KNJIŽNICA VIA CEPPA N» TRIESTE 4 r Uredništvo in uprava: Trst, ulica Capitolina štev. 3 - te?n "Stfi^T 44-046 in 44-047. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo rokopisi in slike se ne vračajo.'— Oglasi: v širokosti enega [stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLOCANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE T.O. Zahtevajmo izpustitev partizana in papista Igorja Dekleve! 'OBNOVLJENA IZDAJA LETO VII. ŠTEV. 27 (354j TRST - SOBOTA, 9. JULIJA 1955 CENA 20 UR Pismo Igorju Deklevi Partizanu in papistu Igorju Deklevi celica štev. <► zapora Loroneo TRST Dragi Igor! Ko sem iz časopisov zvedel, da so te aretirali pou obtožbo «nenamernega umora» in da le zaradi tega mislijo spravili pred sodišče, sem si rekel, da je nekaj takega nemogoče. Kajti kdor pozna tvoje življenje, kdor ve, kaj si napravil za osvoboditev teli krajev, si ne more razlagati, kako je mogoče, da bi te policijska in sodna oblast, ki je izšla iz borbe proti nacitasizmu, kateri si ti daroval vse : družino, svoje moči in tudi kri, dala aretirati za vojno dejanje. Kljub temu se je to zgodilo, m še kako ! Pravzaprav, ko sem prebral vest o tvoji aretaciji, se mi je to zdelo nemogoče ne morda zaradi tega, ker se ne bi zavedal časov, v katerih živimo, pač pa zaradi tega, ker sem pričakoval čisto nekaj drugega. Da ti povem po pravici, pričakoval sem, . da boš ob desetletnici osvoboditve in uporniškega gibanja prejel kakšno odlikovanje za svojo večletno borbo proti na-cifasističnim barbarom. Zato, verjemi, sem bil iznenaden. Tem bolj sem bil iznenaden, ker je tvoja aretacija venk nesmisel. Le že gledamo s pravnega vidika, je to kršitev 16. člena mirovne pogodbe z Italijo, ki zelo jasno govori, da noben antifašist in partizan ne sme biti preganjan za svoje antifašistično in antinacistično delovanje. Prav tako je tvoja aretacija kršitev londonske Spomenice o sporazumu, ki zahteva i-sto in katero sta podpisali i italijanska i jugoslovanska vlada. Toda vse to je pravnega značaja. Pravica pa m praviva, če se ne ozira na humanost, na človeka kot takega, na okoliščine itd. tiirokrutična pravica je slabša od( krivice, lu ljudje, ki so te ali so te dali aretirati, se bržkone niso vprašali, kdo si ti. Niso se vprašali, kaj si ti dal V osvobodilni borbi, niso se vprašali, kdo bi moral zahteva-ti pravico in kdo bi moral do--biti zadoščenje. Tisti, ki so te in so dali nalog za tvojo aretacijo, se bržkone niso vprašali, če so se poi- preporod je darovalo življenje toliko italijanskih fantov v partizanskem gibanju. Taka pravica ne more biti pravica Lurida, Cervijevih sinov, sina dr. Iorti-ja, Relija, Frausina, Kolariča, Pisonija, don Minzonija in neštetih drugih partizanskih in antifašističnih junakov. KRŠITEV ZAKONA, MIROVNE POGODBE IN LONDONSKEGA SPORAZUMA Razburi tilt li ogorčene Illùsila zinil annui i Inorili urlimi Toda dejstvo ostaja : tebe so aretirali. Aretirali so partizana in gapisla zaradi vojnega dejanja pod formulo «nenamernega umora». Mi imamo vtis, da se hoče tu prizadeti partizansko gibanje, da se hočejo zasledovati partizani, dočim se fašistični tolovaji, dočim se tolovaji Col-lottijeve bande še vedno svobodno sprehajajo. Ali bodo morda zasledili tistega, ki te je ranil v nogo in bi te bil prav gotovo ubil, če ne bi bili pritekli hvalevredni člani italijanskega Rdečega križa in te rešili iz rok toloVajev, ki so te kot Maramaldo tepli, ko si bil že ranjen na tleh? Ne verjamem, ker tisti, ki te je ranil, bržkone nima skrbi, da bi prišli ponj. In to je krivica, dragi Igor, to je velikanska krivica, ki mora pretresti vsakega antifašista, vsakega bivšega partizana in preganjanca. Toda, bodi prepričan, dragi Igor, da smo ti vsi blizu ob tem trenutku. Mi ne bomo dopustili, da bi se spravljali pred sodišče partizani, da bi se uprizarjali procesi in obsojali borci za svobodo. Tebi, borcu za svobodo in proti fašizmu, gre simpatija vseh antifašistov in demokratov, gre simpatija vsega našega ljudstva. Mi vsi, bivši partizani in antifašisti smo s teboj kot postrojcna četa in ti kličemo : Drži se, tovariš Igor, drži se tudi za nas, drži se za vse bivše partizane in preganjance, drži sc v imenu antifašizma in osvobodilnega boja, drži se v imenu svoje od nacifašistov umorjene družine, v imenu vseh padlih in umorjenih. Drži. se, Igor, ker imaš na svoji strani vse poštene ljudi, Slovence in Italijane. Igor Dekleva je bil aretiran zaradi vojnega dejanja pred osvoboditvijo - Njegova aretacija je pravni absurd in žali osvobodilno gibanje - Protest Zveze partizanov in SHLP skali krivci umora *— ta ni bil nenamerni — tvoje mame, tvojega očeta, tvojega brata. Niso sé vprašali, kaj je pomenila zate tvoja družina. Mi, ki te po-ztiamo — spominjaš se, prvič sva se spoznala kot partizana — vemo, kaj je pomenila zate družina, kako si ljubil svojo mamo, svojega očeta in brata, kako si bil strašno prizadet, ko si zvedel, da je bila tvoja mama sežgana v Rižarni in tvoj oče ustreljen na Opčinah, kako si bil žalosten, ko si prve dni maja, ko si še ležal v Sanatoriju Triestino v ul. Rossetti s prestreljeno nogo, prejel slike tvoje mame, ki so jih našli med drugimi gorami dokumentov v Rižarni? Pravica bo zmagala, ker mora zmagati, ker je vedno na svetu tako, da krivica propade. Pro padli so fašisti, propadli so na cisti. Ti ljudje, ki so le aretirali, so bržkone šli preko teh tvojih čustev, preko tvoje uničene družine, hoteli so samo zasledovati v tebi «nenamernega morilca». Toda kakšen nenamerni morilec? Ti si se takrat branil, kot se človek brani v vojni. Ti si bil v tistem trenutku vo jak in nikakšen «gangster», ki bi bil šel plenit kako trgovino Ali so se vprašali listi, ki so te dali aretirati, da bi te bil lahko tisti, ki je umrl na posledicah tistega spopada, ustrelil ? Ali bi ga bili v takem primeru zasledili kot «nenamernega morilca», kot so stožili s. teboj? Toda tudi to ni bistvo, dragi Igor. Ti si bil partizan in gapist, To je bistvo. Ti si izvrševal svojo dolžnost, ko si se boril proti nacifašistom. Vemo, da so v Italiji nekateri krogi, ki bi radi spravili pod ključ vse partizane in rehabilitirali vse fašistične iz-vržke, vse tolovaje v črni srajci, ki so morili, požigali, mrcvarili in pustošili po Italiji in pri nas. Vemo, da to zahtevajo fa- In bodi uverjen, drugi Igor, ti, ki si tako ljubil svojo družino in tako ljubiš tvojo hrabro ženo in nedoraslo hčerko, da bosta obe našli v nas, dokler se ne vrneš v njun objem, družino s toplimi, bratskimi čustvi. Bodi prepričan, Igor, da bosta obe našli v nas, v vseh demokratih in antifašistih, brate, ki bodo za njiju skrbeli. Prejmi naj toplejše pozdrave in voščila Javnost je že obveščena o aretaciji borca za svobodo, medicinca Igorja Dekleve, ki sta jo izvršila v nedeljo dopoldne na Opčinah dr. Gr appone od letečega oddelka tržaške kvesture in neki drugi a-gent. Igor Dekleva je bil po aretaciji odpeljan v zapor Co-roneo pod obtožbo «nenamernega umora» policijskega a-genta v službi nacistov. Ta «nenamerni umor» naj bi se bil izvršil v aprilu 1945, t.. j. MITKO pred osvoboditvijo ob spopadu med Igorjem Deklevo in drugim njegovim tovarišem na eni ter fašističnimi policisti na drugi strani. Predstavnik tržaške kvesture ie izjavil v tej zvezi, da je bil Igor Dekleva aretiran po pismenem nalogu državnega tožilca in da bo le sodišče odločalo, ah naj se aretiranec izpusti ali ne na začasno svobodo. V zvezi s tem je treba pripomniti, da je v«toki vladni komisar dr. Paiamara sporočil po pismu tudi visokemu sodnemu funkcionarju, ki je dal aretirati Deklevo, da veljajo členi Londonske spomenice glede kaznivih dejanj, ki so bila izvršena pred njenim podpisom, čeprav ni bila spomenica še formalno uveljavljena. Toda s svojim dejanjem ni državni tožilec prekršil le Londonske spomenice in priporočila dr. Paiamara, marveč tudi 15. člen Mirovne pogodbe kjer se govori, da se ne smejo na noben način zasledovati in kaznovati tisti ljudje, ki so se po 10. juniju 1940 udeležili vojnih dejanj proti fašistom in nacistom. Se več državni tožilec je prekršil tudi zakonski dekret od 12. aprila 1945 štev. 194, s katerim se pravi, da se ne smejo kaznovati zaradi vojnih dejanj domoljubi okupirane Italije. V tem dekretu se pravi, da se smatrajo ta vojna dejanja in zaradi tega nekazni-va, sabotažne akcije, rekvizi-cije in vse druge operacije, izvršene po domoljubih zaradi potreb borbe proti Nemcem in fašistom S 27. oktobrom 1954 je visoki vladni komisar dr. Paiamara raztegnil na Tržaško ozemlje ta zakonski dekret. Torej tu govorijo dokumenti, ki jih ne more nihče prezreti, še najmanj pa najvišji predstavnik sodne oblasti, ki jih mora poznati, če hoče izvrševati svoje odgovorne posle. V luči teh treh kršitev po-staja aretacija Igorja Dekleva še bolj gorostasna, kot bi bila na prvi pogled. Mi hočemo še dalje. V vsakem učbeniku ustavnega prava na italijanskih univerzah se bo našlo za pisano, da organi oblasti fašistične «republike» iz Saloja niso nikoli predstavljali državnega organa. Vsak tak učbenik pravi, da fašistični organi Saloja niso bili oblast niti «de facto», t. j. dejansko, ker niso uživali podpore ljudstva in so se držali na nogah le zaradi prisotnosti nemških oboroženih čet. Vsak tak učbenik zna povedati 'tudi, da so bile oborožene antifašistične formacije pod okriljem narodno osvobodilnih odborov priznane za zakonite in kot take tudi smatrane. Predstavljale so zakonito vojsko. Po drugi strani pa so predstavljale policijske in vojaške formacije republikinske tvorbe ilegalne formacije v službi tujca. Sedaj pa se dogodi, da pride do spopada med nelegalnimi fašističnimi oboroženci in legalnimi antifašističnimi oboroženci. V tem spopadu, ki je bil popolnoma vojaškega značaja umre na posledicah strelov eden izmed članov te ne-legane formacije. Po desetih letih pa pridejo policijski organi tiste države, ki je izšla iz krvave in zmagovite osvobodilne vojne, in ti aretirajo človeka, ki se je tistega spopada kot predstavnik zakonitih sil udeležil. Zaprejo ga pod obtožbo, da je izvršil «nenamerni umor». Ampak kje smo? Po tej «logiki» prihajamo do zaključka, da so bili fašistični policisti v službi nacistov legalni, da je bila Salojeva republika - legalna, da pa so bili partizani - ilegalni, da je bila tedanja italijanska država - nelegalna, da je bila tedanja kraljeva vlada v Italiji -nelegalna. Zato je aretacija Igorja Dekleve absurd, velikanski pravni absurd, ki ga je treba čim-prej razčistiti, Igorja Deklevo pa nemudoma spustiti na svobodo. Toda poleg tega je še drug, važnejši problem. Igor Dekleva je bil borec za svobodo. Imamo pač vtis, da se z njim hoče prizadeti vse naše osvobodilno gibanje, ki je toliko prispevalo za skupno stvar o-svoboditve. Zato vlada med tržaškim prebivalstvom obeh narodnosti velikansko ogorčenje. Zvedeli smo, da se skupina tržaških odvetnikov namerava organizirati kot obrambni kolegij Igorja Dekleve. Po drugi strani se snuje tudi odbor za solidarnost z aretirancem. Mi smo gotovi, da bo naše ljudstvo storilo, kar je v njegovi moči, da brani Igorja Deklevo, ker braniti njegovo preteklost pomeni braniti preteklost vsega našega prebivalstva, pomeni braniti odporniško gibanje, antifašizem in demokracijo, ki je iz te svete borbe izšla. Okrog Igorja Dekleve naj se strne fronta vseh demokratov in antifašistov slovenske in italijanske narodnosti. Tu gre za obrambo borcev za svobodo, načel, za (Nadaljevanje na IV. strani) Centralni komite Komuoi-lične partije Tržaškega ozemlja se je sestal v sredo 29. junija in globoko preučil stališče, ki ga je Partija zavzela v zvezi z beograjskim srečanjem in z izjavo tovariša Hru-ščeva ob njegovem prihodu v Jugoslavijo. Centralni komite je ponovno podčrtal svoje odobravanje in zadoščenje • v zvezi s politiko Sovjetske zveze do Jugoslavije; ta politika utrjuje sile miru v svetu in mednarodno delavsko gibanje. V zvezi s pridržki, izraženimi v članku objavljenem v «Lavoratoru» od 30. maja o izjavah tovariša Hruščeva, je Centralni komite na podlagi dejstev priznal, da so ti pridržki predstavljali resno napako, izhajajočo iz napačnega in prenagljenega tolmačenja izjave. Izjava se namreč ni nanašala na kritiko, izrečeno z marksistično - leninističnega vidika predvsem v junijski resoluciji leta 1948, o globokih bistvenih razlikah obstoječih med tedanjo Komunistično partijo Jugoslavije in mednarodnim komunističnim gibanjem, marveč na «usedline (rusko: našlojenja) one dobre» ANTONIO SEGNI NI VZTRAJAL NA BREZKOMPROMISNI POTI Nova italijanska vlada izpolnjuje teženj ljudstva ne Interesi kmetov zapostavljeni - Vlada brez Sceibe a s Scelbovim duhom? - Liberalci, ki v deželi ne štejejo nič, so odnesli levji delež IZJAVE TOV. HRUŠČEVA O BLIŽNJEM SESTANKU ŠTIRIH “V Ženevo bomo sli z glavo pokonci in ravni kakor vojaki” V teku so intenzivne priprave za srečanje na najvišji stopnji, ki bo 18. julija v Ženevi. V zvezi s tem dogodkom je tov. Hruščev. ki se je skupno z najvišjimi sovjetskimi voditelji udeležil ob ameriškem državnem prazniku sprejema na ameriškem poslaništvu v Moskvi, podal zelo zanimive in resne izjave. Dejal je, da so se mu nekatere stvari v zadnji Eisenho-werjevi tiskovni konferenci dopatile, druge pa ne. Zadovoljen je, da je Eisenhower povedal več stvari, ki so mu bile všeč. Grajal je ameriški tisk, ki ne posveča resne pozornosti besedam Sovjetske zveze in skuša uganiti prihodnost v kavinih u-edlinah. Taki ljudje se sprašujejo, čemu je Sovjetska zveza dala take predloge, ki so omogočili dialog med Vzhodom in Zahodom. ZSSR jih je stavila ne morda zato, da bi komu ugodila, marveč zato, ker so dobri in konkret «nični li.ll .Secolo "(J««1 »* ‘1?vllll »“Si' •A„„ di Iasioni«, imamo ‘slab pridelek, da pri nas dežuje med letalskimi manifestacijami, in še druge stva-ri. Tem ljudem bi hotel reči, da naš položaj ni bil nikoli tako trden kakor sedaj. Kmetijstvo je v polnem razmahu. Naša industrija redno doseza predvidene načrte. Hoda mi jo še vedno kritiziramo in poudarjamo, da nam to ne zadostuje. To delamo, ker smo močni in ne šibki». pokonci in ravni kakor vojaki, in šli bomo, da se srečamo z vrednimi sogovorniki. Ce se bomo razgovarjali na podlagi enakosti in če nam boste pošteno govorili kot enaki z enakimi, tedaj bo vse dobro, toda če čakate, da ne bomo imeli žita, ne bo ta trenutek nikoli prišel». RIM Segni je sestavil vlado s predstavniki demokristjanov, liberalcev in socialdemokratov. Republikanci so v zadnjem trenutku izjavili, da nočejo stopiti