Ithaj« vsakdan
hi praznikov,
Issued daily esaept Saturday«, Sundays and Holidays.

PROSVETA
glasilo slovenske narodne podporne jednotê
Ursdnliki la apravaiékl prostori: M67 South Uwndals Ava.
Of fies of Publication: 1857 South Lawndal* Ava. Tslaphoaa, Rttkwsll 4004
LETO—YEAR XXX
Cona lista jo 96.00
a» CU—f.
líSrííS CHICAGO» ILU PONPBLJBK, 10. DECEMBRA (DEC. 20), 1937_Subscription »6.00 Yearly STEV,—NUMBER 247.
Accepta nos for mailing at special rate of poeta«« provided for In sP<tloa 1101, Act of Oct I. HIT, euthorised on Jone 14, !»!>.
Nižja kongresna zbornica | pokopala mezdni načrt
Kombinacija konservativnih demokratskih kon- Obravnava nrhti ril. grešnikov iz južnih držav in republikancev UDraYliava Pr0U
dar jem zaključena
enotno nastopila proti Rooseveltovi admini straciji, ki je priporočala načrt v sprejetje. Veliko veselje v taboru reakcije. Senat sprejel zakonski osnutek federalne kontrole poljskih pridelkov
■ Washington, D. C„ 18. dec. — Predsednik Roosevelt je doživel nov poraz, ko je nižja kongresna zbornica sinoči zavrgla zakonski načrt minimalne mezde in maksimalnega delovnika 216 proti 198 glasovom. Konservativnim demokratskim kon-fresnikom iz južnih držav so se pridružili člani republikanske manjšine in porazili načrt.
Osnutek je bil nato poslan od-seku za delo, da ga pokoplje. Zelo dvomljivo je, da bi ga skušali Rooseveltova administracija ponovno potisniti na dnevni red, ko se kongres sestane v rednem usedanju v januarju. Roosevelt je v svoji poslanici, katero je naslovil kongresu, ko se je se-stai v izrednem zasedanju 15. novembra, i zreč no priporočal sprejetje zakonskega načrta minimalne mezde in maksimalnc-fi delovnika.
Zdaj vse kaže, da bodo tudi ostali zakonski načrti, za katere se je izrekla Rooseveltova administracija, zavrženi. Stanovanjski načrt, katerega je predložil kongresnik Steagall, bo sedaj prišel na razpravo. Kongres bo zboroval do prihodnje srede, ds reši še nekatere stvari, potem ps si bo vzel odmor.
Poraz mezdnega načrta je bil tudi udarec Johnu L. Lewisu, načelniku Odbora za industrijsko organizacijo, ki ga je podpiral. William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, ga je pobijal.
Mezdni načrt Ameriške delav-ike federacije, ki naj bi nadomestil onega, ki ga je podpirala Rooseveltova administracija, je kil zavržen zadnji četrtek s 162 Proti 131 glasovom. Ta je določi minimalno plačo 40 centov to uro in maksimalni delovni teden 40 ur.
Reakcionarni demokratski kongresniki z juga, ki so od začetka vodili silno opozicijo proti mezdnemu načrtu, se veselijo zmage, nasprotni tabor pa j« razočaran. Potrta je zlasti toogresnica Mary T. Norton, aačeinica delavskega odseka nižje kongresne zbornice, ki se je «Ino trudila, da je načrt spravila na dnevni red.
Washington, D. C„ 18. dec.— z proti 29 glasovom je senat »">oči sprejel zakonski načrt fe-bralne kontrole poljedelskih PridHkov. Ta je bil sprejet v **ji rWnici 11. decembra. Nato določa prisiljeno kontrolo Pridelka pAenice, koruze, bornai*, tobaka in riža. Osnutka, ki "t* biU nprejeta v senatu in niž-
ibornici, se nekoliko razliku-JU. t<xla te diference se bodo «ravnale na sejah konferenčnih «*kov ot>eh zbornic.
Wor William H. King, de **rat iz države Utah, je stavil J^log, da se načrt vrne polje-flfl»krmu odeeku višje zbornice * pričakovanju, da ga bo ta po-,IM polico, toda predlog je
»til
»OTT)
poraien a 57 proti 29 glaso-
Sloviti italijanski
letalec se ubil
T;*t. Italija, 18. dec. — Ma-1 m»*.rU> Rovia, aloviti Itali-** letalec, ki ae je udeležil pokta iz Italije v Chi-cred nekaj loti, katerega * u»dil m srka I Halo Balbo. r**1. ko j« bombno letalo v r* tr^ik, v goro v bližin ima in
Ja m*.
tSf,
/
v goro v *e vnelo. Poleg Rov isa
Stavka delavcev kavčuka v Parizu
Stavkarji zahtevajo odpravo prigan jažkega sistema
Pariz, 18. dec. — Okrog 1800 delavcev je "obsedelo" v tovarni Goodrich Tire & Rubber Co.
Colombesu, predmestju Pariza. Kompanija pravi, da so delavci zastavkaii v znak protesta, ker je odslovila nekega Rusa zaradi širjenja komunistične propagande.
Uradniki unije kavčukarskih delavcev pa so izjavili, da je bila sedeča stavka oklicana, ker je kompanija odklonila zahtevo glede odprave Bedauxovega pri-ganjaškega sistema. Charles E. Bedaux, ameriški inženir in prijatelj vojvode VVindsorja, bivšega angleškega kralja, si je nakopal sovraštvo francoskih delavskih organizacij zaradi pri-ganjaškega sistema, ki ga je izumil in katerega uvajajo nekatere kompanije v svojih tovarnah. -
Delavska federacija v Balti-moru, Md., je pred nekaj tedni sprejela resolucijo, v kateri je ožigosala Bedauxa kot največjega sovražnika delavcev. Resolucija je takoj dobila odmev. Bivši angleški kralj, ki si je izbral Bedauxa za vodnika, ko je nameraval priti v Ameriko, da bi proučeval ameriški industrijski sistem, je preklical obisk.
Istočasno kot kavčukarski delavci so zastavkali tudi delavci pariških pekarnah in trgovinah z živili. Cez 1500 delavcev je šlo v boj za zvišanje mezde in izboljšanje delovnih pogojev. Premier Camille Chautemps je takoj imenoval posebno komisijo in ji poveril nalogo, naj poravna konflikt med stavkar j i in delodajalci.
Porota spoznala obtožence za krive
Springfield, III., 19. dec.—Federalna porota je včeraj spoznala 36 rudarjev, članov progresivne rudarske unije, za krive, kar jim. je očitala obtožnica—da so se v boju s Lewisovo unijo posluževali terorizma. Uničevali ao z dinamitom tovorne vlake in tako obirali promet pošte in meddržavne trgovine.
Obtoženci, ki ao bili doalej na svobodi pod kavcijo, so bili po izreku porote odvedeni v zapor. Obsodba bo izrečena v sredo. Maksimalna kazen je štiriletni zapor in plačitev $20,000. Obravnava, ki je bila v soboto zaključena, ae je pričela 15. novembra.
Japonska poslala protest ruski vladi
Japonski podaniki aretirani v Rusiji
Tokio. 18. dec.—Tokijska vlada je včeraj naslovila noto sovjetski vladi, v kateri odločno protestira proti ruski policiji, ker je aretirala in pridržala večje število japonskih podanikov. Nota zahteva, da mora sovjetska vlada takoj odgovoriti na protest.
Protest poudarja, da so sovjetske avtoritete storile nekaj, kar ne bi smel napraviti nihče
v	državi, ki se ponaša s svojo civilizacijo In kjer ljudske pravice ščiti ustava, ker so aretirale japonske podanike in jih držijo tf ječah brez obravnave.
Veliko število japonskih podanikov je bilo aretiranih v zad njih tednih na obtožbo špiona že. toda sovjetske avtoritete ni ao podprle obtožb z dokazi, pra
vi	japonaki protest. Tokijska vlada je ifrmignila, da bo pod vzela odločne korake, če bo M<» kva ignorirala njen proteat.
Izginola Američana v sovjetski ječi?
V Washingtonu dvomijo, da sta ameriška državljana
Moskva, 18. dec. — Iiveatlja, glasilo sovjetske vlade, poroča, da sta bila mož in žena, ki ata dospela v Rusijo z ameriškim potnim listoQi| pridržana na podlagi .aumnje, da sta bila v vohunski službi sovjetski vladi sovražne države. List sicer de-finitivno ne trdi, da sta bila Donald L. Robinson in njegova žena, ki sta pred nekaj tedni mi-steriozno izginila iz nekega moskovskega hotela, aretirana, temveč da ao bili podvzeti koraki, da se ju aretira.
Ameriški uradniki v Moskvi iz tega sklepajo, da sta pod policijskim nadzorstvom in da ju avtoritete zaslišujejo, možno pa je tudi, da sta v zaporu. Vest v glasilu sovjetske vlade je povečala zagonetko.
Washington, D. C., 18. dec. — Zanimanje ameriške vlade za a-fero dveh zakoncev pod imenom "Mr. in Mrs. Donald L. Robinson" iz New Yorka, ki sta bila aretirana v Moskvi, se je izpre-menilo v radovednost. Ker sta prišla v Rusijo s ponarejenim potnim listom, nista po sodbi nekega urstdnika v državnem departmentu ameriška državljana.
Tu sploh ne verjamejo, da bo identiteta dvojice kdaj ugotovljena. Potni list sta dobila pri tajniku newyorškega okraja, ne v federalnem uradu, ki izdaja potne liste. A ko bosta dokazala, da sta ameriška državljana, se bo moral državni department zavzeti za oba, dasi jima preti pro-sekucija zaradi dobave sleparskega potnega lista, ako se vrneta v Ameriko.
sta izgubila življenje »e dva druga leuka, ki »ta bila i nji«.
Dva ierifeka d epu-tija obštreljena pred Fordovo tovarno
Kansas City, Mo., 18. dac. — Dva šerifska deputija sta bila včeraj obatreljena v bitki med petimi možmi in Fordovimi stražniki, ki no spremljali etav-kokase, ki sa niao hoteli pridružiti stavki, domov, Stavko je o-klieaia avtna unija v tukajšnji tovarni Ford Motor Co., da iz-vojuje priznanja. Deputija ata izjavila, da ne vaata, kdo je stra-Ijasi. Povedala ata. da je petori-ca mož zahtevala, naj preiščeta avtomobile, v katerih ao se vozili atavkokazi. da ugotovijo, ali nosijo orožje. Takrat ao počili streli in krogle ao ranile depu-Uja.
Mornarji spoznam za krive upora
Zagovorniki zahtevajo novo obravnavo
Baltlmore, Md., 18. dec.—Štirinajst mornarjev, ki ao zastavkali na vladnem tovornem par-niku Algicu, ko ae je nahajal v pristanišču zunanje drŽave, je bilo spoznanih s% krive kršenja 147 let starega trot i punta rske-ga zakona. Obravnava ae je vršil* pred federalnim sodiščem in porotniki ao po 0veurnem posvetovanju podali svoj pravo-
Sodišče je odložilo obsodbo, ker ao zagovornici obtožencev zahtevali novo obravnavo. Zaslišanje se bo obnovilo v ponde-ljek. Zakon določa maksimalno kazen pet let zapora in plačitev denarne globe $1000.
Argument zagovornikov je bil, da je bila stavka mornarjev le proteat proti najetju stavko-lomcev pri nakladanju tovora na parnik, ko je pristal v Mon-tevideoju, Urugvaj. Poudarjali ao, da ao mornarji storili le to, kar delajo drugi > delavci, ko i-majo opraviti a atavkolomci.
Federalni tožita; je dejal, da nimajo mornarji pravice do stavke in ne smejo kršiti ameriških zakonov n« glede, kje se nahajajo. Stavka]je prepovedana povsod in v vseh okolnostih. "Ako boste oprostili obtožence, bo to pomenil, da nočete zaščititi življenj» potnikov na ameriških parnikih," je dejal prose-kutor porotnikom. "Kapitan par-nika je imel popolno pravico, da z železno roko ukroti uporne mornarje."
Mpwaii
GREEN MORA ODNEHATI V BOJU.
PRAVI_LEWIS
Spor v vrstah organiziranega delavstva ne bo kmalu končan

I n in liati h rJLSllllin
Lojaiisn v uirnzm na teruelski fronti
Fašisti se umaknili z utrjenih pozicij
Pariz, 18, dec.—Španske vlad-ske vladne čete v okolišu Terue-la ao konaolidirale pridobitve, ki ao jih doaegle v ofenzivi v zadnjih dneh. Tako ae glasijo poroči ls, ki ao prišla v Pariz. Ta go-vorijo, da fašisti niao mogli vzdržati pritiska lojallstov in da so se monUi umakniti z nekaterih utrjenih postojank na tej fronti. Lojaliati so prodrli že daleč na ozemlje, ki je bilo doalej v rokah sovražnika. Vest is fašističnega vira priznava, "da so prodrli skozi naše obrambne linije na več točkah."
Uradni komunike, ki ga Je pravkar objavila španska vlada, govori, da so bile vojne operacije njenih čet pri Teruelu In vantu uspešne. Zdaj utrjujejo pozicije, ki so jih zasedli v teku ofenzive. V bitki, ki ae je vršila v bližini Levanta, ao bili fašisti poraženi. Veliko število u|K>rni-kov je bilo ubitih in ranjenih, poleg tega pa so lojaliati ujeli 218 fašističnih vojakov, med te-me pet častnikov.
Istočasno Je bila objavljena veat, da ao španski letalci Z bombami napadli vlake, na ka-terih ao ae vozile fašistične čete ns fronto v Teruelu. Možnost je, da bodo lojaliati zeaedli Te-ruel, ki je v fašističnih rokah Mesto je odrezano od vseh strani.
tllinoiški rudarji zahtevajo odškodnino od Lewi »a
Du Quoin, 111., IS dec. — George W. Dowel I, pravni svetovalec Progresivo* rudarske unije, Je včeraj naznanil, da bo vložil tožbo proti Johnu L. I¿*wlau, predaedniku rudareke unije IMWA, K Kdmundeoiiu, pred-sedniku iillrtoiakega rudarskega dlatrikta t MWA. In drugIm u-radnlkom in agen um» te unije za odškodnino v vsoti $670,000 Dowell je dejal, da ta vsota predstavlja izgubo zaslužka 190
JEKLARSKI MAG-NAT OŽIGOSAN
Pittsburgh, Pa., 18. dec—John L. Lewis, načelnik Odbora za Industrijsko organizacijo, j« v svojem govoru na konvenciji jeklarske unije udaril po Wlllla-mu Greenu, predsedniku Ameriške delavske federacije, Obdolžil ga je, da on ovira spravo mtd obema taboroma in zahteval, da mora odnehati v boju proti CIO. Dalje jo izjavil, da ne verjame, da bo mirovna konferenca, ki ae prične prihodnji torek med re-prezentanti CIO In ADF, končala konflikt v vrstah organiziranega delavstva.
