KMETOVALEC. Glasilo ces. kralj, kmetijske ^gr dražbe Yojyodstva kranjskega. Ureduje Gustav Pire, tajnik družbe. Izhaja 1. in 15. vsaki mesec. — Udje e. kr. kmetijske družbe dobivajo list brezplačno, a neudje plačajo s poštnino vred 2 gld. na leto Naročila naj se pošiljajo e. kr. kmetijski družbi, ali pa dotičnim podružnicam. Štev. 20. V Ljubljani, 15. oktobra 1886. Leto III. Otrepanje lanu. Spisal vodja Rili ar d Dolenc. Tare in otresa (otrepa) se lahko, ako je zadosti ljudi, v enem in istem času. Med tem, ko jih 5 z majhnim strojem tare, lahko družili 5 ali pa še več strta stebla otrepa. Da bi sproti vse otrepali, kar iz trlice pride, ni misliti, ako ni de lavcev prav veliko. Še manj je pa to pri velicih strojih mogoče. Tudi pri otrepavanji sp razločuje otrepalno orodje in pa otre-palni stroj, kratko rečeno: otrepal-nice. Raba enega ali pa druzega je od istih okoliščin odvisna, katere smo o rabi trlic omenili. Otrepalno orodje je leseno, kaj prosto, tako. da ga lahko vsak mizar za majhne krajcarje napravi. Poglavitna obstalna dela sta dva: 1. otrppalna de s ka, glej pod. A., 2. otrepalni nož. glej pod. B. Akoravno cela otrepalna deska obstaja iz 3 delov, hočemo vendar to ime za vse tri (deske, podnožje, jermen) kakor skupno ime rabiti; ako pa rečemo samo deska, razumemo samo desko Deska D mora biti iz trdega lesa, lepo ravna in gladka, 4 čevlje visoka, 1 čevelj široka, poldrugi palec debela. 1 čevelj pod zgornjim koncem (ali vrhom) se mora napraviti horizontalna, 9 palcev dolga, in 1 dober palec široka zaveza, z gladko posnetimi robci. Tako narejena deska se mora, kar se le da trdno in ravno po konci stoječa na drugo spodnico S vtrditi; to se najboljše z zagojzdo z in na levi strani s podporo p doseže, kakor dodana podoba kaže. Na spodnici (podnožji) sta na tisti strani deske, kjer ni z zarezo pretrgana, še tudi dva 2 čevlja visoka, ravna in gladka stebrica k k' vtrjena, na katera se 17 palcev visoko močen jermen priveže ali pribije. Od deske sta po 15 palcev in pol daleč. Tako Podoba A Podoba B pripravljena deska imenuje se flandriška otrepalna deska (flandriseher Sclnvingstock). Podoba dovršene deske. Nož je zavoljo jasnosti nekoliko prevelik obrisan ; dodana mera (12") je pa prava. On obstoji iz dveh d^lov: eden je gladka, ravna, le osmi del debela ste-klica d, drugi je reč r. Oblika res da je nekoliko čudna, a namenu je kaj pristojna. Delo samo pa se tako-le vrši: Delavec ali pa delavka (za delavke je to delo še najprimernejše) si vzame dobro pest trdih stebel, ter jih prične za otrepanje pripravljati. Pripravlja se s tem. da prime delalna oseba šopek z levico čez sredo, z desnico razširi potem en konec ter ga s prstmi nalahko prečeše, tako, da se stebla poravnajo, in lahko nastale gombe prav kratka lakna odpadejo. To delo ponovi tudi na druzem koncu. Ker se pri tem delu več ali manj laken izpuli, tako. da iz šopa daleč ven mole, zato jih je treba popolnoma izpuliti in zopet v levo pest položiti: To se toliko časa ponavlja, dokler se ne doseže precej enaka dolgost; to je pa zelo važno, ker, ako bi se iz šopa moleča lakna na miru pustila, bi se pri sledečem otrepanji vsa potrgala. Pripravljen šopek pretakne konečno na tisti strani deske stoječa oseba, katero v podobi pušice naznanja, skozi zarezo, z desnico prime roč, s katerim tikoma deske po pretak-njeni polovici šopka maha. To delo se pod večkratnim obračanjem šopka toliko časa nadaljuje, dokler ves les ne odleti; to se v kaj kratkem času zgodi. Ena oseba lahko 25 do 30 funtov na dan otreplje. Ako se predivo za predilnice izdeluje, je tako otrepanje prediva uže dovršeno ; sčešejo ali mikajo^ ga predilnice same. — Ako bi se pa hotelo za. domačo rabo obdržati, treba je ga še sčesati, ker na otre-pavni deski se sicer ves les odstrani, lik "pa še ni v posamezna lakna razdeljen, ampak drži se še v trakeh. Kaj ima kmetovalec najpoprej storiti, ko mu živinče zboli. Domača