dan rten »bot, o«WJ ^ ¡D praznikov. , daily except Saturday* Sunday. «»d HolidMy. PROSVETA __ GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravniik! prostori: 2(157 South Lawndaio Ave. Office of Publication: 2557 South Lawndale Ava. Telephone. Rockwell 4804 rtJjLXXXlll Cena liaU Je $6.00 ^c^.T^TJT1^ aJITOÜ.^"cTSZ+TÎSS. CHICAGO. ILL. PONDEUEK. SI. JULIJA (JULY 21). 1S4I Subscription 16.00 Yearly ÔTFV.—NUMBER 145 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in section 11 OS. Act of Oct. 3, 1917, authorised on June 4. 1OT8. ~r e nemški pehotni ¡viziji uničeni Moikva poroča» da so bili naskoki na ruske pozicije odbiti in nemške čete vržene nazaj {velHcimi izgubami, dočim Berlin trdi, da so prve nemške kolone samo 45 milj oddaljene od Leningrada. Ameriške "leteče trdnjave" * udeležile napada na Berlin. Bolgarske ¿ete ie zbirajo ob turški meji. Masne demon-itracije proti sovjetski Rusiji v Parizu 28. jul.-j-Informacij-^d poroča, da sta bili dve pehotni diviziji zdrob-i v coni pri Smolensku, kjer j uspešno odbijajo napade lerjevih armad že enajst dni. piski letalci so sestrelili čez ionskih bombnikov in poto-dva nemška torpedna čolna, podmornico in nekaj motor-iolnov v operacijah na Bal-jp morju. Uta, 28. jul— Uradna časo-igentura DNB poroča, da tfke kolone prodirajo naprej i Leningradu in da so prve iljene samo 45 milj od dru-največjega ruskega mesta. Kilo dostavlja, da so bombe, so Nemci vrgli na Mos-i, »netile mnogo požarov in iročile ogromno škodo. .Vr-no poveljstvo je ponovno nalilo, da se operacije na dru-ruskih frontah vrše po na- I Iskri 26. jul. — Vsi posku-litlerjevih armad, da prebi-•ovjetsko obrambo črto v otu Polotsk-Nevel-Smolensk, nil] zapadno od Moskve, so jilovili. Informacijski biro ri da se položaj v drugih' lih dva tisoč milj dolge ško mesto, so bile "leteče trdnjave", ki jih je izdelala ameriška letalska firma Boeing. Drugi roji angleških letal so bombardirali Kiel in Emden, nemški pomorski bazi, Wilhelmshaven, Rotterdam in nacijska vojaška letališča v okupirani Franciji. * Ankara. Turčija. 26. jul. — Potniki, ki prihajajo sem, pripovedujejo o koncentraciji bolgarskega vojaštva ob bolgarsko-tur-ški meji. Ali Nemci pritiskajo na Bolgarijo, naj napade Turčijo, še ni znano. Diplomatični krogi v Ankari sodijo, da bo morala Bolgarija pospešiti milita-ristične priprave, preden udari po Turčiji. Ob turški meji je zdaj zbrana l^olgarska armada o-krog 100,000 mož. Iz Sofije, glavnega bolgarskega mesta, je prišla vest, da se nemški mornarični častniki in mornarji pojavljajo v večjem številu na sofijskih ulicah. Moskva, 26. jul. — S. A. Lo-zovski. podkomisar za zunanje zadeve, je izjavil, da nemški dokumenti, katere so Rusi zasegli na ru8ko-nemški fronti, dokazujejo, da se Hitler pripravlja za .. _ . napad na Turčijo. Lozovski je niupremeniL Ta fronta ^^ dokumente reporterjem leče od Črnega do Baltiške-krja. bitke so v teku pri Pork- Žftomifu in na finski fron-petrozavodskem sektorju ■no od Ladoškega jezera, iiranje neipških kolon je bi- ~ vljeno. KJftski letalci so uničili 34 ih bombnikov v spopadih »hi nedaleč od Moskve. Na-tjih šest bombnikov je bilo »Ijemh. ko so se približali Ruska obramba proti ponočnim napadom na "to mesto je bila ojačana. nca, rumunska luka ob m morju, je bila sinoči po- tarča sovjetskih bomb. »lin, 26. jul. - Radijsko po-gvi, da so Kusi razdeja-I**, mesto ob Stalinovi črti, pred umikom, ki je imelo 127,000 ralav m več. Sovjetske JM« so odredile evakuacijo "»kev, ^kar vojaške če-požare. ■No poveljstvo omenja v por»* ilu. da se vojne ope-* vr* po načrtu in da so PJtf«» naletele na trdo-"> odločen odpor v neka 1 tojih. T '> pravijo, da so n «Hi 10.000 ruskih voja-»r^n.l, cez sto topov in o-Micmc bojnega mate-*'»««h pri Mog,lcvu na ^' fronti Več tisoč ru-' uhit.h in Ogrska. 26. jul. — »<" Kijevu, "T in« , so ob- r" Kl*M tii objavljeno sile. da '-i" )/ p.st, ¡U ' to * F,n'k*- M jul. -( *«• v» .včeraj u-podmornici " u naznanja vr-rjstvn Finske čete '»» ru k. m ozemlju L ni*trini Udo*- ," J/V' M val«- nadalj- r n i'*kr1" kra'u ''J v ru> ko pokraJi- 4 • Angleška . J* Z1""** zjutraj K, t J •MU fc lavno nem sile, da kar pa ae Jeklen o- P' zunanjih listov, ko so se oglasi-i v njegovem uradu. Vichy. Francija. 26. jul. — Nadaljnja divizija francoskih prostovoljcev bo organizirana za boj proti boljševikom na strani Hitlerjevih armad, porpča centralni odbor, ki zbira prostovoljce. Ta je naznanil, da je njegov glavni urad v Lyonsu. Več sto prostovoljcev se je prijavilo v zadnjih treh dneh. Zbiranje prostovoljcev je v teku v zasedeni in nezasedeni Franciji. Zadnjo sredo so se vršile masne demonstracije proti sovjetski Rusiji v Parizu. Sovjetêka miti ja pride v Ameriko Washington, D. C., 26. jul. — Sovjetska Rusija bo kmalu poslala posebno misijo v Združene države, kjer se bo pogajala glede nakupa ameriškega bojnega materiala. To se je doznalo potem, ko je sovjetski poslanik Konitantin Umanskl konferiral z državnim podtajnikom Wellesem. Roosevelt na j dobi izjemno oblast WilHcie vidi večjo nevarnost v nacizmu kot komunizmu San Francisco. Cal« 26. jul. — Ameriki preti večja nevarnost s strani Hitlerja kot pa od ruskega komunizma, je rekel Wendell L. Willkie, predsedniški kandidat republikanske stranke pri novembrskih volitvah, na shodu v tem mestu. On je tudi apeliral na ameriško ljudstvo, naj zaupa Rooseveltu in mu da izjemno oblast, da bo lahko pomagal onim, ki se bore proti na-cijski Nemčiji. "Edino, kar nam preti od komunizma, je možnost zmage v ideološkem smislu", je dejal Willkie. "Zdaj niti komunistična ideologija ne ograža demokracije. Tla je le sanje, ki se niso uresničile. Rusija nas ni nikdar ogražala v vojaškem in trgovskem oziru, dočim Hitler o-graža našo varnost in svobodo. Nacijska nevarnost se je bolj približala zapadni hemisferi kot si nekateri predstavljajo. Amerika mora biti pripravljena na vse in povečati svoje napore za uničenje nacizma in vsega, kar ta predstavlja." "• Bitke ob ekvador • sko-peru jski me ji Amerika ponovno apelirala za mir Quito, Ekvador. 26. jul. — Novi spopadi med ekvadorskimi in perujskimi četami v obmejnih krajih so včeraj zadivjali. Avtoritete trdijo, da so perujske čete izzvale spopade, ko So udr le v Chacras in Huaquillas. Vlada je pozvala vse moške, ki so bili rojeni v letih med 1916 in 1919, k orožju. Prijaviti se morajo v prihodnjih petih dneh Washington. D. C , 26. jul.— Državni p o d t a j n i k Sumner Welles je naslovil nov apel Peruju in Ekvadorju, naj ustavita sovražnosti in izravnuta obmejni konflikt na miren način. Welles je dejal, d« ameriška vlada podpira apel, ki ga je naslovila obema državama Argentina. Lima. Paru, 26. jul —Vlada je naznanila, da bo ugodila apelu Argentine in Amerike, naj likvidira spor z Ekvadorjem. Ona je tudi izrazila upanje, da bo kmalu prišlo do premirja. Petnajet ubitih v železniški neereči v Španiji Leon, Španija, 26. jul. — Najmanj petnajst oaeb je bilo ubitih in 17 ranjenih, ko je brzo-vlak treščil v lokomotivo in potem skočil iz tira. Nesreča se je pripetila pri Pola de Gordonu, provinca Leon. Rekordno število novih driavljanov v Chicagu Chicago, 26 jul. — Kred J. Schlotfeldt, distriktni direktor za imigracljo in naturalizacijo, je dejal, da je 39,75« oaeb dobilo državljanske papirje v fiskalnem letu, ki je bilo zaključeno 30. junija, 30 odstotkov ve* nego v prejšnjem fiskalnem letu. Največje število novih državljanov je dala Poljaka, za rjo pa Italija, Nemčija in dežele britakega imperij«. Naval za državljanske papirje ae je povečal po sprejetju zakona v kongreau glede registracije nedržavljanov. . 1 Skoro 400.000 oneb se je regiatri-Criatobal. Panama. 