Lewis Je govoril pred delegati in velikim številom posetnlkov, ki so zasedli galerije v dvorani, kjer se je vršila konvonoija. Njegov govor je izzval viharno odobravanje. Dejal je, da v A-meriki ni aile, ki bi mogla ustaviti pohod organiziranih delavcev.
"Ameriška delavska federacija mora aprejeti vse unije CIO ali pa nobene," je rekel Lewis, "Osebno ml je znano, da Ima Green pokvarjen želodec, zato ne moremo pričakovati od nJega, da bi prebavil 4,000,000 delavcev, ki »o v unijah CIO, Njegova mentallteta Je prav taka kot njegov želodec."
DeJaffttJe Ju obiskovalci »9 vzeli Lewisovo izjavo, da Je bilo Ameriški delavski federaciji dano na izbiro, ali naj sprejme vse unije CIO aH nobene, z navdušenjem na znanje. "Unije CIO s Svojimi 4,000,000 člani so pripravljene stopiti v ADF, kar pa so njeni voditelji odklonili," je rekel Lewis. Pripravljeni so bili! sprejeti le milijon članov sedaj in pozneje, če bi te prebavili, o-stale. Mi še vedno vztrajamo pri zahtevi, da morajo biti vsi aprs-jetl."
l*wis je vzel ns piko vodite-' IJe Malega Jekla, zlasti Toma Girdlerja, predsednika Republic Hteei Corp. "Glrdlerjevo ime Je povezano z imenom morikc, ker Je pobijal naše člane. "Ta unija, kakor krščanska cerkev, Je bila ustanovljena s človeško krvjo. Nihče naj ne misli, da bodo morilci Girdlsrjevegs kova uničili to unijo, če bodo pobijali njene člane. Ameriški delavci bodo korakali naprej In njih pohoda n« bodo ustavili sovrnžnikl. Javnost ve, kaj vi mislite, kajti vaš glas ae prvič ališt po vsej deželi."
^mm^mm-mm^mm^^mmmm
Delavske irtve
poiara v tovarni
Chicago, IK. dec.—Tri dels v-ke so pod legle opeklinam, ki ao Jih dobile, ko Je izbruhnil ogenj v tovarni Superior Match Co. Vse tri so umrle včeraj v bolnišnici Passavarit. Bile so Jean l*asky, stara 19 let, Anna Monde, stara 21 let in Catherine Ter lesk I, stara 10 let Pet dru-glh delavk Je dobilo težke opekline In se nahajajo v tej bolnlš-nkf. Njih a tanje je kritično Kako Je ogenj, ki Je povzročil škodo $60,000, nastal, še ni ugotov-IJeno.
rudarjev, članov Progresivne rudarska unije, katerim Je bilo na prltiak I*wlse In drugih u-radnikov od rečeno delo v premogovniku Majeatk, ki Je laat Pealiod? Coal Co. Ta kompanija ima pogodlio z I*ewlaovo unijo. Ikmell je dalje naznanil, da bo zahteval od l*wiaa obračun, ker je potegnil vsoto $1*00,000 ls blagajne avoje organizacije In izrodil blagajni Odbora za Indu-atrijsko organizacijo.
Domače vesti
Popravljena čikaAka veat
Chicago. — Ko amo v petek poročalu o ognju v hiši rojaka Blaža Kaltingerja na "stari Centri", Je zlodjevi tiskarski Škrat požrl tri vratice one vesti in naredil na koncu grdo nelogičnost. Konec se mora glasiti: "V pogoreli hiši je stanoval tudi rojak l,eo Bruce in izgubil je vse, rasen obleke, katero so odnesli na sebi on, njegova žena in sin, ko ao odšli na delu."
Novice Iz Mlnneeote
V Hlbbingu bo v torek, dnu 21. decembra, ob dveh zjutraj (centralni čas) oddajan slovenski radioprogram. Poleg drugih bosta v tem programu nastopila tudi Frankie 8molts in Julija Baraga. Frankie Je sin Mary Smoltzove, dolgoletne tajnice društva »22 SNPJ v Chisholmu. Da bo program oddajan tako pozno ponoči, je vzrok ta, ker se drugače ne dobi brezplačno. Oddajan bo s postaje WMFG, ki ima 1210 kiloclklov ln se lahko sliši po vsem severnem in srednjem zapadu.—Frank Zgonc, ki je bil ponovno izvoljen za aider-mana, In Joe A. Mertel, Izvoljen za podsodnika na Elyju, kakor smo že poročali, sta oba člana društva 268 8NPJ. — V letošnji lovski aesoni na srne v okolici tilyja je bilo Izdanih 55,0(H) lovskih licenc, tods na vsakih 200 lovcev Je padla komaj ena srna, kot poroča The Rjy Miner z dne 0. dec. — Pred okrožnim sodiščem v Vlrginiji je U. de cembra prejelo 14 Slovencev ln Hrvatov državljanske prsvlce.
Nov grob v Pennl
Yukon, Pa.—Zadnje dni Je tu umrla Ana Učakar, rojena v Za gorju ob Savi. V Ameriki Je bi vala 80 tat In tu zaptifea onip-šeno hčer. Pokopana Je bila civilno 10. decembra na Old Ma dison pokopališču.
Star Amerikaner umrl v starem kraju
I^orain, O. — I^oulse Konte, članica društva 17 SNPJ, Je prejela žalostno vest, da Je 4. decembra v Metliki v Beli Krajini umrl njen oče Martin Mo-lek v starosti 78 let. Pokojnik Je bil rojen v Bojanji vasi ln svoja mlada leta Je preživel v Ameriki in sicer v za pad ni h državah Colorado, Utah In Montana. U-deložil se Je tudi špansko-ameri ške vojne. Oženil se je v Ameri ki in do malega pred 40 leti je odšel z družino v stari kraj in si kupil hišo v Metliki. Žena mu Je umrla pred petimi leti. V Am« rlkl zapušča dve hčeri — l^oulae Konte v Uirainu, O., in Mary Mazelj v Canorisburgu, Pa. • v starem kraju |m sina Franka Molka.
Milwauftke novice
Milwaukee, — Dne II. dt*. Je v bolnišnici umrl Frank X. Ve rs nič, bivši lastnik ln urednik tednika Slovenije in aktiven kulturni ter društveni delavec v milwauški naselbini. Podlegal Je raku v grlu. Veranlč Je bil star 40 let In rojen Je bil v Slratgonj elh na Dravakem polju na HjmmI nJem Ätajerakem Nekaj let je študiral v gimnaziji in bil Je bančni uradnik v Ljubljani, ko je pa prišel pred 25 leti v A me rlko, Je začel časnikaritl najprej pri ¡Kikojnem Narodnem veatniku v Duluthu in potem je ustanovil avoj list v Milwaukee-ju. katerega je |h> vojni prodal komunistom. Tu zapušča ¿eno in dva otroka —. Dalja Je v bolnišnici umri Math ftiukel, star Ml let in doma ml Kemlča v Beli Krajini. Vzela ga Je sladkorna ifolezen. V Ameriki Je bil Ml let in vodil Je mesnko (er grocerij sko prodajalnlro. Tu zapušča le no, dva ainova in tri hftrre, v Chuholmu, Minn., brata In v J«»Iletu tri sestre.—Nadalje. Je umrla Antonija Certvetnlk, ala ra 67 let In doma Iz Gornjega grada na Atajerakem " V Ameri ki je živela *4 let in tu zapušča moža, dva ainova, dve h<Vrl,
¿*lj0 as ». »UnaU
KAPITALISTIČNI SISTEM POVZROČI KRIZO
Vse gospodarske pridobitve zadnjih dveh let izginile
torijskTTprofe.
sor dol2i cio
New York. — Meščanski "učenjaki". in drugi podporniki kapitalizma iščejo vzrokov za nagel potop dežele v novo krizo povsod drugod, ampak samo tam ne, kjer se Je v rosnicl (skotila: v samem obatojočem sistemu. Najprvo so zagnali krik, da jo je zakrivila Rooseveltova administracija z raznimi zakoni, predvsem z davčnimi In delavskimi, s "groženjem" veleblsnl-•U in pa, ker ne balancira vlad-mga proračuna.
Sedaj, ko je Rooseveltova administracija Že skoraj na vaej črti kapitulirala pred ameriškimi "ekonomskimi rojalistl", katerim obljublja koncesije na vreh straneh, toda gre kriza nemoteno naprej, pa so razni "u-čenjaki" na univerzah, v uredništvih meščanskega tiska in diugih leglih kapitalistične pro-imgande prišli na dan s novo "tezo". Ta teza ali argument Je, da Je krizo zakrivil — CIO t Med temi učenjaki je tudi profesor Harold G. Moulton, direktor ekonomske raziskovalne organizacije Brookings Instituta v Washingtonu,
On pravi, da Je aedanja kriza prišla vsled prenaglega dviganja plač kot posledica organlia-Uirlčnih aktivnosti CIO. Po sod-1)1 tega modrega učenjaka «o visoke plače izgnale kvišku cpne življenjskih potrebščin In drugih Industrijskih produktov in posledica Je ekonomakl zastoj o-žirom« "paraliziraiije kapitala".
"Situacija je bila idealna v letih 10114-36," pravi učeni profe-«or, "V tej dobi so se pleče po-čssl dvigale, cene stsle na približno enaki stopnji, 'efficiency* (Izpopolnjenost produkcije in prlgnnjaštvo) pa Je naraščala."
Vso to "Idealno" situacijo pa Je prevrnil CIO, ker Je forslral navzgor mizerne plače in vsled tegs tudi produkrljske stroške In cene.
Situacija je bila res "Idealna", ampak ne za delavstvo, '(efficiency' je tako hitro naraščala, da Je daleč zadaj pustila počasno dviganje plač. Tudi cene IKitrebŠčin niso stale na mestu,, Še I »olj pa ao rasli prof iti. lansko leto so na primer profit! dosegli točko Is leta 1020, ne pa produkcije, še manj pa uposle-
IlOSt.
Situacija Je bila tore j res nad-vre "idealna" — za kapiUliatlč-ni razred. In sicer toliko idealna, da Je od same Idealnoati ta-korekoč kar čez noč štrbunknlla v prepad. Decembrakl buletln Itockefeilerjeve National City banke pravi, da nI bil padec blz-rite« — produkcije' — še v no-be ni krizi v vsej zgodovini A. merike tako nagel ln velik kakor Je bil v |»rvlh treh mesecih _ oil sredi avgusta do aredl novembra — sedanje deprealje,
lllzniški indeks New York Times« pokazuje padec produkcije in trgovino nad 25 pointov — na točno kakor je bila pred dvema letoma. Vzelo Je le nekaj nad tri mesece, da ao bile uničene vse gos|M»darske pridobitve zeditjih dveh let. Buletin National City banke pravi, da Je po zgodovinskem borznem krahu v jeseni leta 1020 vzelo šest meae-eev, predno Je biznia toliko padal kot zdaj v treh meaerih. Najbolj drastičen pedec zaznamuje jekla raka industrija, kjer Je od za/etka septembra padla produkcija za več ko 80 odstotkov.
V svoji snail 1 i vzrokov sedanje krize Je National City banka (Dsljs as $, ctreat.)
BOSVSTA
PONDEUEK. 20	1
PR06VETA
THE ENLIGHTENMENT
GLASILO III UlTMSi SLOVSNSBB M ▲BOOMS roorosjTB J SO SOTS st m* islBii 11 kr «Bs
____■ _______ Sri««« (It»«« Cbtaacs) la Ssssto
9SjSS «S tato. MM u Ml Isto. IIJS as tout Isto: sa ta Otaaa* «TJS m m» tata. M« aa 9* tota; «a I»
______ntoi tor tba U«*a4 Stotos (mm** Cblas»«>
mmé CmS N N par rear. CUm* «S CImm H4S par jrear.
I S N pm r«n/.
m m * ratono bnpu Utar.ru tmmm (wim, m-«m* Sim, imI MS.) aa rrnmio pNIUstoU« to » »tatoja. Ss is pritoSII MStolM.	_ _ __
SSaarOal«« ntoa m »»r«a—nt-«Uaaawlplaa/ iiai a. as Msrfft^r1 arttataa «rfU sat km rwiitsmmá. Otkmr «mb m stortss. atara, »mm. ato. trSI to »atoraaS Mir wba« mmmiM by ^lf-«S4raru4 mmé mtmmpmé
PROSVETA
•a. La ««tola in, Cfctos«*
Japonska kriza z Ameriko
Glasovi iz nase
Japonski militaristi imajo dovolj drznosti in materiala, da poleg svoje nenapovedane vojne s Kitajci vodijo tudi postransko nenapovedano vojno x Zdrulenimi državami. Vse kaže, da se japonski mlltaristi niti malo ne zavedajo in še manj se brigajo za posledice svojega gangeške-ga početja.
Zadnji teden so japonske bombe iz zraka potopile ameriško napol vojaško ladjo Panay na reki Jangtae, katera je odvažala ameriške begunce is Nankinga. Pet Američanov je bilo ubitih, ostali so se pa k «redi rešili s potapljajoče se ladje. Ameriška vlada je poslala v Tokio oster protest s trojno zahtevo, da mora prvič sam japonski cesar osebno obžalovati ta Čin, drugič mora japonska vlada plačati odškodnino za izgubljeno ladjo in ubite Američane, tretjič pa mora japonska vlada jamčiti, da se ne ponovi več kaj takega. Vlada japonskih razbojnikov je kajpada s teatralno uljudnostjo odgovorila, da ji je "neizrekljivo žal" ... Zdi se, da imajo japonaki militaristični razbojniki cel kup pripravljenih formul za "obžalovanje", ampak med vrsticami teh formul se lahko čita: "Mi najprej streljamo, nato pa obžalujemo—-in kaj nam pa morete? ..."
