SLOVENSKI GLASNIK
Izhaja 1. in 15. dne v mescu.
Lepoznansko-podučen list.
Velja za celo leto 3 gold.
Vreduje   in   na   svitlo   daje:   Anton Janeiic.
St. 12.
V Celovcu 15. maja. 1861.
VII. zv.
Slovenija oživljena. 
(Zložil J. Bile.) 
vodnik, Coii, Linhart.
 I. nastop.
Lep vert pred Coizovim gradom; pod koščatimi lipami se (prehaja
Co iz.      K zapadu solnce se pomika,
Zlati Snežnikom našim glave.  , ,   , Planine čeda že zapušča, -4 i"
Skerjan'c večerno pesem poje, Iskaje v rosni travi gnjezda. j ^
Večer je že — — in še s planine Prijatlov ni.   Mudita dolgo Po stermih gorah in pečinah Se verla sina domovine. Podohen čbeli je moj Vodnik, .'  . '<:_
Podoben mravlji je moj Linhart: ¦ •
Vročine, mraza ne poznata, i   •
Se truda, pota ne bojita, Da le nasitita si želje -     '     .
Duha, ki učenosti išče. Eastljine vse, ki rastejo Po naših hribih in doléh. In kamnja vse so jima znane. Ljubezen, ki ti v sercu klije Do miljene dežele kranjske, Do ljubljenih slovenskih bratov, Na verhe vabi te „Veršaca", Da ogleduješ zemljo drago. Krasote duša se napaja. — Tam pevska vila te navdaja, Ti v roke gosli bo podala. Na njih bo strune ti ubrala, Da peval boš domovja rane. Slavil prelepe krajnske kraje, Budil sinove boš zaspane, Oznanoval jim dobe slaje. (Se nseđe; ko zagleda Linharta ia Vodnika jima hiti naiprotL)
II. nastop. Tednik, Linhart, prejšnji.
Co i 8.     P dobro došla, Vodnik, Linhart! Že dolgo tukaj vaju čakam, ^ V skerbeh sem bil, da vaj' nesreča
Na gorah stermih je zadela. Pa zdaj pozabim vse, ko zopet Prijatla vidim v svojem gradu.
Vodnik.   Kako povemem skerb, ljubezen, Kako poplačam vam dobrote, Ki mi skazujete jih vedno?
Coia,    Le majhne so; in te mi verneš, Ce vedno kot doslej mi zvesto Prijateljstvo ohraniš v sercu. — Vi Vodnik pravi sin ste Krajne, Ki gorko svojo mater ljubi; In Tone Linhart enih misli
Je, kakor vi, ker vaju veže
Ljubezen do dežele kranjske. —
Jaz pa dolžan sem tej deželi
Vse; toraj, kar skazujem sinu.
Naj bo tud' materi podano.
Kaj ste prinesli Linhart s hribov? —
Linhart.   Dans zlo, gospod! obogatim Bogato vašo zbirko. — (Kamnje po mizi razloži; Coiz ga ogleduje.)
Menda
Se tacih kamnov vendar nima.
Coiz.    O hvala! Lepa hvala! Bistri Kristal je to; to amonita 'f      So koščiki; — to je navadni *     ' ' Apnenik beli.   Okamnjéno
Kje čudno ribo ste dobili?
Vodnik.   Glejte kamnito kost živali, Ki pred potopom je živela. Pa bolj ko kamnje, bolj ko ruda Blago me veseli nabrano. Nabral besed, izrek veliko Sem po vaseh bohinjskih.   Morda Koristile mi bodo skoraj. —
Linhart.   Po hišah hodil je in prašal Kak mnogoverstno imenuje Orodje kmet, kak ti al uni Se roži po domače pravi. Iskal je skerbno starih pesem, Ki dedov naših verle dela Nam oznanujejo.   Nabiral Povesti stare je, ki vero In šege kažejo očakov. Se smejale so stare žene, Ko jih pazljivo je poslušal Gospod, častitljivi duhovnik.
Coiz.   Vi Vodnik mož ste, ki ga treba Je v zdanjih časih domo^dni. Vi zvezda ste, ki dobo lepšo Deželi kranjski oznanuje. Dežela vaših je očakov Bla vedno vedno zanič'vana; In jezik — ptujci, ki v deželi Se truda vašega redijo. Poznajo mar, se ga učijo? O ne! Neznan jim je.   Le eno: Ga zanič'vati dobro znajo. Kojaki vaši, vaši bratje Al cenijo ta dragi biser. Ki stvarnik jim ga je podelil? O Bog! kam rod je ta zabredel. Sramujejo jezika svojega Se Kranjci in teptajo z nogo, Kar vsim naj draže biti mora. Kar mati Kranjcom je pustila, Zavergli so in le po ptujem Stegujejo roke.   Al slovstvo Slovensko se razvija, rase? Ko vsim narodom že cvetlice Y naj lepšem cvetu so, je njiva
~ 58
Slovenska mila neorana, Je neorana, ne obsjana; Le ternje rase in koprive Po travnikih nam zelenijo. Le ene rož'ce ni na vertu, Da serca nam razveseli. In pesnika noben'ga lira Triglava verhov ne popeva, Savice vira ne pozdravlja. O Vodnik ! Linhart ! Al še dalje Bi križem mi roke deržali?
"Vodnik.   Častil sem vedno vas možaka, Al zdaj, ko te besede slišim Iz vaših ust, vas občudujem. Naj rudecica, sini Slave, Oblije lica vam, ker ptujec Deželo vašo bolj spoštuje Kot vi; jo ljubi, jo ljubiti Uči in ukazuje.
C o iz. Vodnik!
Dolžnost je naša to.
Vodnik. Po licih '
Solzica se mi vlila britka. Ko mislil sem na domovino. In nič na svetu nisem želel Kot najti pravega možaka, Ki želje moje bi podpiral.
Hiinhart.   Ta mož je najden že.   Pokazal        /' Sercé je sam, ki za domovje, Za narod naš slovenski bije : ^ i
Ta mož je Coiz.
C o iz. Sloven'c po rodu
Scer nisem; al sercé slovensko Mi v persih bije.   Vedno ljubim Bogati jezik, v kterem Dante, Petrarka, Tasso je prepeval. In domovino krasno, milo, Ki mož je verlih zibel slavna. Pa Bog mi dal domovje drugo, Ki ravno tak čislam ga in spoštujem: Deželica je to slovenska. Slovenske matere sinova! Vzemita v družbo me za brata. Da z združeno močjo začnemo Buditi domovino drago.
Vodnik,   O dovolite mi, prijatelj.
Da vas objamem in poljubim !
Linhart.   Sercé veselja se raduje.
Coiz.   Veselja dan je dans napočil.
Vodnik.   Bog blagoslovi zvezo našo!
Coiz.   Obema stvarnik je podelil Modrosti dar in učenosti. Navdaja tebe Valentin Pesništva duh ; obilo meni Gospod podal je premoženja: Z veseljem vse, karkol imamo, Domovju v prid, v korist podamo!
Vodnik.   Da! To storiti smo pripravni.