26. jul — | ra|0 v flkaškem diatriktu In od Izgredi med delavci iz latinskih ^ ^ ^ v,ot|lo M držav in Zapadne Indije so vce- driav|Janitvo. raj izbruhnili v coni Panamake- ^ ga prekopa. Več delavcev Je bi- -- lo ranjenih. V akcijo so bile po- • zvane vojaške čete in policija. Biddle imenovan za pošlaniha prt odprava stavk pri obrambnih projektih Stavbne unije ADF odobrile dogovor LIKVIDACIJA JURIS-DIKCIJSKIH SPOROV Waahlngton. IX C.. 26. jul.. — Stavbne unije Ameriške delavske federacije so odobrile dogovor s federalnimi avtoritetami, ki uključuje med drugim provizijo glede odprave stavk pri o-brambnih projektih. Pri teh je uposlenih okrog 800,000 delavcev. Nadaljnjih 1,500,000 delavcev bo prišlo v območje sklenjenega dogovora, ki določa med drugim izenačenje plače ta čezurno delo in izravnavo jurisdikcijskih sporov na miren način. Dogovor so že odobrili uradniki vojnega in mornaričnega dapartmenta in u-rada za produkcijo bojne opreme. Naznanjeno je bilo, da je predsednik Roosevelt izrazil zadovoljstvo nad dogovorom. Poroča se, da so bili uradniki organizštoričneg« odbora gradbenih dclavcev CIO užaljeni, ker niso bili povabljeni na razgovore z vladnimi avtoritetami. Predsednik tega odbora je A. D. Lewis, brat Johna L. Lewisa, predsednika rudarske Unije UM-WA. On je že zahteval pojasni la od Sidneyja Hillmana, sodi-rektorja urada za produkcijo boj ne opreme, zakaj je bila njegova organizacija prezrta. Zdaj so v teku.pogajanja glede sklenitve pogodbe med unijo strojnikov ADF in Consolidated Aircraft Co., ki ima svoje tovarne na zapadnem obrežju, izgleda, da bodo pogajanja prinesla zadovoljiv rezultat. Unija zahteva med drugim zvišanje mini malne plače za deaet odstotkov ter plačo in pol za čezurno delo Uradniki unije CIO ao izjavili da se bodo pričeli pogajati z lastniki tovarn, v katerih ima uni ja večino med delavci, glede sklenitve slične pogodbe. Upanje je. du bo mezdni spor ki je nastal med unijomi ADF in kontraktorji, ki grade obrambne projekte pri Key Westu, Fla., iz ravnan. Unije so zapretile z okli cem stavke, ko so kontraktorji zavrnili njene zahteve. V kon flikt je posegel federalni posredovalni odbor. Stavka je nastala v več tovar nah ženskih oblek v l,os Ange lesu, Ca., ko ao delodajalci f>dbi li zahtevo unije Internationa Ladi««« Garment Workers za z vi šanje mezde 16 do 25 odstotkov Berlin zanika ruska poročila Goering ni v koncentracijskem taborišču New Yock. 26. jul — Berlin-ska radiopostaja je zanikala ruska poročila, da sta bila feldmar-Šala Brauchitsch in Keitel odstavljena in da je bil letalski minister Goering aretiran in odveden v koncentracijsko taborišče. Naznanilo pravi, da sta Goering in Hitler sprejelo v četrtek Wernerja Moeldersa, vodilnega nemškega vojaškega letalca. "Angleška časopisnu ugentura ieuters je z zadovoljstvom zagrabila poročilo, ki je menda arišlo v New York iz Moskve, da sta bila fcldmaršala Brauchitsch n Keitel razrešena dolžnosti," je rekel komentator na berlinski Mstaji, "To je bajkn, ki se lah-co primerja prejšnji, da se Goering nahaja v koncentracijskem taborišču." Izgredi v coni Panamekega prekopa Večina odobrava zasedbo Islandije Princeton, N. J , 26 jul — jugoslovanski vladi Waahington, D C. 2«. Jul. — Anthony i Drexel Biddle Je btl po predse bile dopisnice poslane vojakom. Krnil Ifurja, bivši član osrednjega odbora demokratske stranke, mu je Iznreil seznam irnen in naslovov oaeb, katerim «o bile dopisnice poslane. Dopisnice Je natiskala vladna tiskarna, toda lar uri je plačal od bor America Forst. Domače vesti Obiski Chicago. — gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete so 24, t. m. obiskali Leo in Antonija Stolla ter njuna hči Donnu iz Toleda, Ohio. Brat ln aeatra aa aašla po 26 letih Pittsburgh, Pa. — Pred nekuj dnevi je bila v Tyru, v okolici Pittsburgha, velika družinska slavnost. Ellu Home!, stara 26 let in Članica društva 716 SNPJ v imperialu, Je prvič videla avo-jegu 2U-letnegu brata Albertu Schafflerju, ki je zdaj častnik v armadi. Pred 26 let», ko je bila Ella stara komaj nekaj dni, Al-beti pa dvf leti, ata Jima umrla oer m n uit i. Otroka sta ostala samu. Dečku Je vzel k sebi njegov atric Martin Schaffler iz Carnegieja, deklico pa družina Fr. Ulažič iz Tyra. Tako sta živela 12 milj nurazen, ne da bi bila vedela drug za drugega. Ko je bila Ellu stara IH let, sta ji Blažičeva povedala, da ni nju-nu hči in da ima nekje brata. Dekle Je osem let iskulo svojega brata. Med tem se Je omožila z Johnom Homelom, toda brata ni prenehala Iskati. Pred nekuj meseci je naletela na nekoga iz Carnegieja in ga vprašula, če pozna koga z imenom Schaffler. Seveda pozna starega moža, ki ae tako piše, je rekel. Takoj je šla tja in našlu svojega strica, ki ji je povudal, da je njen brat pri vojakih. Hitro mu je piaala v Fort Lewis, Wash., in Albert ji je odgovoril. Zdaj Je prišel na dopust in šel je naravnost k svoji sestri, katero je — kakor ona nJega — videl prvič v svojem ¿ivljenju. Iti imeli so veliko go sli jo . . . Nesreče na farmah Wlllard, Wis. Tukaj se je zadnje dni zgodilo več nesreč pri delu na farmah. Frank Par kel staiojši je padel s stroja za košnjo in si pošluidovai roko. Težko fr je poškodoval tudi mlu di Willie Luka s, ki je mora iskati zdravniške pomoči, Mla di John Hovtar je tudi padel i stroja za grabljenje senu in si i# zlomil roko. Is Clevelanda Cleveland. — Dne 23 julija je umrl pionir John Komtn, star H2 let (n lojen v Čatežu na Dolenjskem. V Ameriki je bil 52 let ln tukaj «spušča 76-letno ženo in dv.i sinova, od katerih eden je znani lekarnar J«4oi Komm. Is Juftne Amerika Bumios Aires, Arg. —' Prve dni m junija Je tukaj umrla K lizabeta Ivsfitu, doma iz Kavn< pri Drržnlcah na Tolminskem V Argentini /upuiču Inula in se stro. Angleiko-ameriika pomoč Poljski I/ondon, 26 jul, - Dr. Henrik Htraaburger, finančni minister |»oljske vlade v pregnanstvu, je v svojem govoru na banketu podružnice Amerike trgovske zbornice apeliral na Veliko Britanijo in Ametik » za finančno pomoč po vojni, če bo Njrnči* ja poraž^ha Taka p<»rwtf naj bi financirala Jnduatriellzacljor na Poljakem, On Je naglaail, da bo Poljaka potrebovala finančno pomoč pri dobavljanju surovega materiala, da bode Industrije lahko obnovile produkcije Obsodbe v Italiji zaradi širjenja Rooseveltovih govorov Hlm, 26 Jul, Sedem oseb ki ao kopirale in rsrpečavale g< vore ptednedniku Itooseveltu ti*i»irtarlčneg* tajnik« Knosa In angleškega premierja Churehlf la, Je lulo obsojenih v /apor od ticii do dvanajstih M Obsodi* proti kateri ne rnoie biti prl/i va, je Izreke! trihuuul /a /arait« države. Mehika izgnala-t( v ne ral a Hurtada México Oty, 26 jul Vía-da je odredila l/gon nikaraške-ga generala Roberta Hurtada, ki «r ja riahqjal tu kot političen begun««'. Akcija je sledila odkritju, da je general a|*elir al na nam-škega »Kialanika. naj mu preskrbi bojna letala, 4a bo lahko začel revolucijo v Nikaragvi. Trgovina z japonskimi firmami prepovedana PARNIKI SE SKRIVAJO NA MORJU HYDE PARK. N. Y„ 27, Jul. Predaednik Rooaevelt Je odre-, cUl moblllaacljo ameriške o bor o-i lene alia na Flltplnakeni otočju. Nekaj minut poaneje Ja volni department naananll, da le bil aa vrhovnega poveljnika te alia Is-bran general Douglaa MscAr-thur, bivši načelnik armadnega štaba. Waahlngton. D. C.. 26. jul. — Predsednik Riaisevelt Je udaril ^o Ja|Minski x odredbo, ki določa zumrznunje" njenega premoženja v Združenih državah in drastično kontrolo vseh ekonomskih uktivnosti med njo in Ameriko. Istočasno Je predsednik na pi oAnJu Kaišekove vlado "zamrznil" tudi kitajsko imovino, kar pomeni, da jo lahko rabi le Kaišekova vlada, Odalej naprej ne more nihče potegniti japonske imovine is Amerike brez dovoljenja zaklad-niškega depurtmenta. Kako da-eč ho umeriška vlada Al« v akciji proti Japonski, zavisi od ras-voja dogodkov na Daljnem vzhodu. Vsa trgovina a japonskimi firmami je bila prepovedana. Kanada In Velika Britanija ata sledili zgledu Združenih držav, Obe sta naznanili, dn sta storili korake, da preprečit« pritegnitev imovine, ki Jo posedujejo jspon-skl podaniki. Japonsko premoženje v Združenih dršavah ae ceni v gotovini, vrednostnih papirjih in nepremičninah na o-krog $130,(100,000. Ban Franclaco, CaL 26. Jul. — Vznemirjeni Japonci ao atali v dolgih vrstah pred Yokohama Specie banko, središčem Japon-sko-amerilkc trgovine na zapadnem obrežju in v deželi na splošno, du iztegnejo svoj denar, ko je |Mistalo očitno, da bo Itooae-vclt "zamrznil" japonsko imovina Razburjeni uradniki in nameščenci so bill obsipani z vprft-Aunjl. Kooseveitova akcija je izzvala konfuzljo ne samo v Ja-jronaki koloniji, temveč tudi v ameriških izvoznih krogih. Poioča se, da se 45 japonskih parnikov skriva na morju in čaka razvoja situacije V umeri-šk« pristanišča nočejo odriniti i/ bojazni pred zasego, Vichy. Francija. 