V Italiji in Nemčiji se zelo zabavajo glede teh incidentov med Japonsko in Ameriko. Mussoli-nijev tisk indirektno čestita Japoncem, ker ho spet dobro zasolili Američanom—in ponovno poudarja, da Amerika ne bo storila nič, ker ne more, kajti Japonci so na Kitajskem nepremagljivi ...
Fašistični režimi delajo v svojih deželah vtis, da je demokracija povsod popolnoma nesposobna za boj, zato jo lahko od vaeh strani sujejo v rebra In hrbet, jo cukajo za lase in jo krcajo po prstih kolikor hočejo ... Glede Amerike prevladuje mnenje, da je kongres dobro zvezal Roo-seveltu roke In mu ne bo nikdar dovolil kakšne velikopotezne akcije v zunanji politiki, zato je Amerika brezmoči. Enako sodijo fašisti o Angliji In Franciji. Tri največje demokratične sile na svetu—Amerika, Anglija in Francija—so po sodbi fašistov brez moči, da bi ustavile oborožen pohod fašizma v Evropi In Aziji,..
Razlog za to "paralizo" demokracije v Ameriki. Angliji in Franciji si faAisti slikajo v— "močni faAistični opoziciji" v teh deželah. Fa-kistični režimi v Italiji, Nemčiji in Japonski namreč skrbe, da ljudstva pod njihovimi diktaturami ne izvedo iz demokratičnih dežel ničesar drugega, kakor le to, kar počenja reakcija v teh deželah. To reakcijo poviAujeJo in povečujejo na vse mogoče načine .čeprav nI vsa ta reakcija izrazito faiistična. Fašistična propaganda pravi, da vsa opozicija proti vladam Francije, Anglije in Združenih držav—je "na strani faAizma in snači odločen odpor ljudstva proti nesmiselni, ničvredni In gnili demokrsciji . . ."
Listi v faAiatičnih deželah so pred nekaj tedni dobesedno ponstisnili oziroma prevedli govore in članke onih ameriAkih burbonci^Jki ao napadli predsednika Uoosevelta zaratfi^fijegovega čikaAkega govora, v katersm je obsodil faAistiČ-no razboJniAtvo in priporočal karanteno za te razbojnike. Ljudstvo fašističnih dežal je torej izvedelo iz Amerike le to, kar so klepetali bur-bonci in iz tega j« sklepslo, ds je bil Koosevett "docela pobit od ameHAkega ljudstva glede karantene".
Teh vrstic ne piAsmo zato. da bi cikali na potrebo kakAnega nedemokratičnega nastops proti vaem onim elementom v Ameriki, ki sim|tati-žira J« s faAisti v Italiji, s nacijl v Nemčiji in ki «tajajo potuho japonakim militaristom. Niti maki ne!
Kar bi radi povedali, Je to, da ae faAisti povsod In fce posebej Japonski militaristi prekleto motijo, če sklepajo, da je demokracija v Ameriki te dok raj s skrahlrala in bankrotirala;—če delajo take aklepe na podlagi reakcionarnega rohnenja In blufanja, se grdo, grdo motijo. Japonski militaristi Ishko izzivajo s vsemi mogočimi zločini in afrontl, naj pa ne mislijo, da po-trpeftljivoat ameriAke demokracije nima nobene meje in da bodo ameriAkl kapitalisti, ki dajejo Japonskim milltaristlčnlm razbojnikom potuho, na vse večne čase imeli zadnjo besedo!
Dobro vemo. da Je ameriAka demokracija zelo pomanjkljiva in zlorabljena do mozga, vemo pa todi to, da Je njeno načelo zdravo in da bo najboljša na svetu, kadar bo potivljena, pojačana In pomlajena a pravimi ekonomskimi in socialnimi ekspanzijami. In ta demokracija bo le smrten strah in trepet ta vso reakcijo!
Iz Clevelanda v (al if orni jo Oakland, Calif. — Enajste
konvencije SNPJ v Clevelandu se je udeležilo precejšnje število delegatov iz raznih držav, med njimi tudi moj bratranec Anton ("Big Tony") Tomiič iz Oaklan-da, California. 2e več let sem nameraval v solnčno Californijo in sedaj sem od bratranca dobil potrebne informacije osebno. "Le da imaš za gazolin, pa pridi", Je dejal Tony. Z ženo sva sklenila, da odpotujeva v Califoriwjo, razprodala in razdala sva pohištvo, Ižancu in njegovi ženi pa gre zahvala za plačano vsoto brez "gll-hanja."
Na 1. avgusta sva imela Že vse pripravljeno za odhod, v Fordov kupe j sva naložila najino prtljago, nakar sva šla po slovo k prijateljem in znancem. Bila je nedelja in mnogo jih je Alo v prosto naravo. Poslovila sva se od Johna Mrvarja in drugih, od družine Bokal in Valtar, od Kav-Akovih, kjer so naju čakali tudi Hrovatovi, Jarmovl, L. Kavško-vi, Mrziikar, Matjan, J. Rotar in več drugih, katerim sem rekel, da greva v Californijo poskusit svojo srečo, in če je ne bo, se vrneva. Ustavila sva se pri Ar-kotovih v njihovi restavraciji in on mi je podaril karton clgare-tov, zakar se mu zahvaljujem, cadar pa on nas obišče, mu bom dal oranž in cmoke v. Zadnjo noč v Clevelandu sva prenočila pri Ferrajevih, ki so rekli, da nas o-biščejo v Californiji, kakor tudi mnogi drugi. Težko sva se poslovila od teh prijaznih koroških rojakov. Ustavila sva se v prodajalni Slovenske zadružne zveze in se poslovila od nameščencev ter od upravitelja Ižanca, daje pri Enakopravnosti od Grilla n L. Medveška, na 39th st. pa od družine mojega bratranca Franka Topariša. Ura je bila 11. dopoldne, pod kolesa sva vzela cesto št. 20 in zapustila slovensko metropolo.
Pot naju je peljala čez ohijske ravnine proti državi Indiani. Do lirlje Je bila lepa cesta, od tanj naprej pa stranske ceste vsled deturjev. Mislil sem, če bo šlo taco naprej, bo v deželi prej božič, pred no prideva v Californijo. V Indiani je bila cesta dokaj boljAa. Videla sva lepa polja in pokrajine in ob šestih zvečer sva dospela v Elkhart, Ind. Obiskala sva strica moje žene, Jožeta Gorca in njegovo družino, pri kateri sva prenočila. Naslednje jutro sva si ogledala mesto in obiskala Jim-ma Pikeja, ki je potožil, da se mora voziti na delo v oddaljeno Chicago, tukaj pa ima hišo. Oni, ki so skebali, je rekel, pa imajo delo v domačem mestu. Stric je I-gral na harmoniko nama v slovo. Zahvalila sva se za gostoljubnost, se poslovila in jo ubrala po lepi cesti proti Chicagu. Mesto Gary se mi ni dopadlo, niti ne South Hend. Ustavila sva se v industrijskem mestu Kast Chicago. Od Garya naprej se vrstijo velike jeklarske tovarne. Vozil sem naprej In kmalu sva bila v Chicagu. Po Michlganskem bul-vardu sva priAla do Cermakove ceste, po kateri sva se vozila skozi slovensko naselbino mimo slovenske cerkve in tiskarne A. S.
V	neki slovonski gostilni sem do. bil informacije in kmalu se znaj-deva pred jioslopjem SNPJ na Lawndale a ve. ,,
Dom SNPJ sva si dodobra o-gledala in se sestala z uradniki ter nameščenci, vodil naju je Frank Sodnik, ki nama je razkazal tiskarno in urade. Ker sva oba člana SNPJ, naju je vse zanimalo. Plačal sem naročnino za dnevnik in uradnik jo je vknjižil.
V	uradu sva se sestala z uredniškim Alahom, z Molkom in»Be-nigerjem, s Slsbetom in Gard-nom, bivšim ClevelaiultanoHl, dalje z Jednotinim tajnikom Vid-rom in predsednikom Cainkar* jem. z blagajnikom in bolniškim tajnikom. Vsi nameščenci in u-radniki so bili zaposleni vsak pri svojem delu. Kazgovarjala sva se s tem In onim. predsednik pa nama Je razkazal avditorij in druge jednotine prostore. Vsi so bili z nsma zelo uljudni. Opazil sem, da je glavni urednik dokaj molčeč, kar je tudi sam omenil v svojem potopisu z za|>ada. so pa bolj zgovorni s svojimi otro-bami IMrr. Debevc. Slaje in Trunk, ki jih je «am bla-bla-bla. povedo pa nikdar nič.
Rr. Calnkar naju je peljal v
se okrepčala. Berger se je malo prej vrnil s potovanja po zap* du in Californiji. On nama je dal potrebne podatke glede cest. Berger je obiskal na potovanju tudi mojega bratranca "Big Tonya". Opozoril me je, da ni dobro ob cesti pobirati ljudi. Okusna večerja pri Berger ju nama Je dobro teknila. Cainkar je odšel v urad, midva pa k prijateljem. Obiskal sem Maksa Nadraha, ki pa tre ni poznal, kajti videla se nisva že celih 30 let. Kmalu potem iva nadaljevala najino pot proti Jo-lietu. V čikaškem mestu je velika gnječA in živci pri vožnji so stalno napeti, sicer te doleti nesreča. Komaj sem se malo oddahnil zunaj na, deželi. Pričelo Je deževati in kmalu se zmrači, ponoči pa ne maram voziti. V turističnih kabinah, ki sva jih videla pred Jolietcm, se nama ni nič kaj dopadlo, ker so bile dokaj proč od ceste v jarku, ljudje pa tudi dokaj čudni. Vozila sva naprej in se ustavila v slovenski
pravočasno dobila.Trei nama se razgrinja lepa dolina in vidi se v daljino. Zdelo se nama je, da je dolina dolga kakih deset milj. bila pa je celih 46. Prišla sva v Laramie. Dirjava naprej, ker hoče-va priti v Rock Springs, pa sva naletela na detur, cesta slabša, ozka, ob nji pa mnogo povoženih zajcev in druge divjačine. Voziva počasi, ker ni mogoče hitreje. Nebo se je stemnilo in pričelo je deževati, nastala je nevihta, kadilo se je kot v peklu. Izgledalo je, da bo vsega konec v tej samoti, turistov nikjer okrog, le tu pa tam kateri. Nevihta je ponehala in motdr sem hitreje pognal ter dospel do ttocky Pointa. Opaziva napise "Beautiful Wyoming", nama pa se ne zdi nič krashega, saj se bi Še koza iib!« la, ako bi šla na tiste skale. Se-veda je dosti krasote v Skalnatem gorovju. Cesta sevvije kakor kača med gorovjem in soteskami, ob prepadih in strminah, po serpentinah in spiralah, fordka pa puha in vleče naju in najina prtljago vztrajno naprej, da prideva čimprej do cilja. Tam gradijo novo cesto skupine fantov
gostilni blizu slovenske cerkvi, ^ ^Z ^ZT^Z v pri Dušanu, s katerim sva se za- ^' ,bo	vs®* *
čela razgovorjati. Povedal semž,ve ska,e' da " Prečijo ne-
mu, da prihajam iz Clevelanda in da sem doma iz Zatične na Dolenjskem, on pa je rekel, da je iz Šmarja. PriAla je njegova Žena in sklenila sta, da nama dasta prenočišče. Dobro sva se odpočila, naslednje jutro pa nama je mrs. Duša postregla z okusnim zajtrkom, plačilo pa je bilo zelo nizko. Zahvalila sva se jim za uslugo, pri nekem Slovencu sem kupil gazolina, zraven pa pristopi neka priletna ženica, ki želi izvedeti od kod in kam. Hvalila je svojo cerkev, v Clevelandu da imamo pa še lepšo. Povedal sem ji, da je nisem še videl, član SDZ pa sem in morda je tam tudi kakšna opeka od te zveze. Rekla je, ker se podajam na dolgo pot, bi bilo dobro, da bi kaj daroval svetnikom v priporočilo za srečno pot. Slo mi je na smeh, pa sem ji rekel, da v take stvari re verjamem.
Ji, si nabereš brane, ki ti ugaja. Ko ava povečerjala, je račun znašal $2.20 za oba. Ni treba misliti, da sva si naložila tiste hra-V mestu bi to stalo okrog
sreče na ovinkih. Kjer je dodelana, je široka, gladka in ctokaj ravna, da se pelješ "kot po Mi-chiganskem bulvardu v Chicagu."
Se isti dan okrog štirih popoldne dospeva v prijazno mestece Ročk Springs, ki je večja slovenska naselbina. Imela sva naslov mrs. Kržišnikove, ki tam vodi hotel Pilot Butte; dal nama ga je Berger v Chicagu s priporočilom, da bova tu zelo dobro po-strežena. Res sva bila lepo sprejeta in pogoščena. Pred hotel so pridirjali Indijanci na konjih in z vozovi, kajti naslednji dan (7. avg.) se je vršila proslava 58-letnice. Zanimivo jih je bilo videti, oblečene v pestre narodne noše. Videl sem tudi več Slovencev. Mnogi izgledajo kot pristni cowboyi. Tudi sin mrs. Kržišnikove je bil tam. Fantje so pustili brke in brade, da so izgledali kot
Pod kolesje sva spet vzela be-| preji 58 leti. Ko sva z ženo v lo cesto, to pot št. 30, Lincoln drogariji nakupovala neke reči,
highway. Nudil se nam je lep razgled po bogatih poljih. Vožnja je bila prijetna. Kmalu sva prišla v Iowo. Se lepša polja, veliko koruze, tam so mlatili pšenico, tu so spravljali mrvo, po cestah pa švigajo avti turistov iz vseh vetrov prostrane Amerike. Vročina čedalje bolj pritiska, fordko ustavim pri gazolt^ski postaji, da se ohladi in napoji, midva si privoščiva potrebnega okrepčila, ki pa je precej drago. Nadaljujeva pot proti Nebraski, vročina čedalje hujša. V mraku »e ustaviva, dobiva kabino za prenočišče in plačava $2, k večerji pa sva morala v bližnjo vas kake tri milje od kabine. Rili so zelo počasni z večerjo, ki je stala $1.50, Razglednic nisva mogla dobiti nikjer. Naslednje jutro sva zajtrkovala v malem meste cu Seramon v Iowi, nedaleč od državne meje Nebraske. Cesta ne gre skozi Omaho in vozili smo kar naprej. Sli smo čez most reke Missouri in na drugi strani se znašli v Nebraski. Plačal sem 50c mostnine. Videli so se znaki ,OCC. Voziva previdno, sicer se
sva med seboj govorila slovenski, misleč, da naju nihče ne razume. K, nama stopi poraščen fant in naju vpraša, kaj želiva, v slovenščini. S postrežbo v Kržišni-kovem hotelu sva bila zelo zadovoljna in s ceno tudi ter s prenočiščem. Dobila sva potrebna navodila za pot do slavnega parka Yellowstone, zakar se naši prijazni hotelirki iskreno zahvaljujeva.
