtnikov je društveni odbor
LISTEK.
Modre lučice.
Maksim Gorkij. — Prevel E. Olgin.
Naslednje povesti sem slišal ob morskem obrežju pri Akjermanu v Bésarabiji.
Nekcč zvečer, ko je b la že dnevna vinska trgatev končana, je stopalo nekaj Moldavcev, 8 katerimi sem skupaj ^delal, proti morskemu obrežju, le jaz in starka Izegril sva zaostala v prijetni senci vinske trte in molče gledala na tleh ležeč, kako so se izgubljale silhouete od hajajočih v temni nočni megli in temnikastem zelenju
Po-oč in Bmejoč se so šli — možje — bronaste barve, močnih brk in z gostimi kodri doli do ram, v kratkih jopičih in širokih hlačah; žene in deklice — vesele, vitke kot jelke, temnomo drih oči — tudi bronaste barve. Svileno mehke temne lase so imele razvezane in v toplem lahnem vetriču, ki se je ž njimi poigraval, so zazveneli zdaj pa zdaj vanje vpleteni novci. V enakomernih sunkih je vel veter, vendar se je nekaterikrat zdelo, kakor da je nekaj nevidnega preskočil: potegnil je silneje in vzpihaval črne
lase, da so se fantastično vili krog glav. Ia nekako čudne in bajnostne so postale ženske vsled tega. Vedno dalje in dalje so odhajale od naju in noč in fantazija ste nama jih ustvarjali vedno lepše.
Nekdo je igral vijolino — neka deklica ga je spremljala v mehkem altu; smeh se je začul — >n v domišljiji so postali vsi ti glasovi kita pisanih trakov, plapolajočih nad temnimi postavami v megli odhajajočih ljudi.
Zrak je bil napolnjen ostrega vonja morskega in vlažnega izpuhtevanja zemlje, katero je pravkar pred večerom porosil lahen dež. Ša sedai so se podili pod nebom mogGčni, čudno oblikovani oblaki semintja; tukaj mehki kot oblaki dima, modro-sivi in pepelnato-modri, tamkaj — nagromadeni, čudnih oblik, skalovju enako, tem-no-črni in temno rujavi. Prijazno se je svetlikalo skozi majhne presledke temnomodro nebo, posuto z zlatimi zvezdami. In vse to — glasovi in I vonj, oblaki in ljudje — je bilo bajno, krasno, vendar žalostno, kakor začetek čudovite pravljice. Vse je bilo tako krasno in harmonično, pa kakor zadržano v svojem razvoju in umirajoče: premalo ropota, živahnega zvočnega ropota, ki postaja vedno jačji, močnejši; a ta tukaj je bil le t lab, ponehal je, popolnoma utihnil oddaljujoč
se in se zopet oživel v žalostnih tožbah o nečem mogoče o sreči, ki je tako nestanovitna in tako slučajna.
Vse to sem opazoval in čudne fantastične želje so mi vstale v srcu: rad bi se spremenil v prah, da bi me veter razpihal na vse strani; rad bi se zlil kot topla reka po stepi tja do morja in kot opalno barvana meglica vzpuhtel k nebu; rad bi ves ta čarobni večer napolnil s
seboj....... in jaz sem bil žalosten, ne da bi
vedel zakaj.
„Čemu nisi šel z njimi?" me je vprašala zdajci starka Izegril v ruščini.
Dolgo življenje ji je sključilo in uklonilo telo, in solzne so bile njene črne oči in motne. Suhi gla3 ni vibriral, temveč škripal je, kakor da govori starka s kostmi.
„Ne maram", sem ji odvrnil na njeno vprašanje.
„Ah! To ste Rusi vendar čudni ljudje! Tako mračni in demonski ! Naše mladenke se vas boje — in ti si vendar mlad in močan".
Mesec je vzhajal. Polna je bila njega obla i in krvavordeča in zdelo se je, da se je dvignila iz naročja te širne stepe, ki je v svojem življenju za v žila toliko človeškega mesa in popila toliko krvi in ki je gotovo radi tega postala tako
storil vsa pripravljalna dela in bo tudi naprej zbiral gradivo, o katerem bi se na shodu moglo obravnavati. Žali bog pa se kaže i v Celju samem in tudi zunaj vse premalo zanimanja za ta ve levažni shod. DruStvo je" pripravljeno ugoditi vsem tozadevnim željam in daje radovoljno vsa pojasnila. Treba je le več zaupnosti. Kdor hoče imeti kaj koristi od vsega dela, naj se zaupno obrne na društvo, ki mu bo gotovo rado po mo gočnosti ustreglo.
Blagajnik gosp. Terček poroča o denarnem stanju društva. — Dohodkov je imelo društvo 1104 K 62 v, stroškov pa 1061 K 73 v, torej preostanka 41 K 89 v. Društveno imetje znaša 664 K 47 v, ki se je pomnožilo v preteklem letu za 305 K. Posojene vsote so zavarovane z me-njicami. Sicer se pa denar posojuje na kratke obroke in je ta posojila smatrati bolj za podpore nego posojila. Računi se odobre.
Po § 15. društenih pravil se po žrebu določi 5 odbornikov, ki izstopijo iz odbora. Izžre- j bani so bili gg.: dr, Dečko, Hočevar, Kmecl, j Kregar in Zabukošek. Pri sledeči volitvi so bili nato izvoljeni gg.: dr. Dečko, Hočevar, Jošt, dr. Janko Sernec in Zabukošek.
Občni zbor je nato naložil odboru, da naj zopet premotriva ustanovitev denarnega zavoda, kajti stvar je tako potrebna, da je želeti ugodne rešitve v najkrajšem času. Zadeva je toliko važna, da bi bilo vredno razpravljati o nji tudi na obrtniškem shodu
Nadalje se je razvila živahna debata o geslu „svoji k svojim". Ostro se je grajalo posto panje občinstva, posebno boljših slojev, ki vzlic temu, da imajo na razpolago iste predmete, iste dobrote in iste cene pri slovenskih obrtnikih, pa vzlic temu redno zahajajo v protinarodne trgo vine, v protinarodne delavnice. Ako ne kupujejo svojih potrebščin ravno na mestu pri protina-rodnih ljudeh, si jih pa naročajo iz Dunaja, Gradca itd , dasiravno jim narodni obrtniki nudijo iste stvari in večkrat še cenejše kot drugi. Pa ne samo to. Saj se prigodi tupatam, da v resnici kak slovenski obrtnik proda odjemalcu predmet, ki ni najboljši, ali največkrat je temu krivo, da je i on dobil slabo blago za dobro, da bi namenoma prodajal slabo za dobro, to se pač redko kedaj zgodi. Ali občinstvo tu meri z vse drugo mero. Pri Nemcu je vse dobro, Slovenec je pa v takem slučaju „goljuf", katerega je treba opravljati na cesti, v gostilni in bogve kje še povsod, da se mu odvzame dobro ime in ž njim delo in zaslužek. V odpravo teh neznosnih razmer posluje v obrtnem društvu poseben odsek, na katerega naj se i odjemalci i obrtniki zaupno obračajo. Odsek bo opozoril občinstvo na pravo pot, pa tudi obrtnika, ako je v resnici kaj zakrivil. Tudi to bi bil predmet za obrtniški shod, saj vladajo iste razmere povsod, ne samo v Celju.
Glede obrtniškega shoda je predsednik poročal, da se delajo pridno priprave. Časa določiti
še ni mogoče, ker stvar še ni popolnoma dozorela in od zunaj še ni pravega zanimanja. Pač pa se bo takoj, ko bodo vsi pogoji tu, določilo vse natančnejše, da bo potem mogoče res stvarno obravnavati in tudi kaj doseči, da ne bo ostalo vse le na papirju, v resnici pa nič.
Po rešitvi še nekaterih notranjih društvenih zadev manjše važnosti, je zaključil predsednik občni zbor s ponovnim pozivom na udeležnike, da naj se trdno oklenejo društva, ki jim bo le tedaj moglo podajati one koristi, katerih se na dejajo od njega.
Kakor je torej videti, živi celjsko obrtno društvo živahno življenje. Lepe cilje si je postavilo in deluje z vsemi močmi, da bi jib tudi doseglo. V prvi vrsti mu je seveda na tem ležeče, da oživotvori misel o združenju vsega slovenskega obrtništva na Spodnjem Štajarskem. Ker so torej ti cilji važni ne le za obrtništvo samo, temveč v največji meri za splošni na predek celokupne slovenske stvari, je pač dolž nost vseh v to poklicanih činiteljev, da pomorejo društvu, da bo čim prej doseglo svoj namen. Krepko organizovano slovensko obrtništvo bo najmočnejša opora našemu boju za pravice slo venskega naroda v naši od vrha do tal ponem Čurjeni kronovini. To bo ona falanga, na katero se nam bo lahko opirati vsak čas, to bo oni temelj, na katerega bomo lahko zgradili boljšo sloveasko bodočnost Komur je torej mar napredek slovenskega naroda, naj stori svojo dolžnost.
V spomin
Albinu Schwingerju, župniku pri Sv. Miklavžu, f dne 20. svečana 1904
Omnes codem eogimur.
Horacij.
V kratkem bi spet Ti svoj god praznoval veselo j
med znanci, kakor si ga praznoval petdeset in devet let, toda usodin ukaz odločil je letos inače:
Tebe posläla je smrt v groba tihotnega mir ; žitelji morajo tja,"1 kjer vlada pod zemljo trohnoba, kjer dolgi spanec je kralj, kjer ni več mesta
skrbem ;
Tebe poklical je Bog za dobo še čile krepkosti, ko bi lahkó nekaj let njemu še delal na
čast.
Blagi pokojnik! Tvoj mar je storil veliko za
ljudstvo,
vedno mu pravo pot, ki je najboljša, kazoč. Tvojih posebnih vrlin bo dolgo spominjal se narod, ki Te je ljubil gorkč, Tebi je vdan bil gorkó, ki Te je ljubil takó, kakor vrli sin ljubi očeta, ki je že žrtvoval mnogo let njemu v korist. Kakor ponavlja se cvet mnogokrat na sadnem
drevesu,
sladki sad nam nudeč, kadar jesenski je čas; täko ponävljala bo se do Tebe ljubezen župljanov,
ko naših vnukov bo broj delal sred vinskih
goric.
V hladni gomili pokój Ti bodi večno plačilo, bodi plačilo za trud, ki si ga tukaj imel.
B. Flegerič.
Celjske in štajarske novice.
—	Igra ,Legijonarji" se je morala vsled nastalih zaprek preložiti na nedeljo 13. marca. — „Celjsko pevsko društvo* tem potom poživlja vse sodelujoče, da se redno udeležujejo vaj za to igro, da bo uprizoritev takšna, kakor jo igra zasluži.