živina časih nagloma in jako nevarno zboli. V naglici ni mogoče po živinozdravnika, ko bi ravno v občini stanoval. Zatorej je prisiljen, da posestnik sam pomaga, kolikor zna in more. V to svrho stori najbolje, da pogleda, kaj da zbolelemu živinčetu prav za prav je, kje ga boli, ali je zunaj ranjeno ali ga muči znotranja bolezen. Če je spoznal vzrok bolezni in se da odstraniti, naj stori takoj, na pr., skalico naj potegne iz rane ven, če se je žival oskalila. Vselej pa to ni mogoče, akoravno je vzrok znan, na pr. če je povžita bujna detelja živinče napilmola. V takih slučajih se mora slabim posledkom in učinkom storjene nesreče kolikor mogoče v okom priti, da se vse vendar na hujše ne sprevrne. Prvo vodilo tukaj je: privoščiti živinčetu zbolelemu miru; ne smemo ga torej dalje vpregati. Nastlati se mu mora mogoče debelo in mehko in čez truplo vreči odejo. Če je videti, da žival še rada žre, naj se jej ne da parkrat čisto nič ali zelo malo, nikoli pa, kolikor bi zreti hotela. Malo stradanja časih samo pomaga. Piti pa se naj živinčetu večkrat ponudi, najbolje studene vode. Skrbeti je tudi za čisti, zdravi zrak v hlevu, pregorko ne sme biti v njem. Kedar sumimo, da je žival okužena, treba jo takoj od drugih živinčet pi'ezapreti. Sploh pa se ravna po kakšinosti bolezni, katera se je živali letila. Odsvetujemo pa rabiti sredstva, s kater;mi žival samo mučimo, pa jej nič ne pomagamo, pogosto še prav škodujemo, čudno le je, da se jih ljudje tako čestokrat še poslužujejo, na priliko, če konju, ki jesti neče, kraste na nebu z žarečim železom žgejo, ali če se ga loti kolika, mu žganjice ali celo trpentinovca po hrbti razlijejo in užgejo, ali pri dozdevnem zadr-žavanji scavnice kobili v sramnico popra naspo, konjem, če jih očesa bolijo, tretjo trepavnico porežejo. To je golo mučenje živinčet. Posebno svariti moramo proti vlivanju tekočina-stih zdravil živali zboleli skoz nos in gobec. Mnogo živinčet je vsled tega uže poginilo, ki bi bila brez neumnega vlivanja dobro okrevala. To se goli rado konjem, zlasti če se jim po tem takem nerazkrojljivih tvarin zaleti v sapnik in pljuča; smrtonosna pljučna vnetica je gotovi učinek takega nespametnega postopanja. Marsikateri posestnik, ki ne ve, zakaj mu je žival zbolela, rabi vsakojakih zdravil rekoč: če ne pomaga, pa tudi ne škoduje. To je zelo kriva misel, pogosto še pa zelo neumna; na primer: večkrat je zelo malo puščanje na žili smrt povzročilo, zatorej je povprek bolje zboleli živali nobenega zdravila dati, kakor pa nevednemu mazaču dovoliti, da dela, kar hoče. Živinoreja na Kranjskem. Spisal Fr. Povše. (Dalje). V primeri z drugimi deželami je naša dežela nekoliko manj ugodno zastopana v tem oziru. Tako na priliko je v Niže-Avstrijskem na 100 prebivalcev 55 glav govedi v G"ra'J'e; » » 100 - 49 » na Tirolskem „ 100 „ 52 ,. ,. na Koroškem ,, 100 ,. 70 ,. „ na Kranjskem „ 100 ,. 46 „ „ V nadaljni tabeli hočemo to na drobno razdeliti po okrajih, da bode razvidno, kateri okraji imajo najmočnejšo, in kateri najrevnišo govedorejo, kateri naj bi tedaj pomnožili govedorejo, namesto da se vkvar-jajo s pridelovanjem žita, katero je v tako slabi ceni. Skupno Število Na 100 .i \ ''11 Okraji število govede prebivalcev p i euiv cii-cev toraj pripada I. Brdo...... 8801 2^759 38 Kamnik..... 10196 16320 62 Kranj ..... 11734 22776 51 Tržič...... 2255 5911 38 13160 23607 55 Radoljica .... 12032 19565 61 Kranjska gora . . 3904 6615 59 Okolica Ljubljana . 20416 39228 52 Mesto Ljubljana . . . 935 26284 — Litija ..... 10225 22428 45 II. Zatičina..... 7939 12518 63 Trebno ..... 581 a 10084 57 Rudolfovo .... 10059 26040 38 Žužemberk .... 4754 10369 45 Mokronog .... 5400 14457 37 Radeče..... 3926 8999 43 Krško..... 5366 15915 33 Kostanjevica . . . 4101 11652 35 Metlika..... 10026 12071 83 Črnomelj .... 5335 17817 35 Kočevje..... 13348 20331 65 Ribnica..... 5916 12508 47 Velike Lašče . . . 5351 8955 59 III. Vrhnika ..... 