JUBILEJNA ŠTEVILKA - Ptuj, 8. junija 1998 - CENA 120 SIT OB JUBILEJU Petdesetletnik Petdesetletnik Tednik je po starosti tretji slovenski pokrajinski časopis. Za leto sta starejša Gorenjski glas iz Kranja in Primorske novice iz Kopra. Naše delo, kakor se je naš časopis imenoval ob ustanovitvi, je začelo izhajati 1948. leta. Pod tem imenom je časopis vztrajal do 1951. leta, ko se je preimenoval v Ptujski tednik in 1961. leta zaradi širitve pokrivanja terena v Tednik. Pod tem imenom izhaja še danes z vzdevkom: Tednik - Vaša šta- jerska kronika. Časopis je 1948. leta ustanovil občinski odbor OF kot večino takratnih časopisov, dnevnikov in tednikov. Po letu 1945 je urejal javno obveščanje zakon o tisku. Po tem za- konu so bili ukinjeni vsi dotedanji strankarski časopisi in časopisi, ki so služili okupator- ju. Od skromnih začetkov izhajanja novega časopisa (prvo leto je izšlo samo štirinajst šte- vilk) je časopis začel redno tedensko izhajati in beležiti dogodke, ki so jih doživljali ljudje v tistem času, celostranske govore politikov, nastajanje novih podjetij, razglase ljudskih sodišč, uspehe društev, delovne zmage, nastajanje zadružnih domov, portrete posamezni- kov, utrjevanje oblasti in razvoja družbe. V petdesetletnem izhajanju časopisa je zajeta kronika življenja, vse faze razvoja družbe, našega okolja, od reform političnih sistemov, gospodarstva in negospodarstva, združenj, reform reform, samoupravljanja, petletk, elekt- rifikacije, komasacije, ustavnih sprememb, tozdov, ozdov, sisov, športnih in kulturnih dosežkov do teženj po samostojnosti ter vojna za Slovenijo in današnje življenje v samos- tojni državi s številnimi političnimi strankami, družbami z omejeno odgovornostjo in del- niškimi družbami ter pidi, brezposelnimi in drugimi problemi, ki jih pač prinaša novi čas v novem političnem sistemu. Ob vsem tem pa veliko človeških usod, kritik in pohval, nas- vetov, žalosti in humorja ter nujne ekonomske propagande. Kakorkoli že, časopis je namenjen bralcu, saj se le-ta odloča, ali ga bo bral ali ne, na neki način mu bralci določajo tudi vsebino, ki jo osmišljajo novinarji in dopisniki. V pet- desetih letih je Tednik ustvarjalo veliko ljudi, nekateri kot stalni zunanji sodelavci sode- lujejo že več kot trideset let. Na ptujskem in ormoškem terenu je Tednik skoraj v vsakem drugem gospodinjstvu, kar priča o priljubljenosti in potrebi bralcev, da se seznanjajo z do- godki in problemi v svojem bivalnem okolju. Leta 1976 se je časopis združil s ptujskim radiem v Zavod Radio-Tednik Ptuj, po novi zakonodaji pa se je med prvimi v Sloveniji preoblikoval v Družbo za časopisno in ra- dijsko dejavnost Radio-Tednik Ptuj, družbo z omejeno odgovornostjo. Tednik in Radio Ptuj, ki letos slavi petintridesetletnico, redno zaposlujeta štiriindvajset delavcev, pri časo- pisu in celodnevnem radijskem programu pa sodeluje redno še trikrat toliko zunanjih so- delavcev. Družba živi od naročnine za časopis in nujne ekonomske propagande ter drugih storitev, kot so priprava filmov za najrazličnejša tiskana gradiva, snemanja kaset in kom- paktnih plošč, organizacija kultumo-zabavnih prireditev ... Pri svojem delu sodelujemo s celo vrsto poslovnih partnerjev. Držimo se načela, da sta dobra poslovna partnerja tista, ki sta skupaj v dobrih in hudih časih oziroma ki si poma- gata, ko kateremu karkoli teži poslovanje. Za primer rmvajam, da že petdeset let tiskamo časopis v isti tiskarni, to je MA-TISK Maribor, enim in drugim pa je tu in tam "škripalo" v materialnem in kadrovskem smislu. Vsem poslovnim partnerjem se zahvaljujem za sodelovanje, prav tako vsem ustvarjal- cem časopisa z željo, da si tudi naprej prizadevamo za čim boljši Tednik, da zadovoljimo čim več željam naših bralcev in da čez deset let, ko bo zopet "okrogla" obletnica, ugotovi- mo, da smo še vedno skupaj, še boljši in še s širšim krogom bralcev. Direktor Franc I.ačcn IZ VSEBINE: Strani 4- 17: Predstavljamo se ... Strani 18 - 22: Kako nastaja naš Tednik Strani 23-31: Tednikovi poslovnipartnerji Strani 32 - 37: Časopis skozi zgodovino Strani 34: To smo pa mi ... Strani 38 - 42: Tednikovi poslovnipartnerji Strani 43 - 45: Spomini na Tednik Strani 46 - 47: Bralci in Tednik Strani 48 - 4Q: Spomini na Tednik Strani 50- 51: Tednikovi sodelavci Strani 52 - 53: Karikaturist predstavlja Stran 55 - 64: Tednikovi sodelavci Stran 65: Nagradna križanka Fotografije na naslovnici: f. Bračič, T. Mohorko, M. SJodnjak, M. Ozmec, M. Čerič in S. Brhre Izdajatelj: Radio-TeJnik, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Grafično-teKnični urednik: Jože Mokorič. Propaganda: Oliver Težak; tel. 041/669-509. Tisk: MA-TISK Marikor. Naslov uredništva; Radio-Tednik, p.p. 95, 2250 Ptuj; te]. 062/77J-26I, 779-371, 771-226; faks (062) 771-223. strani na internetu; radio-teJnik.si. lz-p€fSta: n^hiriiliiiL&raJio-teJnik'.-:! j PREDSTAVLJAMO SE ... FRANC LAČEN - DIREKTOR DRUŽBE RADIO-TEDNIK Merilo so bralci Pred osemnajstimi leti sem zapustil vrste šolnikov in se podal v svet medijev. V svet spremljanja družbenih pojavov v službi bralcev in poslušalcev. V svet za- mer in odobravanj, borbe s časom, dobre- ga in slabega, ki ga prinaša možnost infor- miranosti in informiranja. To je svet prenašanja lastnih vednosti in znanj o določenih pojavih v širšo javnost v dobri veri o prepričanosti v lastno resnicol- jubnost in objektivnost ter miselnosti, da ne prizadeneš drugega. Je svet konfliktov med dobrim in slabim, pravičnim in nepravičnim, poštenim in nepoštenim, je vest in kronika družbe o tem, kar v družbi je oziroma ni, pa bi naj bilo ali bi moralo biti. Je svet zamer na eni strani ter pohval na drugi, tudi svet napak z večjimi ali manjšimi posledicami, človeških slabosti, odločnosti in mencanja, kot v vsaki drugi dejavnosti, pa vendarle bolj odprt in bolj na očeh, torej bolj ponujen za ocenjevanje in kritiko. V osemnajstih letih se mi je kot direktor- ju in dolgoletnemu glavnemu uredniku na plečih nabralo kar lepo število zamer, kon- fliktov, slabe volje, hudih in trdih besed in groženj, pa tudi tistih prijetnih, bodrilnih, vzpodbudnih misli in pohval, ki jih nosiš s seboj ob misli, da si delal nekaj potrebnega, koristnega in v dobro bralcu, ki je izdajatel- ju časopisa pravzaprav najbolj pravo in edi- no merilo. Franc Lačen BRALCI O TEDNIKU Bojan Sinič, glavni in odgo- vorni urednil; tednika Pano- rama iz Slo- \eiiske Bis:trice "A^ajprej iskreno čestitam soseJskemii TeJniLti i: Ptuja :a srečanje s časnikarski>n ahraliainoni, Lar jc :ai.]otoro zaciJaiija rrc- (L'ii JoscčcL. [Jspek je 2c ohJržati se slio::i tako različna ohJohja nicJ liralci z nez- manjšano naUaJo i)i se r slorenskeni nie- Jijskei)! prostoru še naprej uveljavljati, kot gre to oJ rok leJ)!iku! ['reJniška politika ptiijskeoa novinarskeaa teaina Jokazuje, da :elo Johro pozna želje svojilt kralcev, vsaka številka pa je zanimiva luJi ljudem, ki tod ne živijo. tora za kakovostne niei h,e. slahš i in stereo- tipni bodo v nekaj letili izginili. Večkrat so dogodki zanimivi za širši krog prebivalstva, zapiranje v lokalne okvire pa ni nikoli pri- našalo nobenih koristi. Velika Tednikova prednost je tudi v lični o blik ovni podobi; skratka gre za prijazen in odlično berljiv časopis, ki ga radi vzamemo v roke tudi Slo- renjebistričani.^' (\^) vVnka Ostrman, upokojenka, politična delavka, Ptuj "Najprej moram povedati, da mi izredno ugaja zdajšnja podoba časopisa, prej se mi je po tej plati zdel pust. Po vsebini je zelo bogat in zanimiv, še posebej, ker ne povze- ma tifitann. kar Inlnko nraheramo drt/nia. la IZ MATIČNE KNJIGE Sedaj zaposleni v družbi Radio-Tednik, d.o.o. 1. Jože Bračič, novinar-urednik, v družbi od 1977. leta (prej Bolnišnica Ptuj) 2. Ivo Ciani, glasbeni urednik, v družbi od 1981. leta (prej Radio Ljubljana) 3. Branka Danilovič, knjigovodkinja, v družbi od 1993. leta (prej OPTE Ptuj) 4. Vera Feguš, računovodkinja, v družbi od 1990. leta (prej DO Olga Meglic Ptuj) 5. Majda Goznik, novinarka-urednica, v družbi od 1974. leta 6. Davorin Jukič, vodja studia, v družbi od 1979. leta 7. Viktorija Klemenčič Ivanuša, specia- lizirana novinarka, v družbi od 1995. leta (prej OS Ivanjkovci) 8. Jelka Knaus, administratorka, v družbi od 1975.leta 9. Monika Kolarič, saldokontistka, v družbi leta 1995 in od 1996. leta 10. Ludvik Kotar, odgovorni urednik ra- dia, v družbi od 1975. leta 11. Peter Kukovec, tonski tehnik, v družbi od 1994. leta (prej Železniško gospo- darstvo) 12. Justina Lah, tajnica, v družbi od 1978. leta 13. Franc Lačen, direktor, v družbi od 1980. leta (prej OŠ Boris Kidrič Kidričevo) 14. Jože Mohorič, grafično - tehnični urednik, v družbi od 1996. leta 15. Martin Ozmec, novinar - urednik, v družbi od 1973. leta 16. Natalija Panikvar, usposabljanje v računovodstvu, v družbi od 1998 17. Marjana Popošek, strojepiska, v družbi od 1993. leta (prej odvetnik Jože Vi- dovič, Ptuj) 18. Slavko Ribarič, vodja tehnične re- dakcije, v družbi od 1993. leta (prej Mari- borski tisk Maribor) 19. Marija Slodnjak, novinarka-uredni- ca, v družbi od 1992. leta 20. Majda Segula, naročniška referentka, v družbi od 1986. leta 21. Rado Škrjanec, tonski tehnik, v družbi od 1987. leta (prej Delta Ptuj) 22. Jože Šmigoc, odgovorni urednik Tednika, v družbi od 1987. leta (prej OŠ Videm pri Ptuju) 23. Marjan Toš, specializirani novinar, v IZ MATIČNE KNJIGE Nekoč so bili člani kolektiva Uredniško in novinarsko delo: Ludvik Arnuš - poskusno delo novinarja, 1 mesec (prej SDK Ptuj) Anton Bauman - novinar in odgovorni urednik Tednika, 26 let (prej Vestnik Mari- bor, nato Trg. podjetje Izbira Ptuj) Nevenka Dobljekar - novinarka, 13 let (nato Radio Maribor) Franc Fideršek - odgovorni urednik, 20 let (prej OK ZKS Ptuj, upokojen 1986. leta) Mihael Gobec - direktor-glavni urednik, 8 let (prej Služba državne varnosti, upokojen 1980. leta) Franc Golob - novinar na radiu, 10 let (nato Radio Slovenija) Bogoljub Hmelina - novinar Tednika, 2 leti (nato Emi Poljčane) Zdenko Kodrič - novinar Tednika, 4 leta (nato Večer Maribor) Nada Kotar - novinarka, 6 mesecev (nato Kmetijska skupnost Ptuj) Darja Lukman Žunec - novinarka-uredni- ca (nato Večer Maribor) Mirko Munda - novinar Tednika, 6 me- secev (nato Večer Maribor) Milan Novina - novinar Tednika, 2 leti Franc Plohi - direktor-glavni urednik ra- dia, 9 let, umrl 1972. leta Peter Potočnik - novinar Tednika, 7 me- secev (prej Občinski komite ZMS Ljuto- mer, nato Delo Ljubljana) Peter Rakuš - novinar Tednika, 2 leti Jože Rakuša - novinar Tednika, 6 let (nato Radio Ormož) Franjo Rebernak - urednik Našega dela, 1 leto Drago Rizman - novinar, 4 leta (prej Kme- tijski kombinat Jeruzalem, nato Tu-rizem Bohinj) Marija Samec - novinarka, 8 mesecev (prej Dom starejših občanov Ljubljana Vič Rudnik, sedaj Ljubljanska banka) Jože Slodnjak - novinar Tednika, 3 leta (prej KK Ptuj, nato Večer Maribor) Dušan Sterle - novinar, 1 leto in 6 mesecev (prej VVZ Ptuj, nato TMI Slovenija - HORS, d.o.o.) Marjan Šneberger - napovedovalec in no- vinar, 23 let (nato samostojni podjetnik) Vida Topolovec - novinarka-urednica, 7 let (prej Radio Ormož, upokojena 1995. leta) Danijel Utenkar - novinar Tednika, 1 leto (nato Delo Ljubljana) Branko Vodušek - novinar, 1 mesec (nato študij) Nataša Vodušek - novinarka- rednica, 9 let (prej SIS družbenih dejavnosti Ptuj, nato NV Press) Jože Vrabl - novinar in odgovorni urednik Tednika, 18 let (prej Direkcija okrajnih gospodarskih podjetij Ptuj, nato Vestnik Murska Sobota), umrl 1982. leta Roman Zavec - novinar Tednika, 4 leta (prej KK Ptuj, nato Ekonomska srednja šola Ptuj) Ljubo Žafran - novinar pripravnik pri Tedniku, 3 mesece Drago Žlender - novinar pripravnik pri Tedniku, 6 mesecev (nato Petrol) Iz Tednikovega arhiva: novinarji Marjan Šneberger, Zdenko Kodrič in Ludvik Kotar Propaganda Darko Divjak - propagandist, 1 leto (prej MK Ptuj, nato tujina) Slavko Furman - akviziter, šest mesecev (prej samostojni obrtnik, nato samostojni obrtnik) Martin Kojc - akviziter, 1 mesec (nato tuji- na) Oliver Težak - propagandist, 2 leti (prej Osnovna šola Franca Osojnika Ptuj, nato samostojni podjetnik) Računovodstvo in administracija Marjana Bedrač - knjigovodstvo, 10 me- secev Veronika Ilovšek - knjigovodja, 29 let (prej KZ Makole, upokojena leta 1990) Martina Kampl - računovodkinja, 25 let (prej SDK Ptuj, upokojena 1992. leta) Angela Kožar - administratorka, 1 leto (nato DO Olga Meglic Ptuj) Majda Majcen - administratorka, 6 me- secev Alenka Petrovič - pripravnica za admi- nistratorko, šest mesecev Terezija Podlesnik - tajnica, 15 let (nato Opte Ptuj) Marija Slanic - strojepiska, 1 leto in 7 me- scev (prej Metalna Maribor) Mateja Škvorc - administratorka pripravnica, 6 mesecev Anica Vadnjal - strojepiska, 3 leta (prej Kino Peca) Erika Zupančič - strojepiska, (prej odvet- nik Ivan Tobias, upokojena leta 1996 Katica Brodnjak Milica Černezel Regina Lesjak Mila Pere Jožica Skaza Lizika Tušak Tonski tehniki na radiu Albert Bene - tonski tehnik, 6 mesecev Ciril Jurkovič - tonski tehnik, 23 let (prej Delta Ptuj, upokojen 1987. leta) Franc Letonja - tonski tehnik, 6 let (nato Elektrarna Formin) Albin Milošič - pripravnik za tonskega tehnika, 6 mesecev (nato Polje Podlehnik) VzdrŽevanje prostorov Jožefa Kolar - čistilka, 1 leto Neža Krajnc - čistilka, 13 let (nato CSM Maribor) Angela Pernat - čistiJJca, 6 Jet (pre; Splošna ^ holnišnicii Piuj, upokojena 1984. leta) \\:irijii Petek - i,;s/;7A-.i. J /c/; upoknnn.i Tako kot vsaki gospodinji pomeni več, da kosilo z veseljem pojeste, kot pa izrečena pohvala, tako tudi mi ne proizvajamo zaradi medalj, temveč zaradi naših porabnikov. Pa vendar smo veseli, da so tudi visoko strokovne komisije Radgonskega sejma in Zagrebškega velesejma ter celo strokovnjaki Mc Donald's .-ovega centralnega laboratorija v Frankfurtu, potrdili vrhunsko kakovost naših izdelkov. Lista nagrajenih izdekov je res dolga a so zaradi oznake, ki jih krasi, zlahka prepoznavni. Evropski kakovostni standardi so naša usmeritev, najpomembnejša žirija pa še vedno ostajate vi! PREDSTAVLJAMO SE ... JOŽE BRACIC - NOVINAR Danes sveto, jutri smešno Moja najpomembnejša novinarska izkušnja je v tem, da je vse relativno. Danes je sveto to, jutri nekaj prav nasprotnega. Ničesar, kar ti nekdo pove ali kje prebereš, ne smeš vzeti za stoodstotno resnico. Četudi danes nekaj povsem drži, bo jutri že dru- gače, tisto, kar je danes belo, bo lahko že čez nekaj dni rdeče, modro ali celo črno. Morda so bila osemdeseta in devetdeseta leta z do- godki posebej bogata, spremembe v gospo- darstvu in politiki so se dogajale na dnevnem redu in je tako zmešnjava izkušenj toliko večja. Veliko je dogodkov, ki ostanejo v posebnem spominu. Včasih mi gre ob prebiranju ses- tavkov, ki sem jih napisal pred petnajstimi leti, na smeh, včasih se čudim svoji takratni naivnosti. Toda preteklega časa ne smemo gledati z današnjimi očmi in poslušati z današnjimi ušesi. Tudi oči in ušesa z dogodki in časom zorijo in se učijo delati selekcijo med vsem, kar zaznajo. Kako "sveto" je bilo v začetku osemdesetih let vse, kar se je dogajalo na sejah zveze komu- nistov. Spomnim se prve čudne izkušnje, ko me je urednik poslal na sejo občinskega komi- teja, ki je razpravljala o problemih kmetijstva. O tem, kako je potrebno povečati hektarski pridelek pšenice in kako je potrebno v kolo- bar uvesti sladkorno peso. Čudno se mi je pri tem zdelo, da o tem govorijo brez slehernega kmeta, torej nekje na vrhu, pesnica pa vendar- le raste na kmetovi njivi. Kmetijska zadruga Ptuj je v začetku kampanje za večji pridelek pšenice odkupila 120 ton zlatega zrnja. Za naslednje leto so ji po državni p(|)litični direk- tivi določili odkupiti 2 tisoč ton; Takratni di- rektor je to označil za nemogoče in bil okrcan kot nezanesljiv. Kljub temu da so odkupili okoli 800 ton, kar sedemkrat več, je prišel v politično nemilost in bil nazadnje ob direk- torski stolček. Pozneje je svoje naredila ekonomija in danes zadruga odkupuje pet tisoč in več ton zrnja. Tudi uvajanje sladkorne pese je bilo poli- tično dejanje. Po nasvetu občinskega kme- tijskega šefa sem se podal k vodji Kombinato- vega tozda, ki je s peso posejal veliko površino. Povedati je moral, da se pridelovan- je izplača. In je to v mikrofon tudi povedal. Za mojo osebno informiranost pa je dodal: 'To govorim zaradi tega, ker so mi zagrozili s pri- javo zaradi mojega 'fuša'." In res je moral "fušati", saj me je med njivami vozil z novim mercedesom. Pa se je tudi pesa prijela in je danes še kako donosna kmetijska kultura. Spomnim se kolobocij ob gradnji ormoške tovarne sladkorja. Politiki iz Ljubljane so se izmenjavali na tiskovnih konferencah in v ormoški vinski kleti ter novinarjem polagali v usta in na pero, da ne gre za gradnjo politične tovarne. Šele v samostojni Sloveniji je takrat- ni član predsedstva Ivan Oman poudaril: 'To- varna v Ormožu je politična tovarna. Sloveni- ja sicer sedaj po osamosvojitvi ne bi imela lastne proizvodnje sladkorja." Danes je tovar- na v večinski lasti tujega kapitala, pa to v ekonomski in politični svobodi skorajda ni več pomembno. Sredi osemdesetih let smo začeli osveščati ljudi na področju vinske kulture. V prav ta- krat uvedenih oddajah v živo smo govorili o pravih časih trgatve; o negi mošta in vina, o tem, kako se drži vinski kozarec in na koliko stopinj naj bo vino ohlajeno. Danes je kultura pitja na visokem nivoju in takratne razprave že skoraj smešne. Spomnim se zasedanj občinske skupščine in njenega dela v treh zborih. Tudi nenehnih razprav, zakaj ob nedeljah ni odprta nobena trgovina z živili. Pa je občina pripravila odlok in edino trgovsko podjetje z njim zavezala, da ob nedeljah dopoldan dela tudi nekaj teh trgovin. Odlok se nikoli ni uresničil. Podjetje je poslalo občini stroškovnik in pripisalo, da če je pripravljena pokriti visoke stroške, bodo trgovine odprte, sicer ne. Pa niso bile nikoli, dokler... Dokler ni prišel na čelo Jugoslavije Marko- vič in uvedel zasebno trgovino. Takrat je na naslovni strani Tednika izšlo ogorčeno pismo maloprodajnega direktorja taistega podjetja, češ da je v trgovini nastala totalna anarhija, in če lahko imajo trgovine ob nedeljah odprte privatniki, jih bodo imeli tudi oni. In skoraj vse njihove trgovine so ob nedeljah odprte tudi dandanes, brez pokrivanja stroškov s strani občine. Spomnim se burnih let ob koncu osemdese- tih, ko je bila v Hajdošah, še v okviru takratne SZDL, ustanovljena ptujska podružnica Slo- venske kmečke zveze. Takrat sem v uvodniku na prvi strani Tednika zapisal, da se je rodila prva politična stranka. Pa so me mnogi okrca- li, ali ne vem, da pri nas nimamo političnih strank. Pa smo jih kmalu dobili in prva je bila prav Kmečka zveza. Približno v istem času sem imel, še v starem radijskem studiu na gra- du, oddajo v živo in v njej gostil predsednika ptujske podružnice Slovenske kmečke zveze in predsednika Mlade kmečke zveze. Prvič sem takrat javno uporabljal besedo gospod. Pa sem naletel na ogorčen odmev, češ ali ne veš, da smo pri nas tovariši. Kritika je prišla od ljudi, ki so (nekateri) pozneje še kako kri- tizirali bivši sistem, pred tem pa že delno ali v celoti spremenili barvo, ker je bilo to pač mo- derno in politično varno. Zakaj pripovedujem vse to? Za podkrepitev uvodne trditve, da je vse relativno in kratkega trajanja. Zato se čudim ljudem, ki so, izkušnjam navkljub, danes stoodstotno zagreti za samo eno politično opcijo. Čudim se njiho- vemu prepričanju, da je pri eni stranki vse dobro, pri drugi vse zanič. Resnica je na sredi. V vseh strankah so ljudje. Ljudje smo željni oblasti in blagostanja in za ta dva ideala smo pripravljeni pozabiti še na tako svete in visoko doneče obljube. Danes smo v fazi razcveta de- mokracije, ki jo razumemo vsak po svoje. Ma- terialno bogastvo pri mnogih presega njihovo dušo in srce. Zato imamo toliko kriminala in ne nazadnje zaradi materialnega bogastva svinjamo svojo okolico. Moralne norme se spreminjajo zelo počasi. Prepričan pa sem, da bo marsikaj, kar je v začetku demokracije še dopustno in nesankcionirano, z Jati postalo f£ amoralno in kaznivo, marsikaj, kar danes * počnemo smrtno resni, p;i smešno. Moje dose- *j* danjc izkusilic in sin,hImuiiin r>'iiluieio. Ni nas veliko, a nas je dovolj, da lahko sprejmemo prijatelja in gosta in mu ponudimo kruh in vino. Kolektivu Tednika in vsem, ki sodelujejo v njegovem ustvarjanju čestitam ob jubileju. Župan občine Gon.n časopis na slovenski rami. PREDSTAVLJAMO SE ... VIKI KLEMENČIČ IVANUŠA - NOVINARKA Z ORMOŠKEGA KONCA ' On ali ona, vsekakor pa s predolgim imenom Da je moja poklicna pot zavila na Ted- nik, je v veliki meri "kriva" moja predhod- nica Vida Topolovec, saj sama najbrž nikoli ne bi prišla na takšno idejo. Tega je že skoraj tri leta in na začetku je bilo pre- cej hudo, saj nisem poznala ljudi in vsak pogovor, ki sem ga imela, je zahteval veliko priprav ali pa je izpadel hudo ok- oren. Zgodilo se mi je celo, da sem namesto v dvorano v Osluševcih odšla v dvorano v Cvetkovcih in čakala, da se bo pričela prireditev, zaradi katere sem prišla. Še marsikatero neumnost sem naredila, ampak zdi se mi, da me je spremljala tudi sreča. To je seveda od- visno od tega, s katere strani opazuješ. Kdo drugi bi rekel: Kakšna sreča neki!' jaz pa mislim, da so stvari tekle prav lepo. Sprva so vsi mislili, da sem moški, in večkrat se je zgodilo, da mi je kdo po tele- fonu vztrajal, da naj mu vendar dam Vikija, ker se hoče nekaj pogovoriti z njim. Potem ko sem imenu dodala še en priimek, teh težav ni več, vendar je sedaj moje ime predolgo in ga v uradni obliki ne spravim pod en stolpič v časopisu, pa tudi na kreditne kartico ne in še kam drugam. Kmalu sem spoznala, da je vsakodnevna vožnja na Ptuj in pisarija na Raičevi 6 popolnoma neprimeren pristop k delu. Moj teren je Ormož, tukaj moram biti prisotna, tukaj mi ne sme uiti nobena govorica in novica, tukaj hočem poklepetati in iti na kavo s svojimi someščani. Kar nekaj časa sem zato pisala kar doma na svojem računal- niku, nato pa sem uvidela, da je treba zase- bno in službeno ločiti vsaj prostorsko. Zato sem direktorju Francu Lačnu predlagala, da v Ormožu odpremo dopisništvo. Moj pred- log je bil sprejet in realiziran. Pisarna na Vrazovi 5 v Ormožu, v hotelu, je nekaj časa poslovala kot predstavništvo, v katerem je bilo mogoče urejati tudi vse poslovne zadeve. Odkar pa so sprejem oglasov prevzele pošte, pa sem v svoji lični pisarnici sama. Imam vse, kar potrebujem - sodobno računalniško opremo, ki mi omogoča preko modema oddajo tekstov v matično hišo. Že nekaj časa pa mi obljubljajo podobno rešitev tudi za fotografije, ki jih sedaj še vedno, kot pred 50 leti, pošiljam po avtobusih. Zato gre iskrena zahvala vsem voznikom avtobusov, ki prijazno prenašajo fotografije za Tednik. Včasih pa se kakšna tudi izgubi... Ljudje mi pogosto rečejo: 'Tebi je lepo, v službo lahko prideš, kadar hočeš, nihče te ne priganja, prisotna si na vseh pokaže, da ljudje novinarskega posla ne poznajo. Vidijo le prijetne reči. Nihče pa ne pomisli, da je to le del mojega dela, da je po- tem o vsaki stvari potrebno napisati še članek, poročilo za radio, razviti foto- grafije, zmontirati tonske prispevke. Da se pravo delo po dogodku šele začne. Včasih je prav krivično, da je treba tudi z najboljše zabave ali najzanimivejšega pogovora izginiti kot Pepelka. Zgodi se, da je kakšna prireditev pravi užitek, na kakšni drugi pa se le s težavo premaguješ, da ne zaspiš. Pri- jatelji pravijo, da bi mi pravzaprav za Foto: M. Slodnjak prisoštvovanje na vseh sejah ormoškega sveta morali priznati benificiran staž. Poleg tega pa moj delavnik obsega sobote, nedelje, državne in cerkvene praznike, de- lati moram ob rojstnem dnevu in takrat, ko je na televizijskem sporedu film, ki bi ga strašno rada videla. Moj delavnik se ne zak- ljuči ob 14. ali 15. uri, včasih se takrat šele prav prične. Ljudje, ki so mi blizu, so se takšne "leteče" prijateljice, žene, hčere enostavno morali navaditi. Pogosto se zgodi, da bralci ne znajo spoštovati zasebnosti, kličejo domov, izsiljujejo, češ pridite zdaj. Kot da niso že vsaj 14 dni vedeli, da bodo imeli prireditev in da si želijo, naj bo zabeležena v Tedniku. Tudi nekatere institucije še žal ne obvladajo os- nov komuniciranja. Vabila za prireditve pogosto pridejo prepozno, če sploh pridejo. Očitno mislijo, da jih ni treba. Pa saj ven- dar nisem vohunka, da bom raziskovala, kdaj se kje kaj dogaja. Po drugi strani pa politiki poleg nizkih udarcev znajo tudi groziti, kričati, zmerjati. Vsaj nekajkrat pa se novinarju zgodi, da ga tožijo. Največkrat politiki in osebe okrog njih, ki ne želijo do- jeti, da je njihova velika plača nadomestilo za nekoliko okrnjeno zasebno sfero. Ne do- jamejo, da z vstopom v politiko simbolno svoje telo in dušo za ceno "nesmrtnosti kavbojkah in mikici, pa tudi trivremenski taft pri meni ne vzdrži, kar sicer obljublja. Na ramenu imam torbo, ki krivi mojo hrbtenico in od katere se ne ločim. Vam je moj posel še vedno tako všeč? Meni je! Rada ga opravljam, in dokler svoj poklic opravljaš z veseljem, najbrž ni nič pretežko. Delam gotovo več kot osem ur na dan, pogosto sveti luč v moji pisarni tudi ob vikendih. Všeč mi je, da svoje teme izbiram sama. Veseli me, ko me pokličejo bralci in povedo kakšno zanimivo zgodbo, o kateri bi veljalo pisati. O stvareh rada pišem v pozitivni luči. O lepih rečeh, zanimivih ljudeh, dogodkih. Rada izposta- vim krivice, ki se godijo malim ljudem. Z velikim zadovoljstvom pa zapišem tudi kakšno pikro. Zavedam se moči, ki jo imajo mediji, in poskušam jo uporabljati pravično in v korist bralcev. Mediji so oblika pritiska in kontrole oblasti. Naša oblast je še v pleničkah. Njena dejanja in postopki so pogosto deležni moje kritike. Pri tem vedno pazim, da je bralec najprej obveščen s poročilom ali novico, šele nato se lotim kakšnih zahtevnejših novinarskih zvrsti, ki bodo ogovorile ožji krog bralcev, ki jih določena tematika zanima. Kot povsod tudi pri Tedniku vlada hier- arhija. Moj oberšef Jože Šmigoc je tisti, ki odloča o usodi tega, kar napišem - kdaj bo kakšen članek objavljen, na kateri strani in s koliko fotografijami. Novinarstvo je profesija, zato se zavzemam za profesionalizacijo te dejavnosti, za katero danes mnogi menijo, da jo je sposoben opravljati vsak, ki je pismen. Zakaj pa nihče popoldne ne fuša kot župnik ali zdravnik ali veterinar ali arhitekt aliko pa vendar vsi znamo lepo govoriti, ponuditi aspirin in vodo, zmeriti temperaturo in narisati hišo? Morda zato, ker to ni dovolj. viki klemenčič ivanuša BRALCI O TEDNIKU Tanja Vnučec, študentka iz Ormoža "Časopise herem nekoliko manj. Tednik pogledam oh priložnosti in preberem pred- PREDSTAVLJAMO SE ... MARTIN OZMEC - NOVINAR Dobrih četrt stoletja s Tednikom Zagotovo ni bilo naključje, da sem se tistega petka daljne pomladi 1972 kot di- jak Ekonomske srednje šole s fotoapara- tom v rokah udeleževal pohoda Po poteh revolucije v Mostje. Čeprav je bilo to tak- rat za šolarje obvezno, smo radi hodili, saj je bil pohod prijeten in zanimiv, pa še zabaven povrhu. Zagotovo pa je bilo veliko naključje, da mi je prav ta pohod vtisnil pečat, ki ga z veseljem nosim v sebi; in čeprav je včasih tudi težak, verjetno ne bo zbledel, dokler mi bo sojeno živeti. Ko smo počivali v Lazah pred Mostjem, je prišel k meni prijazen brkat možakar z aktovko v roki in me povprašal, za koga fo- tografiram. Povedal sem, da zase, morda za foto-kino klub Kidričevo, v katerem nam je njega dni vlival znanje o fotografiji mojster Stojan Kerbler. Osupnil sem, ko mi je povedal, da je Jože Vrabl s Tednika, še bolj pa, ko me je povabil, naj mu v ponedeljek prinesem kakšno fotografijo na uredništvo, češ da jo bo morda objavil v časopisu. Doma, v Kidričevem 32, v kopalnici, kjer sem imel priročno temnico, je potem vladalo obsedno stanje. Vse foto kemikalije sem zmešal na novo, se skoraj s strahom lotil razvijanja filma in si oddahnil šele, ko sem po fiksiranju videl, da mi je večina pos- netkov uspela. Fotografije sem izdeloval že bolj sproščeno, a še vedno napet. Ko sem se v ponedeljek zjutraj oglasil na uredništvu Tednika, ki je bilo takrat še v Vošnjakovi, je bil urednik Anton Bauman s fotografi- jami sicer zadovoljen, ker pa je Jože Vrabl moral nujno v Maribor, mi je predlagal, naj k sliki, ki jo je izbral sam, napišem nekaj vrstic o pohodu. V šoli sem rad pisal spise in zanje dobival pohvalne ocene, zato mi ni bilo težko. In potem sem nestrpno čakal na četrtek, na Tednik, na svoj prvi v časopisu objavljeni sestavek in fotografijo. Pozneje me je urednik Bauman povabil, naj napišem še kaj o življenju in delu v tem kraju, o šoli, o prijateljih. Tudi njega sem z veseljem poslušal, kajti honoraji so mi še kako prišli prav. Sicer pa ko spoznaš, da je sukanje novinarskega peresa po svoje lahko kot orožje v boju proti krivici in neresnici, ko si s tem enkrat okužen, se spon ne rešiš zlahka. Vse pogosteje sem zahajal na Ted- nik. S svojo dyano 6, pa seveda z ne- pogrešljivim, že nekoliko boljšim fotoapa- ratom, oboje so mi kupili moji skrbni starši in sem jim za to še posebej globoko hvaležen, sem se lahko odpravil tudi na teren na zahtevnejše naloge. Da v šoli zaradi tega ne bi imel kakih težav, sem se takrat podpisoval z narobe obrnjenim pri- imkom: Cemzo. Ko so me po končani ma- liin novahili v vlii^ho me ie novinarstvo staršev, naj prej raje doštudiram (to sem veliko težje storil ob delu šele dobrih 15 let kasneje), sem se jeseni 1973 z veseljem priključil temu kolektivu. Mlademu novinarju so dodelili pisalno mizo v mračnem prostoru hodnika, kjer sva s tedanjim novinarjem Petrom Rakušem in pozneje še s Slavkom Furmanom ob namizni svetilki in na starih komitejevskih pisalnih strojih pogosto tipkala in ustvar- jala pozno v noč. Spominjam se, koliko idej smo imeli o lepšem, kvalitetnejšem Ted- niku. Na uredniškem sestanku sem pred- stavil svojo videnje Tednika in že takrat predlagal, naj bi postal štajerski, naj bi imel podoben format kot 7D, vsebino pa re- portažno in revialno. Potem so leta minevala mnogo hitreje. Ko sem takoj po poroki leta 1975 odšel k vojakom, mi je novinarska kolegica Majda Goznik (ki se je takrat pisala še Gajzer) pis- ala, da nas je politika združila s ptujskim radiem. Lahko si mislite, kako presenečeno sem pogledal, ko mi je po vrnitvi na de- lovno mesto radijski novinar Marjan Šne- bergerbrez kakršnihkoli priprav ali go- vornih vaj potisnil v roke magnetofon Uher in me poslal na eno od šol, naj za radio pos- namem pogovor z ravnateljem in nekaj vti- sov novopečenih pionirjev. Poleg fotoapa- rata in beležke torej še ta nekajkilogramska "kišta" in mikrofon, da ne razlagam o go- vorjenju vanj, ki mora biti brez napak. Pa sem se - upam, da dokaj uspešno - privadil tudi temu, tako da so me ob uvedbi vodenja v živo celo povabili k sodelovanju kot radi- jskega voditelja. In tako smo počasi, a vztrajno rasli z obema medijema. V dobrih četrt stoletja časopisnega in radijskega novinarstva sem seveda doživel veliko nepozabnih, lepih, žal pogosto tudi tragičnih trenutkov. Kot novinar sem po svoje - seveda ne brez posledičnih odtenkov - doživljal menjavo političnih struktur, gospodarskih in drugih afer, Titovo smrt, pa prizadevanja za i Bam»^m.nn .