—	Prst božji. Malo je manjkalo, da celjski Nemci in nemškutarji niso znoreli od samega veselja, ko se je izvedelo, da je v celjskem okraj nem zastopu znani Kosem poneveril denar. Nemški mogotec dr. Jabornegg je ob ti priliki mislil, da je že kar postal kak nemški bog, kateremu bode vsa moč naenkrat v roke prišla, ter bodo po njegovem mnenju slovenski prebivalci okraja tako zabiti, da bodo odslej naprej zaupali samo Nemcem in nemčurjem. Izbral je pa bil dr. Jabornegg baje že kar bodočega tajnika za okrajni zastop, če bi njegove vojniškim in teharskim primerne volilne mahinacije izvo-jevale nemčurjem zmago. Toda prst božji se je pokazal. Zadnje dni se je po Celju splošno razširila govorica in je tudi že dokazano, da je temu baje tako prebrisanemu in modremu nemškemu odvetniku vsled nezadostnega nadzorstva in prevelikega zaupanja njegov uradnik poneveril mnogo tisočakov „šparkasinega" denarja ter ž njimi pobrisal, Bog ve kam. Hadomušni ljudje pravijo, da je dr. Jabornegg menda baš tega Tenglerja določil za bodočega nemškega tajnika celjskega okrajnega zastopa. Toda menda se je Tengler v bližini dr. Jabornegga prepričal, da stvar nikakor ni gotova, ter je rajši vzel tam, kjer se mu je že zdaj ponudila ugodna prilika, mesto da bi počakal, da ga Nemci počaste s svojim zaupanjem pri blagajni okrajnega zastopa. Tudi dr. Jaborneggov zvesti pristaš J Rakusch, največji izmed celjskih „Nemcev", ima baje smolo s svojimi zvestimi. Govori se, da je^ btfo v njegovi trgovini mnogo pokradeno in ubogi Rakusch ratini rano ogoljufan v tem času, ko so ti gospodje mislili, da bodo Slovence v žlici nemške vode potopili. Mi oba okradena gospoda odkritosrčno pomilujemo, obenem pa naše nemške prijatelje opozarjamo, da njihova besna škodoželjnost morda vendar ni na mestu. Prst božji f
—	Celjski Nemoi so imeli na pepelnične sredo v hotelu „Stadt Wien" svoj „Heringschmaus". Kakor pravi „vahtarca", je bila dvorana polna do zadnjega kotička. Radi verjamemo, saj je ravno ta najzadnji kotiček izpolnjeval poslovodja prve slovenske tvrdke v Celju s svojo družino. Heil!
—	Sline se jim cedijo, namreč celjsk m nemčurjem po slovenskem denarju. Nemški „Ge
močna in bogata. Igličaste sence so od listja padale na naju, kakor mreža so pokrivale mene s starko in trepetale. Ob levi so se podile po stepi oblakov sence, ki jih je luna prodirala s svojim modrikastim svitom in napravila svetlejše in prozorneje. Glasovi od morja so komaj segali do naju: sedaj je tožila vijolina, zopet se je za-smejala mladenka, zapel je mladenič v mehkem baritonu in vse to se je družilo z enakomernim udarjanjem valov ob morski breg.
„Glej, glej tja, Laza I"
In pogledal sem tja, kamor je kazala starka s svojo tresočo roko: sence so begale tam, ve liko jih je bilo in ena med njimi, temnejša in gostejša od ostalih, je hitela hitreje in bolj pri tleh kakor sestre.
„Saj ni nikogar!" sem opomnil.
„Manj vidiš kot jaz, starka. Glej, ono temno tam, ki hiti po stepi".
In zopet sem pogledal, a ni bilo druzega kot one sence.
„To je vendar senca! Čemu mu praviš Laza?"
„Ker je; postal je sedaj že kot senoa. Tisoč let že živi, solnce mu je osušilo telo, kri in kosti in veter jih je razpihal. Glej, kaj vse lahko Bog stori s človekom radi njegove oSabnosti".
„Povej, kako je bilo" sem prašal v slutnji, da bom čul eno izmed onih krasnih, v stepi vzrojenih pravljic.
„Mnogo tisoč let je že minolo od onega dogodka. Tam daleč za morjem proti solnčnemu vzhodu je dežela velikanske reke in tamkaj ima vsak drevesni list in vsaka bilka toliko sence, I kolikor je človek rabi, da se obvaruje pred soln cem, silno pripekajočim.
Tako bogata je ona dežela.
Mogočno ljudstvo je živelo tamkaj; mnogo čred je imelo in moč in junaštvo je kazalo na lovu na divje živali. In po končanem lovu so pili, prepevajoč razne pesmi in šaleč se z mladenkami, lepšimi od ognja.
Nekoč — pri neki pojedini je bilo — pa se je zgodilo nekaj čudovitega. Izpod neba je planil orel med nje in odnesel v sinje višave mladenko, črnolaso in ljubko, noči podobno. S pušicami so streljali možje za njim, a brez uspeha so zopet padle na tla. In potem so šli deklice iskat, pa je niso mogli najti, in pozabili so jo, kakor se na svetu itak vse pozabi".
Starka je vedihnila in umolknila. Njen hripav glas je zvenel, kakor da se oglašajo v njenih prsih ▼ spominih oživljena stoletja. In
morje se je pridružilo, pripovedujoč eno izmed onih, na njegovih obrežjih nastalih legend.
„Vendar po dvajsetih letih se je vrnila slaba in izmučena in. neki mladenič je stopal poleg nje, krasen in krepak kot ona pred dvajsetimi leti. In ko so jo vprašali, kje je bila, je povedala, da jo je orel odnesel tja v gore in tamkaj ž njo živel kot s svojo ženo. Ta ž njo, ta je njegov sin, je dejala; očeta ni več: ko je postajal slab in so ga moči zapuščale, se je dvignil še enkrat visoko v sinje višave, sklenil peruti in padel med skalnate pečine, padel in se smrtno-nevarno ranil.
In vsi so občudovalno zrli v njegovega sina in videli so, da ni nič boljši od njih, le oči se mu bile mrzle in ponosne kot kralju ptičev. In ko so govorili ž njim, jim je odgovarjal, če je ravno hotel, ali pa je molčal, in ko so prišli starešine ljudstva, je govoril z njimi kot s svojimi vrstniki. In to >ih je razžalilo. Imenovali so ga pušico z nenabrušeno ostjo, in povedali so mo, da jih tisoč njemu enakih časti in se jim pokoli in dva tisoč toliko starih kakor on. A z drznim pogledom v očeh jim je odvrnil, da njemu enakih sploh ni ; naj jih že vsi éaste — ea jih ae bode in noče. In razsrdili so se ia rekli:
werbebund" je imel svoj oböni zbor. In temu „Gewerbebundu" gre slabo, zelo slabo. Ako se pomisli, koliko vpitja je bilo lani z njihovim obrtniökim shodom, katerega se je udeležilo celih 13Va oaeb, bi človek mislil, da imajo ti ljudje vsaj v blagajni nekaj; ali vsa njihova glorija je obstajala v 1350 K dohodkov in 1167 K stroäkov, torej borih 200 kronic več denarnega prometa kakor slovensko obrtno društvo v Celju, katero se ima boriti z vsemi mogočimi za prekami, dočim se nemško društvo od vseh strani podpira. In kaj je padlo v glavo tem špekulantom na slovenski denar. Avgusta meseca naj bi se priredila neka razstava, seveda s pomočjo „organiza oije obrtnikov v alpskih deželah". Ta organiza-cija bo stala na popolnoma gospodarski podlagi in se ne bo vmešavala v politiko!?! toda načelno bo poslovni jezik te organizacije nemški! Iz vseh krajev se baje oglašajo obrtniki za pristop, oelo iz »najbolj črnih" in celo iz Kranjske. Gla •ilo te organizacije je .Grazer Tagblatt". — No, pa recite, da ti gospodje ne umirajo samega hrepenenja po slovenskih groših. Torej celo po Kranjskem love na svoje Iimanice ljudi, ki so toliko neumni, da jim verjamejo Hm, Celje in nemško društvo, ki se ne vmešava v politiko, to se sploh ne da pomisliti, torej je vse zatrjevanje v tej zadevi naravnost smešno Slovenskih doneskov se jim hoče, da bi ž njimi okrepili svoja omajana stališča. Že edino to dejstvo, da je omazani g.aški „Tagblatt" društveno glasilo, zadostuje, da mora vsak Slovenec obrniti brbet temu društvu S cer se pa iz cele zadeve prav jasno razvidi, d* celjskim posilineoiškim obrtnikom že sedaj pretresa bodoč: slovenski obrtni shod ko9ti in mozeg.
— Poueverjenja in tatvine pri ,Nemcih' Ko je malovredci Kostm bil zasačen. da je poneveril pri ckrajnem zastopu celjskem velike vsote, nastal je takov viišč in takovo moralno razburjenje po calem nemštvu, zlasti pri Nemcih in nemškutarjih na Spodnjem Štajarskom, da bi moral človek misliti, pri Nemcih se kaj takega nikoli ne pripeti, se nikoli ni pripetilo, se sploh pripetiti ne more; slavili so nemško poštenost, berač svojo raztrgano malho Tej nemški poštenosti hočemo zanaprej posvečevati posebno požomost, da bode slovenski svet videl, kako je .poštenost" razširjena med Nemci in nem-àkntarji. — 1 Vsem je dobro v spominu, kako je nemški odličnjak in „Ehrenmann" Mravlagg, brat „slavnega" nemškega odvetnika dr. Mrav-lagga, prej kompanjona dr. Jabornegga v Celju, sedaj v Mariboru, poneveril in pokradel nemški posojilnici v Št Lenartu čez 70.000 K Ali ni to büa „eine wackere Tbat?" — 2. Dne 23 februvarja t. 1. je bila seja pri graški trgovski in obrtni zbornici, kjer se je v tajni seji gospodom svetnikom naznanilo, da je uradnik Henrik Förster malenkost 3476 K poneveril, potem popihal. Zbornica je enoglasno izrekla svoje mnenje, da ne kontrole, ne sekretarijata niti senca kakega
očitanja ne zadene, ter se je obema izrazilo popolno zaupanje! — Sreča, da ta zbornica ni slovenska, ampak nemška. Ko bi bila slovenska, tulilo bi vse noč in dan, da je vsega krivo slovensko predstojništvo, katero naj vso zgubo takoj poplača — 3. Nemškemu odvetniku dr. Ja-borneggu v Celju poneveril in ukradel je njegov nemški uradnik Tengler okolu 3800 K. Nemci so svoj čas dajali post festum dr. Sernecu tako pameten nasvet, zakaj ni on sam osebno vedno hodil na davkarijo po denar, pa se to ne bi zgodilo. Zakaj pa tega" niso svetovali sicer res strašno bistroumnemu g. dr. Jaborneggu, da bi vedno sam nosil v svojih poslih denar okolu, mesto da pošilja svoje uradnik«, ki mu meni nič, čeravno so Nemci, kradejo? Dr. Jabornegga še torej celo pri njegovem lastnem denarju lahko oskubijo. Kaj bi šele bilo, če bi on s tujim denarjem opravljal? — 4. Pri najhujšem zagri-zencu, sicer iz slovenske rodovine haloške izhajajočemu Nemcu Juliju Rakuschu so tudi „Nemci" uslužbenci pridno kradli. 0 vsotah se še ne ve natanko. Pa nemški tički so že pri okrožnem sodišču v kletki. Kako da Rakusch ni koj hudodelcev staknil, predno so svoje „hasnovito" delo začeli, ko so Nemci tako bistroumni, da pri njih ni mogoče, da bi jih kdo opeharil in okradel?
