1 DOLENJSKI LIST
Področna banka -
fja al! no?
V dneh, ko se bliža koncu razprava o osnutku zakona o bankah in kreditnih poslih, ne bo odveč, če tudi na našem področju malce razmišljamo o tem. V osnutku zakona je v 3. in 4. členu rečeno, da banke opravljajo svojo dejavnost zaradi zadovoljevanja potreb delovnih in drugih organizacij, družbeno političnih skupnosti in državljanov in da s svojim poslovanjem uresničujejo njihove interese v skladu s splošnimi družbenimi interesi. Poleg tega banke po določilih novega zakona s svojo poslovno politiko ustvarjajo naloge in smernice iz družbenega plana Jugoslavije in družbenih planov drugih družbeno političnih skupnosti v mejah in odnosih, določenih s tem zakonom. \
Po novem zakonu bodo odslej obstajale pri nas tri vrste bank: investicijske, komercialne in hranilnice. Pogoj za ustanovitev katerekoli izmed teh treh vrst bank je gospodarska moč področja, za katero je ustanovljena. Zvezna skupščina bo določila uzance (najmanjši znesek kreditnega fonda in depozita, najmanjše število delovnih in drugih organizacij in drugih družbeno političnih skupnosti) za ustanovitev posameznih izmed prej naštetih vrst bank.
Preo leti smo že doživeli reorganizacijo komunalnih bank. Ker takrat na našem področju nismo bih dovolj enotni, da bi ustanovili eno samo, močno komunalko, ki bi nekaj pomenila, čutimo po sledice tega še danes!
V dolenjskem območju so gospodarski pogoji za ustanovitev komercialne banke, ki bi lahko nudila v okviru zakonitih določil tudi investicijske kredite. Nismo bogati, zato bi bilo kar prav, ko bi poizkusili vsaj to, kar imamo, obdržati! Dosedanje izkušnje so nas nemalokrat izučile, da se od sredstev, ki jih vročimo drugam, ne vrne kaj prida nazaj!
Ko bodo v občinah Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje, ki sestavljajo dolenjsko področje, gospodarstveniki razmišljali, kateri banki bi se priključili, bi bilo prav, če ne bd pozabijali na izkušnje iz preteklosti! Odločimo se za ustanovitev bazenske komercialne banke, saj so se na Primorskem, kjer niso nič bolj bogati kot pri nas, odločili celo za dve: za eno v Kopru in za drugo v Novi Gorici!

OD 11. DO 21. FEBRUARJA
Ves čas nestalno s pogostimi snežnimi padavinami, zlnsti okrog 14.. 17. In 18. februarja. V jasnih nočeh e:;ter mraz. Nekako od 20. februarja dalje lepo vreme z mrazom ponoči.
Dr. V. M.
Novo v financiranju občin
Ljudski poslanec tovariš Ludvik Golob odgovarja na vprašanja našega uredništva o novostih v financiranju družbeno-političnih skupnosti v Sloveniji - Po predlogu zakona naj bi dopolnilna sredstva letos prejemale tudi občine Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
VPRAŠANJE:   — Tovariš Golob, občani našega področja se obračajo na naše uredništvo s prošnjo, da naj bi jim na kratko obrazložili, kaj je bistveno novega v financiranju družbeno političnih skupnosti v Sloveniji. O tem ste razpravljali v skupščini SRS med drugimi tudi Vi že decembra lani; prosimo Vas, povejte našim bralcem na kratko in zgoščeno, v čem so zajete bistvene spremembe v novem sistemu zbiranja in delitve sredstev za družbene naloge. ODGOVOR: — Novi sistem o linanciranju. družbeno političnih   skupnosti uresničuje ustavno   načelo   o pravicah družbeno-političnih skupnosti pri financiranju, oziroma način zbiranja in delitve sredstev za zadovoljevanje družbenih potreb. Glavna značilnost novega sistema je v tem, da ima vsaka družbeno-poli-tična skupnost svoje lastne
dohodke in da samostojno odloča o višini in razporeditvi lastnih dohodkov. Prav v tem se novi sistem bistveno razlikuje od dosedanjega načina zbiranja in delitve sredstev med družbeno-političnimi skupnostmi. Novi sistem ustvarja pogoje, da se višina sredstev občin oblikuje odvisno od stopnje njihovega gospodarskega razvoja, višine osebnih dohodkov občanov :n stopnje produktivnosti na njihovem območju.
Republiški zakon o financiranju družbeno političnih skupnosti v SR Sloveniji je uredil odnose med občinami, okraji in republiko ter rešil vprašanje pogojev za zagotovitev dopolni !nih sTedstev s strani republike tistim občanom, ki z lastnimi sredstvi ne morejo financirati določenih družbenih in drugih služb-
VPRAŠANJE:   — Pred , kratkim    ste    izjavili v Skupščini   SR Slovenije, da bo načelo samostojnega odločanja o uvedbi in
višini prispevkov, davkov in taks nujno moralo upoštevati   predvsem dvoje: ekonomsko zmogljivost občanov  in  stopnje prispevkov ter davkov, katere naj bi določali tako, da bodo    pospeševale rast produktivnosti  dela- Prosimo,   povejte o tem načelu kaj več in če morete, tudi bolj konkretno. ODGOVOR: — Temeljni zakon o prispevkih in davkih občanov konkretizira ustavno načelo, da je vsak občan dolžan ob enakih pogojih, ki jih določa zakon, prispevati za materialne potrebe družbene skupnosti. Ta zakon daje učinkovite pogoje za ustvarjanje in razvijanje komunalnega sistema. To je izraženo v prenosu pomembnih pristojnosti na občine. Tako na primer občine izdajajo predpise, s katerima odločajo, katere od določenih vrst prispevkov in davkov se  predpišejo in kako visoka ho stopnja posameznega prispevka in davka.
Eden izmed simbolov Novega mesta, morda to pot nekoliko drugače komponiran
(Foto: Polde Grahck)
Občine priznavajo tudi začasne oprostitve prispevkov in davkov. Skupščine občin kot usmerjevalke razvoja gospodarstva in dviga družbenega standarda na svojem območju imajo v novem sistemu vse pristojnosti, da vodijo svojo davčno politiko tako, da pri tem upoštevajo ekonomske in krajevne pogoje življenja občanov.
Dolžnost vsake družbeno politične skupnosti je, da preden predpiše prispevke in davke, pozorno oceni možnosti obremenjevanja občanov in delovnih organizacij. Po ocen v SR Sloveniji se na primer računa, da letos prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja ne bi prekoračil stopnje 17,5 odst. S takšno stopnjo prispevka se ne bo prekomerno povečala obremenitev delovnih organizacij.
VPRAŠANJE: - Okraji naj bi bili po novih zakonskih predlogih izločeni kot mesta prelivanja proračunskih sredstev; kako bo to vplivalo na pro. računsko potrošnjo občin, ki je bila doslej v SRS dokaj različna? ODGOVOR: — Občine so v SR Sloveniji zeuo različne po svoji   gospodarski   moči. Iz tega izhaja, da so temu primerno tudi različni pogoji za ustvarjanje sredstev, potrebnih za kritje, družbenih potreb. Tudi do zdaj, ko so bili okraji mesto prilivanja proračunskih sredstev, so občine razpolagale z zelo različnimi    sredstvi    za kritje potreb   na   posameznih področjih proračunske potrošnje. Tako je bila na primer ta razlika   v okraju Ljubljana   med   občinami   v letu 1964, če vzamemo za primerjavo višino proračunskih sredstev na prebivalca, v razmerju 3 : 4,5. Razlike v sistemih delitve sredstev za občine so se prav tako pojavljale med okraji.
S prenosom te funkcije na republiko ta zagotavlja, da se bodo merila za dodeljevanje dopolnilnih sredstev občinam bolj enotno oblikovala v SR Sloveniji, to pa hkrati zagotavlja bolj enakopraven položaj občin, ki prejemajo dopolnilna sredstva. Letos je prvo leto dedovanja hov tgfl (Nadaljevanje na 5. str.)
ZAPISKI Z OBČINSKE KONFERENCE ZKS V NOVEM MESTU 2. FEBRUARJA:
Samoupravljanje v senci kolegijev
Na občinski konferenci ZKS v Novem mestu sta bila poleg 88 delegatov, članov občinskega komiteja ZKS, republiških poslancev in drugih gostov tudi člana CK ZKS živa Beltram in Rudi Bregar.
Ko so v novomeški občini pred kratkim analizirali samoupravljanje enajstih večjih gospodarskih organizacij, se je pokazala kaj žalostna slika. Domala v vseh so ugotovili, da v imenu organov upravljanja pogostoma nastopajo strokovni kolegiji in odločajo o zadevah, ki sodijo v pristojnost upravnih organov in delovnih kolektivov.
Na občinski konferenci ZKS, ki je bila 2. februarja v Novem mestu, so v razpravi navedli primer še hujšega izigravanja organov upravljanja in celotnega delovnega kolektiva. Direktor nekega podjetja ni bil zadovoljen s svojimi osebnimi dohodki, zato je po-
stavil pred kolektiv na izbiro dve možnosti: da direktorju odobri večje prejemke in ga zadrži v podjetju ali da tega ne odobri in da direktorju prostost. Da bi bila zadeva videti čim bolj demokratična, se je izsiljevalec posluži! ankete, kolektiv pa je moral odgovoriti »DA« ali »NE«.
Proti takim, že skoraj kli-mčnim primerom dušitve in izsiljevanja samoupravljanja komunisti v prizadetih delovnih organizacijah niso nastopili, nasprotno pa so se prav malokrat sestajali. Kot so navedli na konferenci, Je bilo tako v Cestnem podjetju, industriji perila »Labod« in drugod.
Slabo obveščanje in pomanjkljivo izobraževanje
Negativne pojave so poskušali razložiti na razne načine. 2e uvodoma omenjena analiza samoupravljanja v enajstih gospodarskih organizacijah je ugotovila nekaj razlogov, zakaj volja proizvajalcev ni izbila na površje. Obveščanje, ki ga delijo na posredno, neposredno in preko tovarniškega tiska, je bilo pretežno tako, da je delavec spoznal predvsem drobna, vendar za zunanjo predstavo podjetja manj važna vprašanja, medtem ko je o poglavitnih zadevah, kot so investicijska izgradnja, izvoz in podobno, vedel manj ali sploh nič. Kot je ugotovljeno, je o takih in podobnih rečeh odločal ožji
krog zaposlenih, ki često nI bil večji od strokovnega Kolegija. V razpravi so komunisti poudarili nujnost po izobraževanju, po vsestranski vzgoji proizvajalcev, ker bodo ti le tedaj sposobni stopiti na prste ti.stim, ki bi poskušali mimo vseh nastopati in odločati v imenu upravnih n samoupravnih organov ter tako okrniti samoupravljanje. Med anaii.izi'ranimi delovnimi organizacijami ima samo ena organi zirano izobraževanje, pa še to je samo za člane delavskega sveta. Komunisti morajo biti pobudniki družbenega izobraževanja, ki naj zavzame čim večji razmah.
Na konferenc: so nekateri komunisti poskušal: osvetli; ti negativne pojave še z drugimi dejstvi. Skrb za kadre se je marsikje potuhnila, zato
(Nadaljevanje na 3. str.)
TOVARIŠ TITO POKROVITELJ SPENTA
Oi^anizatorja Svetovnega namiznoteniškega prvenstva, 28. po vrsti, so sporočili, da je pokrovitelj ljubljanskega srečanja najboljših mojstrov celuloidne žogice maršal Tito. Visoko priznanje za naš šport in ljubljansko srečanje svetovnih mojstrov namiznega tenisa!
Bogdan Osolnik
bo predaval v Novem mestu
V petek, 19. februarja, bo v Novem mestu predaval tovariš Bogdan Osolnik, član CK ZKJ, glavni in odgovorna urednik Komunista iz Beograda. Tovariš Osolnik bo govoril v okviru pokongresne dejavnosti o mednarodnem pomenu in odmevu VIII. kongresa ZKJ. Predavanje bo ob 17. uri v kinu Krka. Občinski odbor SZDL in občinski komite ZKS v Novem mestu vabita na predavanje vse občane Novega mesta.
BREŽICE: v soboto seja skupščine
V soboto, 13. februarja, se bo v Brežicah sestala občinska skupščina, ki bo razpravljala o poročilu službe družbenega knjigovodstva, izdala odlok o soglasju k ustanovitvi krajevnih .skupnosti, odlok o višini potnih in drugih stroškov za uslužbence skupščine, odlok o uporabi motornih vozil v družbeni lasti, odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi volilnih enot za volitve odbornikov občinske skupščine Brežice, odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o območjih /borov volivcev in zborov delovnih ljudi ter sklep o ukinitvi medobčinskega gozdnega sklada.
V počaslstev občinskega praznika v Črnomlju
V sredo, 17. februarja, bo ob 18. uri v sejni sobi slavnostna seja občinske zveze za telesno kulturo, na kateri bodo podelili primanju udeležencem delavskih športnih iger. Ob tej priložnosti bo podeljen tudi pokal občinske skupščine, Socialistične zveze, sindikata, ZMS in občinske zveze za telesno kulturo tisti organizaciji ali u-tanovi,
LISCA v zaarcg. zaradi omejitve uvoza
Za leto 1963 je kolektiv konfekcije LISCA v Sevnici sprejel povečane delovne obveznosti. Četrtino svoje proizvodnje je namenil izvozu. Trenutno se je podjetje znašlo v zelo težkem položaju. Prizadela ga je omejitev uvoza reprodukcijskega materiala. Pomanjkanje osnovnih materialov zavira proizvodnjo prav v času, ko bo zaključena izgradnja podjetja, člani kolektiva so zaradi tega v skrbeh.
POJASNILO
Današnja številka ima zaporedno oznako pod št. 777, čeprav naj bi bila šele 776. — Pri pregledu prejšnjih letnikov našega tednika seno namreč ugotovili, da nosita številki 42 in 43. v letu 1956 iste oznako »315«; napako smo odkrili šole zdaj in je torej . do danos izšlo že 777 številk Dolenjskega Usta. Bralce, ki spremljajo tudi to registriranje, zato o gornji 3pirecnombl obveščamo.
UREDiNISTVO
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
PRED SPOMLADANSKIMI VOLITVAMI
NIHČE NIMA ABSOLUTNEGA MANDATA
Z načelom rotacije, čigar uresničevanje pomeni redno obnavljanje polovice sestava predstavniških teles vsaki dve leti, in z omejitvijo   ponovne volil-nosti je onemogočeno, da bi kdo bil večkrat zapored izvoljen. Imamo pa še načelo    odpoklica, ki onemogoča,   da   bi kdo imel absolutni mandat. Če v našem   sistemu   ne bi imeli te ustanove, bi to pomenilo,  da nosilca javne družbene   funkcije pred iztekom njegove mandatne dobe .sploh ni mogoče od-poklicati, in to ne glede na to,  kako  opravlja svojo funkcijo. Nedolgo tega sem slišal pri parribo na račun načela rotacije, češ da je sedaj še slabše. Prej je odbornik ali po-sl hec moral voditi računa o volivcih in njihovih težnjah, zlasti še, če je računal s tem. da bi po izteku mandatne dobe spet ponovno kandidiral. Ker zdaj to ni več mogoče, je — kot praviijo nekateri posamezniku   — odborniku oziroma poslancu vseeno, kako je zapisan pri volivcih, ker tako m teko ne bo mogel bit:  drugič izvoljen za poslanca    oziroma odbornika i'   ga ?-bo:'a. Pri tem pa kritiki načela rotacije pozabljajo, da imamo pri nas še na-čelo    i o o k 1 i c a in da je mogoče   odbornika oziroma poslanca cdpoklicati, preden se mu izteče mandatna doba. V prihodnje se bo treba te m žnes-ti pogosteje posluževati.  Ne  fo;  škodilo, če bi kdaj koga odpoklicali, zlasti še,  ako za tega ali onega odbornika oziroma poslanca venomer ugotavljamo pasiv nosi,  slabe stike  z volivci, slab posluh za probleme ljudi itd.
Xdaj je mogoče odbomi ka oziroma poslanca odpoklicati? Odgovor je preprost, kadar to želi ena petina od skupnega števila volivcev volilne enote ali večina volivcev na zborih, ki obsegajo najmanj eno petino vseh volivcev volilne enote, kjer je bil poslanec ali odbornik izvoljen. Vsak nosilec javne družbene funkcije je torej odpoklicijiv. Motiv za odpoklic je lahko različen, važno je to, da o njem presodijo
volivci sami. Pravilno bi bilo, da bi odbornika oziroma poslanca odpoklicali le tedaj, če ne dela v skladu z družbenimi interesi. To se pravi, da odbornika aH poslanca ne bi smeli odpoklicati za karsibo-di, denimo, če se ni zavzemal za negativne lokalistične interese, ki so bili v nasprotju z družbenimi koristmi. Tak odpoklic ne bi bil napreden oziroma pozitiven, ker bi izviral iz napačnega ocenjevanja dela nosilca javne družbene funkcije.
2e večkrat smo slišali o. tako imenovanem čistem reprezentativnem in imperativnem mandatu. Zanima nas, katerega izmed obeh imamo pri nas. Odgovor je: nobenega. Če bi pri nas imeli tako imenovani čisti reprezentativni mandat, bd to pomenilo, da je poslancev oziroma odbornikov mandat absoluten. Potem ko je odbornik izvoljen, ga ni mogoče več odpoklicati. čakati je treba do izteka mandata in šele nato (pri
IAŠ AKTUALNI
novih volitvah) lahko učinkovito pokažemo naše nezaupanje in nezadovoljstvo z ciklom poslanca. Tako je v zahodnih meščanskih demokracijah, kjer so volivci pasivni v po: litičnem življenju, brž ko so .končane volitve. To sicer ne pomeni, da javno mnenje ne more vplivati na stališča poslanca, vendar pa vseeno ni možnosti odpoklica.
Pri imperativnem mandatu je drugače: poslancev mandat je vezan na naročilo volivcev Če poslanec ne izpolni naročila volivcev, izgubi mandat Načelo imperativnega mandata je bilo prevladujoče v fevdalni, partikularistični družbi. V naših razmerah tak mandat ni primeren, ker bi to pomenilo, da tvorijo skupščine nosilci posameznih lo-kalističnih oziroma parcialnih interesov. To pa pri nas ne sme biti, ker je naša komuna sestavni del širše družbene skupnosti in njene koristi so povezane z interesi republike aJa federacije. Zaradi tega   odposlanec iz komune
Nič drugega kot povračilo, so razglasili v VVasliingtonu potem, ko so ameriška letala bombardirala ozemlje DR Vietnama. To se je zgodilo v nedeljo in v ponedeljek, ko so bombniki sedmega ameriškega ladjevja, ki neprestano križari okrog Tonkinškega zaliva, spet zasuli z bombami nekaj krajev v DR Vietnamu.
Pravijo, da je to povračilo za napad Vietkonga na eno izmed ameriških letalskih oporišč v Južnem Vietnamu. Tokrat so Američane res presenetili. Okrog 200 do 300 partizanov je v soboto ponoči zasulo z granatami in minami helikoptersko oporišče Plei Ku, pri čemer so uničili ali močno poškodovali kar okrog 20 helikopterjev, ranjenih ali ubitih pa je bilo okrog sto ameriških vojakov ali kakor jim uradno pravijo »svetovalcev«, s čimer naj bi zakrili preprosto in že vsemu svetu znano resnico, da_ so se ZDA neposredno vmešale v zadevo Vietnama. In seveda, za napadi Vietkonga stoji Hanoj. Take so uradne razlage Washingtona.
Toda Američani sami priznajo, da so enote Vietkonga uporabljale pri napadu na Plei Ku ameriško orožje najtežje med njimi so bili 81 milimetrski minometalci, in drugič je v akciji sodelovala sorazmerno majhna enota, saj napada Vietkong tudi v dosti večjih formacijah. Zakaj bi moral biti prav Hanoj kriv za to akcijo Vietkonga? Če bi prišlo orožje iz Hanoja, ne bi bilo ameriškega izvora in za akcijo na takole, kot vse kaže, slabo zastraženo ameriško bazo tudi ni potrebna posebna pomoč iz Hanoja. Povsem jasno je torej, da je vse to zgolj izgovor. Ta pa je, kot pravi pregovor, dober tudi, če ga pes na repu prinese.
Razlogi so očitno povsem drugi, o katerih pa je težko storiti kaj več kot ugibati. In to zdaj ves svetovni tisk na veliko razčlenjuje. Predvsem opozarja na to, da so ameriška letala bom-
bardirala ozemlje Severnega Vietnama prav v času, ko se nahaja v glavnem mestu sovjetska vladna delegacija, ki jo vodi sam predsednik vlade Andrej Kosigin. Ameriški napad naj bi torej pokazal Sovjetski zvezi, da je Jugovzhodna Azija ameriško področje, kamor ne bo pustila nikogar, da bi ji mešal štrene. Drugi spet pravijo, da je že tudi Američanom jasno, da so vojno v
v ospredju
Južnem Vietnamu izgubili in da se bodo morali prej ali slej pogajati o miru v tem delu sveta, pa naj bi takle napad služil kot dokaz moči (in ne poraza), da bi na morebitnih pogajanjih pač kaj več iztržili. In tretji vidijo v tem napadu le onemoglo jezo Američanov, kr jih neznansko srbi, da bi udarili po Vietkongu ter mu vrnili milo za drago. Ker pa se jim to nikakor ne posreči, ker se vsa orjaška sila osvobodilne vojske preprosto vdre v zemljo, saj je borec pač vsak navaden kmet, ki se poganja za bivoljo vprego.
Vsi skupaj pa izražajo veliko zaskrbljenost zaradi take ameriške politike, ki gazi vsa načela, proglašena v ustanovni listini OZN. Opozarjajo zlasti na to,' da bi utegnile te akcije pomeniti razširitev vojne na Severni Vietnam in s tem bi se vsa stvar silno zapletla, saj je predsednik sovjetske vlade Kosigin v Hanoju jasno povedal, da Sovjetska zveza ne bo nikdar dopustila, da bi ameriški imperialisti na-
padli katero izmed socialističnih dežel.
Kriza je še toliko hujša, ker je Organizacija združenih narodov omrtvi-čena, da je devetnajsto zasedanje generalne skupščine praktično blokirano, ker ne morejo ničesar sklepati. To pa ne morejo zaradi tega, ker bi še precej postavilo vprašanje, kdo ima sploh volilno pravico. ZDA namreč vztrajajo na tem, da se je treba držati 19. člena ustanovne listine OZN, ki pravi, da nima glasovalne pravice tista država, ki ne poravna svojih finančnih obveznosti do OZN.
Takih držav pa je kar veliko, med njimi sta tudi Sovjetska zveza in Francija, ki obe zatrjujeta, da sta svoje obveznosti povsem poravnali, stroške akcij OZN na Bližnjem vzhodu in v Kongu naj pa nosi tisti, ki je zakrivil, da se dogovarjanje o tem ni izvršilo po pravilnem postopku. Tako je prejšnji ponedeljek trajala seja le četrt ure ter so ugotovili, da so tam, kjer so bili. Tako vse kaže, da bo zasedanje preloženo najmanj do maja, če ne celo do septembra, v tem času pa naj bi našli rešitev glohoke krize OZN. Predsednik generabie skupščine Quaison-Sackey je predlagal, naj bi ustanovili odbor, ki bi obiskal vlade najbolj odločilnih držav ter pripravil rešitev tega vprašanja, Velika Britanija je pripravila predlog posebne resolucije o tem, francoski predsednik der Gaulle pa predlaga, naj bi se sestali predstavniki ZDA, Velike Britanije, Francije, Sovjetske zveze in LR Kitajske ter naj bi tako skupno našli rešitev najbolj pereči]] problemov sedanjosti. Ta predlog je sicer kaj malo realen, ker si je težko misliti, da bi ZDA sedle za isto mizo s Kitajci, kaže pa vendarle na to, da je za Francijo nekaj samo po sebi umevnega, da je treba pri reševanju svetovnih problemov upoštevati tudi mnenje Pekinga. To pa tudi pri zadevah Jugovzhodne Azije.
ne bi smel predstavljati samo interese komune kot nekaj izoliranega, atomiziranega, ločenega od interesov širše družbene skupnosti. Potemtakem mandat poslanca oziroma odbornika pri nas ni niti čisti reprezentativni niti imperativni, ampak kombinacija obojega, seveda z novo kvaliteto, M jo omogoča ustanova odpoklica. Odpoklic je nekaj, kar predstavlja vez med prestavniki in volivci, nekaj, kar omogoča, da odposlanci ostanejo odgovorn' za svoje delo.
Za to, da je nekdo odpoklican, ne zadošča samo sklep ene petine od skupnega števila volivcev volilne enote. Kasneje morajo biti razpisane še volitve in na njih se
mora večina izreči za odpoklic. Poslanci, ki niso bih izvoljeni na neposrednih volitvah, ampak na občinskih skupščinah, pa so odpoklica ni, če sta za odpoklic glasovali dve tretjini vseh članov občinske skupščine oziroma dve tretjini vseh članov vsake od občinskih skupščin, v kateri so bili izvoljeni.
Prihodnjič bomo spregovorili o tem, v kakšnem primeru so volitve razveljavljene. Odgovor pa smo dolžni še na vprašanje, zastavljeno v prejšnji številki našega časnika, namreč, kdaj se razpišejo ponovne oziroma dopolnilne volitve. Pa tudi to, če mogoče raapdsatii ponovne oziroma dopolnilne volitve tudi tik pred iztekom mandata. J. B.
Zakaf nI upoštevano mnenfe
- ObČdllOV?
7. februarja je bil na Otočcu zbor volivcev za krajevno skupnost "tega obmločja. Na zboru so raz~-avljali o družbenem planu in proračunu novomeške občine za 1. 1965. Hkrati s tem je bil obrazložen tudi osnutek odloika O prispevkih ,-n davkih občanov. Zlasti za ta odlok so se občani že pred zborom zelo zanimali, na zboru pa so dobili mnogo pojasnil na svoua vprašanja; odloke je obrazložil dr. Anton Žnidar iz Novega mesta. Vse omenjene točke so bile na zboru občanov soglasno sprejete. Nasprotno
pa so občani izrazili nezadovoljstvo nad tem, ker njihov predlog, izrečen na konferenci SZDL, naj pošta ostane na Otočcu, ni bil upoštevan. Na konferenci so ljudje zahtevali pcijasnilo, zakaj naj bi pošto prestevili v grad Otočec, tega pojasnila pa do zdaj še niso dobah. Na zboru so razpravljali tudi o ciganskem vprašanju. Iz razprav je bilo razbrati splošno mnenje, da posvečamo premalo pozornosti podeželju in da pri tem ne upoštevamo dovolj razmerja
med mestnim in podeželskim prebivalstvom.
MARJAN GREGORČIČ
ENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
© Te dni so biie razpisane skupščinske volitve: predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj je izdal odlok o razpisu volitev poslancev zvezne skupščine. Volitve zveznih poslancev za vse zbore zvezne skupščine bodo na občinskih skupščinah na vsem ozemlju Jugoslavije 4. aprila 19G5. Poslance za zvezni zbor bodo volili volivci (na neposrednih volitvah) na vsem ozemlju Jugoslavije 18. aprila 19G5. Nato bodo 15. maja še volitve tistih poslancev zveznega zbora (doma narodov), Ivi jlii volijo republiške oziroma pokrajinske skupščine.
Občinske volitve in volitve republiških poslancev še niso razpisane, ker je to v pristojnosti Skupščine SR Slovenije. Ker pa je treba obnoviti poslovico sestava občinskih skupščin prej, preden bodo volitve na občinskih skupščinah, se da iz tega sklepati, da bodo občinske volitve enkrat marca. Republiške poslance bodo volili bržčas istega dne kot zvezne poslance, se pravi 4. aprila (na oočmskih skupščinah) in 18. aprila (neposredne volitve).
Volitve so potemtakem že neposredno pred durmi. Časa ni veliko. Ker je prva laza — evidentiranje, že skoraj končana, pride zdaj na vrsto druga faza — kandidacijski zbori. Na zborih volivcev oziroma zborili delovnih ljudi bodo volivci postavljali kandi-date, predvsem seveda izmed tistih, ki so bili evidentirani, ali pa tudi druge, če bodo to želeli.
0 Slovenska akademija znanosti in umet-nosti je izvolila za svoja redna člana pesnika Mateja Bora in slikarja Franca Miheliča. Za C bnega člana SAZU je bil izvoljen avstrijski znanstvenik dr. Otmar Kiihn.
© Letošnji Prešernovi nagrajenci so: sli-
kar France Mihelič, gledališki igralec Vladimir Skrbinšek in oblikovalec Marko Turk. Več ljudi je bilo nagrajenih iz sklada. Nagrade je podelil predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada dr. Heli Modic. V Operi je bila nato slavnostna akademija. Pred pričetkom kulturnega sporeda je govoril akademik pesnik Matej Bor. Po končani akademiji je bil sprejem v poslopju Skupščine SR Slovenije, ki ga je priredil predsednik Ivan Maček.
© Novinarka »Dela« Marija Robek je v uvodniku z naslovom »Izobraževanje na sle-
pem tiru« med drugim zapisala, da-delovne organizacije preveč zapostavljajo skrb za človeka in da še niso dokončno spoznale, da je izobraževanje in izpopolnjevanje na delovnem mestu ekonomska nujnost. To mora biti sestavni del poslovne politike vsake delovne organizacije, če se hoče obdržati v hudih konkurenčnih pogojih in naprej krepiti proizvajalne sile.
© Organizacijsko - politični zbor zvezne skupščine je razpravljal o statutih delovnih organizacij Med drugim je ugotovil, da nekateri statuti izražajo težnje po centralizaciji pravic oziroma težnje po zožitvi pravic delovnih enot in kolektiva v celoti.
© Zvezni izvršni svet je sklenil, da bodo letos nudeni ugodnejši pogoji za zasebne so-
be. Obenem je bil sprejet tudi sklep o novih cenah na železnici od 1. aprila dalje, železniške tarife se bodo od tega dne dalje zvišale za 15 odstotkov. S tem pa problem železnic še ne bo rešen. Za modernizacijo te vrste prometa, ki je pri nas zelo v zaostanku, bodo potrebne še dotacije.
© Organizacijsko-politični zbor republiške skupščine je na svoji zadnji seji razpravljal tudi o problemih statistike. Ugotovil je, da je statistike v nekem smislu preveč. V sedanjem zapletenem sistemu na področju statistike se kmalu ne bo več mogoče znajti. Čedalje več je zahtev po podatkih, ki so si pogosto zelo podobni ali pa so celo enaki. V republiki bi moral obstajati organ, ki bi usklajal razne statistične akcije. Njegova skrb bi tudi bila gospodarnostno izkoriščanje kadrov, časa, melianografskih naprav, sredstev in drugega. Potrebam družbe ustreznejše zbiranje statističnih podatkov! to je jedro ugotovitev na seji organizacijsko-političncga zbora.
© Gospodarski zbor republiške skupščine je pred kratkim razpravljal o problemih turizma in gostinskih podjetij. Med drugim je ugotovil, da so premalo izkoriščene številne možnosti. Gostinstvo daleč zaostaja za potrebami turističnega razvoja. Priporočila za krepitev materialne osnove gostinstva in turizma, Id so bila doslej sprejeta, so našla v praksi slab odmev. Turizem kot g .:-jodar-sko panogo bo treba bolj ceniti!
© Ljubljana začenja gradnjo največje bolnišnice v Sloveniji! je bila osrednja ugotovitev razpravljai'cev na javni tribuni »Dela«. To je investicija, ki ima vso prioriteto. Podpirati jo je treba z vso odgovornostjo in zavzetostjo.
IKRATKE,
J IZ RAZNIH STRANI
• Grški obisk. V Jugoslaviji se je pretekli teden mudil predsednik, grške vlade Papandreu ter grški zunanji minister Kostopulos. Ob zaključku obiska so izdali uradno sporočilo, v katerem je rečeno, da sta obe strani pripravljeni poglobiti dosedanje sodelovanje zlasti na gospodarskem in kulturnem področju, rečeno je tudi, da bd bilo treba proučiti, če ne bi ukinili vizume za potovanja. Kasneje pa jo predstavnik DSZZ izjavil, da glede makedonske manjšine v Grčiji ni bilo doseženega nobenega napredka ta da so ostala še nekatera vprašanja v odnosih med obema deželama odprta.
e Koča Popovič v deželah Ma-greba. Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič Je odpotoval v dežele Magreba (Maroko, Alžirijo in Tunizijo). V glavnem mestu Maroka se je rozgovarjal s tamkajšnjim zunanjim ministrom, ob koncu obiska pa sta podpisala skupno sporočilo, v katerem nagla« Sata, da Je troba zlasti storiti vse, da bi se okrepila Organizacija združenih narodov.
• Nemiri v Sudanu.   Tik prod
konferenco »za okroglo mizo«, na kateri naj bi se predstavniki su-danskesja severa in juga dogovorili, kako bi ure"ili sporna vpraša-nia. je priSlo na Jugu Sudana do hudih nemirov. Tako Je skupina upornikov nanadla policijsko postalo v Džubi. Tnko vlada kot s'rn-ikn jur*n SANU pa pozivata k miru, če naj pogajanja sploh obro-de kakšen ssd.
umi i« muimi
Samoupravljanje v senci kolegijev
(Nadaljevanje s f# strani)
so obremenjevali posameznike, ki se pa niso vselej znašli. Mlajši kadri ob takem stanju niso prišli na svoj račun, ponekod tudi zaradi tega ne, ker jim niso zaupali. Šolani strokovnosti se je zato krepko postavljala po robu mojstrska mentaliteta, njun medsebojni obračun pa se je često končal v prid drugi. Pomladitev je nujna. Podobno je s skrbjo za kadrovanje v KZ. V poročilu omenjeni podatek, da so v sedmih večjih podjetjih' v novomeški občini zadnji dve leti sprejeli v Zvezo komunistov ie pet čianov, so na konferenci omenili kot porazno ugotovitev. Tudi skrb za kadre je po sodbi konference eden važnih pogojev za preprečevanje negativnih pojavov v družbenopolitičnem življenju.
Preveč dodatnih
dohodkov
Dohodki so se v zadnjem času na splošno precej povečali, tako da so le še maloštevilni mesečni prejemki pod 25.000 dinarjev. To je dobro, vendar pa sistem notranje še ni urejen. V razpravi so memli, da je razlog najbrž v tem, ker so izdelana merila le za fizična dela, ne pa tudi za upravna in administrativna opravila. Delitev po delu je kljub prizadevanju za zdaj le bolj delna- Delne pravice
ima še vedno pretežno število ekonomskih enot, ki predvsem lahko odločajo o delitvi osebnih dohodkov, pravice j.o gospodarjenja s celotnuo dohodkom pa so znatno manjše ali pa jih ni.
Če more biti zadovoljivo to, da j"e čedaije manj osebnih dohodkov pod 25.000 din, pa je po mnenju komunistov zaskrbljujoča druga plat istega poglavja, ki pravi, da so se osebni dohodki često povečevali na račun najrazličnejših dodatkov z nadurami, s honorarji in dragimi postranskimi zaslužki. V zadnjih treh mesecih so dodatni dohodki predstavljali kar 27 odstotkov vseh prejemkov. Tako stanje kliče po ureditvi usklajevanja merii, ki naj slednjič začno bolj upoštevate vrednost opravljenega dela, manj pa pritikline administrativne narave.
Družbene službe zapostavljene
V težnji, da se čim prej zadostno okrepi materialna osnova občine, je bila največja pozornost posvečena gospodarskemu razvoju, v zadnjem času nekoliko bolj tudi kmetijstvu. V tej ihti za napredkom in dinarjem, ki ga ustvari gospodarstvo, so biie skoraj zapostavljene družbene službe, po vrsti šolstvo, zdravstvo, otroško in socialno varstvo. Od šolstva smo nenadoma začeli zahtevati boljše re-
Inlesu za 11,9 odst., v Melaminu pa je bila manjša za 3,9 odstotka.
Čeprav se je povečala vrednost izvoza lani v primerjavi z letom 19G3 za 38,4 odst., z doseženim uspehom ne moremo biti zadovoljni; izvozna predvidevanja so bdla namreč izpolnjena le z 82,3 odst. Industrija je lani povečala izvoz v
Industrijska podjetja v Kočevju so v minulem letu proizvedla za 27 odstotkov več kakor leta 1963, proizvodnja v decembru pa je bila le 0,2 odstotka večja od decembra leto prej, čeprav je bilo decembra lani za 4,4 odstotka več zaposlenih kakor v letu 19G3.
Leta 1964 je industrija ustvarila dobrih 9,5 milijarde, od tega pa se Je proizvodnja najbolj povečala v Itasu — za 67,6 odstotka. — V Tekitilani se je povečala v primerjavi z letom 1963 za 32,1 odst., v Inkopu za 21,7 odst., Inlesu (obrata v Kočevju in Podpreski) za 19 oast.. Kočevskem tisku 12,2 odst., J^lektro 8,4 odst., na Rudniku za t>,<2 in v Melaminu za 2,3 odstotka. Lansko leto je bilo tudi fakturirane proizvodnje za 26 odstotkov več kot leto prej — 8,9 milijarde. Najbolj se je povečala pri Teksti-lani — za 4\,1 odstotka. V Itasu jo bila fakturirana proizvodnja preteklo leto v primerjavi z letom 1963 večja za 46,3 odstotka, v Rudniku za 26,4 odst., Inkopu za 18,2 odst., v Inlesu 14,3, Kočevskem tisku 12,2, Elektro 8,4 in v Melaminu za 3,9 odstotka.
Za 24,5 odstotka se je povečala tudi plačana prodana proizvodnja, letni plan plačane proizvodnje pa je bil presežen za 11,4 odstotka. Vrednost plačane proizvodnje je lani dosegla 8.345 milijard. Tudi tu je dosegel najbolj Si rezultat Itas, kjer se je plačana proizvodnja povečala v primerjavi z letom 1963 za 47,7 odstotka, v Tekstilani za 44,4 odst., Inkopu za 28,7 odst., Rudniku 22,7 odst., Kočevskem tisku 16,7 odst., Elektro 15,8 odst.,
Kočevska razglednica
Novi kuharji in natakarji gredo v poklic
Od 8. do 10. februarja so bili v novomeškem šolskem centru za gostinstvo zaključni izpiti za III. letnik vajencev. Na izpitih se je pokazalo, da so si mladi ljudje, ki že delajo v gostinskem poklicu, v času šolanja pridobili tudi potrebno teoretično in praktično znanje. Zdaj imajo poklic kuharja ali natakarja in jim želimo, da bi znanje s pridom uporabljali v praksi.
Prašičkov je bilo dovolj
8. februarja je bil novomeški sejem s prašički dobro založen, saj jih je bilo napro-daj kar 1.307. F' h precejšnjemu mrazu so jih živinorejci pripeljali na semenj, medtem ko je bilo kupcev manj. Zaradi splošnega pomanjkanja prašičev pa cena nI bila nič nižja kot na zadnjem sejmu in se je sukala sa manjše pujske med 10.500 in 15.000 dinarji, večji pa so veljali od 15.000 do 29.000 din.
primerjavi z letom prej za 70,3 odstotka, letni plan izvoza pa je izpolnila z 79,2 odst.
Zadnje mesece leta je pričela izvažati tudi Testilana, čeprav tega niso predvidevali in do konca leta — letos se bo vključila v reden izvoz — izvozila za 3.235 dolarjev tekstilnega blaga. Ostala podjetja so izvozni plan izpolnila takole: Itas — 65,6 odst., Inkop 84,2 odst., kemična Melamin 34,9 odst., Inles 116,6 odst., KGP 73,9 odst.. Avto 103 odst. in hotel Pugled 114,7 odstotka. Plan deviznega priliva so torej izpolnili le InJes, Avto in Hotel Pugled.
zultate, hitrejše in smotrnejše izobraževanje, dali pa smo mu bore malo. Ni dovoij prostorov in kadrov. Zapostavljeno je bilo zlasti osnovno šolstvo, čeprav so mu pogoji določeni z ustavo. Slej ko prej je neizpodbitno res, da od šolstva in drugih družbenih služb ne bomo dobiii boljših rezultatov vse dotlej, dokler jim ne bodo zagotovljeni pogoji, dokler se ne bo izboljšal njihov gmotni položaj. Na podlagi te ugotovitve so sprejeli komunisti enega najvažnejših sklepov, ki terja od vse družbene skupnost; največje možno prizadevanje, da se to stanje popravi. Znaten delež so dolžni prispevati člani ZK. Večjo materialno osnovo bo treba zagotoviti tudi kulturnim institucijam, ker bodo tudi te le tako uspešneje opravljale svojo dejavnost.
Nuja po reviziji bančnih predpisov
Obeti, da bi se to stanje izboljšalo že letos, so precej pičli, saj bo — kakor predvidevajo gospodarstveniki — samo za financiranje najnujnejših potreb v letu 1965 primanjkovalo nad 400 milijonov dinarjev. To pa narekuje res največjo smotrnost v trošenju in naloga komunistov je vplivati na to, da bo vsak dinar koristno uporabljen.
Večjo pozornost bo treba posvetiti tudi temu, ali naj družbena skupnost rešuje pred polomom res vsako dejavnost, ki zaradi pretirane samozavesti, nesposobnosti m nestrokovnosti podjetij zdrkne na rob propada. Do zdaj je bLo lahko, saj so taka podjetja vedno poklicala na pomoč družbeno skupnost. Poslej bo moralo biti vsega takega manj, kajti nove naloge tega ne bodo dopuščale. Komunist-' so kritizirali togo poslovanje bank, ki pri podeljevanju kreditov še vedno zahtevajo poroštvo občine in se tako same zavarujejo pred rizikom. Opozorili so, da kliče tako stanje po reviziji bančnih predpisov in poslovanja, ker je vse zastarelo. Letos, ko pričakujemo močnejšo stanovanjsko gradnjo, pa bo ovira pomanjkanje urbanističnih načrtov. Komunisti so pripomnili, da bi morali izdelavo takih načrtov pospešiti, da bi lahko gradili smotrno, ne pa na podlagi improvizacij.
i emu mladine
Posebno poglavje razprav so na konferenci posvetili mladini. V zadnjem času se čedalje pogosteje govori o problemu mladine, ki da se je zaprla sama vase, se ustavila na križišču in ne ve, katero pot naj ubere. Ko so na konferenci osvetljevali problem mladine, so ugotavljali, da je nezaupanje v mlade po-gostoma uvod v to, da mladina ne more naprej, da se ne uveljavi, da j'e njen glas prešibek in podobno. Ekscesi mladih so navadno odgovor na tako gledanje- Bolj zaskrbljujoče je zadržanje študentske mladine, ki zavoljo po-