^Jov^n.m- V t^i kratki v^ini / dežurstva na radiu prišlo do streljanja pred našo hišo na Raičevi, zaradi česar sva s kole- gico Nevenko Dobljekar, ki je bila takrat že na Radiu Maribor in je prišla le na kavico, smrtno prestrašena negibno ležala pod mi- zami sprejemne pisarne kake četrt ure. Doma ali po svetu sem se v teh 26 letih pogovarjal z velikimi in pomembnimi poli- tiki, glasbenimi zvezdami, vrhunskimi športniki in tako ali drugače pomembnimi ljudmi. Še vedno pa mi je najljubše, če la- hko zapišem ali rečem kakšno dobro be- sedo o tistih skromnih ljudeh, ki jim je morda življenje obrnilo hrbet ali jih kako drugače zaznamovalo. Prav tovrstne re- portaže so moje najljubše opravilo, čeprav se jih zaradi pomanjkanja časa, zaradi razpetosti med delom na radiu in Tedniku lahko le redko lotevam. Ob jubileju iskreno čestitam sodelavkam in sodelavcem, kolegicam in kolegom, s katerimi delim delovno okolje in soustvar- jam vsebino obeh medijev; še posebej pa čestitam vam, drage bralke in bralci, za zvestobo našemu mediju, kajti zavedam se, da brez vas tudi nas ne bi bilo. Martin Ozmec BRALCI O TEDNIKU Slavko Visenjak, župan okčine Gorišnica "Tednika ni- mam kaj kritizi- rati, mo rda hi lahko hil le na boljšem papirju, zelo všeč pa so mi barvne foto- grafije. Na vsebino v časopisu nimam pri- pomb, naša občina Gorišnica je velikokrat zastopana in pisanje o nas je korektno. Predlagal bi morda več predstavljanja pod- jetij in podjetnikov, v Tedniku bi lahko več pisali o gospodarstvu nasploh. Izredno všeč mi je akcija ocenjevanja po občinah, ki je vzpodbudila marsikoga od občanov. Pa da ne boste mislili, da to pravim zato, ker vodimo v tej akciji, ampak sem vesel, da je nekdo v našem okolju to opazil. Pohvalil bi poročanje Tednika in povedal, da smo k sodelovanju povabili tudi druge časopise, ki pa se niso kdove kako odzvali. Tudi sem seveda naročnik Tednika, prelistam ga že v službi, šele doma pa si vzamem čas in ga tudi podrobneje pregledam ter v njem kaj prcherem. Povedal pa hi, da hi osehno hil še rajši, hi TeJnik tiskali v tiskarni 7'^- rutnine Ptuj. " čTMJ PREDSTAVLJAMO SE ... MARJAN TOS, NOVINAR Z LENARSKEGA KONCA Na okno tok, tok ... Precej časa sem se obotavljal in tuhtal, kaj napisati ob zlatem jubileju našega Tednika, časopisa, ki se je na širšem ptujskem in ormoškem območju, pa tudi v Halozah in Slovenskih goricah dobro prijel. Urednik je bil tokrat širokosrčen, vsem po vrsti je pred- lagal, naj pač strnemo svoje vtise, spomine, izkušnje in najbrž tudi želje. O njih sicer ni govoril na glas, toda sam sem ocenil, da bi bilo prav zapisati kakšen stavek ali dva tudi o tem. V rosnih mladih letih, ko sem trgal šolske klopi v osnovni šoli Borisa Kraigherja v Gra- dišču v Slovenskih goricah (danes Sveti Troji- ci), so bili časopisi redki. Vsaj pri nas doma na podeželju, kjer smo tu in tam dobili kakšen iz- vod porumenelega dnevnika, na šoli pa Pio- nirski list. Zato sem bil proti koncu osemlet- ke, ko smo mislili, da smo pojedli vse znanje z največjo žlico in da smo najpametnejši, zelo vesel, če je oče prinesel iz Maribora ali Lenar- ta, kjer si je kot tesar služil vsakdanji kruh, časopis. Z veseljem sem prebiral njegove stra- ni in potihoma sanjal, da bi bilo lepo, če bi nekoč postal novinar. In k temu mojemu prvemu spogledovanju s časopisi in novi- narstvom naj dodam drobno anekdoto. Pri nas v Pesniški dolini, natančneje v doli- ni Drvanje v Verjanah, so delali melioracije. In tako so iz včasih stare, lenobne in poplavne struge Drvanje, v kateri smo na veliko lovili ribe in se hladili v poletni vročini, nastali trije vodotoki. Bili so ozki, a brez mostov le ni šlo. In tako se je zgodilo, da se lepega dne prišli delavci s Ptuja. Gradili so most, vmes pa kle- petali z radovedno otročadjo. Sam sem bil med njimi, krave so se leno pasle, mi pa smo občudovali mojstre kamna in železa. Pridno so delali, zraven pa so imeli tudi radijski spre- jemnik. Tranzistor se mu je reklo. Med dela- vci je bil tudi neki moj sorodnik iz Vitomar- cev, kraja, za katerega smo vsi vedeli, da spada pod Ptuj. Naključje je hotelo, da sem iz tega tranzistorja prvič slišal program radia Ptuj. In čisto zares se je pripetilo še to, da sem od teh delavcev prvič dobil v roke časopis, današnji Tednik. Slaba dva meseca je vse skupaj traja- lo, nato so se delavci poslovili. Most čez Drvanjo pa še danes trdno stoji in kljubuje vsem obremenitvam. Bolj kot smo rasli, bolj je naraščala želja, da bi spoznali svet, da bi dobili znanje in da bi se otresli slovenskogoriške revščine. Po Tedniku sem občasno spraševal učitelje na šoli, a ga nismo imeli. Smo pa nekega dne doživeli ra- dijsko snemanje za ptujski radio; ne vem več, kako se je imenovala oddaja, v njej pa sem nastopil s pesmico z znanim refrenom: »Na okno lok tok je dežek potrkal ...« Takrat sem smo ob farnem žegnanju v Vitomarcih, na andraševo, včasih šli k sorodnikom, sem pri njih našel tudi Tednik. To je bilo moje prvo spogledovanje, ki se je zaradi življenjskih okoliščin in poti, ki jih je ubirala moja generacija, za lep čas končalo. A ne za vedno, po naključju se je v bistvu »po drugem rojstvu » leta 1995 resno nadaljevalo in leta 1996 postalo del mojega delovnega vsakdanjika. Časopisna in radijska hiša na Raičevi 6 na Ptuju je postala del moje vsakdanjosti, prijazno me je sprejela in odkri- to moram zapisati, da sem vesel, da lahko de- lim dobro in slabo s poštenimi sodelavci. A že pred letom 1995 sem na neki način postal zvest Tedniku in Radiu Ptuj, saj sem kot dopisnik mariborskega RTV centra in Večera srečal prijazno mlado novinarko Tednika, kolegico Marijo Slodnjak, ki je bila zadolžena za našo, lenarško občino. Veliko smo ji pomagali vsi po vrsti in ji nudili podat- ke ter informacije, ki smo jih lahko, novinars- ko obdelane, vsak četrtek brali v Tedniku. Moram zapisati, da je bila Marija pri Lenartu izjemno toplo sprejeta in vselej dobrodošla, pravzaprav jo še danes na neki način pogrešamo. Tudi po njeni zaslugi je Tednik postal del osrednjih Slovenskih goric, v Le- nartu ga ljudje prebirajo, na šolah pišejo spise za stran za mlade, politiki včasih godrnjajo za- radi kakšne na svoj račun, kulturniki hva- ležno sprejemajo informacije na zadnji strani, številni študentje in dijaki pa zadovoljno prebirajo podlistke. Pred dnevi sem bil prijet- no presenečen na Destrniku, ko se je ta- mkajšnji ravnatelj osnovne šole zanimal za dovoljenje za uporabo podatkov o lenarških Sokolih, ki je jih v nadaljevanjih priobčil prav Tednik. In tudi v mariborskem Muzeju narodne osvoboditve so mi povedali, da je bil ta podlistek bran. Še prej pa je na lenarškem in širšem delu naletel na velik odmev zapis o dogajanju v taborišču Hrastovec leta 1945. Veliko klicev je bilo, vsi so bili hvaležni uredništvu, da je objavilo del iz žalostne polpretekle zgodovine slovenskega naroda. Brez olepševanja, tako kot je bilo. Morda se bo odgovorni urednik kdaj odločil za celoten podlistek, saj sem o tem napisal študijo za us- tanovo akademika dr. Antona Trstenjaka. Tedniku so mnogi hvaležni tudi za domačnost in koristnost, ki jo prinašajo nas- veti. Morda pogrešajo udarne rumene strani, toda to je že druga zgodba, s katero naj si be- lijo glavo za to poklicani. Tedniku lahko želim samo veliko novih bralcev, kritičnih do našega dela, takšnih, ki nam boste odkrito povedali, kje ga lomimo in kaj bi morali spremeniti. Mnenja bralcev niso zanemarljiva, narobe, bolj kot doslej jih bomo morali upoštevati pri snovanju nove grafične in vsebinske podobe Tednika. Menim, da bomo zmogli veliko breme in da se bomo tudi na trgu obdržali kot dobro in iskano blago. Informacija je dragocena reč, zlasti še zdaj, ko hitimo proti Evropi. Tednik ne sme postati enostransko trobilo ne ene in ne druge poli- tične opcije, obdržati mora pokončno držo, bičati napake in slabosti, opozarjati na težave in tudi hvaliti, ko je to potrebno. Postati mora del vsakdanjika, upam celo trditi, da ima vse pogoje, da postane prava »štajerska regional- na kronika«. Na obzorju je pokrajina Spodnje Podravje s Prlekijo (in Slovenskimi goricami najbrž tudi) in zakaj ne bi bil Tednik njen časopis, prostor za soočanje mnenj in pogle- dov? Upam, da bomo še dolgo skupaj in da bomo »abrahamu« dodali še naslednjih petdeset let, takšnih ali drugačnih. Kdo neki bi vedel! Marjan Toš PREDSTAVLJAMO SE ... JOŽE ŠMIGOC - ODGOVORNI UREDNIK TEDNIKA Ne obtožujte ogledala Kako nenavadno se zasuče človekova življenjska pot. Kdo bi si mislil pred de- setletji, ko smo v mladih letih načrtovali spremeniti svet, da bom pristal na Tedni- ku? (No, da sem res pristal, ne bi dal roke v ogenj, mogoče gre za začasen odmor. Navsezadnje je na svetu še kakšen pris- tan in kje je zapisano, da človek ne bi mo- gel kdaj dvigniti sidra in odjadrati; ampak dokler na meni še ne sekajo drv, bom še že potrpeli) Ne vem, ali naj vam pišem, kako sem prišel na uredniški stolček, ali naj vam po- vem kaj drugega. Mogoče kdo pričakuje, da bom zapisal, kako sem že v osnovnošolskih letih čutil, da me socialistični sistem utesnjuje, da mi ne da dihati, da sem si želel ven, v liberalizem, svetlemu kapitalizmu naproti. In da so se mi sedaj izpolnila vsa notranja hotenja? Naj napišem, kako nes- rečnega sem se počutil, ko sem na mladins- kih delovnih akcijah delal, kar sem pač de- lal, in to v brigadi, ki so jo sestavljali štu- denti iz Zagreba in Beograda? Naj napišem, da se sploh nismo marali, da nismo skupaj plesali in peli, da nismo tekmovali z drugi- mi, kdo bo boljši? Saj bi - pa to ni res, pa naj bo danes še tako moderno pljuvati po vsem iz obdobja druge Jugoslavije. Saj res marsikaj ni bilo idealno - pa je vse idealno zdaj? Povedati hočem, da pač nisem eden tis- tih, ki so bili še nedavno rdeči, danes pa so črni, ker je to moderno, da o vmesnem zele- nem obdobju ne govorim. Človeku se včasih obrne, ko opazuje, kako se nekateri kameleonovsko spreminjajo. Ne gre za ma- lenkosti, ki jih človek pač pri sebi in v svo- jem okolju spremeni, ker se na podlagi življenjskih izkušenj nauči, da je drugače lahko bolje. Gre za popln zasuk v miselnos- ti, saj nekateri spreminjajo svoja načela, kot bi menjavali garderobo. Se pred dobrim de- setletjem na primer si marsikoga videl v vrstah takrat edine stranke, ki je, če se mor- da še spomnite, kot eno svojih načel imela ateizem. Le nekaj let pozneje se ti isti ljudje nastavljajo televizijskim kameram v prvih vrstah na verskih svečanostih. Ali so lagali prej ali lažejo sedaj? Pravzaprav sem vam želel povedati kaj veselega, ker se nimam za zamorjenega člo- veka. Ampak jubilej je resna stvar in ob 50- letnici časopisa njej človek nehote primerja svoja leta s Tednikovimi. A razen številčne druge primerjave ni. Svoje življenje krmari človek sam, časopis pa je skupno delo ljudi, ki smo si različni (pravzaprav je mogoče še premalo različnosti), pa nas vendar vodi ^lriii->t-. 1 ^-il, SJai vt^m rla nismr> zmerai iia- vsak po svoje trudimo in v vsaki številki damo od sebe, kar v tistem trenutku največ zmoremo. Ne domišljamo si, da s svojim delom spreminjamo kolo zgodovine, a ven- dar kažemo življenju ogledalo. In saj veste, kaj pravijo: ne obtožuj ogledala, če ti podo- ba v njem ni všeč. Morda kdo poreče, da pa je res vseeno, ali je neki dogodek, neka mi- sel zapisana v nekem lokalnem časopisu ali ne. Tistega bi napotil v knjižnico, naj si vzame kakšne stare izvode časopisa in jih prelista. Neverjetno, kaj vse človek najde zapisano. In ugotovi, da se zgodovina ni začela šele včeraj. Pa še nekaj ugotovi. Radi namreč rečemo, da je časopis kot zemlje: dober je samo svež. Pa ni res, tudi stari je zanimiv. ••• Naj končam v slogu podelitve oskarjev (ko pa je vse, kar je ameriško, takooo lepo) - z zahvalami namreč. Saj veste, najprej družina - hvala vam, ker me prenašate tudi tečnega. Nato šola - hvala vsem, ki ste me naučili pisati in brati, pa čeprav bi se člo- vek, če bi ostal brez tega znanja, izognil marsikateri neumnosti. Potem sodelavci - hvala vam, ker me prenašate, kar še zdaleč ni lahko (klub petnajstim kilogramom manj). Hvala vsem tistim, ki vidijo v našem časopisu svoj poslovni interes (še zlasti če je ta povezan s plačevanjem naših storitev). In hvala vsem bralcem, ker boste naši vsaj še naslednjih petdeset let. Jože Šmigoc, urednik BRALCI O TEDNIKU Franc Vrabl, orodjar, Mezgo vci ob Pesnici "Mislim, da si Tednik zasluži naslov časopis našega okolja, saj v njem najdeš zanimivosti iz vseh krajev, ne samo IZ Ptuja. Preberem vse in prav vesel sem, da sva ga z ženo dobila kot poročno dari- lo. Najrajši ga berem, ko imam čas samo za sebe - saj veste, kje je to. Najprej pregledam humor, nato preberem Govori se, horoskop, šport, potem pa zahtevnejše teme. Želim vam mnogo idej in mogoče tudi ustanovitev kakšnega kluba vseh bralcev Tednika." (MSJ Angela Arnuš, Gorišnica "Vsak četrtek ko- maj čakam novo številko Tednika. Najprej pogledam med osmrtnice, nato pa vsako stran posebej, da vidim, ali je kaj o Gorišnici. Nanj sc))i non'(\-iu! Sl- i/,/,/Ji'' 1-/- /\/////' /e/c'/// Ol! /\-- rcn/ /'/c'.- i><\r/. rcsc/u /m /i- /■ Igor Horvat, Zagojiči "\ /tiZ/utu/i. /\>/e A,'.-/, Foio Lanqerliolc, V. /,/,,.,, M. SloJn/iiL. I. Mokorko, K K/emenčič Ivanuša, M. Toš. J. Bruc^č in Alartin Ozmec. PREDSTAVLJAMO SE ... MARIJA SLODNJAK - NOVINARKA Nikoli ne reci - nikoli Sem četrti otrok med šestimi in vsi, ki me poznajo iz mojih otroških dni, vedo, da ni- koH nisem imela težav s komunikacijo (temu so takrat rekli, da sem klepetava). Domači mi pravijo, da sem v družini prevze- la stike z javnostjo. Mojih učiteljev in znan- cev ni prav nič presenetila novica, da sem se vpisala na fakulteto za družbene vede - smer novinarstvo. Učiteljica iz osnovne šole mi je celo povedala, da sem že v sedmem razredu to svojo odločitev zapisala v šols- kem spisu. Verjetno je res ta želja bila v meni dovolj močna, da je prevladala, čeprav so se mi vmes izobraževalna pota usmerila drugam. Končala sem srednjo družboslovno šolo - smer upravni tehnik in celo razmišlja- la o zaposlitvi. Toda nekako nisem bila na- jbolj navdušena nad poklicem tajnice in sem se odločila, da se vpišem na fakulteto. Seveda so bili začetki kar težavni, ker v srednji šoli nisem imela nekaterih predmetov. Toda takrat sem začela preverjati rek "Tudi najdaljša pot se začne s prvim korakom" in "Cilj dosežeš, če si tega zares želiš". Cilj sem dosegla leta 1992, ko sem diplomirala. Počitniško prakso sem tri leta opravljala pri Večeru v Mariboru, ker pa sem želela ob štu- diju med počitnicami opraviti še šoferski izpit, sem se v četrtem letniku odločila, da prakso opravim na Radio-Tedniku Ptuj. Tako sem prišla v kontakt s Tednikom. Počitniška praksa se je končala in večkrat sem potem ob koncu tedna šla obiskat "tedni- kovce". Včasih nisem razumela, ko sem jih opazovala, da so bili vsi sklonjeni nad pisalni- mi stroji. Sama pri sebi sem mislila, da imajo slab dan in jim ni do pogovora z menoj. Danes vem, da je to stiska s časom. Mogoče se kdo vpraša, zakaj sem članek tako naslovila? Ja, čisto zares sem nekoč dejala, da nikoli ne bom delala na Radio-Tedniku. Zakaj? Mogoče se nekateri še spomnite priloge Smeh ni greh (rumene strani Tednika). Nekoč sem se znašla tudi sama v tej prilogi v nič kaj prijetni vlogi. Moji kolegi so namreč iz neke priložnostne fotografije izrezali moj obraz, ga zmontirali skupaj s telesom lutke z erotičnim perilom in spodaj pripisali, da bi morali Ptujčani bolj prodajati tovrstno naravno bo- gastvo. Seveda me je to tako razjezilo, da sem celo čisto zares razmišljala o tožbi. Kolegi se mi danes na vse to samo smejijo in zatrjujejo, da ne morem dokazati, da sem bila to jaz. Še preden sem imela zagovor diplomske na- loge, pa sem neki konec tedna vsa osamljena iz študentskega doma poklicala kolegico Dar- jo Lukman Žunec in jo vprašala, kaj meni o ideji, da pridem opravljat pripravništvo k Ra- dio-Tedniku. Ona je okrepila mojo trenutno odločitev in tako\ po diplomi sem prišla. Di- ve v Lenart". Ker nisem imela svojega avto- mobila, sem se vozila z avtobusi. Zaradi slabih povezav sem večkrat morala preko Maribora. Tako je avtobus postal moja dopisniška pisar- na. Takrat sem spoznala vse avtobusne šoferje na teh relacijah in tudi mnogo zgodb, sogo- vornikov, skratka poleg slabih strani, da je pot trajala več ur, je bilo tudi nekaj dobrih. Ta del Slovenskih goric je bil zame do tedaj ne- poznan in včasih sem porabila kar nekaj časa, preden sem odkrila, v kateri kraj moram. Vse- kakor je bilo zelo zanimivo tudi zaradi tega, ker sem se morala znajti v vsaki situaciji. Ravno ob mojih začetkih so umorili na tem področju znanega predsedniškega kandidata Ivana Krambergerja, v Gočovi so nameravali graditi usnjarno in še mnogo drugih znimivih gospodarskih dogodkov je bilo na tem območju. Potem sem si kupila jugo 45; moji moški kolegi so mi predlagali, da bi lahko napisala knjigo Moje šoferske dogodivščine. Od takrat sem potrebovala v Lenart veliko manj časa, ni bilo več potrebno gledati na uro, da ne bom zamudila avtobusa, pa še sama od sebe sem bila odvisna ... Tudi takrat, ko sem sredi polja ostala brez kaplje bencina. Bolj ko sem se pogrezala v novinarski po- klic, bolj sem čutila, da ko si enkrat notri, ni več razlike med zasebnim in službenim časom. Zelo težko tudi opredeliš dneve, ki se jim rečejo dopust. Še dobro, da me moji najbližji razumejo in najdem vso podporo. Po nekaterih kadrovskih in uredniških spremembah sem zdaj nekaj časa na radiu, toda kljub temu še vedno rada pišem za Tednik. Ves čas so me zanimale teme, o kate- rih se v vsakdanjem življenju ne upamo pogo- varjati niti s svojimi prijatelji, pa nas vseeno zanimajo. Prav o teh vprašanjih se zdaj s svo- jimi gosti pogovarjamo v oddaji Sredi življen- ja. Kot novinarka se velikokrat srečujem s človeškimi stiskami. Vedno me zanimajo soci- alne teme. S svojim novinarskim delom bi rada opozorila, kako pomembno je, da se ljud- je znajo pogovarjati, saj se tako lahko reši veli- ko problemov in stisk. Nikoli ne pišem in de- lam oddaj za povprečnega poslušalca ali bral- so nas na fakulteti opozarjali na tovrstne težave, sem takrat mislila, da je to veliko lažje. Pa ni! Težko je ostati nečustven ob tem, ko poslušaš mladostnika, kako je zapadel v svet omame, svet alkohola, kako se je razbila družina, kako trpijo otroci zaradi ločitev, na- silja ter trpinčenja, ko nekdo izgubi svojega najbližjega, ko se ponesreči ter postane inva- lid in še bi lahko naštevala. Včasih se znajdem v težkem položaju, kot da sta v meni dve osebi: ena, ki čustveno doživlja svet, druga pa si krčevito prizadeva, da vse presoja razum. Mnogi so presenečeni, ko me spoznajo, saj mi zaradi področja in teh tem pripisujejo krepko več let in si me predstavljajo veliko bolj umirjeno ter resno. Vesela sem, da jih lahko pri tem še presenetim. Velikokrat me zaboli, ko slišim, da novinar- ji samo blebetamo, nekateri celo trdijo, da lažemo. Mislim, da si vsak novinar prizadeva za resnico, vendar je ta v različnih očeh različna in osebno sem najsrečnejša, ko se moja sklada z drugimi. Ko se srečujem s svojimi nekdanjimi kolegi s fakultete, me mnogi sprašujejo, zakaj nisem ostala v prestolnici, zakaj sem se ustalila na "lokalcu". Nekoč me je ustavila na Ptuju na- jvečja življenjska sila, ki ji pravimo ljubezen. In srečna sem, da se je tako zgodilo, saj je v tako majhnih kolektivih kljub obilici dela ter nekoliko slabšim tehničnim pogojem še vedno ohranjena osebna nota, smeh in človeška solidarnost. In dokler mi bo to prija- lo, bom tudi ostala. Marija Slodnjak BRALCI O TEDNIKU Ervin Hojker, ravnatelj in ptujski podžupan 'Tednih mi po- meni korektno, pravočasno in celovito "ptujsko" obar- vano informaci- jo. Tako, ki go- vori o rasti mojega, našega mesta in ožje do- movine, o ljudeh, ki tu živimo, o naših pričakovanjih, razmišljanjih, dosežkih in tudi napakah. Da, tudi o njih in prav je tako. Tednik je ogledalo našega dela, je od- sev naših razmišljanj, je skupna ptujska zgodovina. Je izziv in pričakovanje, oh 50-letnici želim kolektivu še veliko ustvarjalne moči, Ptujčanom in širši skup- nosti pa tudi v hodoče Tednikovo poglohlje- PREDSTAVLJAMO SE ... MILENA ZUPANIC - NOVINARKA Ptujski raj z mejami Nekaj napiši o sebi, mi je tako kot vsem mojim kolegom nekega dne rekel moj urednik. Ni mi bilo všeč. Predstavljajte si, da kot novinarka nenehno pišem. Seveda o drugih, poskušam se vživljati v njihove dejavnosti, težave, uspehe. Sedaj, ko naj bi Tednik predstavil mene (in moje kole- ge seveda), pa moram pisati sama o sami sebi. Kje je sedaj kakšen novinar, ki bi napravil intervju z mano? Vse to sem Jožetu tudi povedala. Vedno mu povem, kar si mislim o njegovih odločitvah. Včasih moje mnenje upošteva. Tokrat ga ni. Svoje mnenje velikokrat zapišem v član- kih. Takrat se tisti, ki jih članek zadeva, običajno jezijo. Povsem jih razumem. Težko je prenesti, ko ti nekdo pove, kaj o tebi in tvojem delu misli. Pa četudi je to spretno skrito v navedbi dejstev in dogod- kov. Vendar je novinarski poklic pač takšen. Zato se name dostikrat kdo kuja. Po drugi strani pa se na članek, ki vsebuje moje lastno mnenje, vedno odzovejo tudi bralci, ki se strinjajo z mano in mi to želijo povedati. Bog ne daj, da bi pestovala željo biti všeč vsem bralcem in poslušalcem. Takšno hotenje je sprto s poklicem novi- narja. Mislim, da ste si bralci po reku "vsakogar poznamo po njegovih delih" mnenje o nas že itak ustvarili, tako da je pisati o sebi pravzaprav odveč. Sploh pa na Ptuju, kjer se tako rekoč vsi poznamo, če pa pogledamo po rodbinskem deblu malo bolj h koreni- nam, smo skorajda vsi tudi v sorodu. Ne- rodno je samo to, da od novinarja vsi pričakujejo, da bo s svojimi sorodniki, pri- jatelji, sosedi in tudi znanci prizanesljiv in da bo o njih pač pisal tisto, kar jim godi, če pa je kaj narobe, bo to lepo zamolčal. Vendar ne gre samo za osebna znanstva. Ta še že obideš. Gre za resnico. Na Ptuju je tako, da nekako vsi ravno zaradi miniatur- nih razmer drug drugega ščitijo. Celo sedaj, v političnem pluralizmu. Bojda je to zaradi medsebojnih kupčij in pobotov. Ti meni, jaz tebi. Ali roka roko umije. Tako dosti- krat do pravih informacij, ki sicer krožijo po mestu po načelu baba cula - baba rekla, ne moreš. Kaj šele do dokumentov. Bralci pa potem tarnate, da že vrabci čivkajo, v Tedniku pa še nič ne piše. Pravijo, da novinarstvo ni poklic, pač pa način življenja. Le kdaj sem se spremenila v novinarko, se sprašujem. Ko sem se en- krat skopala iz otroštva, sem bila dolga leta v svoji duši in po nagnjenju pilotka. Dan in noč sem živela za nebo, pod belimi kumu- lusi sem doživljala najlepše in najsrečnejše, j težko, vendar pošteno tekmovati. Čisto drugače je z ljudmi. Kljub temu da me je letalstvo vodilo na mnoga tekmovanja po Jugoslaviji in Evropi ter me celo pripeljalo v elitno šolo rezervnih letalskih starešin v bivšo JLA, sem ob tem v Ljubljani študirala na Filo- zofski fakulteti. Diploma me je pahnila v prvo službo. Časa za letenje je bilo vse manj, sploh pa zame, ki sem se vmes spre- menila tudi v mamo. "Poklic" mame pozna- mo vse ženske in vemo, da ni nobenega lepšega. Ob vsem tem pa sem vse bolj in bolj postajala tudi novinarka. Tako letos tudi sama praznujem. Sicer še ne tako visokega jubileja kot naš časopis, pač pa 10. obletnico svoje prve zaposlitve. To je bilo v dnevnoinformativnem progra- mu Televizije Slovenija v Ljubljani. Kot novopečena profesorica slovenskega jezika in primerjalne književnosti sem padla v pravo gnezdo povzpetnikov in komolčar- jev. Takrat je še bilo tako, da so se iz te in- stitucije kadrirali direktno v politiko. Še sedaj ne vem, kako so nekateri moji ta- mkajšnji kolegi preživeli do danes. Prehod na ptujski Radio in Tednik po letu in pol dela na RTV je bil zame pravi balzam. Kot v raju sem se počutila med svojimi prijaz- nimi ptujskimi kolegi. Dokler nisem začela spoznavati meja tega raja. In tistih v mestu, ki postavljajo zidove, zaradi katerih je otežen napredek Ptuja in posameznikov v mestu. Ali pa so to vendarle le meje spo- sobnosti? V teh letih sem dobila kar dober pregled nad dogajanjem. Kaj šele bo. Po se- danjem zakonu naj bi bila v službi še 30 let. Še boste brali moje članke. Nekateri z ve- seljem, drugi jezni in ogorčeni. In droben nasvet: zaprite časopis, če vam članek ni všeč, ali ugasnite radio. Vi ste tisti, ki odločate. Milena Zupanič BRALCI O TEDNIKU župan mestne občine Miroslav Luci "Le redkim podjetjem je dano, da lahko praznuje- jo 50-letnico obs- toja, zato mi je v posebno čast, da vam lahko ob tej priložnosti česti- tam z najboljšimi željami za prihodnost. S pomočjo Tednika ste v vseh teh letih vzpos- tavljali most med dogodki in nami bralci. Za- beležili ste del zgodovine, življenje in delo na tem območju Štajerske in s tem postali ne- pogrešljiv člen v naših skupnih vlaganjih in us- pehih. Pomembnih odločitev za našo skupno prihodnost ne sprejemamo več le na ravni države, ampak tudi v mestni občini. Na mestni ravni se moramo odločiti o tem, kako naj ustvarimo kar najboljše pogoje za večjo ka- kovost življenja na tem območju. Mislim, da je Tednik ves čas obstoja obdržal poslanstvo objektivnega in občasno tudi kri- tičnega informiranja o dogajanjih v Ptuju in širši okolici. Zlasti me veseli, da se ni ukvarjal samo z mestom, da je znal poseči tudi v širši prostor Haloz, Slovenskih goric. Spodnjega Podravja, vključrzo z večjimi središči, kot so I Ormož, Ljutomer, Lenart in Slovenska Bistri- ca. S tem je v bistvu občasno usmerjal tudi po- htične tokove v iskanju skupnih interesov tega območja. S svojimi kritičnimi prispevki večkrat opozarja in s tem prispeva k oblikovan- ju nekaterih pomembnih lokalnih političnih odločitev" (MG) Ivan BrodnjaU, inž, agr., Kme- tijska svetoval- na služha Ptuj "Mislim, da je Tednik iz leta v leto boljši. Dobro v njem je poročanje s tere- na, tako laho vsak najde nekaj zase. Tednik je aktualen, v njem najdemo no- vice, strokovne nasvete ... Všeč mi je, da že ne- kaj časa izhaja v barvah. Menim pa, da je časopis še malce preveč levo usmerjen. Pogrešam tudi več provokativnosti novinarjev, predvsem v primerih, ko gre za obravnavo ak- tualnih tem z našega območja; ljudi namreč bolj kot obrobje zanima bistvo problema. Me- nim, da bi morali v uredništvu določiti novi- narja, ki hi se izključno ukvarjal s provoka- tivnimi zadevami. Če bi dosegli še to, hi bil Tednik eden najboljših časopisov. Predlagam uve Jbo rubrik 'Kritiziramo', 'Mnenja bralcev' I "aBj I PREDSTAVLJAMO SE ... TATJANA MOHORKO - NOVINARKA Moji prvi novinarski koraki ••. Prav dobro se spominjam prvega srečanja s časopisom Tednik, bolje rečeno srečanja s takratnim Tednikovim uredništvom in majhnim kolektivom no- vinarjev. Radovednost me je popeljala v te vrste in želja, postati novinarka in biti zraven takrat, kadar se kje kaj dogaja in se o tem lahko tudi piše. Ko sem pred dnevi dobila nalogo, da napišem kaj o sebi in o svojih novinarskih izkušnjah, me je skoraj zadelo, kajti pri teh letih o tem še sploh nisem razmišljala. Svojega dosedanjega dela v novinarstvu niti na- jmanj ne uvrščam v nekaj zelo preteklega, kar tudi še ni in so vse skupaj šele moji začetki. Potem sem seveda na veliko pre- mišljevala o sebi, o zgodnjih začetkih svo- jega novinarskega pisanja, o prvih foto- grafijah in delu na terenu; vse skupaj je že rodilo neke sadove. Če pa bolje pomislim, se mi je v teh letih pripetilo zagotovo kaj zanimivega. Začetek je bil pravzaprav dokaj preprost - že v srednji šoli, povezan pa s prvim obis- kom hiše Radio - Tednik v starih prostorih v Vošnjakovi ulici. Priznam, da me je bilo prvič malo strah, hkrati pa me je preveval tudi nekak ponos, ker bom stopila med zna- ne ptujske novinarje. Tega nima priložnos- ti prav vsak, sem pomislila. Pri srcu mi je bilo malce tesno, čeprav tako hudo pa spet ni bilo, saj je za uredniško mizo sedel moj nekdanji osnovnošolski učitelj angleščine Jože Šmigoc - še do danes je ostalo tako - in pogumno sem stopila naprej. Mlad novinar ponavadi začne pri lažjih nalogah, tako se je zgodilo meni, šele pozneje prihajajo zah- tevnejše in take, o katerih se je potrebno pošteno razpisati. Prvo nalogo sem dobila čisto mimogrede: po material za članek, so mi rekli, bo pa treba stopiti med ljudi. In tako se je tudi vse skupaj začelo. Kako mučno je bilo šele potem sesti za mizo in napisati nekaj, kar naj bi bilo podobno no- vinarskemu poročilu, o katerem takrat ni- sem vedela ne vem koliko, skoraj nič. Končni novinarski izdelek je moral biti skoraj brez napake, zato brez ediksa in be- lih pack na papirju ni šlo. Prvič in še neka- jkrat pozneje sva si pri delu pomagali z no- vinarsko kolegico Katarino Klep. Bili sva izredno zagnani, dobro sva se znašli, ka- morkoli so naju poslali šefi, jezik pa nama je tako zmeraj dobro tekel. Dobili sva tudi službeno katrco, največkrat tisto modro, in si tako nabrali še šoferskih izkušenj, službeno izkaznico Tednika, blokec, pisalo Vrv ^oVoapaTaV, da sva ipotem V>\\\ v\dei\ V.ot tev ali svečanost, spominjam se mučnih po- litičnih sej, pri katerih sva bili po novinars- ki liniji, ljudje pa so naju sprejemali z dobro voljo in vzeli za svoje. V najmlajših letih se mi je zdelo, da je skoraj nemogoče postati novinar in to povrhu vsega še pri Tedniku, ki sem ga že kot otrok rada vzela v roke, tam notri je bilo zmeraj kaj zanimivega. Nisem si znala predstavljati, tako kot si tega danes ne zna še marsikdo drug, kako napisati dolg in za- nimiv članek, ki je potem objavljen na časo- pisni strani, kako sploh nastaja časopis. Ko pa si zraven, je vse tako zelo preprosto, da se po nekem času tudi jaz nisem več čudila. Samo poprijeti je treba za delo, brskati med dogodki iz naših občin, spremljati proble- matiko, iti na teren in povrhu vsega postati še fotograf. Ko pa sem že pri fotoaparatu in svojih prvih posnetkih, ki so nastajali z malce tresočo roko, moram mimogrede omeniti, kaj se mi je zgodilo s prvim fil- mom, ki sem ga napolnila in pustila v apa- ratu. Ostal je v novinarski torbi, v prepričanju, da fotoaparata v ponedeljek zjutraj pa že ne bo nihče potreboval. Zgodi- lo se je ravno obratno: nekdo od kolegov je aparat mirno odprl in svetloba je uničila moje prve samostojne posnetke - nastali so na srečanju radioamaterjev na Donački gori in bili bi seveda dobri, tako se mi je vsaj zdelo po vremenu sodeč. S fotografija- mi potem seveda ni bilo nič. Od takrat je y previdnost pri fotografirat\i\i zmeraj z me- bila tudi moja. S podnapisom mini bager je bil na fotografiji predstavljen eden od podjetnikov, ki je v Ormožu odprl menjal- nico, in to nam je zelo zameril. Ampak kot pravi ljudska modrost: živim se vse zgodi. Od črno-bele fotografije smo potem prešli na barvno; tega smo se posebej vese- lili tisti, ki nam je fotografiranje bilo v ve- selje, da »grebenja« za naslovnico Tednika