— Poslovenjenje državn h železnic. Groza navdaja šušmarje okrog „vahtarčnega" uredništva, lasje jim vstajajo po koncu, pot jim lije s čela, skratka — bati se je, da jih ne zadene kap. In zakaj vse to? Ker je ravnateljstvo državne železnice v Beljaku ustreglo davni želji ! slovenskega prebivalstva na Gorenjskem in prestavilo obče znanega nemškonacijonalr ega fcu,-skača, načelnika postaje na Jesenicah, nekega W.eserja na Gornje Štajarsko „Vahtarčni" ve leum seveda iz tega sklepa na „poslovenjenje" državnih železnic, ker je prišel na Wieserjevo meato „ein windischer Beamte", o katerem pa „ vahtarčni" duševni reveži trdijo, da ni sposoben za to odgovorno mesto. Jesenice so po „vah tarči" — razcvitajoč se nemški industrijski kraj Nemški ? No nekaj nemških pritepencev je res tamkaj, ki so prišli s trebuhom za kruhom v naše kraje in so se preobjedli slovenskega kiuha, ali vzlic temu so Jesenice še vedno slovenska vas, bolj slovenske kakor Celje nemško. Da se je torej pomaknilo človeka, ki je ves čas svojega bivanja na Jesenicah delal le zdražbo med prebivalstvom, v kraje kamor spada, je znamenje poslovenjenja državnih železnic Smešno. Kaj neki bo šele rekla „vahtarc*", ko se bo na velenjski in rogaški železnici uvedla dvojezič-nost, kajti to se mora zgoditi v najkrajšem času. To bo vpitja in zabavljanja, ali pomagalo ne bo nič S'cer je že enkrat nekaj pisala v tej zadevi, ali zdelo se nam je le, kakor da bi pes zacvilil, ko se mu stopi na rep. No, saj so pa naši nemčurji res potrebni, da se jim končno 1 vendarle pokaže, da je konec njihovemu vla-
danju. Ravnateljstvo državnih železnic se pač malo zmeni za „vahtarčne" izbruhe.
—	Vabilo. Dne 3. marca 1904 ob 3, uri po poldne vrši ae v hotelu „Strausa" v Celju skupščina podpisane zadruge. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zadnji skupščini. 2 Poročilo načelnika. 3. Polaganje računa za leto 1903. 4. Razni predlogi. Pri tej skupščini zamoglo se bode pri vsakem številu došlih udov veljavno sklepati. Zadruga trgovcev v celjski okolici, dne 18. svečana 1904.	Načelnik Jos. Poiane.
—	Iz Št. Petra v Sav. dolini. Veselica požarne brambe, katera se je vršila na pustno nedeljo v gostilni pri Žganku v Št Petru. Bila je dokaj dobro obiskana. Vidi sè, da se slovensko kmetsko občinstvo dokaj zanima za svoje res napredujoče gasilno društvo. Tudi vrla požarna bramba iz Latkove vasi nas je počastila s svojim prihodom, za kar se ji izreka srčna hvala Da smo pogrešali več naših sopedov, kateri bi bili udeležbo pri naši veselici lahko podvojili, je dokaz, kakšno navdušenje imajo za dobro, pošteno stvar. Ti pa požarna bramba šentpeterska le 8 takim delovanjem naprej v pomoč bližnjemu in v čast domovini!
—	Na Gorici v Savinski dolini se je na pustno nedeljo, dne 14. svečana t. 1. na korist javni šolski narodni knjižnici priredila gledališka predstava in sicer ae je predstavljal del veselo igre „Doktor Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček". Predstava je dobro uspela, vzbujala je mnogo smeha in obilo zabave. Žal, da je ves popoldan lilo, vsle.l česar ni bil obisk ljudstva tako mnogoštevilen kakor drugekrati, vendar je bilo mnego več udoležnikov, nego jih je bilo ob tako neugodnem vremenu in slabih potih pričakovati.
—	Od Savine. Dne 17. t. m. ponesrečil se je v vsej Gorenji Savinski dolini poznan veleposestnik Ignacij Zavolovšek, po domače Ampoh iz Okonine. Pozno zvečer je šel v veliki temi, zadel se ob neki drog, ki se mu je zapičil v trebuh. Ponesrečenec je omedlel, a čez nekaj časa ga je vzdramil dež, ki je tačas hudo lil. Komaj se je privlekel do bližnje hiše. Drugi dan se je peljal v ljubljansko bolnišnico, kjer bode najbrž operiran. Želimo zavednemu narodnjaku kmalu okrevanje!
—	Narodnjaki slovenski! Cesto se zgodi in sicer zadnji čas vedno gostejše, da pridejo v naše slovenske kraje nemški komedijanti, „tau-aendkünstlerji", igralci itd. Pri nas prirejajo predstave in druge svoje burke, ter prav pridno pobirajo naš denar, četudi pozneje zabavljajo, „über die dummen Windischen". Ravnoisti dajo nemška vabila, pustijo jih natisniti na ogle hiš, ter kličejo k sebi „neumne Slovence", da jim prinesejo svoje grošičke. Na večer se nabere v dotični gostilni polno poslušalcev, ki pa se ne rekru-tirajo iz preprostega nezavednega ljudstva, ampak iz — slovenske inteligence. Čuj in strmi svet! — Kje na svetu je še kaj takega mogoče? Naj
„Med nami nima prostora, naj gre, kamor ma je drago". Nasmehnil se je in šel — k lepi mladenki, ki ga je neprestano opazovala, tja je Sel m objel jo je A bila je hči enega izmed sta-rešin, ki so ga sodili. Zavrnila ga je torej iz strahu pred očetom, čeprav je bil lep. Zavrnila ga je in hitela proč, a on jo je udaril tako, da je padla; in stopil ji je na prsi, da je kri briz gnila iz ust; zastokala je, se vila kako;: kača semintja in izdihnila.
Ia vsi, ki eo to videli, so strahu okame neli; prvič je bila pred njihovimi očmi umorjena ženska. Dolgo so molčali motreč deklico, ležečo v kivi, na pol odprtih oči in krvavih ust, in zahtevajočo maščevanje za se napram njemu, ki je stal poleg nje, eden proti vsem, hladen in tako ponosen, dì ni upognil glave, temveč tako-rekoč zahteval kazni za svoj zločin. In potem «o ga zgrabili in zvezali in ga pustili tamkaj ležati, uvidevši, da je prenavadno, če ga takoj umore, in zanj tudi prav nič poniževalno in da jih tudi nezadovoljuje".
Noč je prihajala; postajala je globokejša, temnejša in polna čudovitih, nenavadnih glasov, fantastična. Izpod vinske trte se je glasilo čri-čanje čvrčkov, po stepi so zadoneli zdajpazdaj melanholično lahni piski, liétje je suštelo in tre-
petalo in polna luna, poprej krvavordeča, je obledela, oddaljujoč se od zemlje in razlivajoč vedno bolj in bolj modrikasto meglo po stepi.
„In potem so šli, da bi določili kazen za ta grozoviti zločin. — Nekdo je predlagal, naj ga raztrgajo konji — zdelo se jim je premalo ; vsi naj bi vanj izstrelili svoje pušice — pa tudi to ni obveljalo; „sežge se naj", je dejal zopet drugi — pa dim bi jim zabranjeval gledati njega muke na grmadi; mnogi so predlagali — a ničesar niso našli, da bi vsem dopadlo in vse zadovoljilo. Njegova mati pa se je vila pred niimi v neizmerni bolesti, molčeč, ker ni našla besedi in solz, da bi kleče prosila milosti za svojega sina. Dolgo so se pomenkovali; tedaj iz pregovori neki modrijan po dolgem premišljevanju :
„Vprašajmo ga, čemu je to storil?"
In vprašali so ga. Reke) je:
„Oprostite me vezi. Zvezan nočem govoriti z vami!"
In ko so mu odvzeli vezi, je vprašal: .Kaj hočete ?"
Vprašal je, kakor da so sužnji.
„Saj veš" — je odgovoril modrijan.
„Čemu naj vam razlagam svoja dela?"
„Da jih razumemo! Ošabnež, slušaj! Vseeno, umreš itak. Povej nam, da razumemo, zakaj si to storil. Živeli bomo še dalje in koristi nam, če več vemo".
„Dobro, povem vam, čeprav sam mogoče ne razumem, kako se je zgodilo. Zdi se mi, da sem jo umoril, ker me je zavrnila. In jaz bi jo rabil".
„Pa saj vendar ni bila tvoja?" so mu zaklicali.
„Li rabite vi samo vaše? Vidim, da ima človek svoje besade, svoje roke in noge — —
in vendar tudi živali, ženske, zemljo--in
mnogo drugega še--"-
In povedali so mu, da človek vse, kar vzame, plača s seboj: s svojim umom, s svojo močjo, s svojo prostostjo in s svojim življenjem. — A odgovoril jim je, da hoče sebe ohraniti vsega.
Govorili so ž njim na dolgo in široko — slednjič povzeli iz njegovih odgovorov, da se smatra prvim na svetu in razun sebe ne vidi ničesar drugega. In celo grozno se jim je zdelo, ko jim je povedal, kako je sam, brez rodu, brez matere, brez junaških del, brez živine in ženske ; in tudi ničesar izmed tega ni zahteval.
(Dalje prihodnjič.)
so
bi le prišel v obmejne nemške ali pa celo v po polnoma nemške kraje kak potujoč tak umetnik ? in bi vabil s slovenskimi vabili. Ne da ne bi prišel k predstavi nobeden poslušalec, še tepen bi bil tak predrznež In naša slovenska inteligenca pa podpira tabe predrzneže, ki sicer jezik brusijo öez nas, a naše grošičke pa radi pobirajo. Kje je zavednost! Vprašali smo enega takih tujcev, zakaj raje ne prireja svojih predstav med rojaki, rekel je „Jo, dort verdien ich nix". Narodnjaki slovenski in posebno ti slovenska inteligenca, le podpiraj aaše nasprotnike, ki te vabijo z nem žkimi vabili! Narodni ponos, kje si?!