S ceste 80 sva krenila na cesto 187 proti 230 milj oddaljenemu Yellowstonu. Sama puščava, pelin in skalovje pa samota. Le tu in tam se vidi kaka koča ali renč. Dospeva v malo letovišče Jackson, kjer je vsepolno turistov, mnogo tudi iz Canade, manjkalo pa ni niti cigank, ki nadlegujejo potnike s pripovedovanjem sreče. Nato sva jo ubrala po cesti 89, lepa, široka cesta ob reki Snake, ki nas kmalu privede v gozd med borovce in smreke. Cesta se srpentinči in zvija in njeno stanje ni dobro, zato so jo popravljali fantje
nov
povodnji. Zraven gradijo most, ki bo močnejši.
S fordko sva jo ubrala naprej, čez vedno bolj puste pokrajine, proti državi Wyomlng. Rad ne bi
bi znašla v prepadu kakih sto čevljev globoko. Končno dospeva v park. Sfražnik nama da navodila z mapo, nakar mu plačam vstopnino $3. V parku se ne sme ustavil pod kakim drevesom, pa j kaditi ne metati papirja po tleh ga ni. Solnce mi je precej obžga- zaradi ognja. V parku je do 9 k» levo roko, da se Je koža lupila.' sto milj tlakovane ceste, da si Ustavil sem ob grmičevju, da se | lahko ogledaš ves ta krasni in motor ohladi, vode pa ni bilo, da' ogromni park. Toliko naravne bi z njo. napojil kanarčka, kf je krasote je v njem, da se kar ču-potoval z rhtfni. Poženem napreji1 diš. Videla sva Old Faithful gey-še večja pustinja se razgrinja'sir, ki meče vročo vodo v zrak pred nama. Ae bolj so tla rjava,1 vojkih 40 minut. VidiA tudi več trava kot divji pelin, farnih leMrtfcih manjAih vrelcev. Yel-tu in tam, hiAe nobene po sto lowstone park se nuhaja v se-mllj, le gazolinske jsmtajlce med vemozapadnem kotu Wyoming dalJAimi presledki. Dospeva v ne-j z obronki v Idahu in Montanl. Je ko vasico, najmeva prenočiAčno «5 milj dolg in 5ft milj Airok, nje- driiglh neprilik pa nisva imela, kabino, ker se je že mračilo. Kol govs površina pa meri 3.348 štir- Na taki vožnji je treba dobršno se očistiva, sva použila večerjo, jaÄkih milj. Najnižji del parka mero previdnosti, največ nesreč napisala par razglednic, poiem <4»«*.000 čevljev nad morjem, pa povzročijo mladi vozači s P« k počitku. Naslednji dan zgo- njegovi naJviAJi snežniki pa so svojim drznim drvenjem. kakor daj zjutraj pa naprej proti Wyo- U.000 čevljev visoki. V njem je se jim bi kam mudilo, mingu. Plačal sem 25c mostnine mnogo geyslrjev. tisoče vrelcev. Rig Tony Je komodno sedel v Prihodnja |>o*taja je bil»» v! vodopadov, jezer, canyonov in sobi svoje hiše in čltal Prosve-Vlavnem mestu države Wyoming blatnih vulkanov. Yellowstonski to. Ko Je sHšal škripanje naše v mestu Cheyenne, ki je nekak vodopadi se štejejo med narav- fordke. se Je brž oglasil. Sle-Ano ietezniAko kriilAče. h lega na čuda Amerike In so resnično dllo Je veselo svidenje. Njegova me*ta se prične cesta dvigni* v krasni.	lena nama Je postregla z okus-
hribe in gnrr. kajti nahajamo so Kabine so bile vse oddane Ves no večerjo in on a pfVom. Po v pol»očju Skalnatega gorovjs ' park Je pod vladno kontrolo. V daljšeih «ugovarjanju smo od-Konlka je gntolin kar pila. pa me' hotelu so zahtevali X za peeno AN k pečitku. naslednje Jutro pa Je akrbelo. kaj bo. če ga zmanj-(čišče. V parku Imajo koncesije aem šel hitro na Tonetov vrt, ki
ne
2ftc. In tukaj je svež zrak, človek bi lahko dvakrat toliko pou-žil. Tisto noč nama ni kazalo drugega kot prespati v avtu zunaj. Kmalu sem zafpal, žena pa ae je bala, da pride k nama v goste kakšen kosmatinec. Okrog polnoči so v gozdu ugasnili luči. Kmalu je bilo slišati krik deklet, ki so bežala pred medvedom, ki je pa kar naprej brskal okrog tu ristov. MoJa žena je bila seveda vsa iz sebe, tako da ni tisto noč nič spala. Poved^J sem Ji, da so tisti kosmatinci udomačene zveri in t nikomur nič ae storijo, strah pa ji ni šel iz glave.
Zgodaj ^jutraj so ljudje že hodili po parku in si ogledovali naravno krasoto. Po zajtrku sva se tudi midva odpravila za nji mi. Gazólin stane 35c galon. Videla sva razne živali in seveda tudi bizone. Vae se mirno pase. Vidi se mnogo različnih krilat-cev. Divjačina ljudem kar iz roke zoblje, tako je udomačena. Med potjo se fordki približa kosmatinec, moja žena pa spet luft", naj poženem hitreje, da mrcini odneseva pete. Namesto tega pa sem fordko ustavil, vzel kamero iz torbice in kosmatinca "kotrofiral", ko se je spenjal na najin avto, proseč, da dobi kaj za pod zob. Skozi malce odprto okno mu je žena dala kruha. Nato je šel k drugim turistom. Prvotno sva nameravala v parku o-stati par dni, vsled draginje pa sva se odločila, da greva naprej. Vzelo bi vsaj teden dni, da si bi ogledala vsaj večje zanimivosti. Kmalu popoldne sva se odpeljala iz parka in pod kolesje vzela cesto 191. Srečava vrste turistov, okolica je lepa in tako kmalu dospeva v državo Idaho, pozno zvečer pa v državo Utah. Nastala je nevihta. Prenočila sva v turističnih kabinah. Nameravala sva se ustaviti v Salt Lake Cityju, pa je bilo preveč od rok. Naslednje jutro sva odrinila proti Wellsu, Nevada, kjer sva zajtrkovala. Do Rena je okrog 450 milj. Voziva po Lincolnovi cesti čez puščavo in samoto. Kako se ljudje preživljajo v teh krajih, ne vem. Vode malo, Črede živine, ki je suha. Sendviči po 25c, gazolin 28c, viška 35c, pivo 25c steklenica. Srečaš mnogo pešcev, ki prosijo za "ride". . Po celodnevni vožnji v vročini sva končno dospela v Reno. Do Sacramenta, Calif., je še 150 milj in do Oaklanda 89 milj. Nadaljujeva pot v Californijo, na meji pa so pregledali avto, če je vse v redu radi prevažanja semen in rastlin. Prejšnja leta niso pustili v Californijo nobenega, ako ni imel za šest mesecev denarja. Sedaj ni tega.
Cim sva prekoračila mejo Ne-vade v Californijo, se je kmalu odprl svet. Videle so se lepe hiše in palme ter drugo tropsko drevje. Zlezli smo v gorovje Sierra Nevada, 7,000 čevljev »visoko. Čudovit razgled, v prepad pa dokaj strašen. Vidi se železniška proga v prepadu, po kateri prevažajo zlato rudo. Proga je zavarovana z diljami za slučaj, da se utrga plast kamenja. Cesta se spušča nižje, kakor se je prej vzpenjala v višino, proti Sacra-mentu, glavnemu mestu Califor-nije. Vožnja čedalje lepša. V Sacramento dospeva še pred solnčnim zahodom. Spet je bilo treba plačati mostnino, to pot 80c. Kmalu dospeva v Richmond, predmestje Oaklanda. Se 15 milj in dospeva na zaželjeni cilj. O-krog desetih zvečer sva se pripeljala naravnost pred hfšo bratranca Rig Tonyja. Tisti dan sva prevozila nad 700 milj, iz Clevelanda do Oaklanda pa vsega skupaj 2,972 milj, fordka je popila za $45 gazolina in mazila.
K®j ljudje jedo
Iz članka W. Stirlinga v čikažkem m * .
"Science D" me8ein,ku
Na .vetu je samo ena univerzalna jed- H, jendki vsega sveta pijejo mleko. Pitje mlet pa ni tako razširjeno, kakor nekateri mUMm V Omirovih časih so Grki preziralo ^ o mleku kot o hrani za dojenčke in barU* Danes pa prav civilizirani ljudje zelo vi« I cenijo mleko in današnjim piimiUvnt ^ nom se zdi mleko še zmerom nenavadna
Evropci in Američani pa niso edini ljudje ki se zgražajo nad čudnimi navadami tujcev' ali pa »bavUnjo čeznje. Domačin iz Vzhodni Afrike bi začudeno gledal, kako si belec maže presno maslo na kruh. Njemu bi se to zdelo prav tako čudno kakor nam, če bi videli, da si Afričan maže na kruh kremo za obraz in to poje.
Kadar opazujemo domačina iz Vzhodne Afri ke^kako je čričke, se čudimo, da jih sploh more požirati. Ali se lahko zanesete, da vaš odpor pri pogledu na njegovo požiranje čričkov ni n* v primeru z njegovim gnusom, ki ga občuti pri pogledu na vas, ko jeste jajca? Vsako jajce bi rekel divjak, je bodoča kokoška.
Znanosti na ljubo sem pokusil več jedi. Pojedel sem eno samo kobilico, toda nič me ne mika, da bi pojedel polno skledo posušenih kobilic, kakor jih s slastjo pomlatijo Indijanci iz plemena SoŠoni v Nevadi.
Poskusil sem tudi ličinke velikih komarjev, ki jih nabirajo in jedo Indijanci v Kaliforniji kot posebno slaščico. Ti divjaki nagrade svoje otroke za lepo vedenje s posušenimi ličinkami, prav tako, kakor dajemo mi svojim pridnim otrokom sladkorčke. Te ličinke so sladke in najbrže jih otroci zato tako radi jedo.
Nikakršne logike ne poznamo, ki bi po njej ljudje nekatere jedi radi jedli, drugih bi se pa otepali. Zdi se, da moremo psihološki razlog za našo hrano preprosto opravičiti z našo navado. Nove jedi se morajo dolgo časa boriti za svojo popularnost, tudi tedaj, kadar niso posebno nenavadne in čudne. Znano je, kako so se ljudje otepali krompirja, ko so ga prvič prinesli v Evropo; prav tako so nekatere vrste sadja in zelenjava ljudje le hladno sprejeli, posebno če so prišle iz drugih krajev.
Zanimivo je, da mi civiliziranci radi jemo rake, ki se hranijo z odpadki, medtem ko se ns vse kriplje branimo kobilic in ličink, ki žive zelo čisto in se hranijo z zdravo travnato hrano. Primitivni narodi, ki jedo kobilice in ličinke komarjev, se seveda čudijo, ko vidijo, da civilizirani človek noče jesti ličink, a da s slastjo poje raka.
Ljudem se gnusi jesti živali, ki jih uporabljajo tudi v druge namene. V Indiji na primer Uporabljajo govedo za delo, a lastnikom živali ne pride na misel, da bi jedli goveje meso. Nekako tako mislijo Evropci in Američani o konjskem mesu. Vzhodni Afričani rede govedo zaradi mleka, a govejega mesa ne jedo. Pri njih naletimo pa tudi na Čudno navado, da njihove žene delajo presno maslo, a ga ne jedo, temveč si z njim maže jo lase.
Opazoval sem, kako jivarski Indijanci v Južni Ameriki mravlje jedo. Mravlja je dišečega prijetnega okusa, ki prihaja od mravljične kislin«. Ce vam bo kdaj primanjkovalo soli, popra ali kakšne druge začimbe, vam lahko priporočim ščepec mravelj. Poskusil sem tudi nekoliko mravelj, toda za naš okus so preostre, Indijancem pa izvrstno teknejo.
Največje letalo na svetu
V Baltimoru so zgradili največje letalo na svetu. Izdelala ga je neka ameriška tovarna za Rusijo. To je enokrilnlk s štirimi motorji, ki tehta 26 ton.
Njegova razpetina je za 5 m daljša nego razpetina slovitega "China-Clipperja", ki obratuje nad Tihim oceanom. V letalu je pro«U»ra za 46 oseb, postelj ima za 26 oseb. V krilih imajo prostora za več nego 18,000 I bencins. Povprečna brzina bo znašala kakšnih 250 km. Čeprav uradno ne povedo, kakšno delo bo to letalo odpravljalo, menijo, da ga bodo Rusi u-po rabil i za prekotečajni promet z Ameriko.