In terdno upam, da narasla Skor družba naša bo.   V deželi Mož mnogo je, ki še gojijo Ljubezni do domovja iskro. Saj Kumerdej je domorodec, In Juri Japel tud z veseljem Pridružil družbi se bo naši. Saj vsaka stvar, v začetku mala, Prirase s časom še velika: Le seme družba bo zasjala In seme bo pognalo klasje.
Linhart.   Slovenskemu podlaga slovstvu Bo delo naše.   Naj na nji Le zidajo otroci, vnuki Poslopje krasno, hišo Slave.
Slovanski bratje se sram'vali Ne bodo bratov nas SlovencoT.
Vodnik,   Stopimo v njih častito kolo: Sprejeli bojo nas veselo, Nam bratovsko podali roke      t In svoje brate nas spoznali,     ^ Slovanske matere otroke. ^
Coiz.   Besede vaše so resnica;
Al preden ločimo se, bratje,     ^ Se enkrat zvezo poterdimo       ¦ Pod senco te koščate lipe. Častili so Slovani stari Drevo, prijazno lipo.   Naši Očetje lipe so sadili, •¦ Kjer božje hiše so zidali:
liiii—Naj bo tud lipa zveze priča,    « Ki nas je tu za vek sklenila. Do zdiha zadnjega Slovenji Bodimo zvesti mi sinovi! Z besedo, z djanjem jo gojiti Iz vseh moči jezik čistiti,
.       , Množiti slovstvo skerb bo naša.
Vodnik,   Prote nevihte lipi stari.
Pa lipa krepka se ne gane. Nad nami naj vijó viharji :    >«^^       Nevihte jeza naj razsaja - Protivnika se ne bojimo,
Ko stara lipa mi stojimo,
Vsi trije.   Ko stara lipa mi stojimo, Protivnika se ne bojimo.
Coiz. Dokler Triglav kipi v višine, > Bobni po Kranju bistra Sava,
, ;• ^ Dokler nam zelene doline:
Živi naj naša mati »Slajral''^^^
Človek toliko velja, kar placa.
(Spisal J. Mencinger.)
V.
Drugi drtn popoldne se je Krucmanova Mica iz Ljubljane domii vernila. Nihče je ni domii klical, in zavzel se je oče, ko je stopila čez domači prag. — „Kaj pa je tebe treba domu," jo nagovori. Prinesel morebiti tudi ktero nesrečo?" — Hči mu odgovori: ^Nesreče ne nosim, temuč prišla sem nesreče lajšat. Matevž mi je vse povedal, kar se je teti prigodilo, in rekel je, da teta žele, da bi jim stregla v tej bolezni. Zato sem službo zapustila, in se nagloma domu vernila."
„Želela te Reza ni", odgovori Krucman; »prav je pa vendar, da si prišla. Kje je pa Matevž ? Ali so ga že zaperli?"
„Čemu bi ga zaperali," Mica odgovori, kot bi se ji zamerilo tako vprašanje? ,,Saj ni ničesar kriv. Zve-dila sem, da je bil tisto noč, ko je hiša gorela, v Ljubljani. V žalosti zavoljo tolike nesreče je pa šel na Laško med papeževe vojake. Morebiti ga ne bo več nazaj."
.Ti je povedal, da je tudi okraden?"
„Tega ni pravil. Saj to je majhna nesreča proti uni, da je prišel ob tetino ljubezen, ob časi in dobro ime pri ljudeh, da ga zdaj vsi čertijo. in zaničujejo. Sama sem jokala, ko je Matevž pripovedoval svojo nesrečo.   Kako dober človek je in kako nesrečen!"
„Tedaj verjameš, da je Matevž okraden?" Kruc-man resnobno upraša.
»Zakaj bi ne verjela? Kdo bi mogel lagati v taki nesreči!   Bore Matevž pa tudi nikoli lagal ni.'
^   59   
,;Mica, Mica ti si oslepljena. Vsi Ijndjé govore, da je Matevž Rezino hišo zažga!. akoravno ti terdiš, da je bil takrat v Ljubljani; vsi ljudje lerdijo, da je svoj denar odnesel, samo da bi nas prevaril. Kar pa vsi ljudje govore, je rado resnično. Čemu jo je pa tudi pobegnil v ptujo deželo, ako se ni bal joče in vislic.''
.Tega se mu treba ni bati,* odgovori Mica. ,,Ako bi Matevž bil tukaj, terdno bi vas prepričel, da je nedolžen. Pa Bog ve, kdaj bo mogel skazati svojo nedolžnost?
Krucman je poslal nejevoljen in zažugal je bčeri, da nikdar več nima govoriti o njem. Prijel jo je za roko, in peljal v Rozino sobo. Močno se je Reza razveselila nove strežnice. Pa potrebovala je tudi v svojih bolečinah človeka, ki bi vtegnil vedno zraven nje biti, ki bolje in krotkeje streči zna, kakor dekla, ki nikdar ni stopila iz domače vasi; potrebna je bila kuharica, ki se je v mestu učila pripravljali bolniku priležnih jedi.