v vlado, da pa jo bodo podprli v parlamentu. Segni je šel v sredo ob 13 k pre 1 edniku republike in mu predložil seznam novih ministrov, ki je naslednji: Predsednik vlade Antonio Segni (DC), podpredsednik vlade in minister brez listnice Saragat (PSDI), minister brez 1 listnice za povezavo med vlado in parlamentom De Caro (PLI), minister brez listnice za sklad juga Campili! (DC), minister brez listnice za upravno reformo Gonella (DC), minister za zunanje zadeve Martino (PLI), minister za kmetijstvo Colombo (DC), minister za proračun Vanoni (DC), minister za zunanjo trgovino Mattarella (DiC), minister za obrambo Taviani (DC), minister za finance Andreotti (D C), minister za pravosodje Moro (DC), minister za industrijo in trgovino Cortese (PLI), minister za notranje zadeve Tambroni (DC), minister za javna dela Romita (PSDI), minister za delo in socialno skrbstvo Vigorelli (PS.DI), minister za trg. mornarico Cassia-ni (DC), minister za pošto Braschi (DC), minister za promet Angelini (DC). Dalje je izjavil: «Solidarnost v partiji ni bila nikoli tako močna in kar se tiče enotnosti ljudstva in partije, pa lahko sami sodite, ker vidite številne ljudi, ki potujejo po naši deželi. Poudaril je, da mora vsak prispevati k pomiritvi in rekel: «Mi ne bomo šli na ženevsko konferenco s polomljenimi nogami. Sli bomo z glavo V resnici si je italijansko ljudstvo veliko pričakovalo od Segnija, ki je užival vsestranske simpatije, ker se je odločno zavzemal za agrarno reformo in za «stalen pravičen vzrok», ki ga morajo imeti posestniki pri opuščanju polovi-narjev. Njegova vlada pa se je sestavila prav na grdem Kompromisu po tem vprašanju. Segni je dejansko kapituliral pred liberalci, oz. pred tajnikom PLI Malagodijem, ki predstavlja interese Confindu-strije in agrarcev. Liberalci so pač izjavili, da ne bodo stopili v vlado, če se ne odpravi «nevarnost» agrarne reforme in stalnega pravičnega vzroka. Segni je klonil. Agrar- v nedogled, glede stalnega pravičnega vzroka pa je bil dosežen sporazum, ki ni nič boljši od Scelbovega, Segni je torej razočaral. Rešil je vladno krizo, ni pa rešil politične krize v deželi. Prav zaradi tega svojega kompromisa s silami, ki so se oklepale Scelbe, je postavil pogoje za poglabljanje krize v deželi in za novo vladno krizo. Tov. Menni je ob tej priliki rekel, da mu je v zadoščenje, ker ni v vladi Scelbe in njegovih najzvestejših privržencev, da pa mu ne more biti v zadoščenje program vlade, ki je zelo malo različen od prejšnjega. Tako ima Italija novo vla- vek prinesel nov duh. Na žalost je ta nov človek stopil po starih stopinjah. Zaradi izsiljevanja desničarskih krogov D C in mršave liberalne stranke, ki v deželi ne šteje nič in uživa pa podporo monopolistov in veleposestnikov, se je tudi tokrat onemogočilo odprtje na v katere > tovariš Hruščev vključil provokator >ko akcijo, ki so jo v odnosih med Jugoslavijo in ZSSR vrtšiii sovražniki ljudstva Berija, Aha-kumov in drugi, ki so bili /e razkrinkani. Ni dvoma, da je krajevni položaj, zaostrtn po dolgi in trdi borbi in po provokacijah . onih, ki so imeli ves interes ori tej zaostritvi, pripomogel, da je Centralni komite napravil to napako. Centralni komite je tudi priznal, da je način reagiranja nasproten praksi bratskih in solidarnih odnosov nied bratskimi partijami, posebno kadar gre za osnovne interese miru in mednarodnega demokratičnega in delavskega gibanja. Navdihujoč se na politiki miru socialističnega tabora na čelu s Sovjetsko zvezo, se Centralni komite obvezuje in poziva, naj se obvežejo, vsi komunisti, da bo močneje in s še večjim navdušenjem razviial svojo akcijo na podlagi načel marksizma - leninizma v cilju, da utrdi pozicije in enotnost tržaškega delavskega razreda, ki je danes predmet besnih napadov velikih monopolov, onih, ki so podrejeni njihovi politiki in obeh nacionalizmov, da bo okrepi’ antifašistično in demokratično enotnost in bo še nadalje utrjeval bratstvo med Slovenci in Ita-‘ijani. da bi Trst postal baza niru in trdnjava demokracije in svobode. Centralni komite poziva še enkrat komuniste, naj prispevajo k uresničitvi naloe, navedenih v resoluciji Central--esa komiteia od 6. junija, to ie da pospeši io vso dejavnost Partije, da se med prvimi ude-'ežijo borb, ki so v tek» za gospodarske zahteve delovnih ljudi; akcije za obrambo svobode na deloviščih In demokratičnih in narodnih pravic vseh prebivalcev bivše cone A, kakor tudi bivše cone B, ki sta jih jugoslovanska in italijanska vlada potrdili v Spomenici o sporazumu: da razširijo kampanjo za nabiranje podpisov proti pripravam atomske vojne. Medtem ko obnavlja svojo popolno podporo varilcem la- levo, ki je edina rešitev za I-t ali jo, za njene pereče gospo- . djede’nice Sv. Marka v stavki darske, politične in socialne | jn Vsem delavcem C tDA, ob-probleme. Vrniti se k ustavi, j vezule Centralni komite vse vrniti se k spoštovanju sleher-1 tovariše, naj se trudijo, da bi nega državljana, konec diskri- se okrog stavkajočih utrdila na reforma je bila podaljšana do. Upalo se je, da bo nov člo- Scelba. minaci], začeti konstruktivno gospodarsko politiko so zahteve, preko katerih Segni ne bo mogel. Ali bo poslušal glas ljudstva, ali pa bo moral odstopiti, kot je bil primoran Bridko razočaranje V takem tonu so se na sprejemu razgovarjali sovjetski z zahodnimi predstavniki. Besede Hruščeva postavljajo torej stvari na pravo mesto Sovjetska zveza se zaveda svoje moči, se zaveda, da je treba ravnati z njo kot z državo, ki ni nikomu nič dolžna. Hruščev je izjavil tudi, da bo Bulganin s sovjetsko delegacijo verjetno prispel v Ženevo na predvečer konference, t. j. 17. julija. Ko je prišel iz sedeža predsednika republike, je novi ministrski predsednik Segni izjavil, da mu je predsednik republike naročil, naj se čim-prej odpravijo nesoglasja z u-stavo v samem ministrstvu, kjer je preveč ministrov brez listnic. Ta graja predsednika republike je najboljši znak, da je nova Segnijeva vlada skrpucana v zadnjem trenutku in ne predstavlja nobenega vidnega napredka v primeri s iScelbovo. Kaj pomeni Segnijeva vlada? rani. Razočarani so, ker je ko munike CK naše partije postavil vse stvari na svoje mesto in spravlja vsa njihova poprejšnja pisanja o «krizi» v naši partiji zelo neroilen in nič kaj prijeten položaj. V Trstu sta dve vrsti nasprotnikov našega gibanja. Prva vrsta je gojila pobožno željo, da bo naše gibanje zaplavalo v vode «heretikov», druga vrsta pa si je močno želela, da bi se odpovedali sedemletni borbi. d’Italia» itd. Vemo, da so tudi v Trstu ljudje, ki so bili člani proslulih črnih brigad, X. Mas, republikinske vojske, Collotti" jeve bande, fašistične policije itd. Toda nisem še slišal, da bi bili kdaj aretirali te ljudi zato, da bi se zagovarjali za vse tisto, kar so napravili pri nas. Nihče se še ni zanimal, da bi poiskal krivce tolikih umorov. Tebe pa so prišli iskat zaradi «nenamernega umora» v vojnem dejanju — poudarjam, v vojnem dejanju — nekega fašističnega policista. Torej tu je bistvo vse zadeve : ti si partizan, ti si se boril proti fašizmu, ti si žrtvoval vse v borbi proti fašizmu ! Tebe pa so prišli aretirat. Človek se bo Vprašal : ali je to pravica? Ne, “e verjamemo, da je to pravica antifašistične in demokratične Italije, tiste Italije, za katere razumejo. Rekel je, da se ti ljudje vedejo, kot v starem ruskem pregovoru, ki pravi: «Ce je bila tašča nezvesta, ne verjemi v čednost snahe». V tem smislu postavljajo torej tisti ljudje vpraašnje predlogov Sovjetske zveze. ’ Hruščev je nadaljeval, da si taki ljudje mislijo, da je ZSSR stavila svoje predloge, ker je bila na to prisiljena. «Ti ljudje mislijo tudi — je nadaljeval — da bi se mogla ZSSR bati kakšne katastrofe, če ne bi stavila teh predlogov. Reči pa bi vam hotel, da ne Zaključila se je I. vsenarodna Špartakijada Češkoslovaške PRAGA — V torek se je z velikansko športno manifestacijo zaključila v Pragi I. Špartakijada Češkoslovaške republike. Na zaključni manifestaciji na stadionu Strahov je bilo prisotnih okrog 200.000 ljudi, ki so s pozornostjo in navdušenjem sledili izvajanjem tisočev in tisočev telovadcev iz vrst češkoslovaške ljudske armade. 5000 vojakov je v sre- bi nikoli prišlo do sporazuma, dini stadiona storilo petokra- če bi mislili enako, kar se tiče drugih. Hočemo sporazum na pošteni podlagi, medtem ko bi nekateri hoteli čakati, da bi imeli polomljene noge. Toda to se ne bo nikoli zgodilo. To ie špekulacija neumnih. So ljudje, ki govorijo, da ko zvezdo, dočim so vse naokrog tisoči in tisoči drugih telovadcev izvajali alegorijo o osvoboditvi dežele. Zvečer se je vršila na stadionu armade manifestacija bratstva, na kateri so nastopile poleg češkoslovaške tudi številne inozemske telovadne skupine. Med temi so žele vsestransko odobravanje telovadne skupine ljudskodemokra-tičnih dežel in Sovjetske zveze, ki so brezhibno izvajale svoje proste in orodne vaje. Gledalci, ki jih je bilo na tem stadionu približno 40.000, so navdušeno vzklikali reprezentancama LR Mongolije in LR Kitajske, ki sta bili novost za Prago, Mongolski in kitajski telovadci so si zaslužili vse priznanje občinstva zaradi svojega sijajnega nastopa. V torek zvečer je predsednik Češkoslovaške Antonia Zapo-tocky sprejel v svoji rezidenci predstavnike inozemskih delegacij na Spartakijadi. V nedeljo se je tudi vršila velikanska telovadna manifestacija. Na do zadnjega kotička natrpanem stadionu Strahov je bilo takrat preko 240 tisoč gledalcev, ki so sledili izvajanjem športnikov. I. vsenarodna Špartakijada je trajala skoraj petnajst dni Na njej je poleg inozemskih športnih skupin, ki so privlekle pozornost praškega prebi valstva, nastopilo preko 300 tvoč češkoslovaških športnikov. Take manifestacije še ni bilo v Evropi. Zato je Češkoslovaška lahko ponosna na to svojo športno in kulturno prireditev, ki dokazuje nenehni napredek češkoslovaške mladine. Naši nasprotniki so razoča- Fidalijevo kliko». Naše stališče li, komuniste. To pomeni, da je Eni in drugi so bili, kot smo dejali, razočarani, bridko razočarani. Eni in drugi so si morali snesti vse tiste besede, ki so jih pred mesecem dni izrekli. Veliko so govorili o «krizi» naše partije, o njenih «omajanih» pozicijah, o «neslogi» v njenih vrstah. Ponovno so si na vese- jih je opeklo, ker so v svoji veliki naivnosti ali zlonamernosti, kot se hoče. pričakovali, da se bo vse zrušilo, da bodo naši ljudje prišli k njim, se oblekli v spokorniško haljo, se tolkli po prsih in prosili... odpuščanja. Zato so tudi pošiljali svoje ljudi k našim tovarišem, jim govorili vse mogoče in jim tudi obljubljali vse mogoče. Naši tovariši pa so ostajali tisti, ki so bili, ker razumejo, da med komunisti in njimi je nekaj razlik, ki se ne morejo odpraviti, kar potrjujejo njih vsakodnevni napadi na ZSSR in mednarodno komunistično gibanje. Ali niso morda logični vsi koncentrični napadi na našo partijo in naše gibanje? S strani italijanskih in slovenskih nacionalistov se je vodila kam- tržaško komunistično gibanje trn v očesu vsem, ki vodijo politiko v nasprotju z interesi našega ljudstva. Vsi so hoteli streti naše gibanje, začenši od desničarskih strank na italijanskem področju in končavši z ljudmi okrog «Primorskega». Ker pa so jim načrti izpodleteli, so razočarani. Mi pa jim to razočaranje z vsega srca privoščimo. Ijc vseh poštenih ljudi temelji- panja proti nam. Ali je kdo to opekli prste. Najboljši dokaz naše moči, nušega procesa utrditve je samokritično gledanje na tisto napako. ki smo jo napravili, ko nismo pravilno ocenili izjave tov. Hruščeva in smo ji dali pomen, ki ga ni imela. Šibka, o-mojima, na več struj cepljena partija ne more napraviti take samokritike, ne more javno, pogumno, brez pike na jeziku priznati svojih napak. Mi pa smo javno izpovedali svojo napako. To pa pomeni vse prej kot krizo. Najbolj pa so se opekli tisti, ki so zadnje dni maja javno in podtalno pozivali člane naše partije, naj napravijo konec «z Nehru v Rimu morda napadal v tem zadnjem času ljudi okrog «Primorskega dnevnika»? Ne, nas so napada- Mi nadaljujemo po svoji poti. Karavana gre dalje, psi pa nuj le lajajo. Nadaljujemo po poti marksizma-leninizma, po poti internacionulizma, po poti utrditve bratstva med Slovenci in Italijani, po poti, ki jo je začelo sovjetsko ljudstvo pred .18 leti. In ker jih to najbolj jezi, vse skupaj, ponavljamo: da, bodili bomo po poti, ki so nam jo začrtali sovjetski tovariši, gojili bomo v našem ljudstvu zaupanje in ljubezen do Sovjetske zveze, ker je Ona naš svetilnik in ponos! združena fronta vsega delav-skee? razreda z moraino in materialno podporo vse javnosti. Komunisti naj bodo najbolj aktivni v borbi za preporod Trsta, za integralno prosto cono in za avtonomijo Ozemlja ter naj z vedno večjo odločnostjo ob strani italijanskega delavskega razreda in njegovih velikih par‘i’ zahtevalo novo vlado, ki naj vodi politiko miru in uveljavi republiško u-stavo, vlado, ki bo sposobna rešiti tudi osnovna vprašanja sedanjega tržaškega položaja. V okviru teh akcii, mobl-zirajoč se za vedno širšo razprodajo demokratičnega tiska, pospešujoč akcilo, da napravimo KP Trsta vedno močnejšo in povezano z ljudskimi množicami, poziva Centralni komite vse tovariše, naj se pripravljajo, da bo bodoči kongres Partije, ki bo v septembru, predstavljal nov velik politični in organizacijski uspeh tržaškega komunističnega gibanja ter čvrsto platformo za volilno bitko, ki se najavlja in ki mora najti pripravljeno vso Partijo in demokratično gibanje. LOZANA — Pred predstavnicami 70 dežel se je začel v četrtek kongres mater za mir, za katerega so se vse ženske organizacije na svetu že dalj časa pripravljale. Brezupne pobožne želje Iz Križa sno prejeli naslednji dopis: «Demokracija» od 1. Julija se je obregnila tudi ob našo vas. in temu ne bi imeli oporekati, ie bi vendarle povedala kakšno novost, ki bi imela vsaj nekaj stvarne podlage. Clankar pravi, da so se zbrali kolovodje obeh skupin v neki privatni hiši ter prisegli, da se mora vse pozabiti; da so komin-Jormisti svojias oropali prosvetni dom in da jim je prav posebno tetko, ker Jim je na zadnjem sho- ste, ki še mislijo s svojimi mož- stih, ki so imeli v rokah «vajeti». RIM — V četrtek zjutraj du g. dr. Branko Agneletto osvet-;e prišel v Rim iz Jugoslavije !il tako da Je maršikateri v med njimi začel razmišljati po indijski ministrski predsednik Nehru, ki je bil na obisku v CSR, v ZSSR, na Poljskem, v Avstriji in v FLRJ. Nehru se je zadržal v Jugoslaviji sedem dni, kjer ga je jugoslovansko ljudstvo prav prisrčno sprejelo povsod, kamor se je podal. svoje, čeprav «iz strahu ne sme s svojo mislijo na dan». Pisec prav tako ne more mimo «Ljudskega doma» in tistih, ki so z veliko požrtvovalnostjo prostovoljno delali, da bo Križ imel svoj kulturni dom. V člankovi ministri se govori o borbi za STO, ki so Jo vodili komunisti, o Avstraliji in se poziva vse ti- goni, da «naj se ne pustijo vo diti kot kljuseta, ker so nas ti naši Mezinci peljali že na sam rob jame»... Objavili smo glavne čenče iz «Demokracije» ker jo v Križu skoraj nihče ne člta. Z mirnim srcem odgovarjamo člankarju, da, kar se nas komunistov tiče, nc potrebujemo nasvetov s strani tistih, ki so vedno ostali zvesti in pohlevni vsake-mo gospodarju, avstrijskemu, fašističnemu, nacističnemu in da" nes ponovno tistemu, ki ima o-blast v rokah. Seveda to zvestobo In predanost izražate v čednih belih srajcah in črnih oblekah ter romate na Sv. Coro, v Barbano In Rim po papežev blagoslov, da bi vam bili odpuščeni grehi. Tudi bati se vam ni treba, da bomo pozabili preteklost, ker se bomo vedno spominjali vsega, prav posebno tega, da ste 1952 bili v Bazovici, nato v Londonu, itd. itd. in v družbi 11- Prav zaradi tega ste bili pripravljeni iti celo v jamo, če bi bil hotel Mezinec. Kot zaključek pa nekaj razveseljivega: kmalu bo naš Ljudski dom končan. Vsi Križani bodo t-mell možnost pospešiti kulturno delovanje. Ce pa bomo potrebovali ljudi za kakšno posebno vlogo, za kakšnega «pusta» se bomo obrnili na «Križana», ki je spisal članek iz Križa v «Demokraciji» Od 1. 