8926 14829 60 Logatec..... 6601 14045 46 528 S 9247 57 Postojna .... 5093 12277 41 Bistrica..... 3948 10502 37 Senožoče .... 2684 6674 40 Vipava ..... 5454 12050 45 Idrija ..... 6158 14410 42 Iz teh številk razvidi se, da je v primeri številu prebivalcev najmanj govedi v okrajih: Črnomelj, Ru-doltovo, Kostanjevica, Krško, Bistrica, Tržič, Brd, Mokronog, Idrija, Postojna, Senožeče, sploh pod srednjo številko cele dežele, katero pa daleč presezajo okraji: Kamnik, Radolica, Zatičina, Kočevje, Lašče, Vrhnika, Lož, Kranjska gora, Loka, Trebno. To so pa tudi okraji, kjer je še precej povoljno stanje, kmetovalcev. Najnižjo število govedi imajo okraji: Črnomelj, Kostanjevica, Krško, Rudolfovo. Temu vzrok je, da ondi prevaguje trtoreja, a vsem tem sme se trditi, da prav v teh okrajih gospodarstva zelo hirajo, ker trtoreja jim neredno in revno donaša prihodke, živine pa imajo le malo. Zato bi prav tem okrajem bilo želeti, da bi se bolje poprijeli govedoreje. Poleg govede (225.144 glav) ima Kranjska še sledeče druge živali, in sicer: 21.975 konj, 67.431 ovac, 15.636 koz, 79.134 prešičev, kar nam zopet dokazuje, da je na Kranjskem najbolj govedoreja zastopana, ko se na priliko Primorska peča bolj z ovčjerejo, posebno pa Istra. Na 1000 glav govedi pripada v I. pokrajini 108 konj, 336 ovac, 247 prešičev, v II. „ 86 „ 194 „ 447 v III. ,. 96 „ 492 „ 404 v vsi deželi 97 „ 298 „ 351 Iz tega moremo presoditi, da se kranjski kmetovalci najbolj z govedorejo in svinjerejo pečajo, vsaj pa le v izvožnji govedi iu prešičev imajo nekaj dohodkov, ko žita le malo pridelajo in se jim še to slabo splačuje. V primeri /, drugimi deželami kaže se Kranjska, da ima dovolj razvito skoro močno govedorejo in prav močno svinjerejo. To nam pojasnuje sledeča tabela: Pripada na avstr. □ miljo na 100 prebivalcev v vsi Avstriji na Kranjskem v vsi Avstriji na Kranjskem govedi . . konj . . • ovac . ■ koz . . . prešičev 1423 270 963 187 489 1243 121 372 86 437 367 70 248 48 126 467 45 140 32 164 Precej razvita je konjereja, posebno V pokrajini gorenjski, kjer znaša 17% od skupne svote govedi, v dolenjski pokrajini le 8'd%, v notranjski pokrajini 9 5%. Najmočnejša je konjereja v okrajih: Radoljica, Kamnik, Kranj, Krško, Ljubljana in Rudolfovo. Najmočnejšo svinjorejo imajo okraji: Rudolfovo, Krško, Kostanjevica, Mokronog, Metlika. Okraja Krško in Kostanjevica imata celo večje število prešičev od govedi. Temu povod je pa vsakako, da pridelujejo ti okraji dokaj koruze in krompirja, s katerim spitajo prešiče. za katere vsaj nekaj skupujejo, ker jih iz-vožnja z drugo surovino zarad pomanjkanja železnic premnogo stane. Dokaj manjša je pa svinjereja v gorenjskih okrajih, kjer tudi pridelki iz njiv navadno le govedi pridejo na korist. Najvažniše podučljive posledice pa moremo izvajati iz primerjenja številk, katere nam podaje sledeča tabela in iz katerih je mogoče presojevati, v koliko kranjska govedoreja zadostuje pravilom umne živinoreje, na prilik^, kako je s številom za pleme odločenih bikov, a kaki razmeri je število krav, volov mladine itd. Pripadajo v okrajih na enega bika na skupno število govedi i a skupno število govedi na 100 mladih volov na 100 krav I. Gorenjsko . . Okraj Brdo . . . „ Kamnik . . „ Kranj . . . „ Tržič . . . „ Loka . . „ Radoljica . . „ Kranjska gora Okolica Ljubljana . Mesto Ljubljana Litija..... II. Dolenjsko Okraj Zatičina . . „ Trebno . . „ Žužemberk . „ Rudolfovo „ Mokronog „ Radeče . ,, Krško . . . „ Kostanjevica „ Metlik% „ 9'6 % „ 12 3% „ 18-8% „ 3'9 /o n 27 9% „ 30"9% „ 18*4% „ 27 9% „ 39-8% „ 35-5 % „ 25-8% „ 33" l1% „ 31-7% „ 29-1% „ 4M% „ 43-9% „ ^2.3% n 14-8% „ 22-2 % „ 24'1% „ 22-0% 29-5% 30-8%, 20-5 % 23-9 % 20-4% 23-2 % 20-0"',, 24-7% 38 0% mlad. 39-2 % „ 34-4% „ 38 0% „ 39'2% „ 38-3% „ 37-7% „ 48 3% „ 36-7 % „ 21-9% „ 38-9% „ 35-5% „ 47-1% „ 40-4% „ 27'1 /0 „ 333% „ 3 7'2 "/o „ 35-9% „ 36" l "/o „ 38-1% „ 30'0% ,, 29'77„ „ 