Radovljno je Mica prevzela postrežbo bolne Reze. Prevezovala jo je, pripravljala nove okladke. Tolažila je njeno terpljenje, da jej je pripovedovala ali prebirjJa kaj iz svetih bukev. Iz serca rada je storila vse, kar je Reza želela -, kolikor je Rezi terpljenje zlajšala, in kar ji je dobrega storila, zdelo se ji je, da pomaga tudi ljubemu Matevžu, ki ga ni mogla izbrisali iz serca, ki ga je vedno vidila v bojih in nevarnostih, in ga tolikrat nazaj želela k postelji revne Reze, da bi ju zopet sprijaznila, da bi telo omečila, in pripravljala Matevžu nazaj tisto srečo, ki jo je vžival pred kratkim časom. Opomnila je včasi Rezo nesrečnega slrička, pa ta spomin je bil Rezi, kakor bi ji na novo rane tergala. Dokazovala j je Mica, da Mntevž nikakor ne more biti tako hudoben. Reza jo zaverne : .Togota žene človeka v nar huje hudobije, Matevž je bil razserden, in ni se mogel krotiti." Djala je Mica, da bo Matevž nazaj prišel, in se čisto opravičil. „Kedar nazaj pride, odgovori Reza, mi i ne bo smel pred oči." Koliko serčne žalosti je Mici \ prizadelo, da Rezi ni mogla iz misel izbili hude sumbe, jokala je pri Rezini postelji, pa solze so bile zastonj, in niso mogle umiti Matevževega imena. Sedla je Reza v postelji, v glasni tožbi je ponavljala dobrote, ki jih je Matevžu skazala; hvalila je njegove poprejšne djanja, njegovo lepo obnašanje: ko je pa prišla do tiste nesrečne noči, .klera ji je vzela hišo in zdravje, je roke sklenila, in med solzami je ihlila : O večni Bog, zakaj si mi v hišo poslal tacega gada, in ž njim tolikanj nesreče in sramote! — Vsa nekdajna materna ljubezen se je Rezi spremenila v žalost in zaničevanje ; Matevž je pa izbrisan iz njenega serca, kakor zaveržen hudobnež. Matevža zaničuje tudi cela soseska, ki ga je maloprej tako čislala. Govorili so nekteri, da je Matevž na Laškem; nekteri so mislili, da se po domači deželi okoH potika, in marsikdo, ki je kdaj pohiševavca raz-žalil, se je bal, da bi se tudi njemu hiša v pepel ne pogreznila. Nekteri so pa kmalo govorico raznesli po vasi, da so pohiševavca na Laškem ubili, in da zdaj straši na Rezinem pogorišču. Vse to se je govorilo in močno verjelo. Ena sama duša je bila v celi vasi, ki je proti Matevžu ohranila poprejšne misli in nepremakljivo ljubezen. Mica sama je imela pred Rezo dobro ime za Matevža, drugi vsi so ga tožili. Tudi stari Krucman, ki pri sercu morebiti ni verjel, da bi Matevž bil hudobnež, je govoril od njega le z zaničljivo besedo, in zakaj? Zasledil je mož, kako nenavadno ljubezen ska-
zuje Reza njegovi hčeri, poslrežljivi Mici: vedi! je, da Reza nima sorodnikov razun Matevža, in ne misK več na zakon z dacarjem : tedaj je mož upal, da bi Mica vlegnila Rezo podedovati, ako se teti vterdi sovraštvo do Matevža. In Krucman ga je tedaj pomagal vterjevati. Reza ni misHla, dokler so jo pekle rane in bolečine, na zakon. Dacar jo je večkrat obiskoval, tolažil jo je z besedami, in opominjal jo obljub in sklepov, pred strašnim požarom storjenih; pa Reza je ostala merzla, kakor bi bila vse pozabila. Le Micina postrežljivost je bila Rezi v ustih in na sercu in obljubila je pridnemu dekletu, da jo hoče vzeli kot hčer, da ji bo dala hišo in dom ; pa Mica jo je prosila: naj to vse pusti Matevžu, ki je tega bolj vreden; ako pa noče Matevžu dati vsega, naj izroči premoženje obema nerazdeljeno. Pa Reza od Matevža ni hotla več slišati; Mica je pa mogla biti vedno zraven nje, bila je tudi rada, in njeni poterpcžljivosli je imela Reza zahvaliti, da je mogla tretjo nedeljo že zapustiti kraj bolečin, in se v cerkvi zahvaliti za rešitev življenja in vernilev zdravja.
t Ko človek po dolgi bolezni zopet na noge stopi vesel in terden, vse pozabi, kar je v bolezni prestal, in pozabi rad tudi misli in sklepov v bolezni storjenih. Bolna Reza je bila skoraj nejevoljna, kedar je je prišel dacar tolažit; komaj se je pa ozdravila, se je že ponovilo staro nagnjenje ; po pervi maši, pri kteri je ozdravljena molila, jo dacar pelje v kerčmo, v svojo cerkev, kjer bo pri kozarcu vina praznoval ozdravljenje svoje neveste.
Napravil je dacar v kerčmi veselo gostovanje, pri kterem je Rezi serce poskakovalo, da je zopet prišla med zdrave ljudi. Ponovila je vse prejšnje namene in zlate upe. Zopet je dacarju dala roko, in ukazala mu je, naj precej zidarje naprosi, da bodo prihodnji dan začeli novo hišo zidali lepšo in prostornišo, kakor je bila poprejšna, in sklenjeno je bilo, da pcrvo opravilo v novi hiši mora biti ženitvanje. Dacar je pa za vino dajal, pil ga je vsakdo, ki je zraven prišel. Na večer je prišel tudi godec, in spreobernila se je kerčmarjeva zgornica v plesišče. Odmevala je od slrun nevbranih glasov in od ceptanja še bolj nevbranih nog, da so ušesa bolele poslušavca, komur plesu ni bilo mar.
Veselice naših Gorencov, pri kterih je ples poglavitna reč, bi potrebovale mnoge poprave. Gorenec je počasen in resnoben, on ne poželjuje veselic, in se jih tudi malokdaj vdeležuje.; ples in zgrajanje se mu zdi prcnoro ; tedaj on pleše le takrat, kedar ima v glavi že malo preveč vinskega cveta. Kako divji in sirov je tedaj ples? Plesavec napenja vse moči, da pleše, dokler godcu roka ne omaga, in bolj se vlrudi pri plesu ene nedelje, kakor pri delu celega tedna. Varovati zdravje je zadnja skerb; bokal za bokalom se izliva v razgrele telesa. Ker so tudi glave razgrele in draž-Ijive, se vname rad prepir, in ples se večidel s tem konča, da se razbije nekaj stolov, in včasi tudi klera cepina. Godec gre žalosten iz plesišča, med tem ko kerčmar razdrobljene steklenice šteje. Kaj tacega se, hvala Bogu, ne zgodi vselaj, vendar prevečkrat, in kdor ima z ljudstvom kaj opraviti, bi imel tudi "sk er beti, da se zabave in vesehce, delavnemu človeku tako potrebne, ne zanemarijo v sirovosti, ampak povzdignejo na tisto stopnjo omike, ki jo ima sploh naše ljudstvo pred drugimi narodi. Ne vem, kako je to, da je narod opustil I in pozabil toliko starih, lepih in narodnih zabavnih šeg.
— 60  —
in je zanje prevzel od Nemcov to sirovo zgrajanje; in da Gorenci nimajo nobenega narodnega znamenja več kakor jezik in kozolce.
Pa vernimo se od neprijetnega premišljevanja k dacarjevi Rezi. Glejmo jo, kako burno se verti med plesavci. Več let že ni plesala ; pa pozabila ni te umetnosti; ni bila še popolnoma zdrava in terdna, pa se vendar ni bala sukati, da ji je pot stopil na čelo. Do polnoči je terpelo rajanje in zgrajanje; do polnoči je Reza ostala v veseli družbi. Zapustila bi bila sicer rada že pred zagatno plesišče, ker jo je jelo nekaj mraziti, tudi glava jo je bolela, pa ljubemu dacarju ni hotla veselja kratiti. Komaj se je pa vernila h Krucmanu in stopila v sobo, v ktero so jo pred tremi tedni prinesli omamljeno in opečeno, se terpljenje bolj ponovi, mraz jo je tresel, tergalo jo je po vseh udih in rane, na pol zaceljene, so jo na novo pekle, in olekati so začele.
Preden še dan napoči, že pošljejo po zdravnika, kteri pa odkritoserčno pove, da ima le malo upanja. Že samo ples in premrazenje je močno škodljivo ; ker je pa cerni prisad pritegnil k splošni bolezni, je pomagati skoraj nemogoče, in Rezino življenje je bilo v veliki >y nevarnosti. Poslali so naglo po duhovna, da je Rezo previdi! z zadnjim tolažilom. Prišli so možje, da je Reza pričo njih izročila vse premoženje Krucmanovi Mici. Solze so Mici stopile v oči, ko je čuIa izročivne besede iz Rezinih ust.