7. 1955. Naš poklon, gospoda! KRIŽANI Izjava Ulbrichta BERLIN — Ob peti ob’etnici poljsko-nemške pogodbe o ureditvi obmejnega vprašanja je podpredsednik vlade Nemške DR Uibricht dejal, dn smatra njegova vlada mejo na Odri za stalno in nespremem-ljivo. VODILNA VLOGA Sovjetske zveze TOV. IGOR DEKLEVA - JUNAŠKI BOREC ZA SVOBODO Sestavek tov. Paimira Togliattija Iz članka «Človeštvo na razpotju», ki sa je tov. Pai-miro Togliatti napisal o reviji «Rinascita» od novembra 1951 povzemamo naslednji odlomek Prazna in nesmiselna je obtožba proti nam, da pri Sov-jetsKi zvezi, pri njenih uresničitvah in načelih, ki so omogočila te uresničitve iščemo orientacije in vodstvo. Logično je in pravilno, da ta ' del delavskega razreda, ki mu je gredoč po pravilni poti uspelo doseči največje zmage in uresničiti največje stvari ,s prevzemom oblasti in'graditvijo socializma, usmerja in vodi vse druge frakcije mednarodnega proletariata. Tudi napre, dna buržoazija se je svojčas usmerjala in vodila po vzgledu tistih njenih frakcij, katerim je uspelo, v Angliji in B'ranciji, odpreti si pot do oblasti. Zakaj bi se moralo to vodstvo prenehati kadar delavci postanejo voditelji države? Ali ni smešno videti s tem v zvezi kako se spotikajo prav Usti socialdemokratski voditelji ali tisti pisuni katere koli stranke, ki prednjačijo v hlapčevanju vladi kapitalistov in v pripravnosti snažiti čevlje kapitalistom samim ter jim delati kakršne koli usluge? Zgodovina človeštva, predvsem pa evropski?! in kolonial-nin narodov, je bila v zadnjih tridesetih letih vse prej kot iahka. Ni bilo vedno lahko usmeriti se na prvi pogled, preko kriz, preobratov, pretresov, ki jih je izzvala ta dolga agonija kapitalističnega režima. Prav je bilo, da si delovni ljudje in narodi poiščejo voditelja. Toda kdo je mogel biti ta voditèlj? Ali smo se mogli dati voditi od starega gospoda Churchilla,. ki je gojil tolikšno občudovanje za Mussolinija in toliko sovraštva proti kateremo koli osvobodilnemu gibanju zatiranih in nesrečnih narodov? Ali pa od gospoda De Gasperija in njegovih prijateljev, ki so s tolikim zaupanjem glasovali za Mussolinija in mu omogočili ustanovitev fašističnega režima? Ali smo mogli najti voditelja v ameriških monopolih, ko so čudovito dokazali, na primer, da znajo uničiti neizmerne količine živil, da rešijo svoje prolite? Mogoče smo se pa mogli bilo prihranjenih, če bi takrat vsa Evropa razumela in sledila temu vodstvu! Razumel pa ga je najboljši del delavcev, delovnih ljudi, intelektualcev in iz tega je zato izšlo evropsko in svetovno komunistično gibanje, ki je danes postalo mogočna mednarodna sila, go tova svoje zmage. Ko je prešla kratka doba in so bile najtežje rane začasno zaceljene, so začeli buržoazni voditelji in njihovi socialde mokratski hlapci pridigati, da je vse zlo minilo, in da bo kapitalizem ki se je ustalil, udsiej napredoval na miroljuben način. Tudi tokrat je prišlo od voditeljev Oktobrske i evolucije, od sovjetske države in boljševiške partije opozorilo, naj se ne naseda prevari, kajti ustalitev je bila povsem prehodnega značaja iri bi bila globoka napaka jxmovno zaupati starim stvarem namesto, da bi se usmerjali v novo, ki se je porajalo pod socialistično zastavo. Strahotna kriza, ki je pretresala kapitalistični svet od leta 1929 dal:e, dočim je socialistična graditev v Sovjetski zvezi zmagovito napredovala, je dokazala kdo je i-mel prav. Nastal je fašizem, najprej v italijanskem obličju, nato v balkanskem, poljskem in končno v najbolj doslednem in barbarskem obličju hitlerizma. Stalin je bil tisti, ki je pomagal vsem razumeti kaj je fašizem; označil ga je kot odkrito diktaturo najreakcionar-nejših in najbolj imperialističnih elementov kapitala. Fašizem se je vedno bolj odkrival kot sovražnik vse civilizacije in od Sovjetske zveze in njenih voditeljev je prišel poziv vsem narodov na združitev za pobijanje in uničenje tega sovražnika; predv-em pa za preprečitev, da ta sovražnik sproži vojno, ki jo je hotel in iz katere smo nedavno izšli. Ne buržoazne vlade, ne hierarhije katoliške cerkve in ne voditelji socialdemokracije niso znali razumeti tega poziva, marveč so s fašizmom odkrito spletkaril ali ga podpirali ali pa mu posredno pomagali s tem, da so razbili antifašistično enotnpst delovnih ljudi. Dokaze nam dajejo Španija, Muenchen, neslavni konec Zveze narodov. Ce bi pravočasno sledili pozivu Sovjetske zveze, druge svetovne vojne po vsej verjetnosti ne bi bilo. In tudi ko je vojna izbruhnila, po krivdi fašizma in onih, ki niso hoteli antifašistične enotnosti, je morala Sovjetska zveza in Stalin, potem ko je napravil vse mogoče da bi vsaj ta nesreča ne zadela Dežele socializma, dokazati narodom da je bilo mogoče zmagati v vojni če vsi ljudje, vsi narodi, vse države ogrožene od fašizma in nacizma in ki so se na kakršen koli način sklicevale na demokracijo, v resnici združijo vse, svoje sile in vsi skupaj, brez skritih namenov u-darijo in uničijo skupnega sovražnika. Mi sami ne vemo. kdaj in kako bi se bili rešili fašizma in tujega napadalca, če ne bi bilo tega vztrajnega delovanja Sovjetske zveze. Ta akcija je navdihovala v zadnjem desetletju gibanje in borbo vseh narodov za svobodo. In danes? Danes se je področje demokracije razširilo preko vsakega predvidevanja. Na tem področju so se uvrstili narodi in države v centralni in vzhodni Evropi. Uvrstil se je veliki kitajski narod, s svojimi. 450 milijoni duš in iz teta novega žarišča globoke socialne preobrazbe izžareva nov revolucionarni val po neskončni azijski celini. Ti «za-nodni demokratje» vzbujajo veliko pomilovanje, ko mislijo, da so sol sveta zaradi vloge, ki jo je nekoč imel evropski zahod. Nekatere dežele Zahodne Evrope so bile svojčas na predstraži, ko so dvigale pred vsemi zastavo svobode narodov, demokracije in socializma. Ce se težišče omikanega sveta danes premika, je to za- (Nadaljevanje na 4. strani) Zaslužil si je odlikovanje zdaj pa so ga zaprli v Coroneo Nacisti so mu ubili očeta, mater in brata Starši tov. Igorja Dekleve, ki so padli kot talci za časa borbe proti nacifašizmu. Nedvomno : pada družina I-gorja Dekleve med tiste tržaške družine, ki so največ žrtvovale za osvobodilno borbo. In prav letos, ko slavimo de- seto obletnico zmage osvobodilnih sil nad nacizmom in fašizmom, se je tej družini dogodila še ena velika krivica: preteklo nedeljo je namreč leteči oddelk tržaške kvesture, kateremu načeluje dr. Grappone, aretiral tovariša Igorja, edinega preživelega člana že omenjene družine. Aretiral ga je pod obtožbo nenamernega u-mora nekega pripadnika Co-lotttijeve zloglasne bande. Ta ko, ob priliki desete obletnice zmage, za številne zasiuge, kijih je doprinesal, so ga zaprli kot navadnega zločinca v Coroneo. Deidevova družina je v dobi med obema vojnama živela najprej v Mariboru, za tem pa v Zagrebu, leta 1942 pa se je povrnila v Trst. Oče, Stanislav Dekleva, je bil zastopnik tvrdke Bayersdorf, ki ima svoj sedež v Milanu. Nekega dne, bilo je to aprila 1943, so prišli fašisti na dom za to, da bi aretirali Igorja, ki je tedaj že ak- ti e-jo. Toda prav v trenutku, ko so zapuščali stanovanje je dospel in se srečal ob vhodu s fašisti. Seveda so ga odpeljali s seboj. Kmalu za tem se je ponovno oglasil zvonček. Mati je odprla in spet zagledala pred seboj iste fašiste. Takoj se je zavedla, da preti njeni družini nekaj hujšega. Fašisti so povedali, da so pomotoma odpeljali očeta in da v resnici iščejo sina Igorja. Mati je obupano planila v jok, Igor pa ni zgubil prisotnosti duha in poguma. Stekel je v stranišče in od tam skočil na dvorišče, razbil okno neke pisarne ter se tako znašel v sosednji hiši, odkoder je prišel na cesto. Toda med tem se je policija zavedla, kaj se dogaja. Na to jo je seveda opozoril tudi ropot. tivno sodeloval v borbi proti £ato so nekateri agenti sko-fašizmu. Igor je bil doma, toda I čili na cesto in začeli kričati. uspelo se mu je skriti pravočasno. Njegov oče je bil tedaj po službenih opravkih v mestu. .Starejši Igorjev brat Ciril pa je bil tedaj že pri partizanih nekje na Krasu. Mati je mislila, da so prišli • po moža in je povedala, da ga ni doma. Dolgo so ga čakali, ker pa se ni vrnil so sklenili, da odi- REPORTAŽA NOVINARJA MICHELE SALERNO OD “PAESE SERA“ Dolg razgovor na sedežu Zveze komunistov Jugoslavije Stara aktivistka nam je objasnila izhodišče jugoslovanske ustave - “Širša socialistična demokracija" kot si jo zamišlja Kardelj - Praktični odkloni so postali “teoretične pridobitve" Streljati se niso upali, ker je bilo preveč ljudi na ulici, saj se je dogodek vršil okrog 13. ure. Zato pa so pozivali mimoidoče ljudi, naj ustavijo roparja. In res je neki delavec skočil pred Igorja in ga prijel, toda ko mu je ta pošepnil, da gre za politično dejanje, ga je «Gotovo, nekuj se je spremenilo v zadnjih letih v Jugoslaviji)), mi je dejala Marija Vilfan, tajnica komisije za mednarodne odnose Socialistične zveze. In potem, ko mi je objasnila, da na primer oblika države ni ona, ki je bila ustvarjena takoj po osvoboditvi, je nemudoma dodala, da « je vendar bistvo vedno isto, to je države, ki sloni na socializaciji proizvajalnih sredstev)). Marija Vilfan je stara aktivistka. Sprejela me je na sedežu Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije in, potem ko mi je ponudila kavo, mi je takoj začela v izvrstni angleščini govoriti o tej novi obliki jugoslovanske države. Nedvomno je mislila na to, kar ima svoj juridični izraz v «ustavnem zakonu n od 13. januarja 1953 s katerim je bila občutno spremenjena ustava iz leta 1946. Na podlagi tega «ustavnega zakona» temelji danes jugoslo- «birokratizacijo države». ŠE NEKAJ 0 KONGRESU TRŽAŠKIH ŽENA Intervencije delegatk O kongresu žena, ki je bil nostih, ki jih starši imajo do pred par tedni v Trstu smo I svojih šoloobveznih otrok. Pri-obširneje poročali že v prejšnji t kazal je veliko dela, ki se je v številki našega lista Vendar j vseh letih storilo za dosego u-pa smo sklenili, da objavimo | zakunitve slovenskih šol, toda lati voditi od socialdemokratki voditeljev in od onih za-todnih parlamentarnih večin, ci so s svojo politiko zadušile pansko demokratično repudio in pripravile v Španiji tzpon temne fašistične in kle-■ikalne tiranije? Ali pa od onih nodrih političnih mož, ki so v Vluenchenu jponudili Hitlerju ivojo podporo le da napade sovjetsko zvezo in mu v pri-oštvo žrtvovali obstoj neod-/isne češkoslovaške države? Jasno je, da s te strani ni silo mogoče najti ne voditeljev n ne koristnih nasvetov. Toda id Oktobrske socialistične revolucije, od države, ki ji je slednja dala življenje, od partije ip ljudi, ki so to revolucijo vodili do zmage in to državo do triunfa nad notranjimi in zunanjimi sovražniki in jo uspeha v najtežjih situacijah, smo vedno prejemali pravilen zgled in vodstvo. • Leta 191? smo se nahajali na razjsotju zgodovine: Ko smo izšli iz strašne vojne katastrofe, ne samo da je bilo pol Svrojse uničene marveč je bilo tudi jasno za vse razumne ljudi, da je bilo izvor te katastrofe iskati v sami strukturi kapitalističnega sistema iz katerega so izhajala vedno širša protislovja in trenja imperializma. Potrebno je bilo zapustiti kapitalizem, vsejpovsod, jničiti imperializem, stopiti na pot socializma. To je bila pot, ki so jo vsem pokazovali Oktobrska revolucija, Lenin, Stalin. Koliko novih katastrof bi še nekaj važnejših intervencij, eveda v izvlečkih. V imenu tržaški!; delavk je povzela besedo Ada Gulli, ki je prikazala kako izkoriščajo delavke pri delu. Naštela je števime primere iz podjetij in tovarn, s katerimi so žene-delavke zapostavljene in predstavljajo za delodajalce le navadno številko. Na koncu je Gulil pozvala navzoče delegatke na skupno borbo za obrambo delavskih pravic, za dosego spoštovanja žena pri delu. O organizaciji Zveze demokratičnih žena je Zobec Armida predvsem poudarila velik doprinos žena v borbi za ohranitev miru, ki so v tem smislu nabrale večtisoč podpisov; naštela je veliko akcij za solidarno A z delavci in delavkami v borbah za obrambo dela in sindikalnih svoboščin; razne akcije podvzete proti višanju cen; borbe za dosego udobnega stanovanja po zmernih cenah; ostale aktivnosti na po-dročju socialnih podpor itd, Posebno je bilo hvalevredno zanimanje žen» za izid glasila «Naš list», ki je zelo priljubljen med slovenskimi ženami. Žene so opravile veliko delo in prispevale k ojačanju svoje organizacije z razdeljevanjem pristopnic ZD2; številne so bL e akcije žena pri občinskih upravah za razne potrebe kot so pralnice, ceste, razsvetljava itd. Žene so mnogo doprinesle pri akcijah za otvoritev vrtcev. šol, šolskih potrebščin; še posebno je prišla do izraza moč organizacije ob proslavah 8. marca in Dneva otrok. V imenu Slovensko-hrvatske ljudske prosvete je pozdravil kongres tajnik Kapelj, ki je ženam in materam položil na srce važnost, ki se jim nalaga kot Slovenkam v sedanjem