2'3'2"/0 „ 43-1% 39-9% 43'6°/o 842'7o 32-87» 35-4 % 33-5% 24-8 "/„ 36-97« 35-9% 33-6 % 36-3'V0 57% mlad. voličev 79" 50 52 65' v »"/o >% ■7, 47% 43% 62% 56% 677» 66% 52% 12770 67"/» 29% 4570 65% 36% 397o 30"/o 34% 41% 127% 1077« 54% 105% 46% 45"/» 52% 34% 61% 497o 13°; 52' 10 11 n i) ti n n JI ll n H ii 11 » ii 11 11 n 11 n ii n » ii n ii n Iz teh številk zanoremo piav natančno presoje- ker so Vati razmere govedoreje na Kranjskem, posebno pa, hodno številke vseh okrajev navedene, potreba, kajti v vsi deželi šteti 357,, telic 36% i, 29°/« „ 33 /0 ,, 33 /« „ 34% „ 31% „ 48% „ 39 /0 „ 9 /o 11 37°/0 „ 357» i, 41% „ 37% „ 24% » 36% „ 39"/« n 40% n 38% n 48% „ 30"» „ 28% „ 29"/« „ 427» „ 407« „ 407» „ 1057» ,, 32 /» „ 22 /« „ 20% „ 16% „ 277« „ 31% „ 27% „ 33 /« „ kar je neob-biki zadosto- vali bi popolnoma številu krav, namreč za 74 krav 1 plemensk bik. A vse drugače je ta prevažna razmera v marsikaterih okrajih, ki imajo veliko pomanjkanje na plemenskih bikih. Najslabše je v tej razmeri priskrbljen okraj črnomaljski, kjer je za 350 krav en bik, potem okraj Lož z 297 kravami, „ Vel. Lašče z 288 „ Bistrica z „ Kočevje z „ Trebuo z „ Postojna z „ Kadeče s „ Senožeče s „ Mokronog s „ Litija s „ Metlika s „ Krško s „ Ribnica s Vsi ti okraji tedaj nikakor ne zadostujejo poglavitnemu pogoju umne in vspešne govedoreje, ker na Švicarskem, ki more vsem drugim deželam služiti v izgled glede govedoreje, določuje posebna deželna postava, da za vsakih 80 krav mora biti priskrbljen en plemensk bik in da mora za to skrbeti sleherna občina. Pa vzemimo, da se določi en bik za 100—125 krav, razvidno je, da tej razmeri zadostujejo večinoma le okraji na Gorenjskem izvzemši okraj litijski, večinoma pa okraji na Dolenjskem in Notranjskem ne, kakor nam zgoraj navedene številke dovolj jasno spri-čujejo, da je v celi deželi le 14 okrajev, ki imajo manj od 100 krav za enega bika. Idrijski okraj je v tem oziru najboljše preskrbljen, ker za 19 krav je en bik. Navada je namreč v tem okraju blizo enako kakor v sosednjem primorskem okraju Cirkno, da spuščajo zelo mlade bike, katere potem režejo in za vprego porabijo, a prav to je tudi pomanjkljivo, ker niso plemenjaki dovolj razviti, toraj tudi čvrste govede ni pričakovati. Naj toraj poklicani krogi, ki imajo nalogo in dolžnost, varovati interese kmetovalcev in pospeševati njih blagor, delujejo na to, da se ta razmera zboljša, vsaj bo sleheni priznati moral, koliko pripomore pravilnost vplemenenja k napredku govedoreje, kakor nam to kaj jasno dokazuje uredba cesarskih žrebčarskih postaj, katerim se imamo v prvi vrsti zahvaliti, da je naša konjereja tako lepo napredovala. Najrevniše je v tem oskrbljen okraj črnomeljski, kjer je itak jako revna živina. Ali moremo potem pričakovati zboljšanja, ako se rabi za pleme junec, ki je slaboten in poleg tega ima služiti za tako veliko število krav. Ali je potem čuda, da tožijo gospodarji, da se krave ne obrejijo ? Ali ni to za gospodarja velika škoda, da mora kravo po trikrat,, celo večkrat dope-ljavati k juncu in da se mu krava za več mesecev zakasni v teletenji, tako da včasih po 2 leti preteče, predno teleti. Kolika zguba na mleku, tako da je taka krava v pravo škodo gospodarju, ker žre zastonj, ne da bi gospodarju dajala najmanjšega dobička. Poleg potrate časa, katerega zgube hlapci, ko ponovljeno vodijo krave k juncu zgubi tedaj gospodar kaj veliko na dohodku. To naj bi naši gospodarji prevdarili, morda bodo spoznali, kolike važnosti je za vspešno govedorejo, da je dovolj dobrih ter sposobnih plemenskih juncev priskrbljeno. Pravo domoljubno dolžnost bodo izpolnile naše kmetijske podružnice, če dosežejo s svojim vplivom, da se občine prepričajo o tej pre-važni zadevi, ter da občine same sklenejo skrbeti za to. da se v občini nastavi toliko plemenskih juncev, kolikor jih je treba, in sicer računši po 100 krav za enega junca. S tem, da se dotičnemu gospodarju iz občinske