—	Iz Gornjega grada Letošnja predpustna kronika našega trga nima mnogo zabeležiti. Tukajšnja društva — razun požarne brambe — niso nastopila in tudi običajnih gledaliških predstav ni bilo. Da pa se vendar v predpustu nekoliko v veseli družbi pozabavamo in razveselimo, priredili so gornjegrajski samci „zabavni večer", ki se je vsestransko dobro obnesei. Originalno narejena vabila in bela zastava, ki je vihrala iznad hiše slavnosti, vzbudila je pozornost na veselico. Prišli so ne-le skoraj vsi tukajšnji uradniki in tržani, temveč tudi precej gostov iz Šmartnega, Bočne, Nove S'ifte, Sv. Frančiška in Št. Janža. Zastopani so bili vsi sloji in stanovi. V tem, ko so se sukali od plesa razvneti pari po plesišču, zabavali so se neplesalci v stranskih prostorih. Z zelenjem okrašeni prostori bili so primerno dekorirani. Godbi ste svirali dve : glasovir in domača godba. Največ smeha in ve selja je pa privrelo na dan pri metanju konfetija in serpentin v narodnih barvah. Za zabavo so pa tudi skrbele razne maske — n pr. nastop starib tašč in druge — šaljiva tombola, pri kateri je ko8tumovan ribič vlačil nebrojne dobitke s trnekom iz globokega jezera. Če si hotel komu poslati lepo razglednico, poslužil si se lahko pošte. Celo noč smo prerajali v neskaljenem veselju. Omenjati mi ni treba, da so si marljivi plesalci nesli zjutraj polna prsa najraznovrst-nejših kotiljonov domov. Prebitek veselice dobi tukajšnja šolarska kuhinja.
—	Iz Gornjegagrada. Učiteljsko društvo za gornjegrajski okraj zborovalo je v nedeljo dne 7. svečana pri Sv. Frančišku Ksaveriju. Vkljub skrajno neugodnemu vremenu prišlo je prav po-voljno število članov in tri nadučiteljske soproge kot gosti. Okolu 11 ure dopoldne otvoril je predsednik g. Kelc zborovanje, naznanjajoč preveselo vest, da je našemu društvu pristopil kot član blag. g. I, Supanek, c. kr. okrajni nadzornik. Bil je 27 let član celjskega učiteljskega društva, a je iz istega izstopil. To naznanilo bilo je z burnim oduševljenjem sprejeto. Nadalje je predsednik predstavil na novo v naš okraj došlo gospico Einspieler Štefko, učiteljico v Novištifti, ki je takoj pristopila k društvu. Po prečitanju in odo-brenju zapisnika zadnjega zborovanja razgovarjali smo se o raznih dopisih „Zaveze", „Lehrerbunda", tovariša Skalovnika glede uredbe šolskih ukazov v tem okraju itd. V tej zadevi se je sklenilo, naj bi eden kolegov bil pooblaščen po okr. šol. svetu sestaviti repertorij vseh odlokov ; tak re pertorij bi zadostoval, ker mora itak vsako šol. vodstvo imeti vse uradne spise v arhivu. Z velikim navdušenjem se je sprejelo tudi pismo gosp. Legota v Pragi. Nato je razpravljal precej obširno o „Lehrerbundovem" zborovanju gospod Praprotnik. Naše društvo ostane še za naprej član „Lahrerbunda". Glede „južnoštajarske zveze" pa se držimo lanskega sklepa, počakati, da se spozna, kako se bode cela zadeva razvila. — O letošnjih knjigah „Slovenske Šolske Matice" in o razširjanju te prepotrebne institucije razpravljal je gosp. Ignac Šijanec. Najpoprej je omenjal splošno važnost tega društva, nato navajal posamezne knjige in članke ter končno Statistično dokazal, kako je in kako bi bila lahko „Slov. Šol. Matica" razširjena med štajarskim in zlasti med tuokrajnim učiteljstvom. Na predlog dose danjega poverjenika g. Kocbeka se poverjenikom za naš okraj izvolita gg. Armič in Šijanec. — Letno poročilo za 1903 prečita tajnik iz „Spominske knjige". Poročilo je na podlagi zapisnikov in aktov sestavil g Praprotnik. — Predlogi in nasveti. Po živahnem razgovoru neke okrajne lokalne zadeve se sprejme soglasno resolucija: „Učiteljsko društvo protestira najodločnejše proti
temu, da bi udje učit. društva objavljali neosno-vane napade na šolske oblaatnije". — Prihodnje zborovanje se vrši meseca maja v Št. Janžu pri Korenu.
—	Kokarje v gornjegrajskem okraju. V
četrtek, dne 18. t m. vršila se je pri nas občinska volitev. Vkljub skrajno slabemu vremenu je bila udeležba nepričakovano velika. Veliko število volilcev kaže, da se je začelo ljudstvo zavedati svojih pravic. Zmagujoča stranka „Za drečka" pokazala je svojo pravicoljubnost, ter je nasprotni „ Sa vinski" prepustila nekaj mandatov. Izvoljeni so v I razred : Jože Melavo p. d. Bašle v Zg. Pobrežjab; Franc Petrin v Sp. Pobrežjah; Franc Zavolovšek p. d Brezovnik v Holmcu; Jože Fricelj p. d. Matjaž v Kokarjih. Namestnika: Delaj Jože p. d. Kobal v Trnovou ; Franc Štavt p. d. Pokler v Pastem polju V II. razredu : Franjo Vrtačnik p. d. Bjas v Sp. Krašah ; Neče Šestir p. d. Lomšak v Potoku; Josip Goričar p. d. Pe Senik v Pustem polju; Ivan Zaje v Pustem polju. Namestnika: Matevž Hren in Franc Deleja p. d. Martinove. V III razredu : Franc Jelovšek p. d. Jerko v Kokarjih; Franc Blatnik p. d. Basti v Lači vasi; Jože Praznik p. d. Govek v Kokarjih; Franc Deleja p. d. Marko v Pustem polju. Namestnika: Franc Fiere p. d. Stvarnik v Krašah in Franc Fale p d. Gregorin. Novoizvoljenemu občinskemu odboru želimo mnogo uspeha pri delu za blagor občine, okraja in domovine!
—	Visoka starost. V Podgorju pri Slov. Gradcu smo dne 20. svečana 1904 pokopali najstarejšo osebo v naši fari, Nežo Štimkar p. d. Vitkovo babico. Rojena je bila 1804, torej je že dovršila 99. leto, a vedno, do zadnjega zdiha je bila čila na dahu ; spremljalo jo je celo življenje krepko zdravje, a opravljala je še akoro vsa kmetska dela na polju in doma, le ko je dne 14. septembra 1903 nemila smrt pobrala njeno edino hčer, ie stara mati začela bolehati, dočas da je dne 18. svečana 1.1. izdihnila svojo blago dušo. Njena vnuka, oba jako premožna kmeta Anton in Jože Vitko, gojila sta priprave za slovesno stoletnico svoje stare matere. — Zdaj je pri nas najstarejši mož, ki je rojen leta 1813, a ta še opravlja hlapčevska dela, n. pr. živino krmi, steljo seka itd.
—	Poboj. V Zdolab, občina Pleterje, so se 21. svečana 1.1. ponoči stepli fantje v krčmi Janeza Černoga na Zdolah in so zaklali Jožeta Petana, doma iz Gornje Pohance občine Sromlje.
—	Iz Maribora. Še pred nekaj leti bile so „Pobreže" pri Mariboru popolnoma slovenska vas, v kateri ni bilo niti enega Nemoa. Vsled brezbrižnosti Slovenoev in neumorne agitacije mariborskih Nemcev je prišlo v zadnjem času to lepo slovensko „Pobrežje" v .nemške" roke. S pomočjo nemškega „šulferajna" postavili so tukaj nemško šolo, v kateri se ponemčujejo slovenski otroci. Ravnokar smo čitali v nemških listih, da je splošni nemški „šulferajn" v Berolinu podari! tej šoli 1500 mark, in da je istotako „sildmarka" poslala za isto šolo 400 K. In najlepše pa je še to, da je ta občina, v kateri se ne nahaja niti celih pet Nemcev, poslala za ti darili dotičnima družbama svoj .kerndeutschen Dank" in da sta podpisala to zahvalo dva .pristna Nemca", katerih starši še niti nemški niso znali. In ta dva „pristna Nemca" sta žapan pobreški Rojko in pa tamošnji krajni šol. ogleda Wetscbernigg.
—	„Štajerceve" laži. Brez laži .Štajerc" seveda ne more živeti. V svojem zadnjem listu laže zopet, da so pri volitvah v okrajni zastop mariborski zmagali .naprednjaki", dasi pri nas že vsak otrok ve, da so pri teh volitvah zmagali združeni Nemci in nemškutarji. V odboru, ki je bil pred kratkim izvoljen ni niti enega Slovenca, ni niti enega kmeta! Slovenci so bili sicer v skupini kmetskih občin postavili same narodne kmetske kandidate, a žalibog so propadli, ker so nekateri naši kmetje še vedno tako neumni, da verjamejo lažem .Štajerca" in drugih nepf škutarskih listov. Sedaj po volitvah se jim seveda smejijo in z velikim veseljem poročata .Štajerc" in .Mariborčanka" da so zmagali „naprednjaki" t. j. Nemci in nemškutarji, in da so „bindišarji" s svojimi kmetskimi kandidati propadli. In vendar je še .Štajerc" vedno tako nesramen in trdi, da je prijatelj slevenskega kmeta!
—	Ljubljanski škof in .Štajero". „Štajere* bi rad zase reklamo delal in svojim neumnim bralcem natvegal laž, da je tudi ljubljanski škof naročen na .Štajerca". Radi verjamemo, da ima .Štajerc" kakega nemškutarskega .ŠkoftV sa svojega naročnika, da bi pa bil ljubljanski škof naročen na .Štajerca", je naravnost neverjetno, ker je vendar splošno znano, da je .Štajerc" list le za .šnopsarje" in nemškutarje.
—	Umrl je dne 19. t. m. v Gradcu č. g. Albin Schwinger, župnik pri Sv. Miklavža, načelnik krajnega, ud okrajnega šolskega sveta, ud okrajnega zastopa itd. Bil je vnet prijatelj šolstva in v vseh slojih zelo priljubljen. Lahka mu žemljica!