po ložaju na Tržaškem ter dolž- še vedno brez uspeha. V nadaljevanju svojega poročila je Kapelj navedel podatke o obstoječih slovenskih šolah na Tržaškem. Da se je število slo. venskih dijakov na srednjih šolah v sorazmerju z letom 194Z/48 letos precej znižalo, je pripisati velikemu pritisku s strani šovinističnih oblasti in tudi delodajalcev," kakor tudi narodni nezavednosti, izseljevanju v tujino ter ponovni okrnitvi našega ozemlja v miljski občini. Poleg tega pa vanska država, ki ostaja federali ena m zajemu šest republik (druijn, Hrvalska, Slovenija, liosna-Hercegovina, Makedonija in Črnagora) — mi je dejala na socializaciji proizvajalnih sredstev, na samoupravi gospodarskih proizvajalcev in na samovladi delovnega ljudstva v političnem življenju Slednju se v federalnem okviru izraža v ljudski skupščini sestavljeni iz dveh vej: iz zveznega svetu, sestavljenega iz poslancev izvoljenih od državljanov «na podlugi splošne, ena-kopruvne m neposredne volilne pravice» tet iz poslancev izvoljenih v republiških, pokrajinskih in svetili uvlonomnih dežel; in sveta proizvajalcev, sestavljenega iz ljudskih poslan cev izvoljenih po ljudeh, zaposlenih v produkciji, v transportni industriji in pri trgovinski dejavnosti na podlagi «.premišljenega glasovanja», to se pravi v razmerju s specifičnim doprinosom njihove kategorije «k skupnemu socialnemu proizvodu Lederativne republike Jugoslavije». Ljudska skupščina, ki trajno zaseda v smislu, du ko ni-plenarnih sej deluje s po- močjo svojih raznih komisij, in ki ima teoretično zakonodajno in izvršno funkcijo, prepušča v praksi uveljavljanje zakonov in delovanje kontrole nad federalno upravo predsedniku federativne republike in zveznemu izvršnemu svetu, kateremu predseduje predsednik republike in je sestavljen iz trideset da petinštirideset poslancev izbranih med člani zveznega sveta ter predstavlja neki višji kabinet, ki kontrolira delovanje raznih državnih tajnikov in ministrov. Medtem no je živahna predstavnica oociuuslicne zveze govorilu o teli stvareh, so mi prihajale uu misel besede, s kute-rimi je podpredsednik izvršne-ga svetu Jugoslavije v nekem svojem nedavnem članku trdil, na imu omenjeni ustavni zakon predvsem namen ustvarili strukturo poseli nega tipa, ki naj prepreči udelezoo države pri gospodarskem procesu, se izogne birokratizaciji državnega aparala in ustvari materialne pogoje zo «izumrtje» države. Jstočasno so mi prihajali nu misel ugovori, ki bi se jih z marksističnega vidika dulo postavili lej teoriji. Ali ne mislite, — sem si zato dovolil vprašati v tem trenutku — du bi mogel murksist do-kuzuti nezdružljivost tega vašega stališča s stališčem Engelsa? C e se ne m anni, zastopa Engels stališče, da je izumrtje države povezano z izginotjem razredov, in da se to zgodi v meri, v kalen se država udeležuje pri gospodarskem procesu in ne nasprotno, lo se pravi v men, c t-uieri m udeležba, ki se izraza v socializaciji proizvajalnih sredstev ( kur se ne izvrši v e-nem dnevu m kur sle vi začeli ne dokončati), odstrunja Ko je predložil novi zakon je Edvard Kardelj — sedanji predsednik zveznega izvršnega svetu dejal, du je ta zakon nalagala potreba, da se spremeni ustava, ki je sicer potrjevala se opaža, da se stanje na šolah pridobitve socialistične revolu-polagoma normalizira. Na koncu svojega poročila je tov. Kapelj ponovno pozval na dožnost slovenske matere, ki naj svoje otroke vpisuje v slovensko šolo. Zaradi jjomanjkanja prostora bomo ostale intervencije objavili prihodnjič. ■ije, lodu bila je izruz dobe, v kateri sta prevladovali gospodarska zaostalost in «sovjetska ideologi ju». Murija Vilfan se je gotovo nanašala na te in druge Kardeljeve razloge, ko mi je rekla, da ima ustavni zakon namen zagotovili «širšo socialistično demokracijo» in preprečiti ZA VSAKOGAR NEKAJ. RAZLOG JE LE BIL «Ne morem razumeti, kako je Jože, ki Je vendar lep in še zelo mlad fant, mogel poročiti tako grdo in celo dvajset let starejšo Zensko?» «Ali se ti, ko vzameš v roko bankovec, oziraš na letnico Izstavitve?» PRAVA DEFINICIJA V tretjem razredu osnovne Sole. Učiteljica: «Pepček, povej mi točno definicijo besede «vdova».» Pepček: «Vdova je ženska, ki je živela toliko časa z možem, da ga je spravila v grob.» * * * NE BO TRAJALO DOLGO Precej plah fant ne najde pri- ................ 'ml — mernih besed, s katerimi bi zasnubil zalo diekle, ki mu Je bilo nadvse pri srcu. Končno se opogumi s temi besedami: «Ali bi mi pomagali potrositi mojo plačo?» «Seveda, z velllflm veseljem» — mu žarečega obraza odgovori dekle. «Hotel sem reči... da bi bilo to za vedno» — nadaljuje zaljubljenec. «Kar brez skrbi bodite, saj ne bo trajalo dolgo» — mu zagotovi dekle. VIŠEK * * * REDKOBESEDNOSTI K možu, ki je bil splošno znan, kot zelo redkobeseden človek, pride nekega dne trgovski potnik in vpraša po ženi. «Ni je doma» — mu oggovort inot. «Ali vas motim, Ce počakam?» «Niti najmanj, kar sedite». Tako mine ena ura In trgovski potnik še vedno čaka, žene pa ni od nikoder. Končno se opogumi in zopet vpraša: «Kje pa je vaša žena». «Je šla na pokopališče», «Kdaj pa mislite, da se vrne?» «Tega bi vam ne znal povedati» — mu odgovori redkobesedne*. «Toda odSla Je pred enajstimi leti». kozvuna demokracija dezorgani-zirnnih in impotentnih. Vendur pa, ko je stura aktivistka zaključila najin dolgi razgovor in dejala: «Mi sle- dimo naši poti, toda ne odklanjamo kritik, ki nam jih delajo, če nimajo oblike ukazovanja», sem zapustil sedež Centralnega komiteja Zveze komunistov — kjer se v glavni dvorani v pritličju dostojanstveno dviga Leninov kip — še bolj globoko prepričan, kako je za marksiste dober sporazum, sklenjen v Beogradu, ki s tem, da omogoča ponovno vzpostavitev dialoga, ustvarja ozračje medsebojnega spoštovanja v katerem bodo mogli jugoslovani brez nezaupanja ponovno preučiti določene svoje teoretične pozicije, ki so nastale v osamitvi, v o-gromno korist tudi za svetovno demokracijo. MICHELE SALERNO (Nadaljevanje sledi) Ciril Dekleva takoj spustil. In tako je Igor lahko zbežal na varno. Fašisti pa so se vrnili na stanovanje in odpeljali mater kot talko. Igor je kmalu za tem odšel med partizane v Istro, kjer se je odlikoval s svojim junaštvom tudi v najtežjih borbah. Toda nekega dne je zvedel za kruto novico: očeta so kot talca ustrelili na openskem strelišču, mater pa sežgali v rižarni v Trstu. Med lem je tudi brat Ciril padel kot junak v borbi pri Štanjelu na Krasu. Tako je Igor ostal popolnoma sam. Kako mu je bilo pri srcu, ko je vse to zvedel ni težko uganiti. Toda Igor je bil vseskozi junak, zato ni obupal temveč je sklenil, da bo dal še več za borbo proti zakletim nacilašističnim sovražnikom. Pozneje so ga na lastno željo poslali kot gapista v Trst, kjer se je izkazal s svojim junaštvom. 24. aprila 1945 je bil Igor namenjen k neki družini v ulici Gatteri. Ni vedel, da so omenjeno družino že nekaj čašo prej odpeljali Colottijevi krvniki in da so se potem sami vselili v njeno stanovanje. Ko je pozvonil se je nenadoma znašel pred colottijev-cem, z naperjeno brzostrelko. Zato, da ustvari zmedo, vrže ročno bombo po stopnicah. Ljudi namreč ni bilo, kajti prav v tem času so bili zaradi alarma v zakloniščih. Toda kljub temu je bila hiša obkoljena od SS in fašistov. Vendar pa je Igorju uspelo zbežati za vogal hiše, kjer pa ga je zadela sovražna krogla, ga ranila v nogo in trebuh, zaradi česar se je revež zgrudil na tla. Takoj je pritekel k njemu neki fašist, ki je prišel pred par leti na njegov dom zato, da ga aretira in se radovai od zadovoljstva, da mu je končno le uspelo ga ujeti. Pritekli so še drugi. Eden izmed colottijev-cev je ranjenega Igorja bil s pestjo po glavi. To se je godilo prav v trenutku, ko je pridrvel rešilni avto. Samo bolničarji so iztrgali ranjenca iz rok fašističnih zveri in ga odpeljali v bolnico, kjer ga je zdravil znani primarij dr. D’Este. V naslednjih dneh je trikrat prišel v bolnico zloglasni krvnik Colotti in zahteval izročitev ranjenega Igorja Deklevo, čemur pa se je ves zdravniški zbor s primarijem D’Estejem na čelu odločno protivil. Tako je Igor v bolnici dočakal zarjo svobode. Se danes je hvaležen primariju D’Esteju, ki mu je s tem, da je zavlačeval njegovo zdravljenje in izdajal kritična poročila o njegovem zdravstvenem stanju, prav gotovo rešil življenje. M. D. MAVER ANA hči Alberta roj. na Konkonelu 28. 6. padla kot kurirka 2. 5. UKMAR HENRIK pok. Antona roj. v Trstu 15. 9. 1909 umrl v Dachauu 11. 3. 19* obveščevalec IX. Korpus* Propadlo izsiljevanje Oblasti mesta San Paulo v Braziliji so prepovedale prodajo «Coca-Cole», ker je škodljiva za zdravje. Ukrep je zelo razburil monopoliste ameriške družbe, ki proizvaja to pijačo. Ravnatelj omenjene družbe je takoj brzojavil predsedniku brazilskega zavoda za izvažanje kave in mu zagrozil, da bodo napovedali zaporo nad nakupovanjem brazilske kave, če ne bodo v San Paulu takoj preklicali odredbe. Toda izsiljevanje ameriških magnatov se tokrat ni obneslo. Dejstvo je, da je oblast o-stala pri svojem sklepu in da v Braziliji sploh nočejo piti proizvoda «made in USA». Gradnja prve tovarne motorjev na Kitajskem TRETJAK IDA , , hči Viktorja roj. v Trstu 28. 7. 1924 padla v Vipavi 29. 3. 19*“ borka Gradnikove briga* * 'k Izjav ki tani rezi isije S« !ntral za irnat •ime foučit krog Ha p kotni I spit Kaj je j Usi je tj ah vod vjut isse nju di m pot m nje eres so tile nosi V za ripra’ >ecl š *>vabi iu za Nobi »di K k raz ines dna lU in V i »ajoč '*6ja »»Sov paši ^bilo '»vni Hel: . Sko »Ije ‘»tike: k k l» ka ^tem '» so: »noži 'gaj: tak »ščit «Se .«no, 1>'vo toli »ino; K r Viši Se" mi J tiŠen jjVni tftiag Ji na ^nir !Na kiz: !e' g kali Op, se tam izšolali in se vrnili v domovino kot dobro izvež-bani tehniki. Končno se je naslednjega leta, t. j. leta 1953 začel uresničevati veliki načrt». Tako je zaključil L0 Hung svoje pripovedovanje. Naj vam še nekaj povem o tem novem mestu. Okoli tovarne je mnogo stanovanj za delavce. Stanovanja so udobno opremljena. Mesto ima danes tudi cestno železnico. Vsak delavec pravi o novem mestu, da je to «idealna tovarna». Tovarna je zgrajena in Kitajci zdaj nestrpno pričakujejo dneva, ko bo njih prvi avto zdrvel po cesti. ■ LEGISA MILAN sin Angela roj. v Slivnem 8. 3. 1926^ padel v Mostarju 14. 2. borec III. Prekomorske bri*,f GRAHONJA SLAVA-MAH1 hči Antona .») 9. padla na Opčinah 28. 8. 1 roj. v Prebenegu 7. MAHNE VIKTOR sin Ivana „ 3> roj padel v Vipavi 37 J>. JULIJA IMS DBLO omentar h komunikeju entralnega komiteja KP TO |,Izjava Centralnega komite-ki jo objavljamo na prvi tani našega lista, predstav-rezultat dolge in vedre di-sije, ki se je vršila na razil sestankih izvršnega in mtralnega komiteja, Gre to-Ì za važen dokument, ki v Irnati obliki izraža osnovne &irne ob zaključku skrbnejše 4 toučitve stanja in dogodkov, ■ bog katerih se je koncentri-E Ha pozornost tovarišev, na-I kotnikov in javnega mnenja ■ 1 splošno. p Kaj pravi izjava? Mislimo, je prvi del izven vsake di-Usije. Ze v prejšnjih reso ljah Centralnega komiteja, gJlBvodnikih naših listov, v in-gji vjuvu tov. Vidalija s.tov. se takoj po končanem srenja v Beogradu, ki smo ga di mi objavili, je naša Par-l podčrtala velik pomen poli-miru ZSSR, ki je izražala nje vseh narodov in njihove erese z važnimi pobudami, |t so bile pobude, ki so pri-idle do nevtralnosti in neod-nosti Avstrije, do predlo-iv za razorožitev in nato do 'iprav na skorajšnji sestanek ieci štirimi velesilami ter do 'vabila kanclerju Adenaue-|i za obisk v Moskvi. Nobenega dvoma ni, da je .1 pri beograjskem sreča-1 lu, kot dokazujejo podpisani razumi, Sovjetska zveza do-inesla velik prispevek k idnarodni pomiritvi, k mirti sodelovanju med naro-in med državami ter dala '»v pozitiven element nara-iajočemu gibanju v smeri oz-'»čja mirnih mednarodnih odtisov in reševanja visečih 'Hrašanj .s pogajanji, kar je •obilo, svoj izraz tudi na ne-Wni svetovni skupščini miru Helsinkih. Skozi to politiko je mogoče '°lje razumeti in bolje ceniti Akcijo vodenja in usmerja, k ki jo ima Sovjetska zveza l" katero je tov. Togliatti — totem ko je orisal pot mirne-a sožitja, uničenja orožja za 'božični pokol, razorožitve in Ugajanj, ki jo pokazuje ZSSR 1 tako-le opisal v reviji «Riuscita»; - , «Sedaj bo moralo biti vsem ^stio, zakaj je Sovjetska zve-V' vodilna sila, zakaj gledamo tolikim občudovanpem, hva-tbostjo in spoštovanjem na lo, na njene narode, na bolj-Viško partijo in na može, ki L vodijo, Da so dosegli seda- /6 md'C in ugled njihove de-%t so morali ti možje in ta krti j a preko najtežjih preizkušenj: tri revolucije, dve s ve. Wni vojni, dve tuji invaziji, fugali so, ker imajo pravil-Ì1* nauk, marksizem, ki sta ga ^nin in Stalin razvila in u-v«dla v novih pogojih impe-r'b!izma, revolucionarne zma-graditve socializma. Zrnati so, ker stoje na čelu najine sile naših časov, to je elbvskega razreda». Opominjamo na te stvari, !r je bilo, kljub dobrim na-bebom, v zgrešenem stališču, ga je naša partija zavzela v , Uku, objavljenem v «Lavoroni» od 30. maja in v »De-od 4. junija opaziti znake '«Zaupanja; obstajal je, ali bi 6 bil mogel kakor koli pobiti, dvom o vodilni in usme, hvalni funkciji Sovjetske '««ze, zaradi našega napačne-tolmačenja in posledic na-6«ke. ^ resnici se tov. Hruščev, ki ! 