M DOLENJSKI LIST GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO Kmetijstvo naj daje družbi in sebi več kot doslej Ni treba posebej poudarjati, kako pomemben je delež kmetijstva v našem gospodarstvu. Na zadnjem plenumu Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije je bilo ponovno omenjeno, da je pospeševanje naše gospodarske rasti, kar največje povečanje proizvodnje in produktivnosti dela prvorazredna družbena in politična naloga. Tu so vključene tudi vse naloge, ki so zdaj pred nami na področju kmetijstva. Kateri so glavni problemi kmetijstva v okraju? Kaj moramo narediti, da bodo nerešena vprašanja nadaljnjega razvoja kmetijstva in gozdarstva postala naloga vseh družbenih činiteljev v komunah in okraju? Tem in drugim vprašanjem je bila namenjena sobotna 5. seja okrajnega odbora Socialistične zveze, katere sta se razen članov odbora, nekaterih upravnikov Kz, delavcev z nekaterih družbenih posestev in strokovnih zavodov ter kmetijskih strokovnjakov udeležila tudi podpredsednik GO SZDL Slovenije tov. Franc Kimovec-2iga in pomočnik sekretarja republiškega sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo inž. Janez Perovšek. Uvodno poročilo je prebral predsednik okr. odbora SZDL Viktor Zupančič, v razpravi pa so sodelovali Kudi Cimperšek, Ivan Rebernik, inž. Rado Dvoršak, Maks Babic, inž. Ludvik Vrhove, Jože Pelko, Niko Belopavlovič, Ivan Zivič, Lojze Pajnič, Franc štajdohar, inž. Janez Perovšek, inž. Slobodan Rajić, Stane Somrak in Viktor Zupančič. »Boj za hitrejši gospodarski in druibeni napredek terja nove napore za nadaljnji razvoj kmetijstva ter širjenje in krepitev socialističnih odnosov. — Nujno si je treba prizadevati, da bomo ie v tetu 1963 dosegli takšen obseg kmetijske proizvodnje, ki bo ne samo eden najvažnejših vzvodov za hitrejše gibanje našega gospodarstva, marveč hkrati tudi eden izmed pogojev za večjo stabilnost v prihodnjih letih.« Tako je zapisano v sklepih IV. plenuma CK ZKJ. Uresničitev te naloge je potemtakem resnično prvorazredna družbena in politična naloga, pri čemer bo Socialistična zveza delovnega ljudstva kot naša najbolj množična organizacija prispevala z mobilizacijo vseh sil svojih članov pomemben delež. Zato je bilo v uvodnem poročilu na sobotni seji povedano tudi tole: »S to razpravo hočemo problem kmetijstva odločno postaviti pred politične in oblastne činitelje ter strokovna društva, da jih na svojem področju konkretno analizirajo ter si postavijo konkretno dolgotrajnejšo politiko za socializacijo vasi in dvig kmetijske proizvodnje. Ne gre za nobeno novo linijo, ki naj bi povzročila neke vrste kampanjščino, temveč gre zgolj za to, da postavimo stvari na pravo mesto, da pogledamo, kaj je v redu in kaj ni, da odkrito povemo, zakaj ni v redu, in da začnemo stvari reševati konkretneje in hitreje.« POLOVICA PREBIVALSTVA V OKRAJU ŽIVI OD KMETIJSTVA Medtem ko smo imeli leta 1959 v okraju še 60,5 odst. kmečkih prebivalcev, • znaša zdaj njihovo število le še 49,8 odst. Hiter razvoj industrije v okraju prinaša s sabo spremenjeno socialno strukturo prebivalstva. Spreminja se blagovna potrošnja; na vasi marsikje manjka de- lovne sile, v kmetijstvo pa prihaja več denarja tudi iz drugih področij. Vse to spreminja tudi mišljenje našega kmeta, njegove navade, odnos do družbe hi pod. Glavna oz. najvažnejša ugotovitev pri teh spremembah pa je ta, da proizvaja naš kmet, ki se Je zaposlil v to- varni, zdaj na svojem posestvu samo toliko, kolikor potrebuje zase, nima pa tržnih viškov. Nizka blagovna proizvodnja je osnovna značilnost kmetijstva v okraju. To nam potrjujejo številke: kljub povečanju hektarskih donosov v zadnjih letih tržni viški ne rastejo, razen v govedoreji, kjer se je število glav povečalo od 68.000 na 71.000. Zelo občuten je padec v prašičereji, saj smo lani odkupili kar 9.500 prašičev manj kot leta 1959. Samo tu smo izgubili 239 milijonov dinarjev. Se večja Je izguba pri belih žitih: na 11.000 ha površin, s pšenico posejanih, smo v letu 1960/61 dosegli povprečen pridelek 20 do 22 stotov, odkupili pa smo od vsega pridelka le 20 vagonov belih Enoletni nasad topole v Vrbini pri Brežicah kaže, da gremo tudi s plantažno vzgojo hitro rastočega drevja naprej. Nasad urejuje KGP iz Brežic žit! To kaže, da je potrošnja boljših pridelkov tudi na vasi iz leta v leto večja in da življenjska raven ljudi na vasd hitro raste. To je prav in lepo, vendar premalo: gre namreč za preprost račun: SAMO PRI PŠENICI IZGUBIMO NA LETO DO 300 MILIJONOV NARODNEGA DOHODKA Na ll.OOOha sejemo pšenico, pri tem pa imamo 40 odst. takih površin, na katerih bi z vsemi agrotehničnimi ukrepi lahko pridelali vsako leto vsaj po 35 stotov žita na hektar namesto dosedanjih 20 stotov. Namesto skromnih 20 vagonov pšenice bi lahko odkupili vsaj 572 vagonov, kar pomeni 300 milijonov din več narodnega dohodka! Tu so skrite ogromne reztrve, tu je rešitev za hitro in učinkovito zmanjšanje pasivne zunanjetrgovinske bilance. Zdaj pšenico uvažamo za drage devize, v okraju pa nam ostaja na tisoče hektarov neizkoriščene zemlje v privatni lasti. Po domače povedano: zemlja premnogih kmetov daje njim in skupnosti le del svoje zmogljivosti! Mar smemo to