„Ali se strička Matevža več ne spominjate ?" vpraša Mica.   ,Vsaj odpustite mu!"
»Jeze ne bom nosila na uni svet; naj mu bo odpuščeno. Povejte mu, da bi ga bila rada objela na smertni postelji." Tako je djala Reza, in bralo se ji je odpuščanje na ginjenem obrazu.
»Izgovorite mu tudi kaj premoženja v znamenje odpuščanja," pristavi Mica.
„Izgovoriti mu kaj nimam, ker sem tebi vse izročila; izroči mu sama, kolikor hočeš, ako ga ljubiš; in oe kdaj stopita pred aitar, naj bo božji blagoslov z vama."
Opoldne je dacar zidarsko družbo v vas pripeljal. Žalostno so peli Kalski zvonovi med vriskanje veselih zidarjev, ktere je dacar z vinom napojil v bližnem tergu. Niso mislili ne na smert ne na merliča. Dacar je pa stopil k zvonikarju, in ču' je kratki odgovor : Vaša nevesta je umerla; v sredo bo pogreb.
Dacar je zidarje pripeljal v vas; pogorelo mesto, na kterem se bo zidala nova hiša, jim je pa odkazal oče Krucman. Naglo so se zidarji dela poprijeli, in hitro je raslo novo zidovje iz tal. Krucman je pa možko okoli zidov postopal in ukazoval je zidarjem, ki mu brez stroškov zidajo čedno hišo, ker družba za zavarovanje pohištev je škodo že bila cenila in povernila ; z dobljenim denarjem je pa Krucmanu mogoče bilo tudi večo hišo od prejšne sezidati. Mož je bil res dobrovoljnega obraza, ko je hvalil svojih otrok srečo in dobro obnašanje; kako rad je ponudil nov mehir tobaka sosedu, ki je prišel ogledovat Krucmanovo zidarijo in tudi hvaht svojega sina, kterega bi morebiti rad Mici zaročil. Moško je govoril Krucman o svoji hčeri, nobenemu je ni obljubil, nobenemu odrekel; velikokrat je pa ponovil: „Mica se mora omožiti, kakor se ni nobena mojih hčer. Pridjal jim bom tudi jaz nekaj dote, in tako svatovanje bomo imeli v novi hiši, kakoršnega ne pomni cela soseska."
Kakor so se možje Krucmanu skušaU prikupiti, tako so fantje gledali za Mico ; pa kakor je Krucman . želel vedno le boljšega ženina, tako Mica ni želela nobenega. Obilna dedšina je ni storila prevzetne, ampak tiho in žalostno i ogibalo seje ljudi in veselic, samotna je doma presedala in premišljevala, kdaj se bo vernil Matevž, po kterem ni bilo ne duha ne sluha. Kolikokrat se ji je sanjalo, da ga vidi v boju, da je ranjen, ubit; koliko solzicam izvirek je bila skeleča misel, da Matevža morebiti že krije cerna zemlja Laška. Nar huje seréno terpljenje je negotovost. Srečo in nesrečo prihodnjo si človek vpodobi, kakor more živo; up in strah se ga polastita oba kmalo, in vedno močneja sta, čim dalje človek čaka. Tako visi človek med rajem in prepadom, nepreterpno čakaje, kdaj se bo osoda določila, in dalj ko čaka, bolj mu serce trepeta, in raji bi se v prepad zavalil, kakor dalje čakal negotove prihodnosti.
Au'il O (Dalje in konec prihodnjič.)  


     Mythologicne drobtine.       
"po narodnih pripovedkah naznanja Dav. Terstenjak.)
O svetem Jurju.
Ni goda  med Slovenci,  kterega bi se mlado in staro bolj veselilo, kakor godii sv. Jurja. Ko se približa god tega svetnika, obrača se mladina vsako jutro proti solnčnemu vzhodu, in popeva : ftuftoii« «1 »q sveti Juri
ftiti/.. < ' n    -       Toplo nam zakuri, ;
.ngr Pridi, sveti Marko
In nam speci jarko. Na Jurjevo, hitro po polnoči, fanti začno z biči pokati, pastirji pa v rogove trobiti, ker to, pre, Copernico odganja. Žene na predvečer tergajo cvetlico, imenovano jurjevico, in jo kravam davajo, da bodo imele obilno mleka.
Na Jurjevo spuščajo navadno živino najpred na pašo. Fanti si naredijo lesen ključ in vertaje v zemljo pojejo :
Sveti Juri ! to 'maš ključ. Odpri nam nebeško luč. Nekaj enacega se nahaja tudi pri Moravljanih. Na peto postno nedeljo izganjajo dekline Moreno, boginjo zime   Pred slamnato babičko, ktera Moreno predstavlja, pojejo :
Komu s' dala kliče?
Dala sem jih dala
Svatemu Jifimu,
Aby nam olevfel
Zelenu travinu, I Aby trava rastla —
i Trava zelena ! —
j Že učeni Kuhn (Zeitschrift für deutsch. Mylh. III,
I 385) je dokazal, da ključ v basenstvu indoevropskom ' pomenja blisk, kteri zemljo odpira in jo z gromom ; združen rodovitno dela. Zato Slovenci pripovedajo, da bo
¦ srečen, kdor na Jurjevo germeti čuje, in da bodo njive
: rodovitne.   Na sekovskem slovenskorimskem kamnu, izkopanem na torišču starega slovenskega mesta imeno-; vanega Solva, ste dve možki podobščini  viditi. Ena i nese ključ na rami, kterega druga oseba hoče vzeti
¦ (glej Schriften des historischen Vereins für Inneröster-
— 61
reich I. Heft Tafel XXI). Brez dvombe je ta podoba s ključem kakošno mladoletno, zemljo odpirajoče božanstvo.
Ako premislimo legendo o sv. Jurju, lahko zapo-pademo, zakaj Slovenci tega svetnika toliko čislajo. Ja-» haje na konju je: devico rešil grozovilnega drakona. — Tudi v slovanski mylhologiji nahajamo sledi, da je božanstvo jarnega solnca, kterega pridevek je tudi bil konj, rešilo boginjo zemlje (Lado-Vesno ?), ktera je bila v oblasti drakona symbola zimske mokrote, meglenih tam itd. Ni tukaj prostora za daljo razpeljavo te primere; tudi še niso zbrane vse povesti, ktere bi nam natanjčniše ta mythus razjasnovale. Kakor se Serbkinje na Jurjevo umivajo z vodo, ktera izpod mlinskega kolesa teče, ker mislijo, da jih ta voda reši vsega zlega, tako se umivajo na Jurjevo tudi slovenske dekleta s potočno vodo. Ker še na Jurjevo sem ter tje kres zažigajo, je to gotov dokaz, da nadomeščuje sv. Juri po narodni veri kako mladlelno solnčno božanstvo.
O gori.
Veličastni pogled na gore, bregove in višine, ki tje pod oblake mole, je celo naraven vzrok, da je stari svet sedež svojih božanstev na gore in bregove postavljal,-jim tam svete veže zidal in daroval, in sploh gore svečeval. j Občna vera starih narodov je bila, da se bogovi zbirajo na gorah, tako pri Gercih na Olympu, pri Indih na gori M eru, in pri Parsih na gori Albordž.