dobnih razlogov raje išče izhod v kavarniški mentaliteti, kot pa da bi se vključila v družbeno dogajanje. Komunisti so kritično sodili, da je bila pomoč niladini premajhna in da bo treba v prihodnje odnos do nje popraviti.
Vloga komunistov je po tej občinski konferenci dovolj jasna. Kakor je poudaril že VIII. kongres ZKJ in znova podčrtala razprava na občinski konferenci, bodo morali komunisti novomeške občine visoko zavihati rokave in z javnim ter prepričevalnim delom vplivati na to, da bodo hibe odpravljene.
VENDARLE!
— Halo, draga žena, sklenil sem, da bomo vendarle počistili led pred hišo!
V zadnjih dneh so veliko razpravljali o predlogih za občinski proračn za 1965. Na seji obeh zborov kočevske občinske skupščine so ugotovili, da bo treba močno varčevati, ker potrebe močno presegajo sredstva. Zato so sklenili:
— zavodi, družbene organizacije in drugi naj ugotovijo potrebna sredstva, ki jih potrebujejo za osnovno dejavnost in ki jo mora občina financirati. Pristojni sveti naj sodelujejo pri usklajevanju proračunskih potreb;
— da je treba sredstva uporabljati Je v okviru lastnih dohodkovni dotacij. Proračunska sredstva bodo približno enaka kot lani. Dvig bo odvisen le od odstotka republiških dopolnilnih sredstev.
Svet za telesno kulturo Je pred dnevi sklical vse predsedpjkc in tajnike športnih druš'cv in predstavnike ObZTK. Predsednik sveta Andrej Arko je pojasnil položaj in obrazložil predlog občinskega proračuna, posebej še tisti del, ki govori o telesni kulturi. Ker je bil zbirnik potreb že sestavljen in predložen ObS, so ga začeli usklajevati. Lani so porabili za vso te-lesnokulturno dejavnost 6,200.000 din, letos pa predvidevajo za ta namen 9,700.000 din. ObZTK ima precej višji zbirnik predlogov. Potem ko so ga skrčili, je ostalo še vedno 14 milijonov. To vsoto opravičuje nujno popravilo planinske koče na Strojni pri Jelenovem studencu, investicija za ogrevanje
kegljišča, popravilo tribune na Športnem stadionu in drugo, ker bo z odlašanjem škoda večja. Zato bodo morali povečati lastne dohodke; več prireditev, večja pomoč £Osi>odarslrih podjetij in več prostovoljnega dela nad 3C00 članov! Zanimivo je, da je ObZTK edina družbena organizacija, ki nima profesionalnega strokovnjaka ali administator.ja! Telesna kultura je že tako široko zajela razne dejavnosti, da se je ne da več voditi Io amatersko, kar bo vsekakor treba upoštevati. Vsa pojasnila, ugotovitve in priporočila s tega sestanka bodo ponovno obravnavali na prihodnji seji sveta za telesno kulturo ObS Kočevje.
—ko
Najti je treba skupne naloge turizma
Gospodarska zbornica okraja Ljubljana je pred kratkim sklicala consko konferenco za občini Ribnica in Kočevje. Na sestanku so govorili o rezultatih letne sezone in o vključevanju zasebnega sektorja gostinstva v turizem. Prišli so do istih zaključkov kot pred časom v Ribnici, zato je že skrajni čas, da bi začeli res delati. V bistvu na konferenci nismo slišali nič novega, razen nekaj podatkov, ki so prav zanimivi. Ti podatki zajemajo obdobje od 1. 1. do 30. septembra letos.
Občina Ribnica (podatki v tisočih): Skupni iztržek: 155
--x
Stalna razstava novomeškega Fotokluha
Že nekaj let prireja novomeški Fotoklub svoje redne zidne razstave na Glavnem trgu. Večkrat vidimo, kako se ob njih ustavljajo ne le Novo-meščani ampak tudi tujci, ki hvalijo lepe posnetke. Zadnjič smo videli Grahkove motive, zdaj pa razstavlja svoje po. snetke na temo »Zimski motiv« učitel jiščnik Janez Pavlin, ki nas je prav lepo presenetil z motivi zime in zimskega veselja. Prav pa bi bilo, da bi videli na tej deski tudi posnetke starejših fotoamater-jev. Letošnja 600-letnica je lepa priložnost za stalno zidno razstavo. Prav tako bi bilo lepo,- če bi tudi mladina na kmetijski šoli, v IMV in drugje priredila svoje razstave. Lepo bo tako združeno s koristnim!
-strm-
tisoč 539, iztržek za hrano: 25.368. Količina prodanih pijač (v hl): vino: 1081, pivo: 1326, žganje 100, druge žgane pijače: 130, mineralna voda in soda: 204, druge brezalkoholne pijače: 329. Gostinske kapacitete — število gostišč 25, število zaposlenih 39, število ležišč 98, število sedežev 1069. Turistični promet — število gostov 873, domačih 835, tujih 38. Število nočnin 1946, domačih 1766, tujih 180. Razmerje nočitev 91:9.
Občina Kočevje: Skupni iztržek (v 000 din) 304.868, iztržek za hrano: 75.119. Količina prodanih pijač (v hl): vino: 2588, pivo: 2045, žganje: 240, druge žgane pijače: 85, mine ralna voda in soda: 675, druge brezalkoholne pijače: 565. Gostinske kapacitete — število gostišč: 30, število zaposlenih 120, število ležišč 70, število sedežev 1581, turistični promet — število gostov: 1795, domačih: 1439, tujih: 357. število nočnin — 3031, domačih
2521, tujih 510. Razmerje nočitev: 88:16.
Številke povedo, da je v ribniški občini narasla potrošnja piva v primerjavi z enakim obdobjem lani, pri ostalih pijačah pa je potrošnja nazadovala. V kočevski občini se je potrošnja povsod močno dvignila, nazadovala je le potrošnja žganja in žganih pijač. To da slutiti, da se je nakuhalo veliko žganja posebno v dolini Kolpe. Opazno je, da se za Ribnico poroča, da ni prenočišč, iz podatkov pa je razvidno, da jih je več kot v Kočevju, kar gre verjetno na račun skupnih ležišč v domu na Travni gori.
Ti podatki so dali sestanku več pestrosti za razgovore, ki so veren odraz v uvodu navedenih ugotovitev (-ko)
Naročite domači tednik bratu ali sinu, ki je nri vojakih!
Kmetijska zadruga ŽUŽEMBERK sklepa pogodbe
ZA PRIDELOVANJE RDEČE JEDILNE PESE RDEČEGA KORENČKA RADIČA »CASTEL FRANCO«
Sprejemamo naročila za mlade pujske po 570 din za kilogram in za enodnevne piščance kokošk nesnic, po 180 din za piščanca.
Naročila sprejemajo poslovalnice ŽUŽEMBERK, DVOR in HINJE do 28. februarja.
DBsnsnsoHsaEia
PLAN IZVOZA SO V KOČEVJU IZPOLNILI LE TPvIJE
Lani večji izvoz, vendar...
Treba bo varčevati m vsakem koraku!
PO LETNIH KONFERENCAH OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZKS V ČRNOMALJSKI OBČINI:

Premalo odločnosti pri razčiščevanju odnosov med ljudmi
2e površna analiza letnih konferenc osnovnih organiza-cij Zveze komunistov nam dokazuje, da so se komunisti že v predkongresni aktivnosti, zlaari pa po VII. kongresu ZKJ, močneje usmerili v reševanje tistih vprašanj, ki zahtevajo njihovo sodelovanje. Res je, da so v nekaterih osno vin organizacijah ZK dali već poudarka proizvodnim problemom, vendar jim to zaradi obširne problematike na tem področju ni mogoče šteti v zlo, saj so vzporedno razčiščevali tudi vprašair.rja družbeno politične aktivnosti in tistih problemov, ki delovnega čiovčka najbolj prizadenejo.
Konferenca v BELTU nam dokazuje, da so komunisti ubrali pravo smer in se otresli neplodnin razprav o preteklosti ter svojo dejavnost us-morili v prihodnost. Razprave so sicer pckazaie na dosežene rezultate, opozorile pa so tu-_di na probleme gospodarske organizacije in naloge komunistov ter vssh drugih sil, ki so se pripravljene odločno spoprijeti z vsem, kar bi lahko zaviralo razvoj podjetja. Dec on tralizaci j a sa mouprav-1 Janja je prav po zaslugi komunistov napredovala, ustanavljanje ekonomskih enot pa je že pokazalo prve ugodne rezultate. Glede stališč, ki jih je konferenca zavzela do vprašanja decentralizacije samoupravljala, pa lahko priča-
kujemo, da bodo kmalu doseženi še večji uspehi-
Komunisti so ugotovili, da so zaradi številnih problemov v proizvodnji posvečali premalo pozornosti mladinski organizaciji. Sklenili so, da ji bodo v bodoče nudili več pomoči, da bodo skupno poslcr-beli za materialno osnovo, kd je eden izmed pogojev uspešnega delovanja" mladine, pomagali bodo hitreje reševati stanovanjska in diruga vprašanja, posebno vajencev, ter da bodo idejno usmerjali mlade ljudi. Pomagali jim bodo spoznavati družbene pojave in si prizadevali vključevali mladino v organe delavskega samoupravljanja.
• Prav tako kot v BELTU so se tudi komunisti v semiški ISKRI lani več ukvarjali s proizvodnjo in rekonstrukcijo podjetja. Ta je zdaj končana, zato obstajajo boljši pogoji za pestrejše družbeno življenje v tem kolektivu. Močno je čutiti potrebo po aktiviza-ciji sindikalne podružnice in mladinske organizacije. Ko. munisi pa so tudi spoznali, da njihov kolektiv premalo vpliva na vse družbeno življenje v Semiču- ISKRA je v kraju največje podjetje, zaposluje največ mladih ljudi, zato bi lahko mnogo več prispevali h kulturni in športni
dejavnosti in k splošnemu napredku Semiča.
Konference so opozorile budi na to, da se komunisti v gospodarskih organizacijah premalo zavzemajo za reševanje problemov družbenih služb, posebno šolstva in komunalne dejavnosti in da ne kažejo dovoljj zanimanja za družbeno-politično življenje kraja, v katerem bivajo. Ta vprašanja so enako pomembna za komuniste iz vaških in terenskih organizacij kot za komuniste iz podjetij, saj problematika družbenih služb zadeva slehernega občana, zato bi morali poiskati skupne rešitve za vse te probleme.
Ena izmed slabosti v dosedanjem delu pa je nedvomno v tem, da smo pokazali premalo odločnosti pri razčiščevanju odno.sov med ljudmi, .da o tem preveč previdno razpravljamo in da si še vedno na upamo vsakemu povedati, da demokratična načela naše ustave veljajo za vse občane, ne glede na to, na katereni delovnem mestu kdo dela-
Ob koncu želim omeniti še konferenco osnovnih organizacij ZK na vasi, ki zaradi zaposlovanja kmečke mladine v industriji ne morejo pomladit svojih vrst in je zavoljo tega tudi manj viden napre-
dek v njihovem delu. Uspehi dela vaških organizacij so manj očitni tudi zaradi skromnih sredstev, ki so v občini na razpolago za potrebe vasi in krajevnih centrov. Kljub pomanjkljivostim pa so tudi vaške osnovne organizacije ZK ugotovile, da bodo morale posvečati več pozornosti razvoju družbenega in zasebnega sektorja kmetijstva, katerega koncept je že izdelan in bi ga morali hitreje uresničevati.
Na konferencah so komunisti obravnavali še vrsto drugih vprašanj, ki'kažejo, da se člani ZK zavedajo svoje odgovornosti za vsestranski raz/.-oj občine. To nam daje upanje, da bodo naloge, ki jih je začrtal VIII. kongres ZKJ, uspešno uresničevali
MILAN MALEŠIC
Snežna razglednica teh dni (Foto: Branko Lukič)
RAZGOVOR S KANDIDATOM ZA OBČINSKO SKUPŠČINO SEVNICA
Loka bi se lahko hitreje razvila
Še povečati sodelovanj® med HOF in garnizonom
V četrtek je bila v Ribnici občinska konferenca Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev, ki se je je razen predstavnikov občanskih družbeno-pclitičnih organizacij in predstavnikov garnizon?. JLA udeležil tudi generalmajor Vlado Mišica iz Ljubljane.
Na konferenci so kritično ocenili dosedanje delo organizacij Z ROP in se pogovorili o delu v prihodnjem obdobju, ki mora predvsem temeljiti na posoblje nem individualnem izpopolnjeva nju in skupnem reševanju taktičnih nalog. Po planu strokovne ga pouka za to sezono bodo po posameznih organizacijah do mar ca individualno proučevali strokovno gradivo, nato pa bodo ta ko pridobljeno znanje praktično utrjevali. Na tak način bodo lahko veliko več časa posvetili prav praktičnemu reševanju taktičnih nalog in izvajanju raznih predpisanih vaj, ki so veliko bolj zanimive kakor predavanja. Ker v Ribnici za predavatelje ni težav, bi lahko dosegli pri strokovnem izpopolnjevanju še večje uspehe, reševanje taktičnih vaj pa prilagodili različnemu nivoju strokovnega znanja članov. Lepe uspehe so dosegli tudi pri organizaciji taktičnih orientacijskih pohodov, pri čemer se poleg drugega krepi tudi telesna odpornost posamezni -
Pozdravite svojce v tujini z Dolenjskim listom! Hvaležni vam bodo za pozornost!
kov. Lani so z organizacijo podobnih pohodov pridobili precej izkušenj (Makoše, Ravne, LošlO potok, Travna gora), letos pa bodo morali v to vključiti čim več članov.
V preteklem obdobju je bila med najaktivnejšimi organizacija ZROP v Dolenji vasi in je lahko za zgled ostalim, medtem ko je bilo precej kritike izrečene na račun izrazite nedelavnosti organizacije v Sodražici. Pri tem ne leti vsa krivda na celo tamkajšnjo organi zacijo, pač pa le na nekaj posa meznikov.
V razpravi so poudarili, da bc treba v prihodnje posvetiti več pozornosti izpopolnjevanju v streljanju ter splošnemu strokovnemu iz-
obraževanju. Ob tem bo tieba navezati še tesnejše stike s starešinskim kadrom domačega garnizona, ki organizaciji lahko veliko pomaga pri izpopolnjevanju in izpolnjevanju delovnega programa. Na konferenci so se dogovorih tudi, da bodo skupaj z organizacijo Zveze borcev čim bolj dostojno pro si;.vili 20-letnico osvoboditve. 5. maja bo namreč minilo 20 let, ko so enote 18. divizije osvobodile Ribnico. Praznovanje 20-letnice osvoboditve se bo pričelo že s proslavami ob občinskem prazniku 26. marca in nadaljevalo s počastitvami krajevnih praznikov v Sodražici (25. maja), Loškem potoku julija) in Dolenji vasi (avgusta) Za predsednika upravnega odbo-• ra občinskega združenja je bil izvoljen Maks Drobnič, za tajnika Andrej dražem in za blagajnika *U-fan lic.
V Loki so bili predlagani 4 kandidati za odbornike v občinsko skupščino. Med njimi je tudi Polde Veber iz Loke, ki ima srednješolsko izobrazbo in je tajnik na železniški postaji v Zidanem mostu. Pred dnevi sem ga obiskal in ga zapletel v pogovor o kandidaturi:
— Zakaj ste sprejeli kandidaturo za občinskega odbor, nika?
— želim, da bi se Loka uredila in da bo privlačnejša tudi v turističnem smislu. Isto velja za vsa naselja na območju toga krajevnega urada- V zadnjih 20 letih se Loka ni prav nič spremenila. Še zdaj stoji sredi trga občinska zgradba v žalostnem stanju-kar opažajo tudi tujci. Trgovski lokali in skladišča so starinski in neprimerni za sodobno strežbo. Nič boljše ni na Bregu, medtem ko ima Razbor že sodobno ure/ene trgovine.
— Ali je v Loki potrebna krajevna skupnost?
Ne jezite se, če ga v trafiki zmanjka: DOLENJSKI LIST si na ročite na svoj naslov!
Gasilei iz Dolenje vasi so se sestali dvaindevetdesetič
Prejšnjo nedeljo so se gasilci iz Dolenje 'vasi pri Ribnici sešli na dvaindevetdese-tem občnem zboru. Dolenje-vaško gasilsko društvo, katerega je najprej vodil ustanovitelj   slovenskega gasilstva
anu^!ifiiimtyiuuuwuiiiHHimuHiiuuuii<itmutaimuuiUHfliuiito
KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJE
Pretekli teden so aarovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Franc Pajk, član kolektiva Iskra Novo mesto; Alojz Drčar, član kolektiva IMV Novo msto; Karlo Majetič iz Komunalnega podjetja Novo mesto; Nežka Drčar, članica kolektiva Narodne banke Novo mesto; Ana Majetič, gospodinja z Iglenka; Rudolf Ribič, delavee iz Dolnjega Karteljeva; Sonja Florjaneie, delavka iz Dolnjega Karteljeva; Anica Kafol, članica kolektiva Osnovna šola Karteljevo; Miha Obranovič član kolektiva TNZ Novo mesto; Angela Pavlin, Božica Sclakovič, Elka Cugelj, člani kolektiva Zdravilišče Šmarješke Toplice; Jožefa Mrgole, gospodinja iz Zbur; Pavel Krin, Ivan Bobič, Pepca Pečuik, Franc Zoran Julka Udovč, člani kolektiva KZ Novo mesto; Tilka Tomažin, članica kolektiva Dolenjka, Novo mesto; Marica Dragan, gospodinja iz Golobinjeka; Jožefa Dolenj.šek, gospodinja iz Zbur; Jože Mi-dja, član kolektiva Krojač Novo mesto; Ivanka Gorenc, gospodinja iz Zbur; Mirko Ferbeiar, član kolektiva Iskra Novo mesto; Karolina Mesojedec, delavka iz Lakenca; Marija Kvasnik, gospodinja iz Klevevža; Vinko Gorenc, posestnik iz Zbur; Cecilija Gabrijel, gospodinja iz šmarje-te; Marija Ivančič, gospodinja iz Gorenje vasi; Franci Gregorič, posestnik iz Dolenje vasi; Alojzija Kozamcrnik, gospodinja iz Gorenje vasi; Cvetka Udvanc, delavka .z Gorenje vaši; Ivan Perme, posestnik iz ćmarjete; lože Zoran, član kolektiva Medobčinska zavarovalnica Novo mesto; Jože Kolčne, delavec iz Zaloga; Jože Gcrdcnc, posestnik iz Dolnjega Karteljeva; Jože Metelko, posestnik iz Kala; Marija Novak, delavka iz Celevca; Marica Blažič, članica kolektiva KZ Noto mesto.
Ignacij Merhar, sodi med najstarejša društva v Sloveniji in Jugostaviji, njegovi sedanji člani pa so upravičeno ponosni na dolgoletno in bogato tradicijo ter na mnoga gasilska priznanja in častne diplome, ki jih je prejelo društvo, ali pa njegov ustnovitelj.
Prav o diplomah in priznanjih, ki jih društvo skrbno čuva že dolga leta, je biLo na občnem zboru največ besed-V Ribnici se bo verjetno letos' osnoval republiški gasilski muzej, kamor bi bilo dobro shraniti številne zgodovinske dokumente, med katerimi je tudi blizu 70 let star gasilski prapor. Društvo, so menili na občnem zboru, bo težko odstopilo vse te dokumente, če ne bo zanje ničesar dobilo. Ob tem so poudarili potrebo po manjšem gasilskem avtomobilu — kombiju, s katerim bi si v primeru požara močno olajšali delo.
Na občnem zboru je bilo precej govora tudi o pičlih sredstvih za gasilstvo. Društva si morajo še vedno sau-žitd denar z veselicami in s podobnimi prireditvami, torej s prostovoljnim delom članov, da potem lahko kupijo najosnovnejše potrebščine za opravljanje požarnovarnostne
službe- V prihodnje bi morala občina zagotoviti več sredstev za razvoj gasilstva, ki s starim orodjem samo od sebe izumira. Prav v Dolenji vasi, kj'er se je gasilstvo najprej razmahnilo, skoro ni več mladih gasilcev. Ker zanimanja med mladino m, so povedali, bomo delali, dokler bo šlo, potem pa... Da, res — kaj pa potem?
Prešernova proslava v Bosta ii j u
V Boštanju je bila v nedeljo, 7. februarja, v domu Partizana Prešernova proslava. V dobri uri Prešernovih stva-ritev je sodelovala šolska mladina in domača ZMS. Najbolj so ugajale pevske točke mladinskega zbora in mladi harmonikar Jože Mr-vič.
F. D.
SVINEC V ŠKOVCU?
Vrtalna skupina Geološkega zavoda iz Ljubljane je začela raziskovati teren na škovcu. Skupina je opremljena s sodobnimi napravami, tako da ni izključeno, da bodo naleteli na svinec, ker so ga tu pred leti že kopali, če bodo na svinec naleteli, bodo raziskali cel škovec, kar hi bilo brez dvoma velikega lokalnega, morda pa tudi širšega značaja.
M.
— Mislim, da je zelo potrebna in da bi jo morali čimprej ustanoviti, ker smo v enem letu že mnogo zamudili. Imamo mnogo komunalnih naprav, za katere j'e treba skrbeti: tako 4 vodovode, 3 pokopališča ter javno razsvetljavo v Loki in Račici. Razen tega imamo več krajevnih in poljskih poti, ki so precej zanemarjene.
— Kako je v Loki s kulturnim življenjem?
— Po vojni je bila dramska dejavnost na dostojni višini in smo dajali na oder
tudi zahtevnejša dela. Sam sem dosti igral in bom še, ko bodo to razmere dopuščale. Predvsem bi morali urediti dvorano, garderobo in nabaviti nekaj rekvizitov.
— Kaj pravite o stanovanj, skem problemu?
— Mnogi občani bivajo v naprimernih in pretesnih stanovanjih, vendar moramo v Loki najprej priti do urbanističnega načrta, šeie potem bomo lahko gradili. V kraju so zelo lepe zazidalne parcele in upam, da se bo tudi to kmalu uredilo.
STANKO SKOCIR
upokojencem, katerih prevedeno pokojnina znaša man) kot 25.500 din, a nimajo pri« spevkov ali davku zavezanih dohodkov
Upokojencem, katerih prevedena pokojnina bo znašala manj kot 25.500 din, a" nimajo prispevkov ali davku zavezanih dohodkov, pripada varstveni dodatek na pokojnino. Upokojenci, ki takih dohodkov nimajo, naj dvignejo pri oddelku za finance pristojne občine potrdilo o tem, da nimajo niti oni niti njihovi družinski člani, ki jih vzdržujejo, prispevkov in davku zavezanih dohodkov. To potrdilo naj priložijo zahtevi za priznanje varstvenega dodatka in oboje pošljejo na pristojni komunalni zavod, ki jim pokojnino izplačuje. V zahtevi za varstveni dodatek je potrebno navesti: ime in priimek upokojenca, rojstni datum, številko pok. odločbe ter točen naslov.
Upokojenci, Id imajo sami ali imajo člani njihove družine prispevke in davku zavezane dohodke, naj z zahtevo za priznanje varstvenega dodatka počakajo, dokler ne bo izdan republiški predpis, ki bo določil pogoje o pravici do varstvenega dodatka.
Če vložijo upokojenci zahtevo za varstveni dodatek osebno pri podpisanem zavodu, naj tako zahtevo oddajo ob ponedeljkih popoldan od 12. do 16. ure.
Upokojenci, ki že imajo varstveni dodatek po dosedanjih predpisih, naj ne vlagajo nobene zahteve, ker jim bo zavod ob prevedbi odmeril varstveni dodatek po uradni dolžnosti na podlagi prejšnjega potrdila o davku zavezanih dohodkov.
Nujno naprošamo upokojence, naj pri zavodu ne iščejo informacij, kakšna bo njihova prevedena pokojnina in kaj morajo storiti za prevedbo, ker s tem ovirajo reden potek prevedb. V drugih vprašanjih^ in drugih nujnih primerih naj se upokojenci obračajo na Komunalni zavod za socialno zavarovanje v Novem mestu samo ob ponedeljkih od 12. do 16. ure, ko ima zavod organizirano informativno službo.
Stranke, ki bodo na zavod klicane s posebnim vabilom, naj se zglasijo na dneve in ure, ki so v vabilu označeni.
Novo mesto, 8. 2. 1965
KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V NOVEM MESTU
\
OBVESTILO
nOVO V FINANCIRANJU OBČIN
Zakaj je mata pujskov?
(Nadaljevanje s 1. str.)
sistema, zato še ne bodo vse stvari najboljše rešene. S spremljanjem in analiziranjem vseh problemov, kd bodo z delovanjem novega sistema nastajali, pa bo omogočeno, da se do konca leta v republiki pripravijo bOij objektivna merila za dodeljevanje dopolnilnih sredstev občinam.
VPRAŠANJE: — Osnu-tek oziroma predlog zakona o uvedbi republiških dohodkov ter o dopolnilnih sredstvih občinam, ki ga je pred kratkim sprejel republiški izvršni svet, govori med drugim tudi o tem, da bo Slovenija dajala kot dopolnilna sredstva za 1965 del republiškega prispevka iz osebnega dohodka od delovnega razmerja, ki bo ustvarjen v nekaterih občinah. Povejte, prosimo, ali predlog zakona našteva tudi občine Brežice, Krško, Sevnica, Kočevje, Ribnica,
Črnomelj, Metlika, Treb-nje in Novo mesto?
ODGOVOR: — Ob upoštevanju, da je občina dolžna iz svojih dohodkov kriti najprej potrebe družbenih služb in
delo svojih organov, je po usklajevanju s predsedniki občinskih skupščin ugotovljeno, katere občine so tiste, ki iz objektivnih vzrokov njihovi dohodki ne zadoščajo za
kritje vseh potreb. Tako so v prećLogu zakona o dopolnilnih sredstvih občinam med drugimi uvrščene tudi občine Krško, Sevnica, Kočevje, Ribnica, Črnomelj, Metlika, Trebnje in Novo mesto.
VPRAŠANJE: — Kaj se bo po vašem mnenju glede proračunske potrošnje v občinah letos — v primerjavi z letom 19G4 — bistveno spremenilo, zakaj in v kakšni smeri? Ali bodo po vašem mnenju občine, ki naj bi ime-le letos za približno 25 odstotkov večje proračunske vsote kot lani, s temi sredstvi lahko zadovoljivo krile številne potrebe in dodatne pristojnosti, ki so jih medtem dobile? Ali bo to dovolj močna krepitev osnov komunalnega sistema v sedanjem obdobju?
ODGOVOR: — Tudi razmerja v potrošnji ustvarjenih sredstev se morajo letos menjati in sicer tako, da bodo pozitivno vplivala na umiritev tržišča in na dvig življenjske ravni. Ustrezni ukrepi, ki so bili sprejeti lani, bodo veijaJ tudi letos. Vplivali bodo na to, da se bo zmanjšala investicijska potrošnja v prid osebnih dohodkov in razvoja družbenih služb. Tud; raven proračunske potrošnje naj vpliva na usklajevanje stabilnejših odnosov, v gospodarstvu, zato mora biti proračun-
13,000.000 izplačil
1. februarja so banke pričele izplačevali pni obrok skop skega ljudskega posojila Vra-čati so se pričele prve milijarde dinarjev, ki smo jih pred dobrim letom prispevali za obnovo porušenega mesta.
V banki v Kočevju je pred okencem, za katerim tov- Ker. snič izplačuje prve obroke večkrat precejšnja vrsLa. Mnogi vrnjeni denar takoj spet naložijo na hranilno knjižice, drugi ga porabijo. Tov. Kers-niča smo vprašali, koliko je že izplačal v prvih dneh. Povedal je. da je v enem tednu izplačal okrog tri milijone dinarjev, računa pa, da bedo v njihovi banki izplačali okrog 13 milijonov dinarjev obveznic posojila za Skopje.
ska potrošnja usklađena z razvojem gospodarstva. Skupna proračunska sredstva rastejo po predvidevanjih družbenega plana SR Slovenije hitreje kot družbeni proizvod. To nesorazmerje se bo moralo postopoma zmanjševati. Letos ne bo mogoče rešiti vseh perečih vprašanj v občinah- Ker se znatno povečujejo sredstva delovnih organizacij v delitvi dohodka, je računati, da bodo delovni kolektivi tudi z delom svojih sredstev pomagali pri reševanju perečih komunalnih in drugih problemov v občini.
Osnovna naloga pa naj bi le bila, da bi letos imele prednost družbene službe. V to akcijo se bo, kot kaže osnutek družbenega plana SR Slovenije, vključila tudi republika s svojimi sredstvi, če hočemo zadostiti osnovnim nalogam v občini, bo treba v državni upravi uvesti politiko strogega varčevanja-
LUDVIK GOLOB
Pred dnevi je dnevno časopisje prineslo vest, da se bo verjetno podražil sladkor in povpraševanje po sladkorju je v trgovinah na mah poraslo. V soboto npr. so sladkorne zaloge v ribniških trgovinah hitro kopnele, vest o podražitvi pa se je med ljudmi naglo širila. Na trgovskem podjetju v Ribnici in na Tr-goprometu v Kočevju sem se pozanimal, kako je s to reč-jo, kaj vedo o podražitvi, ka ko je z zalogami:
© Draga Lovšin,, računo-vodkinja v TP Jelka Ribnica: Vem samo, da sladkorja pri
• Atomske mine na meji? Sve-tovn. tisk jo OP'.ro kritiziral načrt zahodnalenškesa obrambnega ministra H&Sata, naj bi na moji med Zahodno in Vzhodno Nemčijo Določili »atomsko zaveso«. To bi za dol'TO zajKčatilo vsako ,abl,4anje med oboma nnmikima državama. To bi bila Se ena zavesa več.
nas ni ali pa bo kmalu pošel, vendar bo nova pošiljka kmalu tu. Kakšna pa bo cena v novi pošiljki, ne vemo. Cena od nas ni odvisna; prodajamo pač po taki ceni, po kakršni kupimo blago.
£ Jože Brlan, sekretar Tr-goprometa, Kočevje: — V Kočevju je sladkorja še dovolj, povprašanje po njem pa je le malenkost večje kot navadno. O podražitvi ne vemo več, kakor je pisalo v časopisih. Maloprodajna cena je odvisna od sekretariata za trgovino. Pri nas imamo od kilograma sladkorja le 3 dinarje, če pa ga peljemo npr. v Osilnico, imamo celo . i-bo! Nujno je, da se cene sladkorju uredijo, kdaj in kako pa ne vemo. Za zdij nimamo še nobenih nav^dLl in govorice o podražitvi sladkorja pri nas niso osnovane.
F. G.
V Beli krajini že dalj časa opažamo mrzlično povpraševanje po pujskih. Cene so v zadnjem času precej narasle, tako da velja pujsek že okoli 12.000 din. Trditve, da jih je v Novem mestu in v Krškem dovolj, so neresnične, ker tudi tam cene niso dosti nižje.
Številčno stanje prašičev na področju Bele krajine v zadnjih letih občutno pada in tudi kmetijski zadrugi Metlika in Črnomelj odkupita vsako leto manj pujskov. Za Belo krajino rešitev tega problema ni v tem, da bi prašičke uvažali iz Novega mesta ali iz Krškega, pač pa jih je treba vzrediti doma, kjer imamo vse pogoje, da bi število prašičev lahko podvojili. Kako to izvesti?
Kmetijski zadrugi bi morali nabaviti zado.stno število plemenskih svinj in jih dati v rejo zasebnim kmetovalcem. Med zadrugo in kmetom bi bili odnosi urejeni s pogodbo o proizvodnem sodelovanju. Zadruga naj bi razen plemenskih svinj zagotovila kmetovalcu tudi primerno krmo in opravljala strokovni nadzor nad krmljenjem in pripuščanjem. Svinje bi morali tudi zavarovati pri Medobčinski zavarovalnici. Kmet naj bi bil po pogodbi dolžan rediti določeno število plemenskih svinj. Pujske naj bi zadruga odkupila po dnevnih tržnih cenah in jih dala naprej v rejo svojim kooperantom.
Za vzrejo prašičev so seveda najbolj primerni ravninski predeli, ki imajo dovolj žit: Griblje, Krasinec, Draga-tuš. Kmetovalci se zelo zanimajo za vzrejo pujskov in marsikdo bi rad redil tri namesto enega, če bi prašička lahko kupil po vsaj kolikor toliko zmernih cenah. Sedanje cene pa za zasebnega kmetovalca res niso spodbudne.
JOŽE ŠKOF
------^f^"' ■"*
Opekarji: »Skrajšajmo zimski premor!«
Skozi drevored ... (Foto: Branko Lukič)
Letos bo brežiškim opekarjem pomagalo 30 sezonskih delavcev
V brežiški OPEKARNI je zdaj mrtva sezona. V podjetju so ostali samo stalno zaposleni. Vseh skupaj je 60. Zimske mesece bodo izkoristili za vsakoletno redno popravilo strojev, peči. in naprav za notranji transport. Za pomlad mora biti vse na-red. Tudi glino za strešnike kopljejo v zimskem obdobju-
Lanski plan je podjetje doseglo s 10G ods'-,. v vrednosti 115 milijonov dinarjev. Vrednost bi se lahko še povečala za 4 do 5 milijonov, če ne bi talna voda ob poplavi napra vila tolikšne škode- K uresničevanju plana za leto 1964 je precej pripomogla tudi zaposlitev sezonoov. Na dslu jih jo bilo 18, letos pa jih nameravajo sprejeii 30. Sezonsko delo se bo pričelo 15. aprila in zaključilo 15. oktobra.
Za delavce, ki bodo prišli pomladi na delo, imajo v Opekarni pripravljenih osem sob. Uredili bodo še kuhinjo in v njej bodo kuhali tople' obroke za vse člane kolektiva. Za sezonce bo kuharica pripravljala vse dnevne obroke Podjetje bo sprejelo v službo
POZIV
delovnim organizacijam in zasebnim delodajalcem, da prijavijo zaposlene, starostne in družinske upokojence
Po določbah Temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju ne gre pokojnina od 1. marca 1965 dalje upokojencem, Id so v delovnem razmerju, ne glede na to, ali delajo s polnim ali krajšim delovnim časom, in tudi ne onim upokojencem, ki opravljajo dejavnost (n. pr. obrt ali gostinstvo), na podlagi katere so obvezno zavarovani.
Pokojnina ne gre naslednjim upokojencem:
1. starostnim upokojencem, ki imajo z odločbo o priznanju ali ponovni odmeri pokojnine priznanih manj kot 40 (moški), oz. 35 (ženske) let pokojninske dobe;
2. starostnim upokojencem — borcem NOV pred 9. septembrom 1913 in španskim borcem, ki imajo z odločbo o priznanju ali ponovni odmeri pokojnine priznanih manj kot 35 (moški), oz. 30 (ženske) let pokojuinske dobe, in
3. družinskim upokojencem nc glede na to, koliko let pokojninske dobe ima priznanih oseba, od katere izvajajo pravico do družinske pokojnine. Starostnim upokojencem, ki imajo z odločbo o odmeri pokojnine priznanih manj kot 40 oz. 35 let pokojninske dobe, a so po upokojitvi ostal? še naprej zaposleni s polnim delovnim časom ter so v teku te zaposlitve dopolnili 40 oz. 35 let (borci NOV 35 oz. 30) let pokojnin-ske dobe, niso pa še uveljavili pravic na podlagi teh zaposlitev po upokojitvi, prav tako ne gre pokojnina, dokler ne uveljavijo svojih pravic na podlagi zaposlitev po upokojitvi.
Delovne organizacije in zasebni delodajalci morajo najkasneje do 20. februarja 1965 prijaviti zgoraj pod točko 1. do 3. naštete upokojence, ki bodo ostali pri njih
v delovnem razmerju po 1. marcu 1965 in to ne glede na to, ali delajo s polnim ali s skrajšanim delovnim časom. Prijaviti je treba tudi vojaške upokojence in upokojence, uslužbence določenih služb za notranje zadeve, čeprav je zanje izplačevanje pokojnine med zaposlitvijo po zakonu drugače urejeno.
V prijavi naj se navede ime in priimek upokojenca, rojstni datum z označbo, ali je starostni ali družinski upokojenec, naslov upokojenca in številka pokojninske odločbe, s katero je bila pokojnina nazadnje odmerjena. V primeru opustitve prijave ali navedbe neresničnih ali netočnih podatkov odgovarja za vso škodo organizacija oz. zasebni delodajalec po čl. 187 zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja.
Kolikor delovna organizacija ali zasebni delodajalec ne opravi prijave, je dolžan prijavo poslati upokojenec sam. Upokojenec sam je dolžan prijaviti, da opravlja samostojno dejavnost (obrt, gostinstvo itd.).
V vsakem primeru pa je dolžan upokojenec, ki mu pokojnina zaradi zaposlitve ali opravljanja dejavnosti ne gre, vrniti prejete zneske pokojnine po določbi čl. 184 zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja. Zaradi tega naj upokojenci, ki jim po 1. marcu 1965 nc gre več pokojnina zaradi zaposlitve, nc sprejemajo pokojnine, če bi jo zavod nakazal še od 1. marca 1965 naprej zaradi tega, ker ni pravočasno dobil obvestila o upokojenčevi zaposlitvi.
Pokojnina pa se bo od 1. marca 1965 naprej izplačevala v polnem znesku vsem tistim starostnim upokojencem, ki jim je z odločbo o priznanju ali ponovni odmeri pokojnine priznanih 40 let, upokojenkam pa 35 let pokojninske dobe, nc glede na to, s kakšnim delovnim časom so zaposleni ali opravljajo samostojno dejavnost. Isto velja za upokojence — borce NOV pred 9. septembrom 1943 in španske borce, če imajo priznanih 35 let, upokojenke pa 30 let pokojninske dobe.
Pripominjamo, da poziv za zdaj ne velja za invalidske upokojence, ker za nje novelirani zakon o invalidskem zavarovanju še ni izdan. Novo mesto, 8. 2. 1965
KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V NOVEM MESTU
'uda čistilko, ki bo vzdrževala v stanovanjskih prostorih delavcev red in higieno.
Načrti kolektiva za 1965. leto so precej obširnejši od lanskih- Predvsem bi radi podaljšali le*no sezono in že letos računajo, da bodo napravili za 40 odst. več kot lani. Od sedanjih 5 milijonov opečnih enot bodo povečali proizvodnjo na 7 milijonov. Te načrte bodo lahko uresničili le z dvojno izmeno pri strešnem agregatu in s podaljšanjem delovnega časa pri stroju za iidno opeko.
Na povečano proizvodnjo se pripravljajo v podjetju že zdaj. Razširili so sušilne prostore. S tem bodo pridobili GO0 tekočih metrov in na tem
prostoru bodo lahko sušili 800.000 zidnih enot-
2e to leto nameravajo opekarji skrajšati zimski premor vsaj za dva meseca. Računajo, da bodo v decembru in januarju še normalno zaposleni. Zato morajo seveda čez poletje napravita toliko več- Tako bodo sčasoma mrtvo sezono popolnoma odpravili. Proia. vednja bo žal še vedno precej odvisna od vremena, vendar se temu ni moč izogniti. Lani so na primer našteli kar 26 deževnih dni od aprila dO konca septembra, v oktobru pa sploh niso imeli več lepega vremena. Zato bi jim nekaj sušnih let prišlo kar prav, da bi nadomestili izgubljene dneve. J. TEPPEY
mm
V sušilne prostore brežiške Opekarne odvažajo opeko s traktorjem, še dva meseca in vozač bo imel spet dovolj dela. Sezona se bo pričela 15. aprila.'To leto nameravajo napraviti v Opekarni 7 milijonov opečnih enot. Zaradi obsežnejših delovnih načrtov so tudi povečali sušilnice.
Se bo sEadkor res podražil?
8