dovoljevati še naprej? Nikakor ne! Samo ta dva podatka kažeta, da so velike spremembe v našem gospodarstvu povzročile v okraju zelo majhne premike na vasi, se pravi: malo je bilo doseženega za hitrejše podružblja-nje kmetijske proizvodnje in zemlje. Prav iz krajev, od koder je šlo največ ljudi v tovarne, je ponudba zemlje v zakup ali odkup zelo majhna. Razen redne zaposlitve ima kmet s člani svoje družine še lepe priložnosti, da zasluži z raznimi prevozi, v gozdnih upravah in drugod. Iz zemlje pa ne more ali noče dobiti toliko pridelkov, kolikor jih potrebujemo v naši družbi. Lep napredek družbenih posestev V rokah družbenega sektorja je v okraju zdaj približno 5 odst. vseh obdelovalnih površin; v treh letih so narasle od 1651 na 3478 ha. Vsi družbeni obrati so se v glavnem usmerili v živinorejo, kar odgovarja našim razmeram. Pri vseh glavnih pri- FORMA VIVA 1962 V nedeljo bo slovesno zaključena velika mednarodna prireditev v Kostanjevici na Krki: II. mednarodni simpozij kiparjev — Otvoritev razstave letoSnjih kiparskih del Gasilski avtomobil — kombinacija vozila IMV KOMBI, Je najnovejši izdelek novomeške Industrije motornih vozil. Več berite o kolektivu naših proizvajalcev lahkih dostavnih avtomobilov na 6. strani današnje številke V nedeljo, 2. septembra, bo ob 11. uri v kostanjevi-škem gradu veliko slavje, na katerega so poleg gostov vabljeni vsi prebivalci Kostanjevice in okolice ter ljubitelji umetnosti širom po Dolenjski. Zaključnih slovesnosti se bo udeležilo vseh 20 kiparjev, fcP'so ustvarjali umetnine na letošnjem simpoziju v Portorožu in Kostanjevici. Razen njih bodo prišli člani umetniškega sveta FORMA VIVA, v katerem so znani umetnostni kritiki, direktorji največjih galerij v Jugoslaviji ter drugi javni delavci; umetnostna kritika svetovnega slovesa — dr. Schmeller in Vmbro Appo-lonio,\znani umetniki, kulturni in javni delavci iz Ljubljane, Zagreba in Beograda ter Maribora, Celja, Koprščine, Subotice, Valje-va in drugod; zastopniki nekaterih diplomatskih predstavništev, zastopniki domačega in tujega tiska, radia in televizije; domačini iz bližnje in daljne oko- lice, ki so z velikim zanimanjem spremljali nastajanje letošnjih del. že iz tega vidimo, da bo nedeljska slovesnost v Kostanjevici presegla vse dosedanje prireditve na Dolenjskem ter da predstavlja dogodek prve vrste. Plemenita zamisel skupnega umetniškega ustvarjanja predstavnikov vseh ras in narodnosti doživlja veliko priznanje, čeprav so v začetku nekateri dvomili o koristnosti te akcije, je danes postalo vsakomur jasno, da je FORMA VIVA najpomembnejša kulturna prireditev na našem področju, ki presega meje Dolenjske, Slovenije in Jugoslavije. Pred letom in pol, ko smo pričeli uresničevati to idejo, ni še nihče vedel za FORMO V IVO, niti pri nas, niti v svetu. V tem kratkem času se je FORMA VIVA s svojim delom utrdila, postala popularna Sirom po Jugoslaviji in daleč izven njenih meja ter dobiva od vsepovsod polno pohval in priznanj. V znanih umetniških institucijah po vsem svetu, v galerijah, na razstavah in v tisku mnogih dežela se pojavlja ime »FORMA VIVA« kot nove pomembne umetniške ustanove. Z njo se širi po vsem svetu tudi sloves Dolenjske in Kostanjevice, ki postaja prav zavoljo tega simpozija vse bolj znana v Jugoslaviji in deželah vseh kontinentov. Prisrčni mednarodni družini kiparjev, ki je bivala med nami dva meseca in nam je ustvarila umetnine velike vrednosti ter nam jih prepustila v trajno last, bomo v nedeljo na zaključni slovesnosti izrekli priznanje in'zahvalo za njihovo nesebično in veliko delo. Dleta bodo utihnila do prihodnjega poletja, ko bodo prišli na simpozij novi udeleženci ter s svojimi deli dopolnili nastajajočo kiparsko galerijo na prostem in še nadalje utrjevali sloves te institucije. inž. Vilma pirkovic delkih dosegajo družbena posestva znaten napredek. Primerjava lanskega leta ■ letom 1956 pokaže tekele pridelke: pšenica 17,5 q na 35,6 q; koruza 18,3 q na 57,3 q; krompir 140 q na 180 q itd. Medtem ko so na teh posestvih leta 1956 porabili po 280 kg umetnih gnojil na hektar, so jih lani že 723 kg. Letošnji pridelek pšenice ocenjuje na posestvih na 35 q na ha kljub slabim vremenskih pogojem. Od skupnega števila goveda v okraju redijo družbena posestva in ekonomije 4200 glav ali dobrih 5 odst. Zdaj je v gradnji 2.100 novih stojišč za pitanje govedi, skupno pa bo letos in prihodnje leto do-grajenih v okraju 14.000 stojišč, kar bo predstavljalo 20 odst. goveda v okraju. Seveda pa se bore družbena posestva tudi z velikimi težavami: nimajo dovolj stanovanj za svoje delavce, noben obrat ni dograjen kot zaokrožena enota, pri njihovih investicijah je bilo prejšnja leta marsikaj narobe (pa ne po krivdi kolektivov, ki upravljajo posestva!) in podobno. Vsa posestva so pravzaprav sredi izgradnje. Pri tem, ko so usmerjena na živinorejo, pa bodo morala seveda veliko bolj kot doslej razširiti svoje zemljiške sklade. Brez zemlje ni živinoreje. Zdaj je v okraju odobrenih kreditov za nakup 1.400 ha zemlje. Ljudski odbori bodo morali krepko spremeniti svoje odnose do kmetijstva in zlasti do družbenih posestev. NEPOTREBEN ZASTOJ V POGODBENEM SODELOVANJU Razširitev kooperacije (pogodbenega sodelovanja) z zasebnimi proizvajalci je ena prvih nalog zadrug. V tem smo dosegli zadnja leta že lepe uspehe (leta 1959: na (Nadaljevanje na 3. strani) VREME od 30. 