Bacil oipic isoliran
Iz New Yorka poročajo, da se je posrečil zdravnici s Kolumbijske univerze dr. J"»"1 Bradhurstovi izolirati bacil ošpic. Strokovnjs ki menijo, da bo zanaprej mogoče s cepljen)«™ obvarovati ot«l» prid to bolezijo. P<4<* M je verjetno, da se bo dalo posihma! ugototTO diagnozo ošpic mnogo prej kakor je bilo do^iej v navadi. Zdaj se je dsla bolezen dognst. ** tedaj, ko so se pokazali na koži rdet» msdrti
Pred dvajsetimi leti
ks pred prihodom do druge po-
Mergerjevo restavracije, kjer sva'staje. Imela n-a srečo tn gazftlh
zasebniki. Greva v kafeterijo k ta imenuje Višnjo goro. Zanl-večerjl. Kakor v vsaki kafeteri-	(Dat* aa S. strast i
(Iz Prtpvete z dne 20. decembra 1917 >
DomUe v*$ti. V Colllnwoodu. O.. ^ ^ Frančiška Baraga, stara 26 let in doma iz rova na Notranjskem.
/Vfars*, resK V Chicagu n*v* proti 107 članom unije iww, ki ženi agitacije proti vojni.
Svetovna rojnn. Hudi boji na severni .ta janaki fronti so se obnovili.
Sovjtsk* RnMfa. «f^J^a* H-novlla trgovino s Nemčijo. P" > siji ae pojavlja civilna vojna.
p, i s'1 »KLJUK, SS. PBCBMBRA
Vesti s Primorskega
-^„iäko zavarovanje poljskih delavcev in kokmov_
S pogodbo med konfederacija-
kmetijskih» delodajalcev in Zgvcev, ki je bila sklenjena sre-Ü preteklega meseca, je bila dojena uvedba bolniškega zavajanja za vse poljske delavce in kol one. Ustanovljena je bila po-jebna bolniška blagajna, ki je v G^ici pričela poslovati pretekli
nonedeljek.
Poljski delavci in dninarji bo-do prejemali v primeru bolezni Ikolniiko podporo v denarju, in ¡jicer glede na staroat, spol in jtrokovno kvalifikacijo po 2 do 5 lir dnevna Bolniško podporo ! i^dc prejemali pričenši s 6. dnem po prijavi bolezni. Nadalje bodo ! jj^ii pravico do obče zdravniške ¡umoči in zdravljenja v bolnišnicah. Kolonom in njihovim dru-iinam se pravica do bolniške de-arne podpore ni priznala. Dninarji, ki jih posestniki najemajo na delo redno, ob gotovih prilikah (setvah, žetvah, košnji ' ¡td.), ali pa le izjemoma, bodo i-meli pravico do bolniškega zavarovanja le, če bo znašala njihova povprečna zaposlitev po 160, 90 ali 45 dni na leto.
Delavci in dninarji bodo imeli na razpolago zdravnike, ki jih bo določila blagajna, koloni in njihovi svojci pa si bodo zdravile sami izbirali med onimi, ki kvršujejo zdravniško prakso v njihovi ali sosednjih občinah.
Prispevke za zavarovanje bodo plačevali zavarovanci in njihovi delodajalci v enakem razmerju. Znašali bodo: za poljske delavce po 66 lir na leto, za polj-ike delavke ter mladoletne de-kvoe in delavke po 44 Ur, za dni-narje po 0.30 lir na delovni dan, adninarke ter mladoletne dni-larje in dninarke po 0.20 lir, za kolone po 25 lir na leto in enaki prispevki za vsakega člana njihovih družin v starosti od 12 do 15 let. Zavarovani bodo tudi o-stali člani kolonove družine, za btere pa ne bo treba plačevati nikakih. posebnih) zavaroval-linskih premij.
Za tržaško pokrajino je pre-nela to zavarovanje pokrajin-Aabolniška blagajna. V goriški pokrajini bo zavarovanih okrog 10,000 poljskih delavcev, dninarjev, koionov in njihovih družin.
Zbirka za vojake. — V Gorici io pričeli zbirati volnene obleke in perilo ter druge darove za vojake in delavce v Vzhodni Afriki. Del nabranih darov so že odposlali v Abesinijo.
Eknploalacija Abeainije. — V Tthodni Afriki je dobilo doslej drugih 14 industrijskih mi 26 trgovskih podjetij iz Julijske Irajinc dovoljenje za eksploata-«jo dežele. Sedaj so pričeli v Furlaniji in tudi po Goriški, v foliji in na Tržaškem že pripra-rtjati vse potrebno za zbiranje toonov, ki bi se hoteli naseliti *Abeniniji.
Obnova hrodovja paroplovnih
prtb. — Na osnovi posebnega nameravajo v Italiji obriti v«e trgovinsko brodovje. ukor izročajo listi, bodo pri-«i ta načrt izvajati pri Tržaš-Lloydu, ki se mora na Bliž-in Daljnem Vzhodu boriti konkurenci tujih paroplov-mih Lloyd bo pri tem pod-P veliki kreditni zavod "Flnma-
"OVA NASELBINA "ARSIA"
f)rlo slovenakih umetnikov
T*»t, dec. 1937. — Načrte za I*™*. ol^Mmil^išo in za dru-«>MopjTv novV naselbini, ki f^.dtilWraditi Muasolini v ^•vokopnem revirju ob Raši j' je bilo prvotno določeno P? '-»burnia, katero pa se je j*»* Ae pred slavnostno izro-rilJo nove- naaelbine pretvorilo ' manj "bar barako" ime "Arij ' "u v Klavnem Izdelala mla-2 * **lo nadebudna slovenska ™nika: inženir Rado Uh In J^kt Krsnjo Kosovel is Tr-
furlanakega fašizma o *"«u»tvii KnnaUke doline
v'dmu izhajajoče glasilo n»k>h fašiatov "II Popolo del ' objavilo nedavno dalj-kn<* o Kanalaki dolini, ki >">leg podrobnega opisa krasot te doline neka-Kav zanimivi* ugotovitve r'*ga prebivalatva. dolino — pit« liat med
far: 'fh. 1 ( V
Vr,
m
Tt
drugim — si je Italija pridobila z zmago pri Vi t tonu Venetu in ji od razvodja pripada vaaj po geografski nujnosti, če že ne radi drugega.
Pred svetovno vojno je navaden most čez Pontebuno na mestu, kjer se ta potok izliva v Belo, ločil italijansko državo od Avstrije, odnosno Pontebo, poslednji večji kraj kanala Ferro, od Pontablja, prvega kraja avatro-ogrskega cesarstva v Kanalski dolini. V Pontebi — to zveni kot pravljica — ni nihče znal besedice nemščine ali slovenščine, do-čim v približno 30 metrov oddaljenem Pontablju nisi imel prilike, da bi čul eno samo italijansko besedo od tamošnjega akoro popolnoma slovenskega prebivalstva.
Lipalja vas, oddaljena kake tri kilometre od Pontebe, je prva vas in tvori sedaj s sosednim Pontabljem enotno mestece. Kakor v vseh vaseh Kanalske doline, so tudi v Lipalji vasi akoro vse hiše zgrajene v nemškem slogu in tako tudi cerkev, ki stoji po starem običaju sredi pokopališča. V vsej dolini ne najdeš stanovanja, kjer bi manjkala peč, ki služi za segrevanje in peko kruha.
Prebivalstvo v Ovčji vasi kakor tudi v Ukvah je po veliki Večini slovensko. Nedaleč od Žab-niče teče Bela, ki izvira pod Suhim vrhom. Tu je razvodje med Jadranskim in Črnim morjem.
Avstro-ogrska monarhija je posebno pazila na to, da je bilo prebivalstvo v obmejnem pasu mešano, da so se slovenski in nemški kraji izmenoma vrstili. Zato so bili prebivalci v Pontablju in Lipalji vasi v pretežni večini Slovenci, v Lužicah, Sv. /Katarini in Nalborjotu Nemci, v Ukvah, Ovčji vasi in ŽabnicI Slovenci, v Trbižu Nemci.
Vsi občujejo med seboj še v materinščini, toda sedaj razumejo že tudi starejši ljudje italijanščino in jo za silo tudi govore.
Prebivalstvo je blage narava in se peča s pastirstvom. Skromnost in enostavno gospodarstvo mu omogočata, da zadoati svojim skromnim življenskim zahtevam, Nova generacija raste v italijanskem duhu in kaie dobro razumevanje za politično in socialno organizacijo domovine.'!
Spomin na novo rudarsko naael-bino Arsia
Fašisti, ki so se v velikem številu udeležili ustanovitve nove rudarske občine Arsia in z njo združene pojedine, so bili tako navdušeni, da so hoteli imeti večen spomin na slavnost. Ker prireditveni odbor očitno na to niti mislil ni, so si gostje sami pomagali. Po njihovem odhodu so namreč ugotovili, da je izginilo kakih 400 kosov srebrnega pribora: žlic, vilic In podobno. Vedenje gostov je bilo tako, da se je prisotni član kraljevske družine že pred zaključkom slavno-ati ves ozlovoljen odstranil.
Novo občinsko posojilo v Tolminu
Gorica, novembra 1937. —-Tol-minska občina se je spet zadolži-la s posojilom pri goriški mestni hranilnici v znesku 36.000 lir. Novo zadolžitev, ki jo je goriški pokrajinski upravni odbor že vzel v pretres in jo tudi odobril, je bila tolminska občina primorana izvzeti za neko novo javno grad-bo.
Konkurenca "Dopolavora" v ae-nožeški občini
Senožeč«, nov. 1987. Kot dru-1 god, imamo tudi pri nas organizacijo "Dopolavoro", In sicer poleg senožeškegs tudi še v Gaber-čah. Dolenji vasi in Sinsdolsh. Vse štiri orgsgnizacije nadzirs aenožeški živlnozdravnlk Glan-poncaro, ki Je obenem tudi fašistični tajnik. Vse delovsnje teh organizacij je osredotočeno v gostilniških lokalih dopolavorov. Članstvo ima poleg vina in dru gih alkoholnih pijač ne razpola go tudi vaepolno samih fašističnih revij, radioaparate. ki na valovnih tabelah nimajo oanače ne ljubljanske radioposUje. ter Jo radi tega tudi ni nikdar slišs ti. Mesto predsvsnj in drugih prireditev, ki naj bi danatvo kulturno izobraževale, se v teh do-polavorih popiva, kvanta ia pl* še ter nasprotno v duhu in cilju rsake poštene organizacije, članstvo in sploh okolico ( moralno kvari
Voditelji teh organizacij vedo. kaj današnjo mladino poeebno mika, zahvaljujoč današnji njeni izobrazbi in vzgoji, in da bi jo privabili v Čim večjem Številu, prirejajo vsako nedeljo plese ledine prireditve, ki jih imajo), brez vsake vstopnine seveda. Da bi pa ne bilo preveč konkurence med poedinimi "Dopolavori" v tem pogledu in bi imeli Čim več obiska, je fašistični tajnik Gian-poncaro odločil, da se plesne prireditve vršijo izmenoma v poedi-nih vaseh.
Kot je naš list že večkrat poročal, so gostilniški obrati "Dopolavora" prosti vseh dajatev in na ta način lahko konkurirajo starim domačim gostilnam, ki s tem trpijo občutno škodo.
8 poeebno odredbo so znižali
ceno kakavu pri kilogramu od 2,— do 1.80 lire, kavi pa za 0.50 do 1.— liro. Kakor vidimo, je znižanje cene minimalno, Čeprav trde, da je znašel letošnji pridelek kave v Abesiniji 300,000 kv., od kattre bo prišlo v Italijo okoli 280,000 kv., oatalo pa bodo po-rabili v Abesiniji sami. Trde tudi, da je s tem pridelkom popolnoma krita vsa potrošnja kave v državi.
Iz Abesinije ae je vrnilo 1760
delavcev, ker jim je baje potekla pogodba.
Tudi udeleženci abeaiipake vojne
Ilirska Bistrica, nov. 1937. — Iz Iiirsko-bistriškega okraja se je precej mladenlčev moralo udeležiti abeainsko-italijanske vojne. Vsi udeleženci so se vrnili domov, a kljub obljubam in zagotovilom ne dobijo nobene zaposlitve. Med njimi je tudi nekaj invalidov. Tako n. pr. Josip Po-tepan, doma iz Male Bukovice, ki se je vrnil domov ranjen v levo nogo in nI več sposoben, za težka kmečka dela, ni dobil do danes še nobene zaposlitve. Res, prejema mesečno nekaj lir odškodnine, toda ta neznatna vsota mu ne more še zdaleka zadostovati za še tako skromno preživljanje. Vse dosedanje prošnje, ki jih je predložil merodaj-nim oblastem, niso nič zalegle.
olj ubijajo mu sicer vedno, a dejanj ni. Na razna mesta v Ilir. Bistrici in Trnovem, ki so bila medtem izpraznjena aH razpisana ali karkoli, so bili postavljeni priseljenci iz notranjoati Italije. Omenjeni Potepan, ki se je poldrugo leto moral boriti v prvih vratah in je moral nadaljnih deset meseoev prebiti v bolnici, pa mora živeti takorekoč od milosti in v velikem pomanjkanju.
"Poatoterimo drevesa, če nočemo umreti brez zraka," to geslo so vrgli sedaj v Italiji med ljudi, in utemeljujejo to potrebo s tem, da brez dreves ni mogoče, zlasti v okolici mest, absorbirali je vsega ogljikovega dvokisa, ki ga izdihavahjo ljudje. Pravijo, da ae v milijonskem mestu izdihne dnevno okoli 5,000,000 litrov ogljikovega dvokisa, ki ga absorbira rastlinstvo zlasti drevje, ter da je potrebno za 40 do 50 oseb eno zdravo drevo.
Kopriva. — Peter MahorČiČ, star 22 let, je nsznanil orožnikom, da so ga na cesti napadli trije neznanci in mu ukradli suknjič ter 50 lir. Orožniki so se lotili isksnja storilcev, tods kmalu so se prepričali, da Je vsa zgodba Izmišljena. Mladi MahorČiČ je menda popival In zapravil denar ter suknjič, ter se je na ta način hotel doma Izmazatl.
PROSVKVA
Domače vesti
(Nadaljevani« a I. strast) brata in dve sestri.—V četrtek zjutraj so našli v hiši na naslovu 1433 So. Barclay st. tri mrliče, med katerimi sta Mary Sta-rič in Anton Mikjič; tretja *r-tev je neki Fred Lemmer. Vsi trije so bili zadušeni s plinom, ki je uhajal iz pači v kuhinji. Podrobnosti Še niso znane. — Dne (. t. m. je avto do smrti povozil Sirpona Brurnca, samca, starega 44 let in doma iz Mar-kolj na Sp. Štajerskem. Ni bil pri nobenem društvu in umrl je brez imetja, nakar so njegovi ožji rojaki kolektali za njegov pokop.