Rdeči Iče-Meyer je bil pripravljen. Spitz ga je pogledal, a on mu ni vrnil pogleda. Oba sta dobro vedela, da bodo odnesli prebičanega moža v »mrhovišče«. Rdeča Iče-Meverjeva obrita glava je bila vijoličasta. Celo iz daljave si videl utripanje tenkih žil v senceh. Na njegovem izmozganem vratu je bila vidna nabrekla žila. Bila je kot cev, polna vode. Za njim je stal njegov sin in se zibal kot človek, zatopljen v molitev. Neprestano se je ščipal v izsušeno kožo na rokah.
Izza pogradov se je prikazal Zanvil iz Lublina. S pogledom je ošinil Harrvja. Ničesar ni rekel, brž pogledal v stran, kakor da bi se sramoval, in odkorakal proti klopi. Harry je čutil, kako mu ledeni kri. Stekel je h klopi in zavpil: »Ne!
KA ČETNIK 1356
se! Prebičaj mene namesto očeta! Dragi mili židovski starešina, usmili se! Prebičaj mene!«
Rdeči Iče-Meyer, ki je ves ta čas stal kot okamenel, je nenadoma oživel. Skočil je na klop in grabil po sinovem vratu, kot da bi ga hotel zadaviti.
»Stran od tod, Pini! Stran od tod! Spravi se!« Oči so se mu iskrile in žila na vratu se mu je napela, da se je zdelo, da bo zdaj zdaj počila. »Stran, Pini, stran!« je kričal.
Harry se je naenkrat nečesa spomnil. Misel mu je preblisnila možgane. Stopil je k židovskemu starešini in mu zašepetal: »Spitz, v bolniškem oddelku imam eno ,R. 6'.«
»Zakaj mi nisi tega takoj po-

Zanvii je dober delavec! Moram mu obvezati rane. Ne dovolim, da ga ubijete!«
Spitz je stopil na tla, predel šibo v drugo roko in jo potegnil iz stisnjene pesti kot meč iz nožnice. Uprl je roke v bok kot SS-ovec Siegfried, kadar se pripravi, da bo udaril jetnika.
»ZanvIJ! Takoj se m: spravi na klop!« je ukazal Spitz.
»Ne! Pravim ti, da ne!« je trdno in odločno zavpil Harry. Postavil se je med Zanvila in klop. Njegova hladna kri je zdaj zavrela, čutil je, kako so se mu kite napele. Zdaj je bil pripravljen na vse: »Ne! Pravim, da NE!«
»Spravi se stran, dohtar!« ga je posvaril Spitz in vrgel Harryju v obraz košček papirja. »Glej, tukaj je Mačkov zapisek Kdo bo odgovoren za to, ti ali jaz?« je zakričal.
»Pojdi k poveljniku taborišča! Pritoži se! Prevzel bom kazen nase, me slišiš: Nase!«
»Dobil sem nalog in izvršiti ga moram. Pojdi sam k poveljniku taborišča. Povej mu, da bom ubil dobrega delavca. Ampak rajši paai, dohtar.«
»Saj ni vredno, Prelešnik, ni vredno,« je zamrmral Zanvil za Harrvjevim hrbtom.
»Lezi, ti rdeča mrha!« Spitz se je obrnil k staremu Iče-Meyerju. Bil je besen. Bilo je jasno, da ta Žid ne bo vstal s klopi. Harry je čutil, da je z lastnimi rokami na-elektril šibo v Spitzovih rokah.
Prav tedaj je skočil Iče-Majer-jev sin izza svojega očeta. Planil je proti klopi, se vrgel nanjo in zakričal: »židovski starešina! Usmili
vedal? ... Pasja sinova, vrnita se na pograde, kasneje bom opravil z vama!« se- -je zadri na obsojena Žida. Jeza mu je splahnela.
»R. 6« je bila izvrstna nemška cigareta, ki so jih dobili samo Reichsdeutsche in do katere se je Harry dokopal na čuden način.
Ko je Harry ta dan sedel v bolniškem oddelku, zatopljen v misli, so -se kuhinjska vrata na steza j odprla in skupaj z razuzdanimi nemškimi glasovi je nekdo planil v temno barako in se opotekal proti bolniškemu oddelku. Harry je hotel brž zlesti na enega izmed pogradov, da bi se skril. Tako je storil zmeraj, kadar je slišal zvoke pijanega veseljačenja iz nemških kasarn. A tokrat mu ni popolnoma uspelo. Med vrati bolniškega oddelka je zagledal razpuščene lase svetlolase Nemke, ki jo je pred kratkim videl skozi ograjo. Zdaj je bila pijana, na pol gola in njene oble prsi so bile razgaljene. Gledala ga je s čudnim navdušenjem, mu padla k nogam, ga objela z golimi rokami in jokaje, zamaknjeno blebetala: »O najsvetejši, pojdi z mano ...«
Tedaj je pritekel taboriščni poveljnik. Odtrgal jo je od njega, jo vzdignil s tal in jo odpeljal nazaj v nemško kasarno. Po vsej dolžini barake se je" borila za to, da bi se vrnila v bolniški oddelek. Kar naprej je ponavljala:
»O Kristus! ... O najsvetejši! ..«
Čez nekaj časa se je taboriščni poveljnik vrnil v bolniški oddelek in z nasmehom dejal: »Lej no, zdravnik, precej prestrašen si videti zaradi svetlolase Magdalene.«
Vzel je svojo cigaretno dozo in si prižgal cigareto. Preden je spravil dozo v žep, je padla na tla cigareta.
»Pomiri se, zdravnik. Ne bo te več vznemirjala,« je dejal. Ni bilo prvič, da je »padla« vpričo Harryja poveljniku taborišča iz doze cigareta. To se je zgodilo vsakokrat, kadar je prišel poveljnik pogledat bolniški oddelek in je našel vse kakor je treba — stekleničke skrbno razvrščene, da so bile kot vojaki. Predvsem je ljubil seznam inventarja na zidu. Prevzel ga je pogled na čedno pisavo in popolnoma ravne črte. Ni maral nepotrebnih opazk, vse je bilo v najlepšem redu. Nato je vzel cigaretno dozo, si prižgal cigareto in na tla se je sko-talila ena »R. 6«.
Za Harryja je bila taka cigareta pravo odrešenje. Domislil se je celo posebnega načina kajenja. Dima ni vdihaval, temveč ga je požiral. Ves teden po prejemu cigarete je med žvečenjem kruha potegnil dim. Ko se je dim pomešal s kruhom v ustih, je vse skupaj pogoltnil — dim s kruhom. Odkar je začel tako jesti in kaditi, še ni zaužil ničesar, kar bi imelo tako prijeten okus. Prava ambrozija. Taka zmes kruha in dima dalj časa zdrži v želodcu, če ju zaužiješ kakor po navadi, ne občutiš, da si sploh kaj pojedel. Grižljaj zdrkne skozi usta v požiralnik — in vsega je konec. Kakor da bi se razblinil v nič. Lakota v želodcu in drobovju pa je prav tolikšna kot prej. Pravzaprav je zdaj drznejša kot prej. Drobovje je slišalo, da so usta jedla. Zato se je skrčilo in raztegnilo: Lej, ali je res, da usta jedo? No, prav, kje pa je ta hrana? Kaj se dogaja? Kdo se norčuje iz nas?
Če pa pomešaš v ustih skorjo kruha s cigaretnim dimom, tedaj res vse drobovje okusi hrano: nebo, želodec, črevesje, usta poščegeta bolesten užitek — božanski, sladek okus cigarete.
Zdaj, ko je ostal Spitz s smrtonosno šibo nad življenji dveh zaznamovanih in ko ni bilo zanju nobene rešitve, se je Harry nenadoma spomnil darila in njegova »R. 6« cigareta je rešila dva Žida »mrhovi-šča«.
Za Harryjem je stal Zanvil iz Lublina Ko se je Harry obrnil, sta se njuna pogleda srečala. Zanvil mu je vrnil zamegljen, solzen pogled.
Sprva, ko je prišel h klopi, so bile njegove oči krhke kot glinene črepinje, zdaj pa so naenkrat pritekle iz njih solze. Zanvil ga je pogledal in molče odšel na svoj pograd, kot mu je ukazal židovski starešina.
Ko je odšel Harry proti bolniškemu oddelku, se je s svojega pograda v tretjem nadstropju sklonil nadenj Pini, stegnil proti njemu glavo in roke ter zaihtel: »Oj, doktor, doktor.«
To je bilo vse, kar je mogel reči.
Harry se je odpravil proti bol-
niškemu oddelku. Z drugega konca prehoda mu je zaklical Spitz: »Hej, dohtar, po zadnjem gongu se bom oglasil v bolniškem oddelku!«
Harry ni odgovoril, šel je naprej. Poleg bolniškega oddelka je zaslišal, da ga nekdo kliče po imenu. Ozrl se je in zagledal arhitekta Weisbluma.
»Gospod Prelešnik, hotel sem vam povedati, da je danes na Bau-stelle neki SS-ovec ubil Tedka z lopato. Ali mislite, da bi od danes naprej lahko dobil polovico juhe, ki jo je dobival Tedek od vas?«
Harry je čutil, kako mu je udarila kri v glavo. Ugriznil se je v ustnice, se obrnil in odšel v bolniški oddelek.
XII
PRECEJ kasno podnevi je Danijela začutila, da ji bolečina popušča. Divji ogenj, ki je besnel v spodnjem delu njenega trebuha, se je unesel. Pekoča vročina, ki jo je žgala skozi nožnico, je še vedno žarela in plameni so z vso močjo oblizovali njeno drobovje, žarišče bolečine, ki je bila sprva v eni točki, kjer je vrtalo kot z razbeljenim svedrom, je nekoliko otopelo, ko se je bolečina razširila po vsem telesu.
Potne srage so polzele po njenem golem telesu, šele zdaj jih je opazila, šele zdaj je začutila, da je vsa prepotena. Ležala je z dvignjenimi, navzven upognjenimi koleni, pritrjenimi k dvema navpičnima drogovoma, ki sta bila vdelana v mizo. Bila je privezana. Od časa do časa se je razširila iz križa trgajoča bolečina; kakor zubelj, ki vzplameni iz že pogašenega ognja, je hitela med stisnjene zobe in spet nazaj proti prstom na bingljajočih nogah. Postopoma so se presledki med dvema sunkoma podaljševali. Toda zvezano življenje v njej je pričakovalo ponovni sunek bolečine.
Skozi mrežo svoje kletke je videla v drugih kletkah dekleta, ki so vezle rdeče rože v platnene prte. Okno barake je zastirala živahno obarvana papirnata zavesa. Bila je izrezljana kot "čipka, v sredini so bile /izrezane figure in živali, prav kakor na zavesah, ki jih je od daleč videla na oknih rožnatih barak tisti dan, ko je prišla v taborišče.
Skozi stranska vrata ste pripeljali dve dežurni v belih haljah v sobo mizo na majhnih gumijastih kolescih. Preko roba so valovito padali dekliški lasje. Tišina v baraki je bila težka in motna kot prej. Ko sta pripeljali mizo k eni izmed kletk, sta odprli vrata, potisnili mizo vanjo, odšli in zaprli za seboj vratca kletke.
Skozi glavni vhod barake je stopil glavni zdravnik. Sledilo mu je strežno osebje in asistenti. Zdravnik je bil pozoren kot znanstvenik, ki raziskuje nekaj pomembnega. Nosil je belo kirurško haljo, na glavi pa je imel črno SS-ovsko čepico z mrtvaško glavo.
k

te
ii!


»Pa ti, ti! Spoznala sem te komaj,« zavrnila je ona, vsa rdeča v lice. »Tri leta se nisva videla!«
»Da, tri leta,« ponavljal je oni, držeč in tresoč njeno rjavo desnico.
Natočil je polno kupo belega Štajerca in nazdravil Tomažu in hčerki njegovi.
»Plesala boš pa vendar?« vprašal je takoj.
»Saj ne znam!«
»O, le pojdi!«
»Ko pa ne znam, res ne znam!« »Naučim te že jaz!«
Prijel jo je brez drugih ovinkov za obe roki in vlekel — kajti na pol se je branila in ustavljala — proti podu.
»Halo — eno štajersko!« zavpil je in vrgel dve svetli dvajsetici godcu na pentek.
Deklica je v njegovih spretnih rokah plesala bolje, nego je sama mislila, in v gosti tolpi, ki ju je obdajala, žarilo se je marsikatero oko od zavisti in slabo prikrite jeze.
Ko sta se vrnila pod lipo, natakal ji je Miklavž vnovič in Omahnetovemu Tomažu se je širilo lice, ko je oni tudi njemu venomer pomikal polni kozarec pod roko.
Miklavž se je vse popoldne bavil največ z Jerico. To tudi manj bistrim očem, kakor jih imajo naši ljudje v enakih stvareh, ni moglo prikrito ostati in zlasti med fanti, ki so bili že dokaj vinjeni, čula se je marsiknka pikra beseda, ki je postajala vedno glasnejša.
»Čuj, Tomaž,« dejal je zdajci Cehtanov Jurca ter se razkpračil pred mizo, »zakaj pa otrok doma ne
zapiraš?«
Omahneta so po stari navadi vsi tikali.
»Kanj?« jecal je ta; bil je že vinjen.
»Otroke doma zapiraj, če jin imaš več! če
imaš pa samo tole rjavo punco, pa še sam doma ostajaj in jo straži — pravim ti!«
Tomaž se je zleknil počasi čez ogel mize, prijel s koščenimi pestmi onega ob ramah za hodno srajco, da se je debela tkanina vdajala pod prsti. Pijanost ga je minila
»Ka-aj — ti kurji meh gorjanski — ti boš zabavljal? — čakaj, jaz te bom stražil!«
Stresel je Jurco, da so mu zobje šklepetali.
Oni je skušal Tomaža ujeti za vrat ali lase, pa zaman. Ta mož je imel dalje roke. Naposled privzdigne nogo, da bi ga pahnil od sebe. V tem trenutku prihitita Jerica in za njo Miklavž s poda v gručo, ki se je bila na mah zagozdila okoli onih dveh. Deklica je klicala na pomoč ter se oklenila očeta, Jurco pa je Miklavž prijel okoli pasa. Kričalo je vse križem.
Vtem poseže zdajci orjaška pest Piškurjeve^a Janike med bojevnike in na mah so bili narazen. »Mirujte!« vpil je s silnim glasom. »Tukaj se ne bo nihče pretepal, dokler sem jaz tu! Nihče se ne bo — pravim!«
Fantje so se umaknili, le Tomaž je kričal: »Kaj zabavlja ta meh gorjanski!« »Molči!« ukazal je Janika.
»Ti si začel, Jurca!« obrnil se je k temu, katerega je držal krepko za debelo svileno ruto pod ovratni-
kom, »čakaj, ti pritlikavec, mi te že naučimo prepirati in tepsti se ob belem dnevu!«
Zasukal ga je z levico kakor svedre, z desnico pa segel mu zadaj na hrbtišču pod rob irhastih hlač in ga dvignil kvišku. Nad njim, toliko da jo je mogel doseči, štrlela je iz lipovega debla močna, napošev odsekana veja in nanjo je nataknil Jurce hlače in z njimi seveda ubogega lastnika, da je visel sedem čevljev nad zemljo, otepajoč in mahajoč z vsemi štirimi po zraku.
Prizor je bil tako smešen, da je glasen grohot zavladal ter je bil pozabljen takoj ves prepir.
Jurca je jel klicati na pomoč, pa sodnik Janika je bil neusmiljen. Toda mehka lipova veja ni mogla dolgo nositi teže; čez malo trenutkov se je ulo-mila z glasnim treskom in fant je telebnil na obraz. Hudega se mu ni pripetilo; pobral se je naglo, kakor je bilo moči, ter še kaj hujšega sluteč, popihal jo po cesti.
Omahne je bil potolažen in vina je imel tudi že dovolj. Odšel je v mraku s hčerko domov.
Opomnje in opazke, ki so se čule tega popoldne o Miklavžu in Jerici, bile so sicer kmalu pozabljene. A ne dolgo. Prišla je zima in tedaj so pripovedovali ljudje, da kaže debel sneg shojeno gaz do onega okna v Omahnetovi koči, kjer so se zibali poleti rdeči nageljni njegove hčere, in da stopinje v snegu pričajo, da jih ni vtisnil navaden, na kveder šivan Čevelj, nego tak, prav tak, kakor ga obuva in nosi Topolščakov Miklavž.
Slabega ali hudega pa ljudje vendar niso vedeli niti čuli.
Pomladi je umrl stnri Ožbolt in Miklavž je bil njegov dedič.
»No. sedsj bo pa Omaiineiovu peia!« govorili so po vsem Grabnu.
SI-Si STO LET NOVEGA MESTA
Začetki Novega mesta
2
Ni in ne more biti namen, podati v tej razpravi zgodovinsko razčlenitev krajevnih imen novomeškega okraja. Ugotoviti nam je le končne izsledke takega raziskovanja, kolikor so potrebni za razumevanje naselitve prostora, v katerem je nastalo in leži, je živelo in živi Novo mesto. Ti nam kažejo, da .je bil novomeški okraj naseljen že v starejši slo ven ski dobi vsaj v ekstenzivni meri v okviru meja, ki smo jih spredaj nakazali: do podnožja Gorjancev, do roba velikih gozdov na jugu in zahodu, medtem ko se proti severu, severozahodu in severovzhodu družijo imena starejšega slovenskega tipa v nepretrgani zvezi z enako tvor-j enimi imeni v smereh proti Mirni peči in Trebnjem oziroma proti Beli cerkvi in Šentjerneju.
Le na eno vrsto Iirajev-nih imen v novomeškem okraju bi hotel posebej opozoriti; prvič zato, ker sc zanj posebno značilna in števiina, a drugič, ker segajo po svejem nastanku že v dobo, ko nam po staja tudi politična zgodovina našega okraja jasnej ša Mislim na 'mena, tvor-jena z besedo »vas«, tipa na primer Gotna vas. Krajevna imena, tvorjena z »vas«, spadajo v dobo kolonizacije, ki je prehajala že od ekstenzivnosti v intenzivno naseljevanje do tedaj nenaseljenih prede lov novomeškega okraja; kolikor moremo presoditi, poglavitno nekako v stoletja od XI. do XIII. Vendar je točen nastanek kraja in krajevnega imena te vrste navadno težko določiti.
Po \ času nastajanja in načinu tvorbe moremo imena z »vas« vzporediti s krajevnimi imeni nemškega naselitvenega ozemlja, oblikovanimi s pridevkom »dorf«. Slovencem, kot kaže, tvorba krajevnih imen z »vas« ni bilo v tisti meri domača kot Nemcem. Preiskava številnih krajevnih imen te vrste v novomeškem okraju kaže, da mnogi kraji, danes poimenovani s pridevkom »vas«, tega v starejših dobah niso imeli. Druga krajevna imena te vrste zopet kažejo, da jim je šele tuja pisarna dala obliko z »vas« oziroma ponemčenim »dorf«, medtem ko stare slovenske domače oblike pridevka »vas« oziroma »dorf« ne poznajo.
Kljub temu pa preostane še velika skupina imen, ki so tako v svojih slovenskih kot nemških oblikah tvorjena z »vas« in se taka že v starejših znanih zapisih pojavljajo. Mimo imen te vrste, sestavljenih z osebnim imenom slovenskega ali krščanskega izvora (na primer Jurka vas, Ivanja vas) irrtamo tudi skupino takih, ki v njih tiči germansko osebno ime. Nikakor pa ne smemo iz tega nujno sklepati, da je bila tista vas mogoče od Nemcev naseljena ali da je bil ta, po katerem se vas imenuje, Nemec. Po politični zavla-di Nemcev se je dajanje nemških    osebnih imen
tudi med Slovenci silno razširilo, čeprav je tisti, ki ga je nosil, bil in ostal Slovenec, če se torej Gotna vas tako imenuje prej-kone po nekem Guotu ali Guoti, če ima Irca vas ime po nekem Geroltu, Reger-ja vas po nekem Rudiger-ju, Rumanja vas po nekem Rudmanu — to še daleč ne pomeni, da so bile to mogoče nemške naselbine, pač pa da so mogle nastati, oziroma da so dobile to svoje  ime šele
[ PIŠE PROF. DR. j j     MILKO KOS_j
takrat, ko je s tujimi rodbinami in vplivom prišlo tudi pri nas v navado, imenovati sebe in druge s takimi imeni tujega izvora.
če na splošno promotrimo množino in oblike krajevnih imen novomeškega okoliša, kolikor moremo njim in krajem, z njimi poimenovanimi, glede nastanita prisoditi relativno večjo starost, moremo reči, da je bil ta predel sloven-
Ta naselbina je nastala v bližini meja države, ki ji je novomeški okraj, hkrati z veliko večino slovenske zemlje, v visokem ; in poznem srednjem veku, ! pripadal. Okoliš Novega mesta je v času XII. stoletja državno obmejno ozemlje. Vse do XII. stoletja je potekala vzhodna meja Kranjske, z njo državna meja proti Hrvatski, ob spodnji Krki približno do Kronovega in od tod proti jugovzhodu na najvišje vrhove Gorjancev, od teh pa v gozdovih, ki dele Belo krajino od novomeškega okoliša. Za potek nekdanje kranj-sko-hrvatske meje v novomeškem odseku je značilna starejša označba današnje Stare vasi (imenovane tudi Gornja Stara vas) jugozahodno od Šentjerneja: Kranjska Stara vas, pa današnje Dolenje vasi, vzhodno od Šentjerneja: Hrovaška Stara vas. Nekdanja politična~~ državna meja med Kranjsko in Hrvatsko je pustila sled v Hrovaški in Kranjski Stari vasi, od katerih je ena spadala politično pod Hrvatsko, druga pa pod Kranjsko. Označbo »krajina« je najti, kot drugod ob mejah starih krajin, tudi v novomeškem okolišu, ki je ležal ob politični meji nekdanje krajine Kranjske. Ime vasi Kronovo ob reki Krki sicer ni spravljati v zvezo s krajino, gotovo je pa s tem nazivom v zvezi neki Chrevndorf iz 1389 v fari Beli cerkvi in neki Krainpach iz 1436 v Šentjernej ski fari. O zaselku Dreniku pri Velikih Brusnicah je pa v srednjeveški virih povedano, da leži v Krajini.
NOVO MESTO V VALVASORJEVIH ČASIH
OBVESTILO
Zaradi ponovnega pomanjkanja papirja smo danes skrčili obseg našega tednika. Bralce obveščamo, da pripravljamo za prihodnji teden slavnostno številko ob 15-let-niči izhajanja Dolenjskega lista. Izšla bo, če bo na zalogi dovolj papirja. Vse naročnike prosimo, da opisane težave upoštevajo.
UREDNIŠTVO
Soseska zidanica na Božakovem
Jože Dular:
S@SiSIE ZIDANBCE i VZI30DNI BELI ftiilJUI
Tudi v drugih soseskih zidanicah je bilo podobno poslovanje. Večina teh žitnih posojilnic je prenehala že konec prejšnjega stoletja, zadnje pa so se obdržale še do prve svetovne vojne. Na Do-bravicah so zbirali žito še do druge svetovne vojne, vendar ne zato, da bi ga posojali. To je bila neke vrste žitna bera in je vsak dal po svoji volji, kolikor je hotel. Nabrano žito so prodali, denar pa porabili predvsem za popravilo cerkve.
Posojanje denarja
Nekatere soseske so svojim članom posojale tudi de nar, vendar šele nekako od začetka našega stoletja, ko so za to poslovanje uvedli knjige. Posojali so v nujnih primerih, predvsem v nesrečah, v glavnem brez obresti. V Bojanji vasi so zahtevali 5 odstotkov obresti, v ' Bušinji vasi pa so bile obresti zelo visoke (menda na pudrgo), zato so to posojanje kmalu opustili. Tudi v Dragomlji vasi so posojali denar, pri tem pa nekoč sklenili, da mora vsak član soseske imeti pri vaški skupnosti vsaj 10 goldinarjev dolga, od katerega so seveda tekle obresti. Če si je na primer nekdo izposodil 30 goldinarjev, jih je ob letu smel vrniti le 20, od ostalih 10 goldinarjev pa so tekle obresti, in sicer je 10 goldinarjev dalo letno 50 krajcarjev obresti. Po svoje originalni pa so bili na Grabrovcu, kjer so obresti navadno znašale 12 odstotkov, to pa zato, da je bilo laže računati. Za izposojenih 100 kron je dolžnik plačal letno 12 kron obresti, to je vsak mesec eno krono.
Vračanje vina
Vino so dolžniki vračali kmalu po trgatvi, ko je mošt še vrel, šumel, in bil torej, še sladak, neučiščen. Takrat, ko so bili vsi sodi poku, ga je kmet še najlaže utrpel. Vračali so torej mošt, edino v Bojanji vasi in na Dobravicah niso pobirali mošta, temveč vino, in sicer po Martinjem, ko se je učistilo. Če mošt ni bil pobran do Martinjega, so se vaščani jezili in se branili dati vino. Ta dan je bil namreč do polnoči v sodih še mošt, po polnoči pa že vino! Zato tudi pravijo ponekod: »Na Marti-nje se mošt pokrade.«
V starih časih so vračali črn in bel mošt, kakršnega je pač kdo imel. Oboje so zmešali in so potem imeli v sodih lepo svetlo rdeče vino.
Pozneje so pobirali samo bel mošt dobrih, žlahtnih trt. Vina samorodnic ni smelo biti vmes. Izjema je bila soseska Dobravice, kjer so do zadnjega pobirali belo in rdeče vino. Ta soseska pa leži že izven pravega vinorodnega območja.
Mošt sta pobirala šekutor-ja; eden od njiju si je obesil čez ramo rovaše ali pa nosil knjigo dolžnikov, "Ce ro-vašev niso več uporabljali. Za nosače sta poiskala nekaj domačih fantov — v Bojanji vasi so se vrstili po hišnih številkah —, ki so nosili na ramah lodrice, barile ali zaprte brente. Tako so pobirali mošt le po najbližji okolici, če so kmetje imeli trtja v sosednjih goricah, so zapregli vozove in naložili nanje lajte in presike.
Ko so prišli do zidanice, je šekutor poiskal dolžnikov rovaš in preštel dolg, to je število zarez na rovaših. Ko je bil mošt vrnjen, je vzel nož in dolg izrezal. Da je bil dolg izbrisan, je skrbel tudi dolžnik, ki je neredko opomnil šekutorja: »Pazi, da mi čisto izrežeš rovaš!«
Na Božakovem so navadno že prvo nedeljo po prešanju šli vsi trije šekutorji po mošt na Rakovec in v Repico. Naslednjo nedeljo so pobirali na 2elebeju, čez teden ob večerih pa po Božakovem. Na Rakovec, v Repico in na 2e-lebej so hodili z vozom, na katerega so dali dva, tri sode in tako pripeljali domov tudi do tisoč litrov mošta. Božakovci sami so prinašali svoj vinski dolg v klet kar v keblih.
če je bila zavoljo pozebe ali toče slaba letina, ljudem mošta tisto jesen ni bilo treba vračati. Dolg so vrnili naslednje leto, in sicer samo izposojeno količino in pudr-ščino za eno leto. Sicer pa'je bilo običajno, da so tistemu, ki ni vrnil izposojenega vina, računali novo pudrščino. Za izposojenih 20 tirklov vina bi moral na primer dolžnik prvo leto vrniti 30 firklov, naslednje leto pa je dolg narasel že na 45 firklov (20 + 10 = 30 + 15 = 45 firklovl To naraščanje pudrščine je ljudi sililo, da so vinski dolg redno vračah. Vendar se je včasih zgodilo, da sta šekutorja kmetu, ki je bil veliko dolžan, odnesla skoraj ves pridelek. Tako je na primer na Radovici neka vdova morala vrniti jeseni kar 800 litrov mošta. Pri tem je šekutorje-ma in pomagačema pripravila arnike (slanike), da so vrnjeni dolg in poldrugo pošteno zalili.
ske zemlje že v XII. in XIII. stoletju posejan z vasmi in zaselki, ki se glede števila niso mnogo razlikovali od današnjega stanja. In vendar ni sredi tega sorazmerno gosto naseljenega in obljudenega sveta že takrat nastala ali stala tržna ali mestna naselbina, ki bi ji v tem predelu šle gospodarske in obrambne funkcije, kar bi glede na podobne razmere marsikje drugje mogli pričakovati. Vpogled v politično zgodovino našega okraja do omenjene in v omenjeni dobi nam bo, tako menim, mogel to do neke mere razložiti.
Kraji in krajevna imena, tvorjena z besedo »vas«, o katerih smo slišali, segajo po svojem nastanku v glavnem v dobo, ko se nam za zgodovino novomeškega okraja odpirajo tudi že drugi viri kot zgolj krajevnoimenski. Segajo v čase, ko moremo v našem okolišu že ugotoviti obrise tistih političnih tvorb in delovanja sil, ki so postale kasneje v veliki meri odločilne za nastanek nove meščanske naselbine ob Krki.
Svoboda bratov ^slavcev za 10-letnico
Za 10. obletnico delavsko prosvetnega društva Svoboda bratov Milavcev v Brežicah so člani na letni konferenci sprejeli program prireditev v jubilejnem le*iu. Najprej bo na vrsti pustna zabava, nato pa se bodo pričeli pripravljati na študij dramskega dela za jesensko proslavo. Za to priložnost bodo verjetno na-štodirali kiccnedijo- Izbrali je šo niso- V programu imajo tudi meddruštveno šahovsko tekmovanje s predajo spominskega pokala ob 10-lettnioi.
Delo društva v minulem obdobju bodo ponazorili z razstavo fotografskega gradiva o posameznih uprizoritvah dramskih del in drugih nastopih. Vse leto se bodo člani društva trudili, da bi privabili v svoje vrste čimveč mladih ljudi. Pripravljajo tudi nastop pevskega zbora in veder spored za zabavno prire-ditov. Ob desetletnem jubileju bodo člani Svobode bratov Milavcev raavili svoj društveni prapor.
čaka jih torej precej nalog. Da bi jih lahko uresničili, bodo zaprosili sindikalne podružnice na svojem območju za finančno podporb. Lani je prejelo društvo 150.000 dinarjev iz sklada za kulturo in prosveto. Tudi letos računajo na to pomoč, vendar bodo tokrat potrebovali več sredstev.
»Pokaži, kaj znaš« v Boštesnju
DomaČa ta sevniška organizacija mladine sta v nedeljo, 24. januarja, priredili zabavno prireditev »Pokaži, kaj znaš«, na kateri pa sta nastopila tudi gosta iz Dobove ta Bučke. To je bila v Boštanju prva prireditev te vrste, zato je bilo zanimanje zanjo Izredno veliko. V vseh 16 letih, kar je dvorana Partizana v Boštanju pod streho, v njej Se ni bilo toliko ljudi kot na zadnji prireditvi.
V dveumam programu se je zvrstilo okoli 20 točk sporeda. Strokovna komisija to ocenjevalna komisija iz občinstva sta vsako točko sporeda sproti ocenili. Prvo nagrado 10.000 din jo dobil popevkar, gost iz Dobove; drugo nagrado 8.000 din mladinka Marjetica Rovinšek iz Sevnice; tretjo nagrado 5.000 din pa Je komi-
sija prisodila 6-letni pevki s kitaro Meliti Flisovi iz Dol. Boštanja. Skromnejše nagrade so prejeli še: zabavna ansambel »Rdeča roža« iz Sevnice, kvartet kitar iz sevniške glasbene šole, kvintet harmonikarjev iste šole, domači pevski oktet, mladinski pevski zbor itd.
Nagrade so omogočila sevniška podjetja. Ob zaključku prireditve je gost iz Dobove povabil prireditelje na gostovanje v svoj domači kraj. Dobil je odgovor, da bodo radd prišli gostovat, samo da ne bo tako, kot ob zadnjem gostovanju pred mesecem dni, ko je bila dvorana v Dobavi skoro prazna.
Prireditev, Id jo je vodila prosvetna delavka Darinka Haler, Je tako vsestransko uspela.
FRANC DOBOVSEK
»Pri nas bo kmalu cvetel tetah!«
V črnem potoku pri čabru bo skoraj, skoraj pomlad
Dva športnika (Foto Polde Grahek)
Spet sem srečal Veselovo mamo iz črnega potoka pri čabru in spet sva malo, takole mimogrede, poklepetala o življenju ob zeleni Kolpi. Najprej pa — seveda — o življenju v vasi v zadnjih mesecih, odkar so dobili elektriko.
»Kar predstavljati si ne morem, kako smo prej živeli, ko ni bilo elektrike,« se je čudila. »Večkrat pobaram sina Ivana, če je to res naša hiša, če so sobe res naše, ko pa je zvečer tako svetlo v njih, ko je svetlobe skoro kar preveč. Samo pritisneš in že se za-sveti! Kadar zmanjka toka, je kar hudo ob petrolejki, ki kar noče več tako lepo svetiti kot včasih.
Takoj ko smo dobili elektriko, je sin kupil radio. Odtlej igra neprestano, pa še močno na glas. Zaradi tega, da bomo nadomestili zamujeno, čase, ko pri nas ni bilo ne ra-dia ne elektrike, ko tako rekoč ni bilo pravega življenja.«
In nato pripoveduje, da je pri njih, v črnem potoku, skoro že prava pomlad. Snega, ki ga je bilo tedaj pri nas še precej, pri njih kar nič več ni, sonce pa tako prijetno sije v bregove nad Kolpo, da je veselje. Res, prava pomlad, pa zeleneti bo kmalu pričelo. Popki  na  drevju  bodo na-
brekli, rastlinje bo ozelenelo, teloh bo pomolil glavico soncu naproti — ko bo še marsikje drugod prava zima.
Spomnil sem se skalnatih pečin nad Kolpo, bujnega pomladanskega zelenja in cvetočih jablan okrog hiš, raztre-
senih po travnatem bregu, ter zaslutil tiho pesem toplega pomladnega vetra med električnimi žicami in vesele zvoke domače glasbe, ko so priplavali v prvo pomlad skozi odprta okna iz svetlih, sveže prebeljenih kuhinj.