26 jul. - Zunanji minister Je danes naznanil sklenitev dogovora X Japonnko glede .kupne «»biarnbe Indokin* Detajli dogovora niso bili objav I jeni. Wsshinyton. D. C., 26 Jul, — Dr/avnl |*>dtajmk Kuinner Welles je v formalni l/javi obsodil Ja|ionhko agiealjo v francoski lil-dokini Uf»tttiiovitev japonskih letalskih in mornarlčnih bax tamkaj l»i ogražala^holandako Vzhodno Indijo, Filipinsko oto-rje m tudi varnost Združenih dr/av. Wi lier, Je dejal, da Je o stališ-nska je s svojo politik» demonstrirala svoje namene pi cilje," Je dejal Wellna "(kitno Je, da ho^e »s/tegniti Svoj vpliv na jug a rilo ali pa z gro/njaini rabe oborožene sile. Korake, katere je že privzela, o-gra/ajo varno.a ne samo lnd'*ki-ne ternve« tudi drii|/ih posešfin na Pacifiku Ameriška vlada ne vidi nolreneg« razloga ali ptaila-Ife za Ja jamsko trdil» v, da je o-' kop.e i ju Indokl ne III ustanovilev iHalskili m mornančnih baz tunika/potrebna v interesu varnosti Ja|»mskc Težaven položaj francoski vlade v Vlchyju nam je znan in očitno je, da se ne more v ohatoječlh okolnoatih upirati ja|>onakemu pritisku. Zadnji (Halj« aa •. straal.J PROSVETA prosveta the enlightenment «LAMtA IM LAfflHNA 11-0*11110 MAIOMI ruuroKNK Jiwoti On |M * M* »«kltek«« MtroJala« m làrU— jaanili, kako Je Hitler dosegel Južno Ameriko, ko Anglije št* ni dosegel po morju — - Glasovi iž naselbin Kako preprečiti inflacijo Vpiaianje inflacije še vedno straši v Ameriki Naj ae zelo omeji produkcija civilnih potrebščin na račun povečane produkcij«* bojnega materiala. ImmIo cene civilnih |xitrcbščin rasle in raale, ker Jih bo vedno manj To bo inflacija prvega stndlja Kako to preprečiti? Kontrola cen se morda obnese, morda pa ne; nemogoče je vladi ktintrollratl privatnega trga bre/ direktne kontrole nad privatnim kapitalom Delavci, ki zdaj primeroma dobro zaslužijo v obrambnih industrijah ne bodo Investirali vsega zaslužka v vladne do|>mce. temveč al bodo hoteli nabavit! potrebščine, ki jih doslej niso Imeli: avto, dober radio, refrigerator ln ste in sto drugih reči, čeprav bodo dražje, (Dalja v aadajl bat »«O Mati o Isflubi sina — Blalne. O. — Tretjega julija sem dobila zadnjo kartico od mojega ljubljenega sina. Pisal mi je zdrav in vesel, da mu ni mogoče priti domov za 4. in da me bo iznenadil v kratkem. Ker so me člani in članice mladinskega krožka prosili, da gremo 4. julija na slavje v Girard, sem vse naglo napravila za potovanje. Četrtega julija zjutraj je bilo vse pokonci in veselo za potovanje. Bilo nas je vseh skupaj, starih in mladih, 52 v busu. Iz Blaina smo odšli veseli, vsevprek Je prepevalo, vse se je rado valo, le mene je nekaj pri srcu tiščalo, neka zla slutnja. In tako sem se ves čas bala, da bi se nam na vožnji kaj ne pripetilo, ker sem imela bus in vse o-troke v svoji odgovornosti. Prišli smo srečno v Girard, kjer nas je najprvo lepo pozdravila miss Helen Strauss, bivša predsednica angleško- poslujočega druitva SNPJ v Bridgeportu, sedaj živeča v Clevelandu. Prišli smo v spodnje prosto/e, kjer sem naročila kosilo in sodavico za ves moj krožek, potem pa se razšli na vse strani in se vsi lepo zabavali — razen mene. Nisem se mogla otresti slutnjo, da se bo mogoče kaj zgodilo na potovanju, jaz pa sem odgovorna za vse. Na proslavi sem se seznanila z mnogimi domačini, ki jih nisem videla že 28 let. Naaproti mi pride "večni popotnik" Jan-kovich iz Clevelanda in več drugih. Podali smo si desnice z Mat-tom Petrovichem, Milanom Me-dveškom in predatavljena sem bila tudi Valentinčiču iz Middle-sexu, Pa., kot tudi več drugim. Bila je ure aedem, ko me skozi okno plesne dvorane pokliče hčerka, da me nekdo želi videti. Grem po stopnicah in mi nekdo pravi, da so me klicali- po zvočniku. Grem dalje, toda me u-stavi državni cestni policaj in vpraša: "Are you that lady I am looking for?" Pogledam ga in si mislim, da je mogoče kaj narobe z našim busom, on pa mi pokaže telegram z mojim naslovom in obvestilom, da je moj sin Billy hudo pobit. Lahko si vsakdo misli, kako me je to udarilo, da nisem mogla ne naprej ne nazaj. V 20 minutah je bil naš bus napolnjen in odšli smo proti domu. Toda zdaj ni bilo tistega veselja kot zjutraj, ko smo se peljali v Girard. Vae je bilo tiho, žalostno; nikdo ae ni oglasil, vožnja pa je bila tako dolga kot bi se vozili tisoč milj in ne samo sto milj. V Bridgeport smo srečno prišli o polnoči. Tu koj grem na policijaki stan, kjer vprašam, če vedo kaj več. Izvedela nlaem nič poeebnegu. Odpeljemo se domov na Blalne, kjer grem takoj k telefonu. Vzelo je pol ure časa, da amo dobili bolnišnico v Paoli, Ind., kjer je ležal moj dragi HÄT T)dgo vor il i so mi, naj grem takoj na potovanje. Moj starejši sin je bil že pripravljen z avtom in v 15 minutah sva že odšle na 450 milj dolgo pot. Kako sem se vozilu in premišljevala, če bom mojega sina še dobila živega, razume te vrstice le mati, ki ima otroke pri srcu. Vožnje ni hotelo biti ne konca ne kraja. Končno sva iz mučena dospela ob pol treh popoldne in se znašla pred bolniš nlco. Se danes ne vem, kako sem prišla v gornje prostore, kjer je ležal moj sin. Mislila sem, ds mi bo potožil o bolečinah, toda vse moje vpitje In prošnje niso nič pomagale. Nobenega odgovora --- Imrl jo zlomljeno roko v dveh krajih kot tudi levo nogo, najhujše pa je bilo — počena lobanja. čez dva dni Je prišla hčerka i/ Detroita. kot tudi rn«»j mož in France«, toda sanje je bilo prav tako kot zame. Bila sem pri njem dan ln noč in čskala, štels ure In minute, kdaj se bo zavedel ln mogoče poklical ma-ino, katero je vedno tako ljubil. T«»da maem bila toliko srečna, da ln bil vsaj ustnice premaknil ... t etrtl dan )«• odprl oči In na* vae lepo pogledal, toda oči s., bllt preveč kalne, da hI videlr svoje ftart««, bi*sta in aesfre — —- — Zdravnik je svetoval mojemu možu in hčerkam, da se lahko vrnejo domov v petek zjutraj, 11. julija. Res so se poalovili od njega, a oče ga ni hotel zapustiti, ker je slutil, da ga vidi 2*d njikrat. Odšli so ob deveti uri. Ob pol ene popoldne mi pravi zdravnik, da se bližajo ure, ker mu gre vedno na slabše. Lahko si matere mislite mojo žalost: biti sama pri ljubljenem umirajočem sinu, na katerega sem bila vedno tako ponosna. Krčevito sem ga stiskala in klicala, toda nobenega znaka ni bilo od njega za slovo. Zadnji zdihljaj je bil ob 4:16--- Tako je zaspal moj ljubljeni Billy. Star je bil 21 let m Hiri mesece. K vojakom je odšel lansko jesen 8. oktobra in stalno napredoval — zdaj je imel plače $52 na mesec. Hotel nas je izhe-naditi 14. julija in priti domov kot sergeant ali narednik. Toda ravno na 14. julija so mi ga pripeljali domov — mrtve- g a--- Odšla sem proti domu sama. Vožnja je bila neizmerno dolga. Kjerkoli sem videla kakšnega vojaka, sem kar zakričala. Sedaj ne morem videti vojakov, ker mislim, da vidim mojega sina. Nesreča se je pripetila ob 2. uri v noči 3.