3. do 9. 9.1962 Prevladovalo bo lepo vreme. Prehodne padavine pričakujmo okrog 3. in okrog 8. septembra. Dr. V. M. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED IZVOZ JE VEČ KOT SAMO PATRIOTIČHA DOLŽNOSTI Gospodarska zbornica je 24. avgusta sklicala posvetovanje o izvozu. Razen predstavnikov domačih podjetij so se posveta udeležili predstavniki republiškega izvršnega sveta, Gospodarske banke in republiške gospodarske zbornice, izmed 14 vabljenih izvoznih organizacij pa so se vabilu odzvali samo predstavniki zagrebške Kemikalije in ljubljanskega Kemijaimpexa. Analiza uspehov našega gospodarstva v izvozu v prvih 7 mesecih letošnjega leta ne nudi bleščečih številk, kljub temu pa je razveseljivo dejstvo, da je naš izvoz letos znatno večji kot lani in da je zlasti močno porasel v juliju. Iz našega okraja bi morali letos izvoziti za približno 3 milijone 800 tisoč dolarjev USA. Do konca julija smo uresničili več kot 47 odst, če pa upoštevamo že sklenjene pogodbe, se nam obeta, da bomo do konca leta uresničili 102,3 odstotka plana. Surovine, ki jih bomo letos uvozili, predstavljajo dobrih 63 od-. stotkov izvoza. Pretežni del blaga (okoli 80 odst.) so na zunanjem tržišču prodali lesna in lesno predelovalna industrija, po približno 8 odst. kovinska in tekstilna industrija, preostanek pa predstavlja izvoz kremenčevih peskov in kvarcita. Kaže, da bomo z izvozom lesa in lesnih izdelkov presegli plan za 11 odstotkov; določene obveznosti bo najbolj presegel Novoles, sledijo pa mu Tovarna papirja »Djuro Sa-laj«, Tovarna pohištva — Brežice in Kopitarna — Sevnica. Dosedanji investicijski programi so preveč podcenjevali kvaliteto in vse preveč gradili na količinskem povečanju proizvodnje. Prizadevanja za izvoz so v kolektivu še vedno premajhna. Proizvodnja za domači trg in za izvoz sta enakovredna temelja, na katerih moramo graditi naše gospodarstvo in proizvodnjo v vsakem podjetju. Konkurenčnost ie na domačem trgu lahko doseči, čim pa bomo pričeli proizvajati za izvoz, bo to zahtevalo od nas, da do skrajnosti izkoristimo zmogljivosti, proizvodnjo racionaliziramo in postavimo na trdne ekonomske temelje. Vse to bo hkrati utrdilo tudi položaj podjetja na domačem tržišču. Prav zato pa je izvoz mnogo več kot zgolj patriotič-na dolžnost kolektivov. Razprava na posvetu je dokazala, da so rekonstrukcije z namenom povečati izvoz predolgotrajne in zato predrage (primer Tovarne pohištva v Brežicah), mnoga podjetja pa so pri iskanju investicijskih sredstev še vse preveč okorna in omagajo že takrat, ko se jim zapro vrata naših komunalk (Zora — Črnomelj, Lesno predelovalna industrija — Metlika). Gospodarska banka V Ljubljani ima že vse leto na razpolago sredstva za te namene, nobeno izmed naših podjetij pa jih še ni poizkušalo dobiti. Ta ugotovitev ni očitek, saj ne smemo prezreti naporov naših kolektivov, kljub temu pa moramo iz tega potegniti resne zaključke. V bodoče bo potrebno pri izvozu več koordinacije med proizvajalci in izvoznimi organizacijami. Zunanji trg moramo resno in analitično obdelovati s pomočjo natančnih kalkulacij, ki naj nam pomagajo odkrivati subjektivne slabosti v proizvodnji. Domače tržišče že dlje časa analizirajo vsa proizvodna podjetja neposredno in ne prepuščajo tega več trgovini, prav to pa moramo doseči tudi na zunanjem tržišču. Pri naktipu reprodukcijskega materiala se usmer-jajmo v klirinško področje (vzhodne dežele); če je le mogoče, pa skušaj mo uporabljati domače surovine. V lesni industriji se bomo morali potruditi, da bi izvažali več končnih izdelkov in manj polizdelkov. Izvozni t>roerami na* člani jugoslovanske parlamentarne delegacije s predsednikom Zvezne ljudske skupščine Petrom Stamboličem na čelu, so se vrnili v domovino z osemdnevnega obiska na Norveškem. Obisk jugoslovanske parlamentarne delegacije Norveški pomeni novo manifestacijo prijateljskih odnosov med obema državama. Če tudi je Norveška vključena v blok zahodnih sil in obstojajo družbeno-politične razlike, je pokazala v zadnjem času razumevanje za nekatera vprašanja politike neangažiranih držav. Jugoslavija in Norveška sta uspeli najti skupen jezik in brez pretiravanja lahko rečemo, da so se odnosi med obema državama razvijali zlasti v zadnjih letih v smeri vedno večjega poglabljanja in razumevanja. Razgovori, ki so Jih imeli člani parlamentarne delegacije z mnogimi uglednimi predstavniki političnega, gospodarskega in kulturnega življenja Norveške, so bili brez dvoma nov prispevek k boljšemu medsebojnemu spoznavanju in razumevanju. Tudi sedanji obisk je bil korak naprej na poti tradicionalno dobrih odnosov med obema deželama. NAPETOST V BERLINU POPUSTILA Zvišana temperatura, do katere je prišlo v Berlinu pretekli teden, je v zadnjih dneh padla. Val demonstracij in provnkaclj, . ki so dobivale vedno bolj očitno protisovjetsko ost, se je polegel. Zahod je predložil četvorno konferenco zunanjih ministrov o Berlinu. Na sceno je stopila Sovjetska zveza ter ukinila poveljstvo garnizij sovjetskih čet v