Valvasorjeva knjižnica in čitalnica
najlepša počastitev Prešernovega spomina v Krškem
V nedeljo dopoldne je Krško na izredno svečan in dostojen način počastilo slovenski kulturni praznik: odprli so in izročili javnosti novo kulturno institucijo — Valva sorjevo knjižnico in čitalnico..
Upravnica knjižnice tovari-šica Marjana Uršič je po pozdravnih besedah tov. Mimice Jenškovič, predsednice sveta knjižnice, opisala večletna prizadevanja za ureditev no ve kulturne ustanove, pomembne tako za mesto Krško kot za vso občino. Nova knjižnica je bila že imenovana za matično knjižnico krške občine, zato so njene naloge še večje. Trenutno je v Valvasorjevi knjižnici 2150 knjig, obstajajo pa vsi pogoji, da se bo v kratkem času lahko razvila v zares močno matično knjižnico. Prostori v nekdanji banki so primerni, okusno so adaptirani in predvsem praktični; svetla čitalnica, prostorna knjižnica, pri-
ročno začasno skladišče in upravna pisarna s sanitarija~ mi — zares vse, kakor je po. trebno za kulturno poslanstvo knjižnice, v kateri bodo našli prostor odrasli in mladina. Nova knjižnica bo zbirala leposlovno in strokovno literaturo, pomagala bralcem pri dviganju izobrazbe, skrbela bo za kulturno vzgojo in razvedrilo občanov, organizirala bo podružnice in potujoče knjižnice ter sploh opravljala svoje poslanstvo tako, kot tega mal>>, nerazvite knjižnice žal ne morejo.
Nova knjižnica je zrasla ob znatni pomoči -- in predvsem razumevanju za take potrebe občanov! — občinske, skupščine Krško in republiškega sklada za pospeševanje kulturne dejavnosti. Razen pomoči v domači skupščini in njeni upravi je bila delež na tudi strokovnih nasvetov in izdatne pomoči novomeške študijske knjižnice ter njene-
ga upravnika B. Komelja, pomagali pa so ji tudi direktor Delavske knjižnice iz Ljubljane tov. Vižintin, Zden-ka Smole in drugi. Ljubljanska knjižnica je ob otvoritvi tudi podarila Valvasorjevi knjižnici in čitalnici lepo knjižno darilo. Dolgoletni zaslužni knjižničarki tov. Kristini Lazorko so ob otvoritvi nove knjižnice izročili skro tipko darilo in toplo za/ivalo, predsednik ObS Krško inženir F. Dragan pa je knjižnico uradno odprl in povabil goste na ogled, še pred tem je književnik Jaro Stoviček v krajšem zgoščenem nagovoru opozoril na pomen tiskane besede in veliko pridobitev, ki jo ima Krško in krška občina. Med slednjimi so bili tudi Miloš Poljanšek, republiški sekretar za kulturo, predstavniki javnih knjižnic iz Ljubljane, Celja in Brežic ter številni javni delavci in domačini iz Krškega.
I
OD 1. JANUARJA DO 2. FEBRUARJA 1965
100 i novih mmmmv
Še 157 novih naročnikov se je pridružilo vrstam naših stalnih bralcev in prijateljev; iz vseh krajev našega področja so, največ pa jih je bilo ta teden iz pošt v občini Trebnje — kar 28; sledi ji občina Krško — 27 novih naročnikov, Novo mesto 26, Brežice 23, Črnomelj 7, Kočevje 6, Ribnica 7, Sevnica 7, razne pošte 16 in tujina 10. Po približno 6 tednih naše akcije je stanje glede novo pridobljenih naročnikov po poštah takole:
BREŽICE: ..........91
ČRNOMELJ^..........33
KOČEVJE:..........29
KRŠKO:...........147
METLIKA:..........26
NOVO MESTO:........159
RIBNICA:...........103
SEVNICA: ..........41
TREBNJE:..........108
Razne pošte:..........235
Tujina:............35
Pridobivanje novih naročnikov zaostaja po naših podatkih v občini Kočevje in Sevnica, odlično pa poteka doslej v krški in trebanjski občini. Ponovno vabimo krajevne organizacije SZDL, da priporočajo svojim članom domači pokrajinski tednik. TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK bo dobila tista KO SZDL, ld bo na svojem področju pomagala pridobiti največ novih naročnikov za naš tednik.
V VSAKO HIŠO: DOLENJSKI LIST!
UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA

V hiše na Hr&tu je pritekla voda
Od oktobra minule   jeseni uspešno opravljali
pa do prejšnjega meseca so zem^a- betonerska, monta.
kljub zelo slabemu vremenu žna re^t^inštalaterska de-
delavci Komunalne uprave iz la p^Peljaivi vodovoda na
IBUllilillllililililliUifl
V tem tednu: M izžrebanih novih močnikov

Vozovi so v obkolpskih hribih kaj neprikladni za prevoz sena ali drv, zato morajo ljudje košnjo s strmih pobočij večinoma znesti" domov na lastnih hrbtih. Globoko upognjeni pod velikimi butarami sena ali dračja stopajo po strmih, od hudournih voda zdrtili stezah v dolino. Kipar Stane Jarm je butare, značilne za Kolpsko dolino, takole upodobil v lesu.
Med 157 novimi naročni.Sadnjega tedna smo v torek opoldne izžreba'haročnikov; naslednje nagrade in knjige ji°omo danes odposlali po pošti:
1. Olga Urbič, Hudeje 6, &«*njc — dobi 1. nagrado tedna: 3000-din (ritnica št. 4371).
2. Alojz Gorenc, Ribnica . — dobi 2. nagrado tedna: 2500 din (naroda št. 1333).
3. Vilko Zamida, Uršna s^. 3 — dobi 3. nagrado tedna: 2000 din (naroda št. 5598).
4. Jakob Libenšek, Libna r- Krško — dobi 4. nagrado: dve lepi knjigi°lenjske založbe (podpisana naročilnica št. 29j
5. Julka Ledinski, Mirtovip p. Osilnica — dobi 5. nagrado: dve lepi Dolenjske založbe (naročilnica št. 727);
6. Jože Kržan, Cerina 22,'jezice — dobi 6. nagrado: dve lepi knjigi ^ače Dolenjske založbe (naročilnica št. 6981)'
Hrastu nad Suhorjem. Sicer je bil že leta 1957 položen cevovod do Hrasta, vendar je voda pritekla le v njegov najnižji del, od tJU pa so morali iz rezervoarja vodo črpali z ročno črpalko.
Zato so letos pri bivši Po-povičevi gostilni na Hrastu napravili nov rezervoar in na novo položili 80 metrov cevi. Iz tega rezervoarja, v katerega priteka voda iz sVudencev pod Gorjanci, namreč potiska električna črpalka vodo v akumulacijski rezervoar, ki leži v hribu nad vasjo, kakih 45 metrov nad spodnjim rezervoarjem. Iz gornjega rezervoarja zdaj z dovolj močnim pritiskom teče voda na Hrast, kasneje pa bo pritekla še V Ravnace, Drage in Dole-
Poskusno obratovanje norega vodovoda je bilo že kenec minulega leta, 27. januarja letos pa je medobčinska gradbena inšpekcija opravila 'tehnični pregled izvršenih del. Navzoč je bil tudi zastopnik investitorja, to je Skupnosti železniških podjetij iz Ljubljane. Doslej je bilo za opravljena dela porabljenih okbli lf> milijonov dinarjev.
VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POML0 ★ VIHARNA POMLAD ★
21. — »Za njim moramo, če smo tvegali, da smo šli ponj, bomo tvegali še to, da ga spet ujamemo!« Skupinica se je previdno vrnila po cesti nazaj. Kmalu so zagledali županovega bika: mirno je mulil sočno travo ob cesti. Nemcev ni bilo nikjer — menda jih je topotanje splašenega bika, ki je bezljal za njimi, toliko podžgalo, da so tekli, dokler jih ni skrila utrjena postojanka.
22. — Minilo je dvajset dni in Noč se je vrnil iz Glavnega štaba, nesoč važna obvestila na Koroško. Ustavil se je pri Smonkarjevih, popoldne pa se je napotil naprej. Rudi, ki je moral nesti poročilo, je šel nekaj časa z njim. Prišla sta do ceste, ki vodi iz Gornjega grada na črnilec. Ozrla sta se na levo in desno. Nikogar. Rudi je hotel čez cesto, toda Noč ga je zadržal: »Miruj!«
23. — Po cesti se je na kolesu pripeljal verman. Na prsih mu je bingljala brzostrelka. Previdno se je oziral okrog. Ko je bil tik pred njima, je Noč skočil na cesto in nameril na presenečega švabobranca svojo brzostrelko. Verman je takoj videl, za kaj gre. Stopil je iz kolesa in dvignil roki. Rudi je stekel k njemu, mu vzel brzostrelko, pobral kolo, ki je ležalo sredi cesti.
24. j ^alcole kolo, hm«, je mrmral Noč, »z njim pride čloi.'|JrtreJe naprej!« Kurir je ogledoval zdaj kolo, zdid, J5° cesto, ki je vodila v dolino. Ukazal je ver-m&% ^eci se!<< _ >>Ne Ubijte me, prosim. Zaradi dru-Ži0/Abn ' Nemc* so me prisilili, da sem oblekel to un%sir'it ^e zastokal verman. »Ne, potem te bom pa jazT     da jo boš slekel. Le hitro!« je zagodrnjal Noč.

111111


Saša Dobrila:
AR60NAVTI
IMllinnilin
|   SMEH STOLETIJ j
Bacona so vprašali, kaj misli o denarju »Denar,« je odgovoril sloviti filozof, »je odličen sluga, §f I  a zelo slab gospodar.«
Dramatika Shakespearea so opozorili, da je neko sceno I
I skoraj dobesedno prevzel iz slabe drame neznanega začet- §§ I nika. Shakespeare je odgovoril:
»To je že res. Toda ta prizor je kakor mlada deklica, §§
I ki sem jo rešil slabe družbe in prestavil v boljše razmere.« ]
V uglednem gledališču je Shakespeare igral kralja. Stal g
I  je na odru čisto blizu stranske lože, v kateri je sedela kra- |
I ljica Elizabeta. Kraljica je hotela poskusiti, če je mogoče j§
I zmesti velikega pisatelja in igralce, in je vrgla na oder svoj j
I robček. Shakespeare (kralj na odru) je pravkar nekaj uka- §
I zal svojemu služabniku, ko pa je zagledal robček, je z do- j i  stojanstvenim glasom še pripomnil: \
»Preden pa to storiš, poberi tamle robček naše sestre!« j
Med neko vajo je Shakespeare opazil igralca, ki se je |
1 pogovarjal z lepo, mlado damo. Iz radovednosti se jima je j I približal in slišal, ko je ona rekla:
»Ob desetih potrkajte trikrat na vrata in ko bom vpra- i I šala, kdo je, recite: Richard III!«
Veliki dramatik, ki je na vso moč ljubil ženske, je pri- g
i šel četrt ure prej; spustila ga je v hišo in — bil je srečen, jj
Ob dogovorjenem času pa je prišel pravi ljubimec. Sha- I
g kespeare je odprl okno in z nežnim glasom vprašal, kdo je. g
»Richard III.,« se je glasil odgovor.
»Richard III. je prišel prepozno,« je zaupno dejal pi- § g satelj, »VVilliam Osvojevalec je trdnjavo že zavzel.«
Pesnik Ben Jonson ni bil obziren možak. Ko je bil v | g gosteh, je porinil krožnik od sebe in dejal:
»No, to je prava pravcata krma za svinje.«
Toda gostiteljica lady "VVindermere mu je vrnila milo g
S za drago: I
»Potem vam pač smem ponuditi še en obrok, kajne?« I
IIIIUIHlIlllllllIlffllllllllllllM
iimieuiimiti
Priznam, da je sistem malce nenavaden, toda g kateri je brez napake?
— ■
i
O sosed, mar tudi vi sami pomivate posodo?
črmošnjice postajajo res dolcA1 smučarski center. Prav zdaj se bodo vrstila tekmovanja drugo za drugim, it da bodo prišli na račun smučarji-tekmovalci in gledalci. Novomeščani, prav pr^11 izlet je do črmošnjic. če ga povežete v nedeljo z ogledom Paderšičevega^oriala in popoldne še z »amaterskim« smučanjem, bo užitek popoln. V ^pšnjicah je namreč še dovolj snega. Prizorov, kakršen je tale, ko so Peter, aJda in Jože Turk (z leve proti desni) osvojili tri druga m&> bo bržkone letos še precej.
NOVICE
omjrmaijsko. koma;
Nowi evidentirani kandidati ii ernepaSjske
SEMIČ: že 8 gospodarjev je naročilo motorne kosilnice
Prvo pošiljko naročenih motornih kosilnic BCS tip 622, za katere -vlada med kmetovalci veliko zaiiimanje, bo prejela zadruga marca letos. Naročenih je tudi nekaj kosilnic tipa Alpina, ki so zelo primerne za manjše površine in neraven teren. Te kosilnice so zelo lahke in jih je moč nositi na hrbtu. Zadruga jih bo dajala pod enakimi pogoji, kakor one BCS. V Semiču se je naročilo na motorne kosilnice že osem gospe dar-jev. Prav bi bilo, ko bi — preden jdh bodo začeli upo-
rabljati — bil prirejen tečaj, na katerem bi se lastniki priučili rokovanja. Morda bd kazalo tudi koga izmed mladincev poslali na kmetijsko strojno šolo v Mariboru, kjer bi v treh mesecih opravil izpit za traktorista in se priučil rokovanju z ostalimi kmetijskimi stroji. Ne bi bilo odveč, ko bi sredstva za tečaj primaknila zadruga, saj bo veliko odvečne jaze in popravil, če ne bo v vsaki vasi vsaj po eden, ki se bo dobro spoznal na mehanizacijo.
Prane Derganc
Volilna komisija pri občinskem odboru SZDL Črnomelj je pretekli teden dobila še 23 predlogov za kandidate odbornikov občinske skupščine. Skupno je sedaj evidentiranih 7 predlogov za zvezne in 16 za republiške poslance ter 82 predlogov za občinske odbornike. Kljub temu, da zaključujemo z evidentiranjem in že začenjamo z izbiro kandidatov, občani še vedno predlagajo kandidate. Do sedaj niso evidentirani predlogi le za 3 volilne enote, bodo pa v prihodnjih dneh. Volilna komisija ugotavlja, da je evidentiranih premalo žensk in mladine, zlasti za občinski zbor. Naknadno so evidentirani za občinski zbor v volilni enoti številka 5 Janez Lav-rin, Jože Sever in Anton Hu-tar, vsi kmetje iz Rožnega dola, in v volilno enoto šte-
lILEllii: še hitreje urejevati zadeve bereev
V nedeljo, 24. januarja, je bil v Adlešičih občni zbor Zveze borcev. Navzoči so najprej počastili spomin 7 umrlih članov z enominutnim molkom, nato pa je poročal o delu odbora in o zdravstvenem stanju borcev predsednik Miko Mušič.
Nedolgo zatem so se priglasili k besedi: Ivan Grabri-jan, Ivan Požek, Rade Barja-kovič, Jože Vlašič, Miko Veselic, Peter Dragičevič, Alojz Cvitkovič in sekretar občinskega odbora ZZB Rade Kor-dič. Vsi so govorili o nujnosti hitrejšega reševanja zadev borcev in priznanja posebne delovne dobe ter poudarili, da je kljub 75 priznavalninam na našem področju še mnogo ostarelih borcev - kmetov, ki bi bili družbene pomoči nujno potrebni. Nadalje so razpravljali o klimatskem zdravljenju in o tem, da bi bilo nujno potrebno uvesti za člane ZZB zdravstveno za-
varovanje. Navajali so primere, ko borec ne gre k zdravniku, četudi hodi z dvema palicama. Zakaj ne? Ker ne more plačati stroškov!
Prebivalci teh krajev so v času NOB mnogo žrtvovali in prehranili na tisoče borcev. Danes se čutijo zapostavljene in menijo, da niso deležni priznanja, ki jim za njihovo delo in zasluge gre.
Sekretar občinskega odbora ZZB je pojasnil, da je bilo v letu 1964 mnogo narejenega pri urejevanju zadev borcev, saj prejema priznavalnine že 250 članov ZZB, vendar je to pri skupnem številu članstva še vedno malo. Občinski odbor ZZB skuša rešiti najnujnejše primere in si bo prizadeval v letošnjem letu dodeliti še 200 novih priznavalnin.
Na občnem zboru so pred zaključkom sprejeli še sklep, da predlagajo občinskemu odboru  SZDL Črnomelj kot
Kdaj bo rešeno vprašanje vodovoda v Adlešičih
2e leta 1963 so bile opravljene osnovne meritve in je bil izdelan globalni proračun za napeljavo krajevnega vodovoda v Adlešičih. Po tem načrtu naj bi bil vodovod izpeljan iz studenca ob Kolpi, ob zajetju pa bi bile zgrajene črpalne naprave, da bi potiskale vodo v rezervoar, postavljen na okoli 70 m višinske razlike. Odtod bi tekla voda po ceveh v bližnjo okolico, po možnosti tudi v bolj oddaljene vasi.
Da je napeljava vodovoda v Adlešičih nujna, ni treba posebej poudarjati, če vemo, da prebivalstvo pije strešno kapnico, v kateri je analiza že večkrat ugotovila fekalije.
Zgraditev krajevnega vodovoda bi bila velika pridobitev tako v higienskem kot v gospodarskem pogledu za vse okoliške vasi. V letih večjih suš, ki v teh krajih niso redke,  morajo  ljudje voziti
Kaj je s šolo za življenje
Občinski komite ZMS Črnomelj je skupno z delavsko univerzo organiziral' šolo za življenje, ki se je začela konec januarja. Glede na vse organizacijske priprave in obljube so računali na udeležbo okoli 60 mladincev in mla« dink, na prvo predavanje pa je prišlo le 6 mladih ljudi! Trije so bili iz Bel-ta in 3 iz BETI. Dijakov ni bilo in drugih mladin- j cev tudi ne.
Zdaj spet vsi obljubljajo, da bodo naslednja predavanja bolje obiskana, vendar — ali se velja zanesti na njihovo besedo?
vodo iz Kolpe tudi po 4 km daleč, še teže pa je s preskrbo vode v suhih zimah. Kolpa je zaradi strmih bregov težko dostopna, zato predstavlja napajanje živine in zajemanje vode precejšnjo nevarnost za živali kot za ljudi.
. Na vseh sestankih in zborih občanov so v zadnjem času spet načenjali to vprašanje. Prebivalci so pripravljeni pomagati s prostovoljnim delom, pričakujejo pa tudi pomoč občinske skupščine.
V. P.
Na črnomaljskem trgu
4. februarja je bil v Črnomlju običajni tržni dan. Na trgu so tokrat veljale naslednje cene: jajca 40 din, fižol 180— 210 din kg, zelje 70 din glava, kure od 1200 do 1600 din, glavica česna 10 din, zelena solata 240 din kg. Razen tega so bile na stojnicah naprodaj volnene nogavice-
Odbor ZB v Semiču je za samoprispevek
Na seji novega odbora ZB iz NOV v Semiču, ki se je sestal pred nedavnim, so sklenili, da bodo na zborih volivcev podpirali predlog za krajevni samoprispevek. S samoprispevkom bo napeljan telefon na štrekljevec in v Podreber ter urejena razsvetljava od Semiča do peš poLi pri Štefanu- Pretresali so tudi prošnje za priznavalnine ter ugotovili, da smo pri tem včasih preozki, saj je še nekaj ljudii, ki so v letih boja veliko žrtvovali za narodnoosvobodilno gibanje, pa se jih sedaj nihče ne spomni.
F- D.
kandidata za novi zbor občinske skupščine Petra Dragi-čeviča, za zbor delovnih skupnosti v skupini kmetijstva pa Ivana Grabrijana.
vilka 24 Janez Kocjan, uslužbenec iz Doblič, ter Stanko Držaj, kmet iz Jerneje vasi.
Za zbor delovnih skupnosti so evidentirani v volilno enoto številka 1 Jože Grcgorič, Anton Kozoglav in Vojislav Veljko iz Livarne in vzdrževalnega oddelka črnomeljske ga BELTA; v volilni enoti številka 2: Vladimir Lončar, Maks Pisec, Vladimir Čop in Franc Bahor iz uprave in mehanskega oddelka BELTA; v volilni enoti številka 3 Jože Gosenar, Tomo Šavor, Jože Mržljak    in    Ivan Mržljak
Matični urad Črnomelj
Januarja sta bili doma rojeni 2 deklici. — Poročili so se: Mihael Štork, poljedelec iz Sodevcev, in Zofija Brunskole, poljedelka z Ma-verlena; Stanislav Kranjc, strojni ključavničar, in Marija Milkovič, delavka, oba z Zorenc. — Umrli so: Ivana Zjcaga, gospodinja iz Črnomlja, G3 let; Janez Rožič, upokojenec z Maverlena, 58 let; Ana Butala, užitkarica z Gor. Pake, 88 let in Marjeta Klobučar, kmetoval-ka z Dobličke gore, Y7 let.
Razveselite znance
in prijatelje z DOLENJSKIM LISTOM1.
iz jamskega obrata rudnika Kanižarica, v volilni enoti številka 13 Franc Košir iz semiške ISKRE; v volilni enoti številka 1 iz skupine kmetijstva Anton Fabjan iz GG, obrat Črnomelj, Janez šebenik iz GG, obrat Crmoš-njice in inž. Matija Golob iz KZ Črnomelj ter v volilni enoti številka 26 Franc Cimer-man, inž. Martina Golob in Janez Kramarič, uslužbenci iz Črnomlja. Št-
Mntični urad Adlešiči
Januarja sta bila doma roJLiia 1 deček in 1 deklica. — Poročili so
se: Simo Kordič, kmetovalec z Bojancev, in Ljubica Stipanovič, kmetovalka iz Marindola; Andrej Planine, frizer s Svibnika,- in Ana Sikonja, šivilja iz Trihuč. — Umrla je Ana Grabrijan, kmetovalka z Vrhovcev, 75 let.
Meiični urad Vinica
Januarja ni bilo rojstev, ni.i porok. — Umrli so: Jože Benec, kmetovalec s Podklanca, 67 let; Barbara Grdun, gospodnija iz Zilj, 74 let; Marija Ivanušič, gospodinja s Preloke, 80 let, in Kristina BaJko-vec, gospodinja iz Drenovca, 56 let.
ZSAftS: v prihoctajg voč okllvhega
Konec januarja je bil v Črnomlju dobro obiskan občni zbor podružnice Združenja šoferjev in avtomehanikov. Po dokaj kritičnem poročilu predsednika Jožeta Romska so v razpravi tudi posamezni člani organizacije kritično ocenili dosedanje delo nekaterih članov odbora, posebno pa blagajnika. Niti Stanarine ni pobral, tako da so morali nastaviti honorarno moč; da je namesto blagajnika opravila potrebno delo!
V okviru organizacije ZSAM naj bi priredili strokovne tečaje za pridobitev kvalifileacije, kar bi koristilo predvsem mnogim mladim fantom, ki pri vojakih narede vozniški izpit, če pa hočejo postati poklicni vozniki, morajo doma izpit ponovno opraviti.
Želeli so tudi več strokovnih predavanj s filmi, na katera naj
bi prišli tudi vodilni tovariši iz kolektivov, da bi videli, kaj lahko zahtevajo od šoferjev in kaj ne. Potem jih najbrže ne bi voč silili na pot s pokvarjeriimi vozili in ne prevažati tovora, ki je prepovedan.
Da bi ZSAM prišla vsaj do skromnih sredstev, s katerimi bd lahko razpolagala, si je dosedanje vodstvo zamislilo akcijo: člani organizacije bi vozili iz gozdov les Gozdnemu gospodarstvu, račun, ki bi ga to podjetje plačalo, pa naj bi šel v korist organizacije. Pri tem je bila potrebna pomoč delovnih kolektivov, kjer so šoferji zaposleni. Rečeno je bilo, naj bi podjetja dovolila uporabo ka-i.ionov, gorivo bi plačala ZSAM, večina podjetij pa na to ni pristala, zato je akcija propadla.
Izvoljena sta bila nov upravni ln nadzorni odbor, od katerih si Slani obetajo več aktivnega delovanja. R.