blagajne prizna kaka mala podpora, našli se bodo gospodarji, ki bodo redili bike in naj v obšir-nišili občinah »e za to skrbi, da se za posamezne vasi tako priskrbi, da ne bodo imele predaleč do plemenskih postaj, ker s tem bo prihranjeno dokaj potrate časa in gotovo je tudi, da nič kaj ne ugaja obrejenju izredno daljna gonja krave. Kmetijska družba pa naj blagovoli posebno navedenim okrajem, ki imajo toliko pomanjkanja plemenskih juncev, pomagati, ker tam je treba najprvo prihiteli v pomoč, kjer je sila najhujša. Pa tudi na kakovost ali dobre lastnosti plemenskih bikov bi morali naši gospodarje dohaj več skrbeti, ker nikdar ne smemo pozabiti, da od pokveke ni pričakovati kaj prida blaga! (Daljo prihodnjič) 0 zakaj evanji vina z žveplom. Spisal R. Dolenc. (Dalje in konec.) Da je zakajevanje vina z žveplom nepotrebno ter kar naravnost zavrgljivo, to spričujejo nam prvi kle tarji na svetu, Francozi in Nemci. Nikdar ne bode Francoz ali pa Nemec svojih zdravih vin z žveplom zakadil, zakaj bi se moralo toraj drugod zakajevati ? Zakajevanje vina z žveplom bi moralo iz zdravstvenih ozirov kar naravnost proti kazni prepovedano biti. Se ve da kontrola ni mogoča skoraj, in zato tudi kazensko postopanje proti dotičnikom ne. O vse kaj druzega velja o zakajevanji uže zbolelega vina. Za taka postane žveplo zdravilo, katero je pa le z ozirom na korist pridelovalca gospodarsko opravičeno, nikakor pa ne sanitarno, z ozirom na po-vživalca. Ako je na primer grozdje tikoma pred trgatvijo močno po toči poškodovano bilo, ali ako je grozdje izpod snega pobrano bilo, prej kakor se je do dobrega posušilo; potem ima iz takega grozdja napravljeno vino kaj rado to neprijetno lastnost, da v barvi močno nateguje, da se znabiti še čisto nič uči-stiti noče in da po pretakanji črnikasto postane. Taka vina lepa čista ohraniti je pač prav, da jih v močno zakajeno posodo pretočim o. To pa ne takrat, kedar jih iz kipelne kadi, torej izpod tropin v sod pretakamo, ampak takrat, kedar jih vprvič iz soda v sod presnemamo. Povdarjati pa morem še enkrat, da je tako zakajevanje le ie, gospodarskega obzira pridelo-valčevega opravičeno, nikakor pa ne iz zdravstvenega. Zakajujejo se tudi iz gospodarskega ozira lahko drugače zbolela vina, da jih kolikor moč ozdravimo, to je, ohranimo. Iz zdravega grozdja pravilno napravljeno in pravilno oskrbovano belo vino — črno se uže celo ne sme zakajevati, ker sicer barvo zgubi — ni nikdar zakajevati potrebno. Pravilno napravi ter oskrbuje se pa navadno belo vino tako-le: V krajih, kjer so vinogradi v soldanastih — laporastih — zemljah zasajeni, in kjer povživalci vina zagatnost v njemu ljubijo; stori se pač pravo, ako se beli mošt s tropinami vred dva ali k večemu tri dni kipeti pusti, kajti sicer se ono pri pretakanji, toraj tudi pri prodaji v prvem letu prav rado grdo skali. Ako se grozdje obroblja, floseže se, se ve da veliko finejši vino, kakor pa, ako se to opusti. Kjer so pa vinogradi v nelaporasto, marveč kremenčasto zemljo zasajeni, in kjer povživalci vina za zagatnost v njem ne marajo, ni potreba mošta s tropinami vred kipeti pustiti, kjer se misli vino starati. Stara, na tropinah pokipela bela vina so kaj 252 d 253 » 228 233 n 172 163 H 165 r 168 n 159 7} 155 r 154 n neprijetnega značaja. No. ako smo jili pa vrh tega še z žveplom zakajevali, so pa kar škandalno slaba. K pravilni obravnavi vina v kleti spada pravočasno in prav izpeljano presnemanje ..ali pretakanje. Tri mesece po trgatvi presneti se more vino v prvič, to pa tako, da pride v kar le mogoče veliko dotiko z zrakom. Prav se stori, ako se v poslednji namen pipa, skozi katero vino v podloženo posodo teče, s škropilnico previdi tako, da vino teče v dosti tanjkih curkih. Sod, v katerega se vino presnamlje, ne sme čisto nič zakajen biti, ampak le popolnoma čisto opran. Meseca marca presneti se more vino vdrugič, to pa uže z manjšo dotiko zraka. Kaj prav se