sploh ne omenjam. Kakšnega posebnega novinarskega področja nikoli do zdaj ni- sem imela, čeprav nekateri pravijo, da sem se po nekem času vendarle specializirala za gasilce, lovce, vinsko turistično cesto Ha- loz, za folkloro in pa za male in velike (tako je naslov naši radijski otroški oddaji), pisa- la pa sem še o marsičem drugem. Brez ra- dovednosti in brskanje po knjigah ter pri- ročnikih, da sem kaj bolje razumela, pa se- veda tudi ni šlo. Danes rada pišem skoraj o vsem, še najbolj pa z veseljem naredim dobro fotografijo in takšen članek, ki ga bralci z zanimanjem preberete. Če pa pomislim na že 50 let našega Tednika, je moje novinarsko delo pri vsem tem le kapljica v morje, skrito samo v zadnjih štirih letnikih Tednika, ki ostaja zapisovalec zgodovine. Moje novinarske kolege, mene in moje prispevke boste na- jbolje znali oceniti bralci, veseli pa me, da sem lahko z vso mladostno energijo in lju- beznijo do novinarskega dela v prijetnem novinarskem kolektivu ravno takrat, ko je Tednik napolnil zlatih 50 let. Tedniku lahko skupaj zaželimo enkrat toliko in še mnogo več let, pa da ostane ak- tualen, tudi kritičen, barvit in duhovit. Tatjana Mohorko BRALCI O TEDNIKU Irena Ljukec, Ptujčanka, ki živi v Švici "Tednik rada berem, ker prinaša aktu- alne novice iz domačega okolja. Živimo v tujini, zato je za nas zanimiva vsaka novica, Tednik preberemo od začetka do konca. Menim pa, da bi morali več pisati C) I^li>ia pri delu v prilioJiiosI nili in ustrar/al- n,J> olJeh/u:" (\-JJ TEDNIKOVI POSLOVNI PARTNERJI KAKO NASTAJA TEDNIK Prvi med pokrajinskimi časopisi v barvah S časopisom se je na Ptuju začelo pred 50 leti, takrat so Tedniku naredili prve smernice in verjetno niso predvidevali, da se bo med bralci obdržal tudi še ob koncu tega stoletja. Vseh 50 let je bil edi- ni poročevalec s širšega ptujskega območja, prodrl je tudi na ormoški konec, v Slovensko Bistrico, Lenart in še v mar- sikatero slovensko mesto ter kraj, kamor je pot ponesla naše ljudi. Število naročni- kov Tednika se je v zadnjih letih povečalo, povečale so se tudi časopisne strani, po zaslugi uredništva je postal bar- vit in po tehnični plati bogatejši, celih 50 let pa je bil zanj rezerviran četrtek. Iz Našega dela se je preimenoval v Ptujski tednik in nato v Tednik, v njegovem uredništvu se je zamenjalo mnogo uredni- kov in tistih, ki so iz tedna v teden polnili njegove strani - novinarjev torej. Brez sed- me sile in zvestih sodelavcev Tednik danes zagotovo ne bi bil tako cenjen in dobro- došel med bralci. Vendar je njegova pot do bralcev še kako dolga. Začenja pa se v uredništvu Tednika v Raičevi 6 na Ptuju. Tukaj je namreč sedež Družbe Radio- Tednik; tukaj so vsi novinarji, urednika, tehnično-grafično uredništvo, radijski stu- dio, tajništvo in seveda vodstvo družbe. Vsa ta pisana druščina daje svoj prispevek pri ustvarjanju Tedniku. Ali so gonilna sila vsega novinarji ali pa je najpomembnejši v časopisno-radijski hiši kdo drugi, bi težko rekli, kajti končni izdelek - časopis Tednik - je odvisen od vseh svojih ustvarjalcev. Vsebinsko bogastvo pa mu seveda dajejo novinarji. Redakcija Tednika dela skorajda od četrtka do četrtka, čeprav sta četrtek in petek bolj rezervirana za terensko delo in pripravo novinarskega materiala. Ponedel- jek je v naši hiši najbolj delaven dan, pa ne samo zaradi pisanja člankov in sprejemanja najrazličnejših naročil, temveč tudi zato, ker ima na ta dan in potem še v torek in sre- do največ dela naše tehnično uredništvo. In kakšna je zapletena Tednikova pot do bralcev? Začetek je vsekakor pri novinarjih - tis- tih, ki pišejo o najrazličnejših aktualnih do- godkih v Ptuju in okoliških občinah, v sliki in besedi poročajo o zanimivostih, komen- tirajo, glosirajo in iz tedna v teden pos- kušajo biti čim odmevnejši in bralcem za- nimivi. Ves ta napisani material se zbira v računalniku našega urednika Jožeta Šmi- goca, njegove odločitev so zmeraj najpo- membnejše in mi mu prav gotovo najbolj zaupamo. Urednik določi, kje bo neki čla- nek postavljen, katera fotografija najbolj sodi zraven in ne nazadnje v kakšnem ob- segu bo novinarski izdelek objavljen. Goran Djordjevič, vodja prodaje grafike v Ma-tisku PARTNER, KI MU VELJA ZAUPATI MA-TISK d.d. 2000 MARIBOR, SLOVENIJA TRŽAŠKA CESTA 14 TELEFON: + 386 62 305-141, FAX:+386 315-865 TEDNIKOVI POSLOVNI PARTNERJI V TEHNICNO- GRAFIČNEM UREDNIŠTVU Dokončno podobo pa Tednik dobi v gra- fično-tehničnem uredništvu, bolje poveda- no pri Slavku Ribariču in Jožetu Moho- riču. To sta dva izredno vesela moška, kličemo ju Slavek in Jožo, polna energija in odločnosti; slednje je pri tem zahtevnem delu še kako pomembno. Ko ju povprašaš o njunem delu, sta v izražanju zelo strokov- na, tako da bi še bralci težko razumeli, kaj pravzaprav želita povedati o grafičnem pre- lomu strani. Potem pojasnjujeta: »Grafični prelom strani je računalniška obdelava besedila - temu rečemo prelom, ki ga pripraviva za časopisno stran; enako je tudi pri fotografiji, ki ju s pomočjo skenerjev pripraviva za objavo v časopisu. Najprej smo delali samo prelom besedila, kar je v prvi fazi za tehnično redakcijo pomenilo ogromno, saj smo bili pri tem daleč pred Večerom. Potem so se v hiši 1993. leta odločili za lastno tehnično redakcijo, skrat- ka za racionalizacijo delovnega procesa na vseh področjih. Rada bi poudarila, da smo bili pri tej odločitvi med časopisi prvi v Sloveniji. Kmalu je postala tehnika dostop- nejša, prej je bila zelo draga, in cel postopek priprave časopisa za tiskarno smo preselili v našo hišo. Že tri leta je naš končni izdelek časopis na filmih in dela je prav gotovo se- daj precej več, zato sva v tehnični redakciji zaposlena dva. Najpomembnejše je, da vse izdelamo sami. Ponujamo dovolj kvalitetne izdelke za našo časopisno hišo in za druge stranke, ki pri nas oglašujejo. Zanimiv je še ta podatek, da je Tednik v primerjavi z drugimi slovenskimi pokra- jinskimi časopisi vsaj za 30 odstotkov ce- nejši, imamo manj zaposlenih ljudi in ven- darle veliko vlagamo v opremo. Izredno po- membno se nam zdi, da smo Tednik "obar- vali" in da smo bili pri tem prvi med regio- nalci. Razvoj pa gre v tej smeri, da bi bilo kar tri četrt obdelave podatkov v prihodnje avtomatične. Ko bomo vse to imeli, bomo 'gospodje' in se bomo bolj posvečali druge- mu delu.« Slavko in Jože sta pri Tedniku vsestranska; ne skrbita samo za dobro pos- tavitev člankov, za oblikovno podobo vseh rednih Tednikovih rubrik, reklamnih spo- ročil in televizijsko-radijskega sporeda, prizadevata si za čim višjo kakovost foto- grafij, še posebej tistih barvnih in naslov- nice, ki je ogledalo časopisa. Najraje sta se- veda takrat, ko dobita v roke »dobro« foto- grafijo, ki posebnih popravkov skoraj ne potrebuje, včasih pa se tudi jezita in tarna- Podobo Tednika ustvarjata Slavko Ribarič (na levi) in Jože Mohorič pri njiju oglasimo vsak dan, ju povprašamo za kakšen nasvet in kaj hitro nam pos- trežeta tudi s kritiko, ki je vedno dobro- došla. Le kdo bi jima lahko zameril, ko pa znata biti veseljaka tudi ob celodnevnem delu. TEDNIK POTUJE V TISKARNO MA-TISK Tednik je sestavljen iz dveh delov. Prvi del časopisa je računalniško obdelan in iz- delan že v torek dopoldan, drugi v sredo dopoldne in istega dne se izdelane strani znajdejo v Mariboru, v tiskarni MA-TISK. Tukaj naš časopis tiskajo že 50. leto za- povrstjo, nanj so se Mariborčani že navezali in bi ga po tolikih letih že skoraj pogrešali; torek popoldne in sreda sta pri njih namreč rezervirana za Tednik. Montaža je prva postaja, komar priromajo Tednikovi filmi in kjer pripravijo vse potrebno za tisk. Natančnost je v tej sobi še kako pomembna, sta povedali montažerki Teodora Gal in Majda Bučan; obe mon- tažerski poklic opravljata že dobrih 10 let. Njun delovni prostor je precej omejen, vezan na osvetljeno delovno mizo, kamor prilepita Tednikove filme - po štiri (iz toli- ko barv je namreč sestavljena barvna stran) drugo na drugo za vsako barvno časopisno stran. Pri tem je pomembno, da se vsi štirje križci, s katerimi so zaradi lažjega dela označeni posamezni filmi, lepo pokrijejo. (Mimogrede: če želite pogledati, kako nan- tančni sta bili v zadnjem Tedniku, morate Že skoraj 'pravi Tednik' - potuje v tiskarsko rotacijsko dvorano, kjer je vse prežeto s hrupom. Ko smo obiskali Tednikovi montažerki, sta se zavzeto lotili dela in hitro pričeli montažo Tednika, tako da bi nam postopek izdelave vsaj nekoliko približali. Pri delu sta se neizmerno zabavali, takoj smo videli, da sta zelo duhoviti, o Tedniku pa kot da znata povedati le najboljše. Spominjata se, da sta prvi Tednik v barvah delali pred tre- mi leti, še danes ga namreč hranita; na sija- jnem papirju jima je bil dosti bolj všeč, saj je bila po njunem tudi izvedba lepša. Am- pak zadovoljni sta tudi s Tednikovo podo- bo danes, ki se jima zdi zanimiva in bogata. Na vprašanje, ali dobita Tednik in kaj v njem prebereta, sta bili Teodora in Majda v odgovoru kratki: »Cisto vsak sveži Tednik dobiva v roke, tako sva si namreč organizirali. V njem ne prebereva ravno ve- liko, saj je predolg, pogledava pa tisto, kar naju s ptujskega območja zanima, sicer pa sva na Ptuju večkrat, tako da mesto pozna- va.« IN NAZADNJE TISKANJE ČASOPISA Plošče z odtisom vsakega novega Tedni- ka se na koncu znajdejo v rotacijskem stro- ju, kjer vsaka plošča predstavlja svojo bar- vo. Papir je že nameščen v stroju. Tiskarji ga najprej poženejo počasi; razložili so, da le tako dobijo skupaj paser, kar pomeni, da so vse štiri barve združene v eno sliko, kajti TEDNIKOVI POSLOVNI PARTNERJI kot vam jo prinese časopis. Medtem uskla- jujejo barve tako dolgo, da dobijo idealen odtis; pri tem seveda nimajo neomejenih možnosti, kajti še največ je odvisno od ka- kovosti izdelanega filma. Naenkrat tiskajo v prvem delu 12 strani Tednika, pozneje še 16 strani in ne boste verjeli, da lahko v eni sami uri stroj natisne kar 14 tisoč izvodov. Stiskani Tednik potem na paletah odpelje- jo v knjigoveznico, ga obrežejo v standar- dni format, saj se dotlej po štiri časopisne strani držijo skupaj, ga etiketirajo in odpošljejo našim naročnikom. Za natančnejši opis tiskanja Tednika smo povprašali tudi enega od tiskarjev. Romana Zorka: »Že med samim tiskom pogledamo kakšen izvod Tednika, da vidimo, kako dobro smo nastavili barve, in da se v časopi- su ne bi pojavila kakšna večja napaka, kajti v tem primeru tiskanje tudi ustavimo. Tis- karjem se nam Tednik zdi zanimiv. Najprej seveda pogledamo na barvne strani, šele po- tem na črno-bele. Prej je imel boljše barve, saj je bil prvi del tiskan na boljšem papirju in lažje je bilo dobiti ostrino.« SPOMINI NEKDANJEGA TEDNIKOVEGA TEHNIČNEGA UREDNIKA šestnajst let je trajalo sodelovanje med Tednikovim uredništvom in Štefanom Pušnikom, tehničnim urednikom v mari- borski tiskarni. Danes je gospod Štefan teh- nolog za časopise, v svojih spominih na Tednik pa pravi: »Na Tednik imam lepe spomine, odlično smo sodelovali precej let. Še danes se spomnim branjevk, ki so iz Ptuja tam okrog 1960. leta prinašale Tednikove rokopise, drugače se v tistih časih pač ni dalo urediti. Takrat je bil Tednikov odgovorni urednik Jože Vrabl in smo časopis še delali na svin- cu. Izhajal je na osmih straneh, v času urednika Baumana pa je bil na malem for- matu in je izhajal na 12 do 16 straneh, ker enostavno ni bilo več materiala. Januarja 1976 se je pri Tedniku marsikaj zamenjalo; urednik je postal Franc Fideršek, ki je že pri prvi številki menjal format, glava časo- pisa je postala zelena z belimi črkami, iz Ptujskega tednika je nastal Tednik in spo- minjam se, da je v mojih letih tehničnega urejanja zmeraj izhajal ob četrtkih. Nekdaj je imel Tednik še prilogo Delegat, potem se je ta preimenovala v Uradni vestnik. Vsebinsko je časopis postajal bogatejši, naklada 7500 izvodov se je povečala na 10 tisoč izvodov in to je bil za tiste čase velik dosežek. Leta 1971 smo v tiskarni uvedli fotosta- Prvi stik ima bralec v našem podjetju z delavkami v sprejemni pisarni, kjer se sreča s tajnico Justino Lah (stoji levo), administratorko Jelko Knaus (sedi levo), naročniško referentko Majdo Šegula (sedi desno), včasih jim pa priskoči na pomoč strojepiska Marjana Popošek dosti lažje delo in tudi kvaliteta časopisa je bila boljša, pojavila pa se je že tudi možnost barve. Pred leti je bilo treba kot uvod v izdelavo časopisne strani narisati srca/o, to je celotno podobo posamezne časopisne strani: pre- računati je bilo potrebno, kako velike črke naj se uporabijo za posamezne rokopise in naslove, da so vsi šli na eno stran, kot je to načrtoval odgovorni urednik, kakšna in kje naj bo fotografija tako da sem imel kot tehnični urednik precej dela. Danes tega ni več. Veliko zahtevnega dela pa so imeli tudi v montaži, saj so časopisno stran na osnov- ni zrcala, torej načrta tehničnega urednika, izdelovali kot papirno lepljenko - lepili so časopisne stolpce, naslove, puščali prostor za fotografije ... Faze dela so se v zadnjih le- tih skrčile, včasih spremembam skoraj nis- mo mogli slediti. Vem pa, da smo ob 30-let- nici izdajanja Tednika pripravili časopis v barvah, kar je bilo za tiste čase nekaj nove- ga- Vsaj 50 številk je izšlo na leto, torej si lah- ko predstavljate, koliko sem jih tehnično uredil, poleg dobrega sodelovanja s Tedni- kom pa bi rekel, da so z mano rasli tudi no- vinarji, ti so bili zmeraj izredno pomembni. Rad bi pohvalil tudi sedanje tehnično ure- janje pri Tedniku, saj imate izredno dobre filme in delate tudi dober časopis.« 50 LET ZVESTOBE MARIBORSKI TISKARNI ni, da bi oba združevala neka zvestoba. Tedniku in mariborski tiskarni, sedaj se imenuje MA-TISK, je dobro sodelovanje uspelo obdržati. Goran Djordjevič, vodja prodaje grafike v Ma-tisku, je o dolgolet- nem sodelovanju s Tednikom povedal: »Naše sodelovanje smo vedno cenili za vzorno tako v poslovnem kot tudi dru- gačnem pogledu. Vedno smo skušali vzpos- taviti pristen stik, predvsem s tehničnim uredništvom. Zvestoba obojih je prinesla, da smo 50 let ostali v navezi. Seveda smo kot tiskarna doživljali vzpone in padce; najhujše je bilo obdobje po stečaju in tudi takrat nam je Tednik stal ob strani kot ko- mitent Mariborskega tiska. Z rezultati in z delom smo uspeli dokazati upravičenost obstoja tiskarne, to je bil tudi odsev dobre- ga sodelovanja. Našo tiskarno tudi v tem času spremljajo novi razvojni izzivi, predvsem pri časopis- nem delu, kajti pri nastajanju časopisov se je dosti spremenilo. Sicer pa se tehnična plat in tisk vedno izpopolnjujeta. Rekel bi, da se tudi po 50 letih našega sodelovanja pripravljamo na tehnične dopolnitve, na- meravamo uvesti neke dodatke, da bi v tis- karni ustvarili sodobno opremljen teh- nično-časopisni del. Z naklado je Tednik za naše podjetje strateški partner, po vseh analizah sodeč pa bi rekel, da je pri tem so- delovanju prisoten utečeni ritem, sa; sta to- rek in potem še sreda rezervirana za Tednik. Poleg Tednika v naši tiskarni, ki ima že TEDNIKOVI POSLOVNI PARTNERJI prioriteti pa imamo tudi posebne tiske. V Ma-tisku nas je sedaj zaposlenih le 150 de- lavcev, ohranjamo tiskarsko tradicijo, pripravljamo se na uvedbo novosti in želi- mo si seveda dobrega sodelovanja s Tedni- kom tudi v bodoče. Sam Tednik redno pre- listam, tako kot vsak drug časopis, ki ga tis- kamo pri nas; narejen je dobro in je zani- miv za bralca.« Tatjana Mohorko Roman Zorko dela v rotaciji Tukaj Tedniku manjka samo še etiketa z vašim naslovom TEDNIKOVI POSLOVNI PARTNERJI EKSKLUZIVNO POSLOVNO TRŽENJE TEDNIKA Agencija TI - Oliver Težak Kolektivu Tednika se je Oliver Težak pridružil leta 1989 kot redni sodelavec oziroma ekonomski propagandist za oba medija, torej za radio in Tednik. Svojih začetkov ter druženja z nami ter bralci in poslovni parnterji, se takole spominja: Oliver Težak in vodja projekta za specia- lizirane priloge Tednika Ksenja Kelcv prostorih reklamne agencije TI, ki domu- je v zgornji etaži naše upravne zgradbe "Preden sem prišel na Tednik, takrat še kot redno zaposlen ekonomski propagan- dist, je pred mano to delo počel Darko Di- vjak. A v njegovem obdobju razmere za trženje časopisa verjetno še niso bile dovolj zrele. Spomnim se, da je bilo takrat še malo zasebnih firm, pričele pa so se že pojavljati zasebne trgovine in s tem konkurenca, ki je temeljni pogoj za trženje v vsakem časopi- su. Leta 1991 sem postal samostojni podjet- nik s svojo agencijo TI in ekskluzivno po- godbo za trženje Tednika. Po letu '91 se je tržišče začelo odpirati in to je bil tudi po- goj, da smo iz prejšnjih donacij s poslovni- mi partnerji prešli na resno sodelovanje. In to, kar počnemo danes, je že enostavno čisti posel po sistemu daš - dam. Zanimivo je, da je zadnje čase vedno več gospodarskih subjektov, da se ta preobraz- ba širi iz centrov v periferijo, zato upra- vičeno pričakujem nadaljnjo rasti poslov- nega sodelovanja z najrazličnejšimi partnerji." • V jubilejnem letu ste v Tedniku pripravili nekaj novosti? "Med novostmi v jubilejnem letu velja omeniti specializirane priloge, ki se vsebinsko obarvane in s temami z različnih področij pojavljajo v okviru Tednika en- krat na mesec. Zadnja tema je bila recimo Vse za dom in družino. Nosilec tega projek- ta je moja sodelavka Ksenja Kelc, ki jo naši poslovni parnterji verjetno že dobro poznajo. Seveda vas vabim k poslovnem so- delovanju tudi na tem specializiranem področju. Ob zlatem jubileju našega časopisa česti- tam vsem poslovnim partnerjem Tednika in seveda vsem sodelavkam in sodelavcem v redakciji in upravi ter trdno upam v uspešno nadaljnje poslovno sodelovanje!" -OM BRALCI O TEDNIKU Milan Belšak, samostojni prevoznik, Mezgovci ob Pesnici "Časopis sem zace Uob iva {i po poroki iii od takrat ga redno berem. Najprej prebe- rem članke in rubrike o naših krajih, Osebno kroniko. Redno preberem tudi vse članke o športu in reportaže ter intervjuje zanimivih osebnosti. V ledniku bi rad prebral še več o naši občini. Všeč mi je tisk in zdi se mi dovolj fotografij, v pri- hodnosti pa bi mogoče lahko bile stalne rubrike na točno določeni strani, saj ob pomanjkanju časa ne berem več vsega, kar piše v njem. Prijctjio praznovanje vam želim." (MS) Mirjana Kmičar, prodajalka iz Ofcreža "Tednika ni- mamo naro- čenega, včasih ga kupimo, preberem pa ga tudi pri pri- jateljih. Všeč mi je, ker podrobneje in obširneje poroča iz naših krajev." (vkij Milan Gumzar, sredsednik e narškega okčinskega sveta in tajnik KS Benedikt "Moram pove- dati, da pos- lanstvo Tedni- ka in hkrati tudi Radia Ptuj ocenjujem izjemno pozitivno. Časopis redno prebi- ram, imamo ga naročenega tudi v naši KS. Prebiramo ga tudi na občini Lenart, saj lahko v njem najdemo najrazličnejše zapise o delu v občini Lenart. Zadovoljen sem s pokrivanjem pomembnejših dogod- kov in sej občinskega sveta, nasploh lahko rečem, da smo s poročanjem zadovol- jni. Pogrešam pa še več kritičnih zapisov, komentarjev in glosiranih mnenj, tudi na račun napak politike, lega naj ho v pri- hodiije v ledniku še več. Vsem novinar- jcm in Arugim ustvarjalcem Sastitam oh TEDNIKOVI POSLOVNI PARTNERJI NA OBISKU V EMONI MERKURJU PTUJ Brez sprememb ne gre Ptujsko trgovsko podjetje Emona-Merkur, d.d., je srednje veliko trgovsko podjetje - med 5000 tovrstnimi podjetji v Sloveniji zavzema 370. mesto. Trenutno zaposluje 160 delavcev. Kot delniška družba je podjetje organizirano od 27. januarja lani. Uradno je bilo ustanovljeno leta 1954 kot trgovsko podjetje na drobno. Ob ustanovitvi je imelo en lokal in 15 zaposlenih. Delavci so lastniki v višini okrog 49 odstot- kov, ostalo premoženje pa je v rokah skladov, investicijske družbe in strateških poslovnih partnerjev. Kot napoveduje direktor Marjan Ostroško, se bo lastniška struktura v bodoče še spreminjala. Poslujejo na 7000 m^ proda- jnih površin, 2500 m^ pa zavzemajo skladišča. Večina zaposlenih ima IV. in V. stopnjo izobrazbe, VI. in Vil. stopnjo pa 3,8 odstotka. V zadnjih letih vlagajo znatna sredstva v izobraževanja, ki ga izvajajo v okviru podjet- niškega izobraževanja (med drugim so orga- nizirali svojo poslovodsko šolo) in na semi- narjih. Znatna sredstva vlagajo tudi v poso- dabljanje informativnega sistema. V dveh le- tih bodo končali projekt računalniškega opremljanja vseh trgovin. Po nekaj zadnjih bolj sušnih letih, kar zade- va investicije, jim je letos uspelo temeljito obnoviti Supermarket v Mariboru na Parti- zanski cesti, ki ima novo ponudbo. Ob njem je na novo zaživel tudi nadvse sodoben gostinski lokal Puccini, ki so ga obnovili v sodelovanju z zasebnim gostincem. Supermarket Maribor je v sestavi ptujske Emone-Merkurja od leta 1986, zanimivo pa je tudi, da gre za trgovino. Trgovina Tehnika v Lackovi ulici ponuja bogat asortiman tehničnega blaga ki ima v Mariboru najdaljši delovni čas, saj je odprta dnevno od 7. do 22. ure, vsako soboto pa do 17. ure: Kot pravi direktor Marjan Ost- roško, pa se Mariborčani na ta novi delovni čas še niso navadili. Letošnja investicija pa je tudi odprtje oddelka Šport 2000 v okviru Tekstilne hiše v Murkovi ulici. Vedno večja konkurenca v dejavnosti jih sili tudi v preoblikovanje oziroma spremem- bo prodajne strukture, ki jo sestavljajo trgovi- ne z živili, drugi sklop je tekstil, tretji pa teh- nično blago, ki predstavlja v strukturi prihod- kov kar 40 odstotkov. V nekaj zadnjih letih pa prodajajo tudi zaščitna sredstva. Ohranitev tržnega deleža je pogojena tudi s selitvijo lo- kalov, vedno večja konkurenca domačih in tujih trgovskih podjetij pa jih sili v povezo- vanje z drugimi tovrstnimi podjetji v skupine, gospodarska interesna združenja oziroma v pospešeno sodelovanje z nekaterimi partnerji. "Trideset odstotkov prometa smo izgubili zaradi ptujskega prometnega režima. Četudi bi želeli, na primer prodajalne Tehnika ne moremo čez noč preseliti na novo lokacijo. Bremenijo nas tudi nekateri relativno visoki stroški, na katere nimamo vpliva. Pri tem bi predvsem omenil prispevek za uporabo mestnega zemljišča. Ta nam letno v Ptuju in Mariboru pobere pet milijonov tolarjev. Za bodoči razvoj Emone-Merkurja pa je brez dvoma pomembno tudi naše sodelovanje v projektu obnove in ureditve Novega trga, kjer že potekajo intenzivna vlaganja Perutnine. Lahko rečemo, da se trudimo po najboljših močeh, da bi bili rezultati našega dela čim boljši, da bi imeli dobro založene trgovine, v katerih delajo prijazni in ustrežljivi trgovci in v katere bi se stranke rade vračale. Zadnja naša novost je program glasbenega doživljan- ja neokrnjene narave v novem Jasminu v Murkovi ulici, ki zajema čudovito glasbo na kasetah in CD, ki nas z edinstvenimi zvoki iz narave vodi v sanjski svet, poln harmonije in globokih doživetij. Prvi odzivi kupcev so nadvse zadovoljivi," je ob koncu našega krat- kega obiska v ptujski Emoni - Merkurju, kjer nekaj adutov še skrivajo, povedal direktor Marjan Ostroško. MG Občina Zavrč čestita Tedniku Ptuj za njegovih 50 let. V delovanju in izhajanju časopisa je to pomembna ševilfea in lep jubilej, v bodoče Vam želimo še velifeo dosežkov, ki bodo še naprej risali znamenja uspehov na poti delovanja Tednika Ptuj. -------— — "----^ BRALCI O TEDNIKU Darinka T e r b u C , ekonomska tehnica, Oor- nava "leJnik hodim bral ali si ga s posod i »i od staršcr. Zelo rada prebiram v njem Icmc, ho kdo pripoveduje o svojih izkušnjah, kako je premagal stisko v nekem življenjskem obdobju. Mishm, da je to zelo koristno za mlade bralce, saj živimo v času, ko je vedno več stisk. Pomembno se mi zdi, da pišete o marginalnih skupinah ljudi ter o raznih ob- hka h zasvojenosti, saj se tako tudi starši seznanjamo, kaj lahko doleti naše otroke. Najprej pa preberem rubriko Govori se. Gle- de na vsebino se mi zdi, da je časopis zelo poceni." (MS) Jože Petro v i č , predsednik (} b m ii č n e obrtne zborni- ce Lenart "Moram pove- dati, da se Tednika vsak četrtek veselim in ga rad vza- mem v roke. Kaj naj rečeni, zelo dober časo- pis, v katerem se veliko piše o dogajanju v slovenskih goricah. Judi grafično je privlačen, Lenarčani ga radi prebiramo. Želim, da bi takšen tudi ostal, in prava škoda je, da česa podobnega nismo znali ustvariti tudi v naši občini. Čestitke za jubi- lej"(MT) Srečko Kolar, dipl. politolog, KK Ptuj "7 ednik prebi- ram že skoraj 30 let. O njeni imam pozi- tivno mnenje, predvsem ker veliko poroča o življenju in dogodkih v okolju, ki ga pokriva. jMogoče bi bilo prav, da bi dali v uredništvu večji poudarek gospodarstvu. Kar se vsebine tiče, menim, da je v Tedniku preveč poročanja in premalo komentiranja. Menim tudi, da daje občasno preveč prostora posa- meznim "piscem", saj bi lahko ta prostor ko- ristneje uporabili. Poarešam tudi nekdanje uradne objave z za podjetja in občane zave- :u/oči>?ir informacijami. Prav bi bilo. Ja bi TEDNIKOVI POSLOVNI PARTNERJI TALUM VELIKO PRIJAZNEJŠI OD NEKDANJE IGA »Spreminjamo ne le tovarno, tem- več tudi okolico in ljudi« že primerjava med tisto nekdanjo, sicer prostorno in ugledno direktorsko pisarno, v kateri je v prvih letih Tovarne glinice in aluminija sedel gospod Griinfeld, z današnjo, v kateri je mag. Danilo Toplek, govori o velikih razlikah, čeprav gre za isti prostor. Skoraj tri desetletja smo obiskoval- ci prihajali v veliko, v lesene obloge odeto pisarno z dragoceno preprogo na tleh in sedeli v sicer udobnih masivnih zelenih usnjenih foteljih. Zadnjih nekaj let, odkar je prvi mož Taluma mag. Toplek, pa prihaja- mo v popolnoma drugačno, moderno in okusno opremljeno pisarno, obogateno z umetninami sodobnih slikarjev in kiparjev, v kateri te rahlo boža umirjena glasba, ki prihaja iz vrhunske akustike. Tudi pogled na tovarno je bistveno dru- gačen. Pred staro, zakajeno elektrolizo je zras- la nova, okolju prijaznejša, poleg nje je komp- leks nove livarne, iz objektov anodne mase ni- koli več ne bo zaudarjalo, velikega, legendar- nega tovarniškega dimnika, iz katerega se je njega dni valil črn dim, pa se lahko spominja- mo le še s fotografij. Vsega tega zagotovo ni storil le čas, to so spremembe, ki so jih storili ljudje. Sposobni, izobraženi, trdni in po- končni, prepričani v svoje delo in uspeh. Prav takšni, kot je naš sogovornik, mag. Danilo Toplek, glavni direktor Taluma. Še preden se pričneva pogovarjati, me prepričuje, da ne potrebujejo ne hvale in ne graje, da v bistvu ni potreben niti tale sesta- vek; a vendarle ga prepričam, da je Tednik v petdesetih letih veliko pozornosti posvečal rasti in razvoju kidričevskega giganta, ki je na časopisnih straneh našel nemalo pozornosti, torej je prav, da jo najde tudi v jubilejni števil- Mag. Danilo Toplek: "Danes je Talum bistveno drugačen kot nekdanja TGA." Foto: M. Ozmec ki. In potem se odpre, v čisto svojem, neklišejskem stilu: "Najprej čestitke vašemu kolektivu ob 50- letnici. Tudi začetki naše tovarne segajo tja v leto 48, saj je bila takrat sprejeta odločitev, da se v Kidričevem nadaljuje gradnja Tovarne glinice in aluminija. Leto 1948 je pomembno tudi zaradi tega, ker je bila sprejeta odločitev, da se preide s prvotno predvidene madžarske tehnologije za proizvodnjo aluminija na kva- litetnejšo norveško. Del zgodovine nastajanja naše tovarne je za- gotovo možno najti tudi na straneh Našega dela, pozneje Ptujskega tednika in današnjega Tednika. V bistvu pa je vse obdobje od leta V Talumu je osem družb hčera, ki so v njegovi stoodstotni lasti. To so: TGA tra- ding, Revital, Vital, Vargasal, Stanalum, Lego A, Alin in Storal. Poleg teh pa je v krogu tovarniških objektov še kar nekaj takih družb, ki niso v lasti Taluma. 1948 do 21. novembra 1954, ko je iz naše elektrolitske peči pritekel prvi aluminij, obdobje nenehtie gradnje in rasti. Pa tudi v nadaljevanju, saj so sledile nenehne širitve, moder-nizacije in dograditve. In danes, po korenitih spremembah v zadnjih desetih le- tih, je Talum popolnoma drugačen, saj je v ce- loti spremenil svojo proizvodno in tržno us- meritev in prešel na proizvode z mnogo višjo stopnjo dodane vrednosti." TEDNIK: TGA in sedanji Talum sta temu okolju zagotovo vtisnila neizbrisen pečat? "Od pričetka proizvodnje do danes je Ta- lum pomenil enega večjih deležev celotnega družbenega proizvoda na širšem območju bivše občine Ptuj, včasih tudi več kot 50 odstotkov. In ti rezultati seveda niso ostajali brez pozitivnih posledic v razvoju tega okolja tako z direktnimi vlaganji TGA in sedanjega Taluma kot z indirektnimi učinki te proiz- vodnje. V tem obdobju je bil Talum eden redkih industrijskih objektov sredi takrat še močno agrarnega območja, kar je za tisto ge- neracijo nedvomno pomenilo trd oreh: kako iz sicer pridnega kmeta ali viničarja narediti pridnega in uspešnega delavca. Ena od osnov za optimistično gledanje vnaprej je prav za- dostno število delovne sile z bogato tradicijo Četrtek, 28. november 1996 - TEDNIK 16 KIDRIČEVO / NEKDANJI PONOS KRAJA JE PADEL I pol sfefef/a /e dimnik odslužil TEDNIKOVI POSLOVNI PARTNERJI ter kar veliko znoja in izkušenj. In po mojem je prav to osnova za naprej. Mirno lahko rečemo, da smo v tem obdobju spreminjali ne le tovarno, ampak tudi okolico in ljudi - seve- da v pozitivnem smislu." TEDNIK: Kaj pa ekološka bremena pre- teklosti, ste se jih že povsem otresli? "Naša politika v zadnjih petih ali desetih le- tih je bila, da je potrebno dejavnost opravljati na način, ki je v skladu z najnovejšim stanjem tehnike in tehnologije na tem področju. In vsaka od sprememb, ki smo jih v zadnjih letih uvajali v Talumu, je bila prvenstveno obravnavana s stališča varovanja delovnega in širšega okolja. Ustavili smo proizvodnjo glini- Nova, sodobna elektroliza C; desno zadaj stara, odslužena hala elektrolize A, v kateri so sedaj skladišča ce, modernizirali elektrolizo in livarne, pričela se je sanacija odlagališč odpadkov proizvodnje iz preteklih let ..." TEDNIK: Torej lahko v jutrišnji dan zrete neobremenjeno in tudi optimistično? "Zelo. Naši cilji so postavljeni še mnogo višje. Nameravamo nadaljevati širjenje proiz- vodnje in uvajati še višje in zahtevnejše izdel- ke iz specialnih zlitin iz našega aluminija. Hkrati si prizadevamo za to, da bi v kar na- jvečji meri izrabili industriji namenjeno loka- cijo tudi za druge vrste proizvodnje, ki niso povezane s proizvodnjo aluminija. Zato smo prepričani, da snovi za novinarje ne bo zlahka zmanjkalo, če jih seveda zanimajo tudi pozi- tivni, ne le negativni rezultati." TEDNIK: Kaj bi zaželeH Tedniku ob zla- tem jubileju? "Moja želja in trdno prepričanje je, da bo družba Radio-Tednik sledila razvoju, kar razumem predvsem, da boste tudi vi s svojim znanjem in razgledanostjo sposobni gledati in pravilno razumeti dogajanja v svoji okolici ter jih tako tudi posredovati javnosti. Vemo, da včasih ni tako. Talum ne potrebuje ne- potrebne hvale, pa tudi ne nepotrebne graje, še manj laži. Navsezadnje smo bili v tem obdobju tudi mi del vašega razvoja in vi zago- tovo tudi del našega. Prijetno praznovanje želim vsem našim prijateljem!" M. Ozmec V imenu vseh občank in občanov Mestne občine Ptuj in v svojem imenu, se vam zahvaljujem za vložen trud in vam čestitam ob vašem jubileju. Rezultat vašega dela je uspeh, ki nikakor ni samoumeven. Informacije, ki ste jih s časopisom posredovali med nas, so bogatile naše mesto in širšo okolico. Danes si več ne moremo predstavljati četrtkov brez izida ptujskega TEDNIKA. Pri nadaljnji poti trdno računam na vaše sodelovanje, s kakršnim ste se izkazali že dosedaj in vam želim uspešno nadaljevanje regijskega poslanstva. Miroslav LUCI, dr. med. ŽUPAN MESTNE OBČINE PTUJ TEDNIKOVI POSLOVNI PARTNERJI ORMOŽ - V NASODOBNEJSI OPEKARNI V SLOVENIJli Roka se gline niti ne dotakne Zgodovina opekarništva v Ormožu sega v konec prejšnjega stoletja, ko so na loka- ciji sedanjega podjetja že proizvajali ope- ko. Natančnejši podatki govorijo, da je bilo z združitvijo gradbenega podjetja Grad Ormož in Opekarne Ormož daljnega leta 1963 ustanovljeno podjetje Ograd, d.o.o., ki se je leta 1981 vključilo v SOZD Mercator. V podskupini proizvajalcev opeke je imelo podjetje najbolj enakome- ren, stabilen in strm vzpon. Druge obrate - gradbeništvo, elektroinštalacije in kme- tijska mehanizacija - so začeli opuščati sredi osemdesetih let, leta 1991 pa so jih popolnoma opustili. S podpisom pogodbe o prenehanju kapitalskega razmerja pre- nehajo v Mercatorju, d.d., vse pravice in dolžnosti družbenika v Mercator Ograd Ormož. Marca letos pa se je podjetje re- gistriralo kot delniška družba Opekarna Ormož. Lastninsko razmerje je v korist zaposlenih, bivših zaposlenih in upoko- jencev, ki imajo v svoji lasti 52,5 odstotka podjetja, ostalo pa je pripadlo skladom. Tako je dolga leta izgledala ormoška ope- karna Pred leti, natančneje desetletji, je v Ormožu rasla generacija otrok, ki so jo starši h knjigam naganjali z besedami: "Če se ne boš učil, boš na opekarni cigle zlagal." To je bila resna grožnja, saj je bilo takrat delo na opekarni zares težaško. Zaposlenih je bilo nekajkrat več delavcev kot danes, ker so skoraj vse delali ročno. Vsak, ki je bil brez službe, je bil lahko popolnoma prepričan, da se bo delo zanj našlo na ope- karni. Danes so stvari precej drugačne. Proizvodnja, ki je računalniško vodena, po- teka v novih, modernih halah. Stara ope- karniška zgradba je namreč izginila v pla- menih leta 1980, ko jo je zajel uničujoči požar. Razen precejšnje vročine, ki nagaja tudi današnjim delavcem, med takratnim in današnim delom v opekarni ni stične točke. Le postopek je ostal enak, a povsem avtomatiziran in robotiziran. Kot je dejala >A-.