—	Ljutomer. Z ozirom na razne dopise iz Ljutomera, tičoče se vabljenja narodnih odpad nikov na zadnji plesni venček slovenskih trgovcev v Ljutomeru, omenimo, da zadeva ne zasluži tolike pozornosti, da bi se o isti še več pisalo. Samo ob sebi se razume, da je to bila napaka in je pričakovati, da je osamljena. Kdor ni prijatelj slovenskega narodnega napredka, nima nič iskati pri narodnih prireditvah Slovencev. Konee besed!
—	Od Sv. Jurija ob Ščavnici. Kakor smo svoječasno poročali, potegovale so se nekatere naše občine za premestitev našega sodišča gornje - radgonskega iz periferije k Sv. Juriju ob Ščavnici. Poslale so po našem državnem poslancu g. dr. Miroslavu Ploju peticije na justično ministrstvo. Menda kot odgovor ali nekako kot pritrdilo, da je vendarle hvalevredno, da so se potegnile za svoje davkoplačevalce, se je odločilo ministrstvo uvesti uradne dneve pri Sv.
j Juriju (na Vidmu), in sicer za občine Sv. Jurij, : Kraljevci, Grabonoš, Okoslavci, Terbeg)vci in Galušak. Kakor čujemo, hočejo še nekatere ob-j čine, da bi se jim dovolilo prihajati na uradne dneve, na katerih se bodo vršile različne o brav nave, tako da že v naprej dvomimo, da bode en sam dan v mesecu zadostoval. No, mi hočemo tudi počakati s svojo prvotno zahtevo, ker visoko justično ministrstvo bode že še samo prišlo do prepričanja, da je Sv Jurij v resnici sredotočje sodni jskega okraja - €tornja Ridgona kamor torej gre postaviti sodnijo. Uradni dnevi se bodo vršili vsak prvi četrtek v mesecu, za čenši 3. marca, v hiši Marije Trstenjakove od 10—12. ure predpoldne in od 2.—3. ure popoldne. Tem potem tudi izrekamo prisrčno hvalo našemu državnemu poslancu, dvornemu svetnika g. dr. Miroslavu Ploju.
Vrste grozdja, katere se priporoča saditi na Štajarskem.
Dne 28. prosinca t. 1. se je vršila pri na-mestništvu v Gradcu konferenca na Štajarskem delujočih vinarskih strokovnjakov, potovalnih učiteljev in odposlancev c. kr. kmetijske družbe štajarske.
Pri tej konferenci se je posvetovalo o vrstah grozdja, katerih saditev bi se mogla v obče priporočati za posamezna vinarska področja na Štajarskem. Volil se je ta predmet iz razlega, ker naši vinogradniki še vedno veliko grešijo v tem, da povodom obnovljenja po trtni uši opu-stošenih vinogradov ne segajo po boljših vrstah grozdja.
Konference so se udeležili od strani države : c. kr. višji vinarski nadzornik Franc Kurmann kot zastopnik poljedelskega ministrstva, c. kr. vinarski nadzornik I. vr. Franc Matiašič in dri. vinarski asistent Jožef Zabavnik; od strani dežele: deželni sadjarski in vinarski komisar Anton Stiegler in ravnatelj deželne sadjarske in vinarske šole v Mariboru, Franc Zweifler in potovalni učitelji Ivan Belle, Koloman Grössbauer in Frane Goričan; od strani kmetijske družbe: Fran« Barta, Rudolf Franc Wilmer in Klotar Bouvier.
Predsednikom je b:l voljen Franc Barta.
Konferenca je sklenila, držati se glede raz delitve posameznih vinarskih okrožij na Štajarskem sestave bivšega ravnatelja vinarske šole v Mariboru, Hermana Goetheja (opisana v Weinbau-Statistik des Herzogtums Steiermark 1881) in da ta sestava naj velja tudi v bodoče.
Goethe je razdelil deželo Stajarsko, kjer se { -goji trta z ozirom na geografične in geologične razmere, z ozirom na tok rek, na način vzgoje in glede lastnosti vina, ki se prideluje v posameznih krajih dežele, v dvanajst vinarskih okrožij.
Ta okrožja so:
1. severno vzhodno vinarsko okrožje ; 2. Sil herjevo; 3. suselsko; 4 slovenje-goriSko; 5. radgonsko; 6. ormoSko-ljutomersko; 7. ptujsko; 8 mariborsko; 9. pohorsko; 10. haloško; 11. celjsko; 12. vinarsko okrožje savinskega in sctlinega podolja.
Ta okrožja so navedena redom, kakor se nahajajo v naravi, od severa proti jugu.
Opisovanje mej in drugih posameznosti po-edinih okrožij se mora na tem mestu z ozirom na pomanjkanje prostora opustiti ; to delo se prepušča publikacij', o kateri se bo pozneje govorilo.
Določitev vrst se je vršila po okrožjih. V tozadevne predloge je služila sestava, ki jo je predložil konferenci vinarski kcmisar Stiegler.
Rezultat konference je bil sledeč: za saditev v obče se priporoča: v se vero-vzhodnem vinarskem okrožju: 1. zelenčič, 2. tičnik modri, 3. mali rilček (renska grafievina), 4. burgundec beli, 5. žlaht-nina bela, 6. žlahtnina rdeča;
v šilherjevem vinarskem okrožju: 1. tičnik modri, 2 zelenčič, 3. laški rilček (laška graševina), 4 burgundec beli, 5 žlahtnina bela, 6. žlahtnina rdeča;
v 8U8elskem vinarskem okrožju: 1. tičnik modri, 2. zelenčič, 3 laški rilček (laška graševina), 4. mali rilček (renska graše vina), 5. burgundec beli, 6 žlahtnina bela, 7. žlaht nina rdeča;
v slo venje-go rifikem vinarskem okrožju:
1. zelenčič, 2. šipon, 3. laški rilček (laška graševina), 4. mali rilček (renska graše vina), 5. burgundec beli, 6 žlahtnina bela, 7. žlahtnina rdeča ;
— v radgonskem vinarskem okrožju : 1. zelenčič, 2 laški rilček (laška graševina), 3. mali rilček (renska graševina), 4 šipon, 5. tra-minec, 6 burgundec beli, 7. žlahtnina bela, 8. žlahtnina rdeča;
v ormoško-ljutomerskem vinarskem okrožju:
1. zelenčič, 2. šipon, 3. laški rilček (laška graševina);
v ptujskem vinarskem okrožju: 1. zelenčič, 2. laški rilček (laška graševina), 3. mali rilček (renska graševina), 4 burgundec beli, &. žlahtnina bela, 6. žlahtnina rdeča; v mariborskem vinarskem okrožju: 1. zelenčič, 2. laški rilček (laška graševina), 3. mali rilček (renska graševina) 4. muškat rumeni, 5. šipon, 6. burgundec beli, 7. žlahtnina bela, 8. žlahtnina rdeča;
v pohorskem vinarskem okrožju: 1. zelenčič, 2. laški rilček (laška graševina), 3. mali rilček (renska graševina), 4 šipon, 5. burgundec beli, 6. žlahtnina bela, 7. žlahtnina rdeča, sosebno pa v Konjicah in Vinarju, 8 fran-kinja modra (Blaufränkiscb), 9. kavčica modra (Kauka blau), 10 vranek (Zimmttraube blau);
Zadnje tri vrste so za dobavo rdečega vina; saditi se morajo v mešanem nasadu.
V haloškem vinarskem okrožju: 1. zelenčič, 2. šipon, 3. laški rilček (laška graševina), 4. mali rilček (renska graševina),
5.	traminec, 6 burgundec beli, 7. žlahtnina bela, 8. žlahtnina rdeča;
v celjskem vinarskem okrožju: 1. zelenčič, 2 laški rilček (laSka graševina), 3. traminec, 4 burgundec beli, 5. žlahtnina bela.
6.	žlahtnina rdeča ;
v vinarskem okrožju savinega insot-linega podolja: 1. zelenčič, 2. laški rilček (laška graševina), 3. mali rilček (renska graševina), 4. traminec, & burgundec beli, 6. žlahtnina bela, 7. žlahtnina rdeča.
Konferenca je sklenila, da se izda knjižica, v kateri bi se naj govorilo o vsem, kar je po-trebno znati praktičnemu vinogradniku glede
vzgoje in negovanja grozdnih vrst, ki se v obče priporočajo saditi.
To knjižico bo spisal ravnatelj Zweifler.
Matiašič.
Dopisi.
Iz Gornjegagrada. Proč od celjske bol niške blagajne. — Javna tajnost je, da vladajo v oeljski bolniški blagajni, ki bi morala po svojih pravilih biti bolnim članom v pomoč, take razmere, da si mora vsakdo misliti, da ne izvršuje ista dobrodelnega namena, ampak da končen truje vse svoje moči le v izkoriščanje tam za varovanih delavcev. Po deželi ima nastavljene svoje zdravnike, ki morajo nadzorovati bolezen članov, jih zdraviti in jim biti v pomoč. Le ti pa ne spolnjujejo svojih dolžnosti, kar nam jasno kaže sledeči slučaj.
Neki ubog Žagar v Gornjemgradu, oče mnogobrojne družine, ki je ud celjske bolniške blagajne že za časa ustanovitve iste, obolel je dne 31. decembra 1903. Prevzdignil se je namreč, vsled česar je imel hude bolečine v križu, tako da se ni mogel celih 24 dni iz postelje vzdigniti. To obolelost naznanil je žt.gar po svoji hčeri še isti dan, to je 31. decembra 1903, zdravniku gosp. dr. Schlandru.
Le-ta pa se ni brigal za bolnika, ga niti enkrat ni šel obiskat, temveč je le dal nr.zna nilki dve mali steklenici zdravil, katera seveda niso nič pomagala in si je moral bolnik drugod zdravniške pomoči iskati. Po njegovem okrevanju dobil je s posredovanjem gosp. dr. Schlandra za 24-dnevno bolezen le 2 K 84 v odškodnine od strani celjske bolniške blagajne, kateri znesek pa bolnik vsled opravičene ogorčenosti napram toli škandaloznemu nakazu ni hotel sprejeti.
Ali je ta zavod v prid in blagor ljudstva?
Tako se izvršuje namen dobrodelnega zavoda, zavoda, k> bi moral biti v pomoč bolnikom, ne pa da se isti na tak način izkoriščajo.
Proč torej od celjske bolniške blagajne, kajti z združenimi močmi se da prav lahko doseči v tem okraju ustanovitev okrajne bolniške blagajne, katero bi imeli v svojih rokah, in katera bi gotovo boljše delovala v prid udov, kakor nam sovražna celjska bolniška blagajna.
Bivši ud celj boln. blagajne.