Jacob Hočevar umrl v Californljl Milwaukee. — Iz San Diega, Ca., je prišla zadnji teden brzojavna veat, da je tamkaj naglo umrl Jakob Hočevar oziroma Dolens, kakor ae je zadnja leta piaal. Hočevar je dolgo let Živel v Milwaukeeju, zadnjo pomlad sta pa z Ženo odšla v Californi-jo, kjer ga je zdaj doletela smrt. Pokojnik je prej bival v Cleve-landu, kjer je pred 25 leti spisal in Izdal znano igro "Krvava noč v Ljubljani". Takrat Je tudi veliko pisal v slovenske liste. Pred okrog 20 leti je bila njegova žena nekaj Časa v gl. odboru SNPJ kot porotnica, kasneje sta pa o-ba zabredla v neki "trouble" in potem ata se docela umaknila is javnosti. Hočevar je bil star 53 let in rojen je bil v Žužemberku na Dolenjskem.
Clevalandake vesli
Cleveland. —- Za srčno kapjo je naglo umrl Peter Bizjak, star 56 let in doma iz Vižmarjev pri Ljubljani. Tu zapušča ženo, dva sinova, hčer in bratu. — Dalje je umrl Alfred Epih, samec, star 30 let, ki zapušča mater-vdovo, štiri brate in dve sestri.—Umrla je tudi Mary Stanič, roj. Sim-rak, atara 45 let. Bila je samo dve leti v Ameriki ln tu zapušča moža.
gledi, naatane zastoj v produkciji in trgovini.
Pomladi so na primer industrije obratovale v večjem tempu, dokler so prihajala naročila in se polaila skladišča na račun še višjih cen in večjih profitov. Toda profritarji so se pri tem u-1 I^rmnk peljal k drugemu bra-
Glasovi iz naselbin
(NadaljaranJ« a t. almal.) malo me je figovo drevje, ki ga nisem še nikdar pr»j videl. Drugi dan naju je Tonetov sin
rezali. Napolnjena akladišča so zmanjšala naročila, izgledi sa prof it ao padli. Posledica: borzni polom, zastoj v produkciji, nova depresija.
v*
Kapitalistični sistem
povzročil krizo
(Nadallevaale s 1. trauL)
bolj objektivna katar pa na primer profesor Moulton. Njen bu letin ne dolftl krivde CIO in or ganlzlranega delavstva na splošno, marveč vidi vzroke v raznih gospodarskih in političnih faktorjih — v sistemu samem.
Buletln sicer opravičuje gospodarje Amerike vsake krivde in pere obstoječi sistem, toda njegova analiza je sama na sebi največja obsodba kapitalizma. Buletin priznava, da je lahko, da so h krizi pripomogle politične zahteve veleblznlsa — "sedeča stavka" — toda glavni vzrok je atara znanka — nad-produkcija, to Je večje zaloge kakor zahteve ali trg. Skratka: pomanjkanje kupne alle.
Ne administracija ne posamezni kapitalist ni odgovoren za sedanjo krizo, marveč ves pro-fitnl sistem. Vlada in kapitalisti ao kolektivno In )K>eamezno le toliko odgovorni za krize koli-kor,v. manipulirajo profltni al-mam. Ta pa v svoji maternici vedno noai krize, čim pogostejše in večje krize kolikor dozo-relejši in opasnejši postaja obstoječi družabni red. Več ali manj gladko funkcionira le toliko časa, dokler so Izgledi za pro-Ifit. Kakor hitro zamedle ti iz-
Kitajci pozigajo japonske tovarne
Tokio skuia ublažiti p a-petost med Japonsko in Ameriko
Taingtao, 19. dec.—Kitajci po-Žigajo japonake tovarne in drugo lastnino v tem industrijskem mestu. Kakor hitro so bile japonske avtoritete informirane o uničevanju tovarn, so poslale deaet bojnih ladij in 68 rušilcev proti Tsingtaoju, ki leži ob Rumeni raki 400 milj aevarno od Šanghaja.
Irancu, ki je dobro snan v Ameriki in Alaaki, to je Louis Kav-šek. Prisrčni sprejem, dasi ni bil pri dobrem zdravju, zadnje čase pa ae mu obrača na bolje. V Cleveland u ima brata Franka In Jožeta in pred 26 leti je bil tudi aam tam. Par dtvi pozneje naju je nečak Frank peljal v San Francisco k rojakom in sorodnikom. Zelo me je zanimal "Kranjski hrib", kjer imajo svoj Slov. dom. Videl sem najdaljši novi most, Oakland-San Francisco Bay Bridge, ki je dolg celih 8« * milje in je stal okrog 77 mili jončkov. V eno atran stant4'mn?ii' mostnina 50c. Krasna, mogočna, ogromna stavba. Pogledat smu lli iudl veliki most Golden Gate, pod katerim vozijo veliki parni-ki. Stal je okrog H3 milijoučkov, Nazaj amo se peljali s Čolnom in videli smo jetnišnico St. Quentin, v kateri držijo po nedolžnem zaprtega delavskega voditelja Toma Mooneya že 21 let. V bližini
iUnghaj. 18.dec.-»Filmskt|Ji-jj;"tud, )Vtnlškl7>tok teatra«, ke o napadu in potopu amarl-Ške topnlčarke Panay, ki kažejo, da je bil napad dobro premišljen, ne pomota, kakor trdijo japonske avtoritete, bodo kmalu poslane predsedniku Roo-seveltu In C. A. 8wanaonu, mdr-nariškemu tajniku. Te allke so zdaj v rokah podadmirala H. K. Yarella, poveljnika ameriška bojne mornarice v kitajskih vodah. Slike Je poanel ameriški filmski operator, ki ae Je nahajal na topničarki, ko ao Jo ja-l»onski letalci napadli s bombami in potopili.
Tokio, 18. dec. — Japonake mornariške avtoritete se trudijo, da ublažijo napetoat med Japonsko |n Združenimi državami, ki Jo je povzročil potop ameriške topnlčarke Panay. Mornariški minister je naznanil, da bodo japonski pomorščaki oficlel-no počastili šrtve, ki so izgubile življenje, ko so letalci s bombami uničili topnlčarko in tri par-nike Standard 011 Co., v bližini, kjer so ae ladje potopile. To Je največja čast, ki jo more ena država izkazuti drugi, da javno demonstrira svoje obžalovanje zaradi storjenega Čina,,
Podadmiral Teizo Mltsunami, načelnik letalskega hrodovja, Je bil že prej odpoklican domov kol častnik, ki je odgovoren za incident. Ali bo prišel pred vojno sodišče, še ni znano. Odpoklic je ostrš kazen, toda preti mu tudi zapor, če ga bo Japonsko vojno sodišče spoznalo za krivega, da Je zlorabil svojo oblast, če ao (etalci po njegovem ukazu napadli in potopili ameriško topnlčarko,
Cesar Hirohlto je pozval admirala Jonaja, mornariškega ministra, v svojo palačo. Ali je 1-mel ta dogodek zvezo a potopom topnlčarke, se ns ve. Predsednik Koosevelt je v protestni noti naglasi I, da mora biti mlkado u-rudno obveščen o Incidentu.
Japonski mornarji v Sangha-Ju bodo zbrali vsoto $1500, katero bodo isročil! ameriškim mornarjem. To bo izraz želje po sporazumu in utrditvi prijateljstva med Japonaklmi in ameriškimi mornarji, da ae neprijetni dogo dek, |>otop ameriške topnlčarke, pozabi.
jednot. ki prirejajo veselice ln zabave. Vreme je lepo. po gričih je še vse zeleno, le trava je rjava» kajti vsa poletje ni bilo dežja. Sedaj je nekaj deževalo. Dežuje navadno v januarju. Pravili ao mi, da je lani v bližini po gričih snežilo. Ko ao Fordovi delavci to iavedali, so jo takoj po delu mahnili gledat sneg. ki ao ga dajali v lonce in ao ga nesli domov otrokom pokazat. Neka tu rojena žena ni A« itikdar videla ane-ga, tako da sploh ni vedela kaj je to, ko ji je mož pravil o ane-iru ...
Tu sem podal nekaj stvari po svoji možnosti. Veate, tudi jas rajši čitam kot pišem. Dopiai v Proaveti se ml zelo dopadejo in Jih z zanimanjem prebiram. Va-lentlnčlč in Proavetin "oče" Zl-danšek, le še kaj napišita! Tako tudi Jože Ule, Kdward Tomšič In mnogi drugi. Tako tudi moj znanec Kaferle in pa Pre-aterl is Clevelanda. Saj menda niste zmrznili kot ona slovenska banka. OglcM naj se tudi Nace Zlemberger. Njegove dopise rad čitam, ker vedno kaj pogodi. l<e tako naprej val skupaj sa napredek in obatanek Prosvete in SNPJ! Tudi jas se bom še kaj o-glasil, pa Big Tonya bom malo podrezali kajti njemu ao tukajšnje razmere pač bolj znane kot meni. Ako kdo želi nadaljnih pojasnil o vsem tem, kar sem tu napisal, uaj piše na naslov: J. S., 1437 48th ave., Oakland, Calif. Pozdrav, vesele praznike in srečno novo leto vsem naprednim rojakom In Članom SNPJ I
Joe Spendal, 594.
kjer je zaprt prosluli čikaški gangster In velebutlegar Caponi. Obe JetnlŠnicl se nahajata na malih otokih.
Mesto Oakland je Izredno Čl sto, Še čistejše kot Hot Springs v Arkansasu. Je čistejše za 95r4 od Clevelanda, Pittsburgh« all Chioaga. Poleg Oaklanda Je mestece Alamldo in pa velik aerodrom, kjer pristajajo zračni ve Ukani China Clipi>ers ln drugI. Sredi Oaklanda je Jezero Mer-ritt, v katerem je na tisoče div Jih rac in gosi, mesto im skrbi za živež ln ima delavca, ki jih v parku hrani. Kmalu bodo akon čall velik predor it Oaklanda \ Walnut Creek, iz okraja Alamida v okraj Contra Costa. To je velik projekt, ki ga financira via da. Predor bo služil široki cesti. Stari predor, ki so ga zgradili Jetniki pred 70 leil, je preoiek ln nevaren. Pot bo zelo skrajšana, na polovico. Po končanem predoru bo ob delo na stotina delavcev WPA. Po mojem prihodu je izbruhnil Štrajk pleskarjev in drugih delavcev. Kontraktor se Je izgovarjal, da nlrqa dosti dela In da stavka drži vse gradbeno delo nazaj. Tako je potekel mesec dni in dela nlaem mogel dobiti. Big Tony me Je peljal k bivšemu Kansaščanu Jožetu Parklju, ki dela pri Spencer Lumber Co. kot manager/On me Je priporočil nekemu kontraktorju v okraju Contra Costa, kjer nI bilo stavke in sam dobil mizarsko delo (carpenter) in pričel delati dne 7. sept. Vozim se s lizo čet velik hrib, pod katerim delajo predor, v 20 milj oddaljeni Walnut Creek. Tu vozijo trok za trokom orehe v neko tovarno, kjer Jih sušijo In pripravljajo za trg, kajti oreh tukaj dobro uapeva. Drugih tovarn v tem malem mestu nI, ao večinoma le bogatini t velikimi renči In ratkoš-nlmi domovi.
Ta i »o top Is M-m odposlsl dne 21. novembra t. L fte vedno živim
v	Oak land u. Sliši se, da m tudi tukaj pričeli <*lelavljatl delavce. Farmako delo se Je večin<mia končalo in na tisoč* delavcev ae odpravlja v mesta. V teku Je veli kaiiMko delo s pripravami za ¡svetovno razstavo v San Fran-¡clscu, ki se bo vršila leta 1030.
Delo se prične v februarju. Vr-Aila se bo na umetnem otoku, ki ima 485 «krov. Zgradili so velik most ns otok in že več velikih (toslopij je («»stavljenih. Kar na i f»r«\) gradijo. Po končani raiut«
vi	bo otok prevzela vlada za svoje letališča. Vlada že sedaj fl
nancira Upjjekt	najmočnejšimi oklopl niso po-
rail dokončati vsa dela sa otvoritev razatavs. Tako se sliši od lju- j di, ki so (u še dolgo ns«eljen|. Tajnik karp*ntar«ke unije ml Je pravil, da so tako naredili, da i» bo preveč ljudi tiščalo v te kraje, kajti zaposliti bodo samo domačine, Valed tega ne svetujem rojakom *em hoditi za delom. Kdor se pa finančno počuti k motnega, to Ja pa drugačna pesem California Je tanlmiva država ia vidi se marsikaj.
Na društvenem polju je bolj mrtvo. V Oaklaitdu Imamo eno društvo S NI'J, v Man Kranrlsru pa Imajo ratna društva raznih
Taktika ''zračna blokade"
Vodna letala t akcijskim radi-
Jem 6000 km In M tonami to-
vora—Zračne krlžarke bodo
lirlnile podmornice
V Ameriki niso več bretpogoj. no pršprlčanl, da tračno orožje prekaša vsa druga, vendar pa se za razvoj tega orožja zanimajo bolj nego za vse drugo. V Ameriki so odobrili tudi posebno taktiko, ki jo Je najbolje otnačiti t Izratom "zračna blokada." Velika brodovja težkih torpednlh bombnikov dobivajo nalog, naj zastralijo določeno obalo In naj IMitopljo vsako nasprotno ladjo, ki bi se oh tej obali pojavila. Takšna tračna blokada bi bila lahko učinkovitejša nego blokada t vojnimi ladjami In nasprotniku bi lahko prizadevala več škode nego brezobzirna vojna a podmornicami. Gre v prvi vrati za to, da bi mogle tračne križar* ke jemati s seboj čim večje množine bomb.