\T\\i\ G\a.v\t\Vč, v>redsedT\\ca začasne up- Opeko danes zlagajo roboti takne več." Letos so za svoj modularni blok 6/1 na se- jmu Megra prejeli znak kakovosti v gradbe- ništvu za leto 1998. Ta blok predstavlja kar 95-odstotni delež v njihovi proizvodnji. Ormoška opekarna je največja in najso- dobneje urejena v Sloveniji in zaposluje 70 delavcev. Z najsodobnejšo tehniko in teh- nologijo izdelujejo zidake, ki pokrivajo potrebe 35 odstotkov slovenskega trga. Let- no proizvedejo 67 milijonov enot opečnih izdelkov. To je približno 12 milijonov ko- sov modularnega bloka 6/1. Letos predvi- devajo 10-odstotno fizično rast proizvodnje in prodaje. Celotni prihodek je v višini nad 900 milijonov tolarjev. Opekarna bo v Ormožu delala še lep čas, saj je surovine (gline) po raziskavah strokovnjakov vsaj še za nekaj desetletij. Povedali so, da jih pesti omejeno tržišče, saj je rast njihove proizvodnje skladna z rastjo družbenega bruto proizvoda. To pa je le okrog 3 odstotke. Tudi gradnja stanovanj je v zadnjih 10 letih padla za 50 odstotkov. Ocenjujejo, da je bilo dno doseženo leta 1995 in sedaj se izgradnja stanovanj počasi dviga. Pozitiven trend pričakujejo tudi v prihodnjih letih. Razmišljajo o možnostih širitve na severovzhodni del hrvaškega trga, vendar je težava s stroški transporta, ki predstavljajo 12 do 15 odstotkov v ceni proizvoda in je zato prodajni radius omejen na 160 kilometrov. Strateški cilj ormoške opekarne je, biti prvi in vodilni na področju zidnih opečnih elementov in povečevati tržni delež. Biti želijo stroškovno vodilni, permanentno vlagati v razvoj tehnologije in širiti proiz- vodnjo na področju kvalitetnejših opečnih proizvodov iz gline. Med strateške cilje spada tudi proizvodnja strešnika. Za tako proizvodnjo pa bi bila potrebna investi- cijska vlaganja v višini 350 do 450 milijo- nov tolarjev. vki TEDNIKOVI POSLOVNI PARTNERJI PERUTNINA PTUJ S kakovostjo, znanjem, pogu- mom in modrostjo v nove čase Ko je naredil Tednik leta 1948 prve kora- ke, je bila Perutnina že zasidrana v ptujskem gospodarskem prostoru. Seveda to ni bila Perutnina v današnjem pomenu besede, hiter razvoj do današnjega obsega je sledil kasneje. Toda kot je zapisal predsednik podjetja dr. Roman Glaser leta 1995, ob devetdesetletnici Perutnine: "Preživeli smo avstro-ogrsko monarhijo. Kraljevino SHS, Kraljevino Jugoslavijo in socialistično Jugoslavijo. Najpomembnejše, za nas najbolj dramatično, hkrati pa razvo- jno najbolj produktivno poglavje naše de- vetdesetletne zgodovine pa se vendarle začenja s slovensko državo, ki nas vrača v tržno gospodarjenje." Po izgubi jugoslovanskega trga v začetku devetdesetih let je bila tudi Perutnina na veli- ki preizkušnji, kako naprej. V odločilnih tre- nutkih so združili kakovost in znanje, pogum in modrost ter v štirih letih ustvarili tržno us- merjeno podjetje, ki danes s piščančjim me- som in izdelki zalaga nad 50 odstotkov slo- venskega tržišča in se uspešno uveljavlja v tu- jini. Končala je tudi proces lastninskega preoblikovanja v delniško družbo, s pomem- bnimi investicijskimi vlaganji pa sprejema vedno višje tehnološke izzive na evropski in svetovni ravni. Zaposleni v Peurtnini Ptuj, d.d., delajo na farmah, v valilnicah, tovarni močnih krmil, klavnicah, predelavi, servisu, prometu, tiskar- ni, laboratorijih, skladiščih, trgovinah, loka- lih in pisarnah. Večina jih živi in dela v eko- loško ohranjenem območju severovzhodne Slovenije, v Ptuju, njihovi sodelavci pa se vsak dan srečujejo tudi v Ljubljani, Biljah, na Hrvaškem. Perutnina Ptuj je najpomembnejša družba za vzrejo in predelavo perutninskega mesa in široke palete perutninskih živil v državi. S so- dobno tehnologijo dopolnjujejo tradicionalno bogastvo sožitja narave in perutninarstva v se- verovzhodni Sloveniji. POMEMBNI ZGODOVINSKI MEJNIKI PERUTNINE Leta 1905 je štajerski trgovec in zemljiški posestnik Reinhard odprl na Ptuju Perut- ninsko postajo. Petnajst let pozneje (1920) je izvoz postaje presegel 1000 ton. Po drugi sve- tovni vojni je bilo leta 1947 podjetje naciona- lizirano in je začelo poslovati z imenom Pe- rutnina Ptuj. Leta 1955 se je Perutnina preob- likovala v podjetje za trgovanje z jajci, perut- nino, divjačino, polži, kmetijskimi pridelki in gozdnimi sadeži. 1960. leta /t.-pod svoje okrilju Mesnine Ptuj, leta 1966 pa se preimenovala v Mesokombinat Perutnina Ptuj. Leta 1974 se je Perutnina organizacijsko preoblikovala v tozde, 1988 pa ponovno v enovito delovno or- ganizacijo. Leta 1993 je bila sprejeta nova raz- vojna strategija Perutnine Ptuj, uspehi le-te so sledili kmalu: 1997. je predsednik uprave dr. Roman Glaser prejel nagrado GZS za posebne gospodarske dosežke, na ocenjevanju mesa in mesnih izdelkov na mednarodnem sejmu v Gornji Radgoni pa je Perutnina prejela na- jvišjo nagrado - nosilec kakovosti. Poleg tega je bila leta 1997 uspešno končana lastninska preobrazba in organiziranje Perutnine v del- niško družbo. PERUTNINA DANES Perutnina trži osem blagovnih programov: piščančje meso, piščančje klobase, panirane piščančje proizvode, kuhane proizvode iz piscanc)ega mesa, mannirane m pečene proizvode iz piščančjega mesa, puranje meso ter kunce, race in gosi. Je največji, 60-odstot- ni proizvajalec piščančjega mesa v Sloveniji. Na tuja tržišča proda tretjino svojih izdelkov, največji tuji kupci so Hrvaška, Bosna in Her- cegovina, Makedonija, Velika Britanija, Švedska, Italija, Romunija in Slovaška. Perut- nina ima licenco za proizvodnjo in predelavo mesa za tržišče Evropske unije, je ekskluzivni proizvajalec paniranih izdelkov iz piščančjega mesa za McDonalds in Dairy Queen v Sloveniji. Septembra 1997 je podjetje odprlo v Ljubljani nov poslovno-skladiščni center, iz katerega so kakovostno in hitro oskrbovana območja osrednje Slovenije, Do- lenjske, Gorenjske in Primorja. Odslej Perutnina d.d. /.../ Perutnina Ptuj je v letu 1996 v celoti uresničila svoje gospodarske in razvojne načrte. Gospodarili so celo nekoliko bolje, kot so si zastavili v svojih poslovnih načrtih. Ob- seg proizvodnje se je povečal za 8,8 odstotka, produktivnost pa so ob tem povečali za skoraj pet odstotkov. Prihodek podjetja se je lani pri- merjalno z letom 1995 povečal za dobrih 30 odstotkov, ustvarjeni dobiček pa je znašal 513 milijonov tolarjev. Bili so tako rekoč edino podjetje, ki je zaposlovalo nove delavce, lani so tako odprli nad 100 novih delovnih mest. /.../ Perutnina je v zadnji fazi lastninskega preoblikovanja v delniško družbo. Kombini- rano lastninsko preoblikovanje po zakonu o zadrugah in zakonu o lastninskem preobliko- vanju podjetij jim je povzročilo kar nekaj težav. Avgusta 1996 so prejeli prvo soglasje Agencije, pred kratkim je prispelo drugo soglasje, čaka jih torej le še vpis delniške družbe v sodni register in, predvidoma sep- Uprava družbe: dr. Roman Glaser, dr.vet. med., predsednik uprave - general- ni direktor; Nada Krajnc, dipl. oec, člani- ca uprave - direktorica trženja; Tone Čeh, dipl. oec, član uprave - direktor za ekono- miko in finance, Dimče Stojčevski, dipl. polit., član uprave - direktor za kadre in splošne zadeve. Perutnina je v letu 1997 dosegla 14,5 milijarde tolarjev kosmatega donosa, fizični obseg proizvodnje je znašal 26.260 ton perutninskega mesa, 10.481 ton mes- nih izdelkov, 76.860 ton krmil. Zaposle- nih je 1425 delavcev, s podjetjem pa sode- luje tudi 225 zadružnikov Perutninarske zadruge Ptuj. TEDNIKOVI POSLOVNI PARTNERJI lembra, prva skupščina delničarjev. Podjetje se je odločilo za dokapitalizacijo s strani sed- mih strateških partnerjev, kar mu je prineslo okoli 12 milijonov mark svežega kapitala. Med strateškimi partnerji, ki jih je Perutnina izbrala med mnogimi ponudniki, so slo- venske banke, zavarovalnice in le en tuji partner. Sicer pa bo nova lastniška struktura podjetja naslednja: 38 odstotkov delnic bo v lasti treh zadrug, 34-odstotni lastnik bodo de- lavci, 16-odstotni strateški partnerji in 12- odstotni državni skladi. (TEDNIK ŠT. 26/97) Imenovali nadzorni svet in upravo Sredi prejšnjega tedna je bila v viteški dvo- rani ptujskega gradu prva skupščina delniške družbe Perutnina Ptuj po lastninskem preob- likovanju podjetja. Ob sprejemu drugih po- membnih sklepov so delničarji imenovali še nadzorni svet družbe, ta je imenoval upravo podjetja, ki jo vodi predsednik doktor Roman Glaser, člani pa so Nada Krajnc, Tone Čeh in Dimče Stojčevski. Na osnovi uspešnega poslovanja v preteklih letih bo Perutnina Ptuj za dividende razdelila 291,8 milijona tolarjev. Po sklepu skupščine so namenili za rezerve 397 milijonov tolarjev, dobrih 106 milijonov tolarjev dobička pa je nerazporejenega. Na prvi skupščini delniške družbe so potrdili poročilo o poteku lastninskega preoblikovanja in rezultate poslovanja družbe v letu 1996. Osnovni kapi- Upravna stavba Perutnine Ptuj tal Perutnine znaša več kot 4 milijarde tolar- jev, v preteklem poslovnem letu pa je podjetje ustvarilo nad 13 milijard tolarjev prihodkov. Delničarji na prvi skupščini izvolili tudi nadzorni svet družbe. Njegovi člani so Ivan Zupanič, Drago Sok, Simon Toplak, Nevenka Grgič, Tanja Šmigoc Senčar in Milena Valant Majcen. Nadzorni svet je za svojega predsednika izvolil Ivana Zupaniča, za njego- vega namestnika pa Draga Soka. (TEDNIK ŠT. 39/97) J. Bračič Uporabljeni viri: arhiv Tednika Ptuj, Joco Tarbuk, Perutnina Ptuj TEDNIKOVI POSLOVNI PARTNERJI OBISKALI SMO MERCATOR SVS, D.D., PTUJ Za Mercator SVS bojazni ni več MERCATOR VČERAJ Ob 40-letnici, ki jo je Mercator Izbira Pano- nija Ptuj praznoval v letu 1994, je kot največje podjetje v poslovnem sistemu Mercator in eno največjih v ptujski občini, prejel plaketo občine Ptuj. Ob tej priložnosti je takratni ge- neralni direktor Stanislav Brodnjak, ki je ge- neralni direktor še danes, zapisal, da Mipova zgodba sodi med uspešne v gospodarski zgo- dovini mesta in takratne občine Ptuj. Njegova razvojna usmeritev je imela za cilj povečanje tržnega deleža poslovnega sistema Mercator v severovzhodni Sloveniji in širitev na ma- loprodajne trge, kjer še ni imel svoje mreže. MERCA TOR DANES Mercator danes posluje kot Mercator SVS, d.d., Ptuj in je nastal z reorganizacijo trgovine v Mercatorju. V zdajšnji obliki posluje že tretje leto in je po velikosti druga največja del- niška družba Mercatorja, po dejavnosti trgo- vine na drobno (razen prodaje vozil) pa je bila lani na tretjem mestu v Sloveniji. S svojo ma- loprodajno mrežo (poleg lastnega grosista) pokriva tržni prostor od Ptuja do Ormoža, Gornje Radgone, Lenarta in Lendave, po eno prodajno mesto pa ima tudi v Murski Soboti in Mariboru. Njen delež v strukturi prihod- kov Mercatorjeve trgovine znaša 18 odstot- kov. Konec decembra lani je Mercator SVS zaposloval 1177 delavcev, od tega 72 odstot- kov žensk. Neto prodajne površine skupno znašajo 26.971 m^, priročna skladišča pa sku- paj zavzemajo več kot 13 tisoč m^ površin. V letošnjem letu Mercator SVS nadaljuje uresničevanje investicijskega programa z lastnimi viri financiranja, pridobivanjem pri- Sedež Mercatorja SVS, d.d., Ptuj je na Rogozniški cesti, kjer so tudi skladišča in bogato založen diskont. Foto: Kosi mernih lokacij na novih tržiščih in tehno- loškim posodabljanjem materialnega poslo- vanja. Za vlaganja v prenove in novogradnje je v tem letu predvidena okoli milijarda tolar- jev. MERCATOR JUTRI "Mercator SVS, d.d., Ptuj je svojo razvojno vizijo učvrstil z nastopom nove uprave v poslovnem sistemu Mercator, ki je na nadzor- nem svetu potrdila tudi nadaljnji razvoj Mer- catorja kot celote in v njegovem okviru štiri trgovske regionalne centre. Tako je skrb, ki je ves čas obstajala okoli nadaljnjega obstoja Mercatorja SVS Ptuj, na daljši rok odpadla, saj ima družba vse pogoje za svoj obstoj. Ocenjujemo, da bo zaradi izredno hude kon- kurence, ki bo nastajala na območjih oziroma področjih delovanja Mercatorja SVS, prišlo do zelo agresivne prodajne politike in širitve maloprodajne mreže na trge, kjer nas doslej ni bilo in kjer smo v tem trenutku slabo zastopa- ni - v Murski Soboti, Mariboru, Slovenski Bistrici, Ljutomeru ... Agresivna pa bo naša razvojna politika na Ptujskem, kamor priha- jajo novi trgovci, za kar pa po mojem mnenju ni ne demografskih in ne trgovskih resursov. Naš osnovni cilj je in bo, zadovoljiti pot- rošnika v celoti (kvalitetna ponudba in kvali- tetna storitev, nova prodajna mesta, prijazna ponudba) ter ostati Mercator kot najboljši sosed. Temu bomo podredili vse razvojne ak- tivnosti. Razvojni ciklus bomo v naslednjih letih izvajali s približno tako dinamiko kot v zadnjih letih. To pa je okrog milijarde tolar- jev letno. Tržni delež bomo lahko obdržali le s širitvi- jo na nove lokacije. Znotraj koncema je dogo- vorjeno, da bi Mercator SVS okrepil sodelo- vanje z drugimi regionalnimi centri, s tem pa se poskušal skupaj s slovenskimi trgovci ubraniti pred tujo konkurenco. Vedeti nam- reč moramo, da je domača trgovska mreža tudi kvalitetna podpora domače produkcije. Če tega ne bomo zagovarjali, se lahko zgodi, da bo ogrožena tudi domača produkcija," je povedal generalni direktor Mercatorja SVS Stanislav Brodnjak. Stanislav Brodnjak je prepričan, da bo Mer- cator SVS tako dober, kot je danes, tudi ob 60-letnici Tednika, če ne še boljši. Delavcem Tednika pa ob jubileju v imenu vseh zaposle- nih iskreno čestita! MG BRALCI O TEDNIKU Alojz Kaučič, župan občine Juršinci "O Tedniku bi rekel samo pozi- tivno in tudi vsebinsko sem zadovoljen z njim, ničesar ne pogrešam v časopisu. V zadnjih letih se dosti piše o občinah, o manjših krajih, tudi naša juršinska je večkrat v Tedniku, ne bi pa škodovalo, če bi o nas pisali še več. Zelo pozitivno ocenjujem vdšo akcijo opisovanja in ocenjevanja kra- jev, kajti ljudje radi pogledamo tudi kaj kri- tičnega, ne samo najlepše. V Tedniku pogledam športno stran, sedaj redno prebi- ram podlistek o zgodovini Tednika, ki ga piše Franc Fideršek, potem pa še vse dru- go. Naša družina je naročena na Tednik že nekaj let. Skratka s Tednikom smo zaJovol /ni in c^t^i^/i^cmji-f t>czfn /-^i^l-t t^tpA^t-f t^Ac/tyA/i7 Ob praznovanju 50. obletnice iskreno čestitamo kolektivu in bralcem Tednika. Pri nadaljnjem delu Vam želimo mnogo uspehov. OBČINA KIDRIČEVO ČASOPIS SKOZI ZGODOVINO JAKOB EMERSIC Ptuj V časopisu Morda bi morali nasloviti to pisanje PTUJ V PISANI BESEDI, če ne že PTUJ OD DAVNINE DO DANES, toda ker je bila letos lOO-letnica prvega ptujskega časopisa oziroma 50-letnico praznovanja našega Tednika, ostanimo raje pri tem naslovu. Kar nekajkrat je bil opisan pregled ptujske periodike oziroma glasil, ki so izhajale v Ptuju ali njeni neposredni okolici, zato nas zanima sploh, kako je bil opisan Ptuj tudi v časopisju, pa naj bo to inozemsko, državno, deželno ali regional- no ter končno tudi lokalno oziroma mestno. Vendar moramo navsezadnje pogledati vso zadevo s širših vidikov. Danes, ko so odkrili čudežno besedo in- formacija, ki se širi po medijih, se obilo uporablja v političnih mahinacijah in se zlasti v najnovejšem času uveljavlja po računalnikih, je postala ta ne samo magična beseda, ki jo imamo vedno na ustih, temveč celo najmočnejše orožje, ki se ga poslužuje- jo politika, država, stranke, lobiji, gospo- darstvo, skratka ves svet. Toda ko to "infor- macijo" razčlenimo, definiramo, pridemo začudo do pisane besede, ki je imela od svo- jega pradavnega nedoločljivega izvora vedno močnejšo vlogo in ki se konec druge- ga tisočletja oziroma pred tretjim tisočletjem še povečuje. Informacija, ki jo včasih imenujemo gonilo napredka, pa tudi manipulacija, saj zvemo, kar hočejo njeni nosilci, to se pravi vnaprej pripravljeno, celo prirejeno resnico, se je pojavljala že pri starih Grkih, Rimljanih in Kitajcih v obli- ki zbornikov, enciklopedij in to so prvi "časopisi", seveda v narekovaju, ki so ta- mkajšnje narode poučevali o stari zgodovi- ni, geografiji, filozofiji, verstvu, matemati- ki, gospodarskih vejah, davkih, etnografiji itd. In s takih zbornikov ali tudi del starega ali zgodnjega srednjega veka zvemo tudi o Ptuju, pa naj bo v povezavi s cesarji, vojna- mi itd. Seveda sta tukaj tudi še dva izvora za spoznavanje mesta, toda le z zgodo- vinskega vidika, to je arheologija in zlasti arhivski dokumenti, saj so hotele imeti države, vladarji, knezi, grofje, župniki na- tančne podatke o svojih podanikih - seveda zaradi dajatev; toda to pustimo ob strani in ostanimo pri periodičnih publikacijah. Res je, kot smo že omenili, da so tudi za srednjeveški Ptuj dragoceni podatki v predhodnicah časopisov, to je raznih en- ciklopedijah, loda vidimo, da so avtorji, pa Strani ta zanimiva glede na čas izida, po drugi pa ne povedo nič novega ali celo zapišejo velike traparije. Prava periodika, besedo bi lahko prevedli z izrazom časnik, časopis, in so to dejansko časniki ter časopisi, pod katere štejemo tudi revije, pa naj bodo mesečniki, tedniki ali dnevniki v današnjem pomenu besede, z in- formacijami iz dnevnega življenja je pričela izhajati tam nekje v 18. stoletju, v avstrijskih deželah ob koncu istega stoletja, pri nas pa šele od 19. stoletja naprej. Tako bi lahko našli, če bi imeli čas, voljo in možnost raziskave teh raznih periodičnih tujejezičnih revij sirom Evrope, marsikate- ri neznani podatek o Ptuju, ki so ga zapisali številni popotniki ter ga objavljali v domačih glasilih. Sam sem se lotil poskusa, da bi izluščil iz kolikor toliko zbrane bibli- ografije Ptuja, pa naj bo to Baševa iz 1. 1933 ali moja iz 1984, vse podatke o revijah, v ka- terih je obdelan Ptuj. Dosti iskanja in pre- metavanja, vendar je bil rezultat kaj skro- men, saj se večina omemb Ptuja skriva v raznih noticah številnih tujih časopisov (zlasti avstro-ogrskih) iz 18. ter proti drugi polovici 19. stol., v 20. pa zlasti jugoslo- vanskih, kar pa ni zajeto v bibliografske po- pise. Vendar nam tudi ti borni rezultati da- jejo vedeti marsikaj o mestu. In kdaj je kraj ali mesto omenjeno v takem splošnem časo- pisu: prvič, če so videli tukaj, konkretno v Ptuju, tuji popotniki razne ostanke rimske- ga obdobja in jih je to v njihovem roman- tičnem iskanju lepih tujih krajev zanimalo; drugič, če se je zdelo mesto z okolico popot- niku, opisovalcu tako zanimivo, da ga je ob vrnitvi domov opisal; tretjič, če se je tukaj zgodil pomemben zgodovinski dogodek ali pa je zaslovel kak njegov prebivalec, in četr- tič, če se je v njem zgodil umor, tatvina ali kaj podobnega - to pa je bralce najbolj zani- malo, kot je še najbolj privlačno čtivo poleg branja osmrtnic tudi dandanašnji. Ptuj bi lahko praznoval skoraj 200-letni- co svojega prvega časopisa, če bi ne bilo "bi" in "skoraj". Pod naslovom In- und Erbldn- dische Zeitung (Časopis za zunanje in notranje dežele) je hotel 1. 1793 izdajati svoj časopis prvi ptujski tiskar Franz Anton Schiitz, in kot pravi Janko Glaser, če ni oh- ranjen noben izvod, verjetno ni dobil uradnega dovoljenja. Po drugi strani pa bi morda ta tiskar, ki je tukaj tiskal večidel slovenske knjige, lahko vključil v omenjeni ča^soTiVvi tvitiV ^4\«-veT\siVLe veksite. Oe^. tri leta ie V začetku prejšnjega stoletja je bil Ptuj sicer še vedno bolj obrobno mesto in je tak tudi ostajal. To pa ni pomenilo, da se ni v njem zbujalo zanimanje za njegovo zgodo- vino, pa tudi pojavljale so se prve kavarne, ^ ki so naročale časopise za svoje goste, saj je postajal tisk vedno močnejša sila in "cajtngi" vedno privlačnejša beseda. Daleč je bil še čas, ko je nastal slovenski prego- vor: "Cajtngi vedno lažejo!" In če ni doma v mestu ali kraju svojega časopisa, zakaj ne bi dopisovali drugam! Tako so reševali mestne zanimivosti ali zgodovino in dnevne dogod- ke pozabi amaterski zgodovinarji, dopisni- ki, pa naj so bili to duhovniki, učitelji, ad- vokati, zdravniki ... Zanimanje za ptujske starine se je povečevalo in podatke o njih srečujemo skoraj kontinuirano v graškem JJ (Jahresberichte des steiermarkischen Landesmuseums Joanneum) od 1818 BRALCI O TEDNIKU Klavdija Zorjan, profesorica s Huma "Tednik i ma- ni o naročen od- i kar se spomnim. Redno prebe- rem vse prispevke o kulturnik dogodkih. Preberem tudi druge članke, le politike ne . maram preveč." (vki) DarinLa Cotec,višja knjižničarka in kulturna delavka iz Lenarta ^ "Ce hočeš izve- i . deti, kaj se no- vega dogaja na ^ območju širših slovenskih aoric in Podra vja, potem moraš vzeti v roke ptujski Tednik. Ta časopis res pozna svoje bralce in njihove želje, posebej je pohvalno, da je v njem za vsakogar nekaj. Morda bi dodali le še kak šen kotiček za mlade bralce, pa bi bila njegova podoba še popolnejša. Veliko us- ČASOPIS SKOZI ZGODOVINO naprej pa vse do konca stoletja. Simon Po- voden, ki je na žalost pustil večino stvari v rokopisu, je nekaj objavil v listu Archiv fur Geographie, Historie, Staats- und Kriegskunst (1818) ali v Neues Archiv fiir Geschichte ... (1821). Zgodovinar Alois Perger, doma z bližnjega Sv. Urbana, je objavljal \ Auf- merksame (1812-1841), ki je sploh v prvi po- lovici 19. stol. bogat vir za ptujsko zgodo- vino, ali o tukajšnjih starinah tudi Miihl- bach v AfGHorm (Archiv fiir Geschicht- squellen Hormayer), pa tudi od 1821 naprej v Steierische Zeitschrift fiir Geschichte. Profe- sor J.A. Zupančič piše prav tako v Auf- merksame in v Kumars Almanach fiir Datnen auf 1828 nemške pesmi ali daje zgodo- vinske sestavke o Ptuju in okolici. Ptuja se v štiridesetih letih prejšnjega stoletja loti mariborski zgodovinar Rudolf Puff v Steiermarkische National Kalender (1841) ali v svojih žepnih almanahih. Toda poleg Povodna se že pojavljajo slo- venski pisci, dopisniki in tudi slovenski časopisi. V Ptuju službujejo narodnopros- vetiteljski duhovniki, kot so pesnik Leo- pold Volkmer, dekan Gregor Jožef Plohi, zgodovinar, nabožni pisec Anton Krempl, pesnik in dekan Franc Cvetko, kot kaplan poznejši najplodoviteljši pisec zgodovins- kih črtic, leposlovnih in narodopisnih ses- tavkov v vrsti revij in časnikov Davorin Trstenjak, Vrazov sodelavec in vnet razšir- jevalec slovenskih knjig, verski pisatelj ter slovničar, pa tudi duša graškega štajerskega društva za zedinjeno Slovenijo Jožef Muršec ter razni drugi in njihove pris- pevke po časopisju lahko zasledujemo vse do konca stoletja tako v Bleiweisovih Kme- tijskih in rokodelskih novicah, Slomškovih Drobtinicah, Sloveniji, Učiteljskem tovaršu, Slovenski bčeli, Danici ilirski, štajerskem Deželnem zakoniku idr. Ptujčani postajajo člani raznih zgodovinskih in učiteljskih društev, objavljajo v graški Stirii, Mitthei- lunge der k.k. Central-Comission zur Erfor- schung und Erhaltung der Baudenkmale, Deutsche Archdologische Komission, Archdolo- gische-epigraphische Mittheilungen, Archiv fiir Kunde osterreichische Geschichtsguellen, Mittheilungen fiir Steiermark, Steierische Be- richte Arhdologische Komission itd., ki izhaja- jo še v 20. stol., da ne govorimo o Tagesposti, Grazer Zeitungu, Tagblattu ali Grazer Mor- genblattu. V Mariboru se pojavi predhodnik "marburgerice" Correspondent fiir Unter- steiermark (od 1862), ki delno zajema tudi Ptuj, na marsikatero drobtinico pa naleti- mo v raznih zbornikih, koledarjih, ki jih po novem prav tako štejemo v periodični tisk {Mohorjevi koledarji. Slovenske večernice. Na- rodni koledar, Torbica Jugoslavjanske mladosti idr.)- v šestdesetih letih srečamo že vrsto slovenskih časopisov, kot so dnevnik Sloz>e- Čeprav izhaja v Mariboru, Jurčičev Slovens- ki narod. Zgodnja danica, Zora idr. Ne sme- mo pozabiti od 1. 1870 tudi na redna, sicer nemška izvestja ptujske gimnazije, čeprav ne želimo ob tem zanemariti tudi maribors- kih, ki so izhajala že od 1. 1777 naprej in prinašale množico nekdanjih ptujskih gimnazijcev, pa tudi celjska, varaždinska, graška, dunajska idr. V sedemdesetih letih je za Ptuj precej pomemben Vestnik, kjer zlasti živo sodelujeta že omenjeni Davorin Trstenjak in jezikoslovec Oroslav Caf, pa tudi skozi vsa prihodnja leta Letopisa Mati- ce Slovenske ter Stritarjev, pozneje Ljubl- janski zvon, ki se mu kmalu pridruži Dom in svet. In med to množico časopisja se pojavi 1. 1878 tudi prvi ptujski časopis Pettauer Wochenblatt, ki je izhajal od 10. 2. do 29. 12. 1878, tako da je izšlo 47 številk. Izdajatelj je bil tiskarnar in knjigarnar Jakob Schdn ter urednik Josef Jaky. List je imel tudi prilo- go Beilage zur Pettauer Wochenblatt, kjer je bil v glavnem objavljen del romana v nadal- jevanjih ter druge novele in pripovedke. Čeprav je list ob začetku dosti obljuboval, je malo tega storil, tako da je ob koncu leta moral prenehati izhajati zaradi prenizkega števila naročnikov, in kot je pikro pri- pomnil v mestni kroniki zgodovinar Ferdi- nand Raisp, zaradi suhoparne vsebine. Tudi Slovenci so ga sprejeli dokaj pos- mehljivo, čeprav se v njem še ne pojavljajo kakršnikoli napadi na Slovence. Vendar kljub vsem pomanljkljivostim, če gledamo z današnjega vidika, zvemo iz njega marsi- kaj zanimivega o Ptuju. Tudi osemdeseta leta postanejo za Ptuj živahnejša in do izraza prihaja čedalje večja ločitev duhov med Slovenci in Nemci, med klerikalci in liberalci. Živahno delujejo in dopisujejo slovenska učiteljska društva v Popotnik, Slovenski učitelj in tudi revija Kres ima kar obilo sestavkov s ptujskega področja. Čeprav sodelujejo Slovenci tudi v nemškem časopisju, se že čuti prej omenje- na diferenciacija. Toda Slovenci nimajo strokovnega časopisja v svojem jeziku, zato na primer kar pridno pišejo v Steiermar- kische Geschichtsblatter, v Kirchenschmuck, Philologisch Wochenschrift, Sterreichische Jah- reshefte, Mitt. D. Anthropologische Gesell- schaft in Wien, Monatsblatt d. Numismatische Gesellschaft in IVien, Jahresbericht d. Oster- reichische archdologisch Institutes, Jahrbuch Archdologische Komission, Quellen zur Verfas- sung und Venvaltung Geschichte der Steier- mark in druge že prej omenjene. Seveda bi takih nemških listov ali revij našteli še več, toda o tem zvemo več, če natančno pregle- damo bibliografijo o Ptuju. zlasti moramo posebej omeniti stare;.