Tri leta so minila, kar so Metlicam debili otroško varstveno ustanovo, Zanimanje za vrtec pa je od tedaj vsa leta več ali manj enako. Navzlic temu se po metliških ulicah še potikajo otroci brez pravega nadzorstva.
V gradu, kjer sta tudi šola in muzej, deluje v spodnjih prostorih metliški vrtec. Ima dve veliki, lepo urejeni in topli sobi ter ustrezne sanitarne prostore. V eni teh sob se običajno vseh 24 otrok v vrtcu igra, v drugi pa jedo, gledajo kino in tudi razstavljajo svoje izdelke. Otroci v vrt-
inec opisala tako:
— V vrtec začno prihajati otroci malo pred šesto zjutraj in Se zbirajo vse do de vetih, ko imajo toplo malico. Pol ure zatem je na vrsti skupna zaposlitev: včasih poslušajo pravljice, ukvarjajo se z likovnimi izdelki, ali s tehničnim poukom, imajo rit-
cu od dveh do sedmih let niso deležni le dobrega varsVva, temveč imajo tudi načrtno izpolnjeni delovni dan, ki ga je  vzgojiteljica   Marija Str-
mične m glasbene vaje ito. Vse do 11.30 ure delajo; nato gremo na sptrehod, če je le vreme ugodno. Sicer pa do kosila   poslušajo gramofon.
Predlogi za določitev proizvodnih okolišev
Po sklepu zadnje seje občinske skupščine je svet za kmetijstvo in gozdarstvo skupno s komisijo za korekturo proizvodnih okolišev pred dnevi vnovič proučil merila in ekonomske pogoje posameznih vasi v občini ter se odločil za naslednji predlog, ki ga bo poslal občinski skupščini v potrditev:
V II. proizvodni okoliš naj bi spadale katastralne občine: Krasinc, Podzemelj, Pri-mostek in Metlika.
III. proizvodni okoliš naj bi zajemal katastralne občine: Gradac, Dobravice, Lokvico, del Bušinje vasi, Dra-gomljo vas, Grabrovec, Slani-
no vas, Rosalnice, Rado viče, del Božakovega, Zelebej, del Drašičev.
V IV. proizvodni okoliš, ki naj bi bil po novem davščin prost, so predlagane naslednje katastralne občine: Dole, Hrast, del Bušinje vasi, Be-reča vas, Brezovica, Malo Lesce, Bojanja vas, Rado vica, del Drašičev, Vidošiči, Kamenica, Železniki, Krmačina, del Božakovega in Rakovec.
Oba organa, ki sta o tem razpravljala menita, da je taka razvrstitev najpravičnejša, zadnjo besedo o tem pa bodo spregovorili odborniki občinske skupščine na prvi prihodnji seji, ko bodo za ta predlog glasovali.
ske plošče, radio ali magnetofonsko posnetke. Tudi za igranje ostaja še dovolj časa! Tedaj se lahko posvetim vsakemu posebej, zlasti pa onim, ki-v razvoju nekoliko zaostajajo. Po kosilu gredo otroci spat. Okoli dveh vstenejo, sami pospravijo odeje in ležalnike, nakar se igramo in ča-; kamo starše. Mame se navadno še zanimajo, koliklo je njen otrok pojedel, če je bil priden itd., tako da naenkrat mine delovni dan vse do srede popoldneva. -
— V Metliki je največ žena zaposlenih v industriji, kjer delajo v izmenah. Ah materam ustreza poslovanje vrtca v času od šestih do treh?
— To je res, vendar je za popoldansko izmeno tako malo otrok (samo dva ali trije), da je zaradi njdh ne moremo uvesti. Zal je pri nas v varstvu od 24 ofook samo 6 iz delavskih družin. Njihovi starši so si službo uredili tako, da je eden od njih popoldne doma.
— Kaj menite o otrocih, kd jih je dostikrat videti na me laških ulicah? Kje so njihovi starši?
— Mame sb doma, očetje v službah. Ctftoci si zažele družbe in gredo na cesto, tam pa se marsikaj slabega nauce. Zgodilo se je že, da so malčki v vrtcu zaceli govoriti grde besede in ko sem jih vprašala, kje so jih slišali so povedali...
— Za koliko ste podražili oskrbnino v vrtou, kar se je hrana na sploh podražila?
— Niti za dinar! Starši plačujejo 1.200 din za otrokovo malico in kosilo, 2.500 dtn pa stane varstvo. Tolika je namreč naša ekonomska cena.
Za zadnji odgovor vzgojiteljice Marije velja metliškemu vrtcu čestitati, saj postavlja na glavo trditve drugih varstvenih ustanov, ki so v zadnjem času močno podražile svoje usluge.
METLIKA: kandidati za zvezne
p0SlaHC&
V metliški občini so bili doslej evidentirani za poslance zvezne skupščine . naslednji kandidati: inž Marko Bule, predsednik okrajne skupščine Ljubljana; inž. Ciril Mravlja, direktor Skupnosti železniških podjetij; Boris Mikuš, direktor RTV Ljubljana; Mara Rupena—Osolnik, sekretarka zveznega odbora RK; Lojze Kersnič, šef služb? družbenega knjigovodstva pri Narodni banki; Marijan Derma-stia, generalni direktor skupnosti železnic; Marjan Jenko, član komisije za kulturo, pro-sveto in tisk pri RS ZSS; Tone Koprivnikar, generalni direktor Jugobanke, filiale za Slovenijo.
Veliko kupcev, malo živina, pa hud« cene!
Na zadnjem metliškem sejmu je bilo naprodaj okoli 300 glav goveja živine in približno toliko prašičev. Po pujskih je bilo povpraševanje največje, zato tudi cena ni bila normalna. Večino prašičev so prekupčevalci prejšnji dan kupili na novomeškem sejmu in jih pripeljali naprodaj v Metliko po 12.000 din.
Govedo je imelo tokrat naslednje cene: voli od 420 do 440 din kg, posebno dragi pa so bili mladi junčki, Id so veljali 250.000 din, četudi niso bili še sposobni za vprego. Cena za krave se je gibala med 320 in 380 dinarjev za kilogram žive teže. -jš
Zanimivo predavanje
V okviru Ljudske univerze v Metliki je 1. februarja predaval prof. Jože Dular- Z barvnima diapozitivi in barvTurn filmom je povedel številne gledalce po Beli krajini in po Kolpi, ki obliva to deželo od Laz v Poljanski dolini do Ro-kovca pod Metliko. Zlasti zanimiv je bil prikaz Številnih jezov, mlinov in žag — celih in že razrušenih — na tej čez 70 kilometrov dolgi poti, ki jo je predavatelj z dvema tovarišema v čolnu opravil preteklo poletje.
Minuli ponedeljek je prof. Dular isto predavanje ponovil v Gradcu, povabili pa so ga še v Podzemelj, na Suhor in v Črnomelj.
meHiškferftrednik
125 evidentiranih za občinsko
27 evidentiranih kandidatov za poslance
Do minulega ponedeljka je volilna komisija pri občinskem odboru SZDL v Kočevju zbrala že 125 predlogov za kandidate za občinske skupščine. Tokrat objavljamo imena doslej evidentiranih po posameznih volilnih enotah. Za občinski zbor je evidentiranih 60 predlogov, za zbor delovnih skupnosti pa 62. Žensk je evidentiranih 36, 20 za občinski zbor in 16 za zbor delovnih skupnosti.
Objavljamo seznam evidentiranih predlogov za abor delovnih skupnosti: VE št. 2 — Rudnik: Franc Ahac, Dušan Figar, Jani Buchvald, Ciril Cvetličič, Duška Jerman in Franc Marinčič. VE 4 — INLES, obrat Kočevje: Slavka Jakopin, Pavel Peček, Ivan Potisek, Ludvik Recek in M. SevSek. VE 6 — kemična, NB in KB: B. Bejto-vič, Milka Hočevar, Tone Kovačič, Jože Ponikvar, Lojze Levstik, Leon Mitar, inž. Dušan Oražem, inž. Stane Remžgar. VE 8 — ITAS: Janez Hočevar, Vlado Jelenovič, Alojz Čamp3, inž. Stane Adamič, Franc Kocjančič in Franc Šile. VE 10 — SGP Zidar: Tone Butina, Franc Boje, inž. Franc Hočevar. Ve 12 — ČZP Kočevski tisk, Eloktro, Komunala: Mihaela Hočevar, Angela Oberč, Drago Murn, Jože Šubic. VE 14
skupščino
in soc. varstvo: Lucija Gruber, Ana Lisac, Ivan Zabuko-vec in Frančiška Žagar. VE 2 — družb, politične organizacije in državni organi: Veno Avpič, .bilka Hering in Tone Sercer.
Občinski zbor: VE 2 — Mla-lca, Stari log itd.: Vera šeko-ranja, Lado Troha. VE 4 — Konca vas, Stara cerkev, Gorenje itd.: Jože Potočar, Jože Šporer in Anton^, Vučko. VE 6 — Kočevje — Ljubljanska cesta, desna stran, Rožna ul., Mahovnik: Marija Kramar, Mihael Petrovič, Tone Repar, Klica Struna in Dragica Sercer. VE 8 — Kočevje — desna stran glavne ceste do Podgorske, do kegljišča in ob Rinži do glavnega mostu: Urban Arko, Sonja Bi-žal, Ančka Obranovič, Oskar Kopitar. VE 10 — Kočevje, Trg 3. oktobra, leva stran do Podgorske in Reška cesta: Marija Bencina, Rajko Jenko, Nežka Hcnigman, Ivan Klun, Alojz Poje in Ivanka štefančič. VE 12 — Kočevje, leva stran glavne ceste do križišča pri spomeniku in ob Rinži do glavnega mostu: Dimitrij Jancžič, Bruno Ciglič, inž. Anton Gregorič in Miha Patrih. VE 14  — Kočevje,
— gostnei: Marija Kramar, Angela Kosec, Anton Stimec, Stane Trdan, Ignac Vidrin in Pepca Zaje. VE 4 — KGP: Franc Nagu, Anton Košorok, Jože špehar, Mirko Pantar. VE 6 — Snežnik: Metod Flajs in Vlado_ Prebilič. VE 8 -KGP, KZ: Jože Bauer, Matija Bauer, Matija Jakšič, Jože Marinč in Matija Rogole. VE 2 — prosveta in kultura: Fanika Novak, Rezka Ožura, Mirko Rauli, Jože Smolej, Francka Turk in Dragica Zni-daršič.  VE  2  — zdravstvo
Cankarjev teren: Milka CHen-šek, Milka Boldan, Pavla Resinovič, Rade Mazaliea, Štefka Kogoj, Stane Ocepek, Marija Vidmar in Marija Žagar. VE 16 — Kočevje, Rudnik: Andrej Pogačar, Justina Novak, Ivan Planine, Leon Oberstar, Alojz Trante. VE 18 — Trata: Marija Bremec, Ivan Šolar, Ciril Štrumbcl. VE 20 — Zeljne in Klinja vas: Nande Struna, Oto Držek. VE 22 — Livold, Crni potok, Zajčje polje: Alojz Ivančič, Albert Jaklič, Jože Antončič,
j je s potujočim kinom?
Vaščani Grčaric in Grčar-  slabem obisku. Vaščani si za-skih  Raven  se  sprašujemo,  to želimo, da nas, če je le kaj je s potujočim kinom iz   mogoče, spet obiščejo s filmi Kočevja, ki nas že precej ča-  iz Kočevja, sa ne obiskuje več. Njihov VAŠO AN
program zelo pogrešamo, kajti zdaj nas obiskujejo le iz Ribnice, toda z nekvalitetnimi filmi.
Takole je bilo: DU Ribnica nas je v začetku kar pogosto obiskovala s še kar dobrimi filmi. Ko so nenadoma prenehali hodit?, nas je začela obiskovati DU iz Kočevja, ki je predvajala večinoma dobre filme, posebno še, ker so predvajali s kinemasko-pom. Ko je r:a to zvedela DU Ribnica, je preprosto prepovedala DU Kočevje, da bi še naprej predvajala filme, češ da je to njen teritorij. DU Kočevje od takrat ni več prišla k nam. Spet so nas začeli obiskovati Ribničanje. Pred vsakim predvajanjem so nam poslali plakto, a niso nikoli prišli z najavljenim filmom. Vaščani smo skoraj protestirali da jim ni treba več priti, ker nas imajo za norce. To vidijo tudi sami — po
PRODAJALNA »ŽELEZNI NA« VELIKE LAŠČE
sporoča,
DA   JE   ODPRLA NOV, POSEBEN ODDELEK ZA PRODAJO STANOVANJSKE- OPREME  V VELIKIH LAŠČAH ŠTEV. 17. Na zalogi  so kompletne spalnice vseh vrst, kuhinjske    opreme, štedilniki, razne številke, radio aparati in televizijski aparati I ter drugi aparati za goji spodinjstvo.   — Trgovina I prodaja   na potrošniški I kredit. — Prepričajte se o ugodnem nakupu!
Upravni odbor podjetja storitvenih obrti »KOVINAR« - Kočevje
razpisuje prosto delovno mesto
— TEHNIČNEGA VODJE PODJETJA
Pogoji: a) inženir gradbene stroke s prakso, ali b) tehnik gradbene stroke z najmanj 5-letno prakso
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. — Družinsko stanovanje zagotovljeno. — Nastop službe po dogovoru. Ponudbe pošljite upravi podjetja v Kočevju, do 23. februarja 1CG5. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Francka Letig, Viktor Lavrič in Ferdo Troha. VE 24 — Kopri vnik, Onek: Bela Bence, Anton Žagar. VE 26 — Kočevska Reka: Lojze Bartol, Zdenko Hodnik in Danica Piber. VE 28, Vas — Fara: Alojz Jakovec, Jože Selan, Martin Štefančič, Anton Skvarč, Franc Volf. VE 30 — Draga: Blaž Kovač, Franc Kalič, Jože Poje, Ludvik Volf in Franc Žagar.
Kdo bo popravi! bazen?
1957 so na zamočvirjenem zemljišču pri Črnem potoku uredili 90 metrov dolg in 40 metrov širok bazen. Dela so veljala okoli 300.000 dinarjev. Ker ni bilo sredstev, so 1953 prenehali delati. Voda je začela najedati ne povsem zgrajene in utrjene bazenove stene in zdaj je treba te popraviti. Vaška skupnost nima denarja, lahko pa bi popravila bazen ribišlca družina iz Kočevja in si tu uredila lep ribnik.
AVGUST PLENICAR
V kočevski občini je doslej evidentiranih 27 predlogov za republiške in zvezne poslance. Za republiški kulturno-prosvetni zbor so evidentirani naslednji: Matija Cetinski, upravnik DU Kočevje, Danica Kaplan, učiteljica, Herman Kotar, ravnatelj gimnazije, Stane Repar iz Ljubljane, Ivan širaj, ravnatelj šole J. Seska, Tone Sercer, predsed nik obč. sindikalnega sveta, Franc Volf, ravnatelj osemletke v Fari, Marija Volf, učiteljica v Fari. Za republiški gospodarski zbor so evidentirani: inž. Milan Bračika, direktor Snežnika, inž. Miha Briški, kemična tovarna, Franc Korelc, direktor Rudnika, Jože Košir, direktor Kemične, Stane Ocepek, sekretar Zidarja, Viktor Ožura, direktor Avta, Rudi Rauh, direktor Trgoprometa, Franc Rudi, direktor ITAS, inž. Zdravko Šaubah, KGP, in inž. Savo Vovk, direktor KGP. Za zvezne poslance je volilna komisija zbrala 9 predlogov: zvezni zbor: inž. Marko Bule, Ljubljana,   Roman Albreht,
Beograd: gospodarski zbor: Marijan Dermastija, Beograd, Ignac Karničnik, direktor Kočevskega tiska, in Julij Planine, Ljubljana; kult.-prosvet-ni zbor: Boris Mikoš, Ljub-
ljana, in Tilka Blaha, Ljubljana; socialno-zdravstveni zbor: Dragica Rome, Novo mesto, in organizacijsko - politični zbor: Drago Bencina, Kočevje.
Novi člani komiteja, komisij in delegat za \L kongres ZKS
Delo kočevskih komunistov bo v naslednji mandatni dobi vodil 23-članski občinski komite, ki je bil izvoljen na konferenci 30. januarja. Za sekretarja občinskega komiteja ZK je bil ponovno izvoljen Miro Hegler, ostali člani komiteja pa so: Drago Bencina, Jože Bencina, Saši Bižal, Ana Gole-Bevc, Franc Kocjančič, Drago Komljenovič, Lojze Levstik, Branko Marinčič, Anica Mihelič, Franc Merhar, Marjan Mrvar, Jože Novak, Janez Oven, Janez Piber, Albin Svete, Slavka šega, Ciril štrumbelj, Stane Trdan, Ivan
Vesel, Marija Volf, Miro Vu-kelja, Janko Žagar. Kontrolna komisija: Karel Grm, Tilka Kovačevič, Janez Lunder, Lojze Rauh in Blaž Volf. Revizijska komisija: Milka Gor-še, Avgust Kuhar in Feliks Žagar.
Za delegate na V. kongresu Zveze komunistov Slovenije je bilo izvoljenih 10 tovarišev: Janez Dolenc, Ana Gole-Bevc, Miro Hegler, Janez Hering, Alojz Ješelnik, Tončka Klarič, Drago Komljenovič, Miha Nagu, Marija Volf in Jože Po.e.
Koristno posvetovanje v Ribnici
V soboto, 23. Januarja, je bil na občinski skupščini v Ribnici posvet predstavnikov gospodarskih organizacij iz ribniške občine in občinsko skupščine. Posvetovanje je sklical predsednik občinske skupščine Franc lic.
V zadnji številki Dolenjskega Usta smo poročali o sklepu zbora občanov o uvedbi samoprispevka za gradnjo šole v Ribnici ter o tem, da bi tudi podjetja prispevala svoj delež pri gradnji šole. Na posvetu so predstavniki podjetij obširno razpravljali o sofinanciranju pri gradnji nove šole.
Sklenili so, da bodo njihova podjetja prispevala pripadajoči delež za šolo, podjetji INLES Ribnica in Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje pa se bosta predhodno pogovorili še s predstavniki občinske skupščine (podjetji poslujeta na območju obeh občin) o višini prispevka za ribniško šolo in za šole v Kočevju.
Obširnejše so spregovorili tudi o potrebi gradnje kopališča v Ribnici. Pripravljeni so finančno podpreti tudi gradnjo kopališča. Prav tako so z razumevanjem vzeli  na znanje potrebo o ureditvi
RIBNIŠKI SKUPŠČINSKI DNEVNIK
V ponedeljek, 8. februarja, sta zasedala oba zbora občinske skupščine Ribnica. Poglavitna točka dnevnega reda jc bilo poročilo o delu sveta za socialno varstvo in varstvo družine, ki ga je podala predsednica sveta dr. Vida Cvarova.
E3 Ob poročilu sveta za socialno varstvo so ugotovili, da je še najmanj 111 prošenj občanov za zaposlitev; posledica tega so enkratne socialne podpore, za kar je bilo lani porabljenih milijon 160 tisoč dinarjev. Odborniki so menili, da bi morali razmisliti o odpiranju novih delovnih mest, novih proizvodnih obratov. O tem bo podrobneje razmislil zbor delovnih skupnosti skupaj z vodilnimi tovariši iz gospodarstva.
0 Lani je bilo izdanih za socialne podpore 3,5 milijona dinarjev, za vzdrževalnlne v domovih in zavodih za mladoletnike pa skoro 4 milijone dinarjev. Nujno je čim prej preprečiti širjenje mladinskega prestopništva, saj mladoletniki, sodeč po gornjih številkah, družbo zelo veliko stanejo. Skupščina Je sklenila gostincem ponovno priporočiti, naj upoštevajo odlok o javnem redu in miru m mladoletnikom, zlasti če so vinjeni, ne točijo alkoholnih   pijač.   Tudi   šola  sama ne
more storiti vsega, saj je vzgoja končno le v pretežni meri odvisna od staršev. Večjo skrb naj posveti mladoletnikom tudi skrbstveni organ pri skupščini; skuša naj nanje ugodno vplivati ln , v čim večji meri reševati njihove probleme. Nujno potrebna je tudi čim prejšnja kategorizacija defektnih otrok, ki močno zavirajo normalno delo v razredih. Z gradnjo nove šole bo več možnosti za uvedbo posebnega oddelka in kasneje za posebno šolo.
H Skupščina je sprejela sklep o ukinitvi matičnega urada Dolenja vas, ki se bo pripojil matični službi v Ribnici, od koder je oddaljen komaj dobre štiri kilometre. Ne bo pa ukinjen krajevni urad, ki se bo po ustanovitvi krajevne skupnosU spojil z uradom skupnosti. Ukinitev matičnega urada pogojuje bližina Ribnice in majhno število vpisov in izpisov iz matičnih knjig.
V Na skupščini so sprejeli še odlok o krajevnem samoprispevku za gradnjo šole v Ribnici, odlok o spremembi odloka o določitvi volilnih enot v občini, odlok o uvedbi kontrole cen za obrtne storitve ter obravnavali nekatere zadeve splošnega ljudskega premoženja.
smučarske vlečnice iz Sodražico na' Travno goro. Investicija ne bi bila velika (okrog 2,000.000 din), vlečnica pa bi veliko prispevala k razmahu zimskega turizma v tem kraju. Predstavniki gospodarskih organizacij so sklenili prispevati sredstva še za vlečnico. Pričakujemo, da ne bo ostalo samo pri obljubah in da se bo Sodražica kmalu obogatila z novo turistično privlačnostjo.
O obratu družbene prehrane ln težavah, s katerimi so ta bori, smo v našem listu že poročali Povedali smo tudi, da bo morala menza po 31. marcu, če se ne bo našla druga rešitev, prenehati z delom. To bi povzročilo nemalo preglavic vsem, ki se hranijo v toj menzi. Po daljši razpravi so predstavniki zainteresiranih podjetij, to je INLESA, Kovinskega podjetja in Gradbenika predlagali, da bi omenjena tri podjetja prevzela obrat družbene prehrane v svoje upravljanje. Hrano bi kuhah v novi restavraciji, v obratu sedanje menze pa bi bila jedilnica. Smatramo, da bi bila rešitev dobra. -r
Kje so napisne table?
Na eni ..izmed sej* občinske skupščine Ribnica je bdi že pred meseci sprejet sklep o preimenovanju ulic in trgov v Ribnici. To je bilo potrebno zato, ker se Ribnica iz leta v leto širi. Doslej pa je ostalo še vse po starem. Ali bomo \ideli nove tablice vsaj spomladi?
Podražitev dimnikarskih uslug
Dimnikarsko delo je naporno in hkrati zdravju škodljivo, cene dimnikarskih storitev pa doslej za dimnikarje niso bilo spodbudne. Občinska skupščina Ribnica je na zadnji seji o tem razpravljala in sprejela odlok o novih cenah dimnikarskih storitev. Cene so se po tem odloku povprečno povečale za okoli 50 odstotkov, veljajo pa tudi za usluge, opravljene izven dimnikarskega rajona Ribnica- Za kraje, ki so oddaljeni 2 do 5 km, lahko znaša k normalni ceni pribitek 25 odstotkov; v krajih, ki so od 5 do 10 km oddaljeni — 40 odstotkov, za oddaljenost nad 10 kan pa znaša pribitek 50 odstotkov.
Občani se lahko podrobneje seznanijo z novimi cenami v pisarnah krajevnih uradov in na občinski skupščini. Ne bo odveč še opozorilo, da so lastniki in upravljavci zgradb dolžni skrbeti za čiščenje kurilnih in dimnih naprav. Ker pa so dimnikarji odgovorni za požarno varnost teh naprav, jih morajo kontrolirati. Stranko morajo plačati tudi te preglede, vendar v višini 70 odstotkov normalne tarife.
-r
Samoprispevek za novo šolo
Po odloku o uvedbi krajevnega samoprispevka za gradnjo nove šole v Ribnici, ki ga je sprejela skupščina na seji v ponedeljek, bo gradnja trajala tri leta in mora biti zaključena do septembra 19U7. Sredstva bodo zbirali s samoprispevkom zaposlenih, s prispevki gospodarskih organizacij in prispevki ostalih občanov; z dopolnilnim proračunskim prispevkom zaposlenih (3,5 odst.) bo zbranih okrog 25 milijonov, iz prispeskov del. organizacij 15 do 20 milijonov in s prispevki občanov (les, pesek, prevozi itd.) pa 10—15 milijonov din. Samoprispevka bodo oproščeni tisti zaposleni, katerih mesečni osebni dohodek ne dosega 25.000 dinarjev, za obrtnike pa bo določen poseben odstotek od davčne osnove. Samoprispevek, ki ni določen zgolj za ribniško šolo, pač pa za ureditev šolstva v občini, velja za območje vse občine. Po dograditvi    šole   v Ribnici
Berite in razširjajte
T>o1r»n it;?ri H«;t!
(predračunska vrednost nad 400 milijonov) bodo uredili tudi šole v Loškem potoku, Sodražiei in Dolenji vasi.
Betonske cevi izdelujejo
V zidarskem servisu krajevne skupnosti v Ribnici so v zimski »mrtvi sezoni« začeli izdelovati betonske cevi. Opozarjamo posameznike in podjetja, da si lahko cevi nabavijo po nizkih cenah in v raznih širinah pri KS Ribnica-
RIBNICA: sklad za pospeševanje turizma
Nedavno tega je bila v Ribnici prva seja upravnega odbora sklada za pospeševanje turizma, na kateri so izvolili predsednika in sprejeli statut. V razpravi so ugotovili, da so v ribniški občini neomejene možnosti za razvoj turzma in da so v razvijanju turizma doslej doseženi že lepi uspehi. S pomočjo sklada se bo dalo narediti še marsikaj.
V.P.