-4. julija. Bili so vsi trezni, nobene pijače, samo voznik je zaspal za sekundo. Ko so to zadaj zapazili, namreč moj sin in bolničarke —• moj sin je delal v bolnišnici — so zaupili nad njim, kar ga je menda nekoliko zmedlo. Voznik mi je povedal, da se ni mogel takoj zavesti ali o-rientirati in tako je treščil v velik mlekarski trok. Voznik si je le malo uho porezal in bolničarke malo pobile na čelu, toda nesreča je hotela, da je moj sin dobil smrtni udarec. ---— Dne 14. julija ob 6:43 ga je vlak pripeljal v krsti, vsa zavita v ameriško zastavo in v spremstvu častnika, ki ga je spremil do moje žalostne hiše. Bil je ves v cvetju. Ljudje od blizu in daleč. Vse je prišlo, da mu izkažejo zadnje slovo. Želim ne zahvaliti vsem, ki so nas tolažili v tej grozni žalosti in nam pomagali z avti. Ne morem se vsakemu posebej zahvaliti. ,. Torej naša iskrena hvala vsem skupaj, posebno pa društvu 333 SNPJ, čigar član je bil od rojstva, in enako društvu 155 ABZ, ki sta ga spremili na pokopališče korporativno z zastavo na čelu. Enako hvala mojemu ženskemu društvu C.F.A. za o-bred na domu in za krasne vence. Prav tako lepa hvala vsem, ki ste mi poslali izraze simpatij, katere sem prejela iz vseh krajev od prijateljev in čitateljev Prosvete, vsem, ki ste nas obiskali iz daljnih krajev in nas tolažili. Posebno pa lepa hvula nad vae dragi družini Rolich, ki je skrbela zame ob uri žalosti in čutila z menoj izgubo sina. In tebi, ljubi sin! Zapustil si nas in odšel v preranl grob, katerega ti bo tvoja ljubeča mamica krasila s cvetjem in ga zalivala z gorkimi solzami--- Paula Glogovsek. Kritika mu nI mar Cleveland. — Dne 12. julij« sem prejel dopisnico od starega bojevnika za delavsko stvar, člana in bivšega glavnega odbornika SNPJ ter naročnika Proleter-ca, ki mi piše: "Cital sem tvoj dopis z dne 9. julija in ga dobro premotril. Od moje strani za trud in čas moja najtoplejša zahvala. Kar mrzim na tem svet tu, je hinavščina. (Jaz tudi.) Samo naprej, France in nič se ne boj za stolček." (Sa/ se ne, ker imam še enega starega v remi-zi, kjer je že dolgo priklenjen na verigo, da mi ga kdo ne ukrade. Človek mora biti pripravljen za vsak slučaj, «tudi za «stolček.) Zaključuje s pozdravom. Dva dni pozneje pa prejmem pismo tudi od starega socialista in člana SNPJ, ki je storil že precej dobrega za SNPJ. Njemu se pa drugače zdi, namreč, da sem skočil v žerjavico po konstanj za druge. Pravi, d« bi moral imeti svojo Ančko za cenzorja, ki naj preštudira, če bom še kdaj kaj napisal o ženskah. Ampak moj prijatelj se moti. Kar sem storil, je bilo na mojo lastno iniciativo. Če se bom zameril ženskam, se ne bom vsem; teh bo zelo pičlo število, in sicer le ta ke, ki imajo ambicije tn ki mislijo, da mora biti tako kot je Bog rekel, ali pa da socializem uči, da se morajo deliti tudi stolčki. S prijateljem vred pa prav dobro veva, kako se dele. Pred žensko zamero me ni preveč strah, ker ženske poznam že dolgo in mi je znano, da niso tako sovražne napram moškim, posebno pa ljubijo junaške može, ki se znajo postaviti po robu na sprotnikom. Ce bi mi moja Ančka cenzurirala dopiae, potem bi jih bilo še manj v Prosveti kot sedaj, ko to prepuščam uredništvu. It ta kes guts to send and to take it To vam pošiljam predvsem zato da se vidi, kako različni smo ljudje v mišljenju, pa čeprav smo prijatelji. In razliko vidimo tudi pri ženskem spolu. Čitajte dopis Matilde Valenčič od društva 666 iz To-leda, O. Ko je pričela pripovedovati o možu v busu, je takoj zašla na domače družinske razmere. Povedala nam je o možu, ki je bil "okajen". Ce bi Matilda opravljala mojo službo, bi večkrat naletela na — okajence; včasih bi videla tudi kakšno E-vino hčerko precej okajeno. Neki dan, bila je nedelja, sem se s poulično peljal iz službe in sem opuzil, da sta bila oba okajena, on in ona. Njej je prišlo slabo in sprevodnik je zahteval, da mora iz poulične. Mož: "Kaj, to je moja žena in ti jo boš podil iz voza! — Oh, moja draga, tukaj je moj klobuk in če ti je res tako slabo, kar v klobuk vrzi."— Ampak korporacija ali jednota nima s posamezniki nič opraviti. Odborniki, pa naj bodo moški ali ženske, niso zato izvoljeni, da bodo učili, kako je treba kuhati krompir, kako se napravi solata aH kranjska potica. Tudi ni vprašanje, kdo naj pride in se vsede. Vprašanje je, koliko sposobnosti ima, da bo pravilno vodil premoženje, ki se ima deliti med 50,000 članov. In če kdo pravi, da ima jednota osem milijonov dolarjev, naj prej vzame kos papirja in svinčnik ter naj izračuna, koliko pride na vsakega izmed 50,000 članov. Veste ljudje božji, da je ravnanje z vašim lastnim premoženjem vse nekaj drugega kot pa ravnanje s premoženjem, ki pripada tisočem članom. Ko sem nekoč imel nekaj tieočbkov, sem posodil prijatelju, in ko sem izgubil več stotakov, sem izgubil svoje in ml nI nihče kaj očital. Ampak če bi organizacija imela odbornike, ki bi jc ne znali voditi, oziroma bi jo zavozili v propast, bi bilo pa nekaj drugega. Tudi ni dovolj, da jih izvolite le par, ki so postavljeni, da vodijo .vse premoženje; je dobro, da je ie kdo drugi poleg, da včasih malo pokuka. In tudi je dobro, da se pride z zadevo na dan, ako ni okuana. Fri takih ftvarth je dobro, da so zraven ljudje, ki ne dajo üety na prijateljstvo, ampak pazijo na to, za kar so bili izvoljeni To je glavno pri organizaciji, ne pa kuhinja, ki nima tukaj nič opravka. Mary Repos pravi, da bi bilo dovolj, če bi bilo na konvenciji dvanajst takih kot je ta dopisnik. Ampak Mary bi morala vedeti, da s6 jih še pri zadnji večerji potrebovali trinajst, čeprav nekateri mislijo, da je to nesrečna številka. In tucat delegatov bi tudi ne bilo dovolj za izvolitev sedanjega števila glavnih odbornikov. Pa tudi ženske., bi še bolj zahtevale demokraci jo, ker se jim nI treba toliko su kati po kuhinji, če konvencija traja 14 dni. Ampak jaz vem, da vse ženske ne delajo v kuhinji, ker jih vsak dan prevažam v pisarne, kjer tolčejo po tipkah pa pišejo in rišejo, kot to delajo v pisarni SNPJ. Res pa je, da duh starih bojeviiežev izumita pri SNPJ. Frank ftarblč, 53. pondeuek^^ Philip Marrar. predeedelk . Poročilo zastopnika Herniate, P«.—O potovanju se ta mesec ne morem veliko pohvaliti, ker sem bil zaposlen največ doma s popravili in društvenimi odgovornostmi. V prv vrsti želim zopet popraviti napako v mojem zadnjem dopisu Glasiti bi se moralo, da jc* dala dolar za predlog "Big Tonyja" (za Proletarca) mrs. Doblak iz Preniajzarja (?) in ne iz Prim rosa, ker zadnja naselbina je pri Mid way ju, prva pa pri Blairs-villu. Bil sem na poti v Homer City, kjer sem se iznebil zadnjih izti-sov Majskega glasa in tudi novega naročnika sem dobil Cankarjevemu glasniku v osebi Franka Stoparja, Tone Modic pa je ponovil Prosveto in dal 50c za Proletarca. Ko je živel v Mc-lntyru, so ga nazlvali "župana" naselbine, potem pa se je preselil v Homer City. On je možak in zmeraj da za dobro atvar, čeprav je že prileten. V Mclntyru je bila v rovu eksplozija premogovnega prahu, v kateri je izgubilo življenje sedem premogar-jev, med njimi tudi dober član SNPJ, menda rodom Poljak. Nazaj grede sem potoval skozi Latrobe, Pleasant Unity, Greensburg in Jeannette. V Pleasant Unityju je rojak Kese ponovil Proletarca, Matt Maro-vich v Haidenvillu Cankarjev glasnik in Jakob Lazar v Jean-nettu Prosveto. Tistih par dni sem naredil ravno za vožnjo. Dne 15. julija sem šel na pogreb pokojnega Petra Gruma v Chesvvick. On je v rovu prišel med vozičke, ki so ga tako pre-mečkali, da je v par dneh podlegel poškodbam v bolnišnici. Delal je v sHarmarvillu. Petra sem dobro poznal, ko je bil še na