Okoslavci. Prostovoljno gasilno društvo v Okoslavcih je imelo svoj občni zbor meseca januarja t. 1. V odbor izvoljeni so zopet sami narodni možje in fantje in ti so: Domanjko Fr., načelnik; Ketiš Ivan, namestnik ; Kurbos Jakob, : tajnik ; Goličnik Anton, blagajnik ; Rantaša Mat., ! vodja plezavcev; Ludvik Zver, namestnik; Fras Franc, vodja brizgalcev; Holz Fr, namestnik; Rantaša Martin, oskrb. orodja; Herman Andrej, zdravatv. oskrbnik ; Košar Al, odbornik
Društvo je ustanovljeno meseca marca 1.1, Pri ustanovitvi so se delale od nemčurske strani sicer, ker se nahajamo v gor. radgonskem okraju, velike ovire, spraviti ga v nemčurski koš, kar pa se jim ni posrečilo. Društvo torej lepo na prednje, je tudi že možno z vsakim drugim tekmovati. Ima se pa zahvaliti v prvi vrsti vsem dobrotnikom, ki so ga tako velikodušno podpirali in sicer gg : dr. Miroslav Ploj 10 K, Oto Ploj 10 K, Ivan Kočevar 20 K . Josip Vogler 20 K, Neimenovani 50 K, dr. K. Grossmann 5 K, dr. Ling 5 K, Josip Kladzih 4 K, Mat. Domanjko 5 K, J. Žičkar 2 K, dr. Pipuš 2 K, Da v. Meško 7 K, Ivan Horjak 2 K, Anton Bolkovič 2 K, J. Strniša 2 K, Ferd. Golob 10 K, L. Perko 2 K, deželni odbor 200 K, zavarovalnica Wechsels. 70 K, zavarovalnica North-Britis 20 K, Posojil niča v Gornji Radgoni 20 K in sosedne občine 250 K.
Odbor se torej zahvaljuje vsem častitim darovalcem in se še nadalje priporoča za dobro voljne darove.
Naše društvo je takoj po ustanovitvi pri s topi lo k deželni zvezi v Žalcu, kakor tudi naše sosedno v Dragotincih; nadejamo se, da bo isto tako storilo tudi jurjevsko. Potem imamo tukaj svoj okraj in izmed teh društev volimo enega načelnika okrajnim.
On ima sicer društva pod njega okraj spa dajoča nadzorovati, njih skušnje voditi in — odobriti.
Naša gasilna društva sicer nimajo še pravega pojma o okrajnih io deželnih zvezah; kar si pa osojam tukaj nekoliko pojasniti.
Mi imamo na Štajarskem dve deželni zvezi, eno v Gradcu, z imenom .Landes Feuerwehr-Verband" in eno v Žalcu z imenom .Deželna zveza gasilnih društev za slov. Štajar".
K tej zadnji zvezi bi bilo opravičeno želeti, da bi vsa slovenska gasilna društva pristopila, katera še dosedaj niso. Nekateri udje krivo mislijo, da jim daje .Verband" ali .zveza' podporo, ki jo dobe vsako tretje leto, kar pa ni eno, ne drugo. .Verband" ali .zveza" sta le posredovalca med društvom in deželnim odborom.
Ker ima deželni odbor pravico deliti podpore vsem društvom enako po potrebi in to deli isti iz deželnega ognjegasnega zaklada (Landes-Feuerwehr-Fond), kateri je bogato založen in v katerega plačuje vsak, ki ima svoje poslopje zavarovano; ta ima torej namen podpirati vsa gasilna društva v deželi, brez izjeme. Torej imamo slovenska gasilna društva, ki smo pri .zvezi" v Žalcu, ravno toliko pravice do deželne podpore, kakor društva, ki so v zvezi s .Verbandom" v Gradcu.
Vzbudite se torej slovenska gasilna društva in pristopite k slovenski deželni zvezi v Žalen, da ne bo naše narodno geslo prazno, ki se glasi : Svoji k svojim!
Druge slovenske novice.
—	V ljubljanskem slovenskem gledališč«
se bodo v nedeljo, dne 28. t. m. uprizorili »Legi-jonarji" petič in sicer kot popoldanska predstavta Zvečer se bo pela .Afričanka". Kakor čujemo, se namerava več Celjanov udeležiti teh dveh predstav. In res želeti bi bilo, da si ogleda naše občinstvo .Legijonarje" v Ljubljani, da vsaj more potem soditi o celjski uprizoritvi. ,Afričanka* , ki se bo pela zvečer, bo gotovo ugajala našemu občinstvu. Kdor utegne, naj torej ne zamudi redke prilike, ko si v enem dnevu lahko privošči vžitek domaČe narodne igre in obenem tudi slavne opere. Železniška zveza je jako ugodna. Najprimernejši vlak iz Celja v Ljubljano je osobni vlak ob 10. uri dopoldne. Za povratek pa poštni ali brzovlak o polnoči. V nedeljo torej v Ljubljano.
—	Značilno za Ljubljano. .Slovencu" piše nekdo: Po razmerah prisiljen pridem v gostilno .Stadt Wien" ter slovenski naročim čašo pive.
j Natakar me pogleda ter odide. Ko se povrne, j zopet naročim. On pa me pomilovaje pogleda ter reče: „Sie können bis morgen nachmittag plappern und bekommen doch nichts, wenn Sie nicht deutsch sprechen wollen!" Res prav pri-1 memo za slovensko Ljubljano.
—	Kamniški vlak že precej časa štrajka. Govori se, da se je. pred kratkim, ko je Sava narastla, most ponižal za 2 mm. To je seveda toliko, da si .Kamničan" ne upa čez most že dober teden. Tako se je čakalo predzadnji ponedeljek zvečer na Črnučah več kot pol ure, da so prenesli vse škatlje in škatljice na drugo stran v diugi vlak. Neki Trzinec je bil dosti navihan, ko je zahteval od sprevodnika, da mora prenesti tudi njega. Sploh pa je zadnji čas, da se zgradi nov most in da vlak nekoliko hitreje vozi. Ko bi .Kamničan" prevažal ruske čete v Mandžurijo, potem bi gotovo prišle tja — prihodnje stoletje !
—	Minister Wittek si je ogledal dela pri bohinjski železnici. V Gorici se je ustavil le malo časa ter se vrnil na Dunaj.
—	Ladja se je potopila. Ladja „Roma", ena največjih gradeškega pristanišča, je vozila pesek v Trst. Na poti se je potopila. Finančna straža je prišla mornarjem na pomoč in jih rešila.
—	V Opatijo je došla 14. t. m. Sofija kraljica Švedske in Norveške, ter namerava ostati več mesecev. Dne 27. t. m. pride tudi njen soprog, kralj Oskar IL, kateri jo bil dne 24. t m. gost našega cesarja na Dunaju. Pred nekoliko dnevi je bival v Opatiji nadvojvoda Oton; vračal se je iz Dalmacije na Dunaj.
—	Hrvatske novice. Izgredi vojakov v Zagrebu. V ponedeljek zvečer je zopet prišlo do vojaških izgredov in zopet so bili krivi vsega
nemira madžarski topničarji. Nasilnost vojaštva se ne da več prenašati, a zagrebški listi si o tem ne upajo niti črbniti. Policija si napram vojakom ne upa nastopiti; pri enem takih izgredov je madžarski vojak znatno ranil poveljnika redarstva in ga udaril s pestjo v obraz. — Iz verodostojnega vira poročajo , da bo sekcijski predstojnik za bogočastje in nauk Armin Pavi d v kratkem upokojen, ker se je zameril seda njemu banu. Na njegovo mesto pride sedanji predstojnik pravosodja Marjanovid katerega bo nadomestil septemvir dr. Posilovič — V Zagrebu priredi meseca aprila pevsko društvo „Kolo" koncert, na katerem se bo pel Hartmannov ora torij „Sv. Frančišek", ki smo ga lani čuli v Ljublj - ni.
—	Ameriške novice. Ponesrečil je v New-burgu J. Zalar iz Ligojne. V žičarni ga je pri jela žica in na prsih skoro pretrgala. Prepeljali so ga v bolnico. — Nova cerkev. Slovenci v Calumetu so dne 17. jan. 1.1. prvič stopili v svojo cerkev, katero so zgradili s slovenskimi novci. — Naval Pogačnik v New Yorku. Vse newyorško časopisje, kakor tudi ono v drugih mestih repu blike, piše zelo laskavo o našem rojaku Franu Naval-Pogačniku, V Ameriki ostane do 23. aprila t 1. in je nastopil prvič v operi „Le Dame Blanche" dne 13. febr. Newyorška slovenska naselbina mu je podarila venec s slovensko trobojnico ter mu priredila počastni banket. Dne 15 t. m. odpotoval je v Philadelphijo, Pa., kjer je ostal dva dni Iz New-Yorka odpotuje naš rojak v Kodanj na Danskem, kjer bode gostoval v kraljevi operi, nakar odpotuje v juniju v London, kjer ostane mesec dni. V septembru nastopi angagement na cesarski dvorni operi v Berolinu. — Znižanje plač. Ameriški listi poročajo, da hočejo razne železne tovarne delavcem znižati plače, ker trgovina baje peša.
Politični pregled.
—	Trgovinske pogodbe. Jutri se vrši pod predsedstvom ministra grofa Golachuwskega konferenca, v kateri se določijo vse oblike, pod katerimi se sklenejo trgovinske pogodbe v prvi vrsti z Nemčijo. Konferenci bodeta prisostvovala tudi oba ministrska predsednika.
—	Čehi. Staročehi imajo dna 13. marca v Pragi zborovanje, na katerem se natanko dolo čijo bodoče razmere stranke z Mladočehi in agrarci. Vodilne osebe v stranki so za ožjo zvtzo z Mladočehi.
—	V ogrski delegaciji se je nadaljevala ! razprava o vojnem proračunu. Delegat Bolgar je pohvalil vojnega ministra, ki je spravil pereča vojaška vprašanja v tako jasen razgovor. Govornik je nadalje naglašal vzajemnost med armado in narodi. To bi se moralo doseči s pametno vojaško politiko. Zavračal je obdolžitev v avstrijskem državnem zboru, da stremijo Madžari za samostojno svojo armado. Tega baje Madžari ne nameravajo, temveč zahtevajo le, da se nagodbeni zakoni iz 1.1867 izvedejo.. Končno je govoril o dveletni vojaški službi ter izjavil, da sprejme proračun. Delegat grof Apponyi je rekel, da mu reforme ne zadostujejo ter vztraja pri zahtevi po madžarskem poveljnem jeziku. Priznava sicer, da se je vojni minister odkritosrčno prizadeval, da vpošteva tudi ogrske težnje, vendar pa odklanja proračun iz političnih vzrokov. Ministrski predsednik Tisza se je spravil na izjavo grofa Apponyia, kateremu je očital omahljivost v političnih nazorih. Grof Appooyi je zelo razburjeno odgovarjal. — Končno je bil proračun v splošnem sprejet.
