Gospodarske stvari. Dve vinorejski šoli na Slovenskem. Prva viuorejska šola je naša niariborska od leta 1871; jdruga od lanskega leta je kranjska na Slapu v vipavski dolini. Ravnatelj jej je Slovenec, g. Rihard Dolenec, kiježe tudi v nGospod." nektere mikavne reči razglasil. Dn6 29. okt. t. 1. bila je na Slapu prva skušnja, ki se je v splošno zadovoljnost obnesla. Dopisnik z Vipave piše v ,,Slov." o tej šoli med drugim to-le: nRed in snažnost, ki se tu nabajata, prijazno in lično obnašanje učencev že na prvi pogled priča, da v zavodu vlada najbolji duh!" ,,UčiIi so se sledeči predmeti: veroznanstvo, (g. župnik Koder), vinoreja, kletarstvo, (g. vodja R. Dolenec), kemija, računstvo, zemljemerstvo in spisje fpristav g. Kristan"). To vse se je učilo, kakor se ume samo po sebi, v slovenskem jeziku. Citaje to poročilo smo globoko vzdihnili mislč na mariborsko vinorejsko šolo. Učenci v tej soli so v isti starosti ia po veliki večini slovenskih starišev sinovi, in vendar ni v tej šoli ne poduka v veroznanstvu, niti ne v slov. jeziku. Od kod ta razloček? Oj, deželni odbor kranjski, ki je solo na Slapu osnoval, je po vefiini naroden ia konservativen, pri nas pa — nemšk in menda bolj liberalen. Na Kranjskem so spoznali potrebo, da se — domači ljudski šoli odiasli mladeniči tudi v sv. veri dobro poduče in čednega, krščanskega živ ljenja privadijo, da bodo danas ali jutre poštenjaki; pri nas pa — nihčer na to mislil ni, ampak eden slov. poslancev se je še gospodom nizko priklonil, da so nam šolo tak6 uraviiali! — Ali vipavski fantje tudi z velikih fajf kadijo, ne vemo; to pa vemo, da nikakor ni dobro, ako se kmečka mladež celo po zavodih — navadi potrate, ki je tudi zdravju škodljiva. Vinska letina 1874. Ravnatelj mariborske vino- in sadjeiejske šole g. Goethe poroča v ,,St. Ldbt." o letošnji vinski letini, in ker je vinorejska šola v prvi vrsti Slovencem namenjena bila, moramo neinsko poročilo za Slovence v slovenščini posneti. Tiud se splacuje, ker je spis podučen. ,,Lepe nade", piše g. ravnatelj, nktere smo spisovaje 5. svoje sporočilo meseca majnika t. 1. o dobri vinski letiui gojili, so žalibog skoro vse splavale po Dravi. Hoteči pveteklo poletje s kratkimi besedami označiti, imeuovati ga moramo mokroinmrzlo, zmnogo tnčoinhudimi škodljivimi plohami in obilnim raznim nirčesjem. Da se vino in sadje, naši poglavitni pridelki, niso kaj posebno obnesli, je toraj cel6 naravna stvar. Mrazi 29. aprila in 18. majnika, silne plohe 10. 13. 24. in 25. majnika, 14. in 15. juni.ja, grozovita toča 28. in 29. junija ia hude nevihte 25. julija z smodom kot nasledkom spomladanskih mrazov, so na razvitek trsa slabo delovale tako, da cel6 lepi, topli september in deloma tudi oktober zamujenega popraviti ni mogel. Ceravno je trs od 15.