'H ilio in zainteresiranih nasprotnikov, ki so imeli namen, tudi potem, ko je bilo vse jasno, izkoristiti delikatni trenutek z izvijanjem in igranjem z ne sporazumom, ponarejajoč izjave tovariša Hruščeva, kar delajo še danes. Mogoče se bo našel kdo, ki ne bo razumel, zakaj govorimo o teh stvareh danes, v razdalji meseca dni,» in bo mogoče mislil, da ni bilo potrebno govoriti. Toda odkrito priznati napako predstavlja običaj naše partije in vseh komunističnih partij. Naši učitelji so učili, da je zadržanje' komunistične partije do svojih napak eden najvažnejših in najbolj gotovih kriterijev za presojanje, če je partija resna. Odkrito priznavanje napak, iskanje njihovih vzrokov, analiziranje položaja, ki jih je povzročil, pozorno proučevanje sredstev za njihovo odpravo so znaki resnosti neke partije. Partije, ki sledijo tej metodi, se razvijajo in krepijo; one pa, ki ne znajo uporabljati markšistično-leni-nističnega zakona o kritiki in samokritiki, propadajo. Ali bodo nasprotniki skušali izkoristiti to? Ali bodo skušali ponarediti pomen stvari in dati drug pomen naši politiki? Vemo, da naši sovražniki špekulirajo in se ob takšnih prilikah vznemirjajo, toda vemo tudi, da delajo to zato, ker bi hoteli ovirati naše delo in bi bili presrečni, če bi komunisti vztrajali v napaki. Zato bodp naši nasprotniki kričali od jeze tudi ob tej priložnosti, 'ker vedo, da naše zadržanje dokazuje našo moč, moč naše Partije. Nadaljevali bomo z našim delom, ne da bi se ozirali na, njihoye zbodljaje in njihove zlobni krike, in vemo, da bomo napredovali. Glejte, na primer na pretekli mesec. Naša Partija je nedvomno mnogo diskutirala in danes že dela in beleži uspehe. Prav zaradi tega se izjava Centralnega komiteja lahko zaključuje z gledanjem na nov napredek, po-zivajoč tovariše, naj okrepijo svoje delovanje, naj pospešijo kampanjo za rekrutacijo in akcijo prozelitizma, naj se mobilizirajo za kar največji uspeh kampanje za širjenje našega tiska in dajo vso svojo podporo demokratičnim organizacijam ter naj bodo prvi v borbi za mir, svobodo in preporod Trsta. Bil je to trd mesec, vzne- mirljiv; v teku tega meseca so oiii naša Partija in njeni voditelji predmet napadov z vseh strani, z najbolj senzacionalnimi izmišljotinami, z obrekovanji in ponarejanji, z najbolj robatimi žaljivkami, za-strahovanjem in poskusi podkupovanja s strani emisarjev. Kaj vse niso storili proti naši Partiji tekom tega meseca klerikalci,' socialdemokrati, titov-ci! Hoteli so nas pokopati pod njihovimi lepaki in članki, izdajali so nam že brezplačna spričevala o težkem obolenju, nam peli pogrebnice, kot so naši sovražniki že tolikokrat storili v Trstu in drugje. Pri tem so trdovratno vztrajali in niso hoteli razumeti lekcije, ki bi se je bili morali naučiti iz poloma njihovih o-gorčenih kampanj. In vendar je naša Partija vzdržala in ko- (Nadallevartje na IV. strani) 50-letnica „Višave“ na Konkonelu ■HHMP Prosvetno društvo «Višava» na Konkonelu je v nedeljo slavilo svojo 50-letnico. Oti téj priliki je priredilo v domači vasi zelo uspelo kulturno manifestacijo. Pozdrave Slovensko-hrvatske ljudske prosvete, v katero je včlanjeno omenjeno društvo je prinesel podpredsednik tov. Franc Gombač. Na sliki obnovljeni pevski zbor PD «Višava», Na levi strani odra slika dolgoletnega pevovodje Maksa Bereta iz Sv. Ivana PRVE UGOTOVITVE 0 USPEHIH VII. MEDNARODNEGA VELESEJMA V TRSTU resii ni n iHM n u ziihu irtainU a umi mia usa Na velesejmu je razstavljalo 1444 tvrdk iz 24 držav - Letošnji obisk je bil za 10% večji od lani - Zaradi krize je padla kupčija v krajevnem meriln AVTOMATIZACIJA SI OSVAJA POT V SOVJETSKI INDUSTRIJI čudesa avtomatičnih naprav - Avtomatične tovarne in električne centrale so ena izmed značilnosti bodoče komunistične družbe V nedeljo se je zaključil sedmi mednarodni vzorčni velesejem v Trstu, ki je nedvomno realiziral pomemben del svojih nalog. Poseben uspeh lahko pripisujemo stikom, ki jih je tokrat prvič navezal z deželami Bližnjega Vzhoda, kakor tudi z deželami Srednje Evrope. Ko to ugotavljamo moramo upoštevati predvsem dejstva, da je na letošnjem velesejmu razstavljalo 1444 izvoznih podjetij in tvrdk, ki so zastopale 24 držav; nadalje, da je letošnji velesejem obiskalo 1814 poslovnih ljudi, čigar imena so regularno registrirana. Od teh jih je nad 1000 dospelo iz dežel, ki spadajo v naravno tržaško zaledje, 52 iz dežel iz Bližnjega in Srednjega Vzhoda. Uspela razstava v Križu v, govoril v imenu presidija .«Kovnega sovjeta in Central. e8a komiteja KP SiZ, v ime-1 sovjetskega ljudstva, ni («hašal (ko smo imeli v rokah I 5ho besedilo izjave je postali to jasno) na kritike, ki so ,.:[e napravljene leta 1948 vodjem tedanje Komunisti-partije Jugoslavije, izha-$.'°Če iz pravilnih načel mark-ij^lia-leninizma o ideoloških L, Političnih vprašanjih, mar-na «usedline (rusko: namenja) tiste dobe», kot ome-izjava našega Centralnega °bliteja, navajajoč besede to-itiša Hruščeva. , tov. iLongo je to dejal, w ie kritiziral naš članek od bj'kiaja rekoč, da «ne more , 1 dvoma, da članek izraža utešeno stališče, ki ga je go-pripisati ga prenagljeni in S| Vršni ocenitvi dejstev ter aK0 poročanim in slabo tol-. j^enim besedam», priznava-" j; , Istočasno pravilnost naše ..'ie, ko je omenil, da «nihče vl Zahteval in ne more zahtevi od tržaških komunistov, tLZataje akcijo, ki so jo na m't'agi marksističnih in lenirà stl$nih načel vedno vodili, branijo in okrepijo delavci0 demokratično gibanje v v stu na podlagi enotnosti in * ^uhu komunističnega inter- «jonalizma». izjavi Centralnega komite-Pravi, da je k naši napaki bomogla krajevna situacija, b; «'rena po dolgi in trdi bor-V Nedvomno je tako. Ne sme-t)0| Pozabiti, da se je v tej k K* 'n pravilni borbi naša 'ja prekalila, prevzgojila «tla Podlagi marksizma-lenini-ne .• vzpostavila revolucionar-ticj'n internacionalistične tra-ba^.e tržaškega delavskega giba 'la je to borba, zaostrena bai^iii, ki so hoteli izkoristiti Sli ki so hoteli izkoristiti tla 1 začasno razumljivo zme-ka^radi najnovejših dogod- $ : E l9« m*9 zaostrena od zahrbtnih Pogled na razstavo ročnih del v Križu. Tudi splošen obisk velesejma je bil letos za 10 odst. višji od lani. Samo v zadnjem tednu je bilo prodanih 95.000 vstopnic. Prav tako je letošnji velesejem imel mnogo bolje urejene sestanke poslovnih ljudi. Posebni dnevi, ki so bili namenjeni raznim deželam, so vzbudili mnogo pozornosti, zlasti v poslovnem svetu. Prirejene so bile tudi številne tiskovne konference, na katerih so bila obrazložena najrazličnejša vprašanja. Posebno važnost je pripisati zlasti dnevom Jugoslavije, Avstrije, Zapadne Nemčije, Grčije in nekaterih dežel Bližnjega Vzhoda. S tem pa ni rečeno, da ne bi bilo mogoče izreči nobene kritike na račun letošnjega velesejma. Predvsem se da z lahkoto ugotoviti, da ni bilo letos prav za prav razstavljene nobene posebne zanimivosti ki bi vzbujala kako posebno pozornost med obiskovalci. Prav tako je vredno ožigosati dejstvo, da se še vedno vršijo razne zapreke upravnega ali bolje rečeno birokratskega značaja, ki so v precejšnji meri zavrle naraven in zaželen potek velesejma. To so poudarili tudi številni predstavniki zalednih in prekomorskih dežel na svojih tiskovnih konferencah. Kupčije na krajevnem področju pa ni^o dosegle predvl dega obsega in so kot kaže ni žje od prejšnjih let. To je predvsem pripisati težki gospodar ski krizi, v kateri životari naše mesto že nekaj časa. Dnevi, posvečeni glavnim u-deležencem velesejma, skupno s prisotnostjo večjega števila dežel srednje Evrope, Bližnjega in Srednjega Vzhoda, so dali ton letošnji manifestaciji in jo nedvomno postavili na višjo raven od prejšnjih let. To pa zato, ker so tako izjave gospodarskih in vladnih predstavnikov v posameznih «dnevih», kot udeležba potrdile, da oni vidijo v Trstu in njegovem pristanišču idealno središče za svoje izmenjave. Toda za to so potrebni določeni pogoji, kot sta izrecno pribila predvsem predstavnika Avstrije in Nemčije, to je: da se tranzit preko Trsta primerno organizira na način, da ne stane preveč in na vsak način ne več kot v drugih pristaniščih. Tržaški velesejem bi mogel Prešernov Sonetni venec v makedonščini Pred kratkim je izšla v posebni knjigi prva prepesnitev Prešernovega Sonetnega venca, ki'ga je prevedel Georgi Stalev. V tej knjigi je hkrati z makedonskim tekstom natisnjen tudi originalni slovenski tekst in kratek opis življenja in dela Fran četa Prešerna. Mlada makedonska pesnika Srho Ivanovski in Gane Todo-rovski pa sta pripravila izbor slovenske lirike, ki je že tisku. 5000 redkih knjig razstavljenih v Moskvi Na moskovski univerzi je bila otvorjena nadvse zanimiva razstava redkih znanstvenih knjig. Med 5.000 razstavljenimi knjigami so tudi zelo stara dela, kot Tolomejeva Kozmografija, tiska, na leta 1182, Aristotelov» dela, tiskana v Benetkah leta 1552, dela Galilea, Kopernika, Giordana Bruna, ruskih znanstveni-kov Rumovskega in Tihonova ter nešteto drugih. biti eden glavnih faktorjev o-krepitve prometà, ker postavlja v stik in razstavlja proizvode raznih dežel, ki imajo ves interes od našega posredovanja. Toda sam velesejem ne zadostuje: zaman je sklepati posle, kupovati in prodajati blago, če ni ladij za njihov prevoz, če so železniške tarife previsoke, če cene pristaniških uslu.g niso primerne. To je jasno izšlo iz VII. tržaškega velesejma. In to je tudi novo opozorilo vladi, da izide iz svoje brezbrižnosti in izpolni svoje obveze. To opozorilo ima posebno vrednost, ker so ga manj ali bolj neposredno izrekli klienti našega pristanišča, ki tudi če se ga sedaj poslužujejo niso na to prisiljeni za vedno, marveč se čisto lahko obrnejo tja, kjer sem jim bolj izplača. Trst je tisti, ki jih potrebuje in ne obratno. In to je treba brezpogojno upoštevati. 3. Sovjetska industrija se postopoma avtomatizira. Tudi pri tem velja postopek, ki veleva najprej avtomatizacijo nekaterih strojev, za tem vrste strojev in končno celotnega obrata. Takih avtomatičnih o-bratov je danes že vse polno v sovjetski državi. To so tovarne, kjer ne vidite nobenega delavca; kajti vse delo opravljajo stroji popolnoma sami. Nedvomno ja največja pridobitev sovjetske industrije v tem, da so bile ustanovljene avtomatične tovarne. Toda direktive 19. kongresa Komunistične partije 'Sovjetske zveze predvidevajo tudi postavitev avtomatičnih električnih central in manjših električnih avtomatičnih postaj. Osvojena je bila direktiva, naj se uveljavi sistem telemehanizacije energetičnih Kompleksov. Danes je v SZ že preko 90°/o okrajnih hidroelektričnih postaj, katerih obratovanje po-siuje popolnoma avtomatično, obenem so te postaje tuoi avtomatično vouene. Nekaj hidro-eiektričnih j?ostaj n. pr. ob prekopu «Moskva», v Uzbekistanu in drugod obratuje popolnoma avtomatično in zato ni potrebno, da bi imele niti enega nameščenca. Te centrale so vooene po komandi, ki je oddaljena od 60 do 70 km daleč. Posebni stroji pripravljajo in odpošiljajo na centralno komando celo poročila o obratovanju. Na posebnih tabelah, ki so postavljene na centralni komandi so znamenja, ki kažejo, kako poteka obratovanje in celo kako in kdaj se menjavajo določeni deli mehanizmov. Toda kar je še bolj čudovito je to, da operater, ob vsakem času ne le lahko opazuje obratovanje, temveč tudi lahko intervenira kadar hoče. Dovolj je le, da pritisne na gumb za to, da u-stavi nek stroj, spravi v o-brat drugi stroj ali da požene cel kompleks, ki je v rezervi itd. Vzemimo n. pr., da na neki hidroelektrični postaji nastane neka okvara, recimo, da je turbina neuporabna. Na to opozorijo vidni in slušni signali v kabinetu dežurnega paznika in v stanovanju načelnika tehnikov. Na že -omenjeni tabeli na glavni komandi se istočasno prižge rdeča žarnica. Tehnik nemudoma pohiti do postaje, čim odpre vrata se v njej prižge žarnica, ki je priklopljena na poseben akumulator in točno označi kraj, kjer je nastala okvara. Po končanem popravilu postaja ponovno obratuje, popolnoma avtomatično, seveda. Cim pa se to zgodi se sama od sebe ugasne že omenjena rdeča žarnica na komandni tabeli. Avtomatizacija vodenja dela v hidroelektričnih postajah nudi možnost popolnoma toč nega vodenja najpreciznejših kompleksov. V tem je ves pomen telemehanizacije. V elektrotermalnih postajah obstojajo posebni stroji, ki avtomatično vodijo . celo kurilni proces, kakor tudi regulirajo toploto in parni pritisk. Na prenosljivih linijah obstojajo take naprave, ki ščitijo delovanje pomožnih postaj in jih varujejo pred morebitnimi okvarami Obstojajo celo stroji, ki kontrolirajo stanje strelo vodnih naprav. V kovinarski industriji se poyoljno razvija avtomatiza eija. V kemičnih tovarnah omogoča avtomatizacija točno temperaturo in pritisk. Isto se dogaja tudi v tekstilnih tovarnah. Nekoč je bila delavka prisiljena vsaki dve ali tri minute ustaviti statve zato, da je spet navila čolnič. Danes ob stoja že tak stroj, ki navija čolnič, ne da bi bilo potrebno ustaviti statve. Tudr v jestvin-ski industriji se na celi črti vpeljuje avtomatizacija zlasti pri paketiranju, pri štetju in embalaži. Leta 1953 je pričela obratovati neka avtomatična pekarna, ki deluje brez pre Stanka noč in dan. Avtomatične tehtnice določijo količino moke in drugih potrebščin, gnetejo testo, ga razdele v hlebe in celo spečejo. Vodstvo vseh teh mehanizmov je osre določeno na par komandnih tabelah. To je prvi primer, da neki avtomatični stroj kontro lira celo ako je testo premeh- ko ali pretrdo. Ako je pretrdo priteče voda iz posebnega stroja, ako je premehko pa mu drugi stroj doda še nekoliko moke. V poiskusnem oddelku centralnega instituta za znanstvena raziskovanja v mlečni industriji je bila izgotovljena posebna naprava za proizvajanje masla. Ves proces od spremembe smetane v maslo ne zahteva 'več nego pol ure. Svojčas' so za ta postopek potrebovali okrog pet ur. Poleg vseh drugih lastnosti tega avtomata je izredno važno opozoriti zlasti na zdravstveno-higijenske naprave, ki so zares občudovanja vredne. Toda avtomatizacija se upe-Ijuje tudi v drugih sektorjih sovjetskega gospodarstva. Na prekopu «Moskva» je bilo postavljenih pet avtomatičnih črpalk, ki zalagajo prekop z vodo, ki priteka iz Volge. Cr-palne postaje delujejo takore-koč za zaprtimi vrati; kajti njih enotna komanda se nahaja nekaj kilometrov stran od prekopa. Ko vse to prebiramo se nehote spominjamo dejstva, v kakšnih pogojih je do nedavnega delal kovač, ki je s težkim kladivom nabijal po razbeljenem železu, ali kurjač, ki je moral v strašanski vročini stati ob peči, ali rudar s krampom v rokah. Vse to spada sedaj v preteklost. Delo sovjetskega delavca je ustvarjalno delo človeka, ki razpolaga s prvovrstno tehniko, ki dobro pozna izvor in proces tehnologije in njeno teureti-,no osnovo. Tako v ZSSR v praksi izginjajo meje med fizičnim in intelektualnim delom. Tudi v tem gledamo enega izmed značajev komunistične družbe, ki e nam bliža. i. ABRAMOV (Povzeto iz revije «Novi mir») Tekstilna tovarna «Stalin» v Taškentu v Uzbekistanu. Na sliki udarnica Cerkasova. ZA NASE KMETE Proti peronospori V zvezi z borbo proti j?e-ronospori se vedno bolj širi uporaba novih kemičnih snovi, ki ne vsebujejo bakra. Po dolgoletnih preizkušnjah so se te snovi izkazale kot odlična sredstva za odpravo nevarnosti okuženja po peronospori, čep a\ snovi ne vsebujejo ba je do pred-kratkim bua <.... a snov, ki je lahko ščitila naše vinograde pred napadi perono-spore. Uporaba ,raznih preparatov, ki jih najdemo na tržišču pod raznimi imeni kot na pr. DITANO, AiSPOR, PHYTOX KON1Z itd., nam popolnoma obvaruje vinograde in onemogoči razvoj glivicam peronospore. Naše trte smo do sedaj ščitili le z uporabo bakrenih preparatov, glavni od katerih