Berlinu, pristojnost za reševanje vprašanj tega poveljstva (predvsem nadzorstvo nad transportom ameriških, britanskih in francoskih enot v zahodni Berlin in iz njega) pa je začasno prepustila poveljstvu sovjetskih čet v DR Nemčiji. DR Nemčija pa je imenovala generalma-jorja Popea za poveljnika vseh vzhod-nonemških čet v vzhodnem Berlinu. KRIZA V ALŽIRIJI Ko je Že kazalo, da so se razmere v Alžiriji vsaj delno stabilizirale, je prišlo nenadoma do nove napetosti in krize. Zaradi upora četrte vila jo (mesto Alžir in okolica) proti Političnemu biroju, so odgodili volitve v ustavodajno skupščino, ki bi morale biti 2. septembra. Medtem je prišlo tudi do medsebojnih obračunavanj; v četrti vilaji so med drugim aretirali Nova kriza v Alžiriji To pomeni, da je Sovjetska zveza odstopila od skupne uprave štirih sil v Berlinu, kar pa zahodne sile ne priznavajo. Če bo Sovjetska zveza naredila sedaj še korak naprej in bo izročila vse pravice glede vstopa v Berlin organom DR Nemčije, se bodo zahodne sile znašle v zelo kočljivem položaju. Prisiljene bodo prositi za dovoljenje za vstop v Berlin DR Nemčijo, ki jo ne priznavajo ali pa uporabiti silo. V sedanjem položaju se skrivajo nove nevarnosti za ponovne krize in zaplete, ki bodo zaostrile blokovsko napetost v centralni Evropi. Dokler bodo vprašanje Berlina reševali na blokovski ravni in če ne bodo našli kompromisne rešitve, bo razdeljeni Berlin še nadalje nevaren sod smodnika. precej političnih aktivistov Političnega biroja, kar položaj še bolj zapleta. Po mnenju političnih opazovalcev lahko le razgovori in kompromisne rešitve preprečijo nove incidente. V tem smislu tudi ocenjujejo izjave Krima Bel-kasema na tiskovni konferenci, kjer je sicer napadel Politični biro, hkrati' pa ni odkrito podprl četrto vilajo. Ne da hi se spuščali v podrobnosti, kdo je kriv za sedanji nestabilni položaj, moramo ugotoviti, da je enotnost in centralno vodstvo v sedanjem času poglavitni pogoj, da bo dobila Alžirija legamo vlado, ki bo začela z izgradnjo nove republike. Vsako odlaganje volitev pomeni slabšanje položaja, zavlačevanje, ki gre v škodo predvsem alžirskemu ljudstvu, katerega želja je ustvariti čimpreje enotno in neodvisno državo. ne bodo togi, od zgoraj določeni plani, rasto naj iz notranjih potreb podjetja in naj obsegajo maksimalne številke, saj je strah, kaj bo, če bi svojih obveznosti ne mogli uresničiti, popolnoma odveč. M. J. Cene na sejmišču 27. avgusta je bilo novomeško sejmišče kar dobro obiskano. Tudi kupčija je bila tokrat boljša kot v preteklih tednih. Kupcem je bilo na voljo 685 prašičev; od teh je bilo prodanih 577. Cena se je gibala od 4000 do 6500 dinarjev. Tokrat so prišli kupci tudi iz Bele krajine in Notranjske. MDB »Belokranjski heroji« je končala delo na cesti Z zadnjim zborom brigade, ki je Ml v soboto, 18. avgusta, se je končala druga dekada dela MDB na gorjanskl cesti. Petinsedemdeset brigadirjev, mladincev Iz Bele krajine in Dolenjske, je z enomesečnim delom prispevalo pri gradil vi poti, ki bo vezala Belo krajino z ostalo Slovenijo. Za delo in notranje življenje je bila brigada dvakrat posebno pohvaljena, pohvaljena in udarna. Udarniitvo so prejeli za 112-odstotao izpolnjevanje norm in »s odst. efektivnih delovnih ur. Za notranje življenje so v prvi dekadi zbrali 455 točk, v drugi pa «5 od 500 možnih; zato Je bila brigada dvakrat posebno pohvaljena. Število pohvaljenih brigadirjev in briga-dirk je bilo 30, udarnikov pa je bilo 19. Da je bilo življenje v brigadi res pestro, nam priča !o, da so imeli 10 predavanj, ogledali so si osem filmov, obiskali tovarni Beti in Novoteksov obrat n, Vinsko klet in Belokrajski muzej. Pripravili so si tri taborne ognje in sodelovali na proslavah v Gradcu in na Hrastu. Uspešno so tekmovali tudi v športnih panogah, in sicer med seboj, z Gradac a ni in Me-t ličani. Zaključnemu zboru so prisostvovali predstavniki družbenih in političnih organizacij, ki so Jim Se enkrat zaželeli novih delovnih zmag, zaslužene počitnice ter lepe spomine na bri-gadno življenje in Belo krajino. Ivo Likavec Najemnine za poslovne lokale v novomeški komuni Z odlokom o najemninah za poslovne lokale, ki je bil sprejet na zadnji seji ljudskega od- bora občine Novo mesto, je rešeno že dlje časa pereče vprašanje. Z njim je področje cb-čtae razvrščeno v tri predele, v vsakem izmed njih pa veljajo za najemnino posebne tarife. V prvi predel spada Novo mesto, kjer se lahko gibljejo najemnine za poslovne lokale v mejah od 150 do 500 din za kvadratni meter, drugi predel zajema Dol. Toplice, 2užemberk, Stražo, Vavto vas ta Šentjernej s tarifo od 100 do 400 din. tretji predel pa vse ostalo območje, kjer se giblje najemnina od 50 do 800 din za kvadratni meter. Najemnik ta stanodajalec se v mejah tega odloka prosto sporazumeta o višini najemnine, vendar ta ne sme biti v nobenem primeru za več kot 20 odst. nižja od najemnine, določene z odlokom. Najemniki lokalov v stavbah, ki bo v družbenem upravljanju, plačujejo komuni še prispevek v sklad za gradnjo stanovanjskih hiš, ki je enak polovici prispevka za stanovanjsko skupnost. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Predsednik Glavnega odbora SZDL Slovenije Albert Jakopič-Kajtimir je v razgovoru z dopisnikom »Borbe« iz Ljubljane izjavil, da postaja organizacija SZDL po V. kongresu SZDL Slovenije čedalje bolj aktivna, zlasti še, ker so osrednja vprašanja, ki jih rešuje, postala najbolj aktualna v komuni. Iz dneva v dan raste interes in pripravljenost občanov, da sami rešujejo svoja vprašanja, hkrati pa raste tudi ugled in moč Socialistične zveze. — Tovariš Jakopič je dejal, da smo določeno rotacijo — na nivoju občine in okraja — imeli že pred tem. Zdaj gre za dosledno izvajanje rotacije v tem smislu, da v vodstva Socialistične zveze krajevne, občinske organizacije pridejo novi, predvsem mlajši ljudje, ki so doslej s svojim delom že mnogo dokazali. Novi ljudje bodo vnesli vrsto novih prijemov, pogledov, energije in svežine v delo organizacij. Toda ne gre za spremembe zaradi sprememb. Pri rotaciji gre za naravni proces dviganja najsposobnejših članov Socialistične zveze na odgovorna mesta. Tudi na vodilna mesta v gospodarskih organizacijah vedno bolj prihajajo ljudje, ki dobro poznajo problematiko svojega podjetja, proizvodnje, tržišča, hkrati pa nenehno skrbijo za uveljavljanje delavskega samoupravljanja. — O pojavih lokalizma je tovariš predsednik dejal, da je to eden izmed elementov, ki nam ustvarja i materialno i politično škodo. Idejne in ekonomske korenine izvirajo iz birokratskih pojmovanj, kjer gre predvsem, da se nekdo uveljavi, izkaže, in iz nesposobnosti, da bi posamezne ukrepe znali oceniti vsestransko, z vsemi ekonomskimi posledicami in koristmi, ki jih lahko prinese jutrišnji dan. »Na splošno je karakteristično,« je dejal tovariš Kajlimir, »da je vsaka komuna videla svojo perspektivo Ie v velikih dohodkih in še danes ne' vidijo tisočih možnosti, kjer bi lahko na drobnih zadevah (od uslug do turizma) ustvarjali prav toliko ali celo še večje dohodke.« — Na koncu je predsednik Glavnega odbora SZDL Slovenije poudaril, da bo razprava o načrtu nove ustave odprla še celo vrsto novih vprašanj. Ob razpravah o ustavi bo izdelava občinskih statutov dobila jasnejšo in konkretnejšo obliko. Posebej stojijo velike politične naloge pred organizacijami v zvezi z dvigom produktivnosti in proizvodnje ter širjenjem in modernizacijo kmetijske proizvodnje velikih družbenih kmetijskih obratov. P| Tito je-v četrtek prispel na obisk v Slovenijo. Doslej je obiskal že več krajev na Gorenjskem in Štajerskem. Tako je presenetil z RAZPRAVA 0 USTAVI BO ODPIRALA NOVA VPRAŠANJA obiskom Velenjčane, Bohinjčane, Zeleznikarje, ogledal si je Vinski sejem v Ljubljani in v spremstvu vodilnih tovarišev iz Slovenije obiskajp še nekatere druge kraje. gj V soboto so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli VIII. mednarodni sejem vin, žganih pijač in sadnih sokov, na katerem sodeluje 244 podjetij iz 18 držav. Sejem si jc ogledal tudi tovariš Tito. Novinarjem je izjavil, da ga veseli, ker je na sejmu zastopano tolikšno število držav z vinskimi vzorci. »Veseli me tudi,« je nadaljeval, »ker se Jugoslavija uvršča med države, ki pridelujejo kvalitetna vina. Naši vinogradniki imajo dobre pogoje za proizvodnjo tipiziranih vin, morali pa bi imeti za to malo več smisla. Preveč je istovrstnih vin različnih kvalitet. Zato bi se morali proizvajalci vin združevati s ciljem, da razvijejo moderno kletarstvo in proizvodnjo enorodnih vrst vina, kajti s sedanjim zaostalim načinom proizvodnje, ki je še vedno v naših vaseh, ne bodo mogli prosperirati.« B V nedeljo se je potniško letalo JAT DO-3 spustilo na južnem pobočju planine Prenj nekaj minut potem, ko je vzletelo z mostarskega letališča. Vzroke prisilnega pristanka, ki kljub vnetju letala na srečo ni terjal smrtnih žrtev, raziskuje posebna komisija. H Zadnje čase so vesti iz tujine, da se po uporabi pomirjevalnih sredstev rode pohabljeni otroci, zelo prestrašile naše matere. Nevarne so samo tablete talidomida, zaradi katerih se je samo v Veliki Britaniji rodilo 1400 pohabljenih otrok. Pri nas nosečnice niso mogle uporabiti tega sredstva, ker ga sploh nismo uvozili. Uvoz tega preparata je pri nas prepovedan. g| V šestih mesecih letošnjega leta je bilo v Jugoslaviji 426 smrtnih žrtev prometa ali 44' manj kakor v istem obdobju lani. Da bi kontrolo na cestah razširili in zaostrili, predlaga Zveza društev šoferjev in. avtomehanikov: starejšim in bolj izkušenim šoferjem dati pravico, da kontrolirajo vedenje vseh udeležencev v prometu in da o prekrškah obveščajo prometno milico. H V začetku pouka bodo po zagotovilih predstavnikov republiškega Sveta za šolstvo na voljo skoraj vsi učbeniki za osnovne šole, gimnazijo in strokovne šole. Nekoliko kasneje bodo v prodaji Slovenska jezikovna vadnica, Nemška vad-nica, Spoznavanje narave za VI. razred ter Anorganska kemija za gimnazijo. Vzroki za zaostanke so v tiskarnah. (J Zdravnik novosadske bolnišnice dr. Ozren Džigurski je zdravil s preparatom X-3, ki ga je sam tudi izdelal in ki so ga popularno imenovali »zdravilo za pomlajevanje«. Te dni so ustavili zdravljenje s preparatom z utemeljitvijo, da zdravilo še ni preizkušeno. Neki zdravstveni funkcionar pa je ocenil poskuse dr. Džigurskega kot mazaštvo. Obsodil je novosadsko bolnišnico, ker je zaupala