Nar lepša gorska glava na Pohorju je ona, pod ktero stoji cirkva sv. treh kraljev, in ta okolica se veli Božje. Posebno so si paganski Slovenci boga gromovnika mislili stanovajočega na visoki gori, zato se veli ena gora v solčavskih planinah Ded, kar je bil priimek bogu Perunu, druga se veli Baba, kakor so stari Slovani imenovali boginjo zemlje, in tretja Di vica, kakor so Slovenci imenovali svojo Pallas-Atheno, ktera se je pri Čehih velela De vana, in je bila boginja nebeške jasnote.
Na gori so imeli stari Slovani svoje prašiva (oracula) zato se še sedaj imenuje nek breg v gornji Lužici Prašvica (Frencel, nomenclator utriusq. Lusat. pri Hofmann Script, rer. Lusat. Tom. II. str. 31.) V gori so skrili n a ro d n i juna c i, tako češki Vaclav, nemški Barba rosa, in slovenski kralj Matjaž.
Pod sveto trikraljevsko goro sta, kakor Pohorci pripovedajo, skrila zlati plug in sreberiia brana. Vsako let zlezeta za palec iz zemlje. Ko prideta na svetlo, nastopijo boljši časi. Zemlja bode rodila obilno živeža. Gotovo je tam stal nekdaj tempelj Per una Triglava, ker Perun je bil tudi bog rodovitnosti. Ne daleč od Božjega je gora Turjak; tudi o tej gori je dosti mylhiskih povesti. Že gospod Pohorski je v Novicah, priobčivši slovenske povesti „o Kresni ku", te gore omenil. Tur je v basenslvu Slovanov bila visoko čislana žival. Mladostni praznik Slovakov se še sedaj veli T ur i ce. Tur, bik pa ni bil samo symbol Peronov, temoč tudi Radogostov, in kakor v nordiški mythologiji štiri cerni biki, ktere je eden orjaš z morsko boginjo Gefjua rodil, poznamljajo štiri ve t re, tako se tudi v slovu „o Polku Igorovem" vetri velijo „Stribožij vnuci', — Stri metalhična oblika za štir-taurus.
Kako so stari Slovenci čislali gore, *) se še sedaj lehko prepričamo, ker skoro na vsaki prijetni gori stoji cirkvica, in gore imenujejo svete, svetinje itd. Na gorah slanovajoči kmeti še imajo cele imena po starih božanstvih slovenskih, kakor Svarožnik po bogu S varo gu (v Vilanjski fari) Perunik po Perunu, Mike po velikem duhovnu starih Slovenov (v staroteržki fari). Slovenec nar rajši zahaja na božjo pol k cirkvam, ki sloje na gorah, kakor na sv. Višarje, na sveto goro, na brinjevo goro, na križno goro, na oljsko goro, na Svetine, na šmarno goro itd. Koliko lepih keršan-skih legend hranuje slovenski narod s lih svetih gor ! — Nabral sem jih dosti, in če jih bo hotel naš »Glasnik" razglašati, mu jih hočem po redu pošiljati, da se otmejo pozabljivosti. **) Vse so priče živega : pobožnega duha Slovencev. Mladi naši slovenski dijaki, j kteri imajo ložeje pele, kakor jaz, in ložeje plazijo po ' gorah, bi lahko zvedeli marsiklero pobožno legendo od romarjev. Te legende bi bile važne tudi za duhovne pastirje, ker zvedili bi, da sta si narodna dogmatika in pa cirkvena po gostem navskriž?
Sonet.
(Zložil Gr. Krek.)
Skakljal po vertu dete sem veselo In tergal v venec razne sem cvetice. Smejalo radosti se mi je lice, Vsaj več takrat serce še ni želelo.
Podal sam mami cvetje zažarelo, Stegnila vele je po njem ročice,
V oči stopile bistre ji solzice. Obličje bolno spet je oživelo.
Otročje leta v večnost so vtonile. Popustil sem življenje kratkocasno, Od materne sem ločil se gomile:
V spominu vendar mi je zgodba jasno, Zato si v venec spletam rože mile.
Ko spomlad podari nam cvetje krasno. '
Jožef Šubic.
(Zivotopisna čertica; priobčil J. Borovski.)
Ni ravno mnogo zanimivega povedati o Subicovem življenju. Ni slave iskal po kervavih vojskah, ni potoval po morju, ni obhodil polovice sveta, mogočniki zemlje ga niso počastili s svetinjami ali zvezdami, učene akademije sprejele ga niso v svoje družtvo : živel je mirno in tiho v zavetju prijaznega mesta celjskega, pozneje marburškega, kol zdravnik in slovenski pisatelj.
Rodil se je v spodnjem Mokronogu 20. grudna 1802. Roditelji njegovi so bili kmečkega stanu, ne bogati, pa pošteni. Odmerli so pa sinčku, ko je bil komaj 6 let star. Po njih smerli je prišel fantič med žlahtnike najpred v mesto Kranj, potem leta 1811 v
*)   O gori kot svmbolu oblaka in neba bom govoril v pa-sebnem članku. Pis.
**)   Prav radi ! Vrednt.
— 62 —
Ljubljano. Sorodniki niso ravno skerbeli veliko zanj; dali so ga v šole hodili, kamor je hotel in kakor je hotel, da so se ga znebavah od doma. Tako je do-Teršil v Ljubljani nemške normalne, latinske in modro-slavne šole, v Beču lekarstvo, pozneje pa v Padovi poslednje leto zdravniško učenje.
Poslavljen za dohlarja zdravništva je bil mesca svečana 1834.
Podal se je bil na Stirsko, kjer je že prej našel \ dobrih ljudi in podpore.   Vsehl se je v Celju.   Tu je bival kot zdravnik od leta 1860, potem zapustivši celjsko mesto, se je podal na Goričko cWindischbühel).
Ko seje bil leta 1843 slovenski duh zdramil iz tisuč-letnega spanja, ter so v Ljubljani izhajati jele „Novice* j se je tudi Subic poprijel slovenščine, stopil je bil v kolo j za materinščino vnetih mož.   Bukve in novine sloven- j ske bile so mu pri roci vsaki čas, kterega mu je dopuščal poklic njegov : bral in pisaril je od te dobe ne-vlrudoma.
Od leta 1846 so izhajali sestavki njegovi v „No*-vicah", pa tudi po drugih časopisih.
Da bi pa slovenskemu slovstvu kaj boljega zapustil od posamnih sestavkov, lotil se je leta 1850 važ-nejega dela. Začel je namreč poslovenovati rimskega pesnika Virgilija neumerjoči pesmolvor »Georgikon". Trudil s tem prevodom se je 10 let, ter ga srečno dokončal. Po tem prevodu je ime Šubicovo neločljivo združeno s Virgilijevim imenom. *)
Bil je Šubic srednje velikosti, okroglega obličja, prijaznega obnašanja. Ni ljubil hrupečih veselic; naj raje je bil doma med svojimi bukvami, klerih se je nabralo sčasom precej številna knjižnica. Na večer pa se je rad podajal med kako izbrano družico enakomislečih znancev in prijatlov, ter je bil včasih prav dobre volje | pri kozarcu dobrega ola.