Yukonu. Ko je bil tam shod leta 1917 in je bil glavni govornik sodrug Etbin Kristan, smo bili pri Grumovi dvojici na kosilu. Peter je bil zelo radikalen za delavske stvari, vsled česar je bil tudi šikaniran od strani družbe kot tudi več drugih in bil do pred par let dolgo brez dela. Naj mu bo lahka ameriška zemlja. Ženica ga bo težko pogrešala, ker sta se dobro razumela. Zdaj pa nekoliko o pikniku vvestmorelsndske federacije SNPJ, ki se je vršil 13. julija. Z veseljem poročam, da je finančno Izpadel prvovrstno; toliko nismo še nikoli napravili in blagajna se je precej opomogla. Zato pa je bil tudi na federacijaki aeji 20. (ulija dovoljen oglas za celo stran —$15—v konvenčni program ni knjižici, kot tudi $25 za airote v naši poteptani Jugoalaviji. Ampak sklenjeno je bilo, da odbor ne sme prej nakazati te vsote, da se prepriča, da bo denar gotovo prišel v roke potrebnim, ne pe Hitlerjevim ali Muasolinijevlm roparjem. Odobreno je bilo tudi posojilo $50 k on venčnemu pripravljalnemu odboru za poravnanje nastalih računov v zvezi s k on venčnim programom. Sprejet je bil tudi predlog za plača-nje asesment« nesrečnim zakoncem—K« rolini Koncllji, Herrn i -nie 1, Pr. Demovšku, Wikha-ven, Johnu Turku, Clarldge. Johnu Jeločenu, Plesna nt Valley, Alberti Previc. Export. Podrobnosti o federscijski aeji bodo podane v zapisniku po zapisnikarju. (Halja a« t. tirani.) Varujte se anginelmM Nestalno vreme, ki traja navada mlad, zelo slabo vpliva na man?,! posebno tiste, ki pogosto obole i,T* ^ gino. Včasih močnejše, včas!hV * *h niti ne poiščejo zdravniške pome* L!*0 J~v.do, da nekaj z ^ihoCJ^ Navadno so takšnim spomladanskim «s njem vzrok mandlji. Neštetokrat ^, ^ pokazale izkušnje zdravnikov da so ni? so vsako leto oboleli za angino takoi * ciji mandljev ozdraveli in ve, ,^ deli kaj je prehlad ali angina. * Angino lahko spoznate sami, če po.u avojo ustno votlino ln grlo v zapazite, da imate otekle, temnordeče , 1 pokrite z rumenkasto prevleko, «u- lat,1,7 pričani da imate angino, če se temu pn,«..i i i i, - "J državno , Tu j,. bila E! , K< proti 1 K,kl «t. " ('"fjance II«.- u •"•« van in v" v bližini St. hrJ J1"1 Hrvi-fcK,r m 7.a « liko k k . j;'*') Span podjetja, za ekspanzijo, so ti mogotci ustanavljali izhodišča. Že omenjeni Spenheimi so ustanovili v Kostanjevici jneščansko naselbino. Črnomelj je bil n. pr. gradu Mehovo (pod Gorjanci) pripadajoči trg. Dognano je tudi, da je v novomeškem okolišu v visokem sredhjem veku izginila zemlja svobodnih, med katerimi je bilo nekaj slovenskega plemstva. 1\idi novomeški okoliš, ki je bil obmejno ozemlje, je imel važno vlogo pri razširjanju posesti na Belo Krajino. V 12. in 13. stol. srečamo tu gosposki rod goriških grofov (Gorica), ki so imeli Mehovo, Žtimberk, Hmeljnik itd. Habsburžani so v tej dobi delili tu nekako politično ravnovesje z goriškimi grofi. Ko pa je 1. 1335 izumrla moška linija goriških grofov, so se Habsburžani 1. 1338 polastili posesti, a ne uspešno. Ustanovitev Novega mesta je le člen v verigi te ekspanzije, borbe za posest v teh predelih Dolenjske. Posebno aktualen je postal ta člen, ko je veliki Habsburžan Rudolf IV. stremel po razširjenju posesti, da U prišel preko tega ozemlja do morja. Sredi 14. stol. so začeli Habsburžani rušiti pregrado proti morju. Rudolf IV. (1358-1365)—eden najboljših državnikov habsburške rodovlne, je na kraških pohodih pridobival postojanko za postojanko: Turjaški so se mu predali Postojno, 1. 1362 je oglejski patriarh dal posestva na Štajerskem in Koroškem itd. Zato je bila tudi v tem predelu pri nas potrebna postojanka, neko novo gospodarsko središče in vojaško oporišče, ki bi pripravljalo pot. Bil je že Črnomelj kot trg in Metlika (Novi trg). Tako se približamo novim početkom Novega mestfr Kaj je bilo prej? Tu je treba verjeti poročilu stiške kronike, kjer je kronist 1. 1719 zabeležil, da je 1. 1365 prejel stiski opat od Rudolfa IV. posestva v zamenjavo za prostor ob tem kolenu Krke. Prostor je bil torej prej last stiškega opata, kar je tudi dokazano. Ta posestva in "vas" si je Rudolf zagotovil od cerkvenega gospodarja, ker jih je lažje dobil. Tako je potem tu ustanovljeno mesto brez kakšnega trga na nekdanji stari vasi Gradec, ki je predhodnik Novega mesta. Tako ime pomeni v stari slovenski dobi utrjen kraj. Krajev z imenom "Gradec" je v Sloveniji več. N. pr. Slovenj gradeč — v bližini starega tržišča, današnji Gornji grad v Zagrebu, tudi nemški Graz (Gradec) ima ime po nekdanji slovenski utrjeni postojanki. Vsi ti stari slovenski Gradci so navezani na starejša gradišča. Tudi Brežice so bile ob Gradišču, Ljubljana prav tako, Radovljica celo ob dveh, itd. Gradec pomeni utrjen kraj. In ravno kraj ob Krkinem kolenu je bil kot nalašč ustvarjen za utrdbo. Kapiteljski hrib je bila prva utrdba —Gradec, nu vrhu griča, pozneje pa ga ^e meščanska naselbina vključila in tako popolnoma zatrla ime. Podoben položaj ima belokrajlnski Gradec, kjer je ime ostalo še danes. Poleg poti ob Krki navzgor jc bila tu še transverzalna smer, ki je Krko križala, in je vodila preko reke še pred ustanovitvijo Novega mesta, višje gori pri Brodu. Novo mesto je novo torej le do neke mere. Novo je zaradi tega, ker se razlikuje od drugih slovenskih mest, ker nimamo dokazanega tržišča pred nastankom. Pojavi se kar naenkrat z vsemi tržnimi, upravnimi, sodnimi in drugimi mestnimi pravicami. Rudolf IV. je tudi izločil kraj iz oblasti deželnega sodnika in ga podredil mestnemu sodniku. Kasneje so je — po ustanovitvi — široko razmahnilo in doseglo lep razvoj, kar je posledica gos|x>dnrskih, prometnih, političnih in drugih momentov. s PtfOSVETA Paveličeva Hrvaška proti Hrvatom Washington. D. C. — Dopisništvo Central, tisk. urada pri jugoslovanskem poslaništvu v Wa-shingtonu je 14. julija dostavilo izseljeniškemu tisku članek, ki ga je na prošnjo angleškega ministra za informacije napisal Franjo Cvijetiša, poslanik Jugoslavije v mestu Rio de Janeiru, Brazilija, Južna Amerika. "Poleg mnogih začudenj in iz-nenadenj, ki jih je vojna prinesla svetu, je nam Hrvatom prinesla tudi odkritje, o katerem nihče od nas niti sanja! ni, in sicer to, da so nemški in italijanski imperialist! naši prijatelji, a svobodomiselna, demokratična naroda Velike Britanije in Severne Amerike pa naša sovražnika! Hitler in Mussolini, ki sta uničila svobodo vseh malih evropskih narodov, tadva, ki sta zasužnjila tudi našo Jugoslavijo, sta na mah postala osvoboditelja in zaščitnika Hrvatov! Človek ne ve, čemu bi se bolj čudil: ali pangermanski in fašistični objestnosti ali pa neumnosti tistih, ki si pod zaščito nemških in italijanskih bajonetov upajo kaj takega pripovedovati Hrvatom. Hrvatje pač niso tako kratke pameti, da bi mogli pozabiti celo najbližjo preteklost. To, kaj mislijo Mussolini in njegovi faAtati o Hrvatih, so oni že neštetokrat povedali. Gajda je na primer posvetil več knjig Hrvatom. Na mržnji do Hrvatov si je on zasnoval časnikarsko karijero. Za časa pretekle svetovne vojne je Mussolini sam pisal najsramotilnejše članke proti Hrvatom, ki jih je psoval z avstrijskimi hlapci. 