—	Maoed nija. V dunajskih diplomatičnih krogih se smatra položaj na Balkanu za mnogo ugodnejšega. To )e pripisovati odločnemu posre dovanju velesil. Rusija je baje Bolgarski naravnost izjavila, da bi smatrala za nehvaiežnost, ako bi porabila sedanjo rusko zadrego ter se spustila v vojno. Pa tudi sultan ni maral poslušati tistih svoiih svetovalcev, ki so ga opozarjali na ugodno priliko; za sultanovo „stanovitnost" je seveda odločevalo največ to, da ima Rusija še vedno svoje brodovje v Črnem morju. — V Djakovi je zbranih 25 bataljonov tu;škeg'* vojaštva.-S tem se bo tudi upor Albancev kmalu užugal. — V Carigradu se govori o bolgarsko turški vojni kot
o neizogibni zadevi. Vkljub vsem zanikanjem se oboroževanje v naglici nadaljuje ter bo kmalu dovršeno.
Rusko-japonska vojna.
Na kar se je z gotovostjo računalo, se je končno vendarle zgodilo. — Rusko brodovje je pokazalo, da je popolnoma kos sovražnemu. Najnovejša poročila poročajo o sijajni zmagi ruskega brodo vja pred Port Arturjem. Na suhem nimajo Japonci še toliko vojaštva, da bi se upali kako večjo akcjo. Vojaški krogi so prepričani, da se je nadejati spoprijema šele tedaj, ko bodo imeli Japonci svojih 200 000 mož v Koreji. Kakor vse kaže, nameravajo Japonci svoje sile koncentrirati pri Fuzanu in Gensanu, odkoder hočejo potem prodirati proti reki Jalu, katero imajo Rusi popolnoma zastraženo. Tudi Port Artur mislijo oblegati in popolnoma izolirati. Kako se jim je to dosedaj posrečilo, kažejo posebno jasno zadnja poročila Vojaški izvedenci so sploh mnenja, da portarturske trdnjave sploh ni mogoče zasesti. — V današnji številki smo hoteli prinesti sliko bojišča, katera pa je morala vsled tehničnih zaprek izostati. Prinesemo jo torej v torkovi številki. — Izmed najnovejših poročil z bojišča priobčujemo sledeče:
Petrograd 24. svečana. Iz Port Arturja se uradno poroča, da je japonska bojna morna rica znova napadla Port Artur, a je bila grozovito poražena. 4 japonske oklopnice in 2 trans portni ladji so se potopile. Ruska oklopnica „Retvizan", ki je bila zadnjič poškodovana, se je posebno odlikovala.
Petrograd 25. svečana. Japonci so pred-včerašnjim poskusili prodreti s štirimi z razstrelivom napolnjenimi iadjami v Port Artur. Ta poskus pa se je vsled opreznosti ruskega bro-dovja popolnoma ponesrečil. Ladje niso napravile nobene škode, marveč so bile same unifieue. Dve ste se potopili, dve ste obtičali, dve torpedovki pa so Rusi potopili.
Pariz 25. svečana. Iz Čifu je došlo poročilo, ki potrjuje, da so Japonci v noči med torkom in sredo znova napadli Port Artur, a so bili odbiti. Štiri japonske oklopnice so se po topile.
Petrograd 25 svečana. Danes ob 9. uri dopoldne je bilo razglašeno brzojavno poročilo admirala Aleksejeva na cara o bitki pri Port Arturju. — Aleksejev pravi: Dne 24. ob 3. uri zjutraj je japonsko brodovje napadlo rusko ladjo „Retvisan" in poskusilo v portarturskem pristanu potopiti nekaj parnikov z razstrelivi. „Retvisan" se je, podpiran po baterijah trdnjave, lotil boja. Dve japonski ladji, namenjeni na „Retvisana", ste bili uničeni, ena pri Zlati gori, druga pri neki skali blizu Liaotonga. Zdaj ae je „Retvisan" lctil japonskih torpedovk in jih pognal v beg. Ko se je zdanilo, se je videlo, da so štiri japonske ladje uničene, osem torpedovk pa beži. Japonsko moštvo je deloma utonilo, deloma se je rešile na japonske torpedovke. Vhod v portar-turški pristan je prost. Sijajna zmaga je zasluga „Retvisana". Na ruski strani ni nikakih izgub in nič škode. Tri križarke so sovražniku sledile, a so bile poklicane nazaj, da preiščejo okolico Port Arturja.
London 25.svečana. Vest o sijajni zmagi Rusov pri Port Arturju je vzbudila tu veliko senzacijo. Tukajšnji listi imajo iz Čifu in iz Vej-hajveja poročilo, da je japonsko brodovje v ti bitki postalo nesposobno za boj.
Pariz 25. svečana. „Matin" ima obširno poročilo o bitki pri Port Arturju. Pravi, da so Rusi uničili šest japonskih bojnih ladij in dva druga parnika. „Herald" prijavlja brzojavko, ki pravi, da niso bili Japonci samo pri Port Arturju poraženi, nego da so Rusi tudi preprečili v isti noči poskušeno izkrcanje japonskih vojakov v Society-zalivu.
Petrograd 25 svečana. Narodna sub skribcija za nabavo vojnih ladij je imela sijajen uspeh. Doslej je darovanih 12 milijonov rubljev.
Književnost in umetnost.
„Legijonarji". Narodna igra iz Napoleonovih časov. V štirih dejanjih spisal Fran Govekar. Uvertiro in glasbene točke uglasbil Viktor Parma. Tiskala in založila „Goriška tiskarna" A Gabršček
v Gorici. Cena 80. vin. — Dejanje se vrši na Štajarskem. v Celju in na Beneškem. — O tej novi slovenski igri je prinesel svoj čas ljubljanski dnevnik sledečo kritiko:
Fran Govekar je gotovo markanten pojav v slovenski književnosti. Govekar ni idealist, pač pa v vsakem svojem delu razodeva posebnosti svojega duha in čutenja z neko nonšalantno samozavestjo, kakor n. pr. dr. Tavčar. Govekar ni mož velikih idej, pač pa uprav rafinirano spreten, vse skrivnosti književne tehnike, vse pogoje efekta in uspeha natančno poznavajoč pisatelj. Pri njem je vse skrbno preudarjeno in natančno preračunjeno in kdor pozna sam najbolje mèje svoje moči in svojih zmožnosti m se potem ravna, zato ima vedno uspeh. Z« pri izberi snovi za svoja dela upošteva vedno okus in nagnjenje občinstva, preudari natančno, kaj vzbudi zani manj» in provzroči senzacijo, proračuna skrbno vse efekte in porabi vsa sredstva, da pride njegovo delo do večje veljave. To sodbo potrjujejo tudi „Legijonarji".
„Legijonarji" so eminentno gledališka igra, ki je konstruirana s tako izredno spretnostjo, da mora imeti uspeh. Govekar je sicer porabil same znane značaje, znane motive, znane situ-vacije in znane konflikte, ali način, kako je vse to sestavil in koloriral, kaže njegovo spretnost. Iz te preproste snovi — ki je le v jako rahli notranji zvezi z „Rokovnjači", je Govekar napravil igro, polno dramatičnih in komičnih prizorov, polno slikovitega življenja in vsakovrstnih efektov. Igra je dobro motivirana in se zanimivo razpleta. Kar je za dramatični razvitek važno, je vse povedano. Govekar ne izgublja nikdar nobene besede po nepotrebnem in ne zaide nikdar na stran.
Dijalogi so jako skrbno izbrušeni. Vsi govori nastopajočih oseb so takorekeč komprimi-rani in govore vse osebe nekako v pointah, vsaka svojemu značaju primerno. V tem oziru je Govekar pravi mojster. Ia pa ti velikanski efekti! „Bomben3cenen" pravijo Nemci, ker si ni mogoče misliti večjega efekta, kakor ga napravi n. pr. prizor, ko peljejo nedolžaega Basaja, vklenjenega v težke verige, -mfmo e&apajcöa nje gove neveste. „Lavra" — „Ferdinand* — zavesa pade. Ali vzemimo konec tretjega dejanja ! Fran cozi in Avstrijci se spoprimejo, puške pokajo, širokoustni junak Jež išče ves zbegan, kje bi se skril, Brnjač porabi ta trenotek, da preide k Francozom, Basaj pa se s krvavo rano na glavi zgrudi na tla. laki kolosalni efekti morajo ob činstvo razvneti in igra s takimi zaključnimi efekti, kakor jih imajo „Legijonarji", mora uspeti. Sedaj pa še ta klasični krojač Boštjan Jež. Prav čudili smo se tej izborni figuri, kajti doslej nismo j Govekarja poznali od te strani. Merda poreče kdo: kaj pa Mozol? a za to je odgovoriti, daj® Mozol Jurčičev, ne Govekarjev, Boštjan Jež pa je tako originalen in tako komičen, da ž njim stoje in padejo „Legijonarji". Posebnost Boštjana Ježa tiči v njegovem izvirnem humorju. Jež iz-tresa najboljše dovtipe kar iz rokava Vse, kar govori Jež, ima pristno slovensko ali, še točneje povedano, kranjskoslo vensko fakturo. Samo kranjski Slovenec more tako govoriti in samo kranjski Slovenec more delati take dovtipe. Naravno je torej, da je krojač Jež obračal nase vso pozornost in da je pravzaprav on glavna oseba cele igre. Da se vse dejanje in nehanje na odra še poživi in povzdigne, je Govekar „Legijonarje" prepletel s celo vrsto zborov, katere je prav lepo in srečno, s porabo nekih motivov iz prejšniih svojih skladb uglasbil odlični naš skladatelj ! V. Parma.
V ljubljanskem gledališču so „Lsgijonarji" j dosegli velikanski uspeh Nadejamo se, da tudi ! na našem celjskem odru ne bo uspeh zaostajal za Ljubljano.
Ravnokar so izšli PF* zemljevidi
(86)	v zalogi tiskarne	3—i
J. Blasnika nasi, v Ljubljani
Cena SO v za komad, po pošti 26 v — Dobivajo se v tiskarni ter vseh knjigarnah.
Vabilo
na
redni občni zbor
„Posojilnice v Št. Ilju pod Turjakom
ragistrovana zadrug« z neomejeno zavezo"
ki se bode vrSil v nedeljo, dne 6. sušca 1904, ob 4. uri pop. ■v posojiln.i0rk.exxx prostoru.