še mariborsko e.isopis/e, ki se ;>e po s:inii Presse idr.). Če bi pa hoteli pripraviti na- tančni oris vseh notic o Ptuju, pa tudi v morebitnih nemških, madžarskih ruskih, čeških, poljskih, hrvaških, srbskih, fran- coskih, italijanskih ali angleških listih, bi bil potreben cel štab raziskovalcev, ki bi prečesali vso preriodično produkcijo, ter bi obsegal tak bibliografski popis več kot 10.000, če ne celo več 100.000 starejših enot, da ne govorimo o novejšem času. Zato raje ostanimo pri splošnem pregledu! Med periodiko lahko štejemo tudi Računske sklepe ali Poročila upravnega leta Hranilnega in posojilnega društva v Ptuju od Nadaljevanje na strani 36 BRALCI O TEDNIKU Stanl^io I o- m a 11 i č, i n ^. a^r., KZ Ptuj "Mojc nincnic in mnenje naše hiše je, da je lednih zaželen tahšen, kot je. Iz njega dohi- mo vse nilor- macije in iaho vemo, haj se v Ptuju in širši okolici doga- ja. Naša zadruga se veliko poslužuje Tednikovih storitev in 2 njimi smo zado- voljni. V Tedniku osebno nič ne pogrešam, saj nudi, kot sem že dejal, celo- vit pogled na dogodke na našem območju. Imamo tudi možnost sodelovanja in da- janja informacij 2 naše strani. Če bo osta- lo tako, bomo s časopisom zadovoljni tudi v naprej. Moram reči, da je poročanje v Tedniku korektno in poštetio in bralci lah- ko iz njega ugotovijo pravo vsebino dogod- kov." (JB) Anton Velikonja, mačf. pedagfo- giLc i 11 župan občine Dor- nava "Icdnik kupu- jem in brati ga začnem pri uvodtiiku, takoj potem pa poiščem domače novice. Mislim, da je lednik tudi časopis naše občine, saj ima- jo novice o naši občini drugačno "težo", kot če bi imeli svoj časopis. Ker imamo svojo K'TV, se potem s Tednikom lahko dopolnjuje. Seveda kot vsak župan tudi jaz navijam, da bi bile v njem re< Ino zabe- /cžene novice iz naše obči>ic. Zelo rad pa v HJein prcIcicDi hoDie 11 Lirje o iikilui/iion TEDNIKOVI POSLOVNI PARTNERJI NOVA KBM - PODRUŽNICA PTUJ Od hranilnice do d.d. Kreditna banka Maribor, d.d.. Podružnica Ptuj je naslednica bančnih zavodov ter hranilnic, ki so delovale na območju bivšega okraja Ptuj. Na Ptuju sta pred letom 1941 delovali Mestna hranilnica (od 1862), Kmečka hranilnica in posojilnica, med vojno pa sta se jima pridružili še Ljudska banka in Reifeisenkasse. Po letu 1945 so tradicijo bančništva in hranilništva nadaljevale Mestna hranilnica ter kasneje Zadružna hranilnica in posojilnica in Okrajna komunalna banka Maribor, katerih neposredna pravna naslednica je leta 1961 postala Komunalna banka Ptuj, ki se je leta 1965 preimenovala v Kreditno banko Ptuj. Ta je pričela leta 1969 poslovno sodelovati s Kreditno banko Maribor (po- godba o poslovnem sodelovanju z dne 28/3-1969), leta 1973 pa se ji je pridružila kot njena podružnica. Z noveliranjem ustavnega zakona je bil 27/7-1994 spremenjen pravni status banke. Namesto Kreditne ban- ke Maribor je bila ustanovljena Nova Kreditna banka Maribor, vendar se bančni način dela in poslovanja ni v ničemer spremenil, prav tako pa ne odnos do komitentov. Z navedenim datumom je tudi Podružnica Ptuj pričela poslovati kot podružnica Nove Kreditne banke Maribor. Na ptujskem področju smo banka z dolgoletno tradicijo, izkušnjami, kvalitet- nim ter varnim poslo- vanjem. Naš cilj je, zadovoljiti vse potre- be komitentov v čim krajšem času z obsto- ječimi in novimi sto- ritvami. Prisotni smo v središču Mestne občine Ptuj, Halozah, delu Slovenskih goric, na Ptujskem in Dravskem polju. To je območje s kmetijstvom, razvijajočim se turizmom, živahnim obrtništvom in podjetništvom. Naše agencije delujejo v skoraj vseh novo nastalih občinah: Kidričevem, Vidmu, Majšperku, Gorišnici in Zavrču. V Podružnici Ptuj opravljamo kreditne, depozitne in garancijske pos- le za podjetja, podjetnike, prebivalstvo in obrtnike. Z nami sodeluje večina nekoč družbenih in zasebnih podjetij ptujskih občin. Nudimo jim strokovne nasvete in informacije o raznih bančnih storitvah. Na področju poslovanja z občani nudimo široko paleto različnih ob- lik varčevanja, potrošniškega kreditiranja, širimo poslovanje s tekočimi računi in oblike negotovinskega poslovanja. Trudimo se, da bi zmanjšali vrste za linicami, zato smo na področju Podružnice Ptuj postavili že pet bankomatov, pet pa jih bomo še do konca leta 1998. V Podružnici Ptuj se bomo ne glede na prihajajočo konkurenco trudi- li ostati vodilna banka na našem področju. Prepričani smo, da nam bo z dobrim delom, ustrezno tehnološko opremljenostjo in pravilnim od- nosom do komitentov to tudi uspelo. Ves čas obstoja pa smo poslovno sodelovali oziroma seznanjali upo- rabnike naših storitev preko lokalnih medijev Radia Ptuj in Tednika. Ob 50-letnici delovanja našega dolgoletnega poslovnega partnerja Ra- dio-Tednika Ptuj iskreno čestitamo podjetju in vsem zaposlenim ob njihovem prazniku. Nova Kreditna banka Maribor, d.d.. Podružnica Ptuj Na fotografiji na levi delavci družbe Radio-Tednik: v pni vrsti (od leve) Majda Goznilc - novinarlia, Martin Ozmec - novinar. Justina Laii - tajnica, Ludvifc Kotar - radijsici uredni/i, Vera Feguš - računovodkinja, Franc Lačen - direktor, Branka Danilovič - knjigovodkinja, Jože Šmigoc - urednik časopisa in Monika Kolarič - saldokontistka; v drugi vrsti (od leve) Marjan Toš - novincu: Marjana Popošek - strojepiska, Peter Kukovec - tonski tehnik, Jože Moiiunc - grajično-leliiučiu urednik, Slavko Ribarič - vodja tehnične Na starost misli, ko si mlad! V Zavarovalnici Triglav so se s številnimi zavarovanji aktivno pripravili na spremembo pokojninskega sistema v Sloveniji je trenutno razmerje med zaposlenimi in upokojenimi le Se 1:1.62. Postajamo narod z vedno večjim številom starejših ljudi pa tudi rast števila prebivalstva se je v devetdesetih letih ustavila. Težko je predvidevati, kobko ljudi bo v določenem Časovnem obdobju zaposlenih, to pomeni, da ni mogoCe predvideti, koliko ljudi bo plačevalo prispevke za pokojninske pravice m kakšna bo njihova materialna zmožnost. Temeljno načelo sedanjega pokojninskega sistema je načelo vzajemnosu m solidarnosti; lo pomeni, da si zavarovanci s pnspevanjem v javni dokladni sistem zagotavljajo določene pravice vsak zase m vzajemno in solidarno drug za drugega. Skratka, gre za medgeneracijsko posojanje, kjer mladi postajajo vedno večji dolžniki. Do določenih pravic ali do najnižje [»kojnine so upravičeni tudi tisti, ki s svojimi prispevki zase niso uspeli zbrati dovolj sredstev. Zalo je reforma pokojninskega sistema nujno potrebna, najprej zato, ker je ob sedanjem načinu napajanja pokojninskega sistema zelo težko predvideti razplet in višino svojih pokojnin. Učinki reforme Dosedanji pokojninski sistem se bo preoblikoval v obvezni in prostovoljni del, kjer sta prvi - - DOKLADNI - in drugi steber - NALOŽBENI - obvezna, tretji steber pa je PROSTOVOUNI, kamor prištevamo prostovoljna pokojninska zavarovanja zavarovalnic na slovenskem trgu. Napovedana reforma sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja bo najbolj prizadela srednjo generacijo. Reforma pa ne bo pnzanesla niti kmetom, ki morajo vsako leto plačevau vedno več za obvezno pokojninsko zavarovanje; obenem pa se pojavlja Se vprašanje, kolikšno pokojnino bodo iz te oblike zavarovanja prejemali. Hkrati se pojavlja tudi vprašanje, kaj bo z družinskimi člani, ki živijo na kmetiji in jim ni potrebno plaCevati zneska za obvezno pokojninsko zavarovanje - plačilo tega je obvezno samo za nosilca dejavnosti na kmetiji, ki ima letni katasterski dohodek večji, kot ga predvideva cenzus. Kako naprej? Iz zgoraj navedenega sledi, da bo moral vsak posameznik že zelo zgodaj bolj poskrbeti za celovito osebno varnost z raznimi oblikami zavarovanj in varčevanj. Celovita osebna varnost pomeni, da ima gospodinjstvo sklenjena takšna zavarovanja, ki članom ponujajo varnost v aktivni življenski dobi in tudi v poznejših letih. Prav pri osebnih zavarovanjih so v Zavarovalnici Triglav v zadnjih letih naredili največ in s tem omogočib svojim zavarovancem, da si z raznimi oblikami osebnih zavarovanj zagotovijo osebno varnost. Paleta osebnih zavarovanj je združena pod skupno ime ŽIVLJENJSKI KROG: • ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE: mešano življenjsko zavarovanje, življenjsko zavarovanje s kriqem kntiCnih bolezni • RENTNO ZAVAROVANJE: rentno zavarovanje za primer dosmrtne rente, štipendijsko zavarovanje • PROSTOVOUNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE: individualno, skupinsko • ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE • NEZGODNO ZAVAROVANJE: kolektivno nezgodno zavarovanje, nezgodno zavarovanje šolske mladine, šporimkov ... Življenjsko zavarovanje je zasnovano tako, da poleg varčevalne komponente vsebuje krilje ob nepri- čakovanih dogodkih, ki v družino vnašajo pretrese oz. zmanjšanje finančne sposobnosti. Možna je tudi priključitev nezgodnega zavarovanja (nezgodna smn, invalidnost in dnevna odskodmna). Najpogostejša so zavarovanja z devizno klavzulo. Pn tej obliki zavarovanja obstaja možnost vzajemnega zavarovanja, kjer se lahko z minimalnim doplačilom hkrati zavarujeta dve osebi. V Zavarovahici Triglav se odzivajo tudi na spremembe v okolju in so svojo ponudbo prilagodili današnjemu stresnemu življenju - oblikovali so življenjsko z.avarovanje z dodatnim jamstvom ob kritičnih boleznih. Proslovotjmpokojninska mvarovanja st delijo v dve skupini: skupinsJco in individualno. Pri skupinski obliki sklene pogodbo delodajalec, pri individualni pa posameznik sam. To je osnovna razlika, vse druge značilnost so pri obeh oblikah enake. Pn tej obliki zavarovanja je osnovno kntje starostna pokojnina, ki jo bo zavarovanec prejemal do smrti. Zaradi tega, ker ni dodatnega kritja za primer smrti, je ta oblika zavarovanja prilagodljiva vsakemu posamezniku. Rentno zavarovanje pomeni premišljeno naložbo v prihodnjo soci2dno varnost, ki jo načrtujemo glede na pričakovane potrebe in sedanje plačilne možnosti. Doba zavarovanja je od 10 do 40 let. Izplačevanje rente je dosmrtno in najmanj 10 let. Ob smrti zavarovanca med zavarovalno dobo zavarovalnica izplača dogovorjeno zavarovalno vsoto in prav v zavarovalni vsoti je bistvena razlika med rentnim in prodtovoljnim pokojninskim zavarovanjem. Višina premije je pri rentnem zavarovanju odvisna od višine rente, starosti ob začetku prejemanja rente in od spola. RAZLIKA med rentnim in individualnim pokojninskim zavarovanjem je v času plačevanja premije. Pn rentnem zavarovanju se premija plačuje izbrano število let v okviru pogojev (od 10 do 40), pri pokojninskem pa do odhoda v pokoj oziroma v primeru predčasnega odhoda v pokoj (po pogojih SPIZ-a) obstaja pn pn prostovoljnem pokojmnskem zavarovanju možnost, da se pokojnina iz tega vira začne prejemati predčasno. Dmga razhkaje v tem. daje pn rentnem zavarovanju ob smrti določena zavarovalna vsota za smrt (nezgodno ali naravno), pri pokojninskem pa ob smrti v dobi vplačevanja izplačamo odkupno vrednost zbranega fonda. RAZLIKA med zavarovanji in varčevanji v bankah je v pokntju določenega rizika pn zavarovanjih, kajti v pnmeru neljubih dogodkov, kot so nezgoda, smn ... se izplačajo zavarovalne vsote, pn varčevanjih pa se izplačajo samo vplačila. Z zavarovanji zagotovimo sebi in svoji družim ekonomsko varnost Kaj pa zavarovanja pri tujih zavarovalnicah? v pnmeru sklenitve kapitalskih zavarovanj pn tuji zavarovalnici bodo le-te s sredstvi poslovcile oziroma jih nalagale po zakonodaji svoje države, ki pa bo lahko pomembno drugačne, kot bodo predpisi naše države. V tem pnmeru se lahko zgodi, Ce se bo slovenski trg odpri tujim zavarovalnicam, da bodo domače institucije, ki se bodo ukvaijale s to obliko varnosti in zavarovanja v podrejenem položaju. Z individualnega vidika je to lahko za posameznika dobro ali pa tudi ne. Odločitev, katero vrsto varnosti m pri kateri zavarovalnici jo boste izbrali, je vsekakor vaša, vendar, odločite se čimprej. Na starost mish, ko SI mlad! ^ .. ,. . „ . . „, Ker zxv{jeiye potrebme varnost' ČASOPIS SKOZI ZGODOVINO 1884. leta naprej, ki so izhajali vse do stare Jugoslavije. Leta 1889 prično Ptujčani ponovno izda- jati svoj časopis Pettauer Zeitung, ki se je v 1. 1889 sicer imenoval še Pettauer Lokalanzei- ger, in je izhajal do 1. 1918. Motor lista je bil založnik in tiskarnar Wilhelm Blanke. List je imel običajno tudi prilogo Illustrirtes Unterhaltungsblatt. Uredniki so se večkrat menjavali in med njimi so bili bolj znani tudi člani Muzejskega društva Jakob Ro- muald Bayer, Josef Felsner, Friedrich von Kalchberg, Ignaz jun. Spritzey idr.). List je bogat vir za zgodovino Ptuja, njego- vega društvenega življenja, arheoloških iz- kopavanj, turističnega urejanja mesta in je za razliko od poznejšega Štajerca še dokaj strpen do Slovencev. V slovenščini pisan list Stajerc je doživel močno odmevnost tako pri bralcih, saj je bila njegova naklada dokaj visoka, kot v od- mevih ali napadih nanj. Izhajal je od 1. 1900 do 1918, ko ga je odnesel razpad Avstro- Ogrske. Slovenci so ga imenovali "giftna krota". V začetku, ko je bil urednik Fr. Schrei in za njim Ivan Križman, je kazal še dokaj milo naravo ter je le tu in tam udaril po kakšnem duhovniku ali klerikalizmu, toda njegova strupenost je naraščala kaj hit- ro in se spreminjala v slepo sovraštvo do Kranjcev, slovenstva in vse to je bilo skrbno vodeno pod pokroviteljstvom župa- na Josefa Orniga. Poleg duhovščine, ki je bila eden glavnih stebrov slovenskega podeželja, bala pa se je tudi socialističnih oziroma komunističnih idej, ki so tu in tam privrele iz Štajerca, so bili njegova glavna tarča slovenski učitelji, "kranjski" uradniki in to prav zaradi njihove narodne za- vednosti. Višek napada pa pomeni 1. 1908 ob septembrskih dogodkih in dnevu nepos- rednega fizičnega obračuna s ciril-meto- dijskim narodnoobrambnim društvom, ki je iz cele Slovenije zborovalo v ptujskem Narodnem domu, ki ga je neposredno vodil glavni urednik Štajerca, bivši avstromark- sist in skrajni nemškutar Kari Linhart. Temu napadu so seveda silovito odgovarja- li Slovenci Ptuja in okolice glede na svojo omejenost zaradi cenzure v mariborskih in ljubljanskih časopisih (Slovenski gospodar, Slovenski narod, Straža, Slovenec idr.), sicer pa je sploh imel močne odmeve po celotni Avstro-Ogrski. Za razliko od Pettauer Zei- tung je bil Štajerc bolj politikantski, imel je večji poudarek na prekrških, umorih, saj je tako pokazal na slovensko primitivnost, dosti o farovških kuharicah, slovenskih hujskačih, kot imenuje zavedne Slovence, manj pa je pisal o kulturnih, arheoloških in drugih zanimivostih Ptuja. In če se povrne- mo v Pettauer Z., \e bv\ tudi ta osnovna Vn- zlasti V vrste že omenjenih starih in novih avstrijskih in nemških glasil vse do konca prve svetovne vojne. Kot odgovor na Štajerca prične izhajati Slovenski Štajerc (1904-5), ki je nekak ptujski list v emigraciji in ga ureja prav isti Ivan Križman, ki je bil prej urednik pri Štajercu, s podnaslovom "Iz naroda v narod". Izhajal je štirinajstdnevno najprej v Kamniku, nato v Kranju. Vsega je izšlo 23 številk, a vsebina se v glavnem nanaša na ptujsko področje. Dalje se je zadržal Novi slovenski Štajerc (Ljubljana - Krško 1906- 1913), ki se od 4. letnika preimenuje v Slo- go. Izhajal je dva do trikrat mesečno in uredniki so bili Cvetko Golar, Peter Košak, Srečko Magolič in Franc Antolič. Članki v glavnem polemizirajo s Štajercem ter se dotikajo tamkajšnjih problemov in ga zaradi tega lahko prav tako štejemo za ne- kak ptujski časopis. V Ptuju izhajajoč časo- pis, ki pa je dvojezičen, ieAmtsblatt - Uradni list (1897-1918). Od manjših listov omeni- mo še Deutschen IVochenblatt fiir Untersteier- mark (1901) - ohranjeni sta dve številki, ni pa nam znano, ali jih je izšlo še več. Od 1. 1912 do 1914 je izdajala protestantska cer- kvena občina v Ptuju svoja letna poročila, seveda v nemščini. V začetku našega stoletja postane važen vir iskanja ptujskega domoznanstva zlasti Časopis za zgodovino in narodopisje, dalje Vo- ditelj za bogoslovne vede, Domovina, Planins- ki vestnik. Čas, Naš dom, Slovan, Naši zapis- ki, Bogoljub, Narodni list, srednješolski Men- tor, Straža, Lovec, Sokolski vestnik. Slovenski sadjar oziroma Sadjar in vrtnar idr. ter seve- da dnevnika Slovenec in Slovenski narod. Po "prevratu", kot so navadno imenovali stareši Slovenci leto 1918, je v Sloveniji ko- nec monopola nemškega časopisja in tudi v samem Ptuju se najprej pojavi Glasilo na- rodnega sveta, ki je izdalo le štiri številke, prvi dejansko slovenski ptujski časopis pa je Ptujski list s podnaslovom: Politično gos- podarski tednik, ki je začel izhajati 6. aprila 1919 in prenehal 30. aprila 1922. Odgovor- ni uredniki so bili znani prevajalec Anton Sovre, Franjo Šalamun ter Tone Gosak. List je bil močno protiklerikalen in prav tako ostro nastopa proti predvojnim Nemcem in nemškutarjem. Po ureditvi rahlo spominja na predvojni Štajerc. Po precejšnjem zastoju se 7. nov. 1931 pojavi v Ptuju list Narodna sloga s podnaslovom Neodvisen tednik, ki so ga izdajali radikalci, pristaši beograjske vlade. Tudi ta časopis nima dolge dobe, saj je izšla zadnja številka 14. maja 1932 in je izhajal približno v 4000 izvodih ter je bolj politične narave. V medvojnem obdobju začne izhajati le še 1. Naša župnija, ceritveni list, ali bolje BRALCI O TEDNIKU Viktor Horvat, eden prvili dopis- nikov Tednika iz SI ovenske Bistrice "Doživeti 50 Jet je pomem- bno obdobje v življenju človeka, enako velja tudi za nje- gove stvaritve, med katere danes lahko s ponosom uvršamo tudi ptujski časopis Tednik. Ostajati med bralci dolga obdobja in pri tem še vedno ohranjati lastnosti po vsebini in urejenosti privlačnega in težko pričakovanega časopisa tako v političnih, gospodarskih, kulturnih, športno-rekrea- tivnih in drugih okoljih je danes ob popla- vi dnevnih in tedenskih časopisov in revij že prava umetnost in predvsem spo- sobnost njegovih ustvarjalcev. Pri Tedni- ku so zagotovo bih in so še danes. Nasta- jal je in še danes živi med naravnimi lepo- tami, ki jih dopolnjujejo vedno skromni in preprosti delovni ljudje. Prav tem last nos- tim so znali ustvarjalci Tednika že ob nje- govu ustanovitvi skrbno prisluhniti, se jim približati in z njimi živeti. Postal je njihov nerazdružljivi del življenjskega utripa v luči novih dosežkov, veselih in manj vese- lih dogodkov. Novinarji in sodelavci Tednika so tako že pet desetletij ob pra- vem času na pravem mestu in prav gotovo bodo proslavljali še veliko podobnih jubile- jev, kot je ta letošnji. Vzpodbudno je tudi spoznanje, da Tednik ne pozna občinskih meja. Uspešno se uveljavlja v prav vseh sosednjih občinah, saj se v njih srečuje s podobnimi dogajanji in tudi problemi. Danes lahko s ponosom ugotavljam, da mi je kot dolgoletnemu dopisniku z območja slovenjebistriške občine uspelo k dišeče mu hlebu Tednika pridati vsaj drobtinico in se tako seznaniti z njegovim kolektivom. Spoznal sem, kolik o vztra- jnosti in naporov je potrebno vložiti za vsako številko časopisa, vendar brez po- sebne ljubezni do novinarskega poklica ter tesne, prijateljske povezanosti med člani kolektiva njihov izdelek Tednik prav goto- vo ne bi praznoval tako visokega jubileja. Ob tako pomembnem dogodku, kot je praznovanje 50-letnice uspešnega izha- janja, čla nom kolektiva Tednika iskrene čestitke za doseženo in še veliko uspehov v tiaJaljrijetti u s I lul rjc^ri j I, in vc ::i>iui fo n - ČASOPIS SKOZI ZGODOVINO Tako so morali tudi med obema vojnama Ptujčani brati marsikaj o sebi v dnevnikih, kot sta Slovenec, ki je že imel tradicijo, in Jutro (od 1920 naprej), tedniku Murska straža (1919-1924), v mariborskem Večemi- ku Jutra oziroma pozneje le Večernik (od 1928 naprej), kjer je bil med drugimi novi- nar Ivan Potrč in dopisnik Anton Ingolič, Zborniku za umetnostno zgodovino, strokov- nih Naših goricah. Mladiki, mladinskem Našem rodu, Razorih, Ilustraciji, Ilustriranem Slovencu, Etnologu, Kroniki slovenskih mest, mariborskem literarnem Obzorju, Sodobnos- ti, Piramidi in vrsti tudi tujih listov, kar vse pa nima smisla tukaj naštevati. Med okupacijo so Ptujčani lahko zvedeli vso "resnico" iz nacističnih glasil, pa naj bo to Štajerski gospodar, marburgerica ali kakšno dunajsko ali berlinsko glasilo, iz spodnještajerskih koledarjev, čeprav so na- meravali v nekem smislu oživiti nekdanji Štajerc. Medtem so slovenska glasila v Ljubljani delno še izhajala, toda bila so na Štajerskem težko dostopna (tako Slovenčevi koledarji, Slovenec, Jutro, Narodni dom, Obis- ki idr.), po vojni pa ožigosana kot kolabora- cionistična, čeprav so v njih resnici na lju- bo sodelovali ljudje, kot so Oton Župančič, Fran S. Finžgar, od "Ptujčanov" pa Anton Ingolič, France Mihelič, Jože Krivec, Stanko Kociper, Ruda Jurčec idr., skratka ljudje, ki so z domoznanstvenega vidika po- membni za Ptuj. Po 2. svetovni vojni ali v novi Jugoslaviji je-začel najprej izhajati v Ptuju petkrat let- no ciklostilni Gledališki list za sezono 1946/47 do naslednje sezone 1948/49 ter ga je urejal učitelj Jože Rojic. Šele z okrajnim gledališčem 1. 1952 izhaja do izdiha okraja 1. 1957 redni tiskani mesečni list. Kar pa se tiče tednika, je ta pričel 1. 1948 (15. jul.) pod naslovom Naše delo in kot glasilo OF Ptuj. Že po prvi številki je bil glavni urednik Drago Zupančič obtožen sodelovanja z gestapom in je urednik postal Franjo Re- bernak. Po dveh letih spremeni list ime v Ptujski tednik in po nekaj letih v Tednik, toda o tem bo pisal drugi avtor. Nas zani- majo tudi po vojni še druga kolikor toliko periodična glasila, ki so izhajala v Ptuju ali njegovi okolici, ter nekateri najvažnejši slo- venski časopisi in revije, ki so objavljali ptujsko tematiko. V bližnjem Kidričevu ali sprva Strnišču izhaja mesečnik ^/ummi; od julija 1963 na- prej. Po devetdesetem je doživljal sicer zas- toje, sedaj pa je ponovno redno glasilo. Tudi Kmetijski kombinat Ptuj je izdajal svoje glasilo Naša pot (1964 naprej). Redna je ostala tudi Perutnina s svojim glasilom PP Novice oziroma pozneje Ptujski perutni- MiAaia w inf' gJasii° « skoraj is^jm imrni vključena v svoja matična glasila bodisi v Mariboru, Ljubljani idr. {Metalka, Merca- tor, Naša tovarna, Jeklotehna, Metalurg, Hen- kel Zlatorog Informacije idr.). Novi čas je prinesel Ptuju revijo Katarina, ki se ukvarja z raziskovalnimi in pedagoškimi problemi (1995-). Po 90. letu so začeli izdajati svoja lokalna glasila tudi nove občine s ptujskega področja, kot je Naš glas (Videm 1996-), Občan (Destrnik-Trnovska vas 1996-), Dobre mamje (Majšperk 1995-), Haloška goflja (Žetale), Novice občine Juršinci (1998- ), Ormoške novice (1997) idr. Seveda je novi čas tudi čas vedno števil- nejših informacij in tako tudi iz časopisja zvemo za določen dogodek, jubilej ali kaj podobnega, opisan z različnih vidikov, čep- rav zaradi totalitarnosti režima v določenem času lahko tudi te izostanejo. Toda skrbni preučevalec preteklosti jih bo znal od nekod izbrskati, jih primerjati ter se tako dokopati do kolikor toliko objek- tivnih dejstev. Zato je vsak lokalni časopis še tako dragocen. Ne smemo pa prezreti os- rednjih glasil, strokovnih in literarnih lis- tov, saj le tako spoznavamo svoje pretekle vrline pa tudi napake. Tako so se Ptujčani in okoličani tudi v novi Jugoslaviji ter seve- da danes v samostojni Sloveniji seznanjali s seboj preko lokalnih, pa tudi osrednjih lis- tov, kjer so v ospredju mariborski Večer, 7 D, murskosoboški Vestnik, osrednji Slo- venski poročevalec in Ljudska pravica, ki se pozneje preimenujeta v enotno Delo, Slove- nec, kolikor je po devetdesetem letu izhajal. Slovenske novice, novice z našega mesta je sporočala do svoje hitre smrti tudi Republi- ka, verska. Družina, Tovariš, Teleks, ITD, Ar- heološki vestnik. Zgodovinski časopis. Varstvo spomenikov. Kronika, Geografski vestnik, Nova obzorja. Borec, Jezik in slovstvo. Kmečki glas, Mlada pota. Mladinska revija, Jana, Ognjišče, Rodna gruda, napol pornografski Kaj, razni otroški in mladinski listi, srečamo celo primerke listov iz Švedske in Finske, ki so poročali o kurentovanju, skratka samo naštevanje naslovov bi zavze- lo še in še prostora. Bistveno pa je, da je pi- sana informacija še najpristnejši dokument za preučevanje, saj se mediji, kot je radio, televizija, pa tudi v najnovejšem času razni računalniški CD romi idr., dajo spreminja- ti, izpuščati, se ne hranijo in podobno, tako da je dejansko papir, ki ga dajejo v ropotar- nico zgodovine (v njem imajo svoje mesto tudi časopisi), še vedno tisti, na katerega računa zgodovina prihodnosti, pa naj bodo v bodočnosti izdelovali papir ne vem s kakšnega drugega materiala in ne več z lesa. Če danes turisti prebirajo s kamnitih plošč ime Poetovio, Pojtoviona, bodo zanamci v Važnejše gradivo in literatura: J. Glaser: Iz zgodovine slovenskih tiskam. Slovenski tisk 1931 A. Kovač: Slovenski tiski iz Ptuja od prvih začetkov do danes (bibliotekarska naloga, tipkopis 1954) F. Baš: Bibliografija o Ptuju. ČZN 1933 J. Emeršič: Gradivo za bibliografijo Ptuja in okolice. Ptuj 1984 J. Emeršič: Časopisi in ostala periodika v zgodovini Ptuja. Tednik 1978 J. Emeršič: Prvi ptujski časopis: Ptujski tednik-Pettauer Wochenblatt. Tednik 1998 BRALCI O TEDNIKU Danica Sa^aclin- Leskovar, vodja o ddelka za oleoljt' in prostor slovenjebist riške obči nt- "Kol rojciuj Ptujčanka, četudi zadnja leta živitn in de- lam v slovenski Bistrici, nuirani povedati, da me lednik spremlja vse življenje, saj ga imamo pri naši liiši naročenega že več kot 40 let. \ 'sakič, ko me v četrtek pot za- nese donuiv na I^tui, se naiprej pozdravim z doniači}ni in nato vzaineni v roke lednik, kjer so mi še posebej ljuhe infor- macije, ki mi povedo, kaj vse se dogaja na območju ptujske občine. Menim, da so sestavki zanimivi, saj govorijo o življenju, delu in problemih iz našega - lokalnega okolja. Posebej pohvalno pa je to, da je Tcd>iik uspel prodreti tudi preko občinskih meja na območja sosednjih občin, kjer so ga rav)io zaradi njegove raznolikosti, ko- rektnosti pa tudi aktualnosti ljudje vzeli za svojega. Za vsakega družinskega člana se v njem najde kakšen zanimiv sestavek. Kljub poplavi najrazličnejših časopisov in revij so ga ljudje vzeli resnično za svojega, o tem veliko pove tudi njegova rastoča naklada. Ob srečanju s časnikarskim ab- rahainom čestitam Tednikovim ustvarjal- cem in celotnemu delavnemu kolektivu z žclji\ Ja ostane naš časopis še naprej tal\/, /'/■/ Jo. hi hilo naše sodelovanje in odnos TEDNIKOVI POSLOVNI PARTNERJI GRADBENO PODJETJE PTUJ JE STARO ZE 52 LET Poslovno središče Drava vidno raste Gradbeno podjetje Ptuj je 50-letnico obs- toja praznovalo pred slabima dvema letoma. Ob jubileju se je predstavilo s pomembnimi rezultati dela: zgradili so okrog 1500 indust- rijskih, gospodarskih, energetskih, šolskih, stanovanjskih, poslovnih, kmetijskih, vodnogospodarskih in drugih objektov v Ptuju, okolici in nekaterih drugih krajih, pa tudi na Hrvaškem. Brskanje po gradivu Zgodovinskega arhiva Ptuj je pokazalo, da je na območju današnje gradnje trgovskega, poslovnega in stano- vanjskega središča Drava v Osojnikovi 9 v Ptuju (včasih je bila to Kaniža 9 in 10) poteka- la živahna gradbena dejavnost že pred letom 1906, ko je na tej isti lokaciji bil sedež gradbe- nega podjetja, za katerega je koncesijo dobil Wilhelm Dengg skupaj s Celottijem in To- nazzijem. Uradni datum ustanovitve Gradbe- nega podjetja Ptuj je 10- december 1946, nas- talo pa je iz firme Dengg, firme Dreo in državnega gradbenega podjetja Obnova. V več kot petih desetletjih dela je podjetje doživljalo padce in vzpone, posebej težka pa so bila zadnja leta, ko je investicijska dejavnost skoraj zamrla. V letu 1996 so končali lastninsko preoblikovanje in so družba z omejeno odgo- vornostjo. Zdajšnje obdobje je za gradbenike že bolj optimistično, tudi za Gradbeno podjetje Ptuj, ki ima nad 130 zaposlenih. Leto jubileja, ki so ga praznovali v letu 1996, je bilo zanje pomembno tudi zaradi pri- dobitve certifikata ustreznosti za proizvodnjo betonov OMO 100 in OSMO 15, kar ustreza izdelovanju in vgrajevanju najkvalitetnejših betonov za vse vrste gradbenih konstrukcij in tudi za mostove. V zadnjih letih pa se vse bolj usmerjajo v gradnjo bencinskih servisov. Njihova daleč največja investicija pa je gradnja trgovskega, poslovnega in stanovanjskega sre- dišča Drava na Osojnikovi 9, ki so ga pričeli gra- diu lani julija in ga bodo predvidoma končali do Pogled na poslovno središče Drava z le- karniške strani. Foto: Kosi konca leta. Imel bo kar 17 tisoč m2 neto površin. Objekt vidno napreduje, kot pa je poudaril direktor Borut Bernhard, bo objekt kvalitetno izpopolnil podobo Ptuja. MG BRALCI O TEDNIKU Marija Hernja -Masten "Tednik herem, odkar živimo z združino v Ptu- ju, to je od leta 1957. Všeč mi je, ker prinaša aktualnosti iz okolja, ima zelo razgibano obli- ko. Osebno me bolj zanima kulturni utrip Tednika, otroke pa šport. Lepo bi bilo, če bi časopis izhajal dvakrat tedensko, ob ponedeljekih in ob petkih, ob praznikih pa bi moral biti debelejši. Lepo je, da prinaša ses- tavke o dogodkih iz več občin. V Zgodo- vinskem arhivu, kjer delam, je Tednik zgo- dovinski vir." (MG) SPOMINI NA TEDNIK JOŽE SLODNJAK - NOVINAR VEČERA O de luxu^ ki ni bil avtomobil Bilo je pred tremi desetletji. Torej takrat, ko si je večina takrat pri Tedniku službujočih mislila, da smo mladi in tudi lepi. Še vedno pa so lepi in prijetni spomini, čeprav smo delali v drugačnem času, ko še nismo poznali računalnikov in je bil pisalni stroj v zasebni lasti že pravo malo bogastvo. V času, ko si bil bogat, če si se peljal na te- ren z "dvokolesnim guralom" znamke TGS (tepec goni sam). Spominjam se, kako sem v tistih časih pos- tal enotedenski Tednikov rezervni šef, ker je bil takratni glavni dokaj strogi, pa vendar po- litično in človeško zelo pokončni urednik An- ton Bauman v bolniškem staležu. Napisal sem in tudi na svojo odgovornost uvrstil v Tednik reportažico z naslovom Kako sva se z de luxom na Polenšak vozUa. Vse do konca zgodbice je zgledalo, kot da sem se peljal na terensko delo med ljudi z novim luksuznim avtomobilom, ki ga občudujejo vsi, s katerimi sem se tisti dan srečal. Šele na koncu zgodbe sem napisal, da moj de lux ni avtomobil, am- pak čisto navadni novi "bicikel" z nekaj luk- suznimi okraski in pridatki. Napisal sem tudi, da za delo na terenu pač nimamo avtomobila in da za celodnevno delo na terenu ali pa v tis- karni v Mariboru ne dobimo povračila v obli- ki dnevnice. Enostavno zato, ker pač hiša nima na voljo dovolj denarja. Moja takratna drznost seveda ni bila všeč odsotnemu uredniku, še manj pa takrat krov- ni Socialistični zvezi in njenim šefom, s kate- rimi smo si bili skorajda vedno v laseh. Na čelu z g. Baumanom, ki je bil takrat seveda z nami vred tovariš, smo bili vedno nekakšna opozicija takrat edini vladajoči stranki. Tudi na sodišču smo se pravdali. Nismo pa bili ob- sojeni. Žal bi nas dandanes, v tako imenovani demokratični družbi, prej "privili" kot takrat. Dejstva so znana in na dlani. Ali pa tudi ne? Kakor pač za koga. V čas zgodbe o de luxu, ki žal ni postal avto, sodi tudi naslednja zgodba: Pri Tedniku je bilo v tistem času vselej pre- malo novinarjev. Časnik pa je terjal vsak te- den obilico novic, reportaž, člankov, fotogra- fij ... Spominjam se, da so občasno vsako leto večino takratnih Tednikovih vojaških obvez- nikov vpoklicali na redne vojaške vaje. Zgodi- lo se je, da sva ostala v redakciji sama z urednikom. Prišel sem v mariborsko tiskarno, kjer so ugotovili, da nam manjka gradivo za skoraj celo stran Tednika. Z rezervnimi vest- mi in zgodbami v beležnici sem sedel v tiskar- ni za pisalni stroj in napolnil pol strani. Še vedno premalo in tiskarji so me že čudno gle- dali. Pa smo se znašli. Pri Večeru smo si "spo- sodili" nekaj svinčenega stavka z reportažico in fotografijo in tako zakrpali belo liso. Spominov je še toliko, da bi lahko z njimi napolnili vse strani današnjega jubilejnega Tednika. Veselih in žalostnih, karšne pač piše življenje in vam jih novinarji pri časopisih, radiu in na televiziji v glavnem samo obliku- jemo, soustvarjamo javno mnenje in smo tako tudi kronisti nekega časa in obdobja. Obema jubilantoma. Tedniku in radiu, vsem zaposlenim pri obeh medijih, bralcem in poslušalcem želim še mnogo okroglih jubi- lejev. Jože Slodnjak, novinar Večera JOŽE RAKUSA - NOVINAR VEČERA NajpomembnejŠi so ljudje Vsak časopis delajo ljudje, zato so moji spomini na čas, ko sem bil (šest let) zapos- len pri takratnem Ptujskem tedniku, vezani bolj na ljudi kot na dogodke. Direktor ter glavni in odgovorni urednik Anton Bauman - mimogrede, letos bo star 80 let, kar je po moji oceni uspeh za človeka, ki je II. svetov- no voljno preživel v koncentracijskem tabo- rišču Dachau, ima pa tudi slabo srce - je bil zelo dosleden. Najraje je imel rokopise, saj je takrat kar kronično primanjkovalo gradi- va za objavo. O vsaki stvari je govoril samo enkrat, potem je pričakoval dejanja. Te razvade(!) sem se nalezel tudi sam. Zato sem velikokrat moral (skoraj) sam napisati večino prispevkov, časopis urediti, sodelovati pri tisku, le raznositi bralcem mi ga ni bilo treba. Najbolj posrečena sodelavka se mi je zdela naša takratna tajnica in računovodkinja Veronika Ilovšek. Najbolj se je razveselila vsakega oglasa, ki smo ga dobili, saj je pome- nil denar. Prejemali smo nekakšne dotacije, tiskali smo medobčinski uradni list, imeli smo kar zadovoljivo število bralcev - menda šest ali sedem tisoč - a je bilo prihodkov skoraj vedno premalo. Potem smo prigospodarili ne- kaj več in Veronika nam je z enakim nasme- hom kot takrat, ko nas je spomnila, da že dol- go nismo bili na kolektivnem izletu, opozori- la, da bi si tisti mesec lahko morebiti nekoliko zvišali plače (samoupravljanje pač!). Tako bi življenje teklo dokaj urejeno, če se včasih naši rokopisi na poti v tiskarno ne bi izgubili. Vozniki