120 ZDRAV VESTN 2002; 71
goškim delom, publicistično dejavnostjo in z obsežnim znan-
stvenoraziskovalnim delom poenotila neonatološko doktri-
no v Sloveniji. S tem je omogočila dviganje ravni medicinske
obravnave nedonošenčkov in bolnih novorojencev v Slove-
niji na evropsko raven.
Čeprav je zadnja leta v pokoju, profesorica Konjajeva redno
vzdržuje stike s pediatrično stroko in nadvse aktivno sodeluje
na naših strokovnih srečanjih ter v sekciji SZD s svojimi kolegi
upokojenimi zdravniki. Njeni učenci smo veseli, ko jo srečuje-
mo čilo in mladostno, vedno iskrivega in neuklonljivega du-
ha, ki je bil in je zanjo tako značilen vse njeno dinamično živ-
ljenje.
Zato ji iz srca želimo – še na mnoga lepa in aktivna leta!
PETER BORISOV –
OSEMDESETLETNIK
Viljem Brumec
Prof. dr. Peter Borisov, upokojeni redni profesor zgodovine
medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani, specialist gine-
kologije in porodništva, je praznoval delovno zavzet svoj vi-
soki jubilej. V desetletja trajajočem ustvarjalnem delu najde-
mo njegove zapise, znanstvene in strokovne izsledke v doma-
čih in tujih strokovnih revijah, časopisih in samostojnih publi-
kacijah, beležimo pa tudi aktivno sodelovanje na številnih do-
mačih in tujih kongresih in simpozijih.
je bil habilitiran za izrednega, l. 1985 pa za prvega rednega
profesorja zgodovine medicine. Od leta 1976 je obnavljal in
razširil dejavnosti Inštituta za zgodovino medicine Medicin-
ske fakultete v Ljubljani, bil njegov predstojnik ter v njego-
vem okviru ustanovil medicinski muzej. Na inštitutu je delo-
val do upokojitve l. 1990. Tudi po upokojitvi ne miruje.
Jubilantov bogati opus je v skopem obrisu težko predstaviti.
Je ob Ivanu Pintarju (1888–1963), prvem predavatelju zgodo-
vine medicine na Medicinski fakulteti in ustanovitelju Inštitu-
ta za zgodovino medicine, najpomembnejši zgodovinar me-
dicine, zlasti strokovnjak za razvoj porodništva in ginekologi-
je. Njegove samostojne publikacije so pomemben prispevek
k raziskavam slovenske kulturne zgodovine. V njih izrisuje
podobe mož in žena, njihova dejanja in prizadevanja ter insti-
tucije, ki so izoblikovale plemenito izročilo slovenskega zdrav-
stva in zdravništva, njihova prizadevanja za zdravje, diagnosti-
ko, prevencijo in socialno vpetost bolezni in bolnika. Doslej
je samostojno objavil: Od ranocelništva do začetkov znanstve-
ne kirurgije na Slovenskem (1977), Pregled razvoja medicin-
ske miselnosti in odkritij, 1. in 2. del (1980), Zgodovina medi-
cine (1985), Kratek pregled zgodovine stomatologije (1986),
Univerzitetni klinični center v Ljubljani, njegov nastanek in
razvoj (1986), Uvod v zgodovino stomatologije (1990), Gine-
kologija na Slovenskem od nastanka do 80. let 20. stoletja
(1995).
Kot avtor je sodeloval od l.1978 pri sestavljanju Medicinskega
terminološkega slovarja, od 1. 1977 sodeluje pri pisanju me-
dikohistoričnih člankov za Enciklopedijo Slovenije in je od
leta 1980 član uredniškega odbora za medicino, od l. 1979 je
pisal za Enciklopedijo Jugoslavije, sodeloval je pri Slovenskem
biografskem leksikonu (12., 13., 14. zvezek). Sicer pa je objav-
ljal v številnih domačih in tujih strokovnih revijah, časopisih
in zbornikih (Zdravstveni/Zdravniški vestnik, Medicinski raz-
gledi, Farmacevtski vestnik, Liječniški vjesnik, Acta Chirurgica
Iugoslavica, Acta historica med. stom. pharm. vet., Zbornik za
zgodovino naravoslovja in tehnike, Zgodovinski časopis, ISIS,
Wiener medizinische Wochenschrift in še bi lahko našteli).
Od leta 1977 je aktivno sodeloval na vsakoletnih kongresih in
znanstvenih sestankih Zveze društev za zgodovino zdravstve-
ne kulture Jugoslavije, na kongresu Deutsche Gesellschaft für
Geschichte der Medizin, Naturwissenschaft und Technik v Co-
burgu (1978), na Kongresu zdravstvene kulture podunavskih
zemalja v Novem Sadu (1975), 1985 na Congresso nazionale
della societa Italiana di storia della medicina v Padovi, na Pin-
tarjevih dnevih in v Zborniku referatov ob 50-letnici Inštituta
za zgodovino medicine in 100-letnici bolnišnice na Zaloški
cesti v Ljubljani (1995) itn.
Leta 1982 je bil odlikovan z redom dela z zlatim vencem, 1999
pa je prejel priznanje Združenja ginekologov in porodničar-
jev Slovenije.
Jubilant je ohranil do danes svojo vitalnost, ki ga krepi ljube-
zen do vsega lepega, glasbe, literature in likovne umetnosti.
Iskreno mu čestitamo in mu želimo, da bi svoje izjemno ust-
varjalno delo prav uspešno nadaljeval tudi še v mnogih pri-
hodnjih letih.
PRIM. DR. VELIMIR VULIKIĆ,
DR. STOM. – SEDEMDESETLETNIK
Franc Štolfa
Po rodu Črnogorec se je rodil v Peći na Kosovu 9. aprila
1931. Vpisal se je v vojaško šolo v Beogradu. Ko se je šola
preselila v Šentvid pri Ljubljani, se je z njo preselil tudi Veljko.
Živi v Domžalah, kjer si je ustvaril družino. Z njemu svojsko
Rojen je bil 27. 11. 1921 v Ljubljani, kjer se je kot srednješolec
februarja 1942 vključil v narodnoosvobodilno vojno. Istega
leta je bil deportiran v koncentracijski taborišči Gonars in ka-
sneje v Monigo di Treviso. S presledki je bil v okupatorjevih
zaporih do l. 1945. Medicino je študiral v Ljubljani. Med študi-
jem ga je ponovno hudo udarila usoda: med l. 1952–54 je bil
zapornik na Golem otoku, čeprav ni bil član komunistične
partije, le sin ruskih emigrantov. Brezčutni uničevalni stroj ga
ni pogubil in uklonil, ostal je visoko moralen, pogumen in
pokončen. Leta 1954 je diplomiral in nato služboval kot zdrav-
nik splošne medicine v Ivančni Gorici. Leta 1961 se je v Ljub-
ljani specializiral iz ginekologije in porodništva. Kot gineko-
log je sprva služboval na kliniki za ženske bolezni in poro-
dništvo v Ljubljani, na ginekoloških oddelkih v Murski Soboti
in v Mariboru, l. 1962 pa je bil imenovan za vodjo dispanzerja
za ženske Zdravstvenega doma Ljubljana Vič.
Leta 1974 je dosegel naslov (prvega) doktorja znanosti iz zgo-
dovine medicine z disertacijo »Oris razvoja kirurgije na Slo-
venskem do začetka 20. stoletja in njen prispevek k razvoju
slovenske znanstvene medicine«. Naslednje leto si je pridobil
habilitacijo za naziv docenta za zgodovino medicine, l. 1980