stomatologu, da zdravi bolezni, ki niso v zvezi z njegovim poklicem. ■ Predsednik de Gaulle se je vrnil v Pariz, kjer Je imel več x sestankov z ministri najvažnejših rosorjev. Poglavitno vprašanje, o katerem so razpravljali, so bili varnostni ukrepi proti desničarskim elementom, ki so v sredo pretekli teden izvršili neuspeli atentat na francoskega predsednika. Aaifenta-torjev še niso našli. ■ Na krimski obali se r.izgovarjata vršilec dolžnosti generalnega sekretarja OZN U Tant ln sovjetski premier Hru-ščov. Pred odhodom iz Moskve je U Tant izjavil, da se bo s sovjetskim premierom razgo-varjal o najvažnejših mednarodnih problemih. Po vrnitvi v Moskvo bo imel U Tant tiskovno kofnrenco. ■ V torek ob 12. uri Je bil hud potres v Jonskem morju, približno 750 km južno od Beograda. Potres so čutili tudi v Jugoslaviji prebivalci Ohrida in nekaterih drugih krajev v Makedoniji. Precej močneje pa so čutili potres v Italiji, v Nepa-lju, Bariju in še nekaterih drugih mestih. ■ Predsednik kubanske vlade Fidel Castro Je sporočil po radiu, da so 25. t. m. ponoči neznane oborožene ladje bombardirale Ilavano. Castro je dodal, da Je po mnenju kubanske vlade za ta napad odgovorna ameriška vlada. Predstavnik ameriškega državnega depart* maja pa je izjavil, da Je bombardiranje Havane organizirala skupina kubanskih beguncev. ■ V Kairu so sporočili, da je doslej 16 azijskih in afriških držav prijavilo sodelovanje na drugi bandunški konferenci, ki naj M bila lotos. Čeprav še nI bilo uradno objavljeno domnevajo, da bo konferenca v Kairu. Kmetijstvo naj daje družbi in S sebi več kot doslej (Nadaljevanje s 1. strani) 2800 ha, letos: na 13.200 ha), vendar se kooperacija ekonomsko ni izpopolnjevala. Ker je ostala na istih stališčih kot v začetku, je kmete in zadruge začela odbijati od sodelovanja. V pogodbenem sodelovanju so številni kmet- je dosegli rekordne pridelke žita, krompirja in drugih kultur. Dokazali so, da lahko daje zemlja veliko več kot smo tega navajeni doslej! V. pogodbeno sodelovanje pa bo treba vnesti nove prvine, da bosta imela od tega več koristi tako kmet kot zadruga. KAJ PA PODROČNI ZADRUŽNI SVET!? Zadnja reorganizacija zadrug v okraju je dala dobre uspehe povsod tam, kjer se je nova, združena zadruga razvila v močno kmetijsko gospodarsko enoto. V novem, zaokroženem področju postaja čvrst uresničevalec socialistične politike na vasi. Zdaj majo že vse zadruge v okraju močne ekonomije z lastno proizvodnjo. Zal področni zadružni sveti, ki naj bi vodili gospodarjenje na svojem območju, niso naredili dovolj. Področni zadružni sveti v Podbočju, Mokronogu, na Dvoru in še drugje se niso niti enkrat sestali! Seveda se zadružništvo v takih primerih ne more krepiti. V teh krajih imajo zdaj samo majhne trgovine, mor- da še odkupno postajo za kmetijske pridelke, pri tem pa na tisoče hektarov plodne, a ne dovolj izkoriščene zemlje! Prav tam pa kmetje kupujejo stroje in delajo z njimi usluge sosedom (seveda ne brezplačno). Družbena posestva so imela za kooperacijo doslej zelo slab posluh. Zaprle so se vase in se za sodelovanje s kmeti ne zanimajo, čeprav bi lahko — tako kot zadruge — veliko pripomogla, da bi se privatni kmet začel spreminjati v proizvajalca polizdelkov. Ponekod posestva slabo gospodarijo (letošnja košnja!), to pa seveda odbija vsakega dobrega gospodarja-kmeta od sodelovanja s posestvom ali ekonomijo. ljanja se ne zanimajo, uspeh podjetja jim je deveta briga — saj hodijo premnogi izmed njih v podjetja samo počivat, polovico življenja pa preživijo v ubadanju na svojih krpah zemlje. Največ teh »pol-kmetov« je v okolici industrijskih središč. Prav tu pa mora nastati moderna kmetijska proizvodnja na velikih, zaokroženih zemljiščih. Občine bodo morale z davčno politiko doseči, da bo ponudba zemlje v okolici mest rasla hitreje kot doslej, bodisi da gre za odkup, zakup ali za dolgoročno pogodbeno proizvodnjo. Se nečesa ne smemo prezreti: v okraju raste število davčnih zavezancev. To nam potrjuje, da se posestva še ^naprej drobijo. V primerjavi z letom 1959 se je do lani število davčnih zavezancev Na preoranih steljniklh v Dragatušu so zgrajeni hlevi za 360 glav goveje živine; zdaj gradijo tu še senike. V odprtih hlevih se živina prav dobro počuti in se tudi lepo redi. (Koto: Jože Škof) dvignilo za 1500! Vedno več je dedičev, ki so zaposleni, razen tega pa postajajo lastniki manjših površin zemlje. Tudi davek naj pomaga takemu »kmetu« razmisliti, da se bo lažje odločil, ali bo živel doma in postal res kmet, ali pa bo postal proizvajalec v industriji, na družbenih posestvih ali drugje. V GOZDARSTVU BI LAHKO IMELI NA LETO 3 IN POL MILIJARDE VEČ DOHODKOV NAPAČNA DAVČNA POLITIKA ZARADI NEVSKLAJENIH NAČEL ObLO Občinski ljudski odbori v našem okraju zares še niso Posvetili kmetijstvu tiste skrbi, ki jo že v.