je modra galica. Baker je snov, ki onemogoči razvoj raznim glivicam in ki je v manjših količinah skorc# ne-obhodno potreben za razvoj rastlin (baker je eden izmed takozvanih mikroelementov). Radi že večletne uporabe bakra so se trte navadile na to snov, ki jo vi- si so Prejšnjo sredo je bila v Križu velika živahnost zaradi otvoritve razstave ženskih ročnih del, ki so jo pripravila dekleta «Pomladanskega srečanja», da bi seznanila javnost sposobnostjo naših deklet. Pred sedežem je velik napis privlačeval pozornost vseh vaščanov in nedeljskih izlet-niKov ter jih vabil, naj vstopijo in ocenijo to lepo pobudo. Razstava je v resnici dosegla velik uspeh bodisi zaradi velikega števila razstavljenih ročnih del, ki jih je bilo okrog osemdeset, bodisi zaradi nenavadno velikega obiska. Ze zjutraj, pred uradno otvoritvijo, so se zbrale številne skupine deklet in žena, pa tudi mladeničev in starejših mož, ki so sl z velikim zanimanjem ogledovali razstavljena dela. Iz obrazov vseh je sijalo zadovoljstvo, od časa do časa pa slišal vzklik: «Kako pridna naša dekleta!» Razstavljena dela eo bila najrazličnejša: razni namizni prti, manjši in večji prtiči številne rjuhe, ki so jih z veliko natančnostjo izvezle pridne roke bodočih «nevest», blazine, volnene jopice in šali; med vsemi je najbolj vzbujala pozornost lepa torba iz rafije, kot da bi hotela povedati obiskovalcem, da se mnogo brezposelnih mladink iz Sv. Križa posveča temu delu, ki zahteva mnogo truda in je tako slabo plačano. Vsa ročna dela so bila lepa; ocenjevalna komisija je bila brez dvoma v zadregi pri izbiri najboljših del, ki bodo nagrajena na posebnem zabavnem večeru, na katerega bodo povabljene vse razstav-ljalke. Ob tej priliki izrekamo posebno pohvalo prirediteljicam, ki so razstavo okusno opremile in okrasile prostor s cvetjem in raznimi drobnimi o-kraski, kar je res prijetno vplivalo na obiskovalce. VLADIMIR NAZOR P o d z ©mslkaiJBog e ain To sc je zgodilo, ko sem — po dolgotrajnem in skoraj nenehnem večinoma nočnem jezdenju in pešlioji čez deloma še zamrznjene planine in skozi soteske — v vasi Urače nenadoma omagal. Sovražno zrakoplovstvo nas je kar naprej preganjalo, zato so nam ukazali, naj se podnevi posamič kakor koli poskrijemo. Zopet sem naletel na mlin na dnu soteske pod strmino ob potoku. Mlin je bil majhen, neprijazen, nečeden; mlinar dovoljuje, da tudi konji v njem čakajo na meljavo, pa ne veš, ali je mlin v hlevu ali hlev v mlinu. Zunaj piha veter, ki se ga moram varovali. Ležim na deski in čutim, kako raste vročica v meni. Ud časa do časa malo zadremljem, pa me takoj obiščejo kratke, sila bizarne in groteskne sanje. Kmalu docela omagam. Fanta Žiko pošljem k vrhovnemu poveljniku ; prosim pomoči. In jioraoč pride: Zdravnica in štirje fantje z nosilnico. Devet in trideset stopinj vročine. Takoj mc bodo odnesli gori v vas, posebno stanovanje dobim in partizanko, ki mi bo kuhala dietično hrano. Vse to slišim in razumem, dasi se me znova loteva zaspanost in sc mi vrti v glavi. Nesejo me. A zdi se mi, da se vsi štirje nosači večajo, da se dvigam ludi sam. vedno više, do" golih vej visokih dreves. — Niže! Padel bom. Pa mc ne ubogajo. Kriknem in... zbudim se. Oziram se naokrog. Vse je kakor mora biti. Fantje so velikani. Zdravnica in Žika hodita za nami. ' Toda lik pred vasjo postane še hujše. Zdravnica in fant sta izginila ; štirje velikani, ki jim medvedja kož.a skoraj skrivni kosmata prša, me ne neso v vas, ampak proti pečinam, ki se vrh planine pno pod nebo ter postavljajo trdnjavam podobne dvorce z obzidjem in stolpi. Stojte! Kani? Kje smo? Ne ustavijo se, ne odgovarjajo ; vsak korak jim je daljši od kilometra. Strah mi leze v kosti, mrzel pot me obliva; nazadnje se mi pa le posreči, da zaženem krik it grla ; zdi se mi, ko da se znova prebujam in otresam more, da zopet postajam, kakršen sem. 2. Gulil sem olajšanje a doživel sjui novo presenečenje. Tudi velikani in nosilnica so izginili, atojnn preu odprtino v neko duplino. Drevo cvete pred 11 jo, poti urevesom je studenec, zraven studenca kamnita klop, na k lopi pa sedi na soncu siarčvk z dolgo, »eelinasto brado prav kakor v pravljicah. Gleda me in se nasmiha. Dobrodošel, brat Vladimir. Bolj kakor besede vpliva name zvok njegovega glasu; moe je v njem, veselje in dobrota. liazvedrim se, pomirim. Spominjam se, kaj je zdavnaj povedal neki grešnik' in potepenec o sebi v eni izmed najstarejših hrvatskih knjig. V planine se je napotil in pred vhodom v duplino, pred luknjo, ulizu studenca, je našel prastaro Vilenieo, ki ga je spremila v votlino in ga rešila vsega hudega. Nisem se te nadejal, Vilenee! — sem dejal. ■ Da. Toda iskal si me, čeprav tega sam nisi vedel. Ti si izmed tistih, ki morejo iti kamor koli, pa se ne dado zapeljali od tvari in oblik, ampak iščejo Duha tistega kraja. Saj veš, da je povsod po eden izmed nas. — Vilenea sem sedaj potreben. Star sem in bolan. Omagal sem. Ne nabiram zelišč, ne iščem začaranih studencev, sreče ne prerokujem in čarovnij ne uganjam. Ti si pa mlad in zdrav. Ob njem sem se zares počutil mlajšega. V njegov obraz so bile zarezane brazde najgloblje, stoletne starosti. Zdelo se je, da se je kaplja iz vrelca njegovega nikdar skaljenega zdravja začela pretakati po mojih žilah in ni pustila, da bi zopet omagal ; hrbet mi je ravnala, kolena utrjevala. Od kdaj si? sem ga vprašal. Iz pradavnih časov. Morda sem celo od vekomaj. Pomnim grške, ilirske, bogomilske, turške in avstrijske čase. — Pa kdo si? — Tisti, ki ostane. Ko me spoznaš, me boš sam krstil s pravim imenom. Kako naj spoznam? Po čem? Vstal je, se obrnil proti vhodu v duplino in mi dejal: — Pridi! 3. * Prestopila sva prag, stopila pod obok visokega vboda in prišla v mračen prostor. Molk. Globok, težak. Pa kljub Vsemu vidim nekaj malega, kajti iz telesa skrivnostnega starca, ki stopa pred menoj, izžareva neka svetloba, sij se ustvarja okrog glave, žarni vence okrog vse njegove po-siave, od časa do casa pa postane tako moean, da nekoliko lazovetli vso to gluho puščavo v šir in v dalj. ztilaj vidim, kaj je. Po velikanskem pokopališču hodiva: od kr..ja prstena grobišča, potem grmade kamenja, plošče z urezanimi znaki, stebri s turbani na vrhu, križi in marmornati spomeniki s pozlačenimi črkami. Vse to je gnilo, razmajano, napol podrto. Trohneče lobanje vidim, kraljevske krone in žezla, plenjiške grbe, odlikovanja in svetinje, kije, handžare, puške in revolverje, sablje in bajonete, vse razmetano, zarjavelo, zaprašeno. — Zgodovina Bosne! — vzkliknem. — Slavna... — Redkokdaj ; bedna pa premnogokrat — mi pretrga starec besedo. Pričakoval sem, da bodo iz tistih grobov vstali kralji in junaki, o katerih sem toliko slišal in bral; upal sem, da bom nekatere Izmed njih tudi spoznal in — kakor Dante v svojem Peklu prvi ogovoril sence ali odgovarjal na njihova vprašanja. 1’a nič takega se ni zgodilo. Tema in molk. Zelja v meni pa ni plahnela. Začel sem klicati: Kulin ban! Kralj Tvrtko! Smail-aga ! Benjamin Kallay! Spaho: Moj glas se je brez odmeva izgubljal v praznem prostoru ; nihče se ni oglasil; prikazni ni bilo. Zgodovina Bosne in Hercegovine je bila tu zares mrtva. 4. Hodila sva počasi, toda s sanjskimi koraki sva prehodila velike razdalje. Prišla sva v čuden kraj. Prava planina je bila tam, gozdovi, potoki teko v globel, reki nasproti. Svetloba prodira od zgoraj, skozi razpoke na svodu, ta orjaški svod pa je lupina kamenja "mlje, po katerih sem jezdil to zimo in lomil noge s par tizani. Planina v planini. Zato so bosenske in hercegovske gore podobne velikim šotorom, vznesene, veličastne. Tu imam kaj gledati. Podzemska planina je polna vil in hajdukov. Vile posedajo ob studencih ali" pa se spreletavajo z drevesa na drevo; hajduki zborujejo, pa se kmalu razpršijo na vse strani, posedejo v zasedo, naskočijo trdnjavo ali napadejo janičarje, ki gredo po cesti. Borbe. 'Zasledovanje. Koliko gibanja je v vsem tem, vendar je komaj slišati hrup, glas. Petje *vil prodira do mene kakor oddaljen, pridušen odmev; dim iz pušk vidiš, poka pa ne slišis; konji odpirajo gobce in bijejo s kopiti od kamenje, toda o rezgetanju in pe-gobce in bijejo s kopiti ob kamenje, toda o rezgetanju in pc-kot šelestenje suhega listja. Tudi gozd je onemel, orumenel je, odrevenel v brezvetrnem ozračju, v nespremenljivi svetlobi te mačnega predvečerja. (Nadaljevanja sledi) nogradniki škropijd na trtne trite. Radi tega ni umestna takojšnja in poj^olna nadomestitev modre galice z novimi preparati, ki ne vsebujejo bakra. Opazili so, da trte, ki so jih škropili samo z novimi prej?arati, niso obolele, ampak razvoj in barva listov ni bila tako lepa, kot pri trtah, ki so jih skrojili z brozgo modre galice, ali pa Kot pri trtah, kjer so vrstili škropljenje z bakrenimi preparati in s preparati, ki ne vsebujejo bakra. Radi tega znanstveniki svetujejo, naj se vrsti uporaba novih omenjenih jproizvodov z učinkovito brozgo modre galice. Trtno listje Odstranjevanje listov v bližini grozdja je koristno le tedaj, če je vsied velike vlage grozdje v senci listja belano. Ce pa je grozdje zdravo, zori ravno tako v senci kakor na soncu. Seveda ne velja to za celo trto, ker tako listje mora biti izpostavljeno soncu, da grozdje lahko dozori. Ce je pa listja na trti malo je odščipanje listov na-ìavnost škodljivo. Mravlje kot Škodljivci Ze v mladih letih so nas učili, da je mravlja občudovanja vreana žuželka. Mravlje so zelo aktivne v nabiranju in kopičenju raznih semen in drugih hranilnih snovi. Prav zaradi tega mnogokrat povzročajo znatno škodo. Prav posebno si vrtnarji prizadevajo, da bi odpravili mravlje, katere odnesejo znatne količine raznih šemem, ki jih je kmet izročil zemlji. Največjo škodo o-pažamo pri sejanju drobnih semen kot na pr. špinače, solate in radiča. Mravlje lahko uničimo ali pa vsaj jim onemogočimo prihod na posejano površino s trošenjem prahu, ki vsebuje strupe kot na pr. gamesano, klordano, aldrin itd. Nekateri vrtnarji uporabljajo tudi iietrolej, ki precej dobro služi za ta namen, ne smemo pa pozabiti, da je petrolej snov, ki veliko škoduje zemlji. Seje kot gnojilo Saje vsebujejo dušičnate in razne rudniške snovi, ki jih potrebujejo rastline v teku svojega razvoja. Zato je napačno metati saje proč kot neporabno tvarino. Skrbimo, da tudi saje izrabimo v svojem gospodarstvu. Saje lahko podsipamo kot gnojilo kar na grede okrog rastlin. Se bolje pa je, ako jih raztopimo v 15 do 20 litrov vode, ki smo ji pridali na 1 kg všaj 20 do 25 gramov sode. Tako dosežemo, da se redilne snovi iz saj raje izločijo. Raz topino je treba večkrat za poredoma, enkrat ali dvakrat na dan premešati, na kar lahko uporabimo za zalivanje zelenjadi in cvetlic. 'NadaLievanje z 2, strani) to, ker so Sovjetska zveza ljudske demokracije, ljudska republika Kitajska, ki danes drže visoko te zastave. Ustvarja se nova enota sveta, na novih temeljih. Vse človeštvo se ponovno nahaja na ražpotju — in mišim, da se terja zavedajo vsi, ki niso neumni. Kapitalistični in imperialistični sistem sta dosegla mejo, preko katere ni mogoče, če se noče izzvati novih ogromnih katastrof. Katere poti pokazujejo človeštvu Združene države Amerike, ki so kot kaže, dežela, kjer je kapitalizem še najmočnejši? Da bi se izognili strašni gospodarski krizi, hujši od vseh prejšnjih, ne morejo kot razširiti svojo borbo za osvojitev vsega sveta. Vrača se Hitlerjeva blaznost. To je ena pot. Druga pot je ta, da se prizna, da je zmaga demokracije in socializma na velikem delu sveta nepreklicno dejstvo, da morajo biti narodi svobodni izbrati si po volji gospodarske in politične oblike in da različni gospodarski in politični sistemi moie jo inf morajo soobstajati brez groženj in brez vojne. To je pot, ki jo ljudem še enkrat v imenu zmagovitega delavskega razreda in v imenu socializma pokazuje Sovjetska zveza, nudeč roko vsem narodom, ki ljubijo svobodo, in vsem ljudem, ki ljubijo mir. Izbira je odločilna. Mir ali vojna, svoboda ali suženjstvo, napredek ali uničenje, tekmovanje med narodi ali nepopravljiv prelom sveta v dva oborožena tabora, ki se med seboj uničujeta. Sovjetska zveza, država, ki je nihče ni mogel zadušiti, ko se je šele oblikovala, ki je bila močnejša, ko so se vsi združili proti njej, ki je uničila oborožene velikane, katerih nihče ni znal u-staviti, nudi vsem mir, uničenje atomskega orožja, njegovo prepoved, razorožitev, konec mednarodnih konfliktov, pogodbo, ki naj uniči vsako perspektivo vojne. Sedaj bo moralo biti vsem jasno zakaj je Sovjetska zveza voditeljica, zakaj gledamo s tolikim občudovanjem, hvaležnostjo in spoštovanjem na njo, na njene narode, na bolj-ševiško partijo in na može, ki jo vodijo. Da so prišli do sedanje točke mogočnosti in u-gleda njihove dežele, so morali ti možje in ta partija skozi najtežje preizkušnje, skozi tri revolucije, dve svetovni vojni, dve tuji invaziji. Zmagali so, ker imajo pravilni nauk, marksizem, ki sta ga Lenin in Stalin razvila in uvedla v novih pogojih imperializma, revolucionarne zmage, graditve* socialistične družbe. Zmagali so, ker stoje na čelu napredne sile naših dni, to je delavskega razreda. DELO PO 49-DNEVNl STAVKI VARILCEV LADJEDELNICE SV. MARKA Ves Trst soglasno zahteva pravično rešitev sindikalnega spora Občinski svet v Trstu poziva generalnega vladnega komisarja, naj posreduje pri vodstvu ladjedelnice - Varilci in suspendirani delavci so odločeni, da vodijo borbo do zmage Komentar (Nadaljevanje s 3. strani) rakala naprej, ni izgubila niti enega člana, marveč jih je pridobila na stotine; nikoli ni bila tako aktivna. To je dokazal doprinos komunistov pri u-spehu konference za obrambo svoboščin in pravic državljana, pri kongresu tržaške žene, antifašističnih manifestacijah, kot je bila komemoracija v Rižarni. Dokazala je to intenzivna aktivnost tovarišev na podeželju, prispevek komunistov pri vseh borbah za zahteve delovnih ljudi in državljanov, v junaški borbi varilcev in vseh delavcev GRDA in drugih borbah. Priznati napako, pomeni za takšno partijo popraviti jo, ne zagrešiti je več, vzgajati še bolj Partijo na podlagi mark-sizma-leninizma, napraviti jo vedno močnejšo in utrditi notranjo enotnost, o čemer je naša Partija dala zadnje tedne krasen dokaz. To je najširši pomen izjave našega Centralnega komiteja. Naša pot je začrtana in mi gremo naprej, razvijajoč našo akcijo za mir, za enotnost delovnih ljudi, predvsem pa za utrditev bratske enotnosti med Slovenci in Italijani v duhu proletarskega internacionali-zma in kot