Neki ameriški mornariški Kitokovnjak, K. C. Wllson, Je pred kratkim tapiaal v glasilu ameriške akademije, da ao vodna letaia t akcijskim rsdijem 6000 km ln sposobnostjo ta prenašanje 8 ton bombnega bremena, dandanea nekaj povsem mogočega. Zavetniška blokada Je bila tista, ki Je v svetovni vojni na vse tadnje odločila porat Nemčije, po drugI strani pa so nemške podmornice na najtežji način ogražale britako nadvlado na morju.
Toda toriiedna letali) predstavljajo a svojo večjo gibčnostjo tudi dosti večjo nevarnost ta naaprotno bojno ln trgovinsko brJHlovJe nego s torj»ed! oborožene ladje na morski površin! In |N»d njo. Velika vodna letala, kakršna *o bila prej omenjena, bi lahko svoje tor|»ede "deževale" It oblakov, ne da bi sama bila It-postavljena obrambnemu ognju. Caprav vsebuje torpedo manj razstrelilne snovi nego grsnata istega kalibra, Je njegova učinkovitost rtrmtt večja, ker prinaša ratatrelivo pač do |»oeebtio ranljivih točk, Tudi vojne ladje t
■ niso liolnoms varne pred torpedi.
Wilson trdi, da IkmJo torpad-ne tračne križarke .podmornico nekega dne poginoma Itpodrini-le. Veliki akcijaki radij Jim Omogoča učinkovite na|*ade iz ta-ščitenlh operacijskih bat. Njih brtlna jim «»mogoča po drugi atrani, da opravijo največje raa-dalje v najkrajšem času. Obrambne možnosti proti tej vrsti na|»adov so raimeroma majhne. Rasen tegs pa gradnja tračnih naimdalnih brodovfj še daleč ni tako draga kakor gradnja pod< mornišklh brodovij in se livril tudi vas hitreje.
M. DOSTOJKVUV:
Bratje Karamazovi
"Na, pa ¿e no ga vendarle šibali!" Je kriknil
grohoUje ae.
"filball ne bal, a tako," ae Je zdajci oglasil Maksimov.	* fldHi
"Kako Uko? Ali so vas iibali ali ne7° "Ktura godzina, panje? (koliko Je ura?)M ae Je a dolgočasnim obrazom obrnil pan s pipo k visokemu panu na stolu. Ta Je v odgovor skomignil z rameni: ure ni imel nobeden izmed njiju.
"Zakaj se ne U pogovorili? DaJU tudi drugim, da govore. Kadar je vama dvema dolgčas, pa misliU, da drugi ne smejo govoriti/' je spet planila Grušenjka, ki se je očividno nalašč ujedala. Mitji je v tem trenutku prvikrat nekaj šinilo po glavi. A pan je odgovoril to pot že vidno razdražen:
"Pani, jaz nisem nic mluvil proti, nic nisem povjedzjal. (Saj nisem ugovarjal, ničesar nisem rekel)."
"Nu, prav, a ti pripoveduj," je Grušenjka viknila Maksimovu. "Zakaj ste vsi umolknili?"
"Oh, tu ni časa pripovedovati, saj so vse same neumnosti," Je Ukoj nekam spakljivo, a z vidnim zadovoljstvom povzel Maksimov, "in tudi pri Gogolju ima vse to le alegoričen pomen, saj je dal vsem osebam alegorična imena: Nozdrjov vendar ni bil Nozdrjov, ampak Nosov, in Kuvšinnikov—to te ni ničemur podobno, zakaj v resnici Je bil Skvornjev. A Fenardi je bil res Fenardi, samo da ne Italijan, ampak Rus Petrov, in mam'zelle Fenardi je bila lepa, z noticami v pletenicah, dražestnlml noticami, in je nosila kratko krilce z blešicami; ona je bila tisti, ki se je vrtila, samo da ne štiri ure, ampak komaj štiri minutice .pa Jih je vse premamila ,.."
"A zakaj ao te šibali?" je vpil Kalganov, "zakaj so te šibalir "Zaradi Pirona," je odvrnil Maksimov. "Zaradi kakega Pironar je kriknil Mitja. "Zaradi znanega francoskega pisaUlja Pirona. Mi smo Ukrat vsi vino pili v veliki družbi, v gostilni, prav na tistem semnju. Tudi mene so bili povabili ln jaz sem jel najprej pripovedovati epigrame: 'Kaj si to ti, Bolleau, tako smešno našarjen'. A Bolleau odgovori, da se odpravlja na maskerado, to je, v kopališče, hi, hi, ln oni some razumeli, kakor da merim nanje. Jaz pa sem brt povedal drugo, jedko, ki jo poznajo vsi naobraieni ljudje:
Ti si Sappho, Jaz Phaon, o tem odveč vsak
spor je, le to je same prehudo, da poti ne veš na morje.
L
Zdaj ao bili še bolj užaljeni in so me jeli nespodobno zmerjati zaradi Uga, jaz pa sem, da bi popravil položaj, v svojo nesrečo povedal zelo Inteligentno zgodbico o Pironu, kako ga niso sprejeli v francosko akademijo, on pa se je osvetli s tem, da si je sestavil napis za nagrobni kamen:
Cl-glt Piron quie ne fut rlen, Pas meme academiclen.
'Tak zakaj vendar, zakaj ?" "Zaradi moje naobrazbe. Kakor da so ljudje v zadregi sa izgovore, če hočejo izšibati človeka," je krotko in poučljivo končal Makaimov.
"Eh, presUniU, vss to Js grdobija, nočem je poslušati, mislila sem, da bo kaj veselega," je Grušenjka zdajci prekinila razgovor. Mitja se je splašil ln se takoj presUl smsjatl. Visoki pan je vsUl s svojsga mesU ter jel, ošabno, kakor človek, ki se dolgočasi v neprimerni družbi, s rokami na hrbtu hoditi po sobi iz koU v kot.
"Viš ga, kako koračil" je Grušenjka zaničlji-vo pogledala nanj. Mitja se Je vznemiril, zlasti
še, ker je opazil, da se pan na divanu razdraženo ozira nanj.
"Pan," Je kriknil Mitja, "pijmo, panje! In z onim drugim panom tudi: pijmo, pano v je!" Jedrno je primaknil tri čaše in nalil vanje šampanjca.	4 1}
"Na zdravje Poljske, panovje, na vašo Poljsko pijem, na poljski kralji" je vzkliknil Mitja.
"Bardzo mi to milo, panja, vipijem (zelo mi je drago, panje, pijmo)," je dostotjanstvsno in blagohotno izpregovoril pan aa divanu in vzel svoj kozarec.	r
"Pa oni drugi pan, kako mu je ime, ej, jas-njevelmožni, vzemi kozarec I" je vneto prigovarjal Mitja.
"Pan Wrublewski," je povedal pan na divanu.
Pan Wrublewski je gugaje pristopil k mizi in stoje prijel za sv^jo čašo.
"Na zdravje Poljske, panovje, urš!" je vzkliknil Mitja in dvignil čašo.
Vsi trije so izpili. Mitja je vzel steklenico in Ukoj spet nalil tri čaše.
"In zdaj na zdravje Rusije, panovje, pa pobratimo se!"
"Nalij tudi nam," je rcftla Grušenjka, "na zdravje Rusije bom pila tudi jaz."
"Jaz tudi," je rekel Kalganov.
"Jaz pa tudi... na zdravje Rusije, naše sUre mamice," se je zahihlUl Maksimov.
"Vsi, vsi!" je vzklikal Mitja. "Prinesi nam še butiljk, gospodar!"
Prinesli so še osUle tri butiljke, ki jih je bil Mitja pripeljal s seboj. Mitja je natočil.
"Na zdravje Rusije, urš!" je proglaail izno-va. Vsi razen panov so pili in Grušenjka je na dušek zvrnila čašo. Le pana se nisU niti do-Ulmlla svojih čaš.
"Kaj pa vidva, panovje?" je vzkliknil Mitja. 'Tak Uko?"
Pan WruMewski je vzel čašo, vzdignil jo In rekel z močnim glasom: *
"Na zdravje Rusije v mejah do leU sedem sto dva ln sedemdesetega!"
"Oto bardzo pjenkne! (Izvrstno!)" Je kriknil drugi pan in oba aU na mah izpraznila svoji čašl.
"Norca sU, pana!" je zdajci bruhnilo iz Mi-tje.
"Pa-nje!" sU grozeče vzkriknlla oba pana in se našopirila proti Mitji kakor dva petelina. Posebno je vzrojil pan Wrublewskl.
"Ale nje motno nje mječ slabošči do svojego kraju?" je vzkliknil (Ali je mogoče, da človek ne bi ljubil svoja dtšele?).
"Molčite! Ne prlčkajU se! Prepira ne maram slišati!" Je zapovedujoče viknila Grušenjka in udarila z nožico ob tla. Obraz ji je vzplamenel, oči so se jI zaiskrile. Caša, ki jo je bila pravkar izpila, je kazala svojo moč. Mitja se je silno prestrašil.
"Panovje, oproetiU! Jaz sem kriv, saj ne bom več. Wrublewski, pan Wrublewaki, saj ne bom!..."
'Tak molči vsaj ti in sedi, kako ai neumen!" se je Grušenjka i zlobno nejevoljo obregnila vanj.
Vsi so sedli, vsi ao utihnili In gledali drug drugega.
"Gospoda, vse sem zakrivil jaz!" je spet pričel Mitja, ki očividno ni bil razumel Grušenjkl-nega vzklika. "Nu, kaj pa sedimo Uko? Nu, kaj bi neki začeli ... da bi bilo veselo, da bi bilo spet veselo?"
"Oh, pa Je ras atrašno malo veselo," je leno zamomljal Kalganov.
"Bančico bi napravili, kakor preje . . ." se je zdajci zahihlUl Maksimov.
"Banko? Imenitno!" je pograbil Mitja. "Samo Če panovje ..
(Dalje prihodnji«.)
Cedila Pavlini*Ferraro:
Pol ure prezgodaj
Prel. Ivan Vuk
Ivo in Malu sU ae bila poročila pred kakšnimi šeatimi meae-ci. Za avojo mlado Ijubezem ata najeta majhno vilo v Nervi.
Nekega dne aU ae pogovorila, da izpolniU dano obljubo in obiš-četa marklzo Izabelo, ki je bila daljna aorodnica IvoU. In Ivo kot mlad advokat, še brez klijen-tov, ae ni amel obotavljati, da bi oblek še dalje zavlačeval. -
Vaak prvi petek v mesecu je bil ob petih popoldan reden sestanek odličnih ali dolgočasnih osebnosti v salonu mondene mar-kize. Ni čuda. da sU se Ivo In Mslu zelo izogibala Ukšnih se-Stankov,
"Ob pol petih pripelje vlsk v Genevo. Skočil bom za trenotek v svojo pisarno. Ti pa med tem uredi svoje zadeve, če Jih imaš kaj. Deset minut po peti uri se najdeva pred Mig ■NMVBS." • "Kar cele pol ure naj bom sama? Strašno."
"Ali pa Idi kar k martizi in me tam počakaj."
"Nt, ne ... Saj je niti oe po- Naravoget sastonj. Dtvti
znam. Malo si bom ogledala med Um časom mesto. Ali bodi točen.'
Mslu Je stara dvajset let. Je vitks, gibčna v svojem modrem kostumu in rdečem klobuku. Moški, ki so jo srečevali, so ji s svo-jimi živshnimi in poželjivimi pogledi dsll jsano vedeni, ds Je le-i "'tU'» laka rW ženo vedno zs-dovolj i, tu in tam jo pa tudi nekoliko zmede.
flls je mimo velike trgovine. Isložbens okna so blestela in va-bils za vstop.
"Pametna misel. Grem in se naredim, kakor da hočem nekaj kupiti. Dam si pokazati razne reči. Saj radi tega še ni treba kupiti. Tako bom vsa) v trgovini sigurna pred drzaini pogledi."
UsUnovils se Je najprej pred parfumerijo in toaletnimi potrebščinami. Ogledovala je kakor da Jo predmeti zelo zanimajo. Cm I flakon Jo je posebno mikal Redki naziv je imel tlsU flakon: "Moje aanje". Stal Je de-•ot lir in ni Ml nič večji od malega prsta na roki.
Strašno jo je vleklo, da bi po-njuhala U flakon. 2* ga Je imela v svoji ročni torbici... Krasne nežne čipke Dve liri meter.
t rov, prosim. Takšne priložnosti nI kmalu. Ko ao bile čipke položene v torbico k flakon u. si je sicer rekls, ds jih prav za prav ne rabi, ker je njena bala iUk popolna Ali. prilika ae bo že nudila. Zdaj so že v torbici.
Oddelek za blago. Mikavno pomladansko blago v nežnih barvah. Mož ji je kupil same enobarvna obleke. Res da so bolje elegantne, bolje trpežne In ne pridejo Ukoj iz mode.
"Kaj stane to blago?"
"Da, da, le da, žal, nisem vedela ..
V svoji denarnici Je imela točno osemkitrideset lir. Torej samo polovico izrečene cene. Kaj takega še se Malu-ji ni zgodilo.
Silil jo je jok."
Ker jo je pomočnik videl tako strmečo pred se, vso rdečo v o-braxu in v «»liki zadregi, je pomislil, da je to ena tistih lahkomiselnih, neumnih foek, Id se zaljubijo v kakšno blago dokler leži pred njimi in poUm, ko ae, im odreže, ne morejo plačati.
"Ce bi ml rekli, naj počakam preden sem blago odrezal," je recel z lahnim odtenkom razdraže-nosti, "bi počakal. Sedaj je pa blago vaš 3."
In potreeel ga je, kakor orož-e, trdno odločen, da stopi k blagajni, kjer je sedela neka resna elefonistka in ironično prisluš-tovala.
Malu, ki je bila -edno bolj prepričana o svoji krivdi, ae je trudila, da bi ae vabljivo nasmehnila.
Ta smehljaj bi kjerkoli imel fc>rez dvom* zvojo moč. Ali pri pomočniku v oddelku za dame so pomočniki {zbrušeni in utrjeni* zoper Ulcšhe izkušnjave. Med tem, ko se je trudila, da bi ga zadržala, da bi ne šel k blagajni, e v neprevidnosti zadela na maj-mo statvo*, ki je padla zdajci s podsUvka ln se razbila.