*?' leta nudijo podjetjem, tovarnam, delavnicam, komunalnemu gospodarstvu in drugim službam. K temu je prispevala svoj delež tudi mlačnost političnih organizacij (ZK, SZDL in drugih) in društev, ki' puščajo kmetijstvo ob strani. Da se kmetje slabo vključujejo v celoto naše kmetijske proizvodnje, je kriva tudi davčna politika. ^a seji so ugotovili, da je D'l hribovski kmet preveč obdavčen, mnogo prenizki Pa so davki v nižinah in še Posebej v bližini mest in delavskih središč. V Sloveniji 'mamo nainižje davke (o tem bomo pisali še posebej!); medtem ko se je lani narodni dohodek v okraju povečal v primerjavi z letom 1959 za 60Vo, gotovinski odkup kmetijskih pridelkov (le-ti pa so bili dražji za 30 odst.!) pa za dobrih 31 odst., se je zvišala davčna obremenitev kmetov v okraju komaj za 4,7 odst,.! Za tako slabo politiko, ki ne loči donosne zemlje od hribovskih parcel, so krivi ljudski odbori občin, ki prepuščajo taka vprašanja vse preveč samo uslužbencem ObLO. Občinska doklada še ni regulator davčne politike v komuni. Sosednje občine imajo drugačne davčne obremenitve in se jim bomo morali približati. »P0LKMETJE« IMAJO V SVOJIH ROKAH KAR 22 ODST. VSEH OBDELOVALNIH ZEMLJIŠČ! Da je davčna politika v okraju zares »udarila mimo«, kot pravimo, pokaže tudi tale podatek: od 35.851 davčnih obvezan-cev v okraju je kar 15.450 takih, ki so hkrati kmetje in delavci oz. uslužbenci! Ti razpolagajo s 44.000 ha zemlje oz. z 22 odst. vseh obdelovalnih zemljišč v okraju. Dobro vemo, kakšna je produktivnost teh ljudi v tovarnah. Za krepitev samouprav- Kar 46 odst. vseh površin v okraju pokrivajo gozdovi; dve tretjini je privatnih, v njih pa je komaj 30 odst. »gospodarskih gozdov«, medtem ko so druge površine izsekane, neurejene in pod. To so posledice dolgotrajnega slađega gospodarjenja in ne-načrtnosti. V družbenem sektorju, ki ima 35.000 ha, pa je kar 80 odst. dobrih gozdov; upravljata jih KGPK Novo mesto in KGP Brežice. V privatnih gozdovih znaša letni prirastek lesa največ do 2 m1 na leto, v gozdovih splošnega ljudskega premoženja pa 3 do 5 kubikov lesa. To je razlika med načrtnim in nenačrtnim gospodarjenjem v gozdovih. To pa hkrati pomeni, da izgubimo vsako leto v okraju 3 in pol milijarde dinarjev. Zato gre zdaj v gozdarstvu za ločitev med kmetijstvom in gozdarstvom v korist obeh panog. Z zasebnimi gozdovi upravljajo zadruge: nekatere prav zgledno in napredno, druge spet slabo in malomarno. Gospodarjenje z gozdovi terja po novem zakonu — zveznem in republiškem — veliko več reda in načrtnosti. Treba bo obnavljati, sekati tam, kjer je les zrel (ne pa vsako leto kar vsevprek!), les iz gozdov pa mora iti tja, kjer ga skupnost najbolj potrebuje! Nihče nima pravice prekupčevati z lesom; gre za podružbljanje gozdne proizvodnje, za nov na- čin izkoriščanja gozdov. Tudi tu bomo poiskali oblike za dolgoletno pogodbeno proizvodnjo in pod. Za to bodo skrbela tako KGP kot KZ, pri čemer nas bo vodilo načelo, da je treba ustvariti kar največje, zaokrožene gozdne površine in v njih sodobno gospodariti. Pri tem pa moramo nuditi kmetu možnost, da bo z delom v gozdu kar največ zaslužil; postati mora soproizvajalec, nikakor pa ne trgovec z lesom! (Tudi o gospodarjenju v gozdovih bomo poročali še posebej, saj zanima to vprašanje širok krog naših bralcev.) LJUDSKI ODBORI NAJ SPREMENIJO 0BN0S DO KMETIJSTVA V razpravi so odborniki in gostje opozorili na uspehe v kmetijstvu, pa seveda tudi na napake in naloge, ki so zdaj pred nami. Čutiti je bilo, da ObLO zares še nimajo pravega razume-vnja za potrebe posestev in zadrug. Tako še vedno niso urejeni prenosi zemlje SLP v roke družbenih posestev in KZ. Kataster in zemljiška knjiga bi morala poslovati hitreje, ko gre za prenose lastništva. Davčna politika bi morala n. pr. upoštevati tudi to, da nudi n. pr. kmet iz Adle-šičev svoje posestvo brezplačno, kmet iz Krasinca oz. črnomaljski furman pa zahteva za hektar orne zemlje že kar 500.000 dinarjev! Cene je treba za- res ustaliti, sicer nihanj in nesigurnosti še ne bo konec. Urbanisti bi morali imeti več posluha za nujne potrebe družbenih posestev. Do polproletarcev naj imajo ObLO manj škodljive sentimentalnosti. Gre za to, da na vsak način dosežemo večjo tržno proizvodnjo. Napeti moramo vse sile in nuditi vso pomoč, da pridejo družbena posestva in zadruge do večjih zemljiških skladov. Glede novih oblik gospodarjenja z gozdovi je treba kmetom podrobno obrazložiti prednosti sodobne vzgoje gozdov. Nujno potrebno pa je tudi, da se v vsaki naši občini izoblikuje dolgoročni program za razvoj kmetijstva. Tak plan je treba s sodelovanjem ObLO in vseh prizadetih sestaviti, potem pa ga bodo politične organizacije pomagale sprejeti med svojim članstvom. Na seji so na koncu sklenili, da bodo stališča izvršnega odbora in okrajnega odbora SZDL o kmetijstvu posredovali vsem ObLO in vsem organizacijam SZDL, ki morajo sprejete sklepe uresničiti v Življenje. Hočemo varen promet TEŽAVE NAŠIH P0LKMET0V MAR0DERJEV 5^ — Janez, kaj nimaš ta teden bolniške? — Seveda jo imam, Boštjan! Pa jc hudič — nikjer ni počitka! Dopoldne se v tovarni že še nekako prerinem skozi tiste ure, popoldne garam na njivi, zdaj se pa na bolniški dodatno zdravim še s svitanjem ... Prometna varnost se je v zadnjem letu precej izboljšala. Seveda pa še ni bilo doseženo vse, kar bi bilo treba, da bi bilo stanje zadovoljivo. Se vedno zakrivijo vozniki precej nesreč iz vzrokov, ki se vseskozi ponavljajo. Na prvo mesto moramo postaviti prehitro vožnjo, na drugem mestu je nepazljivost in raztresenost šoferjev ter na tretjem, žal, še