podlaga za dosego boljše bodočnosti našega prebivalstva.' Sindikalni spor med delavci in vodstvom ladjedelnice Sv. Marka še vedno traja. Varilci še vedno stavkajo. Povsod vlada popolna kompaktnost. Odločni delavci nimajo najmanjše volje kloniti pred samovoljo vodstva ladjedelnice, ki zahteva od njih, naj bi pomnožili za 100% svojo dejavnost, medtem ko bi ostala plača nespremenjena. Vse javno mnenje gleda s simpatijo prizar dete, a odločne delavce, istočasno pa se zgraža nad samovoljo vodstva ladjedelnice. O tem perečem vprašanju je v torek razpravljal tudi tržaški občinski svet in je soglasno izglasoval resolucijo, ki zahteva intervencijo generalnega vladnega komi arja v sporu. Omenjena resolucija se glasi; «Tržaški občinski svet, živo zaskrbljen zaradi zelo resnega ìindikalnega spora v ladjedelnici Sv. Marka, upoštevajoč dejstvo, da ta spor prizadeva vse tržaško gospodarstvo, oškodovano zaradi možnosti popolnega zastoja v eni izmed njegovih največjih industrij, poudarjajoč razen tega, da se v takih podjetjih, posebno pa v podjetju KI, ni mogoče odpovedati nenadomest' ivi funkciji zakonitega nred<‘avništva delavstva, če se hoče zajamčiti normalno proizvodno delo; solidaren s prebivalstvom, prizadetim po resnih gmotnih težkočah, ki Jih ni mogoče več prenašati, zahteva od vladnega generalnega komisarja, naj takoj poseže in skliče prizadeti stranki, da se snor reši v duhu in s spoštovanjem demokratičnih in socialnih načel, ki so potrjena v ustavi». Stavkajoči delavci vodijo te dni akcijo za to, da bi seznanili čim širšo javnost z vzroki, ki so privedli do spora. V ta namen so se obrnili do tiska, do političnih strank in tudi do posameznih osebnosti. Posebna delegacija je šla tudi k škofu Santinu, ki je izjavil, da je že posredoval pri vodstvu ladjedelnice za rešitev spora in da bo napravil še nadaljnje korake v ta namen. Vso svojo solidarnost s stavkajočimi so izrazila tudi vodstva političnih strank v Trstu, Toda kljub vsemu vodstvo ladjedelnice noče odstopiti od svoje namere Nasprotno prav v zadnjem času je še poostrilo ukrepe. Kljub precejšnjim naročilom niso hoteli sprejeti suspendiranih delavcev na delo, pač pa so včeraj suspendirali nadaljnjih 157, tako da znaša zdaj skupno število suspendiranih že nad 700. Povsem jasno je, da računa vodstvo ladjedelnice s tem, da bo na tak način lažje zlomilo kompaktnost in odločno voljo delavcev. Drevi ob 20.30 bo javno sindikalno zborovanje na trgu Giuliani pri Sv. Jakobu. Na njem bosta Paolo Sema od Delavske zveze in Cosulich od Delavske zbornice obrazložila Doložaj v GRDA. (Nadaljevanje s 1. strani) katere smo se toliko let borili. Zahteva se istočasno, naj se poiščejo in spravijo pred sodišče krivci tolikih umorov, naj se poiščejo fašisti, člani Collottijeve tolpe, špijoni in kolaboracionisti gauleiterja Reinerja itd. Ti naj odgovarjaj > za svoje zločine, ker samo tako b ) zadoščeno praviri, bo zadoščeno tisočem takih, kot je Dekleva, ki so v tej borbi izgubili svojo družino, svoje drage in so toliko žrtvovali. V torek je Zveza partizanov TO poslala dr. Pal amari daljšo protestno izjavo, v kateri se zahteva izpustitev Igorja Dekleve na svobodo. V tej izjavi se pravi, da je bila njegova aretacija izvršena, kršeč mirovno pogodbo, Londonski sporazum in zakonski dekret od 12. aprila 1945. V sredo pa je izvršni odbor Slovenske gospodarske kulturne zveze izglasoval protestno resolucijo, kjer se pravi, da je aretacija Igorja Dekleve ne- zaslišano dejanje, ki razburja vso javnost. Pravi se nadalje, da so take aretacije poskus razvrednotenja antifašistične in domoljubne borbe ter zahteva izpustitev aretiranca na svobodo in prenehanje preganjanja antifašističnih borcev. Slovensko hrvatska ljudska prosveta je naslovila generalnemu vladnemu komisarju dr. Paiamari pismo v katerem se odločno protestira proti neza-ilišani aretaciji Igorja Dekleve in se pravi, kaj je vse žrt-/oval ta borec za svobodo, da bi prispeval k borbi proti fašizmu. Na koncu pravi -SHLP: «Zato tudi v imenu svojih včlanjenih društev, obenem ko zraža svoje začudenje in ogorčenje zaradi navedene aretacije, izraža tudi željo in zahtevo, da se visokošolec Dekleva izpusti na svobodo in vrne družini». Naj se preneha z zaviranjem kulturno - prosvetnega udejstvovanja ! Razgovor predstavnikov osrednjih slovenskih prosvetnih organizacij s tržaškim kvestorjem Za tedi dni Z ZASEDANJA MESTNEGA SVETA V TRSTU Občinski svet je odobril načrt za nov mestni vodovod Enotna resolucija glede zahtev po uresničitvi obljubljenih ukrepov za zboljšanje gospodarskega položaja na našem področju Na seji tržcškega občinske- pa so večji del časa posvetili vi, 4 svetovalci so se vzdržali ga sveta, ki je bila pretekli četrtek, so z običajnim «večinskim» volilnim strojem —- s štiriletno zakasnitvijo — odobrili občinski obračun za leto 1951. Se predno je prišlo do odobritve, so bile izrečene o-stre kritike s strani predstavnikov opozicijskih skupin. Posebno ostro je kritiziral naš tovariš Pogassi. Dejal je, da morajo biti po zakonskih predpisih občinski obračuni predloženi najkasneje v pomladanskem zasedanju prihodnjega leta. Krivdo za to zakasnitev je pripisati predvsem občinskemu odboru, ki ni pravočasno sestavil in predložil obračuna. Tov. Pogassi je kritiziral tudi Acegat med drugim tudi zaradi tega, ker ne more manjšina izvajati nobenega nadzorstva nad njegovim poslovanjem. Na seji, ki je bila v torek Dva mlada mehaniška vajenca, 26-letni Josip Predonzan iz ul. Promontorio in 16-letni Mario Zavesa in drevoreda Miramar 109, sta v četrtek pomagala svojemu delovodji pti popravljanju avto metrov; prepeljali so ga v bolnico, kjer so ga pridržali zaradi verjetnega zloma desne noge. *** 57-letni Josip Perčič iz Sem-polaja si je v ponedeljek v živčni zmedenosti vzel življenje s mobilskega kolesa, ko je nena- skokom v vodnjak. Da bi m.u poloma počila guma in zračni pri- skus uspel, si je okrog vratu pritisk jo dvignil nešteto malih že- 1 vezai težak kos tračnice. Do-ma-leznih in drugih drobcev, ki so čini so nemudoma obvestili ga-se zapičili vajencema v oči in silce iz Opčin in policijo, ki so po obrazu. Prepeljali so ju na ; tudi takoj prihiteli na pomoč, okulistični oddelek splošne bol-1 toda ko so samomorilca izvlekli niče, kjer se bosta morala zdra- ; iz vodnjaka, je bil nesrečni mož viti okrog 15 dni. j že mrtev. *** 32-let ni Mario Puzzer Iz ul. I *** V ponedeljek je komaj 4- Bonomea se je v petek nekaj letna Graziella Giurmani iz ul. sporekel s svojimi domačimi In Cambiai 12 izkoristila trenutku od si je zato v trenutni raziburje-, sotnost matere in prižgala kuhai- nosti hotel vzeti življenje. V ta namen je skočil v globok vodnjak, pa se je pri padcu zapletel v verigo za dviganje čebra in obvisel v vodnjaku. To mu je pomagalo, da se je umiril In začel klicati na pomoč ter plezati po verigi iz vodnjaka Zaradi lažjih poškodb so Puzzerja prepeljali v bolnico, kjer bo ostal par dni na opazovalnem oddelku. *** v soboto je 22-letni Mario Pavlečič iz Boršta pri delu nerodno padel z lestve z višine 4 Uspeh “Primorskih zdrah" (M. D.) — Ta teden uprizarja Slovensko narodno gledališče za TriaSko ozemlje Goldonijevo komedijo «Primorske zdrahe». Predstave se vrle na prostem na stadionu «Prvi maj» v Trstu. Premiera je bila v soboto 2. julija ob Številni udeležbi občinstva in predstavnikov javnega življenja ter oblasti. To komedijo smo gledali v Trstu že leta 1947, toda v drugačni režiji in seveda drugačni zasedbi. Ugotoviti pa morama, da je letoSnja uprizoritev mnogo bolj uspela kot pa ona pred osmimi leti. Očlvtdno je k temu pripomogla skupna režija Jožeta Babiča in Modesta Sancina in pa seveda zelo dobro izbrana zasedba. Kot je znano se Goldonijeve «Primorske zdrahe», ki Jih Je ponaiil proseSkl rojak Mirko Rupel Igrajo v proseSko - kontovel-skem narečju, kar zlasti naSlm okorčanom zelo ugaja. Zato je povsem razumljivo, da domačini bolje lahko rečemo do potankosti obvladajo svoje vloge, toda priznati pa je treba, da so se tokrat tudi neprimorci precej uži-veli vanje. Ako bi analizirali nastop in izgovarjavo vsakega po-edinča bi morali predvsem ugotoviti, da se je izredno dovršeno izkazal Modest Sancin, ki je nastopil v vlogi Jecljajočega ribiča Lipeta. Isto lahko rečemo tudi o Valeriji S Ilovi, ki je igrala vlogo Tone in o Tonetu Požarju, ki je nastopal v vlogi Matevža. Gledalcem pa je bil drugače zelo po godu Silvij Kobal, ki je z iie-liko gotovostjo podal nadležnega čolnarja, zaradi katerega pride do velikih intrig in pretepov — vse seveda zaradi žensk. Podobno lahko trdimo tudi o ostalih igralcih kot n. pr. M. Balohu, Juliju Guštinu, Zlati Rodoškovi, Jožku Lukežu, Josipu Fišerju in drugih. Ponovitvene predstave bodo tuli danes in Jutri zvečer. nLk na špirit; toda plamen Jo je oplazil po obrazu in se oprijel njene oblekce. Ko je prihitela mati je bila mala deklica ena sama goreča baklja. Zdravniki so si pridržali prognozo, ker ima dete opekline prve in druge stopnje. *•* 27-letni Vittorio Gandus iz MiramarsWega drevoreda 25. se je v torek v svojim avtomobilom zaletel v neko drevo na Barkovljanskl cesti. Sunek je bil tako močan, da si je vozač zlomil obe nogi In spodnjo čeljust ter si pretresel možgane. Sprejeli so ga na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v treh meslciih, če ne bo komplikacij. *** V sredo so se trije delavci ponesrečili pri delu. V bolnišnici Sv. M. Magdalene je 31-let-nernu mehaniku Josipu SteppiciI iz Istrske ul. 196 kos železa raztrgal žilo na desni nogi. Poškodba je zelo resna in ni znano kdaj bo okreval. 26-letni mehanik Mario Rossi pa se je pri čiščenju tramvajskega voza opekel z gorečim bencinom po rokah in levi nogi; ozdravel bo v 20 dneh. 53-letni' Josip Purič z Opčin pa je pri dviganju težkega kamna padel in se poškodoval po kole-n leve noge. Na ortopedskem oddelku se bo moral zdraviti 20 dni. •** 26-letni Veljko Guštin Iz Repentabra se je v bližini Padrlč s svojim motorjem zaletel v pešca 23-letnega Jožeta Gelčič iz Padrič. D očim se je motorist le lažje pobil po nogah In bo okreval v 7 dneh, so morali Gelčiča prepeljati v bolnico, kijer so u-gotovili, da ima razen drugih lažjih poškodb verjetno zlomljen kolk. Okreval bo v dveh ali treh tednih. razpravljanju o vprašanju spora med delavci in vodstvom ladjedelnice Sv. Marka. (O tem vprašanju poročamo na drugem mestu). V nadaljnjem izvajanju se je občinski svet ponovno dotaknil vprašanja takoimenovanega rotacijskega sklada za pomoč tržaškemu gospodarstvu. Tov. Pogassi je nrotestiral ker ni bilo dovoljeno, da bi razne politične stranke in go podarska ter druga udruženja sodelovala pri izdelavi resolucije glede rotacijskega sklada, ki so jo pred kratkim sprejeli v trgovinski zbornici. Pri sestavljanju omenjene resolucije so sodelovale samo stranke vladne koalicije. S tem v zvezi je tov. Pogassi predložil posebno resolucijo o tem vprašanju, županu Bartolju pa je stavil vprašanje naj objasni razloge, ki so ga dovedli do tega, da j'e šel preko občinskega sveta. V omenjeni resoluciji je postavljena odločna zahteva po takojšnjem izvajanju sklepa o rotacijskem skladu Na isti seji je odbornik Zecchi govoril tudi o poliomieli-tisu, o čemer pišemo tudi na drugem mestu. Svetovalka Gruberjeva pa je protestirala proti zasliševanjem, ki naj bi jih izvajali policijski organi pri bivših u:lužbencih ZVU z namenom, da jih prisilijo, naj sami izstopijo iz službe na o-snovi nedavno objavljenega odloka. Tudi v sredo je bila seja občinskega sveta. Na n jej so sprejeli sklep o gradnji novega vo. dovoda za tržaško mesto. Ta vodovod bo nudil mestu 120 tisoč kubičnih metrov pitne vode na dan. Vodne črpalke bodo postavili nekje v Furlaniji. Za gradnjo vodovoda bodo zaprosili državno finansiranje. Sklep o gradnji vodovoda je bil sprejet s 25 glaso- V dneh od 29. junija do 6 julija se je v tržaški občini rodilo 47 otrok In 2 mrtvorojenčka, umrlo je 59 oseb, porok pa je bilo 53. Giuliana in Lucijan Malalan iz Lonierja se toplo zahvaljujeta vsem prijateljem in znancem za darila in cvetje ob priliki njune poroke. Posebna zahvala naj gre pevskemu zboru in vaški mladini. glasovanja, drugi 4 pa so gla-iovali proti. Na tej seji je bil sprejet tudi sklep, da bodo na eni izmed prihodnjih sej sestavili enotno resolucijo glede ukrepov za izboljšanje gospodarskega položaja Trsta. V torek so bili predstavniki ireh osrednjih slovenskih prosvetnih organizacij iz Trsta in sicer Slovensko . hrvatske ljudske prosvete, Slovenske prosvetne zveze in Slovenske prosvete, pri k ves tor ju dr. Marzanu. Razgovor z njim so zaprosili zaradi vedno večjih ovir pri kulturno-prosvetnem delovanju, ki jih stavijo organi javne varnosti ob priliki prirejanja raznih kulturno-prosvetnih manifestacij. Kot je znano so bile v zadnjem času nekatere kulturne prireditve celo odgooene ali Kar je še hujše prepovedane zaradi nepredvidenih ovir, ki so jih postavili policijski organi. Obsodbe vredno je bilo zlasti dejstvo, da so prireditelji izvedeli šele v zadnjem trenutku, da je prireditev prepovedana in so zaradi tega utrpeli moralno in materialno škodo, ji je ne more nihče poravnati. Policijska oblast je izdala celo vrsto novih odredb, ne da bi o tem obvestila če že ne vsa prosvetna društva in druge kulturne ustanove, vsaj osrednje prosvetne organizacije. Dogajalo se je celo, da je bilo za krajevne funkcionarje javne varnosti vse v redu dočim je prišel takoimenova-ni «verboten» od centrale v Trstu. Iz tega sledi, da niso bili niti funkcionarji sami pravilno obveščeni o raznih spremembah, odnosno o uveljavljanju policijskih odredb, ki so v veljavi v ostalih pokrajinah italijanske republike. Torej prav zaradi tega je bilo nujno potrebno se pogovoriti z najvišjim predstavnikom javne varnosti v Trstu. Prav tako je bilo načelo vprašanje cenzure odrskih del in celo pesmi. Predstavnik naše osrednje prosvetne organizacije je protestiral proti cenzuri, ki je ne predvideva demokratična ustava italijanske republike. Toda kvestor je odklonil vsako diskusijo o tej zadevi. Svetoval je, naj bi se obrnili neposredno na rimski parlament: Ljudska prosveta PETROVIČEV «VOZEL» V NABREŽINI Dramska skupina iž Nabrežine, ki jo poznamo že po uspeli uprizoritvi Finžgarjeve «Razvaline življenja», se pridno pripravlja na premiero Petrovičevo komedije «Vozel». Obetajo nam obilo smeha za nedeljo 17. t. m., ko se bo ta komedijski «Vozel» končno razvozljal. SEJA SHLP GLAVNEGA SVETA Trojčke na Proseku Zakoncema Li vi ji in Danilu Puntar s Proseka so se pretekli četrtek rodili trojčki — tri punčke, katerim so dali i-mena Marija, Mina in Melita. Ker so se punčke rodile v sedmem mesecu, so jih takoj prenesli v otroško kliniko v Trstu in jih položili v inkubator, kjer bodo ostale dva meseca. Vse tri so zdrave in upati je, Ja bodo dobro napredovale, v veliko veselje staršev in vseh Prosečanov. Delegacija je predočila dr. Marzanu vse težkoče, na katere nalete prosvetna društva in osrednje prosvetne organizacije pri prirejanju kulturnih prireditev. To pa predstavlja za nas Slovence, ki smo bili skozi desetletja prikrajšani v tem pogledu, veliko krivico, katere ne moremo zlepa prebaviti Ob ^delegacija3 predočila kveitorju tudi težave, na katere zadevajo naša prosvetna društva in prosvetne organizacije sploh pri ko-iavdiranju dvoran, kakor tudi odrov na prostem, kar je združeno obenem s prevelikimi stroški, ki jih naša siromašna društva ne zmorejo, saj ta ne dobivajo nobene subvencije od nikoder in niso torej deležna enakih ugodnosti kot številne italijanske kulturne ustanove. Tajništvo Slovensko hrvatske ljudske prosvete obvešča člane Glavnega sveta, da bo nadaljevanje seje jutri v nedeljo 10. julija ob 9. uri na sedežu v Domu pristaniških delavcev. Prosvetno društvo «Višava» s Konkonela se iskreno zahvaljuje vsem sodelujočim prosvetnim društvom in posameznikom, ki so s svojim nastopom in pomočjo pripomogli k dobremu uspehu proslave 50-letnice. Zlasti se zahvaljuje pevskim zborom prosvetnih društev iz Ban, -Lonjerja-Kati-nare in Križa, dramski skupini iz Ban in folklorno-baletm skupini iz Podlonjerja, kakor tudi darovalcem cvetja in knjig. o smrtnih primerov zaradi pniiomieiiiisa Sobota, 9. - Veronika Nedelja, 10. - Amalija Ponedeljek, ll. - Olga Torek, 12. - Mohor in Sreda, 13. - Evgenij Četrtek, 14. - Bonave» Petek, 15. - Vladimir Lunina sprememba: Krajec ob 21.31. ZGODOVINSKI 13. 