I
Kaj pa Grmada pozimi?
V letošnji zimi Je nad Poljana-11 in okoli Grmado zelo živahno. Vrvež, ki ga povzročajo smučarji in sankači, ki so prihiteli iz Pule, iz Kočevja in iz Ljubljane, se ponavlja iz dneva v dan. Prostorni tereni so polni snega, ki vabi ljubitelje zimskoga športa. Za vsakogar so najde kaj, po strminah Jo vse polno smučin, sankači pa so spuščajo po hribih in doleh vesolo vriskajoč navzdol, pa spet hiUjo nazaj v hrib.
Zasnežena Grmada gleda vso to in ne more nuditi ljubiteljem zimskih športov tega kar bi rada. Koliko zim že povprašujemo ribniški ln kočevski smučarji po domu na Grmadi, ki bi nam nudil zatočišče? Koliko lepih razgledov, koliko son-
ca v zimskih dnoh in koliko lepote bi se lahko naužili tam! Naši turistični delavci to zelo dobro vedo in zato jun je težko, ker na Grmadi ni pozimi tistega življenja, ki smo ga vajeni poleti. Zato smo letos sklenili dokončati gradnjo doma na Grmadi za vsako ceno. Tudi občinski skupščina in podjetja bodo priskočila na pomoč, članstvo turističnega društva pa bo prispevalo svoj delež z vožnjami in prostovoljnim delom. Prepričani srno, da bomo uspeli in da bomo obletnico osvoboditve počastili s povečanim domom na Grmadi, ki bo že prihodnjo zimo nudil zatočišče smučarjem in sankačem.
REŠETO
BREŽIŠKE VESTI
Evidentiranje kandidatov v brežiški
obilni
DOBOVA: načrti v številkah
Za ustanovitev krajevne skupnosti v Dobovi so se izrekli volivci vsega okoliša. Zbori po vaseh so bili zelo dobro obiskani. Občani so se zedinili, da bo sedež krajevne skupnosti v Dobovi. V svet krajevne skupnosti so izvolili svoje zastopnike prebivalci vseh vasi razen Dobove in Malega Obreza, če ne bodo pohiteli, bodo ostali brez njih.
Novo ustanovljena krajevna skupnost ima že svoj program, ki so ga določili volivci. Naložili so ji predvsem skrb za urejanje komunalnih problemov, ki jih na tem območju ni malo. Samo krajevnih poti imajo 27 km, zato prebivalci predlagajo, da bi zaposlili cestarja. Le-ta seveda ne bo mogel vzdrževati vseh cest in občani bodo po svojih močeh še naprej pomagali. Za ureditev cest in poti bi potrebovali precej denarja in dobre volje, kajti skoraj 10 km cest je neprevoznih za vprežna vozila.
Na Mostecu potrebujejo novo brv čez Gabernico. Skoraj novo je lani odnesla voda med poplavo. Tedaj je bil poškodovan tudi most v Lo-čah, ki je prav tako potreben popravila. Krajevna skupnost bo morala poskrbeti še za obnovo tretjega mostu. Ta je v Mihalovcu in ni primeren za promet z vozili.
Vaščani v Gaberju zahtevajo, da bi letos prišla na vrsto ureditev njihovega vodovoda. 2e od 1950. leta je pokvarjen in voda je neužitna. Izračunali so, da bi za popravilo potreboval okrog 200.000 dinarjev v denarju, prav toliko pa vrednotijo svoje delo, ki ga nameravajo vložiti v to nujno potrebno popravilo. Vodovod bodo popravili tudi v Selih. Tam je treba opraviti manjša dela in zaradi tega zahtevajo manj sredstev.
V Dobovi bo morala krajev na skupnost dokončno urediti javno razsvetljavo in prevzeti njeno vzdrževanje. Tudi skrb za pokopališče bo morala prevzeti. Razen tega imajo Dobovčani še letos v načrtu   dokončanje pročelja
BREŽICE: Ddbojkarji vabijo!
113 Kljub muhasti zimi je ObZTK Brežice in DPM uspelo izvesti zimovanje pionirjev ob popolni udeležbi nUadih tečajnikov. Med 75 pionirji in pionirkami so na zaključnem tekmovanju zmagali v smuku za pionirke Gaberšckova pred Krpanovo, v smuku za mlajše pionirje Hrastovšek pred Lapu-kom, pri starejših pionirjih Fur-lan pred Cerjakom, v veleslalomu mladincev Bric pred Kosu-ndkom. Na' zaključnem programu je tovariš Milan Sepetavc govoril o spominih na NOB, imeli so glasbeni program pod naslovom Venček narodnih, predavanje Zdrav duh v zdi a vem telesu in šaljivi program. Najteže so pionirji pričakovali podelitev diplom in priznanj. Na žrebanju so bili izžrebani Kežman iz Brežic, Sotler iz Crnca in Hriber-šek z Malega vrha: odpotovali bodo na ogled smučarskih skokov marca v Pianico. Na koncu so imeli zakusko. Zimovanje je izvrstno uspelo.
aa Mladinski aktivi so že začeli tekmovati. V šahu je gimnazija izgubila z JLA 3:7, z Brežicami pa 3,5:6,5 Brežice in JLA sta igrala neodločeno 5:5. V odbojki je JLA premagala Brežice s 3:0, gimnazijci pa niso prišli na igrišče in so obe tekme izgubili. Njihov postopek je vse graje vreden. Pred zadnjim srečanjem v namiznem fcanisu vedi JLA s 6 točkami pred Brežicami (štiri) in gimnazijo, ki je brez točke.
U ODBOJKA: V Uetj^ni m četrtem kolu za naslov okrajnega prvaka Celje so Brežičani izgubili obe tekmi: z Gaberjem s 3:2, s Celjem pa z 2:0. Za prvo mesto se bosta pomerila Celje in Gaber ,o. Vodstvo odbojkarske sekcije vao: vso mladino, ki jo veseli odbojka, naj pridejo na redne treninge, ki so vsako sredo ob 18. uri in vsak petek ob 18.30.
OSKAK (JICKJEVIC
prosvetnega doma- Dela se bodo lotili sami in pravijo, da bi tako znatno zmanjšali stroške.
V programu so občani upoštevali vsa najnujnejša dela in jih tudi ocenili. Za vse to bi potrebovali okrog 7 milijonov dinarjev. Predračun svojih potreb so poslali občinski skupščini. Prikazali so tudi vire in višino lastnih dohodkov. To so dohodki, ki jih je imel krajevni odbor. Največ jih je od gramoznice, 1,300.000 dinarjev. Tudi brod je letos precej prinesel. Za prevoze čez Savo so nabrali 900.00 dinarjev. Skupni dohodki krajevnega odbora so bili 2,690.000 dinarjev, izdatki pa 460.000 dinarjev manj. Pravijo, da bi bili dohodki lahko še večji, če bi imela gramoznica pravega gospodarja. Tam so še lepe možnosti za njeno izkoriščanje.
-ca
Za poslance republiške skupščine so bih doslej evidentirani naslednji kandidati: za republiški zbor, v 2. volilni enoti: Franc Kimovec-Žiga, Franc Šetinc, Mirko Kambič, Milan Sepetavc, Ivan Zevnik, Stanislav Verbič in Franc Bu-kovinskv; za gospodarski zbor: Ivan živič, Ante Der-zanič, Bogo Obrč, Jože Rozman in Stane Rebcrnik; za kulturno prosvetni zbor pa: Helena Maren, Tončka Lon-čarič, Vlado Čurin, Franc Smrdelj, Rok Kržan in Stane škaler.
Za odbornike občinske skupščine so bili evidentirani naslednji kandidati:
V občinski zbor — v 2. volilni enoti v Brežicah: dr. Sve-tozar Rainer, Erna Orlic, inž. Peter Sepec in inž. Marjan Hladnik; v 4. volilni enoti, v Brežicah: Dušan Jovanovič, Jože Rozman, Ivan Petric, Ivan Vogrinc in Jože Grubič; v 6. volilni enoti, v okolici Brežic: Slavka Zagode, Franjo Zorko, Anton Voljčanšek in Ivan Savnik; v 8. volilni enoti v Artičah: Miha Rozman, Franc Rozman, Ivan Cerjak, Miha Haler ml. in Ivan Deržanič; v 10. volilni
enoti, v Sromljah: Anton But-kovic, Franc Kos, Ivan Voljčanšek in Ivan Strgar; v 12. volilni enoti, v Globokem: Franc Vogrinc, Tone Pečnik in Ivan Lesinšek; v 1' volilni enoti, v Pišecah: Ivan šker-bec, Ivan Sušin, Jože Dušic, Jože Jaršič, Minka Kene, Anica Hribar in Ivanka Ostrelič; v 16. volilni enoti, v Dobovi: Antor Žibert, Mihael Deržič in Ivan škvarč; v 22. volilni enoti je občinski komite ZMS predlagal Matildo Kunst; v 24. volilni enoti je zbor volivcev v Cerkljah predlagal Stanislava Zoriča in občinska zveza DPM Ivanko Grame; v 26. volilni enoti, na Čatežu: Ivan Baškovič, Franc Zevnik in Franc Janin ik; v 28. volilni enota, v Mrzlavi vasi: Milan Kreačič, Franc Grame, Ana Oštir in Ivan Galič; v 30. volilni enoti, v Veliki dolini: Franc štefanič, Mihael Škof-ljanc, Alojz škrlec in Ivan Novo,sel.
V zbor delovnih skupnosti so v 4. volilni enoti evidentirali: od občinskega komiteja ZMS Stane Erlah, na zboru
volivcev v IMV: Ludvik Me telko, na zboru volivcev v podjetju zr popravilo voz v Dobovi; Franc Glogovšek; v 6. volilni enoti: od občinske zveze za telesno vzgojo Karel čater, na zboru volivcev v KRKI Zdenka Jurkas, na zboru volivcev v LJUDSKI POTROŠNJI Franc Kebe in Ivan Veble, od občinskega komite ja ZMS pa Dragica štritof; v 8. volilna enoti, na zboru volivcev v PREVOZU Anton Zakšek, Jože Pire in Albin Račič, na zboru volivcev v PTT enoti pa Ivan Slana in Marija Knez; v 10. volilni enoti — na zboru volivcev v kolodvorski restavraciji: Jože Podgoršek, Olga Stipetič, Milena Baškovič, Olga Bojanič in Srečka Ostrožnik; na zboru volivcev v Hotelu Grad Mokrice: Ivan Urek; na zboru volivcev gostišča na Gri-
ču: Ivan Plazar in na zboru volivcev v Vel. dolini: Tončka Biščan; v 12. volilni enoti: na zboru volivcev OUP Olga Nemarne, Marija Vogrinc, Vladimir Bužančič; na zboru volivcev v Obrtnem podjetju POSAVJE: Ivan Dirnbek in Ivan Galič, na zboru volivcev v obratu BETI v Dobovi: Ivanka Urek in Ivanka Cetin; na zboru volivcev v DEKOR-LESU: Štefan Grahek in Martin Dingovič; v 16. volilni enoti: na zboru volivcev v Cerkljah: Franc Krkovič; v 18. vol-enoti na zboru volivcev v Dobovi: F. Urek, Anton Jurkas in Jožefa Kos; v 20. volilni enoti: na zboru prosvetnih delavcev: Angela škaler, Ignac Regovič in Marija Kovačič; v 22. vohuni enoti: na zboru volivcev iz bolnišnice: Nada Adlešič, Olga Barbič1 in dr. Radosav Komadina; v 24. volilni enoti pa je občinski sindikalni svet Brežice predlagal Anico God-ler in Občinski komite ZMS Brežice Slavka Lupšino.
NOVO V BREŽICAH
KRAJEVNI ODBORI SZDL V OBČINI BREŽICE TEKMUJEJO
magnetofon, radio in gramofon - nagrade
za najboljše
Izvršni odbor občinskega odbora Socialistične zveze v Brežicah je razpisal tekmovanje med krajevnimi organizacijami SZDL. Njihovo delo bo spremljal od 1. februarja do konca junija 1965 in ob zaključku tekmovanja bo nagradil tri najboljše krajevne organizacije. Tekmovanje naj bi pripomoglo k boljši organizacijski ureditvi krajevnih odborov in vsebinski poglobit, vi njihovega dela.
V obdobju od februarja do konca junija naj bi se vse krajevne organizacije potrudile za povečanje svojega članstva. Možnosti so velike, saj še velik del občanov, predvsem pa žena, ni vključen v vrste Socialistične zveze. Izvršni odbor bo ocenjeval tudi prizadevanja krajevnih odborov SZDL za boljšo obvešče-
nost prebivalstva. V razpisu tekmovanja jje zaradi tega navedel akcijo za povečanje števila naročnikov Dolenjske-ga lista. V brežiški občini prejema list zdaj 2300 naročnikov, vseh družin pa je 6.000. Občinski odbor Socialistične zveze si prizadeva, da bi število naročnikov naraslo vsaj na 3.000. List bi potem prejemala vsaka druga družina.   Krajevne organizacije
pri tem lahko veliko pomagajo, zato je skrb za boljše informiranje občanov tudi ena izmed tekmovalnih zahtev.
Izvršni odbor bo ob zaključku tekmovanja ocenjeval tudi uspeh kandidacijskih zborov in volitev v predstavniške organe. Upošteval bo prav tako druge vrste aktivnost, ki jo bodo razvili po vaseh in v mestu. Tri najboljše krajevne organizacije bodo prejele nagrade: magnetofon, radijski sprejemnik in gramofon.
B Ljubitelji lepih knjig in poverjeniki Prešernove družbe v Brežicah so se 5. februarja zbrali na občnem zboru v prosvetnem domu Prisotni so bili tudi predstavniki sindikalnih podružnic. Na občnem zboru so pregledali poročilo o dosedanjem delu in sprejeli program za naslednje obdobje. Izvolili so nov odbor Prešernove družbe za brežiško občino. Občni zbor so združili s počastitvijo 116. obletnice smrti pesnika Franceta Prešerna; za program so poskrbeli dijaki.
Ha Velikemu slovenskemu pesniku je bil tisti dan posvečen tudi klubski večer. Za program so bili prav tako zadolženi dijaki brežiške gimnazije. Proslave ni bilo, ker so prireditelji zaman čakali na obiskovalce! Uro pozneje se je nabralo v klubu kakih 12 mladincev, to pa je bilo tudi vse. Za obisk tega večera so se mladi dogovorili na sestanku aktiva, vendar so potom pokazali za takšen kulturni večer zelo malo zanimanja. Nekateri dolže za to tudi slabo obveščenost. Nikjer ni bilo lepakov in morda je res tudi to nekoliko pripomoglo, da je klub ostal tisti večer prazen.
BI Brežiškim tabornikom je prinesla nedavna zabavna prireditev precej   denarja.  Obisk ple-
sa je bil zadovoljiv in izkupiček tega večera znaša približno 220 tisoč dinarjev. Zbrana sredstva bodo gosoodarni taborniki uporabili za nakup nujno potrebnih šotorov za poletna taborjenja.
B3 V rubriko »Novo v Brežicah« se je minuli četrtek vrinila neprijetna pomota. Napisali smo, da bo avtobus podjetja SAP odpeljal prvo _skupino prijavljen-cev za obisk svetovne drsalne revije v Celovcu dne 29. 'februarja. Bralce prosimo, da oprostijo tiskarskemu škratu, ker tega dneva v letošnjem koledarju sploh ni. Seznanjamo jih, da bo prva skupina odpotovala v Celovec 27. februarja, druga 5. marca in tretja 8. marca.
CS V soboto je bil brežiški trg v zadovoljstvo gospodinj kar dobro založen. Kmetice so prinesle naprodaj predvsem sir in smetano, jajčka, fižol, zelje, repo, jabolka, koruzno moko in celo suhe gobe. Za solato in južno sadje je poskrbela kmetijska zadruga v svojem kiosku. Navajamo nekaj cen: kislo zelje in kisla repa — 100 dinarjev kilogram, fižol — 230 dinarjev, koruzna moka — 150 dinarjev, jabolka 150 dinarjev, suhe gobe — 1000 dinarjev in jajčka 45 dinarjev kos. Naprodaj je bilo tudi nekaj perutnine, suhe robe in doma izdelanih čevljev in copat.
Čudna epidemija na Bučki
Na brežiškem sejmu malo prometa
6- februarja je bil v Brežicah običajni prašičji sejem, na katerega so kmetovalci pripeljali 440 manjših in 75 večjih prašičkov. Prodanih je bilo 355, cena pa se je sukala za manjše okoli 510 din za kilogram žive teže in za večje pujske okoli 400 din kilogram.
Iz brežiške porodnišnice
.Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Matilda Polović iz Bučkovška — Alojza, Bernarda Lazanski iz Podvinja — Emilijo, Vera Hočevar iz Sevnice — Borana, Jožefa Zobarič iz Mrzlave vasi — Tatjano, Justina Klakočer z Vetemika — Stanislava, Kristina Cerndč iz Ledine — Kristino, Neža Bartič iz Podvinja — Vladimiro, Ana Grilc s Senovega — Marjano, Jožefa Burič iz Klanjca — Ivana, Jožefa Blaževič iz Kapel — Branka, Terezija Novak iz Zakota — Franca.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Viktorija Teraž, delavka iz Zurkovega dola, je padla po stopnicah in si poškodovala glavo in levo roko; Jože Zakšek, sin delavca iz Brestanice, je padci pri igri in si poškodoval levo nogo; Sakri-ja Kararič, delavec iz " Žužemberka, si je pri delu v gozdu poškodoval glavo, levo nogo in levo roko; ltozalija Lopatic, svakinja posestnika iz Boršta, je padla na travniku Ln si poškodovala desno nogo; Jela Rebič, sestra posestnika iz Stojdrage, je padla na dvo--rišču ln si poškodovala desno nogo; Marjan Žibert, pravnik iz Kr ske^a, je padel z mopedom in si poSkodoval glavo; Ana Pečnik, pre-vžitkarica iz Curnovca, je padla na dvorišču in st zlomila dr>sno no™ nad kolonom; Vesna Stevan, hči vodnika iz Brežic, je padla v kuhinji in si poškodovala desno roko.
človek se prvi trenutek nehote nasmehne, ko nanese pogovor na to. Toda že naslednji hip se zresni in začne brskati za zdravilom, ki bi ustavilo ali vsaj uspešno zavrlo razvoj svojevrstne epidemije, ki že nekaj tednov razsaja po Bučki in okolici. Gre namreč za množično prijavljanje kmetovalcev za zaposlitev v industriji.
Začelo se je pravzaprav že lani v decembru. Takrat je bil zbor volivcev seznanjena s pobudo, da bi uvedli avtobusni prevoz delavcev iz oddaljenih krajev občine v Sevnico na delo. Ljudje so se začeli kmalu zatem, brez kakršnega koli poziva, skupinsko prijavljati za zaposlitev.
Pobuda je vredna vse pozornosti in podpore. 2eleti je, da bi bila čimprej uresničena. S tem bo namreč na najboljši način rešeno vprašanje pasivnih področij občine, kjer mnogi životarijo na nekaj arih zemlje, katere pa iz tega ali onega razloga ne
morejo zapustiti. Prav je, da se takim občanom omogoči zaposlitev. Prav je tudi, da se s prevozom na delo omogoči zaposlitev tistim kmečkim sinovom in hčeram, ki so zaposlitve potrebni, a še vedno želijo pomagati svojim ostarelim roditeljem pri delu na posestvu. Na ta način bo več mladine ostalo na vasi in zaustavilo se bo nenehno krčenje števila prebivalcev na vasi. Vse to je prav in v redu.
Nikakor pa ni prav, da se za zaposlitev prijavljajo starejši in mlajši kmečki gospodarji! Le-ti namreč že sedaj z največjim naporom obdelujejo svoja posestva, če jim bo omogočeno in dopuščeno, da se zaposle, bodo posestva prepuščena v obdelovanje izključno ženskam in šolskim otrokom. Nekatera bodo ostala popolnoma neobdelana. Kakšne bodo posledice, si pa lahko vsakdo sam zamisli. Vsekakor drugačne, kot so si jih zamišljali pobudniki prevozov na delo.
Na ogenj je pač treba pa-
ziti, da se ne razplamti v uničujoč požar. Zato je potrebno, da zavod za zaposlovanje delavcev v Sevnici kakor tudi gospodarske organizacije skrbno prouče vsak posamezen primer zaposlitve kmetovalca.
P. I.
POTUJOČI KINO SPET V LOKI
Vsako soboto zdaj tudi Loko obišče potujoči kino DU iz Sevnice- Obiskovalci so zadovoljni, le dvorana še ni polna tako, kot je bila včasih. Prvi dve predstavi sta že za nami: gledali smo dva sovjetska filma.
S. Sk.
B0ŠTANJ: z nabavo strojev bodo pocenili proizvodnjo
Komunalno obrtno podjetje v Boštanju se bo letos osredotočilo predvsem na proizvodnjo gradbenega materiala. Zaradi tega povečujejo peskokope in obrat za izdelovanje cemontnin. V sklopu podjetja bodo še obdržali žago, mizarstvo in avto prevozništvo, i gradbeno dejavnost pa bodo počasi opustili. Delavce, ki delajo zdaj v gradbeništvu, bodo zaposlili v drugih obratih, nekaj tistih, ki so kvaJificir.mi, pa bo lahko našlo ustrezno zaposlitev drugod. V okviru podjetja je lani delal tudi tapetniški obrat, a se je osamosvojil. Žaga ima zadnje čase malo dela.' Posestniki voz\io les raje drugam, kjer jim ni treba plačati prometnega davka. O tem davku je pred nedavnim razpravljala tudi občinska skupščina v Sevnici   in   verjetno   bo sprejela
nekatere spremembe ter se tako približala predpisom brežiške in laške občine.
Letos planirajo v boštanjskem obrtnem podjetju 145 milijonov dohodka. Nabavili so stroj za izdelavo cementnin ln naročili stroj za izdelovanje betonskih cevi Cevi izdelujejo še ročno in v enem dnevu jih napravijo 30 do 40. Ko bodo dobili stroj, se bo proizvodnja precej povečala. Na dan bodo napravih 400 betonskih cevi, ka bodo cenejše od dosedanjih, ročno izdelanih.
V kratkem pričakujejo v podjetju 5o tretji stroj, to je čeljustni drobilec za drobljenje cestnega gramoza. Za vse stroje bodo Izdali okoli 7 milijonov dinarjev. Posojilo zanje so najeli pri celjski komunalni banki.
Preteklost se težko poslavlja
Komunisti sevniške občine so na zadnji konferenci ZK z zaskrbljenostjo ugotovili, da konča šolsko obveznost v 8. razredu povprečno komaj 42 odst. šoloobveznih otrok. Vsi ostali zapustijo šolske klopi v sedmem, šestem ali celo v petem razredu. Ta podatek nas torej opozarja, da je v šolstvu še vedno nekaj narobe.
Vzrokov za takšno stanje je verjetno več. V organizaciji šolske mreže je bil v preteklih letih napravljen velik korak naprej. 95 odstotkov otrok .sevniške občine ima možnost obiskovati popolne osnovne šole, ki pa delajo večinoma v neustreznih pogojih. Zaradi tega trpi vzgojnoiz-obraževalno delo. Tako reforma, zasnovana na idealnih zamislih, v praksi ni našla trdnih tal. Osnovne šole v sevniški občini nimajo kabinetov, nimajo .sodobnih učil, nimajo kadrov s primemo strokovno izobrazbo in ne pogojev za celodnevno varstvo otrok. Edina izjema je osnovna šola v Sevnici.
Komunisti so zaradi tega poudarili potrebo po strokovnem usposabljanju učiteljev, po večji samostojnosti šolskih kolektivov in uvajanju pravilnejšega nagrajevanja. Ob tem so v razpravi ugotovili, da se preteklost težko poslavlja in da se samoupravljanje uveljavlja z velikim naporom zlasti tedaj, ko naleti na težnje po administrativnem odmerjanju sredstev za šole. Osnova za dodelitev Sredstev za potrebe šol naj bo edinole program, ki ga financira sklad za šolstvo po svojem družbenem organu. Občinska uprava je torej tu popolnoma izločena.
Notranja delitev sredstev je prepuščena šolskim kolektivom, ki naj bi skušali najti merila za kar najbolj spodbudno nagrajevanje po delovnih uspehih. Prosvetni delavci so upravičeni do povečanja osebnih dohodkov, vendar morajo upoštevati, da je to povečanje odvisno od možnosti v okviru občine. Dolžnost šolskih kolektivov je tudi, da skrbijo za nenehno izpopolnjevanje tistih kadrov, ki nimajo ustrezne strokovne izobrazbe. J. T.
SpNISKI^jSTMij
42 milijonov za s@ciate varstvo
V krški občini je j.ani uživalo socialno zaščito 387 oseb, poleg tega pa je 18 borcev prejemalo priznavalnino in 52 otorok še živečih borcev študijsko podporo iz sklada za borce V celoti je bilo lani za potrebe socialnega varstva v občini porabljenih 42,000.000 dinarjev.
Za redne podpore in rejnine odraslih je bilo porabljenih 17,500.000 dinarjev, 3 milijone 364 tisoč dinarjev so prejele žrtve fašističnega nasilja, za vzdržrvanje socialnih podpirancev v domovih Pa je bilo iz sklada za socialno varstvo' danih 10,244.000 dinarjev. Precej sredstev je bilo porabljenih za zaščito mladoletnikov. Teh je v skrbništvu 23, med njimi jih je 6 v reji pri tujih ljudeh, 6 jih živi pri sorodnikih, 3 pri starih starših, ostali pa pri lastnih starših. Za vzdrževal-nino v mladinskih domovih in za ostale izdatke za zaščito mladoletnikov so plačali 7,600.000 din, po^eg tega pa je
bila lani izvedena kategorizacija otrok, ki je veljala 667 tisoč dinarjev. Preostanek sredstev iz sklada za socialno varstvo je bil porabljen za razne druge namene.
V prej naštetih izdatkih so zajeti tudi prispevki za zdravstveno zavarovanje socialnih podpirancev, za kar je bLo porabljenih 6,151 000 dinarjev, zdravstveno zavarovanih pa je bilo 223 oseb. Občinska skupščina je lani večkrat razpravljala o socialni problematiki v občini in je sprejela dva odloka o družbeni socialni podpori in odlok o zdravstvenem varstvu socialnih podpirancev.
Po predlogu plana socialnega varstva za 1965 naj bi sklad dobil 66,298-000 din, vendar vse kaže, da tonko sredstev zaradi težke proračunske situacije ne bo na razpolago. Računajo, da bo sklad dobil le za kakšnih 12 odst. več sredstev kot lani. Čeprav proračun nima dovolj sredstev, so prej naštete številke
dokaz, da kljub težavam m pomanjkanju denarja v krški občani posvečajo veliko pozornosti socialnemu varstvu.
Odločili so se za manjše krajevne skupnosti
Kot vse kaže, bodo krajevne skupnost v krški občini ustanovljene že v februarju. Na zborih Občanov tečejo razprave o območ!ih skupnosti, hkrati pa občani že sprejemajo sklepe o ustanovitvi. Krajevne skupnost ne bodo prevelike, da bi občani čutih, da so skupnosti res njihov samoupravni organ in da bi prišlo v skupnostih dO izraza delovanja družbeno-poliMčnih organizacij. Kot je videti, bo v krški občini približno 18 krajevnih skupn'osL,i. Nekatere ne bodo mogle imeti profesionalcev, zato bodo računovodske in administrativne posle za njih opravljali na področnih krajevnih uradih-
PRESKRBA Krško svojim potrošnikom
Trgovsko podjetje PRESKRBA iz Krškega bo porabilo letos približno 50,000.000 dinarjev za preureditev in modernizacijo prodajaln, ki jih bodo dali v celoti iz skladov podjetja. Letos so v načrtu samo preureditve, ker za novogradnje ni dovolj sredstev. V Krškem bodo preuredili pc^ovalnico 2 — železnina, poslovalnico 1 za manufakturno blago ter poslovalnic*) 4 za manufakturno blago in na Senovem poslovalnico Živil*. Razen naštetih večjih preureditev bodo obnovili opremo in opravili manjše preureditve tudi v nekaterih prodajalnah na terenu. Kolikor bodo na voljo posojila, bodo prihodnje leto gradili na Vidmu samopostrežnico.
Matični urad Kostanjevica
Januarja je bila doma rojena 1 deklica. — Porok ni bilo. — Umrl
je Jože Kovačič, kmetovalec iz Dol. Prekope, 79 let.
Kratek pogled v trebanjsko sedemletko
Podpredsednik občinske skupščine in predsednik komisije za izdelavo programa sedemletnega gospodarskega napredka v trebanjski občini Janez Mihevc je pred kratkim odgovoril na več vprašanj o dosedanjem delu komisije, njenih podkomisij in osnovnih načelih pri sestavljanju osnutka perspektivnega razvoja.
£ Tovariš Mšhevc, ali jc res, da smo sredi nalog pozabili na sedemletne programe? Kako je v trebanjski občini?
— Ne bi mogel reči, da smo na to pozabili. Vsaj' pri nas ne, kjer komisija s svojimi podkomisijami že od decembra pripravlja programske osnutke posameznih dejavnosti.
© Po kakšnih načelih nastaja osnutek?
— Program ne bo prikazoval dejavnosti po letih, za vsako leto posebej, ampak dejavnost sedmih let. Tako zato, da bodo možne posamezne dopolnitve in popravki..
0 Bi lahko povedali kaj o posameznih panogah? če začnava s kmetijstvom?
— Kmetijstvo bo moralo dajati boljše in večje pridelke kot zdaj, kar bo doseženo z boljšim načinom gospodarjenja na zemlji. Zemljo bomo podružbljau zlasti tam, kjer
že stojijo kmetijski objekti. Rodovitne površine bomo po potrebi hidromelioriraCd.
0 Kaj je predvideno v gozdovih?
— V občini je okoli 40 odstotkov zanemarjenih gozdov. Tem površinam bo predvsem namenjena skrb po sedemletnem programu. Prednost bodo imeli iglavci.
£ Kakšna načela veljajo za industrijo?
— Dograjenih industrijskih obratov je v občini malo, popolnoma urejenih pa pravzaprav ni, zato bomo predvsem skrbeli za to, da bodo najprej sedanji obrati dokončani- Pri tem mislim predvsem na mo-kronoški obrat ISKRE, ki ga je treba čimprej rekonstruirati. Prav tako se kaže potreba po skorajšnji zgraditvi tovarne chipsov (pečenega krompirja).
0 Čemu bo dal program prednost v negospodarskih dejavnostih?
Razmisliti o samoprispevku j
Brž ko bo ugoden čas, bodo na mokronoškem območ- S ju nadaljevali z urejanjem vodovoda. Letos želijo zgraditi S tri rezervoarje in vodovod v Mokronogu. Izračunali so, da ■ bodo ta dela veljala okoli 60 milijonov dinarjev. fi
Kakor lani, ko se je posrečilo speljati pitno vodo v ■ Martinjo vas, računajo tudi letos na samoprispevek obča- ■ nov. Krajevni prispevek je tokrat nujen ne le kot pomoč ■ občanov pri reševanju območnega vprašanja, ampak pred- 3 vsem kot osnova za najem kredita. Občani vedo, da ostane 3 občini za negospodarske investicije oziroma financiranje I negospodarskih dejavnosti premalo sredstev, da bi lahko ■ take in podobne zadeve reševala brez kreditov. S prispev- 1 fci, ki naj bi ne bili samo simbolični, pač pa po možnosti I čimvečji, bodo z enim mahom zadeli kar dve muhi: pospe- J šili zgraditev vodovoda in ,«ami dobili pitno vodo. *
Vodovodni in krajevni odbor sta o zbiranju sredstev, ■ ki jih bodo potrebovali letos, že nekajkrat razpravljala, ■ vendar pa do zdaj še ni znano, kako se bodo odločili ■ prebivalci. Ko gre za skupno korist, se ne bi smel več ■ ponoviti dogodek iz Martinje vasi, kjer so se nekateri ■ občani lani upirali plačevanju prispevkov za vodovod. Do- ■ volj prepričljivih dejstev govori, da gre res za skupno ■ korist, zato se zdi neverjetno, da bi se lanski primer laliko J ponovil. Občani se tudi čedalje bolj zavedajo, da bo mo- ■ rala po,slej take zadeve urejati krajevna skupnost, kjer ■ bosta sodelovanje in pomoč občanov neprimerno bolj ■ važna kot zdaj, ko prispeva občina pri vsaki akciji še ■ vedno levji delež.
— Ne b; mogel govoriti o prvenstvenem redu, ker je vse, kar je predvideno, skoraj enakovredno. Avtomatizacijo telefonije, ki smo jo začeli lani urejati, bi skoraj lahko omenil na prvem mestu. V Trebnjem in na Mirni sta predvideni kopališči, v Mokronogu pa dograditev vodovoda. Mirenska šola tudi ne bo mogla čakati. 2e letos pa nameravajo elektrificirati štatemberk in druga nepopolno razsvettljena naselja.
0 V zadnjem času je bilo zgrajenih precej stanovanj, kako pa bo v prihodnje?
— Težave bodo! Gospodarske organizacije zaradi lastnih rekonstrukcij ne bodo mogle nameniti sredstev za stanovaja-
© Kaj lahko pričakujejo družbene službe?
Predvsem bi poudaril, da izobrazbena stopnja zaposlenih m najvišja, zato kaže posvetiti večjo pozornost izobraževanju pri delavski univerzi. Seveda bo moralo biti izobraževanje splošno družbeno, ne le samo ozko strokovno. Delavski univerzi in drugim dzobraa? valnim ustanovam bo treba posvetiti večjo pozornostih Kaj bi lahko pripomnili k dosedanjim prizadeva-»jem ob sestavi programa za gospodarsko sedemletko?
— Gospodarske organizacije pri sestavljanju svojih sedemletnih programov niso upoštevale vpliva gospodarskih  instrumentov   na rast
gospodarstva, zato se zdijo nekateri programi preveč enostranski.
O Kako pa kaže s sredstvi?
— Financiranje vseh dejavnosti bo trd oreh. Trenutno si še ne znamo pojasniti, kje bomo dobiLi sredstva. To pa prav gotovo zanima tudi širšo družbeno skupnost.
J. Z.
Med kandidati premalo žensk
Na seji občinskega odbora Socialistične zveze v Trebnjem so 26. januarja ugotovili, da je evidentiranje odbor-niškili in poslanskih kandidatov v zadnjem času dobro steklo, da pa so predlagali še vse premalo žensk in mladincev. Do prejšnjega četrtka so bile med kandidatkami le tri ženske in en mladinec. Po skupni seji občinskega odbora SZDL in občinskega sindikalnega sveta pričakujejo, da bodo evidentiranje pospešili zlasti v delovnih organizacijah in predlagali čimveč proizvajalk in mladincev. Evidentiranje bo potekalo do zborov občanov, ki bodo po 20. februarju.
Matični urad Mirna
Januarja ni bilo roj-stev, niti porok. — Umrli so: Terezija StraJ-nar, gospodinja iz Trbinca, 66 let; Marija Rugelj, socialna podpiran-ka iz Trbinca, 88 let; Ignac Gra-cer, užitkar iz Trbinca, 78 let, Ln Neža Prelešnik, zasebni ca iz Cirk-nika, 77 let.
Poslej ribolov pod firmo »Mirna«
Ribolovne dovolilnice sta v trebanjski občini do nedavnega izdajali novomeška in sevniška ribiška družina, po odločitvi ribičev pa bo poslej gospodar nad ribolovnimi vodami v tej občini ribiška družina MIRNA iz Sevnice.
Ribiči trebanjske občine so tak sklep sprejeli, ko so na sestanku ugotovili, da ne morejo ustanoviti samostojne družine. Njihove interese bo pri družini MIRNA zastopal poseben pododbor, ki bo predvsem nadzoroval gospodarjenje v vodah trebanjske občine.
O enotnosti gospodarstva v lovstvu in ribištvu je razprav-
Občani o pianu in proračunu
Od 7- do 9. februarja so bili ' v 33 krajih trebanjske občine zbori volivcev- Razpravljali so o osnutku družbenega plana in proračuna ter osnutku odloka o prispevkih in-davkih občanov.
I jala občinska skupščina v Trebnjem že lanskega aprila. Odločitev, da se ribiči pripojijo k družini MIRNA, je povsem v skladu s priporočilom skupščine, naj z vodami v občini gospodari samo ena družina.
Obračun sindikalne podružnice v Brestanici
Rednega letnega občnega zbera sindikalne podružnice TE Brestani-. ca se jo udeležilo veliko članov kolektiva. Predsednik Drago Butko-vlč je govoril o vseh važnejših delih v zadnji mandantni dobi. Povezava s članstvom je bila kar primerna, saj je bilo 5 sestankov, na katerih so govorili o tekočih problemih. Razveseljivo je tudi, da so vsi zaposleni včlanjeni v sindikalno organizacijo. V poročilu je predsednik govoril tudi o dopustih. V počitniših domovih je bilo 19 članov z družinami in 2 upokojenca, na krožnih potovanjih pa je bilo 47 članov podjetja. K temu je verjetno pripomogel nov način delitve regresa za tiste, ki izkoristijo vsaj polovico dopusta naenkrat. Do sedaj je imelo podjetje paviljon v sklopu počitniškega doma v Portorožu, vendar se je precej članov odločilo za zamenja-
vo s senovskim rudnikom, ki ima dom v Vrsarju. Podjetje bo odkupilo počitniško hišico v Matcradi pri Poreču, ki je v sklopu počitniške skupnosti občine Krško. Zo zdaj je zanjo precej zanimanja.
Kritično so govorili tudi o izostankih. Število izgubljenih ur zaradi bolezni se je lani močno dvignilo. V razpravi so nato govorili o proizrvodni problematiki, o defektu na drugem generatorju, o osebnih dohodkih in drugem. Resno so spregovorili tudi o tem, zakaj so bolj podpirali športno dejavnost kot pa kmturno-prosvetno, saj je precej članov v DPD Svobodi. Po razpravi so izvolili nov izvršni in nadzorni cdbor ter delegate za občinsko konferenco. Tokrat so volili precej mlajših članov kolektiva.
RAFKO OROŽEN
Kako bo s krškim mostom?
Na občinski skupščini v Krškem smo zvedeli, da so že dobili vsa potrebna soglasja in tudi gradbeno dovoljenje za gradnjo krškega mostu. Zdaj je edini, a zelo pereč problem: kje dobiti sredstva za gradnjo? Občinska skupščina ima iz leta 1964 za gradnjo mostu na strani 60,000.000 dinarjev, nadaljnjih 60,000.000 dinarjev je dal lani za gradnjo mostu republiški cestni sklad, za letos pa je obljubil novih 100,000.000. Po vseh dogovorili bi moral že lani dati celjski okraj 60,000.000, pa se dani obljubi izmika. Gradnja mostu bo veljala okoli 500.000.000 dinarjev.
Po vseh dosedanjih izračunih bodo lahko delovne organizacije v krški občini skupaj z občinsko skupščino zbrale poleg 60,000.000, ki so že pripravljeni, še največ 140,000.000 dinarjev. Če seštejemo prej navedene številke, še vedno manjka približno 140,000.000 din do potrebnega zneska. Kdo jih bo prispeval? Most ni lokalnega pomena, saj povezuje na zelo prometnem odseku oba bregova Save, zato bo pač morala nekaj sredstev prispevati tudi širša družbena skupnost. V krški občini zbrana sredstva za gradnjo in ta, ki bodo še zbrana, so zelo velik delež področja za gradnjo, saj se bo treba v občini odpovedati domala vsem komunalnim gradnjam prav zaradi prispevkov za most. Tovarna papirja in celuloze ter rudnik v Senovem pa imata toliko svojih težav, da kaj prida ne bosta mogla pomagati.
Medobčinsko sodelovanje pri modernizaciji cest
Krška občina se žal ne more pohvaliti s sodobno urejenimi cestami. Po vojni je bil asfaltiran priključek na avtomobilsko cesto ter začeto asfaltiranje zelo obremenjene ceste proti Senovemu. Modernizacija zasavske ceste šteje za republiško investicijo, zato se s to zadevo občinska skupščina ne ukvarja. Toliko bolj pereča pa je modernizacija ceste ~bd Krškega do Senovega in ceste od priključka na avtomobilski cesti do Kostanjevice.
Prva cesta je velikega gospodarskega pomena, druga pa je pomembna za turizem. S sredstvi za modernizacijo je nekoliko teže kot s potrebami in načrti. Doslej so se sredstva zbirala v okrajnem cestnem skladu, ceste pa
Komisija za sprejem in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju
»Kemooprema« Trebnje
razpisuje
naslednji prosti delovni mesti:
- STENODAKTILOGRAFiNJE
z znanjem strojepisja in z nekaj prakse
- 0BRAT0VNEGA KNJIGOVODJE
s prakso v industriji Plača-po pravilniku podjetja.
Interesenti naj prošnje z opisom dosedanjega službovanja pošljejo splošnemu sektorju podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
so se, kot ugotavljajo v Krškem, modernizirale predvsem v bližini okrajnih središč. Programi za modernizacijo, ki so bili delani v okviru teritorialnih enot, so bili vse preveč odvisni od družbeno političnih skupnosti (o-kraj!), takšni programi pa so kaj rado ostali le na papirju, ko je prišlo do reorganizacije.
Da hi se izognili takšnim nevšečnostim, se tudi v krški občini lotevajo zadeve drugače. V okviru cestnega podjetja v Novem mestu že teko razgovori o medobčinskem sodelovanju občin dolenjskega bazena pri modernizaciji cest. Področne občine bi vsako leto odvajale dogovorjeni znesek v poseben sklad, zbrana sredstva pa bi se uporabljala za postopno modernizacijo cestnega omrežja. Zagotovila, da bodo v občini, ki sodeluje, vse ceste urejene v enem letu, sicer res ni, veliko pa je vredna zavest, da bodo tudi njene ceste prišle na vrsto vsaj v desetih letih! V okviru medobčinskega sodelovanja pri modernizaciji cest namreč pripravljajo 9-letni program modernizacije, katerega bodo uresničevali postopoma.
Matični urad Podbočje
Januarja je bil doma rojen 1 deček. — Poročila sta se: Franc Si-mončič, skladiščnik iz Dol. Prekope, in Marija Jurečič, kuharica iz Vel. Mraševega. — Umrli so: Martin Barbič, kmet iz Hrastka. 67 let; Kristina Stanič, gospodinja iz Podbočja, 46 let, in Marija Kodrjč, gospodinja Iz Brezja, 75 let.
TREBANJSKE N0VICB