Leta 1839 se je bil oženil ter je živel 20 let v zakonu, toda ne ravno srečen. Otrok je imel šestero.
To je rajnkega, od besede do besede, lastna roka, ki mi je po prijaznosti gosp. prof. Hribarja do rok prišla. Temu naj le pridenem, kar mi je o njem še znanega. Preselil v Maribor se je bil 18. sušca letošnjega leta od sv. Trojice v slovenskih goricah, kjer je od nekaj I časa sem živel. Prišel je že bolehen in o prihodu je djal svojemu prijatlu Hribarju : ,/Rojak, prišel sem v v Maribor mret." In ta njegov predčutek se je tudi vresničil. Le en samkrat je še zapustil sobico, potem se vlegel in po noči od 21. do 22. malega travna 1861 za jeliko umeri.
Na Jurjevo smo ga pokopali. Nesli so ga gimnazijalci viših razredov, ostala gimnazijska mladež se je pa prostovoljno skoro vsa pogreba vdeleževala. Sprevedli smo rajnkega brez tromb in piščalk, toda spodobno, na zadnje počivališče.   Lahka bodi mu zemljica!
Večerne misli.
(Spi-^al A. K. Cestnikov.)
V.
.Zidate grad na razvalini in brez temelja, kteri se vam sproti ruši.*   Tako mi je povedal pred dvema
*)   Rokopise je lanjki ukazal izročiti gosp. Drobnicn.
letoma nek gospod, ko je zvedil, da se rad pečam s slovenščino. Oči sem pobesil in molčal, ker nisem smel žugniti besede. Omenjeni gospod je pred desetimi leti tudi pomagal zidati naš grad, potem pa, ko je vidil, da gradba ne gre spešno od rok, je spet umolknil. Ko pa 20. oktobra lanskega leta glas nove slobode zahrumi, se zbudi in zopet donaša gradivo za narodno poslopje. Kako se pa začudi, ko vidi, da je grad malo da ne že gotov, le stanovavcov še nima, ampak stoji samoten in zapuščen, kakor da bi mu bili prebivavci pomerli.
Zalibog! gospodarila je res smert nemilo po gradu, vsakega je poderla, ki se je derznil prekoračiti prag, in zato je vse tako prazno in pusto po njem, ker je* malokdo tako hraber, ki bi se upal v bran postaviti gerdim pošastim, ki ga obdajajo.
Prišli so časi, v kterih se moremo nadati, da bo grad kmalo obljuden in da bo novo življenje pregnalo merlvaško tihoto, berž ko se bo naš jezik vpeljal v uradnije in v šole. Tisti gospod je sam spoznal krivo mnenje, ker se je zopet vdružil med verne sine domačije naše, prepričal se je, da smo Slovenci železne volje in da ne obupamo, če pihne tudi nasprotna sapa in nam podira burja strehe naše. Bril je hud krivec po naših pokrajinah, majal je krotko lipo, pa je ni mogel podreti; odpihal je suho listje, le kar je bilo zelenega, se je ubranilo njegovi moči. Bili smo v dobri šoli, kjer smo se učih spoznavati in ločili plevel od čistega žita : malo sicer nam je ostalo zernja, našli smo preveč, stokrat preveč smeti. Bilo nam je pri sercu, kakor kmeliču, ki je zmlatil pšenico, od erje posmojeno.
Se imamo med nami tacih, ki še niso spoznali, da je boljše na domačem, čeravno malem in neplodnem ralu pinziti, kakor na ptujem za dobro plačo služiti; vendar gine broj naših odpadnikov od dne do dne, čim' bolj spoznava naš rod krasno idejo narodnosti.
Imamo tudi tacih, ki so sicer iskreni domoljubi, ki se trudijo in delajo nevtrudljivo za blagor domovine, dokler jim nihče ničesar ne reče; ko pa se jih kdo dotakne, zavrešijo, polle pa kar omolknejo in na tihem strele kujejo. Enacih primerov smo doživeli že večkrat, posebno kedar se kdo s kritiko vzdigne proti komu. Tolažimo se, da zguba ni velika, če kdo odpade zavoljo kake resnične žale besede ali dveh. Pesnik poje takole :
„Kerl je, naravnost povem, ki s kritiko rije po
slovstvu".
,,„Červe preganja tedaj, slovstveni travnik gnoji."« To je vse res; aU pri nas je zguba velika, če eden odpade, ker nas ni veliko. Moramo torej eden z drugim poterpljenje imeti, eden druzega moramo podpirati ter si vzajemno podati roke, da bomo krepkeje odbijali pušice, ktere sipljejo naši sovražniki tako ser-dito na nas. Zapomnili si pa tudi moramo, da le oni je pravi domorodec, ki s serconi, lerdno voljo, novci, in trudom kervavim hiti rodu v pomoč, pa ne oni, ki le pije in vpije za domovino, dela pa nič.
Repate zvezde.
(Spisal A. Müllner.) (Dalje.)
Lubienicki pripoveduje od repate zvezde, ki ^se je bila leta 1665 prikazala, tole: „SlišaH smo iz Španskega, da so v kastiljanskih hribih zverino 30 sež-
—  63   —
njev dolgo in 4 sežnjev visoko zasledili, podobno pol človeku pol krokodilu, in da se je ob tisti uri na Av-strijanskem o belem dnevu goreča sablja prikazala in glas „gorje" se slišal. Zapopadljivo je tedaj vsakemu, zakaj se toliko nesreč godi po naših krajih in tudi poljske zadeve se zmiraj bolj zahomotavajo." j Ko se 1. 1454 za noben hud nasledek repate; zvezde ni zvedilo, so jej pripisovali celo pretep čevljarskega druživa v neki Liineburški kerčmi. Skor neverjetno, pa res ! Spet drugi zvezdi so pripisovali neko povodenj ob Visli, tretji neko bolezen vseh maček na Tirolskem, četerli bolezen vseh kokoši na Westfal-skem.
Zvezdi 1658 so pripisovali 30Ielno vojsko, rekoč, da se je le za nekoliko let zamudila.
Zvezdo leta 1532 takole popisuje Lubienicki : Imela je prešičji rivec, rudeče kremplje in krono na glavi ! — Leta 1618 je imela podobo zmaja, kervavorudeč rep, goreče peruti in višnjele noge in kače okoli glave.
Stara je navada kihajočim .Bog pomagaj' rekati: tudi lega sicer lepega vošila je nek repala zvezda vzrok. Huda kuga se je namreč razširila po svetu leta 590 po Kristusu in pripisovali so jo po navadi repali zvezdi tistega leta. Ko je človek zbolel, je kihati jel in kmalo umeri. Reklo se je, tedaj vsakemu, ki je kihnil: „Bog pomagaj !" Car Karol V., naj mogočniši knez sVojega veka, si je domišljeval, da je bila repata zvezda 1556 zato poslana, da bi ga smerli opomnila. Ugledavši jo, je zavpil : His ergo indiciis me mea fata vocant ! (Po lih znamnjah me tedaj moja osoda kliče !) Zapustil je cesarstvo, v katerem sonce nikdar ni zahajalo, in podal se je v samostan na pokoro. Tudi Napoleonu je zvezda, ki se je pomladi leta 1820 prikazala, bila prerok smerli po mislih njegovih.