stori, če se pred drugim presnetjem vino s pomočjo že atine učisti, in ako se čistila nekoliko žganega sladkorja (kolour) in prav malo glicerina doda. Oboje pripomore k popolnejšemu čiščenju, razun tega pa tudi k lepši, osobito pa bistrejši barvi in bliščobi. Na sod 20 hektolitrov zadostuje za čiščenje 15 tablic želatine, kateri se doda pol litra žganega sladkorja, to je. ko-leurja, in le en sam pitni kozarec glicerina. Zgani sladkor, kakor tudi glicerin, so pač zdravju popolnoma neškodljive snovi. Meseca junija presneti se mora vino v tretjič, in pred trgatvijo v četrtič. Obakrat pa s kar le mogočo majhno dotiko s zrakom, najboljše s sesalnico. Tako brez vsega zakajenja z žveplom narejeno in obravnavano vino razvija se do svoje popolnosti, in veselje, da, prava slast je, vživati ga. ne da bi se pri zmernem vžitku glava razpočiti hotela, Proč torej s pro-kletim žveplom! Kako osat pokončavati. Zastran osata velja povprek, kakor o plevelih; močno se pomnoževa časih, a zopat časih zelo malo. Zoper osat (Carduus arvensis L.) pomaga zraven modrega kolobarenja le nož in motika. Hladna spomlad pospešuje osatu rast, čeravno sicer potrebuje mnogo toplote, kajti med tem, ko hladno vreme zadržuje rast kvišku, poganja osat temveč korenov v zemlji. Ako tedaj mladi osat posekaš, opazoval bodeš kmalu, kako zaporedom mladi osati iz tal prodirajo. Močni koreni osatovi so časih l-75 metra dolgi in neumorno poganjajo. Če prav jih '/s metra pod zemljo prerežeš, poženejo ostanki iz nova; vendar jim človek more do živega. Večkratno izbadanje, porezavanje s plugom jih sčasoma oslabi, da ne morejo rasti. Dobro dete-Ijišče očisti zemljo osata, ko bi ga poprej tudi veliko na njivi bilo. Plevel sicer požene, pa se ne more na svetlem obrasti, nareja listkov, pa cvetja ne. Naposled vsa rastlina onemoie; isto velja tudi o lucerni. Izpodbadati osat pa moramo mogoče pozno, da sadež dovolj vzraste, predno more osat novih izrastkov pognati, v tem slučaju ga zatem sadež njivski zaduši. Najvažnejši pomočki osat pokončati so naslednji: Njiva dobi okopavnih sadežev, ki se vrstoma obdelujejo; ogršica z enakim obdelovanjem med vrstami. Paziti je na krompirišče, da preveč osata ne požene. Sejati deteljo o pravem času in kolobaru tudi pomaga; isto velja o dveletnih deteljiščih s travo pomešanih. Kjer ne vrstijo detelje v kolobar, morajo časih nekaj krmskih rastlin vmes sejati. Za zimino namenjene njive naj dobro ozelenijo, predno jih podorjemo. Str-nišča jarinam odločena pa je treba hitreje ko mogoče izprašiti. Ko so ozelenela, treba jih je zopet plitvo in pred setvijo globoko izorati, to pa še, predno zima nastopi. Kdor plitvo in za tem globoko oranje ozele-nelih njiv ponovi, ta bode plevela dobro očistil svojo njivo in tudi osata ne bode več, zlasti mladega ne. Pri sejanji jarin stori se največ pregreškov, ki potem plevel pospešujejo. Spomladi izpodbadajo v ziminah stari osat in pipljejo mladi; v jarinali pa se to ne sme goditi prerano, vendar natančno, vselej 2 do 3 palce globoko. Marljivo pokončavati moramo tudi osat, nahajajoči se ob stezah, na sipah, kompostnih kupih itd., kajti sicer bode veter osatovo seme daleč na okrog raznašal. „Gosp. Gl." Kmetijske novice in izkušnje. Krota, koristna žival. Najkoristnejše med živali enake vrste so nam brez dvojbe žabe krastače ali tako imenovane krote, med katerimi se najpogostejše vidi navadna krastača (gemeine Krote Bufo cinereus). Ponoči prileze izpod kamenja, drevesnih dupel in drugih skrivnih kotov, da si poišče hrane, ki obstoji iz žužkov, polžev in črvov. A ravno krote so pri nekaterih ljudeh najbolj razvpite in zaničevane živali. Pravijo, da so strupene, pa je zategadel na ostre kole in droge nabadajo. Krote so namreč one živali, na katere se vraže in coprnija najtrdneje zaslanjate in marsikdo misli v svoji nespameti, da je opravil Bog si ga vedi kako dobro delo, ako je kroto prav polagoma k smrti trpinčil, jo