1883 se je rodil slo' kar Hinko Smrekar, so ga v Ljubljani, uil i3. 1920 so škvad-ristl I zažgali Narodni do» stošili Številne drui sKe kulturne in M ustanove v Trstu. osnov] cij Nekaj koristnih nasvetov za starše Ze nekaj časa vlada v Trstu pravi preplah, zlasti med roditelji, zaradi pojava polio-mielitisa, t. j. otroške paralize. Ne gre sicer za pravcato epidemijo, vendar pa se je ta bolezen že precej razpasla in je terjala dosedaj tudi 8 smrti otrok. Precej časa po zdravniki raziskovali to bolezen. Ugibali so ali je to sploh poliomielitis. Nekateri so trdili, da je nekaj podobnega, a da ni pravi poliomielitis. Toda zadevo je sedaj razčistil posebni institut za raziskovanje virusa polio-mielitisa, ki se nahaja v Ko penhagnu. Tja so namreč pred nekaj dnevi poslali vzorce krvi nekaterih bolnikov in del živčevja nekega umrlega otroka. Kopenhaski inštitut je po temeljiti analizi potrdil, da je bil v krvi in živčevju pravi povzročitelj, t. j. virus po-liomielitisa. Iz podatkov, ki jih je objavil občinski*odbornik za zdravstvo dr. Zacchi je razvidno, da je bilo od aprila do danes v Proslava 50-letnice “Višave“ V nedeljo 3. t.m. so Konkonel-ci slavili 5 0-letnico svojeea prosvetnega društva «Višava». Na prijetni ploščadi s prekrasnim razgledom na Trst in okolico so domačini skrbno in okusno pripravili prostor za priiedttev. Ze dosti pred začetkom so prihajali obiskovalci in sodelujoči pevski zbori, si ogledovali p'ije-'en prostor, slike društva, m tuli pridno segali po lepi slovenski :nilgi, ki jo je razstavila Slovensko hrvatska ljudska prosveta ter dala s tem še poseben poudarek smislu in ljubezni do iudsko-prosvetnega delovanja. Prireditev je otvorll predsednik društva Ivan Andolšek ki je pozdravil navzoče, posebno še sodelujoče pevske zbore od Banov, iz Lonjerja-Katinare in Križa, /olklorno-plesno skupino iz Podlonjerja, in dramsko skupino od Banov nakar je domači pevski zbor ubrano zapel «Konkonel-sko», ki jo je pred petdesetimi leti zložil prvi pevovodja «Višave» Maks Bareto in ki še danes velja za nekakšno konkonel-sko himno. Domačin Stanko Andolšek je na kratko orisal delo- vanje PD «Višave» od njegovega nastanka do danes. Ob tej priliki so bile podeljene osemnajstim še živečim, ustanovnim članom društva spominske diplome, pevovodji Boštjančiču so pevci izročili darilo, Jelka Grbec Je v imenu SHLP izročila zbirko slovenskih knjig za društveno knjižnico, sodelujoči pa so prejeli mnogo cvetja, kar je svečanost še bolj povzdignilo. V imenu SHLP, katere član je konko-nelsko društvo, je prinesel pozdrave podpredsednik Franc Gombač. Poudaril je važnost prosvetnega delovanja konkonel-skega društva tudi za obrambo narodnth pravic na tem izpostavljenem delu slovenske zemlje skozi vso dobo obstoja pred in po prvi svetovni vojni do fašističnih brutalnih nastopov, po obnovitvi leta 1945, kakor tudi po letu 1948, ko je pod požrtvovalnim vodstvom Ivana In Ivanke Andolšek društvo pokazalo živahno delavnost. Po Gombačevem govoru je domači pevski zbor odpel še «Nazaj v planinski raš» in Boštjan-čičevo «Naš Kras». Sledili so na- V Sjp&ti dofvi& i/ sudu* J KONGRES LJUDSKEGA CPORTA Jutri v neieljo bo v Trstu kongres Ljudskega športa. Vršil se bo na sedežu Športne zveza «Inter» v ulici Tiziano št. 6. Otvoritev konkresa je predvidena za 9. uro. Udeleže se ga lahko vsi ljubitelji športa. Na dnevnem redu je sledeče: 1. Otvoritev in izvolitev predsedstva; 2) izvolitev delovnih komisij; 3) poročilo pripravljalne komisije; 4) govor generalnega sekretarja Italijanskega ljudskega športa in 5) izvolitev tržaškega vodstva Ljudskega športa. Popoldne se bodo sešli naši športniki v Boljuncu, kjer se bo vršil že napovedani festival ljudskega športa. Ob 16. uri bo odhod kolesarske dirke za pokal Ljudskega športa. Dirka bo na cestah: Boljunec, Do. mjo, Zavije, Oreh, Zavije, Do-mjo, Boljunec. Kolesarji bodo progo prevozili petkrat, kar znaša skupno okrog 80 km. Tekme se lahko udeleže kolesarji, ki so včlanjeni v Ljudski šport. Ob 16.30 bo na boljun-škem športnem igrišču nogometna tekma med eno mestno in eno podeželsko ekipo. Sledilo bo nagrajevanje nogometnih ekip. Za tem se bodo pomerile razne odbojkarske skupine in druge ljudsko-športne igre. Okrog 17.30 bosta navzoče nagovorila dolinski župan Arrigo Morandt sekretar USPI in Lucijan Roncelj. Zvečer bo ples. Pripravljalni odbor vabi vse ljubitelje ljudskega športa k številni udeležbi. UDA (Praga) - BOLOGNA 4:2 V sredo je bila v Bologni nogometna tekma med moštvi UDA iz Prage in Bologno, 'magali so Cehi s 4:2. VOJVOD1NA-SLAVIJA 0:0 V sredo sta se pomerili v Novem Sadu moštvi Vojvodine (ki je prejšnji teden dvakrat premagalo Romo) in Slavije iz Bratislave. Tekma je bila zanimiva in nevarna, vendar pa se je končala neodločeno z 0:0 MILAN i- DINAMO 4:2 V četrtek popoldne je bila v Moskvi nogometna tekma med moštvi Dinama in Milana. Zanimivi igri je prisostvovalo nad 80.000 gledalcev. Zmagali so -Iltajfijani s 4:2,; prvi polčas 2:1. OTVOVITEV LJUDSKEGA DOMA V KRIŽU Priprave za otvoritev novega Ljudskega doma v Križu se bližajo kraju. Slavnostna otvoritev bo — kot vse kaže — v nedeljo 24. t. m., na kar opozarjamo okoličane, naj na ta dan ne imajo drugih prireditev. stopi pevskega zbora «Gaj» od Banov, ki je prejšnjo nedeljo prvič nastopil ob obnovitvi domačega društva in ki ga sestavljajo sami mladinci. Ta v vseh ozirih mladi zbor, ki ga vodi Berto Vidau, je s svojimi svežimi glasovi poslušalce prijetno presenetil. Sledil je mešani pevski zbor «Lonjer-Katinara», ki je zapel «Naše gore», «Pozdrav- našem mestu ugotovljenih primerov, ki ne spadajo v poliomielitis 8, od katerih so bili 4 primeri raznih bolezni in 4 primeri priušestie slinavke; nadalje 6 primerov poliomieli-tisa, ki so popolnoma ozdravili; 8 primerov poliomielitisa Ki so pustili posledice (paraliza), 2 primera poliomielitisa, ki pa nista še okrevala in 8 smrtnih primerov zaradi po-liomelitisa. Iz tega sledi, da je bilo pri vseh dosedanjih obolenjih ugotovljenih 24 primerov potiomientisa. Trenutno je v otroški bolnici 10 otrok zaradi omenjene bolezni. Vendar pa se ne smemo preveč vznemirjati zaradi tega; kajti pojav te krute bolezni smo opazili tudi v prejšnjih letih. Statistike vedo povedati, da je bilo 1947 leta 47 primerov omenjene bolezni, od katerih je bilo 8 smrtnih, 1948 leta 17 primerov, 4 smrtni;- 1949 leta 9 primerov, 4 smrtni, 1950 leta 8 primerov, 2 smrtna; 1951 leta 32 primerov, 4 smrtni; 1952 leta 4 primeri, 1 smrtni; 1953 leta 18 primerov, 2 smrtna in 1954 leta 1-3 primerov, od katerih sta bila 2 smrtna. Za to, da obvarujemo otroke pred to grozno boleznijo moramo paziti predvsem na s’edeče: 1) Skrbimo za to, da so o-troci vedno čisti. Pred jedjo, naj si vedno umijejo roke. Paziti moramo na to, da ne bodo stavili v usta umazanih predmetov. Tudi muhe prenašajo virus poliomielitisa. Zato boj proti njim! 2) Pazimo na to, da ne bodo otroci jedli jedil, ki so jih pobrali na tleh ali ki so kakor koli umazana. iDo-bro ope- Uena domovina» in «Pozdravljam te Vipavski dol». Vodila rimo sadje predno ga damo sta ga izmenoma Just Lavrenčič zaužiti otrokom. Isto velja tuia Karlo Cok ml.; plesna Jol-1 di za zelenjavo. TRST A SOBOTA: 12. Sadje vje: Robidnice in jaf Schumann: Otroške sl Pogovor z ženo - 16. chi-orijev salonski 18. Ravel: Dafnis in 1 Radijska univerza; O rega Krma - 21. Poje -Slovenske filharmonije, Schubert: Simfonija št. končana». NEDELJA: 8.30 Do. - 9. Kmetijska oddaja ja za naše naj mlajše -ha po željah - 15. M mikrofonom: Učenci 1 ske in proseške os 17. Nastop pevskega _ Križa - 18.26: Nastop, Prosvetne matice - 2* Slovenski oktet - 21. Parsifal opera v 3 dej. ! PONEDELJEK: 12.55 < P' ob spremljavi harmonik1 je Novakove skladbe poi1 Pertot - 19.15 Mamica duje - 21. Okno v svet: atomske dobe - 21.55 Parsifal - II dejanje. TOREK: 13.30 Glasba - 18. Schumann: Klav« cert - 19.1-5 Radijska i Montale nti: Tečaj bi Radijski oder - 23 Val zurke - Chopin. SREDA: 13.30 Igra Pri-mani - 18. MendelS-1 inski koncert - 18.30 Z Police: Čarovnikova h® Zdravniški vedež - Z moški zbor s Proseka : ia - 21.15 Adamič: L)" akvareli - 21 40 Wagner: III dejanje. , ČETRTEK: 12 Potoval liji: Pesaro - 18. Mac Koncert za klavir in 19.15 Radijska Univerzi lutti: Uvedba procesa - r zbor Glasbene Matice ' mitizirana zgodba - 22 no -predavanje. PETEK: 13.30 Glasba P - 18. Schumann: Koncert lu za čelo -in orkester ' začarane police: Menil, či-ca - 19.15 Poletni špf la-nje in jadranje - 20.*> ski oktet - 21. TržašKf ni razgledi - 21.15 Kr" Violinski koncert - K i n « OPČINE ,, Sobota, 9. ju-lija: «0'*J strahu» (I fratelli ra) Barvni film Nc Nedelja-, 1-0. jiul/lja: SC Pričetek točno ob >'■ Ponedeljek, 11. julija: Torek, 12. julija: «NaSJ cond-e» Ul sorriso Četrtek, 14 julija: «k zvezd» (Lontano Je). Film CEAT. Petek, 25: julija: «Afri**] rj-em» (Africa sotto Barvni film Titan05, PROSEK Sobota, 9. julija: «OsV^ te» (I conquistato- le» (I conquistatosi rte). Barvni fUn* Nedelja, 10. j-ulij-a: se £ ------j,»», zv. julija: Sreda, 13. julija: «Rdt®1 (Camicie rosse). \ vlogah nastopata f; Ione in Anna Maš1* šk de k\ Pc 1>: T' Si e la k; to ni ki ul Si ni d< NABREŽINA.!, Sobota, 9. jul-l-ja: Kartuša (Le avVjj Cartouche). rko. n.,,1 Nedelja, 10. j-ulija: se^l Sreda, 13. julija: «-Por^J kol» (il massacro m Apaches). R.K.O. h ' Odgovorni uredfil RUDOLF BLAŽIČ ‘aiJ Založništvo «DE-tj Tiska tlD. RIVA, Tort ____________ ZOBOZDRAVNIC ambulatoB1,1 k loma skupina s Podlonjerja Je v pestrih mandriarskih nerodnih nošah ob spremljavi harmonike lepo zapela in zaplesala «Venček narodnih», petnajstletna mladinka Anita Borjanova pa je ljubko odplesala Ruski ples, ki ga Je morala na željo prisotnih ponoviti. Nato je nastopil pevski zbor «Vesna» iz Križa, ki je pod vodstvom Frančka Žerjala odpel «Lovsko», «Kolo», in «Jadransko morje» ter ponovno izpričal sloves, ki ga uživa daleč okoli. Za zaključek je nastopila še mladinska dramska skupina P. D. «Gaj» z enodejanko «Kje je meja», ki Je kakor pevski zbor sedaj nastopila šele drugič. Vsi igralci so pokazali mnogo smisla za igro ter s svojo živahnostjo pritegnili gledalce, ki so se od srca nasmejali. Vsekakor je to za mlade igralce vzpodbudno in želimo jim, da bi z započetlm delom nadaljevali. Po kulturnem sporedu je bil ples, kjer se je mladina zabavala še pozno v noč, dokler je ni pregnala nevihta. Z. Zanimiva razstava V sredo popoldne je bila v veliki dvorani Trgovinske zbornice otvoritev razstave ladijskih modelov, ki so jo imenovali «Zgodovina ladje». Razstava je zelo zanimiva, ker prikazuje razvoj gradnje ladij od pradavnih časov do danes, Tako so prikazani majhni modeli egipčanskih ladij, modeli ladij, s katerimi je potoval Krištof Kolumb1, ko je odkril A-meriko, model prve rečne ladje na paro in dalje do sedanjih modernih letalonosilk, podmornic in petrolejskih ladij. 3) Ne dajajmo otrokom piti neprevretega nepastirizirane-ga mleka. Ne smemo se pa zadovoljiti samo s prvim pre-vretjem. Dobro je, da mleko vre vsaj 10 minut. Za to, da ne vzkipi ga mešajmo med vretjem. 4) Ne izpostavljajmo otrok predolgo na soncu. Vendar pa s tem ni rečeno, da ne bi smeli jih pustiti na svežem zraku Priporočljivo je tudi ne preveč utrujati otrok. Dopis iz Saleža Vsak pošten Slovenec, ki ljubi svoj narod in vse slovanske brate, Je z veseljem sprejel novico o sporazumu med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, Tudi v So-ležu je ta dogodek našel velik odmev. Toda ko smo čitali Demokracijo z dne 24. junija, kar se o resnici povedano redko kdaj zgodi, kar po drugi strani pomeni, da se šaleški vaščani požvižgajo na tako demokracijo, smo opazili nek članek pod naslovom: «komunistična zadrega v Saležu». V tem članku, ki je poln laži in poniževalnih besed, poskuša neki dobro znani gospodič svojim redkim bralcem povedati, da v tej vasi vlada razdor posebno v celici KP. Da je to gola in nesramna laž nam potrjuje tudi dejstvo, da se je prav ta celica pred nedavnim pomnožila za 3 člane. Clankar omenja prejšnji in sedanji položaj v vasi in razmere med takotmenovanimt titovcl in kominjormisti. Prizadeva si, kako bi preprečil, da bi prišlo do zbližanja med njimi. On in njemu podobni pisuni naj vedo, da ne bodo s takim početjem in podtikavanjl prav Dr. A. M. Saj zobozdravnik-kiP Ustne in zobne & zobne protez® Sprejema od 9. do v 15. do 20. ur« -Ulica Torrebianca » (vogal z ul. CaN tel. 37-118 Slovensko nar^f gledališče za Tržaško Po uspelih pred*** gtl na stadionu “ Vrdelsk» č' maj' 7, se bodo P0*1 Se v soboto 9’ nedeljo 10. julije 1 ob 21. ^ Goldonijeve primorsk ZDRAHI