Leta 1456, ko se je lepa in silno velika repata zvezda prikazala, je zapovedal papež Kaliksl, naj vsaki kristjan opoldan moli, da Bog od verne Turka, kterega je repata zvezda naznanjevala.
Učeni Nemec Rüp p el pripoveduje, da so pripisovali Egipčani zvezdi 1525 potrese tistega leta in lerdijo, da ona vse osle in konje mori; v resnici je pa ubogo živinče le lakote pomiralo, ker poprejšnje leto reka Nil ni do dobrega zemlje pomočila, je tedaj piče manjkalo.
Dolgo, dolgo sem častite bravce nadlegoval s čudnimi prilikami zmot človeškega uma, kedar se mu je kaj novega in neznanega prikazalo; hočem tedaj zdaj nekoliko od prave natore repalih zvezd povedali in tudi tukaj z mislimi naj starejih zvezdogledov in modrijanov vseh narodov začeti, ter nazadnje sedanji stan učenosti v ti reči omeniti.
Aristotel terdi, da so repale zvezde le soparji naše zemlje in se zopet zgubljajo, kakor megle.
Pi t ago reje i so jih planete mislili, in P lat one i, da so prikazni v našem zraku, enake vešam.
P lutar h, zgodovinar, clo lerdi, da so repate zvezde le odlesk solnčnih žarkov.
Pozneje je učeni Hevelius v Danciku sodil, da so soparji planetov.
Verli Keppler si je mislil, da so pošasti, ki po zgornjem zraku plavajo, se od hudih soparjev žive, sonce tamnijo in zemljo ostrupujejo,
Fortunalu Sikulu se je zdelo, da goreči oblak, kteri je Izraelce v puščavi vodil, je bila repata zvezda, katera je do zemlje segala. «
Valderama, španski menih v sedemnajstem stoletju, pripoveduje, da hudiči repate zvezde iz peklenskih globočin v zrak pode, da bi ljudi s koristnim sira— hom navdajale.
Učeni B o d i n misli, da so repate zvezde duše mertvih verlo umnih in modrih mož, in pravi, da se ni čuditi, ako se ljudem pri prikazni repate zvezde nesreča godi, ker po smerli tacega moža malo vednosti pti drugih ostane ! ! O prebrisani Bodin ! (Konec prihodnjič.)
Besednik.
V Ljubljani. 6. maja 1861. BI. S. Naš deželni zbor je v kratkem času^ ki mu je bil odmerjen, v primeri z dru-zimi veliko važnega iu za deželo koristnega storil in s tena pokazal, da je bilo poslancem v resnici mar za blagor domovine in naroda. Kakor so bili v deželnem zboru vneti domoljubi, tako so tudi volitve deržavnih poslancev večidel vsem prav po voljr. Deželni odbor pa je kakor nalašč, menda bi skoraj ue bil mogel bolje, sostavljea biti.   Bog daj srečo domoljubom!
Vse druge pomenke in sklepe deželnega zbora v nemar pustivši, omenim le to, kar utegne lepoztianskemu. „Glasniku" in njegovim bravcom kake vrednosti biti.
Znano je že gotovo sploh po vsi Sloveno, kako navdušljivo iu izverstno je naš verli domoljub in pesnik g. dr. L o vre To m an za pravice slovenskega jezika govoril. Od zbornikov in poslušavcov so mu v east mr>ogi živioklici doneli. Govor njegov je gosp. dr. Blei weis, se ve da, nar bolje podpiral in tudi v djanju enekrati pokazal, kako se lepo govori v slovenskem jeziku in da se še ostane pravi Avstrijan, Če se tudi v kranjskem deželnem zboru kranjski govori. -— Od vseh strani so z živio- in slavoklici pozdravljali mile domaČe glasove.
Akoravno je nekterim bila pravična beseda Toma-uova „verfrüht" in „unberechtigt", se je vendar cela Ljubljana nekako bolje oživila in čutiti jela, da je središče Slovenskega in kaže se wekako bolj narodno gibanje. Memogredé bi, če bi se ne bal „verfrüht" biti, opomnil, da se sliši nekaj, da namerja neki premožni ljubljanski kupec v družbi slovensko besedo osnovati. Slava mu!
Viša naša gospoda si slovenske slovnice omišljuje ia tudi število naročnikov na slovenske Časnike se vedno bolj množi. Domači glasovi se ne pogrešajo veČ kod naše inteligencije, kakor je bilo svoje dni, akoravno se še sedaj ne manjka enacih tistemu „gebildet 'Nichtordiuär* spod Hudega hriba, ki je ongavil, da erži ne razloči o4 pšenice in ne ovsa od ječmena. Češ, da ue bodo mar mislili, da sem kmečke matere in neumnega „paura" sTn.
Se ve da bi bilo še bolje, ko bi se bili nekteri gospodje v deželnem zboru, ko je bilo o narodnem jeziku govorjenje, raje brez ugovora neogibljivi osodi udali, kakor pa nevoljo in sitnost si nakopavali.
Kar je konec našega deželnega zbora, se vse naše upanje obrača na Dunaj v deržavni zbor, ker sme se reČi, da še Dunaj nikoli ni bil za Slavjane tako važen, kakor ravno sedaj. Že se v deržavnem zboru različni elementi
64 —
nekako rpogleđujejo ; toda ni drugače, zadeve so dozorele, boja se ne moreino ogniti, ker brez boja ni zmage.
H koncu še nekaj veselega za pevce. Posebni zna-ČAJ Slovencev, da radi poje in si s petjem kratek čas delajo, se spriČuje tudi s tem, da nam ne manjka ne lepih slovenskih pesmi, ne pripravnih napevov. In sopet je prišlo v Ljubljani na svetlo 8 lepih slov. pesem z ime-Dom : Glasi Gorenski, za petje in glasovir postavil Andrej Vavken, učenik v Cerklab. Med temi pesmami "hi se vtegnil „Poziv Gorencom", „Mlin" in„Otožnica po ranj. Kam. MaŠeku" nar bolje prikupiti. Na prodaj po 50 kr. so po vseh slovenskih mestih. „Učiteljski tovarš" pravi o teh pesmah : ^Vsaki napev je postavljen za petje in glasovir s primerno igro spred in na koncu. EeČi moramo, da v teh glasih veje nekak posebni duh, kipre-cudno sega iz serca v serce." Naj bi se kmalo vdomacile po vseh slovenskih krajih !