po tem na oster kol nataknil in svojo izvršeno rabeljsko delo blizo kake ceste ljudem na ogled postavil. — No. to je res da so krote grde postave, njih hoja je okorna, koža neprijetne barve, pokrite so z gnjusnimi bradavicami, imajo zopern duh in vrhu tega potijo iz bradovic nekak bel. jedek sok, ki pa ni škodljiv, kakor mislijo nekateri. A ravno te grde živali so nam zelo koristne, kakor smo uže poprej omenili. ker pokončujejo škodljive žužke in drugi požrešni mrčes. Pametni vrtnarji krot ne preganjajo, marveč si prizadevajo, da si jili še v večem številu pridobe in še celo za denarje jih kupujejo, da ji o po vrtih in to še posebno po gorkih gredicah (mistbeteljnih) hodijo, pa tudi v rastlinjak je spuščajo, da jim različni škodljivi mrčes, ki drage, z velikim trudom obdelane rastline objeda, polove in podavijo. Tu naj omenimo posebno praktične in iznajdljive Angleže, kateri si krote celo iz Francoskega kupujejo in naročajo. Gotovo ne bi dali niti počenega groša za te živali, ako ne bi bili preverjeni, da jim ravno po teh žabah toliko gotovega dobička dohaja. Dasiravno si naši kmetovalci ne bodo še tako kmalu krot kupovali, vendar se pa naj uže zgodaj na to gleda, da se te mirne in koristne, čeravno grde živali, ne preganjajo in zatirajo. O gnojenji travnikov. Zelišča po travnikih, kakor vse druge rastline, srčejo živež iz zemlje po koreninah, zlasti večidel pe-pelnatega živeža in gnjilca imajo iz zemlje. Zato se mora na to gledati, da gnojenje res do korenin pridd. To se doseže z gnojem, ki je droben in se lahko razdeli v male drobce, da dez njegove živežne delce lahko razgreši in pod zemljo spravi. Nerazgrešljivi ostanki pa se morajo naglo v prst spremeniti in se pri vrhu korenin s prstjo zedinijo. Iz tega je samo po sebi očitno, kateri gnoj da je najboljši in najbolj naraven za travnike, namreč vsi odpadki ali odtrebi od živine, trda in tekoči. Tako je od začetka sveta živina sama gnojili travnike, odkar so bili pašniki in živali, ki so se po njih pasle. Ze davno je znano, da koščena moka, pepel, gvano, travnike prav hitro in koristno ugnoje. To pa ravno zato. ker te reči so gnojnine (gnojne tvarine), ki rade v male drobce razpadejo in se lahko razgre-šijo. Travniki tedaj za gnojenje potrebujejo le samo golega živalskega gnoja, brez stelje vmes. Ob kratkem rečeno: Ne rezi, ne betve stelje ni treba za gnojenje travnikov. Resnica teh besed se toliko očitniše razodeva, kolikor više iz gorke globočine na merzlejše greš Kolikor na mrzlejšem in višem kraju so planinski pašniki, toliko manj jim koristi navadna stelja, in še najmanj navadna gozdna stelja, ki je naravnost škodljiva. Priprosta priprava za čiščenje nečiste studenčnice (blatnice). Nečista studenčnica, osobito pa blatnica ali rnla-kužna voda. katero morajo ljude piti in od katere večkrat mrzlico dobivajo, more se brez zidanih kapnic in precejalnikov čistiti tudi v večjih sodih. * Izkoplje se v zemljo jama, v katero se deneta dva večja soda brez gornjega dna tako, da manši stoji v večjem. Manjši sod se od zunaj in od znotraj večji sod samo od znotraj nekoliko ožge in dobro zasmoli. — Manjši sod se v večjega tako postavi, da med spodnjima dnoma in med dogami obeh sodov ostane nekoliko presledka, kateri se do primerne višave z dobro izpranim peskom in nad peskom z ogljem zasuje. V dogo vnanjega (večjega) soda in dno notranjega (manjšega) soda izvrtajo se male luknje. Skozi te luknje vnanjega soda teče nečista voda v zgoraj omenjeni, z ogljem in peskom napolnjeni presledek, kjer se očisti in potem skozi luknje na dnu v notranji sod doteka. Soda se morata zategadelj ožgati in zasmoliti. da voda nima okusa po lesu in da les dalje časa ne segnije. Sredstvo proti ovčjim grintam. Najboljše sredstvo, grinte na ovcah ozdraviti je kopanje ovc v 30 do 40 stopinj topli vodi. kateri se doda na vsakih 100 delov vode 1 del karbolne kisline. Čez 14 dni naj se kopanje še enkrat ponovi. Kar-bolna kislina je v vsaki lekarni za dobiti. Kake lastnosti naj ima stelja. 