avtobusov, ki so nam pri tem transportu prijazno pomagali, so včasih rokopise pozabili oddati na avtobusni postaji v Mariboru. Enkrat smo jih iskali celo s pomočjo radia in jih nazadnje našli v Dravo- gradu. Potem smo najeli kurirja in imeli srečo. Dobili smo upokojenca, ki je - "Tako ali tako nimam kaj delati!" - rokopise nosil v tis- karno le za potne stroške. V "mojem" času pri Tedniku sta nas zapustila Jože Slodnjak in Danilo Utenkar, PJišej pa_h Zdenka Kodrič, J prispevkov in potem odšel k Večeru, tako kot prej ali slej vsi mi začetniki pri Tedniku. Krajši čas sta bila tudi Peter Rakuš in Slavko Furman, a je bilo z njima, naj mi oprostita, skoraj več težav kot koristi. Bila sta sicer zelo prijazna, zmeraj pa sta kaj ušpičila. Njuno nasprotje sta bila redna zunanja sodelavca Franjo Hovnik in Viktor Horvat. Zunanji sodelavec je bil tudi Franc Fideršek. Pri Tedniku pa smo imeli takrat izvirno te- densko vremensko napoved, na kar smo bili zelo ponosni skupaj z napovedovalcem Alo- jzem Cestnikom. Ljudje so mu zaupali, zato so že pred izidom Tednika klicali v uredništvo po telefonu ali prišli vprašat osebno, ali naj se odpravijo na izlet, ali naj po- kosijo seno na velikem travniku, da ga bodo posušili brez moče, in podobno. Bila pa sta tudi dva mlada, Martin Ozmec in Silva Spolenak, takrat dijaka srednje ekonomske šole Ptuj. Zdela sta se mi zelo spretna in navihana, prinašala pa sta pri bral- cih odmevne zapise iz širšega, ne samo di(v)jaškega življenja. Takratna politična elita nas je potem na os- novi nikdar dokazanih očitkov razgnala. Kruh smo si poiskali drugje. Svet je pač velik, moj spomin pa zmotljiv. Dopuščam možnost, da sem na koga pozabil v te pol ure, ko sem to pisal. Lahko, da sem kaj zapisal narobe. Tako kot Dominik Glušič v Spominih na ptujske zapore, kar smo v "mojem" času objavljali v množici nadaljevanj. Ob božiču leta 1943 je srečal človeka, za katerega je Vida Rojic - pro- sili smo jo za strokovno pomoč in recenzijo - po dokumentaciji v muzeju ugotovila, da je SPOMINI NA TEDNIK MIHAEL GOBEC - NEKDANJI DIREKTOR ZAVODA RADIO-TEDNIK Postavili smo temelje sedanjega podjetja Mihael Gobec je bil udeležen pri ustano- vitvi Radia Ptuj leta 1962, od leta 1972 pa njegov direktor. Štiri leta kasneje, leta 1976, je prišlo do združitve obeh ptujskih medijev in tako je postal direktor združenega zavpda Radio - Tednik ter to funkcijo opravljal do upokojitve v letu 1980. Do združitve radia in Tednika je prišlo zaradi ekonomskih in strokovnih razlo- gov, pfipoveduje Mihael Gobec in opisuje tjsti čas kot dokaj težaven za oba medija. Pri obeh so se pojavljale težave finančne narave, na Tedniku pa je prišlo Mihael Gobec, tudi do kadrovske direktor od 1972. krize. Potrebnih je do 1980. leta bilo torej nekaj odločnih potez v smeri racionalizacije in to so takrat našli v združitvi prej ločenih informa- tivnih hiš. Po združitvi leta 1976 so se zgodili pomembni premiki tako v racionalnejšem in temeljitejšem gospodarjenju kot pri kadrovs- kem izpopolnjevanju. To je bil čas, ko je bil v Ptuju ustanovljen aktiv novinarjev, ki je združil vse ptujske no- vinarje, tudi tiste iz gospodarstva. Zavod Ra- dio - Tednik je uvedel novinarske izkaznice in tako svojim delavcem olajšal terensko delo, kjer je ustrezno predstavljanje še kako po- membno. Razvoj obeh medijev je od združitve dalje potekal vzporedno. Tednik je povečal svoj ob- seg, stabilizirale so se posamezne rubrike, hit- ro je rastlo tudi število naročnikov. Prostors- ke probleme so takrat rešili s povezavo prej ločenih prostorov v Vošnjakovi ulici, medtem ko je radijski studio še lep čas o stal v grajskem stolpu. Vsekakor se je položaj ta- kratnega Zavoda Radio - Tednik po združitvi okrepil in dobil organizacijsko obliko in po- men novinarske hiše. Takratni direktor Mi- hael Gobec se spominja dobrih odnosov s tis- karno v Mariboru. In kako gleda danes na ta- kratne odnose s politiko? "Jasno je," pripoveduje, "da politika rada sama sebe čim večkrat najde v časopisu, seve- da v pozitivnem smislu. Mnogokrat marsiko- mu nismo bili všeč in poslušati smo morali številne pripombe. Kot direktor in glavni urednik pa sem vedno zagovarjal novinarsko svobodo, seveda ob upoštevanju takratnega časa in razmerja moči. Bili smo pač odvisni od takratne aktualne politike." V obdobju direktorjevanja Mihaela Gobca so bili postavljeni temelji financiranja obeh medijev. Del sredstev je zavod prejel iz tako imenovane svobodne menjave dela, tako da je delno financiranje potekalo prek samoup- ravne interesne skupnosti za kulturo. "V glavnem," poudarja M. Gobec, "pa smo morali skrbeti sami zase, s prihodki od dejavnosti ra- dia in Tednika." To je bilo obdobje, ko si je Tednik prizadeval najti svoje mesto tudi iz- ven meja takratne občine Ptuj in se počasi širil predvsem na območja sosednjih občin Ormož in Lenart. "Menim, da je bilo to obdobje, ko smo veliko naredili in postavili dobre temelje za bodoči razvoj zavoda in današnje samostojne družbe Radio-Tednik Ptuj." J. Bračič OD NAŠEGA DELA DO TEDNIKA (Nekaj glavnih podatkov) Že v prvem letu izvajanje "prve petletke" v letu IQ47 se je kazala vse večja potreha po boljšem agitacijsko-propagandnem delu med ljudmi. Os- rednja dnevnika - Slovenski poročevalec in Ljudska pravica - nista mogla zadostiti vsem potrebam, prav tako ne radio, saj so imeli ljudje le malo radijskih sprejemnikov, zato je v interesu dnevne politike nastala pobuda po ustanavljanju "okrajnih glasil", ki naj bi jih izdajah okrajni od- bori Osvobodilne fronte. V vseh okrajih so začeli o tem razmišljati, vendar je bil glavni problem po- manjkanje ustrezno izkušenih in usposobljenih ljudi. Zato so uspeh le v večjih okrajih, ponekod tudi v manjših, vendar so ta glasila kmalu usah- nila, obdržala pa so se predvsem tista, ki so us- pela pritegniti še manjše okraje, in ta so sčasoma prerasla v ugledna regionalna glasila oziroma časnike: Gorenjski glas, Dolenjski list. Primors- ke novice, Novi tednik Celje, Vestnik Murska Sobota in skraja še skromen, potem pa ena- kovreden Tednik Ptuj. junija 1Q48 je sekretariat okrajnega odbora OP sklenil, da bo izdal glasilo Naše delo, za urednika pa so imenovali Dra^a Zupančiča, peda- goškega delavca in načelnika prosvetnega odseka OLO Ptuj. Njcgoua pomočnica je hiJa Mija erentlia -za ljudsko prosueto. \T . \vi\ija je izšla tedensko, potem je dobro leto izhajalo kot štirinajstdnevnik, nato pa redno tedensko. Sredi leta 1Q50 je Našemu delu pošla sapa podobno kot večini okrajnih glasil OF v drugih takratnih predvsem manjših okrajih. Vendar je ptujskih okraj zbral tohko moči in denarja, da je z letom 1Q51 začel časnik spet izhajati redno tedensko, tokrat pod naslovom Ptujski tednik, od leta 1Q61 dalje pa izhaja kot Tednik. Naše delo je izhajalo v nakladi od 2 do 3 tisoč iz- vodov. Ptujski tednik je začel z naklado 2.800, počasi naraščal na okoli 4.000 izvodov in kot Tednik po leto IQ61 nadaljeval do leta 1Q7S z okoli 6.000 izvodi naklade. Po združitvi z Ra- diom Ptuj v enotni zavod Radio-Tednik Ptuj pa je naklada redno naraščala do današnjih 12.000 izvodov. ODGOVORNI UREDNIKI TEDNIKA IN NJIHOVA USODA 1. Drago Zupančič je opravil pionirsko delo, uredil prvo številko Našega dela, pripravil gradi- vo za drugo, potem ga je aretirala Udba pod obtožbami informbirojevstva in gestapovskega ovaduštva, bil novembra 1Q48 obsojen na 20 let odvzema prostosti s prisilnim delom, izgubo državljanskih pravic in zaplembo premoženja. Po posredovanju ptujskega rojaka dr. Jožeta Potrča je že v naslednjem letu prišlo do obnove procesa, v katerem je Zupančič bil spoznan za ne- dolžnega, izpuščen in re Uabili tiran. To je hil zanj težak delal ie še naprej v hulturnih usia- 2. Mi j a Štefe je urejala Naše delo od 2. do vključno 6. številke, ko je septembra 1Q48 odšla v Ljubljano, kamor je bil premeščen njen mož in kjer je delala predvsem v upravnih službah. 3. Fran jo Reternak je urejal Naše delo od Q. septembra 1Q48 do 13. januarja 1Q4Q, ko je bil premeščen v Ljubljano, po vrnitvi pa je delal predvsem v prosvetnih ustanovah, politiki in gos- podarstvu. Živi kot upokojenec v Ptuju. 4. Jože Vrati je urejal Naše delo od 27. janu- arja do julija 1QS0, potem pa Ptujski tednik od novega leta 1951 do konca leta 1955. Potem je pri Ptujskem tedniku še precej let delal kot novi- nar. Umrl 1982. ■ ' 5. Janez Petrovič je urejal Ptujski tednik celot- no leto 1956, potem je prevzel vodilni položaj v gospodarstvu, z novinarstvom se ni več ukvarjal. 6. Anton Bauman je bil urednik Ptujskega , tednika in potem Tednika od začetka 1957 do konca leta 1975. Živi kot upokojenec v Središču ob Dravi. 7. Franc Fideršek je bil urednik od začetka leta 1976 do konca leta 1984, prej urednik Ra- dia Ptuj od aprila 1964 do združitve s Tedni- kom 10.2.1976, nato odgovorni urednik obeh medijev do upokojitve. Živi v Ptuju. ^■ 8. Ludvik Kotar, odgovorni urednik obeh me- dijev od januarja 1985 do 1996, nato odgovorni urednik samo Radia Ptuj. 9. Jože Šmigoc, odgovorni urednik Tednika od septemhra 1Q96, prej več let pomočnik olgovor- neaa urcJnika. SPOMINI NA TEDNIK FRANC FIDERŠEK - 1 O LET ODGOVORNI UREDNIK TEDNIKA Človek neverjetnega spomina Ne vem, kako naj na kratko in čim prepričljiveje predstavim svojega bivšega izredno delavnega in dobrega šefa. Ko sem pred leti, ob njegovi 70-letnici, v naslovu za- pisal, da je utelešena skromnost, delavnost in poštenost, so mi mnogi njegovi in naši znanci pritrdili, češ da sem s tem povedal vse. Sedaj jih ima 74, pa je za moje oči še zmeraj enak kot takrat pred leti. Razpet med družino, s katero živi na Rimski ploščadi, in med rojstnimi Nadolami, kjer ga lahko najdete čez konec tedna in ob praznikih. Sicer pa še zme- raj piše in piše. Spomnite se njegovih Tedni- kovih podlistkov Delegat Nace, Prelomno leto 48, Epidemija KOZ, pa feljtona Iz kapitu- lacije v upor, nadaljevanke Topovska krma v nemški vojski ter obeh nadaljevank ob jubile- jih radia in Tednika. TEDNIK: Kdaj pravzaprav ste začeli pisati in kdaj se je pričelo vaše druženje s Tedni- kom? "Dopisovati sem začel takoj po vojni - na- jprej v Kmečki glas, potem v Slovenski poročevalec. Sodeloval sem v pripravah za us- tanovitev časopisa Naše delo, vendar se mi to takrat ni zdelo tako pomembno, ker tiste čase niso objavili vsega, kar si napisal, ampak si svoje besede lahko pozneje prebral v skupnih člankih o politiki, seveda brez podpisa, da se ni vedelo, kdo je avtor. Leta 1949 sem odšel v službo v Ljubljano, kjer sem tesneje sodeloval s Kmečkim glasom. Ko pa sem se leta 1951 vrnil v rojstne Žetale, kjer sem postal tajnik občinskega ljudskega odbora, sem pričel dopisovati v tedanji Ptujski tednik. Nekaj let sem imel tudi svojo rubriko Zetalčan piše, kjer sem se skozi humor lotil slabosti in napak tedanje družbe. Pisal pa sem predvsem prispevke iz zgodovi- ne in narodopisja, kot recimo vraže ob posa- meznih letnih časih in podobno. Sprva sem se izogibal člankov o politični aktivnosti, pozne- je, ko sem dobil službo na občinskem komite- ju ZK, pa se temu nisem več mogel izogniti. Tako sem se nekoliko več pričel ukvarjati s članki s politično vsebino in po letu 1957 je bilo to moje glavno delo. Zelo dobro sem se razumel s takratnim urednikom Antonom Franc Fideršek kljub 74 letom še vedno veliko piše. Foto: M. Ozmec Baumanom in novinarjem Jožetom Vrablom." TEDNIK: Kaj pa radio Ptuj, sodelovali ste pri njegovi ustanovitvi? "Da, sodeloval sem pri pripravah za ustano- vitev radia, a bolj kot zapisnikar na sejah pripravljalnega odbora. Ko se je leta 1963 ra- dio Ptuj pričel oglašati, sprva le ob nedeljah, sem takoj pričel pisati poročila, privoščil pa sem si tudi nekaj pikrih na račun tedanjih raz- mer pod naslovom Pismo pionirja Francka. Moje tekste je prebiral gledališki igralec Lo- jze Matjašič, za to pa ga je nagovoril Franček Plohi, takratni upravnik Radia Ptuj. V začetku leta 1964 je takratni urednik radia Stane Kanduč bil premeščen v Koper, sekre- tar SZDL Franc Tetičkovič pa je za dve leti odšel v politično šolo in tako je naneslo, da so me imenovali za začasnega urednika Radia Ptuj. In ta začasnost se je potem zavlekla celih 20 let. Ves ta čas pa sem bil redni dopisnik Tednika." TEDNIK: Kako pa ste spremljali poznejšo združitev obeh medijev? "Priprave na združitev radia in Tednika je ptujsko politično vodstvo pričelo že leta 1968, vendar sta se takrat temu odločno uprla oba kolektiva. Pritiski pa so se stopnjevali vse do tragične smrti hranca rlohla leta 1971. V tis- tem času sem imel izredno težko nalogo, saj sem kot urednik radia moral spretno krmariti med obema nasprotujočima si interesoma. V času od leta 1972 do 1975, še zlasti ko je bil sekretar komiteja Alojz Gojčič, se je politična akcija za združitev obeh medijev še intenzivi- rala. Glavni problem je bil le, kje najti ustrez- nega človeka za odgovornega urednika. V ognju je bilo več imen, vendar so vsi odpadli in nazadnje je odločitev padla name. Konec decembra 1976 sem bil na plenumu odbora SZDL imenovan za odgovornega urednika Tednika; urednik radia sem seveda bil še od prej. In tako sem z novim letom 1976 moral prevzeti uredništvo Tednika, čeprav še nisem bil razrešen prejšnjih delovnih dolžnosti. Za- radi tega sem včasih delal po 18 ur dnevno." TEDNIK: Hujših težav po združitvi obeh medijev ni bilo? "Če seveda odmislim kadrovske težave, ki so nastale takoj po združitvi. Od prejšnjega ko- lektiva Tednika je ostala samo Majda Gajzer (sedaj Goznik), kajti Martin Ozmec in Zden- ko Kodrič sta bila takrat pri vojakih. Dote- danji urednik Tednika Anton Bauman je to delovno mesto zapustil, njegov namestnik, novinar Jože Rakuša, pa je odšel na radio Ormož. Tako sva bila z Majdo nekaj časa čisto sama. Trudil sem se, da bi pritegnil k sodelo- vanju čimveč dopisnikov, zlasti Viktorja Horvata za območje Slovenske Bistrice, uspe- lo pa mi je pritegniti tudi novinarje radia Ptuj, ki pa seveda sprva niso imeli dovolj izkušenj za pisanje v časopis. A Tednik je mo- ral izhajati, veliko sem delal in pisal, stanje pa se je normaliziralo šele, ko so se od vojakov vrnili Ozmec in Kodrič ter Ludvik Kotar iz radijskega kolektiva." TEDNIK: Tistih časov se tudi sam spo- minjam, kljub skromnemu obsegu Tednika pa smo bili kar uspešni pri pridobivanju naročnikov? "Ko sem prevzel uredništvo Tednika, je bila naklada 5.800 izvodov, v naslednjih letih pa se je število naročnikov pričelo dvigovati, tako da smo v povprečju letno pridobili okoli 500 novih. In mislim, da ni neskromnmo, za- gotovo je uspeh, da smo ob moji upokojitvi leta 1986 imeli že blizu 9000 naročnikov. Po- sebno me veseli tudi dejstvo, da se je takšen trend nadaljeval tudi po mojem odhodu, saj je Tednik še vidneje napredoval in seveda pri- dobil še več naročnikov." TEDNIK: In kakšne so vaše želje ob zla- tem jubileju časopisa, ki ste ga urejali dobro desetletje? "Predvsem čestitam vsem sedanjim članom kolektiva obeh medijev z iskreno željo, da bi enako uspešno kot po mojem odhodu v pokoj ^fiW»WWI \ ai,L v BRALCI IN TEDNIK FRANC VAUDA, EDEN NAJSTAREJŠIH NAROČNIKOV Tednik je zanimiv časopis Eden naših najstarejših naročnikov in bralcev Tednika Franc Vauda živi v Kram- bergerjevi ulici 1 v Ptuju. Še danes se živo spominja izida prve številke Tednika, ki se je v začetku imenoval Naše delo. Franc Vauda je naročnik Tednika že 50 let. Foto: Kosi Prva številka je izšla julija leta 1948. Spo- minja se, da je bilo to ob gradnji zadružnega doma na Rogoznici, ki je bil tudi prvi zad- ružni dom, zgrajen v tem letu in odprt v počastitev petega kongresa KPJ. Njegovo nav- dušenje in veselje je bilo veliko, saj je praznik, če začne izhajati časopis domačega okolja. Ni veliko pomišljal, nemudoma ga je osvojil in postal njegov naročnik. Tednik bere cela Vaudova družina, ki jo ses- tavljajo že tri generacije. Njihov dom v Kram- bergejevi ulici 1 v Ptuju je lahko mnogim za zgled. Franc Vauda skrbno hrani nekatere številke svojega časopisa, zlasti tiste, v katerih so ob- javljeni njegovi sestavki (v Tednik je včasih tudi dopisoval), in tiste, v katerih smo pisali o njem. Letošnje 50., jubilejno Tednikovo leto je ju- bilejno tudi za Franca Vaudo in njegovo življenjsko sopotnico Frančiško. Letos sta namreč prav tako kot njun časopis praznovala 50 let skupnega življenja. Franc si je penzijo prislužil kot zidar, na ptujski železnici se je zaposlil že maja leta 1945, pomagal je tudi pri obnovi porušene proge in železniške postaje v Ptuju, ponosno pa pove, da sta "njegova" tudi dva stebra do venca na ptujskem železniškem mostu. Tudi žena je bda zaposlena pri železnici. Kot zidar- ja ga je vedno, tudi po upokojitvi, zelo zani- malo, kaj se dogaja z gradnjami v Ptuju. Običajno je v "inšpekcijo" hodil ob nedeljah, ko si je privoščil tudi dva deci dobrega vina v nekdanji gostilni Pri grozdu. Danes je bolj ali manj vezan na dom, ker ima težave s hrbteni- co in kolki. Ptuj si lahko ogleda le še iz avto- mobila, pa bi tako rad videl, kaj se zida. Nje- gova želja je vedno bila, da bi bil Ptuj kot eno najlepših mest Slovenije privlačen za svoje prebivalce in za tiste, ki ga obiskujejo. Ko je še lahko, je hodil tudi na vse ptujske priredit- ve, saj je prepričan, da mora vsak občan, ki ima svoje mesto rad, to dokazovati na vsakem koraku. Še vedno pa sta z ženo zelo pozorna bralca Tednika. Pravita, da je časopis dober, da nanj praktično nimata pripomb. Vsebina je bogata, tako da v njem vsak najde nekaj zase. Skupaj z drugimi družinskimi člani se veselita vsake nove številke. MG BRALCI O TEDNIKU Franc Bezjak, župan otčine Majšperk "Zadovoljen sem s forma- tom, obliko ter nenehnim do- polnjevanjem časopisa Tednik. Mis- lim, da ne drži verz pesmi: "Ce svet prijazen bi postal, nihče ne bi cajtng bral." K temu lahko do- dam, da s senzacionalističnim pisanjem, velikokrat neprimernim bombastičnim nas- lovom in prazno vsebino časopis pridobi le občasnega bralca. Z objektivnim poročan- jem in pokrivanjem celotnega terena, tudi tistega, ki je nekoliko bolj oddaljen, pa vsak časopis pridobiva stalne bralce. Upam, da se v Tedniku tega vsi zavedate, zato ni bo- jazni, da bi občinski časopisi prevzeli vlogo Tednika. To tudi ni njihov namen. Uredništvu in vsem tistim, ki ste pisali in še pišete prispevke v Tednik, iskrene čestit- ke ob jubileju. Čestitke pa tudi bralcem, saj je to naš skupni praznik." (OM) Janko Petrovič, kmetovalec, Nova vas pri Markovcih "Glede na fi- n a n č n e zmožnosti je Tednik kar do- ber časopis, ki prinaša v glavnem novice iz naše bližnje okolice. Malo me moti, da je preveč pisanja o športu. Si- cer nimam nič proti športu, vendar bi moral biti zato Tednik obsežnejši, da nebi izpadle druge pomembne novice, predvsem o aktual- nih gospodarsko-političnih dogodkih. Zelo pohvalno je, da se je Tednik lotil pisanja o naših krajih, saj je potrebno tudi o nas sa- mih pisati kritično. Menim, da bi morali več pisati o ekologiji in tako osveščati ljudi. V Tedniku pogrešam cene živine, zelenjave, poljščin." (JB) Franc Veber, Ormož "S Tednikom sem zadovoljen in ga redno ku- pujem. Zanima me, kaj se doga- ja v občini in bližnji okolici. Všeč mi je, ker ima Tednik tudi športne strani, strani za otroUe, križanko. NAŠI NAROČNIKI V TUJINI Tednik v Avstraliji in Kanadi Tednik ima večino bralcev v Sloveniji, do- bivajo pa ga tudi naročniki v tujino; tja nam- reč vsak teden potujejo 203 izvodi časopisa. Najstarejšega naročnika v tujini in oba na- jbolj oddaljena (v Melbournu v Avstraliji in v Mississaugi v Ontariu-Kanada) smo ob zlatem jubileju zaprosili za nekaj stavkov o njihovih vsakotedenskih srečan-jih s Tednikom. NAJSTAREJŠI NAROČNIK V TUJINI Naš rojak Johan Mesarec (Mesaretz) dobi- va Tednik v Nemčijo že od leta 1965. V Eten- heimu živi z ženo Ano, oba pa izhajata iz Spodnjega Velovleka pri Ptuju. Takole je za- pisal: »Sem vojni invalid in popolnoma slep že od leta 1945. Doma mi niso dali nobene podpore, ker sem bil v nemški vojski. Zato sem se obr- nil na oblasti v Nemčijo, tam povprašal za pomoč in takrat dobil možnosti podpore samo, če bi se preselil v Nemčijo. Potem sva z ženo leta 1959 uredila vse potrebne dokumen- te in še istega leta odšla v Nemči[o, tam pa sva si naročila tudi ptujski Tednik. Časopis ocen- jujem za zelo pozitivnega; sam ga ne morem brati, ker sem slep, zato mi pri tem pomaga moja žena. Z veseljem ga vsak teden vzameva v roke. Najprej mi prečita osmrtnice, potem male oglase, Lujzeka, šele nato pride na vrsto vse drugo in tako ostane spet do druge števil- ke Tednika. Vsem naročnik našega časopisa želim prijet- no branje in naj ga z veseljem vzamejo v roke tako kot midva z ženo. Ptujčanom in vsem Slovencem po svetu, ki poznajo Tednik, pa pošiljava prijazne in prisrčne pozdrave. Lepo pozdravljeni. Johan Mesaretz« V AVSTRALIJO K DRUŽINI LEŠNIK Dušan Lešnik, rojak iz Majšperka, dobiva Tednik v Avstralijo že od leta 1990. Tja pride z enotedensko zamudo. Oglasil se nam je po faksu in poslal naslednje sporočilo: »Najprej bi se vam zahvalil za vaše pismo, ki me je zelo presenetilo, še posebej ko sem v njem prebral, da sem edini naročnik Tednika v Avstraliji. No, Tednik prebiram že vrsto let, poznal sem ga tudi takrat, ko sem še živel doma v Majšperku pri svojih starših, ki ga imajo še zmeraj naročenega. Po odhodu v Avstralijo in po leto dni bivanja tam sem pogrešal domače kraje in vse tisto, kar je osta- lo doma. Ker pa je Avstralija zelo daleč in ne moreš domov, kadar bi želel, je bil zame edini način stika z domovino, da se naročim na ptujski Tednik. Od takrat naprej sem tudi redni naročnik vašega Tednika in ga zmeraj z veseljem pričakujem, ker vem, da me bo po- peljal po domačih krajih in me seznanil z do- godki na Ptuju in v okolici. Tisto, kar najprej preberem v časopisu, je zadnja stran (Osebna kronika), potem športne novice in nato še vse ostalo. Mogoče je res, da bi si v Tedniku želel več novic o mojem rojstnem kraju Majšperku, ampak razumem vas, da o enem kraju ne mo- rete pisati zmeraj. Mislim, da Tedniku ne manjka ničesar in kar tako naprej z dobrim delom. Ob tej priložnosti bi zaželel ptujskemu Tedniku vse najboljše za 50-letnico in rad bi pozdravil vse tiste, ki prebirajo Tednik, ki jih morda poznam in tudi ne poznam. Še posebej bi rad pozdravil svoje starše v Majšperk in jim sporočil, da že nestrpno čakam ponovnega srečanja v domačem kraju. Lep pozdrav od Dušana Lešnika.« V KANADO K DR UŽINI SEDLAŠEK Boris Sedlašek z ženo, hčerko in mamo Ko se je Boris Sedlašek iz Vidma pri Ptuju pred leti preselil v Kanado, je za njim pripo- toval tudi Tednik - kaj kmalu je namreč nje- gova družina postala Tednikov naročnik. Pred kratkim so nam Sedlaškovi po faksu poslali naslednje sporočilo: »Lepo pozdravljeni! Veseli smo vsak teden, ko iz Slovenije dobimo Tednik. V njem lahko preberemo zanimivosti iz domačega kraja. To nam tukaj v tujini dosti pomeni. Najprej pre- beremo rubriko »PO NAŠIH KRAJIH«, po- tem pa vse ostale strani. Tednik je edini časo- pis, ki ga redno dobivamo v Kanado. Ostalim bralcem Tednika pošiljamo lepe pozdrave iz tujine in jim sporočamo, naj ne pozabijo, da je v Sloveniji najlepše. Družina Sedlašek: Boris, Vesna in Vanes- sa« Vsem naročnikom Tednika v tujini želimo tudi v prihodnje prijetno branje našega časo- pisa. Veseli bomo, če se nam bodo oglasili ka- darkoli in ostali naši zvesti naročniki. V raz- mislek in spodbudo pa vsem, ki imate so- rodnike, znance, prijatelje v tujini, tale ideja: se vam ne zdi, da bi bila naročnina za Tednik lepo darilo, saj bi Tednik vašim najbližjim SPOMINI NA TEDNIK NATAŠA VODUSEK - UREDNICA REVIJE VERITAS^ Odmev na članek pride domov s Tednikom sem se srečala že veliko prej, preden sem sploh vedela, da bom kdaj prije- la za novinarsko pero. Prvo "najino" srečanje je bilo - če odmislim, da sva rojena v istem letu - že v gimnazijskih časih. V prvem ali drugem letniku smo ob neki pri- ložnosti obiskali spomenik NOB na Pohorju in starosta ptujskih novinarjev Jože Vrabl je določil, da bom dogodek za Tednik popisala prav jaz. Naslednje srečanje bližnje vrste s Tednikom je bil intervju, ki ga je imel z mano kolega Da- nilo Utenkar, ko sem bila v študentskih letih televizijska napovedovalka, in ga objavil v Tedniku. Spet je preteklo nekaj Drave mimo Ptuja, ko me je končno zvabilo med novinarje. Najprej na ptujski radio in do strani Tednika je bilo potem le še pol koraka. Ob neki priložnosti sem malo za šalo, malo zares v svojem članku ošvrknila dve ali tri prodajalne v mestu, ki da prodajajo vse po vrsti, čeprav naj bi bile specializirane proda- jalne. Članek je bil napisan hudomušno, vsaj tako sem menila. No, nekateri bralci in "priza- deti" lastniki prodajaln so menili drugače. Na dan izida Tednika je telefon v redakciji zazvo- nil že zelo zgodaj, mislim, da že v času jutran- je kavice. Oster protest enega mojih sorodni- kov, ki ga sicer moje pisanje ni zanimalo, vsaj ne v tolikšni meri, da bi z menoj kdajkoli prej razpravljal o vsebini objavljenih člankov. A vse je enkrat prvič. Nisem še utegnila narediti drugega požirka kave, ko je bil telefon spet zame. Klical je eden od lastnikov omenjenih prodajaln. Da je bilo ogorčenje nad mojim pi- sanjem silovito in telefonska linija še bolj vroča kot ob prvem klicu, vam ni treba pose- bej popisovati, da o izgubljenih užitkih prve jutranje kave sploh ne govorim. In potem običajni novinarski dan, ko zaradi množice informacij, oddaje sestavkov do določenega roka in urednika, ki kar naprej "teži" (zdaj kot urednica revije Veritas težim tudi sama), in dogodkov, ki se praviloma vsi začenjajo z zamudo, kot da nikogar na tem svetu niso naučili pogledati, koliko je ura, po- zabiš na jutro, pa naj je bil začetek še tako slab. Končno doma. Miren, topel večer, kot nalašč za posedanje na terasi, še posebej če imaš obisk kolegov. In ker pravijo, da je novi- narstvo način življenja, beseda o aktualnih dogodkih in tudi obnova jutranjih odmevov na moj članek in pripomba, da ker gre v tretje rado, čakam še tretjo "urgenco". Besed še ni- Nataša še zmeraj šušmari na radiu Ptuj sem izgovorila do konca, ko sem na cesti zag- ledala avto prijatelja iz prodajalne, omenjene v članku. Zadeva je postajala vse bolj resna in priznam, da mi je srce začelo za spoznanje hit- reje utripati, ko se je avto ustavil pred hišo. No, po nekaj besedah se je vse pojasnilo in komentar prijatelja, ki sem mu posredno v članku stopila na žulj, je bil: "Mi ne kličemo, ne pišemo protestov, mi pridemo na dom." Sem tisto noč spala dobro? Sem, zakaj kri- tizirajo me, torej sem. Nataša Vodušek DANILO UTENKAR - NOVINAR DELA Sprva so bili Požeruhi Dve leti in mesec dni je trajala moja novi- narska učna doba pri Tedniku, kamor me je prineslo s študija v Ljubljani. Bogu Hmeli- ni, ki je bil takrat zadolžen za poročanje iz občine Slovenska Bistrica, se je novinarstvo uprlo in odstopil mi je priložnost za hojo po poti, ki jo še danes ubiram. Politično ozračje tistega časa je bilo nabito z nabojem po spremembah, politika pa se je šla kavčičevskega očiščevanja. Bil je to čas, ko smo na veliko govorili in pisali o socialni diferenciaciji, ko so tudi lokalni oblastniki še imeli zveličavna mnenja, podkrepljena z navodili z višjih mest, pa tudi čas, ki je dal slutiti, da se nas nekakšna liberalizacija vendarle ne bo povsem izognila, čeprav pre- vidno in mukotrpno. Dolgo po tistem začetku mi je postalo jasno, da sem imel po svoje srečo, ker je bil glavni in odgovorni urednik Tednika Anton Bauman. Mož, ki ni kaj prida priznaval ptujskih poli- tičnih avtoritet, da o bistriških in ormoških sploh ne govorim. Če bi takratne Tednikove zapise, komentarje in glose primerjal z današnjim časom, mi sploh ni treba imeti sla- be vesti, ko bi nas kdo hotel razglasiti za oblastno trobilo. Tednik je imel v tistem obdobju enega samega pravega podpornika, če že ne celo botra, in sicer Iva Raua, tajnika ptujske občine. Kar nekaj zarot sta z Bauma- nom pospravila pod preprogo in še danes sem prepričan, da se je Tednik uspel obdržati zara- di njune trdne naveze. Ta je nekako dajala varno zavetje tudi našemu pisanju. V času, ko sem se že podajal k ljubljanskemu Delu, se je v lovskem domu na Zgornu Polskavi zbrala pisana zelena bra- poveljnika. Zbrali so se zavoljo stave, ali lah- ko dvajset možakov poje srno v omaki ali ne. Novinarjev seveda niso vabili, po dogodku pa so nam akterji veselo pripovedovali, kako je bilo. In glosa z naslovom Jedci se je znašla v Tedniku. Napisal sem jo pod naslovom Požeruhi, pa kaj vem, kako so potem izšli Je- dci. Tisti teden je bilo zelo veselo. Kdor ni bil povabljen na požrtijo, se je privoščljivo hahljal, akterji pa so mi dali vedeti, da svoje tako že še dobim. Ampak jaz zares nisem bil nič kriv, da je vojaški poveljnik pojedel malo manj in policijski komandir toliko več, kakor sem zapisal. To so sporočili zanesljivi viri, njuni telesni teži pa verjetnost potrjevali. Ker pa je bil to čas besedičenja o socialni diferenciaciji, je dogodek odmeval tudi v re- publiških krogih. Vsak je dobil malce po gla- vi, olja na ogenj pa je pravzaprav prilil Rade Ivetič, prvoborec in polkovnik, ki je obisko- val bistriške oblastnike in zbiral ekipo, ki bi snedla bosanskega medveda. Potem je izšla še glosa Jedci 2, v kateri sem se moral braniti pred oblastniki in jim povedati, da njihovo početje v času, ko delovne množice komaj preživljajo, pač ni spodobno dejanje. No, za- deva je že morala biti dobra, saj o njej še danes govorijo, požeruhi pa so se kar lepo SPOMINI NA TEDNIK NEVENKA DOBLJEKAR - NOVINARKA RADIA MARIBOR ^'Kako dolg pa mora biti?'