'Mi nimamo,' — je pisal Mussolini v svojem "Popolo d'ltalia" — 'nič proti Srbom, ki s«) naši stari zavetniki in prijatelji. Mi st» bo-rimo le proti Hrvatom, ki so avstrijski sluge in sovražniki Italije'. Pokojni dr. Ante Trum-bič in Franjo Supil«), ki sta z Jugoslovanskim odborom v Londonu vodila borbo proti znane-muJLondonskemu paktu', s katerim se je poleg drugega obetal Italiji tudi del hrvaške Dalmacije, sta bila tarča najstrupe-nejših Mussolinijevih napadov. Da je tedanja Srbija, da so Srbi pristali k 'Londonskemu dogovoru', bi ne bi! nihče večji prijatelj Srbov kakor Mussolini. Ali srbska vlada in srbski nar«>d sta rajša žrtvovala Mus-solinijevo prijateljstvo, kakor pa pristala k temu, da bi se njuni njevi-tako oz«*m- ' ki ao j liticno j Belo Delavci dvlqajo top na vos v tovarni Parrlsh Primi i«oel Co-do iHaj Reading. Pa. Podprodaednlk kompanU* 1» vojaški častnik eps /jk take «ujota «Ulavco. Sovjetski maršali, poveljniki ruaklh armad na dva tisoč mil) dolgi fronti. Od leve na desnot TI-moienko, Budenl In Vorošllov. hrvaški bratje zasužnjili In odstopila Dalmacijo t otoki vred Italiji. Tisto, česar ni naredil Srb Pašič, k čemur ni maral niti en srbljanski politik pristati, je stori! in pristal hrvaški poglavar Pavelič. S tem si je kajpak pridobil zaupanje in prijateljstvo fašistične Italije in dučeja. Znano in dokazano avstrijastvo P>a-veliča in Kvaternika ni motilo Mussolinlja, da bi ju ne privil k srcu, čim sta pristala k odtu-jenju hrvaških krajev. Jugoslavija, ki je branila narodni značaj Dalmacije in hrvaškega Primorja, je bila fašistični Italiji vedno trn v peti. Nič niso pomagali pakti prijateljstva in sodelovanja, sklenjeni med Italijo in Jugoslavijo. Mussolini je imel pred očmi vedno le en sam cilj: osvojitev hrvaške Dalmacije. Toda tega ni mogel doseči, dokler je obstajala močna, zedinjena Jugoslavija. Ko je Nemčija napadla Jugoslavijo, je Mussolini komaj čakal, da porine Jugoslaviji nož v hrbet in se tako nalahko polasti ne samo tistega dela Dalmacije, ki je bil z 'Londonskim paktom' obljubljen Italiji, nego tudi Splita, Ko-torja in Sušaka, na katere si 1. 1015. Italija vsled Rusije in Srbije niti misliti ni upala. Pa-veličevo in Kvaternikovo izdajstvo je omogočilo ta uspeh italijanske grabežljivosti Hrvatom v škodo. Med Hrvati ni bilo"nikdar w»-benega sporekanja niti dvoma o tem, da so pangi^maniv naši največji sovražniki in da je Hrvatom, Srbom in Slovencem v veliko korist, če se kar najtesneje povežejo z demokratičnimi narodi zapadne Evrope in Amerike. To soglasno prepričanje Hrvatov se zar«»s ni dalo omajati s Hitlerjevim naukom, češ, da so Sliivani manjvredno, suženjsko pleme, ki s«- mora |H>d-vr«'či nemškemu, "herrenvolku', in majhni narodi nimajo pravice db ne«>dvisnega narodnega in državnega obstanka, n«»go da morajo hote ali nehote postati sestaven del nemškega življenjskega prostora. Hitlerjeva knjiga 'Mein Kampf, ta evangelij najbrezob-zirnejšega in najsurovejšega pan-germanizma, Je izzivanje in razžalitev za vse slfivanske narode Ko se je Hitler ob«trožil, je začel udejstvovati svojo protislovensko pangermansko politiko. Uničil je naprinino in svobodomiselno republiko Četoelovaško, odcepil Slovake od Čehov ter «iklical nad najbolj prosvetlje-nim slovanskim na redom germanski protektoiat, ki posUipa s Čehi kakor z afriškimi zamorci. Napadel je In uničil svob«>d-nu republiko Poljsko ter podvrgel bratski poljski narod preganjanju in trpinčenju, kakršnega ne pomni zgodovina sveta Ob s«)delovanju nemiike dinastije Koburgiiv in majhn«»ga števi la propale inteligenco je Hitler zaaedel Bolgarsko ter Izpostavil bolgarski kmečki narod plenitvi svoje soldateske. In čeprav na* je Hitler pr če val o starem prijsteljstvu nam svečano zagotavljal dr*a> no nedelj i vfiet in n^odvisn« j« kljub temu poslal svoje de tudi ned našo Jug<*t*viJo, ki je dolgo vrato let hranila in zalagala nemški fteteh J ugnala vije je podlegla n«nSki mehanizirani •lil, Njeno ozemlje je bilo ze-aedeno in ljudstvo &a«užnj*r»o, • Jugoslovanrfte vlada je morala zapustiti dežel«» ter si prMskaU zavetje v zavezniški Veliki Jfri-tantji. Z Jug»slavijo se Je po-novtlo tisto, kar se je ! lil S zgo eilo i Srbijo. Jugoslovansko o- zemlje je razdeljeno in anokti-rano, a narod pa raztrgan in p«)d-vržen oblasti petih različnih gospodarjev, od katerih je eden huJS! od drugega, v nasprotju z mednarotlnim pravom, etničnim načelom in voljo naroda, Srbi, Hrvatje in Slovenci so postali brezpravno tlačanstvo Nemčije,; Italije in njunih satelitov. Da bi bilo uničevanje vsega, kar je slovansko, popolno, je Hitler sedaj obrnil svoje motorizirane divizije, letala, vso svojo vojaško šilo proti Rusiji z namenom, da p«»dvrže ruski narod in deželo oblasti in Izkoriščanju nemškega 'herrenvolka', kateremu ima ruski narod hlapčevati natanko tako, kakor mu hlapču-jejo sedaj Čehi, Poljaki in Jugoslovani. Hrvaški narod nima mkakšnih simpatij za komunizem, ali so pa vseeno njegove simpatije na strani ruskega naroda. Verska razlika ni mogla preprečiti, da bi Hrvatje ne videli v Rusih svojih istokrvnih bratov. Nič ni stalnejšega od te rusofilske tradicije med Hrvati. Ta r«»ou od jezuita Križaniča do škofa Stros» majerja In kanonika Račkega, od Erazma Barčlča do Štefana Ra-diča. Pa naj so se še toliko menjali ruski režimi in kakršnikoli naj so že bili, nič ne more izpre-meniti čustvovanja Hrvatov do Rusov. Surovi napad Hitlerjev more le okrepiti tista čustva, a nikakor jih pa ne oslabiti. Tisti, ki prihajajo sodaj mod Hrvate pripovedovat o prijateljstvu Hitlerjeve Nemčije, niso niti politični voditelji, ki bi uživali zaupanje naroda, niti ne narodno zavedni poedincl, pač pa Quislingi, ki Jih je privedel Hitler sam ter postavil pod zaščito sv«jjc okupacijske vojske na službena mesta, na katera bi nikoli ne mogli priti z zaupanjem lir* vuškega narodu To«ia naj ti plačanci govorijo in «lelajb že karkoli, nič ne more izpremeniti glo-bok«*gu prepričanja v hrvaškem narodu: du so Hitler In germanski osvojevalci, ki jih vodi on, zakleti sovražniki ne samo slo-vanstva, nego tudi svobode in neodvisnosti Hrvatov. (Konec prihodnji*.) Sodišče kaznovalo nemiko firmo New York, 26. Jul. — Nemška časnikarska firma Transocean News Service Je bila spoznana za krivo kršenja zakona, ki zahteva registracijo agentov tujih vlad pri državnem departments na obravnavi preti federalnim s« h liscem "ter obsojena v plačitev kazni $1000. Obsodbo je izrekel sodnik T. W. Dovid-son. Manfred Zapp in Guen-ther Tonn, upravitelja firme, sta se Izognila prosekuciji, ko sta bila zamenjana z dvema ameriškima reporterjema, ki sta bila aretirana v Berlinu. Oba sta se netlavno izkrcata v Lizboni, Portugalska, začno z nemškimi in i-talijanskimi konzuli, ki so bili izgnani iz Amerike. HUMOR Oprrenošt nad vst* V garderobi Je nekdo shranil dragocen kožuhovinast plašč. Ker m* je bal, «Ji* mu ga n«* bi kdo odnesel, je pritrdil nanj listek z napisom; "Pozor! Lastnik ima kolero!" Ko se Je čez dobro uro vrnil, je našel namesto kožuha aamo listek. Na njem Je bil pripis! "Hvala za opozorilo. Kožuh sem odnesel v dezinfekcijo." • Edilnu želje Stražnik Je p«m«>či utopil k možaku, ki si* je pri n«*kih vratih zaman trudil, da bi naš«'l ključavnico. "Ali vam lahko p«imagam?" Jy deja! stražnik. (To nI bilo v Ljubljani). "Pr«»alm," je zajerljal možak, ki je bil piišteno pijan, "malo pridržlte to nesrečn«; hišo, ki m* no ziblje." • HvaletnoMt Kaj bi storil, če bi na sto me» trov zagledal leve?" "Na tle bi pokleknil in se bo» gu zahvalil." ' Zakaj par "K«*r a**m zdaj tako kratkuvi* den, da ga niti na dp«et metrov ne bi videl." Morrison zavrnil apel v prilog komuništičnemu lištu LondonL26. jul. — Obrambni minister Herbert Morrison Je zavrnil apel več članov parlamenta, naj prekliče odredbo, s katero je vlada zatrla list Daily Worker, glasilo angleške komu* nistlčne stranke. Morrison je odgovoril na apel, da bi vladu storila napaku, ča bi preklicala odredbo proti listu, ki je sistematično podžigal od|M)r proti un-gleškim vojnim naporom. Poleti bombnikov čez Atlantik . Chicago, 26. Jul, — Poleti a-meriških bombnikov v Anglijo čez severni Atlantik so poslali vsakdanjost po izjavi G. II, Hut-chinsona, letalcu, ki je izvršil več teh poletov kot kateri koli diu-gi pilot. On je dejal, da je dosegel rekord v poleti Iz Kanade v Anglijo in obratno, Polet tja in nu/aj Je bil izvršen v trinajstih