"Nič hudega," je uljudno rekel zoper vse izkušnjave oboroženi pomočnik. Potegnil je lisUk izče-pinj. "Srečo imate. Edini ceneni kip, ki smo ga imeli med precej dragocenimi kipi. Samo šestdeset lir.
Malu je pomislila z nenavadnim mirom obupa, da, če bi je ustavil pred njo aeroplan, bi se kar v sedla vanj in ie odpeljala, pa če tudi v stratosfero. Ali takoj se je zavedla trdih UI. Neki glas, ki ga te dolgo ni slišala, se je oglasil za njo: "Kaj delaš tu, Malu?" Oh kakšen čude*, Donello." I "Ti? .. ."Ponudila je elegantnemu mladcu kar obe roki, ki jih je poljubljal.
Med smehom in solzami, te prepričana, da se bo vee srečno izteklo, mu Jè pripovedovala, kar vse ji je fatdlne pol ure čakanja povzročilo.
"Samo pol ure?' Uboga Malu Kaj bi se zgodilo, če bi prišla celo uro prezgodaj ? K sreči sem jaz tu."
Stošestlnštirideset je znaša račun. Plačan ga je, vzel zavo. In roko Malu ter sU odšla iz trgovine.
"Samo ob sebi razumljivo, da ti Ivo jutri vee povrne."
"Ne bodi smešna. To bodi moje poročno darilo."
Na cesti je stal bleščeč, lep, bisernorjav avto.
"Tvoj?" je vprašala Malu vsa začudena. Čudila se je, da ima njen mladoetni prijatelj Uk avto.
"Da. Samo nameravam ga zamenjati za neko najnovejšo znamko. Hočeš z menoj tu nasproti na čaj? Nekaj minut in popila ga bova."
Malu se je obotavljala. Hvaležnost jo je silila. V prijetni, majhni konditerski, kjer je teko dobro vonjalo po finih slsd-korčkih, sta sedela in pred njima zlatorumeni čaj. Mnogo ste si imela pripovedovati.
"Skoda, da si poročene."
"dkoda? Zelo srečna sem z I-votom. On me ljubi."
"Ni čuda. Tudi jaz sem te i-mel rad."
"Neumnež. Zakaj me ps nisi potem poročil." "Ker sem hotel zbrati prej bo-
Sama s teboj ne grem v tvoj« stanovanje."
"Gimnazija, plavži, tenis: mislil sem, da se ne poznava še le od včeraj. Kaj mi ne zaupaš?"
"O zaupam že ... Ali k»j bo rekel Ivo?" "Kaj mu moraš povedati? Ma-laž ali molk. Ti si oglodaš mo-dragocenosti. Jaz bom vesel tvojega zaupanja in oba bova od tega imela lep spomin in skupno skrivnost . . V kakor v roma
Malu se je počutila v polumra-ku majHti* kondltereke kot slika v roman«. Zapeljivo -je bilo to. In naposled: rešil jo je vendar iz krempljev neizprosnega trgovskega pomočnika.
"Dobro. Klobuka ne bom sne a fn takoj bom zletela na kolodvor."
'Tako je prav. Ne, zdaj te odpeljem v bližino tvoje markize, n kakor hitro bo odšel tvoj mož, te bom že tam čakal."
e
Ivo je gledal svojo ženo ln zde-a se mu je čudno izpremenjeja. Niti trenotek ni mogla biti «Urna. Izogibala se je njegovih pogledov.
Kaj je s teboj ? Kaj se je zgo^ dilo med tem, ko'mene nI bilo?
Ker še nI nikdar IvoU nalagala je kar rekla:
"Ko bi ti vedel, kaj se spi je Zgodilo...
Ivo je poslušal njeno zmedeno poročilo kot nezgodo številka e-na: Parfum, čipke. — Številka dve: Zida brez denarja. —- Številka tri : Razbiti kip. — Števil ka štiri ... "Se številka štiri?" "Srečala sem Donellija." "Kaj? ... Mar ni v Milanu?" "Ne, ne .V Afriki je zaslutil kup denarja . . . Nisem imela denarja, da bi... plačala te nezgode ..."
Začutila je, da je priznavanje začelo posUjati skeleče. In postala je natanko Uko zmedena kakor pred neizprosnim trgov skim pomočnikom. In malone s je zopet zaželela aeroplan . .
"Plačal je za me stošestinšti rideset lir. Ubogi Donello. In hotel mi je to na vsak način podariti." "Prav dobro." Pogledala ga je s strahom. "Da boš vedela. Pred tremi leti sem mu posodil dvesto lir, katerih nisem več nikoli videl. Sedaj, kakor vidim, je začel plačevati svoje dolgove. To se pravi da začenja posUjati pameten Zaročil se je z neko staro bogato devica"
"In se bo poročil?" "Cez dva meseca." "In bo šel zopet v Afriko?" "Beži no. Upravljal bo posestvo svoje bogate tene." "Poslušaj, Ivo." Njen glas se je globoko zn žal.
"Ko boš šel v pisarno, grem teboj." "Zakaj zdaj naenkrat?" Ni odgovorila. Ko sU šla po stopnicah, mu je povedala vse Ko mu je povedala o afriški dragocenoetih, ga je prijelo, da bi jo najraje oklofutel. Ali povedala je Uko srčkano, da jo je mesto da bi jo oklofutal, kar na stopnicah poljubil.
"Je kakor nevzgojen otrok, al ne laže", je pomislil. n>e
Četrt na sedmo uro je sULM sernorjav avto pred vrati mark zine palače. Ob pol sedmih Še je vedno sU I m poza nt en vratar v . svo, po m poz ni livrejl je sumljivo gledoval elegantnega mladega gospoda, ki je nekoliko predolgo «r .iLiLi	.. čakal in svoje nemirne poglede
FSZ^f^OS* ^t ™tal okrog. "Dandanea je liw
ternacionalnlh zločincev vse polno, ki se znajo prav elegantno posteviti," je govoril sam pri sebi.
dri kom
"Da." "Sama?"
"Z nekim gospodom, ki je bil najbrž nje nmož."
Aha ... sU se kaj prepirala?"
"Ne. Smejala sU se." 'Tako? ... In vam dama nič ni rekla, Uko mimogrede?"
"Meni ? ... Ne ... To se prar vi, počakajte, ds se spomnim ... <o je šla mimo mene, sem slišal, tako je rekla svojemu možu: TV> bo pa resnično enkrat nasedel, ubožček. — Koga je mislila, ne vem/ Ali ker gospo poznate, boste že razumeli."
Položil je dva prsta na kapo kot v pozdrav in stopil s samozavestnim korakom k vratom.
Med
Med je najbolj naravna slad-ca snov, ki jo ustvarjajo čebe-e iz sokov živih rastlin ter jo shranjujejo v satov ju kot hrano svojemu naraščanju in sebi pozimi.
Navaden cvetlični med, ki ga nafcbajo čebele iz nektarja, je prozorna, gosta tekočina svetlo-temne, zelenkaste ali rujavkaste barve. Obstoja iz 70 do 80% in-vertnega sladkorja (to je sadni in grozdni sladkor), 20% pa tvori voda, betvica beljakovin, bet-vlca lepljivih snovi, dišečih in bravnih snovi itd.
Med, ki ni iz cvetja, ampak iz medene rose (sladka, lepljiva snov, ki jo na rastline izcejajo listnate uši) in iz "znojenja" i-gličastega drevja, ima temnejšo barvo, bolje smolnati, ostrejši o-
p^ndeuekjod^embra
rdečim klobučku« in voni
*ua in vonj. otrdi se težje, slad
korja pa ima 60 do 70'/«. Vendai je vrednost njegove hranilne sno vi približno enaka cvetlicnemi medu.
Ce se čebele krmijo a trstnin sladkorjem (iz sladkorne pea* ¡, trstja) lahko potem tak m« vsebuje 10% tega sladkorja.
Cvetlični med vsebuje večkra tudi cvetni prah. To spoznam< če 60 gramov medu raz«topimo 200 gramih vode, prečistimo to mešanico in preostanek preglf damo z drobnogledom (mikrc skopom). Iz oblike cvetnega pra hu lahko potem konštatiramo, i kakšnega cvetja je med.
Umeten med se dela iz trst kovega sladkorja s pomočjo z« lo razredčenih kislin. Tak trsti sladkor se namreč pod vplivoi kislin spremeni v invertni slad kor. Na pr. 1 kg trstnega slac korja (v kockah ali sipa) se ra; stopi v 2 litrih tople vode. Prili 1 gram mlečne kisline (se dobi lekarnah) in pusti, da tekočin za eno tretjino izhlapi. Ko se t ohladi, je iz žilovega, rumene^ soka posUl umetni med.
SLOVENSKA NARODNA P0I PORNA JEDNOTA
izdaja avoje publikacije in i posebno list ProeveU za korist ter potrebno agitacijo svoji društev in članstva in za propi gando svojih idej. Nikakor r ne za propagando drugih p« pornih organizacij. Vsaka » ganizadja ima običajno svo; glasilo. Torej agiUtorični dopi ln naznanila drugih podporni organizacij in njih društev m ae ne pošiljajo listu tTosveta.
Agitlrajte za Prosveto!
i»»»***»»»*»**'»»»»»»**»»—
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
Po sklepa 11. redae konvencije ss lahko aaroëi ns list Proareta in prišteje eden, dva, tri. štiri ali pot članov la sas drnilne k «si ssroé-alaL Ust Prosrots staas ss vso eaako, sa élans ali aeOane K M sa sae letno naročnino. Kor pa člani te plačajo pri aoesaents $1.20 m tednik, ss jim to prišteje k naročnini. Torej sešsj nI vareks, reëi, da Je Uot predrag sa člaao SJÎ.PJ. List Preoveta le vsšs lsetsiaa is gotove Jo v vsaki dtaštal nekdo, U M rad čital list vsak dss. Cest Usta Prosveto jo:
Ze Zdrai. driave la
1 tednik la
1 tedalka la............. Ml
Z tednike ta............. tlt
4	tednike le.............. UM
5	tednikov lis............ aH
Zs luspo jo
Is polnite spodnji knpon, priložite potrebno vsoto denarja sli Mostj Order v pisan la al anročlto Prosveto, liât, ki jo vsšs Isstsisa.
Psjssaile:—Vselej kakor hitro kateri tok Banov preneha biti «aa SNPJ, ali šs ss preseli p roč od drnilne In bo sshbsvsl asm troj list todnik, bodo moral tisti ilaa ls dotične drnilne, ki je tsko ikupno naročena aa dnevnik Prosveto, to takoj nssnsnitt nprsvniitrn lUta, In obenem doplačati dotično vsoto listn Prosveto. Ako tega na ator«, tedaj mora nprnvnlitvo sniiati data m aa to vsoto nsroêniku.
eoeeooooooooo
Poeeeooee
Za Cteero la Chlcsgo Je....|7.M
1 todnik In..............«i«
1 tednike In.............Ml
t tednike In.............IM
4 tednike ta.............LT«
I tednikov ta............lil
HM»
4...
1)
Nsslov
PR08VBTA. SNPJ, MS7 Bo. Lafradale Ave, Chicago, I1L Priložene pošiljam naročnine na Ust Prosveto vsoto I.........
t.................................... CL drsštvs št..... ■
Ustavite tednik ta ga pripišite k moji anroCalnl od sledetth élaaev
Š).............. «.......................... Cl drsštvs št....
8).........................r*.............. ft. drešlee It • •
4)|...................•........••.......•••ČL drnštvs it..«
š)........................................ .«a drsštvs št..'
.Dr is vs
Mer
..................

i,.........
TISKARNA S.N.P.J
SPREJEMA VSA
je tivljenje na kocko, med tem ko je tvoj moš tukaj lenaril. Sem si ps prinesel s seboj tudi celo p_i- . .	, , vrečo zlsU. In sedaj? Najrajie
iiÎ. ?	W'î° i *!•)«* šel nazaj. Kaj pa naj počnem
podlago in z belimi, rošnstimi in lilijastimi cveticami. Cena je bila naravnost nizka. 8tiri metre bo dovolj in ie so bili odrezani.
"Sestinsedemdeset."
Trgovski pomočnik je zapisal to številko na lislek in ga sme-hljajot ponudil lepi kuptevalki.
"KoMor
"ftestinsedemdeeet."
"Kaj niste rekli, da stane meter devet T" .
"Devetnajst, milostivs. Štirikrat devetnajst . .
"Razumela sem ps devet Kaj sedaj?"
"Blago, gospodična, je še odrezano Garantirana čista iida Priloinostni nakup."
tu? . . . Tam v Afriki sem si kupil mnogo dragocenosti. Ali jih hočeš videti? Veš kaj? Četrt na šest se Um pri , dolgočasni markizi poslovi. Kdaj se vrneU v Nervi r ; **
Ob 7. uri 80 minut. Ali pred šesto mm Ivo še enkrat v pisarno. Jas bi naj ostala do 7. u-re pri markizi in ga potem po-1 čakala pri vlaku.
"Izbomo. lam si i se prej od markize. Nekaj minut pred šesto te bom pred markizinim do mom čakal. Z avtom smo kakor nič pri meni. Niti klobuka ti ne bo trebelo odloiiti. da al ogledaš moje trofeje^ da popijeva čašo ! Umpanjca in zleti« na kolodvor. I Dobro?"
"Oprostite", se je naposled odločil mladi gospod. "NI morda bila tu neka mlada dama v mo-
5
GDidy ou know...
that holiday letters and packages decorated with Christmas Sosls signify your partnership la a campaign for health ?
y tiskariko obrt spadajocajeja
Tiska vabila za veaellce in shode, vizitnice, knjige, koledarje, leUke itd. v slovenskem. hrv»UKe> slovaškem, češkem, nemškem, sngleškcm jeziku in druz
VODSTVO TISKARNE APEURA NA
8.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
CLAN0TV
Vao pojsanile daje vodatvo Uakem« Cene smerne, nnijeko delo pnr. mte
Pišite po infers^j« »• nsale»:
S.N.P.J. PRINTERV
M57-5t SO. LAWNDAI.E AVENUE Telefon Rockwell 4f©4 CHICAGO. Iti«
pejasails U
11 Tka «s debt aa