^ Pravzaprav se medlo spominjam svojega prvega prispevka za Tednik - napisala sem ga po maturantskem izletu v četrtem letniku gimnazije in ga z bojaznijo, da ne bo nikoli objavljen, odnesla na uredništvo Tednika. Takrat so bili prostori časnika tam, kjer je sedaj "davkarija", in morda me prav zato še danes malce stisne pri srcu, če me pokličejo v tiste prostore. Ali pa so morda razlogi kje drugje Vsekakor sem bila zelo ponosna, ko sem v Tedniku prebrala svoj sestavek, in trdno sklenila, da ne bom nikoli novinarka! In ker se zarečenega kruha največ poje ... Nekaj let je minilo, preden je Tednik obja- vil moj drugi članek, in niti slučajno se ne spominjam, o čem sem pisala. Bilo je leta 1976, ko sta se Radio Ptuj in Tednik združila v enoten zavod. Novinarji obeh medijev nis- mo bili navdušeni nad združitvijo, vendar je bila odločujoča volja takratnih politikov. Po začetni nejevolji smo se družno lotili dela, saj bralci niso smeli ostati brez svojega časnika. Takratni odgovorni urednik Franc Fideršek je razdelil delo in določil, kaj naj kdo piše. Svojo novinarsko pot sem pravzaprav pričela kot napovedovalka v pionirskem radijskem studiu, v katerem sva skupaj s Francijem Go- lobom prebirala novičke iz šolskih krogov, prispevke ali spise osnovnošolcev in tako na- prej. Takrat so bile vse oddaje posnete vna- prej, zato se poslušalcem niti sanjalo ni, kakšne neumnosti smo včasih klatili ali pa si lomili jezik ob težje izgovorljivih besednih kombinacijah. Takrat še osmošolka niti v san- jah nisem pomislila, da si bom kdaj služila kruh kot novinarka. Ampak kot rečeno, zarečenega ... Sedla sem torej za pisalni stroj in pisala svoj drugi sestavek za Tednik - kakšna muka in gorje. Najprej si je bilo treba izmisliti naslov, ker brez naslova nisem znala in mogla začeti s pisanjem - in nikar ne misli- te, da je bilo s tem sestavkom kaj drugače! Vsa leta, kar sem delala na Radio - Tedniku Ptuj, smo naslove in mednaslove prispevkov pisali sami: prvič zato, ker smo imeli samo eno uredništvo in enega urednika, drugič pa zato, ker smo običajno oddali svoje prispevke zadnjo sekundo in Francu Fideršku redno redčili že tako redke lase. Še danes ne vem, kako je vse skupaj prenesel - včasih je skoraj pol časopisa napisal sam, ker smo mi odpove- dali! Torej - Franc Fideršek nam je (radi- jcem) povedal, da mora biti sestavek za časnik malce drugačen kot za radio in predvsem do- volj dolg! In vsako besedo bo lahko vsakdo stokrat prebral in me držal zanjo, sem si mis- lila ob tem! Po dolgih mukah sem končala sestavek in ga, prekipevajoča od zadovoljstva, izročila odgovornemu uredniku. Z dvema prstoma je prijel list papirja z nekaj manj kot tridesetimi tipkanimi vrsticami, me grozeče pogledal in vprašal, ali je to mogoče moj ses- tavek. In ali mislim, da bo časopis izšel na dveh straneh ali kaj! Meni pa se je zdelo, da sem napisala cel roman! Radio, moj najljubši medij, je bil manj zahteven: pol tipkane stra- ni je bilo največ, kar je bilo po dolžini še spre- jemljivo! Zato ni čudno, da sem Franca Lačna, ki me je tik pred zaključkom redakci- je poklical in vprašal, ali sem napisala prispe- vek, za katerega je prosil vse nekdanje no- vinarke in novinarje Tednika cel mesec dni pred izidom jubilejne številke, vprašala: "Kako dolg pa mora biti?" Po 24 letih poklicnega novinarstva lahko rečem vsaj to: niti v časniku niti na radiu niti na televiziji mi nikoli niso zavrnili prispevka zato, ker bi bil predolg! Bi pa lahko pisala o kakšnih drugih razlogih, vendar ... Nevenka Dobljekar MARJAN ŠNEBERGER - NAPOVEDOVALEC IN VODITELJ NA RADIU OGNJIŠČE Spomini na skupno delo so ostali Nisem človek, ki bi pomnil datume in ki bi imel vsak podatek v glavi, zato težko zapišem, koliko let, mesecev in dnevov smo preživeli skupaj radijci in tednikovci. Vem le to, da sem se tudi po združitvi radia in Tednika bolj počutil radijskega kot časopis- nega delavca - novinarja. In če me danes kdo vpraša, kaj je težje, mu moram iskreno reči, da delo pri časopisu. Zato občudujem tiste kolege, ki so, če so to doživeli, svojo pokojnino dočakali kot pišoči novinarji. Tisto o spominu pa sem zapisal tudi zato, ker smo imeli v hiši odgovornega urednika gospoda Franca Fidrška, ki je bil živa en- ciklopedija za take ali drugačne podatke in eden redkih ljudi, ki mu je služba pomenila - dobesedno življenje. Kadar koli si prišel v hišo, je bil vedno na svojem delovnem mestu ali na sestanku in od njega in njegove marlji- vosti smo se lahko marsikaj naučili. Kaj pomeni biti novinar na lokalni ali - specializacijo, kot to lahko storijo v večjih časopisnih ali radijskih hišah. Res je, da smo si pokrivanje področij delno porazdelili - eni kulturo, šolstvo, drugi politiko, tretji gospo- darstvo ... Toda brez poznavanja življenja in dela v celoti si bil zelo omejen v razpravah o tem. Ce se ozrem na svoje časopisno novinarsko djelo, aem biljeden tistil^, ki je bil vedno v stjs- J vse in sem (pravzaprav smo) pogosto obsedel ob pisalnih strojih, v katerih je bil še prazen papir tudi takrat, ko je urednik že opozarjal, da se strani oziroma časopis zaključuje. Gos- poda Fiderška resda nisem videl pogosto jez- nega ali slabe volje, tu in tam pa se je razjezil, kadar se nismo držali dogovorjenih rokov in je moral sam polniti časopisne stolpce. Srčno upam, da si je ob odhodu v pokoj vsaj malce oddahnil nad tem neprestanim stresnim stan- jem. Zdaj me že nekaj let ni več v hiši. Tednik pa seveda prebiram, iz številke v številko, in mi je še vedno dober informator o tem, kaj se do- gaja v Ptuju in na območju, ki ga pokriva. Čeprav sem bil vedno bolj "radijski" človek, je bilo moje delo pri časopisu še ena izkušnja več in rad se spomnim vseh, s katerimi sem delal, se z njimi jezil in veselil. Vse, ki še danes pišete in ustvarjate Tednik, prisrčno pozdravljam in vam ob pomembni TEDNIKOVI SODELAVCI POSKUS PORTRETA KARIKATURISTA BORISA MIOCINOVICA - BOBE Profesionalec« ki dela po najboljših močeh Boris Miočinovič Boba je po osnovnem poklicu pravnik, a v prostem času riše ka- rikature za Tednik. V njih zajema v glavnem ptujsko politično in drugo sceno. Sedaj je na delovnem mestu svetovalca načelnika upravne enote v Ptuju. Rodil se je v Pulju, sicer pa je Ptujčan že vrsto let, tu si je spletel tudi družinsko gnezdo. Iz njegove biografije je zanimiv po- datek, da je v mesto ob Dravi prvič prišel za kurentovanje leta 1976, zvabila ga je žena. V prvi službi, ki je bila v Agisu, je bil na- jprej načrtovalec obrezovanja gume. To je bilo leta 1980, že leto kasneje je postal pripravnik v pravni službi. Po končanem pripravništvu je prevzel vodenje pravne službe v Agisu in to je trajalo do leta 1985. V prostem času pa je svojo energijo sproščal na kulturnem področju. Aktivno se je vključil v plesno sekcijo, ki jo je v okviru Kluba mladih v Ptuju vodila njegova žena in ki v bistvu še danes obstaja, vendar v drugačni obliki. V ptujskem gledališču je začel sodelovati pred petnajstimi leti in je njegov sodelavec še danes. Del njegovega prostega časa pa je bil vezan tudi na udejstvo- vanje na športnem področju - pri karateju, po- magal je ustanoviti karate klub, ki še danes Boba pri delu. Foto:. M. Ozmec TEDNIKOVI SODELAVCI deluje. Sredi 90. let pa se je pričelo obdobje Borisa Miočinoviča v pokrajinskem muze- ju. Tam je bil dolgih enajst let, od tega sko- raj vsa leta kot direktor. Nekateri imajo to njegovo obdobje za burno, sam pa pravi, da ni, odvisno pač od tega, kako na to gledaš. Čeprav so se v tistih enajstih letih veliko smejali, so s sodelavci izredno veliko nare- dili. Ne glede na deljena mnenje o obsegu dela v takratnem obdobju ostaja dejstvo, da je muzej naredil velik premik pri obnovi stavb, postavitvi nekaterih stalnih razstav in nasploh pri strokovnem delu, da je imel daleč največji obisk med vsemi slovenskimi muzeji, pa tudi kadrovsko se je okrepil. Ko je B. Miočinovič odhajal, je bil muzej čisto drugačna institucija kot takrat, ko je prišel. "Sem pač profesionalec, in če se le da, nare- dim najboljše. Če so združeni volja, denar in konkretna prizadevanja zaposlenih, ne samo direktorja, uspeh ne sme izostati." Rdeča nit vsega, kar je Boris Miočinovič počel od najzgodnejših let, pa je bilo risan- je. Morda tudi zaradi tega, ker je mama bila učiteljica. Ukvarjala se je s prerisovanjem razglednic z italijanskimi motivi na veliki format. Podarjala jih je ob porokah, names- to da bi kupovala potrošne dobrine. Na Agisovo delovno obdobje so vezani začetki Bobanove karikature. Pritegnil ga je urednik Agisovega časopisa Maks Meno- ni. Ko pa je Tednik zapustil bivši karikatu- rist Oto Jurgec, ga je k sodelovanju povabil urednik Franc Lačen. Teme njegovih kari- katur so "vse živo in mrtvo ", predvsem pa naj bi se v časopisu, kot je Tednik, v karika- turi odražala lokalna dogajanja, v poman- jkanju le-teh pride prav širša tematika. Lahko pa je tema tudi mikroraven - to bi lahko bila tudi domača postelja in seksr teme. "Celo moram povedati, da so me že kritizirali, ker se seksa preredko lotevam - vsaj v karikaturi." Boris Miočinovič se danes na svojem de- lovnem mestu svetovalca načelnika Up- ravne enote Ptuj, ki se med drugim ukvarja z denacionalizacijami podjetij, srečuje z ve- liko papirja, ki prinaša izredno zanimivo branje o bližnjih oziroma daljnih dogod- kih. "Ko sem se zaposlil v Upravni enoti Ptuj, so denacionalizacijski postopki tekli že ne- kaj let. Kot akter nisem bil udeležen že od vsega začetka, dobil sem bolj ali manj zade- ve, ki niso bile še rešene ali pa so bile bolj zapletene. Moram pa reči, da je to delo iz- redno zanimivo, če ga lahko človek neobre- menjeno opazuje. Usode v teh zadevah bi bile zanimiva snov za stotine romanov." Boris Miočinovič sicer romana ne bo na- pisal, se pa mu dozdeva, da bo ustvaril strip z nevsakdanjo vsebino - o lepi Vidi in koki- cah. V sebi ga nosi že petnajst let. Karika- ture pa bo risal še naprej. Kako pa je skozi oči karikaturista videl zaposlene v družbi Radio-Tednik, pa lahko vidite na tej in naslednjih dveh straneh. Prepričani smo, da boste z veseljem ugo- tavljali, kdo je kdo, in da pri tem ne boste imeli težav. MG KARIKATURIST PREDSTAVLJA SPOMINI NA TEDNIK BRANKO VODUŠEK, PREDSEDNIK UPRAVE SVA VERITAS Prvi koraki v javnost Gimnazijski nemir ali velika želja po spoznavanju novega, morda celo poslovna priložnost? Nikoli si ne bom znal odgovori- ti, kaj me je pravzaprav pripeljalo v Vošnja- kovo. Spominjam se le impresivnega srečanja z urednikom Francem Fiderškom, kajti njegovo pretanjeno poznavanje mojega rojstnega kraja in njegove okolice je razbli- nilo vso tesnobo, s katero sem prestopil prag neznane, vendar nekje v ozadju strašansko dražestne dejavnosti. Padel sem v sredico aktualnosti, možnosti in priložnosti. Takoj. Bodisi s fotoaparatom bodisi z magnetofonom bodisi samo s svinčni- kom. Priznam, to so bili prelomni trenutki. Šele dolga leta potem, ko sem za celostransko reportažo krajevne skupnosti Ptujska Gora ob njenem prazniku na sami slovesnosti dobil knjigo z naslovom Bitka kakor življenje dolga, sem se zavedal razsežnosti pomena njenega naslova. Rekel bi, da je ta razsežnost celo po- membnejša od posvetila, ki zaradi rokopisa s peresnikom še vedno ni zbledelo. Lahko bi spisal celo kronologijo spominov na svoje prvo delovno mesto, povezano z Ra- dio-Tednikom. Toda veliko pomembnejše od tega so zame mejniki, ki so zaradi njega zazna- movali mojo poklicno pot, ali če hočete, karie- ro. Najprej s študijem, kjer se sicer nisem mo- gel zadovoljiti zgolj z novinarsko usmeritvijo, kasneje pa praktično vsepovsod, kjer sem se pojavljal. Novinarstvo je tista etiketa, ki se te krčevito drži, pa če še vrtiš pero ali pa počneš nekaj čisto drugega. Zaradi tega je novinarski poklic tudi tako zelo dražesten, da se težko ločiš od njega. Po spletu okoliščin mi je to nekako uspelo. Preprosto zato, ker so mi na pot prihajale pri- ložnosti, za katere sem menil, da so nepo- novljive. Najprej v drugih časopisnih hišah, zatem pa še v vinu. Toda kdo ve, če bi v vinu odkril tisto svojo osebno in poslovno pri- ložnost brez novinarskega peresa? Pravzaprav tega tudi nisem nikoli hotel. Ideja o edicijah, ki bi se posvetile temu najžlahtnejšemu sadežu slovenske zemlje, je pravzaprav zrasla iz ljudi, ki sem jih spoznaval zaradi vrtenja peresa. Pa naj je šlo za poskuse prenašanja mnenj tistih, ki se niso znali skloniti izza trsov, ali pa globalne probleme panoge, ki ne skrbi le za ohranjanje krajinskih značilnosti, ampak tudi za preživetje 36 tisoč družin v Slo- veniji in nekaj tisoč delavcev. To je dovolj do- ber in velik argument, da se zanj splača tudi žrtvovati, še posebej ker skriva v sebi tisto široko paleto neodkritih poslovnih priložnos- ti, ki jih zadovoljstvo foteljskega tipa gospo- darstva nikoli ni moglo videti dovolj dobro. Pravzaprav je Tednik, kjer tiskarska barva neusmiljeno dokazuje evolucijo razmišljanja vsakega posameznika, ki je kdajkoli vanj zapi- sal kakšno črko, edinstvena kronologija. Šele ob njej se namreč lahko zavemo tudi svoje evolucije. Brez pomena bi bilo tehtanje, kdo je komu pustil več, globljo sled, kdo je koga ob- likoval. Če kje, te delo pri kateremkoli mediju postavi v vihar. Tisti, ki se pred njim sklonijo, se nikoli ne morejo otresti poročevalskega posrednika med dogodkom in javnostjo, dru- gi temu odnosu dajo pečat družbene ali svoje (ne)pravičnosti. Šele zgodovina meri pravo vrednost tega rezultata in vedno je tako, da se zanj splača delati v novinarstvu. Brez Tednika mnogi - in mednje prištevam tudi sebe - te priložnosti ne bi imeli. Časopis, ki je torej krojil javno mnenje, je krojil tudi osebnosti, ki so se srečevale z njim. Sebe lahko štejem med tiste, ki jim je predstavil izziv, vzbudil ustvarjalni nemir, dal dodatnega znanja, spoznal z mnogimi ljudmi in kraji, zapečatil v cehovsko združenje. Hvaležen sem mu lahko tudi zato, ker me ni vsrkal popolnoma. Ravno dovolj pa, da mi je dal vedeti, da se svet z nje- govim zadnjim listom šele začenja, da se vsak teden spreminja in da je prav v teh spremem- bah neka neskončna večnost. To so mi kasne- je v Ljubljani še teoretično razložili in prav zaradi te večnosti se na Tednik nisem vrnil. Tudi takrat ne, ko me za razliko od mnogih prijateljev Ljubljana ni ne znala ne uspela vsrkati v svojo veličino. Bolj so mi ostali blizu vsi listi, ki sem jih spoznaval z zelenega colib- rija, jih fotografiral in jim molil magnetofon pred usta. Univerzalnost je prevladovala pred specializacijo, le da tega takrat nisem vedel. Le boj je ostal enak. Boj za informacije, za na- predek, za ljudi, za kraje, za panoge, za pro- jekte. Kako podobno. Tudi pri Slovenski vinski akademiji Veritas, ki si je našla svoje gnezdeče v Ptuju, le nekaj metrov pod stol- pom, iz katerega se je širil radijski glas mojih vprašanj, in tudi nedaleč od pisarn, iz katerih je že takrat odmevalo nočno tipkanje zgonje- nega facita. Brez teh pripomočkov, ki so jih zamenjali računalniki, pa je Tednik ostal na papirju. Za bralca se torej ni veliko spremeni- lo in v tem je tudi čar večnosti pisane besede. Tudi zaradi tega čara sem bil vesel povabila za spomine na obdobje, ki je zaznamovalo moje prvo srečanje z delom, ki je bilo merljivo vsak dan in vsak teden. Tednik praznuje čestitk vreden jubilej. In- formacija je večna! Zakaj? Vpra.šajre me čez TEDNIKOVI SODELAVCI FOTOATELJE LANGERHOLC Fotografska obrt iz roda v rod Tako bi lahko rekli za najbolj znano ptujsko fotografsko družino Langerholc, ki ima svoj fotoatelje v Prešernovi ulici že od leta 1939. Ne le da se je v teh skoraj 70 letih pri njih fotografiralo že na tisoče ljudi, da so sami poslikali nekaj tisoč porok, obhajil, birm, šolskih razredov, različnih zaključnih slovesnosti in tudi pogrebov, njihove foto- grafije ste lahko pogosto zasledili tudi na straneh Tednika,'lahko bi rekli, da so naši zvesti "fotografski dopisniki" kar vseh naših 50 let, zadnja leta pa tudi pridno razvijajo filme in fotografije naših novinarjev in do- pisnikov, zato je prav, da vam jih na kratko predstavimo. S fotografsko obrtjo v Ptuju je leta 1939 pričel starosta ptujskih fotografov, sedaj že 84-letni Franc Langerholc, ki je od takrat pa do upokojitve leta 1983 v svojem ateljeju izučil kar 12 fotografskih pomočnikov. Pri Langerholcu so se izučili pozneje znana ptujska fotografa Stanko Kosi in Janko Si- monič, fotoreporter Večera Dragiša Modrin- jak, ljubljanski fotograf Marjan Pal, Cilka Herga, ki ima svoj atelje v Gorišnici, in seve- da tudi hčerka Petra, poročena Stropnik, ki je po očetovi upokojitvi, leta 1983, prevzela foto- grafsko obrt in atelje. Pri Langerholčevih skrbijo, da bo fotografs- ka obrt še naprej ostala v družinskih rokah, da bo tudi naslednja generacija ostala zvesta foto- grafiji. Redno sodelujejo na vseh srečan-jih in izobraževalnih seminarjih fotografov, raznih fotodelavnicah, skrbijo pa tudi za napredek v. ateljeju in fotografskem studiu, ki so ju pred kratkim obnovili, v laboratoriju pa imajo so- dobno opremo, v kateri lahko izdelajo barvne fotografije tudi prej kot v eni uri do povečave 20 X 30 cm. Pri Langerholčevih se zavedajo, da fotogra- firati enostavno pomeni živeti z ljudmi in nji- hovimi življenjskimi trenutki - takšnimi in drugačnimi. Zato zanje ni prostega dneva, niti ob koncu tedna ali ob prazniku ne, saj je ravno takrat največ prireditev, na katere jih vabijo, saj jih je treba fotografirati. Pa zmorejo tudi to. Poleg očeta Franca in nepogrešljivega fotografskega pomočnika Jožeta Pauka Petri v ateljeju še pridno pomaga mož Darko Stropnik, njuna hčerka Asja, predvsem pa sin Rado, ki obiskuje poklicno fotografsko šolo v Ljubljani in so ga že določili, da bo tisti, ki bo prevzel obrt po mamini upokojitvi - no ja, kar bo še kar nekaj časa trajalo ... Pri njihovem delu jim želimo čimveč uspe- hov, pa seveda še veUko veliko lepih, uspelih posnetkov in fotografij! -OM BRALCI O TEDNIKU Franc Kirbiš - župan otčine Videm: "Na Tednik sem naročen. Me- nim, da je časo- pis vsebinsko v redu in nanj ni- mam posebnih pripomb, lahko ga celo pohva- lim. Menim le, da bi moral območje, ki ga pokriva, enakomemeje obravnavati. Sedaj se dogaja, da je o nekaterih območjih veliko več informacij kot o drugih. Konkretno za našo občino menim, da je obravnavana preveč kri- tično, dobrih in pozitivnih stvari pa novinarji ne opazite." (JB) Damjan RajK, vodja ormoške poslovalnice Ljubljanske kanke "Odkar imate v Ormožu dopis- ništvo, je v Tedniku zajete- ga več dogajanja z našega konca. Na Tednik sem naročen in ga redno preberem celega. Zanima me tudi, kaj se doganja v drugih krajih, rad sem in- formiran" (vki) Neža Čuš, upokojena delavka, Dornava "Časopis Tednik berem že vrsto let, saj smo ga imeli vedno pri hiši. Še posebej je bila nanj na- vezana moja mama. Najprej preberem zadnjo stran. Osebno kroniko, potem pridejo na vrsto intervjuji ter reportaže. V njem pa bi v prihodnje rada prebrala več nasvetov za TEDNIKOVI SODELAVCI ŠPORTNI SODELAVEC DANILO KLAJNSEK Od nogometaša do športnega dopisnika Tednik brez športnih strani ne bi bil "pra- vi". Športne strani vsebinsko sooblikujejo naši športni sodelavci, starosta med njimi pa je Danilo Klajnšek. Triindvajseto leto je že Tednikov športni sodelavec, nepogrešljiv na marsikateri nogometni in rokometni tek- mi, vsestransko aktiven tudi pri pokrivanju drugih športov, aktualen in kdaj pa kdaj tudi kritičen do športa. Nekoč je poleg športnih dogodkov pokrival še tiste iz domačega kra- ja in okolice, za vse ljubitelje športa je post- al tudi nepogrešljiv športni poročevalec ra- dia Ptuj, športu pa se je posvetil tudi v os- novni šoli kot športni pedagog. TEDNIK: Kako se spominjaš začetkov sodelovanja s Tednikom? Danilo Klajnšek: »Za sodelovanje z uredništvom Tednika me je čisto po naključju vzpodbudil nekdanji igralec Aluminija Hinko Vodušek, ki je bil vsestranski nogometaš in tudi športni dopisnik. Začel sem pošiljati čla- nek za člankom; najprej so bili to le rezultati s tekem Aluminija in šolskih športnih tekmo- vanj, vsi moji začetni prispevki pa so bili ob- javljeni. Spominjam se, da sem prvi Tednikov intervju pripravil s svojim sošolcem iz gimna- zije Acom Kihbardom in ga predstavil kot perspektivnega košarkarja pri KK Drava Ptuj. V tistih časih sem bil zelo radoveden in tudi sam sem se aktivno ukvarjal s športom, saj sem branil za kidričevski Aluminij. Želel sem kar najbolje predstaviti športnike, ki so si še pred leti, ko pri nas ni bilo posebnih športnih časopisov, zaslužili pojavljanje v medijih. Vmes se je razvilo še sodelovanje z radiem. Neverjetno, da nikoli nisem posebej analiziral svojih poročevalskih začetkov. Vedno sem pi- sal veseljem in ne za denar, rekel bi, da je bila to ljubezen do športa. Pri mojem športne no- vinarstvu je pozitivno vlogo odigral tudi Ivo Klarič, ki je bil pred leti sekretar Zveze teles- nokulturnih organizacij Ptuj, saj me je pri delu zelo vzpodbujal, mi dajal nasvete, podat- V.e 7. vseh šo\sV.vh športniVv tekmovanj, k\ sem in bil sem izredno zadovoljen, da se je veliko objavljalo o vseh športnih zvrsteh na Ptuju in okolici, nekaj zadnjih let pa o športu poročamo tudi z ormoškega konca.« TEDNIK: O katerem športu pa si najraje poročal? Danilo Klajnšek: »Mnogi so mislili, da mi je bilo najlažje poročati o nogometu, saj sem tudi sam igral v nogometnem moštu in sem nogometno igro poznal do podrobnosti, ven- dar ni bilo tako. V bistvu mi je bilo to najtežje, saj sem moral na neki način pri tem ocenjevati tudi sebe, najraje pa sem vsa ta leta pisal in poročal o rokometu, in še danes je tako. Ta šport mi je bil v nekih pogledih zmeraj najbolj pri srcu, spominjam pa se, da je pionirsko delo za rokomet pri Tedniku naredil Ludvik Ko- tar, sedaj urednik radia.« TEDNIK: Kako to, da si se posvetil tudi poročanju o drugih športih? Danilo Klajnšek: »Poročal sem o vseh špor- tih, ne spomnim se, da bi katerega kdaj izpus- til. V vseh letih mojega športnega dela nisem želel biti pristranski do nobenega športa, saj sem hotel vse predstaviti in mislim, da smo v Tedniku pisali mnogo zanimivega o športu nasploh. Imel sem pogovore z znanimi in manj znanimi športniki, tako na primer že leta 1978 z olimpionikom Leonom Stukljem, na to sem še danes ponosen, potem z znanimi nogometaši in rokometaši z našega območja, skratka z vsemi, ki so v športu nekaj pomenili. Lepo je, če si zraven na vseh športnih doga- janjih, če veš, da si tudi sam nekaj prispeval k 23-letnemu dogajanju v ptujskem športu. Še danes pa obžalujem, da pred leti nisem dovolj podprl tradicionalnih športov in nisem bil do- volj kritičen do tistih, ki so dopustili, da so ti športi danes v zatonu.« TEDNIK POTREB UJE ŠPORTNO PRILOGO TEDNIK: Postati športni novinar verjetno ni tako lahko. Kako" si se znašel v novi- narstvu nasploh, kje si pridobil izkušnje in ali si kdaj obžaloval, da si postal eden izmed slovenskih športnih poročevalcev? Danilo Klajnšek: »Tudi o novinarstvu sem se moral kaj naučiti, drugače pri mojem delu ni šlo. Spomnim se, da smo se na začetku ama- terji učili od amaterjev, tako pridobivali izkušnje, in da sem bil nekdaj dopisnik Mla- dine, mi je danes lahko samo v ponos. Na Mladini so mi z nasveti pomagali prijatelj Marjan Horvat in še nekateri drugi. Tone Stojko pa z nasveti pri fotografiranju. Potem sem seveda vse te nasvete uporabljal v praksi in se trudil po svojih najboljših močeh. Prav c^^.r.,,r^ \p <;T^\afaAr,. kaiti dobre stvari tudi mojih prijateljev. Zmeraj se pač učimo in učimo, v športu pa tako moraš biti zmeraj na tekočem z dogodki.« TEDNIK: So imeh Tednikovi uredniki dovolj posluha za objavljanje športnih pris- pevkov? Danilo Klajnšek: »Posluh so uredniki že imeli, zdi pa se mi, da je v Tedniku zmeraj premalo napisanega o športu, pa ne glede, kdo piše na športnih straneh. Menim, da je za Tednik zelo pomembno, da poroča o športu, bolj pa bi se moral približati športnemu udejstvovanju mlajših ljudi - osnovnošolcev in srednješolcev, da bi se ti lahko več preiz- kušali v športu, tako preizkusili svoje telo, ne da počnejo marsikaj drugega. Tednik bi mo- ral imeti vsak teden ali pa vsaj vsak drugi te- den športno prilogo, kjer bi lahko podrobneje poročali še o vse tistih aktivnosti iz občin, ki se jim sicer sedaj ne posvečamo v velikem ob- segu. Tednik bi lahko imel še več bralcev, ta- kih, ki imajo radi šport in o njem tudi radi be- rejo. Športa imamo v časopisu še premalo.« Danilu Klajnšku, štiridesetletniku, doma iz Apač, pa je postal šport že pred leti ena izmed najpomembnejših stvari v življenju; poleg ljubezni do svoje družine namreč ljubezen do športa uvršča na drugo mesto. Ostaja zvest Tednikov športni dopisnik in dopisovanja se- daj zagotovo več ne bo izpustil od rok, kajti v njegovem življenju bi potem marsikaj man- jkalo, tega pa si naš Danilo zagotovo niti na- jmanj ne želi. Tatjana Mohorko BRALCI O TEDNIKU Ivan Pongrac, Zavrč "lednih veliko pise tudi o manjših ohčinah, holj kot drugi časopisi, 2ato je :a nas ^ najpomemhnejši i časopis. Vem, da je v občini ■ Zavrč na Tednik naročenih dosti družin, med njimi je tudi naša, zato pa imajo poštarji vsak četrtek veliko dela. Škoda, da izhaja samo enkrat tedensko, to je premalo, sedaj imamo več novih občin in je dosti več dogodkov na vseh področjih. Vedno pa Tednik začnem brati na prvi strani, zanima me politika, kaj se dogaja v kateri drugi občini, pogledam tudi v razpise, ki so ob- javljeni, in preberem še kaj drugega. Morda hi Tednik lahko več poročal o manj razvitih hrajih, to je r jiuiiosti zelo pomeDibiio, sicer na le 'le-Anik žki VQ traAieiii naš domači čaaa- ^ TEDNIKOVI SODELAVCI MIRAN GLUSIC - TEDNIKOV VRTICKAR ZE 1 5 LET Grajski hrib kot sprehajališče Inženir agronomije Milan Glušič je že vrsto let naš nepogrešljiv sodelavec, ko gre za urejanje okolja in še posebej za naš vrt. Njegovi nasveti so dragoceni vir za vse tiste, ki se zavedajo pomena urejenega življenjskega prostora. Da se je zapisal kmetijstvu, ni naključje. Njegove korenine so pognale na domačiji v Stukih, na dva in pol hektarov velikem po- sestvu. Oče je hodil v službo, mama je vses- kozi delala na kmetiji in skrbela za družino. Srednjo kmetijsko šolo - oddelek za sadjarstvo in vinogradništvo je končal v Mariboru, višjo agronomsko šolo pa je končal ob delu, ko je imel za seboj že več kot dvajset let izkušenj pri delu v sadjars- Miran Glušič. Foto: M. Ozmec ko-vinogradniškem obratu Osojnik Kme- tijskega kombinata Ptuj. Celo življenje ga pot vodi skozi stroko in delo v kmetijstvu, v zadnjih letih pred upokojitvijo, ko je delal v Kmetijski zadrugi Ptuj, pa se je ukvarjal tudi z organiziranjem proizvodnje v za- sebnem sektorju kmetijstva, ki je bil takrat v primerjavi z družbenim sektorjem v podrejenem položaju. "V družbenem sek- torju smo, ko se je začel urejevati kmetijski prostor, dosegli takšne uspehe, da so se po njih lahko zgledovali zasebniki. Tehnologi- ja, ki so jo že osvojile naprednejše zasebne kmetije na našem območju, je v bistvu še vedno rezultat urejenosti Kombinatovih kojenca gleda na razvoj slovenskega kme- tijstva? Je to pričakovani razvoj? "To, kar se sedaj dogaja s kmetijstvom, kakšen je od- nos to te dejavnosti, tega ni nihče niti v snu pričakoval. Zdajšnja obravnava našega prostora in njegova racionalna izraba na eni strani in na drugi strani nerazumevanje in nevednost, kaj je to zadružništvo, kaj je organiziranje zasebnega kmetijstva, sta pri- peljala do razpada celega sistema. V takih razmerah je trditev, da smo sposobni za vstop v Evropsko zvezo, velika utopija. Naše kmetijstvo je v takem stanju, da ni v nobenem primeru primerljivo s tistim v zvezi. To trdim na podlagi svojih spoznanj in izkušenj, saj sem imel priložnost do podrobnosti spoznati kmetijstvo v vseh ev- ropskih državah. Mi smo v zadnjih letih ubrali nasprotno pot, šli smo še v dodatno drobljenje in dodatno uničevanje površin. Zaostanek v razvoju v nobenem primeru ne vodi v želeno smer." Mirana Glušiča kot velikega okolje- varstvenika izredno skrbi naš brezbrižni odnos do okolja. Z infrastrukturo, gradnja- mi in drugimi posegi izredno nekritično posegarno v naravno okolje. S temi primeri se srečujemo vsakodnevno. Skrbi ga tudi pomanjkanja odgovornega odnosa do okol- ja pri posameznikih. Ptuj pa pri tem kaže povsem drugačno sliko: v zadnjih 10, 15 letih je mesto veliko naredilo za svoj lepši in urejenejši videz. Idealno sliko kazi ne- kaj podrobnosti, ki sicer na prvi pogled niso opazne. Najbolj pa bode v oči neure- jen grajski hrib, ki bi moral biti na- jprivlačnejši del mesta, v tem trenutku pa bolj spominja na smetišče kot na neki ure- jeni predel. "Na grajskem hribu niso potrebne ne vem kako obsežne investicije, bolj bi rekel, da potrebujemo voljo, da bi nekaj naredili. Če bi bilo po mojem, bi ga Ozelenil z rastlinjem, ki je pristno za naše okolje: hrast, lipa sam prostor pa bi moral biti urejen kot sprehajališče s peskanimi pot- kami. Skratka z majhnimi posegi, predvsem z očiščenjem na začetku, bi ga lahko uredili in mu vrnili podobo, kot jo je nekoč že imel. Ne moremo tega narediti v enem letu, podlaga za vse posege pa mora biti čvrst koncept." Strokovne nasvete za Tednik in radio pripravlja ing. Miran Glušič predvsem zato, da bi jih tisti, ki to želijo, koristno uporabili pri urejanju svojega okolja. Gre za to, da marsikdo želi imeti urejeno okolje, . tako, da je videti urejeno, da je čisto in da je v njem tisto, kar človek veseli, da ne izsto- pa in da tudi ni v nasprotju z bližnjo okoli- co. Predvsem pa se ogiba vnašanju vsega, kar je tuje. Tednik je po besedah Mirana Glušiča vsa leta posvečal pozornost tudi okoljevarstve- nim temam. Iz njega so bralci zmeraj črpali znanje o tem, kako živeti in kako urejati svoj življenjski prostor. Miran Glušič se kot upokojenec v celoti razdaja okolju: ureja okolico svoje hiše in ureja svojo domačijo v Stukih, kjer ima ve- liko sadja, veliko okrasnega rastlinja in to ga ohranja mladostnega. Razveseljivo pa je in hvaležni smo mu, da svojo skrb za okolje deli z vsemi bralci Tednika in poslušalci radia, ko se oglaša s tedenskimi prispevki. MG BRALCI O TEDNIKU VojteK Raj Ker iz Kidričevega, predsednik Skupščine občine Ptuj v letik 1990-94 "Moram reči, Ja TeJnik redno spremljam in f»-i--mmw»- -zjt---1 • v7 , največkrat ni- mam pripomh nanj, na njegovo vschino. Morda hi predlagal le to, da hi hilo prav, da hi Tednik upošteval dejstvo, da je na ohmočju nekdanje ptujske ohčine sedaj že več občin, ki prav tako izdajajo svoja občinska glasila 2 domačinskimi informaci- jami. Zato bi bilo dobro, če bi se Tednik se- daj povzpel na regionalno raven in naš pros- tor informiral tudi o tem, kaj se dogaja na območju mariborske in pomurske regiie, pa na drugi strani krapinske in morda čakovs- ke županije. Predlagam torej odskok }ia širši, regionalni nivo. Sicer žc sedaj poročate o dogodkih na območju Slovenske Bistrice, Ormoža in Lenarta, vendar me- nim, da bi bile informacije i: širše, regional- ne ravni med bralci dobro, še bolje sprejete. To bi v bodoči ptujski pokrajini resnično potrebovali, navsezadnje bi se fnd' novinar- jem s tem razširticT pajroi^/l- TEDNIKOVI SODELAVCI FOTOGRAFINJA DJURDJICA LAURA »Vsak bi rad bil vsaj enkrat v Tedniku« Spreten fotograf lahko naredi dobro fo- tografijo tudi za časopis, ta pa je ponavadi časopisu zelo koristna in bralce pritegne. Novinarji smo največkrat sami v vlogi fo- tografa, ko pa se znajdemo v obilici dela, so nam v največjo pomoč profesionalni fo- tografi, ki jih srečujemo na vseh pomembnejših dogodkih in krajih. Tako sva se pred nekaj leti s fotoaparati v rokah srečali tudi z Djurdjico Lauro iz Gorišnice, dolgoletno fotografsko sode- lavko našega Tednika, ki se s profesion- alno fotografijo ukvarja že lep čas, že 12. leto pa je med samostojnimi fotografi. Djurdjica velja za veselo fotografinjo, zna pa biti tudi zelo duhovita in pri opravljanju svojega poklica izredno zavzeta. Dobra fotografija je zanjo vse, še več pa je vredna, če je objavljena v Ted- niku. Sodelovanja in prvih stikov s Tednik- ovimi novinarji se Djurdjica Laura spominja že izpred mnogih let, ko je delala še pri ptujskem fotografu Kosiju, kamor so naši novinarji pogosto prihajali po foto- grafije. Potem je ubrala samostojno pot, obdržala pa je stik s Tednikom, in kadarkoli je imela kakšno zanimivo fotografijo, jo je poslala v uredništvo. »Objavljena fotografija v Tedniku mi zelo veliko pomeni. Ne samo, da je zame to reklama, ampak je tudi priznanje, da se kot fotograf sploh lahko po- javim v časopisu,« pravi gospa Laura. Tudi sama je zvesta naročnica Tednika, o katerem ima dobro