urah. Hutchinson je napo-vedul, du hialo bombniki novega tipu prekosili tu rekord, Bivii rumu nt k i kralj zapušti Kubo Havunu, Kubo, 20. jul, —. Bivši'rtimunskl kralj Karol je ne-pri(;ukovuno nuznanll, du bosta on in Magda Luptmcu, njegova ljubi«a, zapustila Kuho in «sipo-tovulu v Mehiko. NustuiiUu se taista v vili v bližini gluvncgu mehiškega mestu, Hoosevclt "zamrznil" japonsko premoženje (Nadaljevanja • 1. strani.) dogodki potrjuje dejstvo, «Is bi hllu japoimku okupacija Indo-kinu prvi korak v kampanji o-uvajanja nadaljnjih pokrajin." Predsednik Kooaevelt je pre«i člani grupe za civilno obranita) pojasnil, fcakaj ni Amerika ustavita izvoza ameriški ga olja na Ju|)oiisko. Rekel je, da Je tu politiku pi cprečila japonaki sunek proti V/ho«ini Indiji, kjer bi Ja-|)onsku dobila olje, Iv bi bila A* m« nku ustavila i/.vnak«i okupacijo In* dokine, ne b«) temu ah-dil izbruh aovražnosti, piavij«) tukajšnji poučeni kieigl l>a»ly ftfceteh trdi, da kapitulacija Petainovc vlade pud Japoiiftko ne tai ie* zultiraJa v takojšnji .vojni na Daljnem v/h»*lu A*igle4ka vla-«la v olmtojiVfh okoli 'Mitih ne Iki interv«*nirala, I)iiily Mali pi»*' «le ta» Amerika odi «tlita finun« ne in ekonom-sk« »ui|k« i}«* pioti Japonski in da ta» te podprla angleška vlada. Glasovi iz naselbin (NadaUavaaJs s 1 straal) ' Naj se vrnem še k pikniku t nekoliko kritike, ki pa ne velja samo za westmorelundski, ampak tudi za druge. V splošnem namreč opazim, da govorniki govorijo le v zrak in njih trud je popolnoma zamah. Ljudje se po govai-jajo med seboj tako glasno,: du jih še tisti, ki bi jih radi poslušali, no morejo mirno poslušati. Meni se zdi, da so ljudje mnenja, da sami vse vedo) kaj bodo govorniki povedali in mnogo se jih tako izrazi, sploh kot bi bili vsevedni. Po mojem mnenju bi morali na takih priredbah dohiti boljše zvočnike, da bi se slišalo po vsem parku in bi mordu >• tloM-glu tudi kakšnega vsevodneža, ker bi se jI ne mogel Izogniti. - -- Na naši priredbi je bil zvočnik zelo slab in tam, kjer sva bila zu|Hislena z lotio, nisva slišala niti deset besed. Kot govorniki so nustopili Mike Kumcr, kon-grešnik Kelly In upravnik Pro-«vete Philip Godina. Z žend sva videla le, kuko so Šle govurnlko-ve roke po zraku, toda slišala nisva nič. Ko sem o|Hizoval Golm«.vo mahanje )m> zraku, ml Je prišel nu misel pokojni Deli. Njega s««m slišal v clcvcland-akem avditoriju, ko je prišel Iz ječe, kamor Je bil vržen, ker je nasprotoval ameriškemu vstopu v svetovno vojno In sploh vojni. Njemu so šle pri govoru roke kar mehunlčno po zraku, Philip je bil edini, ki je vsaj, nekaj oseb privabil do govornta škegu odra, Zelo težko ml Je bilo, ko sem videl, da Jih kongres-nlk Kelly iz okraju Westmore-lunda nI mogel privabiti. Ne vem, kaj si Je mislil o nas Slovencih, memla nič dobrega, ker ljudje niso Imeli toliko olike, da hi postuli pozorni vsaj takrat, ko je on govoril kot ljudski zastopnik v kongresu. Luhko bi bil kdo tudi stopil k nJemu, mu segel v roke in ga kaj vprašal. O, seveda, zanimamo se, toda • tnm, kjer je najmanj potrebno, potem pa zabavljamo in zmerjamo, ako ne gre vse v redu. Ko-Juki, ali nismo sami vzrok, to je deliiv ki mUSiT s« fdn Hino. Toda če bi priznuli naše napake, bi bilo še nekaj vredno. Torej ne govorite, tla vse veste, kaj kdo pile ull kuj bo kdo pove-dul, ker se s tem le smešite, Nu pikniku st*m tudi zvedel, da Je preminul stari Bogataj v Ren tonu. Blf je Izvoljen za delegatu zu prihodnjo konvencijo HNPJ, todu mu ni bilo dano, da bi jo dočukul. Z nJim sem govoril pred pur meseci in mu tudi prodal Mujski glus. Včuslh jih je sum ruzpečavul v Rentonu, kot tudi Družinski koledar. Bil Je torej "old timer" In večkrat delegst. Poznal sem ga že od letu 11110, ko je delul v Westmore-landu na Ktni No. 2. Naj bo tudi njemu luhku umerišku zemlja. Mislim, du je bil pur let starejši od nie Iii, star okrog 03 let. Zudnjih pur let ni več- delul, odkar so bili premogurj! tam ob delo, MoJe sožalje soprogi in o-t rokom. Končno apeliram na društva |M) Pimnsylvuniji, nuj dajo oglase zu piogrsinsko koti venčno knjiži«'«), Ako hočete, da bomo napravili dober moralen uspeh za našo jednoto, mora biti tudi gram zanimiv, da ta>mo javnosti fxiku/ttli, du irnamo tudi ml sposobne ljudi, ki |N>znaJo umetnost. In tisti, ki jih taimo poslušali, talino imeli pa nekaj u* žitku od tegu — venelo arce in ne glavobolu. O programu ša drugič kuj več. Anton Zornlk. 81 Knudšen proti zniianju produkcije avtov Was»iing1«m. D. C. 24. Jul,— VVlIliain S Knudaen; »<*Jirektor urada /u pr«jdukd)o taijn« oprt* i ne, a«* je na konferenci z repor-terji izn-kel, proti načrtu flede znižanja piodukt ije avtomobilov za 50 odsUitkov. Redukcijo je predlagal I^-on ItenderiKin, načelnik uie tukiai. da trpi pod teikoj tljivosti. usmiljeno»^ in vrečo I, oljubnoatl Ali Uk kar "Ni* »mem' Kdaj bi prišel do mu ko bi potlval pri vsaki smre mi je fKlRovortl. basal kratko piplco in pušil, za- bri mišljeno zroč v temne smrekove. " Njegove oči so takrat vselej zagorele v posebno živem ognju poželjcnja. "Ko bi bile moje ..." je zamrmral mnogokrat, nato pa mu Je obraz zatemnel in molče je zo-pet natovorll breme na pleča in nastopil težavno pot proti domu. Polagoma sem začel razmišljati o očetovih samogovorih, ki sem jih tolikokrat slišal. Vpraševal sem se, zakkj nimamo lastnega doma, kakor pravi oče, Ker mi je bilo vprašanje prezagonetno, sem sklenil vprašati starše. "Zakaj nimamo lastne zemlje?" sem vprašal najprej očeta. On mi navadno nI tako odgovoril, da bi ml to zadostovalo, zato aem vprašal mater. "Koliko ljudi je. ki ga nima jo kot mi!" ml Je odvrnila. "Zakaj?" sem nadaljeval želj no. "Ker je od vekomaj tako!" "Zakaj je od vekomaj tako?" "Zato. ker je' Na »vetu mo- raju biti revni in brigati ljudje. I log je naredil tako'" Ja/ m«m bil v zadregi. Bog!' Oba. oče In mali, hI.i me vendar učila o njegovi neskončni dobro- pravi-čujem in trpijo toliko od dne lati, sem odobraval Boga le zato, da je vsak sedmi dan v tednu odredil počitek. V družbi je imenoval oče grofa vedno: gospod grof, v svojih samogovorih, ali kadar je bil slabe volje, pa ga je psoval: prokle-ti grof. Izprva sem si mislil čudne reči o tem grofu. O njem sem čul govoriti mnogo, mnogo ali videl ga nisem nikoli; rekli so mu, da živi nekje daleč v velikem mestu in da je prvi za cesarjem. V dolini se je videl izmed visokega drevja velik bel grad in z nekim tajnim, radovednim strahom sem zrl v njegove zidine. Primerjal sem ga z raznimi gradovi iz raznih pripo ved k. Nekoč sem izpraševal očeta o grofu. "Ali je ravno tak človek, ka kor mi, ta grof?" sem vprašal. "Je in odvaja kot mi!" je odvrnil oče nizkotno. "Zakaj se imenuje potem: grof?" "Ker je bogat. Pravijo, da i ma plavo kri, a ima vraga!" Potem mi je razlagal njegovo bogastvo. "Kar vidiš zemlje od tod proti jugu, je skoro vsa njegova. A to je troha njegovega bogastva. Koliko sveta ima še po drugih krajih, po mestih ima velike fabrike, kjer dela zanj ¡noč in dan na tisoče delavcev, in velike krasne palače." Jaz sem se d i vil temu boga stvu in ko sem ga še vprašal, kako more človek obogateti na ta način, je postal oče nevoljen in mi je odgovoril srdito: 'Pridelali so mu siromaki, tudi mi mu zdaj pridelujemo. Toda hudič ga bo vzel ravnotako kot mene!" S hudičem je naj brž mislil smrt in to mu je bilo dne. Zakaj bi ne »weil imeti zadoščenje, lastne zemlje, po kateri je po- NekW pa .sem videl grofa. Da- sebno oče tako hrepeneče vzdi- * * J™ - hoval? Zakaj mu Bog ne usll-|^^ ši te želje? Moja mlada, razvi- jajoča se pamet ni mogla razumeti te logike. Nekoč sem izrazil materi mnenje, da Bog potemtakem ne more biti pravičen. Posvarila me je ostro. Govorila mi je v obliki nauka, da on že ve. kaj dela, da moramo