SPORED:
1.	Poročilo načel8tva in nadzorstva.
2.	Odobritev računa za 1 1903.
3.	Volitev načelstva.
4.	Spremba pravil. 6. Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabijo se vsi člani. (85) 1	ISTaòelst-vo.
m
S (VdXS C/3X? (V2X1) PXJX") f/OXS PXD\3 <"X5X9 PX&O (VflXS CX&sJ
a MIM^AÄa
Prodajalka
(79) 3-2
pridna in zvesta, se sprejme v trgovino z mešanim blagom Ivana Remšaka v Novištifti
pri Gornjem gradu. — Istotam se sprejme
---— učenec —----
Odvetnik
dr. Josip Karlovšek
s primerno izobrazbo in iz poštene hiše.



'j uxi/tJ uxiyj ii\|yj (AQ/J txjyj (»xjyj uxiX^ cxjyw
Naznanilo.
Občina Sv. Jurij ob Taboru
javlja sosednim občinam, da si
je izposlovala dovoljenje od c. kr. namestnije tudi za kra-marski sejem dne 10. marca vsakega leta. Torej se vabite, kra-Hsiarji in kupci, k obilni udeležbi.
naznanja, da je odprl z današnjim dnem svojo odvetniško pisarno v Celju, Rotovške ulice št. 12, I. nadstropje, tik zraven nemške cerkve.
CELJE, dne 23. svečana 1904
(83) 2-
Kupi se
enovprežen, dobro ohranjen
koleselj.
Kje, pove upravništvo „Domovine". (93) 1
Jlaznanilo!
uiSSuiu
y&sM mv vir inr ^nr ^nr ^f ^ur
11 l»Nl 11 ji m m n iTiTll 11 » i Mili» 111 Till «i 111 iiIii i » i iT iTii 111 ilTTiTuuToiru
(88) 2-1
Izplačujoče se postransko opravilo
brez posebnega truda in izgube časa najdejo spoštovane osebe vsakega stanu in povsod s prevzetjem zastopa avstrijske družbe prve vrste, ki sprejema „zavarovanja proti požaru, steklu, proti škodi pri prevažanju, proti tatvini po vlomu in življenja". — Ponudbe pod „1798", Gradec, poste restante.
Prodaj alnica
ob glavni cesti, brez konkurence, s prodajo tobaka, je zaradi selitve naprodaj z blagom ali brez blaga. — Vpraša naj se (91) 3-1 pri upravništvu lista.
Delniška družba združenih pivovaren .	Žalec in Laški trg
i naznanja, da je otvorila zalogo svojega piva
v Poličanah
pri gosp. ANTONU S AG ADI N-u in
(90)3-i v Ljutomeru
pri gosp. FRANU SEVER-ju.
Naprodaj je
I OO.OOO koreničnih sadežev 300.000 reznikov 1 OO.OOO cepljenih. Za ceno pove lastnik	(94) 1
Franc Sorčič
poaSBtnlk -v- Kapelah pri Brelioah.
I Največja zaloga semen
mnogovrstnih krmskih, zelenjadnih in cvetličnih. Edina na Kranjskem strokovno urejena trgovina, za katere : najboljšo kakovost jamči Alojzij Korsika, umetni in ' trgovski vrtnar v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 5. Velika zaloga suhih vencev in šopkov. Izdelujejo se tudi sveži venci in šopki, s trakovi in napisi, in vsi v to ! stroko spadajoči predmeti. Cvetlice v loncih itd. po : najnižjih cenah. — Cenik za leto 1904 je brezplačno na razpolago. Z odličnim spoštovanjem se priporočam
i
(84) 4_i	Alojzij Korsika.

Izurjen
trgovski pomočnik
(89) 3-1
špecerijske stroke, z večletnimi spričevali, želi s 1. aprilom službo premeniti. — Naslov se izve pri upravništvu tega lista.
L. Mašek i drug-
Zagreb, Preradovičev trg 8
z jamčevino 20.000 K od vis. kr. hrv., slav. in daini, vlade z dnem 5. avg. 1901 št. 44 264 oblast, dovoljena
I posredovalnica za odpravljanje oseb j
delavskega in kmetekega stanu v prekmorske kraje. Potuje se samo s hitrimi parniki — 6 do 7 dni. V luki se nič ne doplačuje. Izvrstna postrežba z vinom na parobrodu. Odpravlja se točno vsak ponedeljek. Pismena pojasnila da-(87) jemo brezplačno in takoj. 10-1
L. MAŠEK I DRUG, Zagreb.
Iščem
fiišnika, oziroma slugo, oženjenega brez otrok.
Vstop 15. marca. Pogoji po dogovoru.
Dr. Josip Vrečko
(92) 1
odvetnik v Celju.
Za pomladansko setev
je
Tomaževa žlindra
Ster^^arka
najcenejše umetno gnojilo za njive, aenožeti, vrte in zlasti za deteljišča, tembolj, ker je oena iste znatno znižana.
Zalog-a v trg-ovini z železnino
„MERKUR", P. Maj dič, Celje.
Vsaka vreča je plombirana ter označena s kolikostjo vsebine in varstveno znamko.
(73) 3—2
Bilanca
«Hranilnega in posojilnega društva (posojilnice) v Ptuji, registrovane zadruge z neomejeno zavezo»
za XX. ponovno let^ 1903.
2 3
6
Aktiva (Imetje)	K	-v	
			
Račun pisarniškega inventarja :			1
Stanje vrednosti inventarja dne 31. de-			
cembra 1903 ..........	112	45	
„ posojil :		i ■ ;• ;	
Stanje dne 31. decembra 1903 ....	1,761.445	89	
„ naloženega denarja pri raznih denarnih			2
zavodih :			
Stanje dne 31: decembra 1903 ....	324 748	94	
„ vrednostnih papirjev:			3
Stanje dne 31. decembra 1903	128 300	_	i
1 „ obresti :		" • v	
Vrednost kuponov dne 31. de-			
cembra 1903 . . . .K 2 928 50			
Stanje zaostalih obresti od po-			4
sojil dne 31. dee. 1903 . 17 86152	20790	02	
„ nerabljenih knjižio:			5
Stanje ditte 31. deoembra 1903 ....	266	28	
„ splošnega rezervnega zaklada:			
Stanje splošnega rezervnega zaklada nalo-			6
ženega na hranilno knjižico štev. 9981			
dne 31. decembra 1903 ......	31426	70	7
„ hiš :			
I. Hiša vi št. 346 d. o. Ptuj:			t r
Stanje vrednosti hiše 31 de			
cembra 1903 .....K 89.478 66			
Stanje vrednosti inventarja v			
tej hiši dne 31. dee. 1903 , 713 20	90191	86	ij
II. Hiša vi. št. 52 d. o. Ptuj:			1
Stanje vrednosti hiše dne			
31. decembra 1903 ... K 1223993			
Stanje vrednosti inventarja v			
tej hši dne 31. dee. 1903 „ 1^365	12 363	58	
III H ša vi. št. 115 d. o. Ptuj:			
Stanje vrednosti polovice h;še dne 31. de			
cembra 1903 ..........	31363	20	
IV. Hjša vl. št 253 d, o. Ptuj:			
Stanje vrednosti hiše dne 31. dee 1003 .	16 000	—	•
„ blagajne:	j		
Gotovina dne 31. decembra 1903 . . .	55 347	56	
■ - ■ i	2,472.356	48	"'-i
4.000 — 80121 60
Pasiva (Dolgovi) Račun deležev:
Stanje glavnih deležev 31. de
cembra 1903 . .	.K
Stanje oprav, deležev 31. de
cembra 1903 .....,
„ hranilnih vlog:
Stanje hranilnih vlog a kapitalizovanimi obrestmi vred dne 31. decembra 1903 „ obresti :
Za 1.1904 predplačane obresti
od posojil......K 16.355 68
Stanje nevzdignjenib obresti
glav. deležev 31. deo. 1903 . 243 —
splošnega rezervnega zaklada:
Stanje dne 31. decembra 1903 . . . , posebnega rezervnega zaklada za slučajne izgube: Stanje dne 31. decembra 1903 . . . . pokojninskega zaklada za uradnike: Stanje dne 31. decembra 1903 . . . . izgube in dobička : čisti dobiček leta 1903 ......
84121
2,117.898
15 598 31 665
189.107 20 840 13124
60
03
68 70
30 64
63
2,472.356
48
V Ptuju, dne 31. decembra 1903
ZEta/v-nateljstvo-
Oddaja stavbe.
Pri šolskem poslopju v Rajhenburgu se bodete zgradili 2 novi učni sobi.
Stroški za zgradbo, notranjo opravo, z ne kaj popravili na sedanjem šolskem* poslopju so proračunjeni v skupnem znesku na 13.600 K.
Vsa dtla se oddajo le enemu podjetniku; 10 odstotkov varščine v gotovini ali pa v hranilni knjigi.
Vsa zgradba mora biti izvršena do 15. septembra t. 1
P-smene ponudbe z minuendo popustom je vpo8lati do 15 marca krajnemu šol. svetu v Rajbenburga, kjer so tudi na ogled stavbeni črteži. stavbeni pege ji in podrobni stroškovni proračun posameznih strok
rtv "
Kraj. sol, svet v Rajhenburgu 15. svečana 1904.
(71) 3-2
Mihael Vutkovič, načelnik.
Sadno drevje
visoko, stebelno in pritlikovo, jablane in hruške najboljših vrst prodaja
Tom. Gri-atu, v Ponikvi ob južni žel.
(63) 4—2
Kdor bi si rad napravil ob večji železniški postaji na Kranjskem cvetočo
trgovino
na drobno in debelo in ima nekaj kapitala, ima sedaj priložnost. Z lahkoto se doseže promet 100.000 K in več.
Za pogoje je vprašati pod „3ST. 42" na uredništvo tega lista.	(64) 3—3
Hiša
z vsemi gospodarskimi poslopji, vrtom, travnikom in hosto v Žalca št. 15 je pod ugodnimi pogoji
— naprodaj. —
Vse natančnejše se izve pri J"akobu
Gajtaiöu v Dobrišivasi št, 6	(3?) 8
Kupim konja
lahkega, ne pod 8 let starega. — Kupim obenem tudi lahek voz, polkrit, ki je bil že v rabi.
(78) 2-i	dr. Cervinia
distriktni zdravnik, Braslovče.
'mm*
USTo-va. trgovina!
ROBERT DIEHL

'v"l
ZDšTova. trgovina.!
Graška cesta 43 („Stadt Graz")
%
n
priporoča slavnemu občinstvu svoje najboljše izdelke, kakor: Najfinejšo slivovko raznih let, najizbornejši tropinovec, kranjski brinovec, vinsko žganje, rum raznih vrst, najboljše kakovosti. =
===== Vzorci po zahtevi na razpolago. =
Bog-ata zalogra najfinejših likerjev ter konjakov.
Nadalje kupujem različne kože kakor: goveje, telečje in ovčje ter vseh divjačin. NA DEBELO IN DROBNO!	-=_ (78)2_2 NA DEBELO IN DROBNO!
m