mnenje in številne po- Foto: Laura hvale za fotografije, ki so objavljene v njem. Ne spominja se prav dobro, katera je bila njena prva fotografija, ki je bila objavljena v Tedniku, v šali pa pravi, da je že morala biti dovolj uporabna, da je prišla v časopis. Kot poklicnega fotografa jo v našem časopisu seveda najprej pritegnejo fotografije, šele nato naslovi in članki, o fotografiji pa pravi, da ima in bo še imela veliko poslanstvo tudi v bodočnosti. »Nikoli se prav rada ne spuščam v ocen- jevanje fotografij v Tedniku, saj nikoli ne vem, v kakih razmerah je bila fotografija narejena, kakšen film je fotograf uporabil in kako se je sploh lotil fotografiranja. Zame so vse fotografije na nek način dobre, bralci tako znajo preceniti med dobrim in slabim, res pa, da je resnično dobra fotografija včasih vredna že kar polovico novinarskega prispevka. Vedno znova sem vesela, kadar vzamem v roke Tednik in vidim, da so na fotografijah znani ljudje, ljudje iz moje ok- olice, ki jim to izredno dosti pomeni. Vsak bi rad bil vsaj enkrat na Tednikovi foto- grafiji; pa to že tako sami dobro veste. Foto- grafi tudi kdaj pripomoremo k temu, da je vse skupaj toliko zanimivejše. Zame je sode- lovanje z novinarji, z uredništvom Tednika zelo pomembno, saj tako ostanem v stiku z javnostjo, z ljudmi, ki me poznajo ali in na tak način šele spoznavajo, poleg tega pa la- hko s fotografijo pomagam takrat, ko pač novinar ni mogel pokriti kakega dogodka. Prepričana sem, da novinar ne more biti vsepovsod, kajti dogodkov je mnogo, na- jvečkrat preveč na en dan,« pravi fotograf- ska znanka Djurdjica Laura. Djurdjica je med tistimi bralci, ki vsak četrtek čaka na Tednik in skoraj v vsaki številki je vsaj pod eno fotografijo zapisano: Foto Laura. Bralci so jo tako bolje spoznali, ona pa je tudi vesela sodelovanja s časopisom in želi, da ostane tako še naprej. In kot se za spretno fotografinjo spodobi, je za našo jubilejno številko s pomočjo svo- jega moža, tudi fotografa, naredila avtorsko fotografijo s svojim dobrim starim fotoapa- ratom. Tatjana Mohorko BRALCI O TEDNIKU Marija Šauperl, vodja Matične knjižnice Lenart iz Jurovskega Dola "Na knjižnih policah s časopisi je v Matični knjižnici Lenart ptujski Tednik reden gost, ker pogosto prinaša informacije tudi 2 našega terena. Zaradi tega ga ljudje radi prelistajo. Z vodstvom in novinarji Tednika in Radia Ptuj dohro sodelujemo. (Dh visoki TEDNIKOVI SODELAVCI KUHARSKI NASVETI NASE SODELAVKE NADE PIGNAR »Dobrih starih ptujskih gostiln ni več« Čeprav je o najrazličnejših receptih, sve- tovno priznanih kuhinjah in dobrotah, ki so jih znale pripravljate naše babice, napisanih veliko knjig, je to še zmeraj premalo. Vsak recept je potrebno najprej preizkusiti in ga prikrojiti naši domači kuhinji. In v Tedniku se tega še kako zavedamo. Da bi vam skrajšali dragoceni čas v kuhinji, vam že peto leto na Tednikovi strani Nasveti ponu- jamo tudi kuharsko obarvane nasvete. Pripravlja jih Nada Pignar, učiteljica kuhar- stva in teorije prehrane v Šolskem centru Ptuj - pri nas ji pravimo kar »kuharica Nada«. Pa da ne boste mislili, da so vsi ob- javljeni recepti v nasvetih vzeti iz knjig; nji- hova avtorica je marsikdaj Nada sama in so zmeraj stoodstotno preizkušeni. Naključje je dalo, da je naš urednik pred petimi leti Nado vzpodbudil k pisanju Tednik- ove kuharske rubrike. Takrat smo v Tedniku objavljali samo recept ali dva, še prej pa je prišlo do sodelovanja z radiem. Recepti so bili kaj kmalu premalo, kajti bralci so se tu in tam glasili s težavami, kaj povprašali, zato se je Nada v pisni obliki lotila priprave daljših kuharskih nasvetov z recepti vred, iz tedna v teden pa se je poskušala prilagajati sezoni kuhanja. Če je bila spretna v kuhinji, pa ji pisanje ni šlo najbolje od rok. Spominja se, da je kakšen nasvet kdaj pisala tudi do tri ure, danes to naredi že skoraj z lahkoto in še prej kot v uri. Vse ji gre že po nekem uveljavljenem konceptu; je kot nekakšen kalup, ki ga vstaviš, obračaš in dobiš nov, drugačen izdelek. »Zmeraj želim recept dodelati, spremeniti, izboljšati, zato včasih k sodelovanju povabim tudi bralce in poslušalce. Odziv je bil zmeraj neverjeten. Kako tudi ne bi bil, saj so naše gospodinje izredno spretne. Rekla bi, da je bil vsak recept, ki smo ga dobili v uredništvo, po svoje dober, zato se je bilo ponavadi težko odločiti za najboljšega, ko smo seveda imeli na razpolago nagrade. Vedno znova, ko se odločam, katero jed bom predstavila bralcem, jedi znova spoznavam in ugotavljam, kako bi jih lahko sama naredila. Mnogokrat se zgodi, da re- cepti, ki jih poberem iz kakšnih knjig, sploh ne držijo, zato raje napišem svojega, ki sem ga prej preizkusila v kuhinji. Osnovne recepte vzamem iz kuharskih knjig, vse druge sesta- vim sama. Ob toliko prakse to sploh ni več težko. Včasih sem se zbala, da me ljudje sploh ne poslušajo, da mojih kuharskih nasvetov ne prebirajo, pa se je pokazalo, da ni tako.« O ZDRAVI PREHRANI Kaj je zdravo v naši prehrani in kako zdravo se sploh prehranjujemo, je pogosto vprašanje. Nada Pignar ga je poskušala pojasniti že pred petimi leti in takrat zagotovo ni bila prva. '^"•nnrilrn ajdlMiiiailii-""- " - — vsaj pravi avtorica kuharskih nasvetov, kajti od urednika skoraj nikoli ne odide, ne da bi ostala brez novih vprašanj. Iz pogovorov pa je presodila, da je tudi naš urednik zavzet kuhar- ski mojster in mu majhnih težav pri kuhanju nikoli ne zmanjka. Nada Pignar v kuhinji Velikokrat Nada primerja našo kuhinjo z nemško, ki sta si precej podobni, sicer pa si je tudi sama v nekaterih nemških zdraviliščih pred leti nabrala dovolj izkušenj. Pogreša do- bre stare ptujske gostilne; pravi, da jih skoraj ni več, odkar ni več Haloškega bisera, kjer je tudi sama delala. Četudi Ptuj ima kakšno do- bro gostilno, kjer se ponuja dobra hrana, pa je v starem mestnem jedru ni najti. Na da daje v svojih prispevkih veliko poudarka zelenjavi, ki je mnogi ne znajo vključevati v svoj jedilnik in uživajo preveč krompirja, riža... "Pri svojem kuharskem delu dajem velik poudarek dekoraciji, videzu in barvni uskla- jenosti, kajti če sem preko očesa nekoga pre- pričala, da je neka jed dobra, potem sem naredila že kar precej. Zmeraj rajši ponudim količinsko manj jedi, zato pa različne, in tako svetujem tudi bralcem in poslušalcem. Pomembno je tudi, da se ljudje prehitro ne zadovoljimo z neko jedjo, kajti biti moramo zelo izbirčni in narediti še več, da bomo sedli k lepo pripravljeni mizi. Pomembno je, kako ponudimo hrano, pa četudi kuhamo samo zase, da pripravimo bogat obrok hrane. In še eno je pomembno: za pripravo hrane si je treha vzeti Sari, čeprav ni fra naše fri^spodajn^^^ sela, da so se mladi pripravljeni učiti teorije prehrane in kuhanja, to jim bo pozneje prišlo zelo prav." In če bi morda pomislili, da se je Nada v petih letih že izčrpala s kuharskimi nasveti, ste se zmotili, kajti pripravljenih ima še ogromno, če ne na papirju, pa vsaj v mislih. Nikoli pa ji ni bilo žal, da se je preizkusila tudi kot Tednikova dopisnica, saj ji je tako poleg natrpanega delovnega urnika ostalo še raziskovanje, ki jo je zmeraj pritegnilo. Ob vprašanju, ali bo kdaj napisala tudi svojo knjigo receptov, se je Nada samo nasmehnila, potem pa priznala, da je o tem že razmišljala in v tej smeri dobila tudi mnogo nasvetov in vzpodbud. Majhni in zavzeti kuharski mojstri bodo kuharsko knjigo Nade Pignar zagotovo z ve- seljem vzeli v roke, zato želimo, da bi le čim prej zagledala luč sveta. Tatjana Mohorko BRALCI O TEDNIKU Stane Gradišnik, ravnatelj Za- voda za kulturo S loven s ka Bistrica "Obdobja 'Abra- namovin let' so častitljiva leta. Pravzaprav je to doba, ki se je mora sleherni veseliti, saj gre za izživeto in zrelo življenjsko obdobje. To je čas, v katerem človek - če gre za čas človeškega življenja - opravi svoj najuspešnejši del. Je čas, v katerem se človek ponaša s svojimi dobrimi deli, čas, ko zbira svoje dosežene rezultate in meri uspešnost svo- jega dela. Dosežena Abrahamova leta pri obstoju nekega časopisa so nekaj podobnega. Pol stoletja prisotnosti, petdeset let intenzivnega medijskega dela. Lepa in zaslužena leta! Z eno samo razliko, da se tukaj dejavnost ne more umirjati in počasi izključevati nekaterih ob- veznosti, marveč se od številke do številke ple- meniti, od meseca do meseca izpopolnjuje in se skozi desetletja nd novo kali. Zavidljiv jubilej, s katerim se težko pohvali vsaktera časopisna hiša. Koliko je to zapisanega gradiva, koliko je v teh letih dokumentiranih besedil in trajnih zabeležk lokalnih in širših dokumentov časa! K visokemu okroglemu jubileju seveda gredo vse najiskrenejše čestitke in dobre želje za nadaljnjo vitalnost svežih idej in za dolgo življenje tega tednika v prihodnje, seveda pa v • • ...... \ TEDNIKOVI SODELAVCI MAG. BOJAN SINKO - TEDNIKOV PSIHOLOG Zdravnik za dušo Mag. Bojan Sinko, specialist klinične psihologije in vodja dispanzerja za men- talno zdravje v ptujskem zdravstvenem domu, je že nekaj let sodelavec Tednika in radia Ptuj. S svojimi strokovnimi pris- pevki razmišlja o duševnem zdravju ljudi in jim skuša na čim preprostejši način svetovati, kako ga ohraniti in izboljšati. "Pisati sem začel predvsem s tem namen- om, da tudi na našem ptujsko-ormoškem območju usmerim pozornost na probleme in pojave, ki niso bili javni in so jih ljudje nekako zanemarjali, zato jih je tudi bilo več kot sicer. Gre predvsem za osveščanje vseh, ki to želijo, da o teh za- devah razmišljajo ter da v primerih, ko mislijo, da pomoč potrebujejo, to tudi poiščejo." Mag. Bojan Sinko se je rodil v Mariboru, gimnazijo je končal v Murski Soboti, diplo- miral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani, na oddelku za psihologijo, vojaški rok odslužil še v bivši jugoslovanski vojski. Uspešno je opravil specializacijo iz klinične psihologije, v ormoški psihiatrični bol- nišnici je nekaj časa vodil oddelek za bolez- ni odvisnosti; iz klinične psihologije je tudi magistriral. V lanskem marcu je uspešno končal še študij integrativne psihoterapije, tako da ima kot psihoterapevt licenco tudi za delo v Evropski zvezi. Njegovo delo je predvsem usmerjeno v preprečevanje takšnih ali drugačnih težav, stisk, motenj, včasih tudi možnih bolezni, ki so v tesni povezavi z duševnostjo člove- ka, zlasti še pri otrocih, pa tudi odraslih, kjer je to potrebno. Žilico za pisanje pa je, kot pravi, dobil že v družini. Njegov oče je bil novinar, pisal pa je tudi romane. Pradedek je bil mladins- ki pisatelj in skladatelj Anton Kosi, eden ad stricev - Martin Kojc - je že pred mnogi leti pisal v Tednik, bil je parapsiholog, na- pisal pa je tudi mnogo knjig v nemškem je- ziku. Izšle so na Nizozemskem, ponatisi pa io sedaj izšli že v vseh svetovnih jezikih. Med drugim je avtor znanega dela Učbenik življenja. Lev Dimitrij Detela, znan slo- t^enski pisatelj in publicist, ki živi na Du- naju, pa je polbrat mag. Bojana Sinka. Tudi itric, ki je arhitekt, je napisal knjigo z nas- lovom Kako zgraditi hišo na Slovenskem. Kaj je tisto, kar obremenjuje sodobnega :loveka? "Če vzamemo pod drobnogled raz- mere v naši državi, lahko rečem, da je iran- ziciia z vsemi temi pojavi, ki so zahtevali ta- V.oSšT\\o spremembo mišlienia in navad \iu- Mag. Bojan Sinko, specialist klinične psi- hologije in vodja dispanzerja za mentalno zdravje v ptujskem zdravstvenem domu. Foto: M. Ozmec selnosti, brezupa in breizhodne situacije. Stiske odraslih pa občutijo tudi otroci, mla- dostniki, ker prihaja do prepletanja le-teh. Pogosti so problemi, ki so povezani s soci- alno varnostjo, ki pa jih ni tako enostavno reševati, posebej ne, če so prepleteni s psi- hičnimi težavami in problemi. Skratka po- javi se začarani krog, ki ga je težko raz- rešiti. Zahteva tega trenutka v Sloveniji je, da vsak človek, kolikor zmore, reši ne samo svoj položaj in status, ne samo pridobivanje denarja za življenje, ampak da najde tudi tisto, kar ga lahko motivira za nadaljnje življenje. Od človeka pričakujemo tudi, da se ne ukvarja samo s svojim stanjem in življenjskimi zahtevami, ampak tudi to, da se spreminja, da postaja drugačen, da osebnostno raste in da se ukvarja tudi s svo- jo prihodnjo sfero, ne samo s telesnimi, duševnimi in socialnimi težavami, ki jih ima," je med drugim povedal mag. Bojan Sinko. Kakšno je "zdravilo", nasvet psihoterape- vta v takih primerih? "Kot psihoterapevt poskušam pomagati ljudem tako, da skušajo sami najti tiste rešitve, ki so za zan- je v danem trenutku najustreznejše. Ne da- jem receptov in ne svetujem nekaj, kar naj ^ bi naredili, ampak jim pomagam tako, da iščejo pomoč oziroma izhod iz težav. Na enak način delam s starši, ki imajo proble- me sami s seboj in svojimi otroki, pa tudi z otroki, vendar na drugem nivoju." Kot psihoterapevta mag. Bojana Sinka zelo utesnjuje čas, premalo ga ima, da bi lahko v kratkem k njemu prišli vsi, ki potrebujejo njegovo posredovanje. Kako pa mag. Sinko kot strokovnjak vidi naše politike, kaj jim zameri? "Kot stro- kovnjak bi moral na naše politike gledati čisto profesionalno. S tega vidika so mi zelo zanimivi. Ker nisem v neki direktni interakciji z njimi, vseh teh stvari ne doživljam direktno na svoji koži, ampak indirektno, v dogajanjih, ki se odražajo na ljudeh, in v tistih situacijah, ki jih doživljam kot državljan zaradi davčne poli- tike, ki jo sprejemajo, podražitev in po- dobnega. Marsikaterega bi lahko označil tako ali drugače, vendar o tem ne želim javno govoriti. Lahko pa rečem na splošno, da nas imajo manj radi kot sebe." Mag. Bojan Sinko je eden izmed tistih mnogih Slovencev, ki so praktično brez prostega časa. Doma imajo tudi vinograd, ki ga sami poskušajo obdelovati, kar jim prinaša posebno zadovoljstvo, čeprav pri- delek ni idealen. Polnjenje baterij tako po- teka pri fizičnem delu v naravi, ki pa je hkrati tudi sprostitev. So pa ti trenutki v vinogradu pomembni tudi zato, ker je družina takrat skupaj. To je tudi pri- ložnost, ko se lahko ob delu pogovorijo o marsičem. Nasploh družina mag. Bojanu Sinku veliko pomeni. MG BRALCI O TEDNIKU Breda Slavi nec, tajnica ZKD Lenarta "Ze vsa leta so- delujemo s ptujskim Tednikom, saj nam 2 objava- mi o naši kul- turni dejavnosti pripomore, da je širša javnost obveščena o bogati ljubiteljski de- javnosti v občini Lenart, pa naj velja 2a tradicijo ali sedanjost. Samo dob re stvari lahko obstajajo toliko let, :ato vsem ustvarjalcem lednika ob 50-letnici v ime- nu vseh kulturnih delavcev občine Lenari .........------1.....--------1-^--..............- ..... ' .1 1... ■■ ^^..rr-L..............- TEDNIKOVI SODELAVCI KLEPET Z BOGOMIRJEM KOSTANJEVCEM Najstarejši dopisnik Tednika že večkrat smo v Tedniku zapisali, da je markovska fara slovenskemu narodu rodila precej znanih in pomembnih ljudi. Med nji- mi je zagotovo Bogomir Kostanjevec, ki je bil nekaj let sodnik vrhovnega sodišča ta- kratne SFRJ v Beogradu, kot diplomirani pravnik pa je opravljal še nekaj pomembnih služb, sedaj pa jesen svojega življenja deli s prav tako mladostno ženo na Poljski cesti 24 - pri Roku na Ptuju. Rojen je bil 21. novem- bra 1911 v Novi vasi pri Markovcih in kljub 87 letom je še vedno čil in zdrav, dolga leta pa tudi zvest, zagotovo najstarejši dopisnik Tednika. Ko sem ga obiskal je bil v zraku čudovit vonj po pokošeni travi; z ženo Kristino sta namreč pridno grabljala prejšnji dan pokošeno trato okrog hiše: "Dela je vedno dovolj, kot vidite, se okrog hiše in na vrtu zmeraj najde kakšno opravilo. Tega je skupaj 11 arov in z obema rokama moraš poprijeti, če hočeš ohraniti urejenost okolice. Veliko sva doma, poleg vrta imava še nekaj sadnih dreves. Zmeraj kaj počneva ..." TEDNIK: Kdaj pa potem pišete članke? "Zjutraj, včasih popoldne ali zvečer. Rad pišem, zanima me, kaj se dogaja na pravnem področju, redno berem dnevno časopisje, pos- lušam radio in televizijo, spremljam pravno prakso, berem vse zakone in jih proučujem. Tega sem se navadil v mladosti; človek mora spremljati svojo stroko, sicer izgubi z njo stik in potem je konec." TEDNIK: Kaj imate trenutno v žerjavici ali v stroju? "Kakšen stroj, že od nekdaj pišem na roko, tudi tega sem se navadil v mladih letih. Včasih ni bilo teh strojev in računalnikov in si veljal nekaj le, če si znal čitljivo pisati. Sicer pa sem letos napisal že kar nekaj člankov, tri ali štiri malo večje. Veste, redno zasledujem stroko, in če nekaj ugotovim ali izvem, želim, da bi to vedeli tudi drugi. Zasledujem tudi politiko, še posebej domačo, in ni mi jasno, da je neenotnost in zdraharstvo okrog sprave še vedno tako aktu- alna tema. Mislil sem sicer, da so se zadeve malo polegle, potem pa ti pride kot strela z jasnega izjava državnega tožilca Drobnica, da je 27. april dan žalosti in dan komunistične zarote. Nedopustno in nerazumljivo, kako je to sploh mogoče!? Tako pomembna oseba ne bi smela tako grobo blatiti državnega prazni- ka in zgodovinskih dejstev. Strinjam se z dr. Kristanom, nekdanjim predsednikom držav- nega zbora, ki mu je v sobotni prilogi Dela na- Mirko Kostanjevec z ženo Kristino. Nihče mu ne bi prisodil, da se približuje že devete- mu križu. Fotiekatera njegova opozorila. S sosedi in znanci se velikokrat pogovarjam o temah, ki jih preberem v časo- pisu. Se posebej sem vesela, ko vidim v časopisu fotografijo kakšnega znanca ali // .... ././... ......■/../.. ■■ TEDNIKOVI SODELAVCI BREZ FOTOGRAFIJE NE GRE Trenutki, ujeti v sliki Tako kot vse prelomnice in pomembne dogodke v življenju posameznika in družbe, ki so zanimivi za širšo javnost, spremlja no- vinar, jih na svoj način prikaže tudi foto- graf. Največ dela ima takrat, ko se drugi ve- selijo in zabavajo. Proste niso sobote in ne nedelje, telefoni pa zvonijo podnevi in ponoči. Tako kot pri pogledu na neki prob- lem vsak posamenik vidi svoj detajl, svojo plat, tako so različni tudi pristopi in stili fo- tografov. Vsak ima svoj način, lepoto in vrednost. • Foto Žalar na Ilirski 3 deluje v ritmu tem- peramentne Eme Žalar. Tudi pri delu se do- polnjujeta z možem Zvonkom in počasi se vse več v ateljeju mudi tudi sin Bojan, ki obiskuje 3. letnik šole za oblikovanje in fotografijo. Ema se spomni, da s Tednikom sodeluje že od vsega začetka, ko je bil atelje še v Skolibrovi ulici. Včasih me kakšna stranka kar malo "hudo" pogleda, ker ima razvijanje filmov za Tednik kar nekaj privdegijev in je zares hitro. Sicer pa Ema rada dela z ljudmi. To pa pri fo- tografiranju ni lahko. Včasih je koga treba prav nagovarjati, da se pusti fotografirati. Ne- kateri pravijo, da gredo raje k zobozdravniku kot na slikanje. Ema opaža, da ljudje danes ne porabijo veli- ko časa za slikanje, za kar je vzrok najbrž tudi denarna obremenitev. V tujini je običaj, da se mladoporočenci slikajo ure in ure dolgo, pri nas pa kar bežijo z ene lokacije na drugo in treba je veliko spretnosti za nekaj lepih foto- grafij. O načrtih ni hotela govoriti, saj jih bodo počasi sooblikovale tudi sinove želje. Fotografska tradicija pri Hozyanovih sega že v leto 1935. Takrat je Štefan Hozyan st. pričel to dejavnost v Ljutomeru, nadaljeval v Grabah pri Središču ob Dravi, danes pa je nekdanji Foto Elza mogoče najti v ormoškem hotelu pod imenom Foto Host. Vodi ga seveda že naslednja generacija. Za pultom se na- jvečkrat zaklepetava s Štefko, njen brat Štefan, ki ga pravzaprav vsi kličejo Pišta, pa je na- jvečkrat na terenu. Pišta se poleg službenega dela s strankami z užitkom predaja tudi foto- grafiranju za svoj užitek. Najraje fotografira na- ravo. To se tudi vidi na številnih posnetkih, ki jih je prispeval pri oblikovanju zbornikov, različnega propagandnega gradiva, svoje diapo- zitive pa rad posodi tudi šolam. Trenutno pa najljubše motive iz vse občine razstavlja v pros- torih bencinskega servisa OMV. Pišta pravi: "S Tednikom sem pričel sodelo- vati, ko je zanj pisal še mladenič Jože Slodnjak, moj oče pa najbrž že prej. Spremljam ga vsa ta leta, ob jubileju pa iskre- ne čestitke in še na mnoga leta." Pri fotografiranju se zgodijo najrazličneše za- bavne reči. Ena takih je bila, ko so pri matičarju dve uri zaman čakali na poročni par. Prikazal se je ženin in izjavil: "Čas je naš največji sovražnik in mi ga bomo premagali! Nevesta je pri frizer- ju, pridemo čez dobro uro!" In res so prišli. Pri neki drugi poroki se je nekdo ponorčeval iz Pištove bele tunike, ki jo je včasih nosil: "Dobro, da zdaj lahko vse opravimo na enem mestu. Celo župnik je že tu." vki \ Šlctai\ ll.oxyai\ pred pusiiclki, ki dela BRALCI O TEDNIKU Joco Tarbuk, dipl. sociolog, Perutnina Ptuj: "Najprej čestit- ke za Tednikov častitljivi juhilej. Tednik redno spremljam kot hralec in po službeni dolžnosti. Z veseljem ugotavljam, da se tudi Tednik po oblikovni plati prilagaja novim tehnologijam, po vsebinski plati pa poskuša raznovrstno informirati mnoge bralske javnosti na kar velikem geografskem območju. Menim, da kar uspešno spremlja aktualne dogodke na našem območju in za- polni svoj informacijski prostor tiskanega medija v celoti. Ne bi rekel, da v časopisu kaj primanjkuje. Nasploh sem mnenja, da smo v Ptuju in okolici ljudje kar dobro informira- nih o vseh dogodkih." (fBJ Ivanka Petršič, kmetovalka, Domava "Tednik imamo naročen in ta- koj, ko ga poštar prinese, ga preberem. N a j p r e j osmrtnice in Osebno kroni- ko, nato članke, ki pišejo o naši občini, ter ostalo. Ce mi je kateri članek še posebej všeč, časopis tudi shranim." (MS) Marjan Petršič, prodajalec, Domava "V Tedniku na- jprej preberem uvodnik in za- nimivosti iz naših krajev, želel pa bi tudi več gospodars- kih tem, o težavah, s katerimi se srečujejo podjetja in zaposleni. Uspeva vam, da je Tednik družinski časopis, namenjen vsem generaci- jam. Mogoče bi lahko imel nekoliko višjo ceno in še kakšno stran zraven, več humorja in tematske članke. Ostanite še naprej od TEDNIKOVI SODELAVCI STANKO KOSI JE FOTOGRAF ZE VEG KOT 50 LET S Tednikom praznuje tudi Stanko Kosi Tednikovi praznični dnevi so tudi praz- nični dnevi znanega ptujskega fotografa Stanka Kosija, ki je ptujski fotograf od leta 1948, pred tem pa je dve leti delal v Ormožu v ateljeju Polak, ki je bil takrat še eden redkih, če še ne edini fotoatelje, kjer se je delalo z dnevno svetlobo. Atelje še danes stoji v Skolibrovi ulici in lahko bi ga obnovili kot svojevrsten spome- nik tehniške kulture, tako kot so to naredili Celjani s svojim Pelikanom. Fotografske obrti se je Stanko Kosi izučil pri legendi ptujskih fotografov Francu Langerholcu, kjer je delal od leta 1948 do 1968, ko je odšel na svoje. Fotoatelje je odprl na Trgu mladinskih delovnih brigad (današnjem Mestnem trgu), kjer je še danes. Do lokala je bilo v tistih časih zelo težko priti, bližina centra mesta pa je bila najprimernejša lokacija. Za poklic fotografa se je odločil leta 1946. V ateljeju Polak je takrat že delal stric To- nčk, ker pa je bilo v družini veliko otrok, je bilo treba čim prej pričeti delati, ker pogo- jev za študij ni bilo. Kot samostojni foto- graf je v svojem ateljeju največkrat v objek- tiv ujel "komercialne motive" oziroma je fo- tografiral po željah strank. Včasih pa se je le našel motiv tudi za njegovo dušo in tako os- taja še danes. Največ je bilo portretov, precej porok, družine pa so se v tistih časih nasploh veliko več fotografirale kot danes. Hvaležne stranke so bili vojaki, veliko je bilo tudi fotografiranja za najrazličnejše dokumente. Na teren pa so ga klicali na- jrazličnejši dogodki, kot so različna slavja, gasilske prireditve, poroke na domu, cer- kvene prireditve, obhajila in birme. Pri slednjih žal zadnje čase prihaja do nekate- rih nevščenosti, ker se ob teh priložnostih pojavi tudi do deset fotografov in 'fotogra- fov' od blizu in daleč, ki se, da bi prišli do zaslužka, lotevajo strank na načine, ki po- menijo razvrednotenje fotografskega dela in poklica. Otroški posnetki ostajajo njegov najljubši motiv. Pri portretu, pravi, da je najtežje vzpostaviti stik z osebo, ki se želi fotografi- rati. Vsak se, ko sede na stol in se prižgejo luči, do neke mere počuti napeto. Šele ko se treme otrese, so dani pogoji za dober posne- tek. Vso aktivno delovno dobo, ki jo je končal leta 1992, se je Stanko Kosi izobraževal. Končal je šolo za vodilni kader v obrti, op- ravil mojstrski izpit, ki je bil v tistih časih še obvezen za delo v obrti. Udeležil se je tudi številnih strokovnih seminarjev za fo- tografe doma in v tujini. Je tudi član mednarodnega združenja portretnih foto- grafov, ki je organizator različnih zanimi- vih srečani. Med drugim Je organiziralo Stanko Kosi s sinom Milkom tudi ribiško srečanje in vsakič je bil Stanko Kosi med najboljšimi. Po njegovi zaslugi se bodo portretni fotografi letos srečali ob enem od ptujskih ribnikov. Ob trdem in napornem delu v ateljeju in na terenu, zaradi česar je včasih trpela tudi družina, je Stanko Kosi našel čas tudi za aktivno družbeno delo. Bil je predsednik sindikata delavcev v obrti, dva mandata predsednik Obrtnega združenja Ptuj in je tudi njegov ustanovni član, aktivno je delal v organih Gospodarske zbornice, kot prvi obrtnik pa je bil tudi odbornik zbora združenega dela in vodja delegacije v časih, ko se je sprejemala zakonodaja, ki je po- membno prispevala k ureditvi socialne var- nosti obrtnikov. Prepričan je, da tudi danes ni uspešnega obrtnika brez trdega dela. Us- peha ne prinesejo poslovna torbica, mobitel in drag avtomobil, potrebno je še kaj druge- ga. Na rezultate svojega dela gleda s pono- som, kot je ponosen tudi na priznanja, ki jih je prejel: zlato plaketo Obrtne zbornice Ptuj, srebrno plaketo Gospodarske zborni- ce, kot prvi obrtnik pa je prejel tudi državno odlikovanje - red dela za zasluge za narod s srebrno zvezdo. Čeprav je že šesto leto med upokojenci, ne miruje, še vedno ga lahko s fotoapara- tom srečamo na najrazličnejših dogodkih. Na nekatere prihaja zaradi iz potrebe, na druge, da naredi še kak posnetek. Ponosen je, da obrt nadaljuje sin Milko, s katerim sta se dobro ujela v zadovoljstvo obeh. Ob 50-letnici želi Stanko Kosi Tedniku vse najlepše, čestita prejšnjim in sedanjim sodelavcem. Z vsemi se je rad družil in se še rad druži. Še v bodoče želi vsem veliko uspeha. V sebi pa ohranja lepe spomine tudi na prvi obisk Tednika, ko je bil urednik Anton Bauman, ki je takrat imel v svoji sobi čudovito pohištvo. Čez čas ga je g. Kosi kupil na licitaciji, ga nekaj časa imel v svojem ateljeju, sedaj pa ga ima spravljenega doma. Ob 30-letnici obrti in več kot 50-letnem druženju s fotoaparatom Stanku Kosiju čestita tudi naše uredništvo. MG ENIGMATIK EDI KLASINC 1055 križank za Tednik čeprav je rojen pred skoraj 57 leti na Go- renjskem, je od mladih let čisto pravi Štaje- rec, Ptujčan. Z družino - oče je bil pozneje znan ptujski zobozdravnik, mati pa trgovka - so se v Ptuj preselili leta 1958; Edi se spo- minja, da so ravno tisto leto na Ptuju odprli novi most čez Dravo. Njegova prva zaposli- tev je bila ptujska tiskarna, ki ji ostaja zvest še naprej in kjer se je od ročnega stavca pov- zpel do tiskarskega strojnika. Dobro ga poznam od leta 1972, odkar sem pri Tedni- ku, in zame je skoraj vedno enak: veder, nasmejan, pripravljen za svežo šalo in za kakšno svežo politično temo. Nikoli ga še nisem videl slabe volje in morda je prav za- radi tega med prijatelji in sodelavci tako priljubljen. TEDNIK: Edi, kako si začel in pozneje doživljal leta druženja s Tednikom? "Vsekakor lepo. Spominjam se časopisov v šestdesetih, sedemdesetih letih, nekoliko manjši format je imel. In ker je bila enigmati- ka moj konjiček od šolskih let, mi žilica ni dala miru. Kmalu sem vzpostavil stik s takrat- nim urednikom Antonom Baumanom, in če se ne motim, sem svoje prve križanke za Tednik izdelal leta 69 ali 70. Takrat so bili to še klišeji, vse smo metirali ročno, šele pozneje je prišel film in računalniki, kar je zadevo bistveno olajšalo. In od takrat se od Tednika nisem nikoli ločil, vključno s tole jubilejno je to že moja 1055. križanka, odkar sem jih seve- da začel uradno šteti; veliko pa sem jih izdelal še pred tem." TEDNIK: Koliko časa pa ti vzame izdela- va ene križanke? "Če sem spočit in dobre volje, porabim za križanko vsaj eno uro, včasih tudi manj, mno- gokrat pa zaradi zahtevanega gesla tudi precej več." TEDNIK: Ugankarstvo oziroma enigmati- ka pa ni tvoj edini bobi, poznam te kot vne- tega ribiča in veseljaškega harmonikarja. Kako bi rangiral svoje hobije, čemu bi dal prednost? "Na prvem mestu je vsekakor enigmatika, na drugo mesto bi postavil ribištvo, na tretje pa tako, kot si rekel, glasbo. Služba in enigma- tika sta resno delo, ki te precej izčrpa, in ni ga Naš Edi v delovnem elementu. Zmotil sem ga, medtem ko je nastajala 1055. Tednikova križanka. Foto: M. Ozmec lepšega, ko grem takole ob jutrih, tu in tam tudi ob večerih, za Dravo na podusti ali v ri- bnik na krapa, da si malce spočijem živce. Ka- darkoli se mi ponudi možnost, pa tudi zaigram na svojo elektronsko harmoniko. Ljudje me vabijo na zabave, piknike, obletni- ce, zelo pogosto igram na raznih izletih. Sicer pa naj povem, da sem pred leti za svojo itali- jansko elektronsko harmoniko odštel toliko, kot je takrat veljal popularni Tičo'." TEDNIK: Izdelovanje križank je danes precej drugačno, kot je bilo včasih, morda sodobnejše? "Pa še kako se je vse spremenilo. Včasih sem si na papir ročno risal šablone in potem polnil kvadratke z besedami ali praznimi polji. Po- tem sem v tiskarni vse skupaj spravil na kliše, kar je bilo precej zamudno. Danes, v dobi računalništva, pa imam sodobni računalnik, v katerega sem vnesel več kot 200.000 različnih besed, tudi program za to je računalčničar iz- delal po mojih navodilih in je nekaj posebne- ga- Doma imam kartoteko z več kot 30.000 ges- li, kartoteke s podatki o okoli 35.000 filmih, posebej imam arhivirane glasbenike, športni- ke in športne dosežke. Skupaj imam zagotovo več kot 100.000 različnih kartotek z na- jrazličnejših področij." Naj ob koncu dodam, da je med pogovo- rom zazvonil telefon. Pozneje mi je povedal, da je klical nekdo, ki ni vedel besede v eni od križank. Takih klicev ima ob popoldne- vih, še posebej pa ob koncih tednov izredno veliko, a nikoli ne godrnja. Vsakomur rad pomaga, če le ve. Da česa ne bi vedel? To se Ediju menda ne more pripetiti! M. Ozmec Tednikova nagradna križanka Za nagradno križanko ob Tednikovi 50-ietnici bomo podelili 20 nagrad v skupni vrednosti približno 100.000 tolarjev: 1. nagrada: 30.000 tolarjev 2. nagrada: 20.000 tolarjev 3. nagrada: 10.000 tolarjev 4. - 6. nagrada: celoletna naročnina na Tednik 7.-10. nagrada: polletna naročnina na Tednik 1 11. -13. nagrada: čestitka na Radiu Ptu\ ^ A*, nagrada-, za dokumente m 15. - 17. nagrada: mali oglas do 10 besed v Tedniku 18. - 20 nagrada: mali oglas do 10 besed na Radiu Ptuj. Rešitev križanke je geslo, ki ga dobite iz črk na označenih poljih (številke od 1 do 21). Rešitev napišite na kupon, ga prilepite na dopisnico in prinesite ali pošljite na; Radio-Tednik, Raičeva 6, p.p. 95, Ptuj, do 30. junija 1998. Rešitev brez kupona pri žrebanju ne bomo upoštevali. Imena izžrebancev bodo objavljena v Tedniku, ZA KRATEK CAS