Efitlentiranje gre h koncu
Prejšnji teden je volilna komisija pri občinskem odboru SZDL v Novem mestu izdala bilten, v katerem so objavljeni doslej evidentirani kandidati za občinsko skupščino ter za republiško in zvezno skupščino. Bixten bo izhajali vse do volitev, v njem pa bo objavljeno gradivo, ki sodi v pripravo na volitve-
Evidentiranje kandidatov gre v novomeški občini h koncu- Komisija je do zdaj prejela že toliko predlogov, da bo mogoča prav široka iz bira kandidatov na kandidacijskih zborih volivcev. Razen redkih izjem so v vseh volilnih enotah že predlagani potencialni kandidati.
V minulem tednu je občinska volilna komisija prejela v evidentiranje naslednje predloge: za republiško skupščino: 1. Franček Mirtič, pravnik iz Ljubljane; 2. Marjan Simič, uslužbenec iz Novega mesta.
Za občinsko skupščino, v zbor delovnih skupnosti: 1. Marjan  Hrastar, delavec iz
IMV; 2. Anton Jakše, delavec iz IMV; 3. Jože Hribar, delavec iz IMV; 4. Zvone Murgelj, delavec iz IMV; 5. Jurij Le-vičnik, direktor IMV; 6. Andrej Dular, uslužbenec iz IMV; 7. Franc Božič, delavec iz NOVOTEKSA; 8- Anica Pavlin, tekstilna tehničarka iz NOVOTEKSA; 9- Franc Udovč, delovodja SGP PIONIR Novo mesto; 10. inž. Alojz Gabrijel, SGP PIONIR; 11. Jožica Osolnik, uslužbenka-SGP PIONIR; 12. Miha Jalovec, tehnik SGP PIONIR; 13. Anica Jazbec, uslužbenka SGP PIONIR. 14. Rudi Mraz, u-službenec ŽTP Novo mesto; 15. Dragica Šušteršič, prosvetna delavka, Dol. Toplice; 16-Dušan Zupane, študent, Ljubljana; 17- Adolf Šuštar, politični delavec, Novo mesto; 18. Franc Vrečic, socialni delavec, Novo mesto; 19- Ljuba Senica, uslužbenka, Žužemberk; 20. inž. Branko Peter-nelj, Steklarna Novo mesto; 21. Ladislav Nardin, nadzornik pri podjetju VARNOST Novo mesto.
Prešernova proslawa i si proslava Stezic
Novomeška gimnazija je tudi za letošnjo Prešernovo proslavo nadaljevala lansko tradicijo. Proslava je bila namreč zvezana z najboljšimi dosežki mladih gimnazijskih literatov. Proslavo sta več kot samo poživila Marko Picek (klavir) in Zdravko Budna (violina). Posamezne točke je v zaokroženo celoto vlil profesor Stane Fink s svojimi improvizacijami na klavirju. Po Splihalovem uvodnem govoru so se zvrstili Anton Jakše z Večernim nemirom, Milan Markelj z Mladostjo, Barica Videčnik z Ljubeznijo, Irena Markelj z Jesenjo, Miran Kovic z Lučjo nad balkonom in Utrinkom, pa spet Milan Markelj s tremi simfonijami (Večernim preludijem ter Katakombami noći) in Marija Krisper z Zakaj? Marko Picek je igral Cajkovskega Januar in španski ples, Zdravko Budna pa Ivana Zajca drugi del kon-
certa v A-duru. Recitirali so Mirtičeva, Erpič, Lilijeva, Re-mih, Fabjan ter Falknerjeva. Dobrih 60 minut so bili gimnazijci priče svojevrstne počastitve Prešernovega spomina.
Proslava je bila dokaj ubrana in je gledalcem — vsaj po aplavzu sodeč, ugajala. Na koncu je ravnateljica prof. Palmira Kasesnik razdelila nagrade, ki so jih dobili najboljši literati in naj-prizadevnejši iz uredništva STEZIC. Nagrajeni so bili Milan Markelj, Irena Markelj, Marica Videčnik, Miran Kovic, Milček Komelj, Slavko Splihal, Danijel Breščak, Nina Golež, Marko Picek in Zdravko Budna. Dijaki so se ob zaključku zahvalili vsem profesorjem slavistom, ki so jim pomagali, da so na splošno zadovoljstvo izpeljali proslavo in tako dostojno počastili Prešernov spomin.
Novomeška kronika
H Okoli 200 članov delovnih kolektivov novomeških podjetij IMV, Krka, Pionir in Novoteks ter drugih posameznikov se je pri poslovalnici Kompasa prijavilo za obisk drsalne revije v Celovcu od 24. februarja do 9. marca, na kateri bosta nastopila tudi nekdanja svetovna prvaka v umetnem drsanju Marika Kilius — Zahn in Hans Jurgen Baum-ler. Iz Novega mesta bo odpeljalo pet avtobusov.
Bi Kaže, da je pomanjkanje denarja glavni vzrok, da v Novem mestu JPI niso zaključili lanskega maja, ampak se na zaključek pripravljajo te dni. Tudi letos so JPI ne obetajo dobri denarni pogoji.
■ Prešernovega praznika se je
posebej spomnila Studijska knjižnica Mirana Jarca in te dni v svoji avli razstavila izbor del velikega slovenskega pesnika in več del o njem.
d Novo mesto v sliki bo naslov razstave, ki Jo Foto klub pripravlja za 600-letnico Novega mesta. V ta namen so marljivi člani foto kluba pripravili že precej gradiva.
■ Gibanje prebivalstva: rodile so: Marija Kastelic iz Muzejske 8 — Sandija, Andreja Sinigoj s Partizanske 14 — Matjaža, Jožica Goleš iz Jerebove 6 — Aleša, Fani Pirnar s Partizanske 29 — Vladko. — Poročili so se: Jože Prelog, kmetijski delovodja iz Adamičeve ulice, in Ljudmila Mi-
halič, uslužbenka s Potovrha; Zvone Pelko, študent s Ceste herojev 14, in Katarina Walland, dijakinja iz Sevnice; Rihard Res-nik, tekstilni tehnik iz Vavte vasi, in Ana Pavlin, tekstilni tehnik s Prisojne poti 1. — Umrla je Ana Gutman, gospodinja iz Di-lančeve 1, stara 88 let.
Razpravo političnega aktiva v okviru priprav na volitve v zvezno, republiško in občinsko slkupščdno prireja danes, 11. februarja ob 17. uri popoldne v sindikalnem domu Delavska univerza Novo mesto skupaj z občinskim odborom Socialistične zveze in Občinskim sindikalnim svetom. O voiitvah v zvezno, republiško in občinsko skupščino in nalogah političnega aktiva v zvezd z volitvami bo predaval tovariš Franc Šetinc, novinar Dela in član glavnega odbora SZDL Slovenije. Vabimo vas, da se razprave udeu.eždte in v njej sodelujete.
Občinski odbor SZDL Občinski sindikalni svet Delavska univerza Novo
Za občinsko skupščino, v občinski zbor: 1. Tone Kump, obrtnik iz Bršlina; 2. Peter Slapničar, električar iz Cegel-nice; 3. Stane Zupančič, strojni obratovodja pri 2TP Novo mesto; 4. Franc Zagore, uslužbenec iz Bršlina; 5. Danica Berger, uslužbenka, bolnišnice Novo mesto; 6. Zvone Mihelič, direktor KERAMIKE Novo mesto; 7- Ivan Pe-trič, tehnik, Zavod za izgradnjo naselij Novo mesto; 8. Janez Dragan, delavec, Dolž; 9. Franc Može, kmetovalec, Što-piče; 10- Franc Kastelic, uslužbenec, Stopiče; 11. Franc Krhin, kmetovalec, Dol. Gradišče; 12. Anton Fabjan, kmetovalec, Dol. Gradišče; 13. Franc Hrovat, upokojenec, Rumanja vas. -ol
fca a*w*wm mm ■
OPOZORILU
Kmetijska zadruga Novo mesto opozarja vse LASTNIKE SADNEGA DREVJA, da so po določilih 29. čl. Temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Ur. list FLRJ št. 26-292/54 in 52-771/61) in po določilih Uradnega vestnika Dolenjske številka 1/1964 od 17. marca 1964, dolžni poškropiti oziroma zatirati škodljivce sadnega drevja ter koloradskega hrošča in krompirjevo plesen. Prej omenjena zakonita določila nalagajo to dolžnost kmetijski zadrugi. Ker nastajajo pri tem spori zaradi plačila stroškov, so organi zadruge sklenili, da ho zadruga škropila samo lastnikom, ki bodo škropljenje naročili ali pa podpisali ko-operacijsko pogodbo na enem izmed proizvodnih okolišev, ki bo nato škropljenje opravil.
Prijave sprejemajo proizvodni okoliši: Novo mesto, Dol. Toplice, Mirna peč, Škocjan in Šentjernej. Proizvodni okoliš Novo mesto spre-jeema naročila tudi v svojih poslovalnicah v Brusnicah, v Stopičah in v Birčni vasi.
KMETIJSKA ZADRUGA NOVO MESTO
Uspela javna "tribuna v Žušemkrki
Na zadnji javni tribuni v Žužemberku so razpravljali o davčni politiki v kmetijstvu za 1985 in o gradbeni problematiki v kraju. Dvorana je bila nabito polna občanov. Na posamezna vprašanija so jim dajali pojasnila Štefan Sani-čar, vodja uprave za dohodke pri ObS Novo mesto, Andrej Resman, referent za komunalna in gradbene zadeve pri ObS Novo mesto, in Miha Hrovatič, direktor Zavoda za urejanje naseli(j v občini Novo mesto. V zelo razgibani in živahni razpravi je sodelovalo 12 občanov- Govoreč o osnutku odloka O prispevkih in davkih občanov so menih, da bd bilo treba cirkularke opro-
stiti davščin, ker jih na kmetijah uporabljajo le za žaganje drv za lastno uporabo. Predlagali so tudi to, naj bi bil črtan davek na samorodno trto na tis'ih področjih, kijer žlahtna trta ne uspava-
Ko so razpravljali o urbanizmu in o gradnjah, so predlagali, naj bi se oboje prilagodilo posebnostim kraja. Izrekli so se za cenejšo gradnjo stanovanj ter za to, da bi sami gradili komunalna priključke. Menili so, naj bi bile parcele, ki so dodeljene za gradnjo, vsaj 600 mJ velike in ne 400 m2, ko" je to v navadi zdaj- Kritizirali so počasnost pri izdajanju lokacijskih in  gradbenih   dovoljenj ter
Kdaj bodo dobili stanovanja še preostali trije?
V nedeljo, 17. januarja, je bil v Žužemberku občni zboi krajevne organizacije ZB. Poročilo odbora in razprava sta potrdila vsestransko dejavnost organizacije, ki je uspešno reševala vso borčevsko problematiko. Skrbeli so za zaposlitev borcev, pripravni predloge za priznavalnino kmetom-borcem in se posebej posvetili otrokom in svojcem padlih borcev, aktivistov in žrtev fašističnega terorja
Še vedno ni rešeno stano vanjsko vprašanje 3 članov, ki stanujejo v nemogočih razmerah. Dva izmed njih bi rada gradila in imata vloženi prošnji za gradbeno dovoljenje, vendar se rešitev prošenj zavlačuje v nedogled. Na gradnjo se pripravljajo tudi nekateri drugi člani, vendar še ne vedo, kako bo s kredi tom.
ZAVOD ZA KULTURNO DEJAVNOST NOVO MESTO
priredi
v petek, 12. februarja, ob 19. uri ljudsko igro Prežih - Mikeln: SAMO-RASTNIKI.
Izvaja DPD Svoboda »D. JEREB«, Novo mesto v počastitev kulturnega praznika SRS — rojstnega dneva Franceta Prešerna.
V ponedeljek, 15. februarja, ob 19.30 komedijo Albee: KDO SE BOJI VIRGINIJE WOOLF.
Gostuje SNG DRAMA, Ljubljana.
V petek, 5. marca, ob 15.30 in 20. uri komedijo Shakespeare: VIHAR.
Gostuje SLG Celje.
Oskrbite si vstopnice pravočasno! Rezervacije sprejema zavod po telefonu 22-210 tri dni pred predstavo.
V razpravi so odkrito spregovorili o malomarnosti dveh članov, ki nočeta uveljaviti izredne delovne dobe, čeprav imata za to vse pogoje. Kritizirali so odnos mlajših članov do dela, ko so ugotavljali dožnosti čanov ZB na delovnih mestih. V vodstvo novega odbora sta bila ponovno izvoljena Stane Gorinšek za predsednika in Jože Smrke za tajnika. Občnega zbora se je udeležil tudi član občinskega odbora ZB Jože Pado-van, ki je nakazal možnosti za nadaljnje reševanje borčevskih vprašanj.
M. Senica
Zakaj v Karteijevem ni kulturnih prireditev?
V Karteijevem in okolici se sprašujemo, zakaj nikoli ne pride gostovat kakšen ansambel. Ze več let je od takrat, ko so se na podobno prireditev zadnjikrat zbrali ljudje v osnovni sodi. Posebno zdaj pozimi bi bile take prireditve dobrodošle. Tudi potujoči kino ni bU dobrodošel gost, pa četudi bi prišel le eno nedeljo v mesecu. Ce pridejo na gostovanja ansambli v Mimo peč, bi lahko prišli tudi v Karteljevo, ki je zdaj vsaj v tem pogledu odrezano od sveta.
H.
Splošna bolnišnica NOVO MESTO
razpisuje ' delovni mesti
DVEH
ADMINISTRATORK
za ambulanto kirurškega in internega oddelka
Pogoji: popolna srednja šola z obvladanjem strojepisja po nareku.
Interesentke naj osebno vložijo prošnjo z dokazili o strokovnosti upravi splošne bolnišnice Novo mesto.
Razpis velja do izpopolnitve delovnih mest.
predlagali, naj se ta postopek pospeši. Menili so, naj bi bil postopek za lokacijska dovoljenja izven gradbanega dko-liša bolj življenjski in uresničljiv v krajšem ča~u. Občani so bili z odgovori, ki so jih dobili zadovoljni in so se o javni tribuni pohvalno izrazili.
MILAN SENICA
Matični urad DoS. Toplice
Januarja ni bilo rojstev izven porodnišnice.   —   Poročili  so se:
Jože Fabijan, tesar iz Dol. Sušic, in Emilija Bobnar, kmetovalka s-Suhorja pri Dol. Toplicah; Jože Bobnar, delavec s Suhorja, in Anica Glivar, delavka iz Potoka. — Umrli so: Franc Avsenik z Utrga njih sel, 33 let, delavec; Frančiška Peršdna, užitkarica iz Dol. Toplic, 61 let, in Rudolf Pahinger, osebni upokojenec iz Starih žag, 39 let.
Matični ured Ilirije
Januarja ni bilo rojstev, niti porok. — Umrla jc Angela Hočevar, gospodinja iz Visojca, 70 let.
Počitniška zveza v KRKI
V gozdu pri zaselku Segel-nici nedaleč od Žužemberka se je 31. januarja ob 9.30 smrtno ponesrečila Marija Škrbe, 69, iz Stavce vasi. Njen sin Rudolf in Stanko Jarc sta s motorno žago podirala drevesa. Ko je škrbeto-va prišla do njiju, je podža-gano drevo padlo na tla. Žensko so veje udarile tako močno, da je obežala mrtvai
Posvetovanje o delavskih univerzah
Na pobudo Okrajnega odbora Socialistične zveze Ljubljana je bilo pred dnevi v Novem mestu posvetovanje predstavnikov delavskih univerz dolenjskih občin, predstavnikov političnih organizacij in zastopnikov republiške zveze delavsfeih univerz- Namen posvetovanja je bil, pogovorili se o vključevanju delavskih univerz v celotni sistem družbenega izobraževanja, o kadrovskih in finančnih vprašanjih ter pogovor o tesnejšem sodelovanju med naštetimi organi in ustanovami. Na posvetu so ugotovili, da je bilo dosedanje delo dokaj plodno, da pa je kljub temu še vrsta perečih vprašanj, ki niso dovolj načeta in rešena.   - ol
0T0ČEC: krajevna skupnost ustanovljena
Ko so pred dnevi volivci na Otočcu ustanavljali krajevno skupnost, so našteli tudi nekaj nalog, ki Jih bo morala ta predvsem opraviti. Te so: urejanje vasi, kanalizacije, vodovoda in podobno. Naselje je treba urediti tudi v higienskem pogledu, ker je blizu hotela Grad Otočec, ki ima čedalje več domačih in tujih gostov. Tudi Partizan čaka boljših časov. Krajevna skupnost bo te zadeve reševala postopoma, ker nima dovolj sredstev.

Končno urejen promet, v občini pa red isi mir?
Občinska skupščina je na svoji zadnji seji sprejela tudi dva odloka: prvi predpisuje ukrepe za varnost cestnega prometa na ožjem območju Novega mesta in v tistih naseljih, ki imajo ulice, ceste in trge, drugi pa nalaga občanom, naj uravnavajo svoje življenje tako, da ne motijo dela, počitka in razvedrila soobčanov. Varovati morajo tudi družbeno disciplino in javno moralo, vzdrževati čistočo in lepoto zunanje podobe mesta in naselij ter ne smejo ogrožati varnosti, premoženja in zdravja drugih ljudi. O osnutku obeh odlokov sta na svojih sejah razpravljala svet za splošne in notranje zadeve in svet za urbanizem, komunalne, gradbene in stanovanjske zadeve, skupščina pa je z nekaterimi dodatki oba odloka potrdila; objavljena bosta v Uradnem vestniku Dolenjske.

Igranje s smrtjo
V nedeljo, 7. februarja, je bilo ▼ Crmošnjicah tekmovanje za Paderšičev memorial. ObZTK iz Novega mesta je mlade smučarje obvestila, da bo vozil poseben av-
Združitev organizacij ZB
Na uspešni letni konferenci ZB na Otočcu, ki je bila pred kratkim, so ugotovili, da šteje organizacija že 105 članov. Članstvo se je povečalo zato, ker so se Otočou priključili Trška gora, Zdinja vas, Golušnik, Sevno in Mačkovec. Lani je organizacija priredila več proslav ob raznih priložnostih ter enodnevni izlet v partizanske in druge mane kraje na Gorenjskem. Ožji odbor je sodeloval pri popisu vojnih žrtev ter večkrat obi skal bolne borce. V razpravi je predstavnica ZB Martina Petrič iz Novega mesta pripovedovala o značilnosti novega pokojninskega zakona. Konferenca je poudarila, katere so naloge, ki jih mora organizacija opraviti v tem letu
tobus, ki bo po poti pobiral vse tiste smučarje, ki bodo tekmovali v Crmošnjicah. To pa se ni zgodilo: avtobus je bil občutno premajhen za vse tiste, ki so želeli tekmovati; le do Dolenjskih Toplic so nekateri lahko vstopili, naprej pa so mladi smučarji, ki so toliko pričakovali od tega dne, z žalostnimi obrazi gledali za avtobusom, ki se ni več ustavil. Mar ObZTK ni pomislila, koliko so otroci pričakovali od tega tekmovanja? Ali ni pomislila na vse tiste ure, ko so nekateri sami delali smuči in krivili krivine? Mar ne bi mogla ObZTK za to priložnost dobiti dveh avtobusov? Potem sc tudi ne bi zgodilo, da je bilo v avtobusu najmanj 60 smučarjev, ki so — nekateri — morali pred črmošnjicami z avtobusa, da je ta lahko speljal v hrib.
Toda to še ni bilo najhuje. Ko smo se peljali nazaj, smo doživeli pravo igro s smrtjo. Šofer je bil — milo rečeno — pijan. Tako smo trepetali na vsakem ovinku in vsakokrat, ko je šofer dodal plin. Res je bila več kot sreča, da smo živi in zdravi prišli nazaj v Novo mesto. Prav gotovo bomo v prihodnje temeljito premislili, preden bomo spet šli v dolenjski smučarski center. Takih iger s smrtjo človek ne pozabi zlepa!
SMUČARJI. KI SMO OSTALI NA CESTI, IN TISTI, KI SMO TREPETALI V AVTOBUSU
NOVOMEŠKA KOMUNA1
ZDRAVNIK VAM SVETUJE
Srčne bolezni
Srce je osrednji motor našega telesa, ki poganja kri po žilah, da bi celice dobile dovolj hrane in kisika, pa tudi da bi se izpral iz njih porabljeni material. V bistvu je srce votla mišica, na poseben način zgrajena, ki ima podolžno notranjo steno, s katero sta ločeni leva in desna polovica in vsaka od teh je še posebej predeljena na prekat in pretin. Med prekatom in pretinom je poseben ventil ali zaklopka, ki pušča praviloma kri le v eno smer. Srce leži v posebni vreči, ki ji pravimo osrčnik.
Ce se vnamejo zaklopke, govorimo o edokarditisu, če se vname srčna mišica, je to miokarditis, če pa osrčnik, je parikarditis. če je vneto vse skupaj, potem pravimo, da gre za pankarditis.
Posledica vnetja srčnih zaklopk je navadno srčna napaka, kar pomeni, da se zaklopke ne zapirajo več dobro. Pri insuficienci kri uhaja nazaj, pri stenoza pa zaradi zoženja težko prehaja skozi zaklopko. Posledica vnetja srčne mišice je običajno zmanjšanje njene moči, posledica vnetja osrčnika pa zarastline različnih velikosti. Vsaka posledica bolezni na srcu je seveda neprijetna in bolj ali manj usodna za bolnika, čeprav lahko dočaka veliko starost.
Povzročitelji vnetij srca so različni, največkrat pa je vzrok revmatizem. Tudi vse nalezljive bolezni ga lahko okvarijo, posebno davica in škrlatinka. Od strupov je najbolj pogost alkohol.
Kot pri vseh vnetjih, zboli lahko srce akutno ali pa je bolno kronično. Ker potekajo akutne oblike bolezni srca s sjplošno slabostjo, vročino in večinoma v zvezi z drugimi boleznimi, jih tu ne bomo opisovali; zanimajo nas posebej kronične bolezni, ker nanje navadno ne pazimo tako in grešimo pri njihovem zdravljenju bodisi pri zdravilih bodisi pri dieti, delu in naporu.
Začetni^ znak srčne okvare je navadno hitrejše utripanje žil kot običajno, kar se posebno pokaže pri vstajanju in ležanju; temu se pridruži pozneje lahko tudi nepravilen Utrip. Pojavi se težko in hitrejše dihanje pri najmanjšem naporu, pri hoji v hrib aLi po stopnicah. K temu se pridruži kašelj, ki se pojavlja posebno ponoči. Izpljunek je rjavkastordeč, včasih tudi malo krvav. Iz tega se lahko razvijejo napadi težkega kašlja z lovljenjem zraka in dušenjem, čemur pravimo srčna astma. Pojavi so bledica in rahla vijoličasta barva nohtov, nosu, ustnic in uhljev, pozneje pri nekaterih srčnih boleznih pomodre okončine in ves obraz. Ponoči mora srčni bolnik večkrat na vodo, pojavijo se otekline gležnjev, pozneje se začne nabirati tekočina v trebuhu in drugod.
Srčni bolnik v vseh stopnjah bolezni mora ubogati zdravnika, ki mu predpiše ustrezno dieto in zdravila. Od tega je odvisno njegovo zdravljenje. Prav isto velja za počitek oziroma za delo. Samo discipliniran bolnik lahko svojo bolezen prav prenaša, se nanjo navadi in svoje stanje izboljša. Treba je vedeti, da je srce organ, ki praktično brez počitka dela od rojstva do smrti in da je od njegovega dela odvisno vse drugo. Vsi pa radi živimo.
Dr. B. O.
Zvezna namiznoteniška šo!a v Kočevju
V Kočevju je bila od 19. do 31. januarja v organizaciji NTZ Jugoslavije zvezna mladinska namiznoteniška šola, ki jo je s pomočjo profesorja za telesno vzgojo Istva-na Saba vodil zvezni trener Grujič iz Novega Sada. V šoli je bilo 7 mladincev in 7 mladink: Rothova, Heshoimerjeva, Krajzljeva, Resler-jeva. škrbčeva, Zerovnikova in Ar-slanagičerva ter Cordaš, Klevišar, Sofi, Santič, Obradović. Tripkovič in Karakaševič.
"r razgovoru s trenerjem Gruji-<5em smo izvedeli več zanimivih podrobnosti. Mladinke so po njegovi ocani boljše od mladincev, kar so v tej Soli že drugič, medtem ko so vsi mladinci letos tu Prvič, ker so nadomestili kolepe, to so odšli k članom. Tudi učni načrt se razlikuje od onih iz prejšnjih let. ljetos so vadili predvsem
Toki ln skoki v Mirni peči
V sredo, 3: februarja, so mM v
organizaciji Partizana iz Mirne peci teki za starejše pionirje na 1 kilometer dolgi projrl. Zmagal Je Košir pred Stembergcrjern in Krevsom*. Prvih šest je dobilo nagrade.
S T: rnopeSM osmi razred se je oo-pertj v skokih na 25-metrski ska-Kalndci. Z rokami ob telesu je emagaj Domitrovič pred Novšakcm °f Sajetpoi; z rokami naprej pa .te bil nalvKncšnejši Novčak pred Do-oiitrovičem in Sajetom.
R.—D.
tehnično uigravanje in kondicajske vaje ter dopolnilne športe. To je bil program prvega dela, v drugem delu pa so po intervalni metodi vadili napad: brzino, refleks in ostro igro. Ta način je potreben zato, da se igralci privadijo napadalni igri. Imeli so tudi več tnu-nirjev, saj je bilo časa dovolj: trenirali so namreč vsak dan cd 9. do 12. ure in od 16. do 18.30. V prostem času so se tudi sankali in gledali televizijo.
gola Je bila hkrati uvod v drugi del, to Je v teltmovalno sezono Grujič Je se izjavil, da so bili z bivanjem in prehrano v hotelu Pugled in z idealnimi pogoji, ki so jih imeli v Kočevju, nadvse zadovoljni. A. ARKO
Zmaga ELEKTRA v Črnomlju
Zaključeno Je tekmovanje rao-Skih ekip v namiznem tenisu v okviru delavskih športnih Iger. Zmagala Je proti pričakovanju FlrUtro pred Iskro in zdravstvenim domom. V finalni tekmi Je po enoumi borbi Elektro wts!n-zeno pre.TMgalo Iskro. Na.fbol.5si je bil £teinrr, H nI Izgubil no-bene Igre. Reznltat finala je 3:2. ^ttvner je zmagal proti Lavrinu in Pnvlovt?ii, ta dva pa pta premagala Jereleta. V igri parov «h elektrlSarjja prine«la zmagovito tof^o. To Je tnrtl prvi zni-nI mngovnlec. V orrHliri pnrnrri'h borfo Tnagovalci mani do 15. februarja.
FRANC MOUK
Uspešna košarkarska premiera
Skakalnica na Mirni, še vedno odeta v belino snega, počiva po zadnjem tekmovanju v skokih.
To je bilo prvo košarkarsko tekmovanje v Novem mestu letos. Organizator je bila novomeška gimnazija, sodelovale pa so ekipe gimnazije, Straže, Partizana in Študenta. Turnir je bil v telovadnici novomeške gimnazije. Postave moštev: GIMNAZIJA — Jereb, Po-črvina. Knoll, Gošnik, Sobar, Pire; ŠTUDENT: Bartoij, Klemene, Luk-šič, Dobovši-k I, Dobovšek II; STRAŽA: Kržau, Ravbar, Muren, Kavšček, AS I, AS II. Kulovec; PARTIZAN: šetina I, Blažič, Fe-trič 1, Petrič II, Berger, Splihal. Znaličnosti: neresni študentjs, borbeni a ostalim nedorasli Stražani, disciplinirana in perspektivna gimnazija in rutinirani Partizanova. LESTVICA STRELCEV: Blažič: (Partizan) 112 košev, Pire 75, Knoll (oba gimnazija) 69, Jereb (gimnazija) 52, Bartelj (študent) 50. VRSTNI RED: Partizan 6 točk, gimnazija 4, Študent 2, Straža brez točke. REZULTATI: PARTIZAN : GIMNAZIJA 68:56, PARTIZAN : ŠTUDENT 82:32, PARTIZAN : STRAŽA 80:53, GIMNAZIJA : ŠTUDENT 84:34, GIMNAZIJA : STRAŽA 83:45, ŠTUDENT : STRAŽA 62:56. Najboljši količnik Partizan: + 89. Najslabši količnik1 Študent — 94. Odločilna tekma Partizan : gimnazija 68:56 ( 28:28). Partizan je igral v standardni postavi: Šetina, Blažič, Petrič II ter PetriČ ali Brcgar kot četrta igralca in Splihal v drugem polčasu odločilne tekme. Gimnazija je igrala v postavi Jereb, Počrvina, Knoll, Gošnik in Pire v dopoldanskem delu, s tem da je eden počival, popoldne pa je namesto Gošnika igral sobar. Tekma je bila najkvalitetnejša od vseh šestih srečanj. Obe moštvi sla se trudili za zmago, ki je obenem pomenila tudi zmago na turnirju. Gimnazijci so se dobro upirali. Ob polčasu je bil rezultat 28:28, v drugem delu pa so v začetku celo nekajkrat vodili s 3 in enkrat celo s 5 točkami naskoka. V nadaljevanju pa so Parti-zanovci zaigrali   zelo   solidno in
nožica padcev na poledeneli progi
Paderšičev mamorial je bil precej pretežak za tekmovalce. 800 metrov dolga proga z 42 vrati-cami in 200 metri višinske razlike je pokopala upanja na uspeh veliki večini — za naše razmere — dobrih in zelo dobrih tekmovalcev. Z vrha Gač je po ledu, ki ga je prekrilo dva centimetra pršiča, brez padca prišel le tisti, ki ni tvegal absolutno ničesar. Vsi ostali so končali že na poti. Med 16 člani smo morali čakati celih pet štartnih številk, da smo videli v cilju prvega tekmovalca. Marjan Sonc iz novomeškega Partizana je vozil na zanesljivo in zanesljivo prišel tudi v cilj. Njegov čas je potem do zadnjega tekmovalca tudi bil najboljši. Sele Trboveljčan Zupan je izboljšal njegovo znamko. Rezultati (16 tekmovalcev): Zupan Boris (Trbovlje) 1.07,2, 2. Sonc Marjan (Partizan Novo mesto) 1,12,7, 3. Rebernik Drago (Partizan Trebnje) 1.14,8, 4. Smodej Jože (Partizan Novo mesto) 1.15,2. Pokal tradicionalnega Pa-deršičevega memoriala gre tokrat v Novo mesto; seveda le v primeru, če ne bo sonc diskvalificiran, ker so se pritožili, da je pred tekmovanjem prevozil celo progo.
Med petimi mladinci so prišli v cilj štirje. Eden je odstopil. Vozili so isto progo kot člani. Najboljši je bil Legan Jure s časom 1.18,7.' Belavič Mojmir je prevozil progo v času 1.29,4. Oba sta iz ŠŠD gimnazija Novo mesto. Na tretje mesto se je uvrstil Trebanjec Sila Nace 1.37,4, četrti pa je bil gimnazijec Moži-na Tomaž, 2.01,3. Mladinci so vozili najbolj zanesljivo. Zaradi tega so tudi skoraj vsi prišli do cilja. Pri članicah in pri mladinkah smo videli, da nimamo ženske smučarije. Obakrat sta bili na startu le po dve tekmovalki. Pri članicah je zmagala Boža Rus iz trebanjskega Partizana s časom 2.0G.1. Rusova je med tednom beležila lep uspeh na prvenstvu gozdarjev, ko je bila v ženski konkurenci prav tako prva za celih 10 sekund. Turkova je odstopila.
Boj mladink je bil družinski obračun Glonarjevih. Sestra Maja je vozila sicer počasneje, zato pa bolj zanesljivo in je zmagala v času 1.04,2. Irena je vozila hitreje, a tudi bolj divje in je morala v sneg. Na cilju je imela za sekundo in 6 desetink slabši čas.
Pionirjev je spet vozilo največ: na startu jih je bilo 23. Tudi tokrat Je bil ta slalom predvsem obračun smučarjev z novomeške osemletke, saj je med šesterico najboljših kar četverica iz te šole. sepetavc je vozil med prvimi ta dosegel solidnih 43,9. Nato j« samo še čakal na rezultate ostalih konkurentov. Nekje ▼ sredi Je Turk prevozil progo za desetinko sekunde hitreje. Menili smo, da bodo za prvo mesto šli v borbo še Skobe, Verblč in Blažon iz Novega mesta, dobro uvrstitev pa smo pričakovali tudi od Tanj-ška iz Trebnjega, ki Je bil preteklo nedeljo tretji. Verblč je peljal dobro vendar ni videl cilja ta se Je prehitro ustavil. Preden je napako popravil, mu Je ušlo nekaj sekund ln prvo mesto. Skobe je sicer vozil hitro, vendar Je bilo očitno, da smuči nI nalbolje namazal. Njegov čas je zadostoval za četrto mesto. BlnJon je prav tnko kakor mlajši Lcjrnn Eacel silovito, vendar pa Je bila oro^a za oba očitno prenevnrna in sta mn^h na ledu v sneg Tr>ko so šle sekunde ln dobra uvrstitev. p°doi pa niso bfH nič
nepričakovanega, saj se je dogajalo to tudi najboljšim.
Pri članih so Koprivnik, Turk, Peric in drugi forsirali in seveda ostali na pol poti — v snegu. Avsec, ki bi tudi lahko posegel v boj za najboljša mesta, pa je zgrešil vratica. Ko smo že seštevali rezultate in pričakovali, da bo pri pionirjih zmagal Turk, je med zadnjimi šel v smučino še Tanjšek. Peljal je izredno hitro, videlo se je, da je dobro mazal in ker tudi ni padel, mu je vse to prineslo prvo mesto.
Rezultati — pionirji (23 tekmovalcev): 1. Tanjšek Danilo, Partizan Trebnje, 43,5, 2. Turk Peter 43,8, 3. Sepetavc Dušan 43,9,
4. Skobe Milan, vsi trije ŠŠD Katja Rupena Novo  mesto 44,8,
5. Kužnik Martin, Crmošnjice 45,6, 6. Verbič Matjaž, ŠŠD Katja Rupena, Novo mesto 45,7. — V konkurenci 10 pionirk je zmagala Hacin Vesna iž ŠŠD Katja Rupena, Novo mesto, ki je dosegla čas 44,2. Vasja Smole je zaostala
za dobrih 5 sekund in je bila z 49,4 druga. Stanka Gorenc pa z 49,9 tretja. Večina ostalih ni prišla do cilja.
Tekmovali so tudi v tekih. Na 2 km sta tekmovala le dva mladinca. Semičan Mirko Lipar je bil točno za 10 sekund hitrejši od Stražana Staneta Terlepa. — Zmagovalec je dosegel čas 7,58,0. Pionirji so tekmovali na 1 km. Med enaindvaJKeterico je zmagal Dular Zdenko (Straža) s časom 5,21,0. Turk Jože iz Črmošnjic je bil počasnejši za tri desetinke, Mirger Vojko iz trebanjskega Partizana pa za 2 sekundi. Med petimi pionirkami je v teku na 800 metrov zmagala Trebanjka Zupančič Joža v času 5.13,0. Bru-dar Mira iz ŠŠD Katja Rupena je pretekla progo v času 6.12.0. Sila Silva (Partizan Trebnje) pa 6.15,0. Po trije prvoplasirani so dobili plakete, novomeški Partizan pa pokal Paderšičevega memoriala.
S.
Črnomaljski športni drobiž
• Druge delavske športne igre so neprimerno bolje organizirane kot prve. Rezultati se kažejo zato tudi v množičnosti. Ekipe tekmujejo z vso resnostjo. Trenutno bi bilo precej težko oceniti, katera organizacija je dosegla najboljše uspehe, ker tekmovanje še ni končano. Lahko pa pohvalimo nekatero organizacije za dobre uspehe, vodstvo tekmovanja pa za vestnost in točnost.
• Tudi udeleženke občinske uprave so si zaželele športa. V okviru delavskih športnih iger so se poskusile v kegljanju in kot popolne začetnice dosegle presenetljivo dobre uspehe, ki jih uvrščajo med resne kandidatinje za prvaka. V eni izmed partij so dosegle po-vpreček 7 kegljev! O tehniki sicer Še ne moremo govoriti, vendar volja in začetni rezultati Molj kove, Kvasove in drugih dajo slutili, da bi ekipa s sistematičnim treningom lahko dosegla lepe uspehe.
• Rezultati črnomaljskih roko-metašev v jesenskem delu prvenstva so bili razveseljivi. Ženske so bile druge v slovenski ligi, moški pa v medobčinski. Odlično so se odrezali tudi pionirji in mladinci. Prav tako so tudi povečali število članov.' V zimskih mesecih delo ni bilo tako kot bi moralo biti, ker ni vodnikov. V trenutnem stanju tudi ne vidijo uspešne rešitve. Problem vodnika ženske vrste je odprt, ker gre dosedanji na študij. Vodnike bo treba poiskati iz vrst bivših igralcev, ki bi s svojimi izkušnjami lahko dosti pomagali
• Iz statuta črnomaljske občine Je razvidno, da skrbi za športne
KesHačI ne mirujejo
• V Bršlinu Je bila povratna tekma v borbeni partiji med Novim mestom ta Bršlinom. V prvi tekmi so zmagali Novome-ščoni, zdaj pa so se jim Bršlinčoni krepko maščevali, saj so zmagali z rezultatom 420:304. Največ kegljev Je dosegel NovomeSian Turk (51). za Brslin pa Bratoš J. (50). Odločilno tretjo tekmo bodo igrali V Dol. Toolicah.
• Na PiooJrjevem kegljišči je bila prijateljska tekma na 6-krat 100 lučajev med ekirwvma Pionirja. Mladinci *o premaraM članice za 6 kecliev. Najboljši reznltat je do-scrla Opolnikova — 3^1 kegliov. Pri mladincih je bil nalboli^ Jarc C374). (en)
objekte svet za telesno kulturo. Ni pa razvidno, kako bi lahko svet to določilo realiziral, zato športni objekti propadajo. V mislih imamo asfaltno igrišče v Črnomlju, ki je imelo tudi stezo za teke, ograjo, zasajena pa je bila tudi trava. Pogled je zdaj precej drugačen: neodgovorno ravnanje nekaterih in pomanjkanje denarja sta precej spremenila podobo igrišča. S primernimi finančnimi sredstvi bi ga bilo možno vzdrževati, s stalnim nadzorstvom pa očuvati pred neodgovornimi uničevalci.
J. S.
gimnazijske sanje o zmagi so se razblinile v realno drugo mesto.
SUelski obračun zumu..,-.,.! i.;ial-ca Ulazica iz Partizana poroti Knol-lu, 1'ltcu in Jerebu se je končal i. zmago prvega, ki jc tuui zmagal ua lestvici strelcev. Najuspešnejši strelci zadnje tekme: Blažič 26, Splihal 15 (v enem polčasu) na eni airani ter KnoU 21 in Jereb 17 na drugi strani. Turnir je pokazai zanimivo, duhovito m hitro košarko, k čemur je še posebej pripomoglo to, da so namesto peterk igrale cetverke. Tako je bila onemogočena stokrat osovražena in stokrat prekleta cona, ki pa je še vedno v modi pri vseh naših moštvih, od pouzvezruh pa do državne reprezentance. Torej ze zaključek: košarkarska premiera v Novem mestu je bila zadovoljiva.
Smučarski skoki v Karteljevem
Mladina je v bližini Karteljeva zgradila skakalnico, ki dopušča skoke do 10 metrov. Organizirali so tudi tekmovanje, vendar je nastopilo na žalost le 5 tekmovalcev, ker povaoljenci iz okoliških vasi niso prišli. Zmagal je Krese pred Ribičem. Vreme tekmovalcem ni bilo naklonjeno, ker je snežilo.
H
Atleti zu zimske naslove
V telovadnici novomeške osnovne šole in v organizaciji ŠŠD Katja Rupena je bilo v ponedeljek, 8. februarja, zimsko prvenstvo novomeških atletov. Najboljši rezultat je dosegel Potrč v skoku v višino — 180 centimetrov. Zmagovalci so postali: višina — člani: Potrč 180, starejši mladinci: Berger 160, mlajši mladinci: Penca 160, starejši pionirji: Slak 155, ml. pionirji: Jenko 130, članice: Rozman 135, mladinke: Novak 115, pionirke: Močnik 115 cm.
Tek na 25 metrov — člani: Iste-nič 3,6, mladinci: Berger 3,4, pionirji: Podobnik 3,9, mladinke: Novak in Baje 4,2, pionirke: Močnik 4,2
Met medicinke — člani: Potrč 21,30 m, starejši mladinci: Jare 18,40, mlajši mladinci: Goštin 17,40, starejši pionirji: Šuštar 15,00, mlajši pionirji: Gcrbec 9,90, članice: Šavorcn 11,50, mladinke: Novak 11,90, pionirke: Sintič 10,30.
Tekmovalo je veliko število atletov iz novomeških šol, atletskega kluba, tekmovanja pa so se udeležili tudi športniki iz nekaterih okoliških krajev (Straže, Stopič).
»Zmanjkalo je, dobimo!«
Smučarji na nedeljskem te. kmovanju za Paderšičev me-morial so se v mrazu in snegu predvsem ogrevali s šalo, ki sta jo — nevede seveda — sestavila eden izmed tečajnikov in eden izmed gostilni^, kega osebja v Semiču. Na. dobudni tečajnik je namreč vprašal, ali imajo džu-boks (glasbeni avtomat za gramofonske plošče). Presenečena gostilničarka, ki očitno ni vedela, za kaj gre, je odgovorila: »Nimamo, ker je zmanjka-lot vendar bomo kmalu spet dobili!«
Kljub mokremu snegu je bilo na tekmo van jih v Crmošnjicah  potrebno  veliko  poguma  in znanja. Obojega je imela 'Boža  Ras,  ! i  je zmagala pri članicah, na pretek.
DOLEN JSIil   LIST 15
VTEM TEDNU VAS ZANIMA
iMi^BfM^Mi____.__. „___________:

Petek, 12. februarja — Damjan Sobota, 13. februarja — Katarina Nedelja, 14. februarja — Valentin Ponedeljek, 15. februarja — Vesela Torek, 16. februarja — Danilo Sreda, 17. februarja — Silvin Četrtek, 18. februarja — Dragoslava
ČESTITKE
Ob izgubi naše drage mame NEŽE GKGORIĆ iz Planine pri Pari so najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti, ji darovali vence ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. Posebno se zahvaljujemo članom osnovnih organizacij SZDL, ZB NOV in Z V VI za darovane vence ter za govore na
domu ln pri odprtem grobu. Žalujoči:  sinova Matija in Albin z družinama in ostalo sorodstvo
Paniki   Zupančič   iz Mačkovca čestitata za rojstni dan in ji želita še mnogo zdravih in srečnih let mama in brat Jože 2agar
Nadvse dobri mami Mariji Lenič iz Crešnjic 73 pri Cerklajah želijo za god in 73. rojstni dan obilo sreče, predvsem pa zdravja vsi njeni — posebno pa hčerka Milka iz Krškega.
Dragi stari mami Jožefi Radovi-čevič s Pristave želijo za 70. rojstni dan mnogo zdravja — vnuki Rajko, Jožica, Vinko in Janez.
*   •    > » * » a y». • - i ■»
Ob težki izgubi ljubega moža in očeta
MARTINA BARBICA
iz Hrastka št. 5, ki ga je prizadela težka bolezen in mu vzela življenje, se zahvaljujemo vsem sorodnikom ta znancem, ki so ga v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali številne vence. Posebno se zahvaljujemo tudi članom ZB, ki so mu darovali vence in so z lepim spominom poslovili od njega. Žalujoča družina Barbič: žena, sin Franci, hčere Justi, Karlina in Albina, Zalka, Marija, Tončka, Terezija z družinami ter osem vnučkov.
Ob smrti naše mame in stare mame ANE GUTMAN se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so jo tako lepo spremili na zadnji poti in ji poklonili cvetje ter vence. Posebno se zahvaljujemo duhovščina, gdč. švajgerjevi  za  poslovilne besede
ter vsem ostalim. Žalujoči:   hčerka   Anica   in sin France z družino.
Ob bridki izgubi moža, očeta In starega očeta JANEZA BOŽIČA iz Konca pri Novem mestu se^iaj-iskreneje zahvaljujemo zdravnikom in osebju novomeške bolnišnice, posebno pa dr. Jenku in dr. Pavloviču za obiske, za pomoč pri lajšanju bolezni in za obiske na domu. Prav tako se zahvaljujemo za vso pomoč sosedovim, ki so nam pomagali. Zahvaljujemo se občinskemu odboru ZZB NOV Novo mesto in krajevni org. ZB Pod grad, tovarišu Alojzu Murnu, Ivanu Založniku za ganljive besedo, ki jih je izrekel ob odprtem grobu, kot tudi za govor uslužbencu PLM Novo mesto. Prav tako se zahvaljujemo godbenikom in pevcem iz Novega mesta, kolektivu PLM, IMV in NOVOTEKS za vence in spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala vsem, ki so nam kakorkoli pomagali med boleznijo pokojnika in ga spremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena, sinovi in hčere z družinami ter ostalo sorodstvo.
TELEVIZIJSKI SPORED
Na kanalih 3, 5, 6, 11 s pretvorniki.
PETEK, 12. februarja — 18.10 »Medved Skok C H.« — TV slikanica (L), 18.25 Napoved in TV obzornik (L), 18.45 Rdeči signal (B), 19,15 Sami so izbrali — oddaja narodne glasbe, 19.45 TV akcija (L), 20.00 TV dnevnik (B), 20.30 Reportaža o Mostarju — oddaja studia Sarajevo (B), 20.50 Magnetoskopski posnetek z evropskega prvenstva v umetnem drsanju na ledu (Z), 23.10 TV obzornik (L)
Na kanalu 9 — Sljeme: 18.25 Informativna oddaja (Z), 19.45 Propagandna oddaja (Z), 23,00 Informativna oddaja (Z).
SOBOTA. 13. februarja -r 17,40 Lutkovna oddaja studia Skopje (Z), 18.05 Glasbeni odmevi (Z), 18.25 Napoved in TV obzornik (L) 18.45 M.. Grgič: Tu nekje poleg nas — mladinska igra (Z), 19.30 Vsako soboto (L), 19,45 Cik-cak (L), 20.00 TV dnevnik (B), 20.30 Momeuts Musicaux: Ansambel Mirka Souca (Z), 20.40 Sprehod skozi čas (L), 21.10 Humoristična oddaja (B), 22.10 Serijski film »Golo mestoo (L), 22.40 Posnetek evropskega prvenstva v umetnem drsanju (L), . . . TV obzornik (L).
Na kanalu 9 — Sljeme: 18.2." Informativna oddaja (Z), 19,3P TV po.šta (B), 19,45 Propagandna oddaja (Z), 20.40 S kamero po svetu (B), 22,10 Serijski film (Z) ....   Informativna oddaja (Z).
NEDELJA, 14. februarja: 9.00 Zakladi Tretjakovske galerije — (INTER), 10.00 Kmetijska oddaja (Z), 10.45 Na črko, na črko — ponovitev mladinske oddaje (B), 11,30 Film za otroke (L), 1G.00 Pohorje — slalom za ženske (L), 17.30 Moskva: evropsko prvenstvo v umetnem drsanju (EVRO), — 19.00 Svetnik — serijski film (L), 20.00 TV dnevnik (B). 20,45 TV quiz številka 1 (B), 22.00 Magnetoskopski posnetek z evropskega prvenstva v umetnem drsanju (L). 24.00 Poročila (L).
Na kanalu 9 — Sljeme: 11.30 Film za otroke (Z), 19.00 Serijski film (B), 24.00 Informativna oddaja (Z).
PONEDELJEK, 15. februarja — 11.40 TV v šoli: Nafta (L), 15.20 Ponovitev šolsko ure (L), 16.40 Ruščina na TV — 36. lekcija (L), 17.10 Govorimo angleško — 13. lekcija (L). 17.40 Francozi pri vas doma (B). 1H.10 Risanke (Z), 18.25 Napoved in TV obzornik (L), 18.45 Kuharski nasveti (L), 19.15 Tedenski šoortni pregled (B), 19.45 Rezerviran čas (L). 20.00 TV dnevnik (B), 20,30 Mo-ments muslcaux (Z), 20.40 Ugo Betti: »Plaz« — TV drama (Z). 21,40 Posnetek evropskega prvenstva v umetnem drsanju (Z), 23,10 Poročila (L).
Na kanalu 9 — Sljeme: 18.35 Informativna oddf.ia (Z). 10,45 Človek in delo (B), 19.45 Propagandna oddaja (Z), 22.15 Včeraj, danes, jutri (Z).
TOREK, 10. februarja — 16.00 Moskva: Evropsko prvenstvo v um?tnem drsanju (EVRO).
Na kanalu 9 — Sljeme: lfl.30 Informativna oddaja (Z), 18.50 Moje univerze — sovjetski celo-Tečeml film (Z), 20.20 Informativne oddaje (Z).
SREDA, 17. februarja — 17.10 Učimo  se  angleščine   (Z), 17.40
Film za1 otroke (L), 18.00 Slike sveta (B), 18.25 Napoved in TV obzornik (L), 18.45 Dosežki znanosti — serijski film (L), 19,15 Glasba za vas (Z), 19.45 Cik-cak (L), 20.00 TV dnevnik (B), 20,30 Lirika — poezija Ivana Minattija (L), 20.40 Deset zadetkov — quiz (L), 21.40 Kulturna panorama (L), 22.20 TV obzornik (L).
Na kanalu 9 — Sljeme: 17.40 Kje je, kaj je (B), 18.25 Informativna oddaja (Z), 18.45 Reportaža (Z), 19.45 Propagandna oddaja (Z), 21.40 Spekter (B), 22,20 Informativna oddaja (Z).
ČETRTEK, 18. februarja: 10.00 TV v šoli (Z), 11.00 Francozi pri vas doma — ponovitev (B), 16.40 Ruščina na TV — 37.' lekcija (L) 17.10 Govorimo angleško — 14. lekcija (L), 17.40 Mendov spored (Z), 18,25 Napoved in TV obzornik (L), 18.45 Reportaža (L), 19.15 Melodija za eno kamero: Trio Vitas (B), 19.45 Kaleidoskop (L), 20.00 TV dnevnik (B), 20.30 Narodna glasba za trobento (B), 20.40 Odprto v četrtek (Z), 21.40 T V obzornik (L).
Na kanalu 9 — Sljeme: 18.25
Informativna oddaja   (Z), 19.45
Propagandna oddaja   (Z), 21.40
Informativna oddaja (Z).
Ob težki izgubi dragega moža, očeta, brata, strica in starega očeta
FERDA SAJETA — NANDETA, so iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nas v težkih dneh žalosti tolažili, nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje in ga v tako velikem  številu spremili  na njegovi
zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo šefu ta ternega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto dr. Koscu za požrtvovalnost in trud, Združenju borcev NOV občine Novo mesto, terenski organizaciji ZB Kandija, Občinski skupščini, Občinskemu odboru SZDL in kolektivu Zdravstvenega doma Trebnje, stanovalcem loka Nad mlini 19—20, Novo mesto, tovarišu Stibriču za poslovilne besede in pevcem Svobode
»Dušan Jereb« iz Novega mesta. Žalujoči: žena Marija, sin Lado z ženo, hči Milka z možem in vnuč-kom Ladekom, bratje in sestra ter ostalo sorodstvo.
PREKLIC
Ana Luzar iz Gabrja 2 prekli-cujem in obžalujem neresnične trditve o Jožici Brudar iz Brusnic ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe!
PRODAM DVOSTANOVANJSKO
vilo z vrtom. Gostišča, Novo mesto, Defrančeškijeva 2. PRODAM VSELJIVO stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem in približno 1 ha 30 a zemljišča v Seli h pri Šentjerneju. Vse informacije dobite na Zavodu za pravno pomoč v Novem mestu U12/G5).
PRODAM POSESTVO z 10 ha zemlje v Jerneji vasi pri Črnomlju, — vse ali posamezne parcele Anton    Butala,    Brstovec 2
PRODAM SPALNICO in kuhinjsko pohištvo. Naslov v upravi lista (104/65)
ZARADI POMANJKANJA PROSTORA prodam 200—300 kur-nesnic, pasme voltrok ln leghorn v starosti od 8 do 11 mesecev. Lahko tudi posamezno. Resnik, Straža štev. 2.
PRODAM 2 ČEŠNJEVI postaji, 2 kuhinjski kredenci in krušno peč. Bršlin 15.
PRODAM PRALNI STROJ »Alba-Cvgnus«. Ogled vsak dan popoldne pri Saje, Novo mesto, Cankarjeva 35.
KUPIM STANOVANJSKO HIŠO z nekaj zemlje, lahko tudi z manjšim gospodarskim poslopjem, na Mirni na Dol. ali v bližnji okolici. Naslov v upravi lista (110—65).
KUPIM 300 GOTOVIH kostanjevih kolov za vinograd. Marija Vovk, Soteska 12, p. Straža.
ENOSOBNO STANOVANJE v bloku Nad mlini zamenjam za enakovredno v Koloniji ali bloku na Mestnih njivah. Naslov v upravi lista. (108-65).
DVOSOBNO STANOVANJE v Se miču zamenjam za kakršnokoli v Novem mestu. Naslov v upravi lista (126/65).
ODDAM NEOPREMLJENO SOBO v bližini mesta. Naslov v upravi lista. (105/65).
V OKOLICI NOVEGA MESTA, se je izgubil pes »Runo«, črnorjav volčjak, brez repa. Prosimo najditelja, da proti nagradi sporoči na upravo lista ali na telefon 21-146 (111/65).
2. FEBRUARJA 1965 zvečer sem izgubila od magistrata do pošte rjav   zložljiv   dežnik. Prosim,
RADIO. LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00.
PETEK, 12. februarja: 8.05 Suita in divertimento M. Kozina: Baletna suita, P. Šivic: Divertimento za klavir in orkester, 9.25 Pihalna godba Yves Bouvard, 10.15 Nekaj novih posnetkov Komornega zbora RTV Ljubljana, 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 RKU — Inž. Vlasta Strgar: Verjetnost hudih slan in možnost preprečevanja v ogroženih krajih, 12.30 Odlomki iz opere »Nikola Šubic Zrinjski«, 14.35 Kotiček za ansam-blsko glasbo, 15.30 Narodne iz Angleškega otoka, 15.45 Novo v znanosti, 18.15 Revija naših pevcev zabavne glasbe, 20.00 Zvočni mozaik, 20.40 Neznani Verdi, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.10 Za ljubitelje jazza.
SOBOTA, 13. februarja: 8.05 Poje Postojnski oktet »Svobode« pod vodstvom Viktorja Samude, 9,25 Mladi glasbeniki glasbene šole Vič-Rudnik pred mikrofonom, 9,45 četrt ure s pevko Jožico Svete, 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 RKU — Inž. Lešnik-Dolinar-jeva: Fcnologija in okološka ra-jonlzacija Slovenije, 12.30 Z violino in klavirjem skozi poljudni koncertni repertoar, 14.05 Iz baletov Aleksandra Glazur.ova, 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Pojeta zbora »Grafika« in »Ljubljanski zvon«, 17.05 Gremo v kino, 17.35 Pesmi in plesi - jugoslovanskih narodov, 18.45 S knjižnega trga, 20.00 V soboto zvečer, 21.00 Zaplešite ? nami, 22.10 Oddaja za naše Izseljence.
NEDELJA, 14. februarja: 7,40 Pogovor s poslušalci, 8.40 Iz al-
buma skladb za mladino, 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — prvi del, 10.00 še pomnite, tovariši, a) Stane Pretnar: »Franc Jožef« je oživel in b) Zdenko Kostanjevec: Prva ln zadnja ujetnika, 11.40 Nedeljska reportaža, 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — drugi del, 14.00—17.00 »Danes popoldne« (šport in glasba) — vmes ob 16.00 Humoreska tega tedna, — J. Hašek: čudovit dogodek,' 17,05 Majhen operni koncert, 17,30 Radijska igra — Alphense Daudet — Franjo Kumer: Lek prečastitega očeta Levičnika, 18,17 Melodijp lz znanih filmov, 20.00 Naš nedeljski sestanek, 22.10 Plesna glasba.
PONEDELJEK, 15. februarja: 8 05 Jutranji zabavni zvoki, 8,55 Za mlade radovedneže na oni strani ekvatorja, 9.45 Igrajo vam tuje pihalne godbe, 10,35 Naš podlistek — M. Twain: Povest iz Kalifornije, 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 KN — Prof. Edi Se-negačnik: Nekaj zanimivih novic iz čebelarskega sveta, 12.30 Igrajo domači in tuji virtuozi, 14.05 S poti po naši domovini. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 17.05 Iz opernega sveta, 18.15 Zvočni razgledi. 18.45 Svet tehnike — Inž. Janko čuček: Novosti v proizvodnji plastičnih mas, 20.00 Nocoj ob dvajsetih, 20,40 Skupni program J RT — studio Zagreb, 22.10 S popevkami po svetu, 23.15 Jazz orkestri vam igrajo.
TOREK, IG. februarja: 8.05 Ansambel Borisa Franka in an-sambo! Boruta Lesjaka, 9.25 Odlomek i7. I. dejanja Pnccinijeve opere   »Madame   Butterflv«,   9.45
vrnite ga proti nagradi upravi lista (106/65).
PRODAM HIŠO z vrtom v Stopi-čah. Franc Turk, Stopiče 35, pri Novem mestu.
PRODAM VINOGRAD v Smavru. Franc Avbar, Goriška vas 6, Mirna peč.
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejme  zobozdravnik  v Trebnjem. Dr. Peter Maležič, Trebnje 88.
GOSPODINJSKO POMOČNICO, — pridno in pošteno, sprejme gostilna Lukež, Brežice.
OBČANE, USTANOVE IN PODJETJA obveščamo, da izvršujemo vsa manjša in večja vodovodno inštalacijska dela. Prebivalcem izven območja vodovodne napeljave, ki bi želeli imeti solidno opremljeno svoje stanovanje, dobavimo in vgradimo kvalitetne hidrofore (hišni vodovod).
Vodovodno inštalaterstvo ANTON LUZNAR, žabja vas 65, Novo mesto
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Zaprtje je zelo zoprna nadlega, ki Vam povzroča bolečine, hkrati tudi celo vrsto nevarnih bolezni. Najučinkovitejše prirodno sredstvo je »Dcnat« vrelec. Zahtevajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobe v Novem mestu pri Trgovskem podjetju »Hmeljnik« — telefon 21-129 ta »Standard« — telefon 21-158.
Brežice: 12. in 13. februarja francoski film »Živali«. 14. in 15. febr.   francosko-itnliianski barvni
film »Trije mušketirji« — I. del. 16. in 17. februarja francosko-ita-lijanski barvni film »Trije mušketirji« — II. del.
Črnomelj: 12. do 14. februarja zahodnonernški barvni bilm »Ne pošiljaj žene v Italijo«. 16. februarja sovjetski film »Jasno nebo«.
Dol. Toplice: 13. in 14. februarja francosko-italijanski film »Ugrabitev Sabink«.
Kostanjevica: italijanski barvni film »Teror barbarov«.
Metlika: 13. in 14. februarja španski film »Mati, poslušaj mojo pesem«. 17. in 18. februarja jugoslovanski film »Dr«.
Novo mesto »Krka«: 12. do 15. februarja angleški film »Lev«. 16. do 18. februarja poljski film »Morilec in gospodična«.
Ribnica na Dol.: 13. in 14. februarja švedski film »Ali so še angelčki«.
Sevnica: 13. in 14. februarja sovjetski film »Tigri potujejo«. 17. februarja jugoslovanski film »Dvakratni- obroč«.
Sodražica: 13. in 14. februarja češki film »Alibi ni zadosten«.
Stara cerkev: 13. in 14. februarja jugoslovanski film »Ešalon dr. M«. 17. februarja češki film »Tarzanova smrt«.
Straža: 13. in 14. februarja španski film »Karmen iz Granade«.
Trebnje:   13.   in   14. februarja francoski film »Greh mladosti«. KINO KOČEVJE
12. do 14. februarja angleški film »Billy Budd«. 14. februarja matineja filma »Mali kapetan«. 15. ta 16. februarja angleški film »Lažnivec Bili«. 17. ta 18. februarja italijanski film »Predsednik stop«.
POTUJOČI KINO KOČEVJE
predvaja ameriški film »Najljubši učenec«: 12. februarja ob 19 uri v Dolgi vasi; 13. februarja ob 19. uri v črnem potoku; 14. februarja ob 15. uri v Travi; ob 18. uri v Pod-preski in ameriški film »Vse za smeh«, 13. februarja ob 19. uri \ Starem logu; 14. februarja ob 13.30 v Prevolah; ob 16 uri v Strugali, in ob 19 uri v Polomu.

tAaUzui urau uovo mesio
V času od 1. februarja do 8. februarja je bilo rojenih 22 dečkov in 27 deklic. —
Poročili so se: Janez Gazvoda, delavec iz Sel pri Zajčjem vrhu, ta Neža šimc, poljedelka iz Hrušice; Janez Medija , mizarski pomočnik iz Strelaca, ta Pavlina Ilovar, šivilja iz Gorenje vasi; Ljudevit Horvatin, mizar iz Gorenje vasi pri Ivančru gorici, in Jožefa Grand-.ljič, uslužbenka iz Mirne peči; Alojz Turk, trgovski pomočnik iz Stopič, in Marija Cimrmančič, poljedelka z Vrha pri Dolžu; Stanislav Vovko, monter iz Jugorja, ta Antonija Može, delavka iz Gabrja; Janez Bemardič, delavec iz Gor. Mokrega polja, ta Jožefa Kranjc, delavka iz Vel. Brusnic; Marko Kovačič, šofer iz Hrušice, ta Marija Božič, delavka iz Gabrja; Albin Klemenčlč, delavec, in Kristina Kovačič, poljedelka, oba iz Hrušice; Jože Mohar, delavec, ta Justina Božič, delavka, oba iz Gabrja; Jože šteh, poljedelec iz Male Račne. ta Ana Pust, poljedelka iz Gor. Globodola..
Umrli so: Franc Knafeljc, delavec iz Birčne vasi, 65 let; Marija Bartel, gospodinja iz SemJča, 77 let; Janez Bohte, užitkar iz Stopič, 91 let, ta Janez Božič, vojni invalid iz Konca, 60 let.
Pretekli teden so v novomeški porodnišnice rodile: Ana Flajnik iz Nove Lipe — Jožeta, Anica Zupan-
o;c iz Srednjega uncevja — Tončko, Anica Oštir z Vrha — Darinko, Pepca Kovačič z Malega vrha — Tončka, Angela Muc iz Zelebeja
— Jožeta, Marija Rezelj iz Dolenje vasi — Andreja, Justina Udovč iz Belšinje vasi — Martino, Marija Grahek iz Kota — Sonjo, Vera Mlakar lz Rovišča — Veroniko, Marija Janžekovič iz Črnomlja — Andrejo, Cilka Goriš in iz Velikega Slatnika — Jožkota, Agneza Lekše iz Šmlhela — Karmen, Alojzija Hočevar iz Mačkovca — Francija, Jožefa Husič iz Gribelj — Jožeta, Marija Kužrrik iz Dobrave — Jožico, Zinka Pavšlč iz Pavle vasi
— Metko, Anica Peterim iz Zaloga
— Anico, Antonija Vtatar iz Primož — Nado, Marija Sladic iz Za-brdja — Metko, Anica šimc iz črmošnjic —- Martina, Marija Bor-jan iz Hrušice — Jožeta, Milica Žugal j! ijz Dobravaco — Jožeta, Štefka Gruden iz Gabrijel — Janeza, Nevenka Rus iz Male Loke — Branka, Marija Miketič iz Preloke
— Romano, Nada Papež s Kamne gere — Rudija, Kristina Skušek iz JDoblič — Henrika, Elizabeta Levičar iz Malega Mraševa — Dušana, Rozalija Košir iz Dobrave — Bojana, Marija Avguštin iz Meniške vasi — Andrejo, Marija Starešinič lz Cerkvišča — Mileno, Dragica Borkovič iz Orljakova — Vesno, Frančiška Ostanek iz Marttaje vasi
— Francija, Marija Filipovič iz Po-gorelca — Marijo, Marija Hudoro-vac iz Hrastja — Jožico, Jožica Jesih iz Mačkovca — Aleksandra, Ana Zamida Iz Uršnih sel — Petra, Kristina AUpdč z Vrhka — deklico, Matilda Pate iz Ivanje vasi
— deklico.
četrt ure z orkestrom Aime Ba-relli, 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 RKU — Inž. Jože Furlan: Razkuževanje površin pod steklom s pomočjo parjenja pod plastično folijo, 12.30 Iz koncertov ta simfonij, 14.35 Pet minut za novo pesmico, 17.05 Koncert po željah poslušalcev, 18.45 Na mednarodnih križpotjih, 20.20 Radijska igra Zora Dirnbach: Alkimonovo jabolko, 22.10 Jugoslovanski pevci zabavnih melodij, 23.05 Nočni koncert z deli jugoslovanskih skladateljev.
SREDA, 17. februarja: 8.05 Glasbena matineja, 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb, 9.10 Na harmoniko igra Tone Absec, 10.15 Melodije za razvedrilo, 10.45 človek ta zdravje, 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 KN — Jože Kregar: Razmnoževanje rastlin s potaknjenci, 12.30 Arije ta kvartet iz Verdijevega »Rigoletta«, 14.35 Kaj ta kako po j o otroci pri nas ta po svetu, 15.30 Prirejene koroške narodne in umetne pesmi Pavla Kernjaka, 17.05 Glasba iz novega sveta, 18,15 Iz fonoteke radia Koper, 20.00 »The Golden Age Sin-gers« poje francoske pesmi iz 16. ta 17. stoletja, 22.10 Plesni zvoki, 23.15 Jazz s plošč.
ČETRTEK, 18. februarja: 8.05 Jutranji zabavni zvoki, 9.25 Glasbeni vedež, 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 KN — Inž. Jože Zorko: Vpliv ureditvenih načrtov na izkoriščanje zasebnih gozdov, 12.30 Iz galerije orkestralnih portretov, 14.05 Pojo solisti beograjske opere, 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Pihalna godba Ljudsko milice, 18.15 Odskočna deska — 17. oddaja: Violinist Nikola Krstič, 18.45 Jezikovni pogovori, 20.00 četrtkov večer domaČih pesmi in napevov, 21.00 Lirika skozi čas — Nova romantika. 22.10 S popevkami po kontinentih.
RADIO BREŽICE
ČETRTEK, 11. FEBRUARJA:
18.00 Pravljica za vas — Izbrali ste sami — glasbena oddaja. NEDELJA, 14. FEBRUARJA:
10.30 Poročila iz naše komune — Priprave na volitve v predstavniške organe — Mnenja drugih — Letne konference turističnih društev — Električni tok — Za naše kmetovalce — Alojz Muster: — Nov način prodaje mesa — Magnetofonski zapisek: Obisk v Ka pelah — Pogovor s poslušalci — Obvestila ln spored kinematografov — 12.05 Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, 16. FEBRUARJA:
18.00 Starši sprašujejo — Čestitke — Od torka do torka t brežiškem kinu — Obvestila — Glasbena oddaja.
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoč v novomeški bolnišnici: Anton Papič, sin posestnika iz Radovice, je padel ta se poškodoval po obrazu; Franc Bed ene, sta posestnika iz Smihela, je vtaknil desno roko v slamorezni-co; Ivan Sloboduik, skladiščnik iz Radovice, si je s puško poškodoval levo roko.
Obvestilo o prodaji
MESARIJA NOVO MESTO proda dostavni avto fiat furgon najboljšemu ponudniku. Prodaja bo 13. februarja ob 10. uri na dvorišču Hotela Kandija. Pred licitacijo morajo interesenti položiti 10 odst. vrednosti izklicne cene.
Razpis delovnih mest
DELAVSKA UNIVERZA KRŠKO
išče predavatelja za poučevanje stenografije v popoldanskem času.
SVET OSNOVNE ŠOLE KRŠKO razpisuje prosto delovno mesto finančnega režiserja. Nastop službe takoj. Pogoj: srednja ekonomska šola ta vsaj 5 let prakse. Osebni dohodki po pravilniku.
NESREĆE
S ceste proti poroku
8. februarja je z avtomobilske ceste pri Poljanah zdrsnil do potoka Poljanščice osebni avtomobil, ki ga je vozil Matija Mat-kovič .z Stuttgarta. Med vožnjo po klancu navzdol je Matkovič menjal prestave ter tako zaviral, de ne bi trčil v - tovornjak in avtobus, ki sta vozila pred njim. škodo so ocenili na 90 tisoč dinarjev.
Kombi brez voznika v vinogradu
Franjo Levičar,' ki je 8. februarja ob 4. uri s kombijem LJ 316-32 potoval po avtomobilski cesti, je pri Medvedjeku vozilo ustavil ta izstopil. Avto je bil zavrt z ročno zavoro, ki pa ni dobro prijela, zato je začel ritenski drseti nazaj. Z desne strani je zapeljal na levo polovico ceste in čez bankino v vinograd, kjer se je prevrnil. Presenečeni voznik je tekel za kombijem, vendar nesreče ni mogel preprečiti, škodo so ocenili na 90.000 dinarjev.
Nevaren ples po cestnem ledu
Na avtomobilski cesti pri Jezeru je 8. februarja Franc Galuf v kombiju LJ 112-11 prehiteval tovornjak s prikolico, pri tem pa ga je na poledeneli cesti zaneslo, da se je znašel pod cesto, kjer se je kombi prevrnil na streho. Popravilo avtomobila bo veljalo okoli  130.000 dinarjev
Oba voznika v bolnišnici
8. februarja ob 13.30 je Drago Zukina v osebnem avtomobilu ZG 315-33 trčil v stoječi tovornjak, kateremu je voznik Marko Bari-šič pravkar brisal sprednje steklo. Nesreča se je pripetila pri Karteijevem. Žukina si je prizadeval, da bi se z zaviranjem izognil trčenju, to pa se mu ni posrečilo. Ob škodi 30.000 dinarjev so oba voznika odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
Prekucijaj na travniku
Voznik Ljubo Milinovič in trije potniki iz Ajdovščine so bili 7. februarja ob 11,50 v osebnem avtomobilu GO 30-93, ki je pri Čatežu zdrsnil s poledenele avto-mobiLske ceste, obtičal na travniku ta se prevrnil na streho. — Nesreča se je zgodila zato, ker je voznik zaviral. Gmotno škodo so ocenili na 500 tisoč dinarjev, nihče od poškodovanih pa nI iskal zdravniške pomoči.
Dvakrat sirena i.   v Novem mestu
3. februarja je v Novem mestu kar dvakrat gorelo. Najprej se je vžgala sveže prepleskana stena t bivših prostorih tovarne igrač, kjer SGP Pionir adaptira prosto-store. Nekdo, ki ni bil poučen o vnetljivosti lakov, se je neprevidno približal steni s prižganim vžigalnikom, nakar je takoj izbruhnil požar. Nekaj minut zatem se je vnela tudi baraka GG, kjer je ogenj oplazil prostor okoli dimnika. Kljub prizadevanja gasilcev je Škode za več sto tisoč dinarjev.
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI iN IZDAJATELJI: občinsk. odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika. Novo mesto Ribnica, Sevnica m Trebnje
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnfk (glavni ta odgovorni urednik) tO* Bočer, France Grivec, Miloš Jakopec, Marjan Moškon Jožica leppev ln Ivan Zoran
IZHAJA vsak čerrtek — Posamezna številka 30 din Let. na naročnina 120< dm polletna 600 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 240f> d:n - Tekoč, račun pri podružnici NB - Novem mestu: 606-11-P06-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto Glavni trg 3 — Postni predal 33 — Telefon 21-227 — Rokopisov to fotografij ne vračamo — TISKA časopisno podJ*t]e DELO V LJubljani.