1 Stelja sploh bi prav za prav ne smela biti surova. vlažna ali mokrotna, ampak suha, dobro izsušena. Kajti če ima več vlažnosti ali mokrote stelja uže sama na sebi, manj je zamore v hlevu na-se vleči. Ni toraj dobra tako imenovano kleščje ali sekana stelja od smrečja, jelovja in druzega surovega vejevja. (Še ve. da težko se je tega ogibati zlasti na spomlad in poletje, kedar ni več praproti in druzega suhega na-stelja.) 2. Vsakoršna stelja, ki je daljša, naj bi se na kratko razsekala, ker tako več vlažnosti povživa in lože je potem gnoj kidati. Za gnoj, ki se ima rabiti za travnike, naj se jemlje le prav drobna stelja. kajti debela stelja se mora zopet pograbiti in toraj travniku malo koristi. Debela stelja je za podoravanjf, posebno pri mastni in ilovčasti prsti. 3. Stelja mora biti lahko trohljiva, da hitro strohne in se sprsteni. Le tako zares gnoji in koristi, 'brez tega bi malo teknila. Marsikatera stelja prav težko in počasi trohni in prsteni, kakor pezdirje, žaganje, bukovo listje, naštel iz logov in senčnih krajev itd. Da se take reči lože v gnoj spreminjajo, jih je treba v kupih nekoliko namočiti; najbolje se to zgodi z gnojnico ali s kakimi pomijami ter z zblojeno vodo, potem pa se puste, da se nekoliko ugrejejo in sparijo, ali ustoje. Po okoliščinah se utegne enaka stelja nekatere mesece ali tudi leto in dan tako goditi. Kup se s tem sicer zniža, gnojilne moči njegove pa zato ne bo manj, temuč bo še boljša. Ozir se mora tudi imeti, da na nekaterih njivah se gnoj prej po-vžije, kakor na druzih, kjer včasi prav počasi prsteni. Na to okoliščino je tedaj tudi treba gledati, kedar steljo napravljaš. kolikor namreč ti je moč. Sota in prst iz trohnine kot stelja. Drobno stolčena in dobro posušena šota sicer nima toliko notranje tečnosti, kakor slama, zato pa prav veliko mokrote na-se vleče, gnoj dober ohrani, rahlja zemljo. Ta tvarina je torej vselej prav dobra stelja. Ravno tako je s tisto ledinsko puhlico, ki se naredi iz razne rastlinske segnjite šare, ali s prstjo, ki je s tako puhlico močno namešana. Vse take reči so po nekaterih krajih v obilnosti in se prav s koristjo za steljo rabijo. Planinski plevel. Po zanemarjenih planinah velikrat planinska zelišča in rastlinstva z raznoterim dračjem preprežejo obširne prostore. Zmiraj dalje sega trnje in bodičevje in taka goščava je zadržek, da ni ne izdatne paše, niti se gozd more zarediti. Uže za planinsko obdelavo bi bilo treba, da se šara potrebi, in se, kakor sicer kleščevje na drobno razseka, na kupih posuši in vleže. Tudi koprivje okrog planšarij se utegne koristno za steljo rabiti. Pomniti pa je, da planinska zelišča in drugo enako rastlinje prav počasi trohni; torej ni kaj pripravno za gnojenje travnikov po visokih in mrzlih krajih, toliko boljše pa so te reči za podoravanje na njivah, katere s svojo obilno tečnostjo kaj dobro gnoje. Tržne cene. V Kranji, 11. oktobra 1886. Na današnji trg je došlo 91 glav goveje živine in 144 prešičev. gl.jkr si kr. Pšenica, hektol. . . 6 50 Ajda, hektol. . . . 4 55 Rež. „ . . 5 20 Slama, 100 kil . . 1 80 Oves „ . . 292 Seno. , . . 2 10 Turšica „ . . 5 52 Špeh. fr. kila . . . — 56 Ječmen „ . . 4,80 Živi prešiči, kila . . — — V Ljubljani, 13. oktobra 1886. Povprečna cena. Pšenica, hektol. Rež „ Ječmen „ Oves „ Soršica „ Ajda „ Proso „ Koruza „ Krompir, 100 kil Leča, hektoliter Grah Fižol „ Gov. mast, kila Svinska mast „ Špeli, fr. „ „ prek. " Trg Magaz. kr. Ik kr. 6 82 7 73 4 87 6 30 4 06 4 90 2 76 3 2u — —} 6 80 4 22 5 10 4 55 5 10 4 71 5 30 2 59 - — Sur. maslo, kila Jajca, jedno. . Mleko, liter . . Gov. meso, kila Telečje meso, „ Prešič. meso, „ Koštrun „ Kuretina, jedna Golobje, jeden . Seno, 100 kil . Slama, „ „ Drva, trde, sež. „ mehke, „ Vino, rud., 100 1. „ belo, „ Trg gl. kr. Magaz gl. : kr. 90 — — 2- -!64; — 54 — 62 30 — 45 -18 2 50 2 50 6