—26. junija v precej ugodnem vremenu ocvel in so bili že 10. avgusta zreli grozdi ranega modrega burgundca, lavren- sčaka po vinogradu sem ter tje najti, ni vendar grozdje, ker je stanovitne toplote manjkalo, napravljati moglo sladkorja, kakor ga je Ipto poprej napravilo, kljubu temu, da se je letošnje branje skoro 14 dni pozueje od lanskega leta začelo, namreč še le 20. oktobra. Preiskave grozdja posamesnih trsnib sort in pomešanega mošta, ki so se letos 7. in 20. oktobra godile, so v primeri z lanskimi in predlanskimi preiskavami sledeče izneske podale: Imena posaraesnih trsov 1. Barthajner zeleni (zelenika) 2. Blank modri 3. Burgundoc raodri, Lavrenščak 4. Burgundec beli 5. Žlaljtnina bela in rdeča (Gutedel) 6. Zelenjak veliki 7. Belina žolta 8. Belina rdeča 9. Javor veliki beli 10. Kavka 11. Kolončan modri 12. Moslovee (šipon) 13. Muškatelec žulti 14. Ortlibar 15. Portugizec modri 16. Kizleo beli 17! Rdečevršnik 18. Rulandec 19. Sulcevec modri 20. Zelenčiž 21. Traminec rdeči 22. Laška rana modra. 23. Laški rizlec 24. Wildbacher 25. Cimotnikmodri Pomešani mošt 1872 7. oktb pri bratv 15-5 13 175 15 12 15.5 15-2 15-5 19 20 18'5 16-5 20 17-5 145 19-5 18 18 15 16 18-5 18 5 7-9 65 7-8 4-7 143 8-9 10 8 8-7 6 51 4-4 7 6-7 95 58 45 7-6 6-8 10 52 1873 8. oktb. pri bratv. 17-5 21 163 18 20 19 19 16 20 21-5 20 18 19 20 21 18 205 21 15 19 18 175 18 13 11 95 10 7 6 95 12 8 11- 7-5 9 9-5 15 1874 7. oktb. _ !a 15 15-5 22 193 17 16 17 18 195 19 16 18 19 20 #9 17 14 225 17 19 20-3 18-5 183 17 18 11 10 10 11-5 21 105 10 11 11 11 11 6-5 10 15 9 12 9-5 10 9-5 10 16 11 20. oktb. pri bratv. ,_ «> _Lo n M 15-5 16 20 165 185 19 16-5 19 22 21 185 16 17-5 21 19 17-5 18-8 17 11 10 20 10 105 10-5 105 7-5 7-5 95 12 11 95 14 10 10 Iz te sostave je tedaj razvidno, daje v vinogradu mariborske vinorejske šole leto 1874, vsaj kar se dobrote vina tiče, za prejšnjima letnikoma zaostalo. Ako se iz prej navedene sostave še kaj učiti hočemo, štejmo sladkorove množinevseh treh letnikov pri posamesnib trsih in tako dobimo sledečo vrsto, v kteri stojijo tisti trsi na prednjih mestih, ki so v teh 3 letih največ sladkora imeli, oni pa, ki so ga najmanj naredili, na poslednjih mestih: 1. Žolti Muškatelec, 3. Rdeči Traminec, ¦ 2. Rulandec. 4. Rumeni Ortlibar, 5. Zelenčič, 6. Moslovec, 7. Beli Rizleo, 8. Modri Burgundec, 9. „ Cimotnik, 10. „ Portugizec, 11. Kavka, 12. Laški Rizlec, 13. Žolta Belina, 14. Rana modra Laška, 15. Wildbacher, 16. Sulcevec, 17. Žlahtnina, 18. Modri Kolcmčan. 19. Barthajner Zelenika, 20. Modri Blank. Sledeča sostava kaže, kteri trs je imel v zadnjih 3 letih najmanj kisline v sebi. Ti stopijo na prednjih, drugi iia slednjih mestih: 11. Beli Rizlec, 12. Moslovec, 13. Rana, modra Laška, 14. Modri Blank, 15. Kolončan, 16. Barthajner Zelenika, 17. Kavka, 18. Sulcovec, 1. Modri Portugizec, 2. Žlahtnina, 3. Eumeni Ortlibar, 4. Rdeči Traminec, 5. Zelenčič, 6. Rulandec, 7. Muškatelec, 8. Modri Burgnndec, 9. „ Cimotnik, 10. Laški Rizlec, 19. Žolta Belina, 20. Wildbacher. Iz teh sostav se one sorte lahko epoznajo, ki so po dobroti najboljše. Na dišavo in okus ee pri ti sostavi ni gledalo.