trpeti ka. Poleti jo bilo popoldne, oče in mati sta delala na polju, jaz sem bil doma in sem kopal z veliko mntiko neko drago Iz mla ke. poleg mene se je igral v prahu mlajši brat, oba sva bila blat na in umazana. Takrat je stopilo na dvorišče nekaj ljudi; med VI", Kil J UeiH, UM HIUI HIIIU Pvll I _. _ , . >___ i _ . na zemlji, ako hočemo dos£ti H»ml ^m takoj spoznal grofo- v raj in končno me je hotela i W £ ° pričati da nam pravzaprav tudi pHAel veikrit k nam; * njlm )c pričati, na nam pravzaprav i"<»|hi, nMti tlli vUoW anmnne1 v tem }K>ložaju nič ne manjka. Uxia ni u- Jaz sem poslušal molče, moje puntarske misli so m stvsi lic že takrat neko rezervirano mnenje o Bogu. ki je postajalo odločnejše. Kesneje, ko sem bil neki tuj, visok gospod, čisto preprosto oblečen, s palico v roki, kateremu je oskrbnik razi a gal nekaj vainega; šla sta spredaj. Za njima je šla visoka lepa ženska, ki je nosila solnčnik, po-leg nje je mlad lep gospod bil še dete. a sem moral že de- gladko poccseno glavo vodil le- 30 gospodično z golim vratom za roko, nosil je zanjo solnčnik n pahljačo; za njim je tekel dečko, desetih let, ki se je igral z navadno leskovo, palico, ko je naju zagledal, je prišel čisto k nama, se naslonil na palico in naju drzno motril, drugi pa so o-stali sredi dvorišča in gledali naokrog; smejali se in govorili v čudnem, nerazumljivem jeziku. Mene je postalo sram; zavedal sem se, da sem beden, umazan in rad bi se bil skril, toda bilo je prekasno; bratec je mirno obsedel v pesku in tiščal po svojem običaju prst v usta. Večkrat sem že videl "gospodo", toda današnji obrazi so se mi zdeli izredni, čudni, tujih, mrzlih potez. "He, vidva!" je izpregovoril takrat oskrbnik oblastno, toda nenavadno prijazno. "Kje je o-če?" Jedva sem izblebetal, da dela na polju. "Pozovi ga brzo sem. Reci, da ga čaka gospod grof", mi je velel oskrbnik. Stekel sem, kar so me nesle noge in ga poklical. Ko je oče začul, kdo ga zove, se je prestrašil, izpremenil je barvo lica in plašno pogledal mater. "Ali bi ti šla?" je rekel. "Kaj mi hoče?" "Le M idi, ker te zove! Kaj ti more! V hiši je že vse čisto in osnaženo, lahko jih vedeš v sobo!" je govorila mati pomirjevalno. Oče je šel, jaz sem capljal za njim. Bal se je sestanka z grofom, ker kot preprost človek nI znal občevati z gospodo; mogoče tudi ni imel mirne vesti. Vzel je klobuk z glave, kakor bi še stal pred grofom, nato se je zopet pokril. Gledal je svojo obleko in svoje velike, zdelane roke, pol ne žuljev in brazgotin in blatne zemlje in gnoja; brisal jih je v hlače in me vprašal, oll je črn po obruzu. Ko sem mu odgovoril, dii ne, se je pomiril in dejal: "Naj sem, kakršen sem, saj grof ve, da sem delaven človek!" Končno sva prišla domu. Gro-fova obitelj je medtem posedla za mizo pod lipo. Oče je ie pri lesi snel klobuk z glave in držeč ga v rokah, se je bližal lipi, obstal pred mizo in pozdravil z vdanim pozdravom. "Grof bi vas rad poznal in želi vedeti, kako se vam'godi?" je rekel oskrbnik. "Dobro. Dobro! Jaz sem zadovoljen!! Čisto dobro!" je hitel odgovarjati oče in se začel ime- "Da, da! Vsi; vsi, tudi oni, gospod grof, seveda! Toliko stvari imeti v glavi!! Kako zmore jo toliko skrbi?" je hitel s suženjskim glasom pritrjevati oče Gospodi je bilo vroče, grof in grofica sta se otirala z robci, go spod, ki je spremljal gospodično jI je neprestano mahal s pahljačo. "Mogoče bi gospoda grofi pili nekoliko mošta?" se je spomni oče. "Ni slab, prav dober je!" Grof je izpregovoril proti o-stalim, ki so pokazali zanimanje nato je oskrbnik velel očetu, na, prinese. Oče je prinesel veliko belo majoliko in toliko kozarcev, kolikor je bi^o ust, komaj načet hlebec rženegš kruha ter postavil na mizo, s katere je še pre, spihal razne smeti. - Grofje so se poslužili, se smehljali črnemu kruhu in kimali moštu, oče je stal poleg in se smejal; postal je že smelejši, govoril je mnogo, ker je mislil, da mora govoriti, izgovarjal se je zaradi črnega kruha in hvali' grofu otroke. Po oddihu so se dvignili in grof je hotel plačati račun, toda, ker je oče odkloni je stopila grofica k mojemu brat cu, ki je čepel pri plotu in mu stisnila zlat v roko. Nato sta grof in grofica podala očetu roki in potem so odšli. Oče je bi silno vesel tako dobrega konca mel si je roki in pripovedova materi, da je višja gospoda ved no boljša, kakor ona nižja, 8aI * f. ¿a ni ¿J* m prosil grofa za kak» ■ti, katerih mu oskZ»! tel dovoliti. Mene je ljutilo derilo dobil brat, a jaz mč, u* sem si bil sam, ker J/T vesti svoje beda sramov* odlično gospodo ter * J skedenj in od tam opazuj godek, k. se mi Je tako no vtisnil v spomin, da*, vidim natančno pred aeboi ta s klobuk.m v tresoči, sklonjenega v bojazni pt* fom, še bednejšega kot sk* govo bolestno, izpremenje, ce, s katerega je odseval utripajočega srca — nei ie pna i* me ob spominu pekoče grlu. (Dalje prihodnjič.) Edino tako je mogoče "Danes sem spet moral slušati ljubezenske izpov "Draga moja, pnsluško je pa vendar nekaj ned ga" I'* fffffffffff»,,,,,,,^ ZASTOPNIKI LK PROSVETE so vil druilveni tajniki in člani, ki Jih društva uroti» ■vrbo. Naši nastavljeni lokala! la ralni saatopniki sa določeni so: Louis Barborich. ta Mili Wis. in okolico. Anton Jsnkovkh. ia CW Ohio in okolico. Andraj Pirti is Ely, dršavo Minnesota. Frank Klun is Chii holms, sa Chisholm in okolico. Frank Ostan l« Tir« Hill vso srednje-vihodno Penao. Anton Zornik is Horminlt, vso sapadno Penniylvanijo. Joa Paternel is Library, sapadno Penno. John Zornik sa Detroit Is i Pole? rsah teh pa lahko vi ali naročnik sam poilje »vo nino direktno listu PROSVETA 2157 80. Lawndale Ave.. Ckk j j j j j ,,, f r fff rrrr-r-'——*—'' TISKARNA S. N I SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoči Mi Tlaka vabila sa vooellce In ahode. vlslinlce. k»^ koledarje« letake Itd. v slovenskem, hrvatskem, slov.ika češkem, angleškem Jesiku in drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO m TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI * ★ Vsa pojasnila daje vodatvo tUkarna^Cane šmarna, unljsko dol« pn Pilila po Informacija na naslov: SNPJ PRINTERY 2657-59 S. LAWNDALE AVENUE - CHICAGO. ILL TEL. ROCKWELL 4004 __ /daj, je vendar krivica* p« b^l-Ji mlredbi torej so mojj «tarši ki*" mi je odgovoril. | zakleti v vefno lirnwillei, a Med odmorom si Je včasih na-j zakaj* Saj so vendar tako do- Slika kašo rusko podmornice na atrail v blišlni ruskeya obrešja. naroČite si dnevnik prom ..___._«.,__mm lkl Pro*»*" Po sk»^ 11. radoa koov«*i|a aa lahko ^^^Z prišteje eden. dva.IrL Iliri ali pet članov is ana d^um ninL Ust Pvosveta stane sa vse eoako. ss člana Mjaaciaa» •no letno naročnino. Kar pallani la pUja)opriaW^ f tednik, aa Jim to priiia)« k «ara^ Toral ^ da |o list pradrogsa člana SRPJ. List Prosva». Irr« gotoro Ja v rsaki druHni nekdo. « W rad «tal ^ Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh il-novpr^ ^ SNPJ. ali če sa preseli proč od družine In bo «hU*« sa. ^ tednik, hoda moral tisti član is dotlčne druiinr * * ^ naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nainaniti upr.™ ^ In obenem doplačati dotlčno vsoto listu Prosvcu^ ^ stori, tedaj mora upravništvo «nižati datum ta to vsoto Cena Ustu Pioavota Ja: ■■ _ Za Zdruš. dršavo in Kanado *J0 JU Clcaro la Chkoo» P" 1 todaik ka.___4J0 1 *"»Blk 1 tednika fas.________OJO 1 0 tadnika In__________1.40 J 4 tadnika km._________U0 1 tednikov In____ 4 tadnika la I tednikov la Za Erropo Ja 010« I spolni ta spodnji kupon, prllollta potrto« Monar Ordo» v pismu la al naročita Prosvato.__ _ PROSVETA SNPJ. MIT So. Lawndale Ave. DL 1) Naslov Priloèano poilljam naročnino sa lisi Prosvale „ ti * Ustavite todaik ln «a prte** k * članov moj« dru Umi ♦ ti àrvàtr» * d * tL ên+" * tk - _ ČL Drla**