Il Celovca. Sereno veselje sprehaja vsako domoljubno serce, da se naŠa mladina bolj in bolj zaveda svoje slovenske narodnosti. Po vseh slovenskih gimnazijah veje Dov prerojen duh, ki jo nam gotov porok veseliše in sreČ-niše prihodnosti : na mladini svet stojf. Veselo je gledati, kako rada prebira slovenske časnike (samo „Glasnik" ima na mariburŠki gimnazii 50, na celovški 21, na teržaški 16, na novomeški 10, na ljubljanski, celjski in varaždinski gimnaziji po 4—5 naročnikov), kako se vadi v slovenski pisavi in sploh trudi za pospeševanje [domačega napredka. V dubii slovanske literarne vzajemnosti se soznanja tudi z drugimi slovanskimi narečji, posebno s staroslovenščino in pa horvašČino, kterih perva naj bo podlaga vsemu slovanskemu jezikoslovju! Pridneje zajemajmo iz ljudskega govora in likajmo svoje narečja z ozirom na staroslovenščino, in svesti si moremo biti najžlabtnišega sadu. — Darovi za vtemeljitev jugoslavenske akademije se vedno množijo: Mil. g. kardinal Haulik je daroval 10000 gld., prevz. bar. M. Ožegović 5000 gld., prevzv. g. ban Šokčevič 1000; verh tega dohajajo vedno manjši darovi. — V 9. zborni sednici je bila beseda o jugoslovenski akademiji in o jugoslovenskem vseučilišču. Iz prekrasnega govora, ki ga je govoril mil. g. J. J. Strossmajer in kteri je bil od vseh pričujočih z navdušenjem sprejet, naj bo . nam dovoljeno nekoliko besed zastran vseučilišča posneti ; „Z akademijo znanosti se ozko strinja Še druga ideja, ideja jugoslovenskega vseučilišča. V akademiji imajo vse človeške- znanosti svoje stečišče in pribežališče. Akademija znanosti ima. biti umovom, ki se orlu enako na porotah svojega visečega duha nebu pod oblake vzdigujejo, najžlahtniši cilj njih duševnega truda; ona ima biti povračilo in lovorov venec možem, ki so se v tej ali uni znanosti posebno *poslavili. To pa more akademija samo tedaj biti, akčT se bodo vse znanosti v naši sredi in v narodnem duhu razlagale in podučavale, ako se hode po vseučilišču vrelo odperlo, iz kterega si bo naša plemenita mladina duševno žejo gasiti in se z onim blagom bogatiti mogla, ki Človeka lepše kinČa in povzdiguje, kakor vse materialno blago te zemlje.... Dajmo našemu narodu priložnost, da se poslavf tudi v izobraženosti. .. Današnje dni se bojuje bolj z orožjem uma, kakor z orožjem materialnim. Zastonj je nam najplemenitiši položaj, zastonj najplemenitiša naloga. Če nam umnih in moralnih sil pomanjkuje, brez kterih nima cene vse blago nebes in aemlje. Atena je bilo malo mesto, stara Grecija po prostoru neznatna deržavica, pa vendar seje poslavila po svojih umnih
in moralnih močeh po celem svetu, in njena slava ne bo otemnela, dokler bo pod soncem ljudi, ki duševno blago bolj cenijo, kakor blago materijalno, ki je samo po sebi brez vsake vrednosti. Stari Rim je že davno minul, pa slava starega Eima še na minula, še dan današnji živi v nevmerjoČib delih uma in znanosti svojih. Upliv izobra-' ženosti starega Eima na duŠui razvitek poznejili časov je čutiti še dandanašnji in bo čutiti do konec sveta. Mala" peščica Francozov in Angležev je predobila Peking in premagala narod od veČ sto miljonov ljudi. Toliko več velja umna sila od materijalne. To je ona sila, ki vlada nebu in zemlji, to je ona sila, ki prešteva zvezde po nebesu in jim pokazuje stazo... te sile potrebujemo Čez ves druge, da rešimo svojo nalogo na korist in slavo naroda našega.
Da si teh sil priskerbirao, je nam neobhodna potreba, da v naši sredi in v narodnem duhu vstanovimo vseučilišče.
Mladina naša je krasna, pobožna in poslušna, rada se posvečuje naukom, bogato je obdarovana. Mladež naša je taka, dajo moremo po vsi pravici imenovati cvet sedajnosti in nado boljše prihodnjosti. Mladež naša ima biti dednica naših želja in duševnih prizadev. Da se ne mi, ne mila naša domovina ne goljufa v svoji nadi, je nam dolžnost mladini priliko podati, da se izobrazi in da postane plemenita dednica domorodne ljubezni, domorodnih želj in prizadev, slave in dike svojih sprednikov. NaŠa mladež je bistroumna, pa večidel siromašna, ter jej pogosto zavoljo velicih stroškov ni mogoče se podati na kako vseučilišče, kjer si že v zgidnji dobi lahko pokvari svojo dušo in se za vselej svojemu narodu izneveri." „I na Balkanu vtć poČima — tako sklepa svitli govornik — „zora bolje budućnosti lice svoje pomaljati. I s onu stranu Save in Une počimajo nuždu osjećati višjega obrazovanja. Počimaju i u tih stranah osvjedočenje gojiti, da se treba ponajprije uzdati u se i u vlastite moralne sile svoje, da se od strašnog sužanstva oslobode. Kršćanstvo preko Save i Une, krv je od krvi naše, uđo jo od tiela našega. Njegda i oni b jahu dio cjeloviti državnog posjeda našega. Neima prieko znamenitijega mjesta, gdje nebi hrpe kostih naših slavnih pradjeđovah pokopane ležale, neima grada tamo znamenitijeg, oko kog nebi zemlja riekom krvi hrvatske opojena bila. Jaram, pod kojim vjekove već stenju, i nas jednokrvuu i jednoplemenu braću težko tišti. Onostrana braća u nas oČi svoje obraćaju, \\ nas se uzdaju, k nam ruke svoje dižu. Mi doslje malo ili ništa im učinit nemogosmo. Scienim, da ćemo im ponjeŠto u pomoć priteći, ako ovdje u Zagrebu, a to jest upravo pred vrati njihovimi, sveučilište podignemo, obilno vrelo ono, iz koga će i njihovi sinovi crpiti moći ono blago duševne, koje, doČim um prosvjetljuje i srce oplemenuje, ujedno najsigurnije jamstvo pruža one slobode, za kojom svako plemenite srce toli Čezne".
* Pod naslovom „Die Idee der Gleichberechtigung" je prišla v Zagrebu prav zanimiva knjiga političnega obsega na svitlo, ki jo je spisal nekdanji vrednik nemških jugosl. novin g. J. Praus. Po vsej pravici zaslužuje, da bi se razširila po vseh slovanskih deželah.
listnica. G. V. L. na V. Listi se redno odpravljajo; prosimo, popra.šajte po njih še na pošti; g. M. W. na B. Cena še ni določena; g. M. V. in J. G. v H. Mislimo, da bo bolje z drugo polovico t. j. 1. julja začeti, da bodo novi naročniki celo delo v roke dobili ; g. J. S. in drugim : s vsimi Hsti'Glasnikovimi Vam ne moremo več postreci; g. J. L. Prepozno.
Natisnil Janez Leon v Celovcu.]