vedno — vinjenost. To so seveda samo poglavitni vzroki. Največ pre» krškov, je razen zaradi prevelike hitrosti, ker voznik ni-, ma vozniškega dovoljenja oziroma izpita in izsiljevanja prednosti. Z ureditvijo križišč in z označbo prehodov za pešce se je promet v Novem mestu precej sprostil. Prehodi pa so slabo vidljivi, ker je bila barva slaba, sredstev zav boljšo pa ni bilo. Zato se prehodov poslužuje le majhen odstotek ljudi. Težave dela tudi mali promet, vprege in kolesarji, ki pogosto, predvsem kadar je promet največji, povzročajo precejšen zastoj. Taka ovira je v Novem mestu največkrat most v Kandiji. Da bi se srečala dva večja avtomobila, ne da bi pri tem ogro; žala pešce na pločniku, je most preozek. Ce bi uvedli hojo po levi strani, problema še ne bi rešili. In ga ne bomo rešili vse dotlej, dokler ne bo postavljen nov most. Se naprej bo treba izboljševati prometno vzgojo. Uporabnike prometnih objektov je treba bolj kot doslej vzgajati. Vzgajati pa je treba ne samo voznike motornih vozil, temveč tudi pešce in kolesarje. Komisije za varnost prometa, ki so bile že pred časom ustanovljene v nekaterih podjetjih, storijo pre- malo. S predavanji in brošurami bi morale vzgajati kolesarje o osnovah pravil za vožnjo po cestah. To bi bilo nujno. Komisije v podjetjih bi lahko naredile največ. Ce bi se lotile sistematičnega dela (predavanja, predvajanja filmov), bi uspeh ne izostal. Nenehno bi morale svoje člane opozarjati in vzgajati. Največ je bilo narejenega na šolah. Na predlog okrajne komisije za varnost pro- meta se bo začel v osnov« nih šolah obvezen pouk o prometni varnosti. Izdelan je bil že podroben učni načrt, ki ga je sprejel tudi okrajni svet za šolstvo in ga predložil pedagoškim zavodom. Večjo prometno varnost skušajo doseči tudi s tem, da so zaostrili prometne ispite. Obvezno je treba obiskovati tečaje; na ta način hočejo doseči, da bodo na cestah res samo tisti vozniki, ki bodo varno vozili. Brez cestne mehanizacije ne bo šlo Rekonstrukcija gorjan-ske ceste na odseku od Metlike do Trnovca in od Koroške vasi do Zajca se bliža koncu. Cestno podjetje je že končalo vsa zemeljska dela, cestišče pa je pripravljeno za asfaltiranje. Celo več, cesta bi lahko bila že v avgustu asfaltirana in odprta za promet, če bi Cestno podjetje razpolagalo z mehanizacijo za asfaltiranje. Ker mora finišer, ki ga bo posodilo podjetje Slovenija ceste, prej opraviti asfaltiranje v Vidmu-Kr-škem in v Sevnici, bodo asfaltno plast na rekonstruiranem delu gorjanske ceste v najboljšem primeru (če bo vreme ugodno!) položili do konca septembra. O načrtih Cestnega 2e imate DOLENJSKI ZBORNIK, najnovejšo izdajo Dolenjske založbe? Cena 1500 din. Dobite ga v vseh knjigarnah. podjetja smo že pisali, vse pa kaže, da bomo morali o nabavi mehanizacije in gradnji asfaltne baze na našem področju zelo resno razmišljati in s tem pohiteti. Morda bodo še letos nadaljevali z naslednjo etapo rekonstrukcije gorjanske ceste od Trnovca do Badovinca in jo opravili prihodnje leto, če jim bo uspelo s premostitvenimi krediti in angažiranjem lokalnih sredstev »brati dovolj denarja. »ELEKTROSIGNAL« LJUBLJANA, Parmova 33 oskrbi električne instalacije šibkega in močnega toka, montira moderne kalorične naprave za industrijo in v Javnih stavbah: bolnišnicah, hotelih, stanovanjskih poslopjih in drugje. Priporočamo naše kvalitetne usluge! Tovariš Jože Martineič z Seno Ani ob letošnjem slovesa v šmarjeških Toplicah »ODHAJAM POMLAJEN IN PREROJEN ...« Tovariš urednik, dovolite, da prek našega lista povem nekaj vtisov dragim bralcem Dolenjskega lista, ko odhajam z ženo, hčerko in sinom ter njunima družinama po tako prijetnem oddihu nazaj v Francijo. Nič mi ni hudo, ko se spet vračam; vtisi, ki smo si jih letos nabrali v naši prelepi domovini, mi bodo pomagali, da bom v tujini lažje prenašal pozno jesen življenja. To velja toliko bolj zato, ker sem ob devetem obisku rodnih krajev ugotovil, da me moje misli in pričakovanja o vašem napredku, o socializmu v naši domovini niso varala, že leta 1954, ob prvem obisku, sem videl, da gradijo socialistično ureditev naše dežele ljudje, ki so bili borci za svobodo. Vanje sem trdno verjel v letih njihove borbe, kot tudi v času obnove domovine. Dragi bralec Dolenjskega lista! Ko sem te pred 9 leti prvič videl na rodni grudi, si me vprašal, koliko stane bicikel v Franciji; pred 4 leti si me spraševal, koliko stane moped; letos, ob mojem devetem obisku, pa sem moral v Novem mestu prav pošteno gledati, kako Se bom na Glavnem trgu varno prerinil z ene strani na drugo spričo tako živahnega avtomobilskega prometa, da sploh ne omenjam Ljubljane! Nisem pa gledal samo standarda v motornih vozilih. Bil sem v kuhinjah naših družin v novih blokih; videl sem njihovo opremo in splošno gospodinjsko udobje. Povedati moram, da imate v marsičem boljšo ureditev kakor v marsikateri razviti kapitalistični državi. Tega, dragi rojak, mogoče sam ne opaziš, kakor ne vidi vrtnar, kako lepo mu cveto rože na njegovem vrtu; vidi jih res vsak dan, občuduje pa jih tisti, ki hodi mimo. Spoznal sem, kako narašča vaš standard. To so mi povedali tudi drugi gostje v Šmarjeških Toplicah, Francozi in Nemci, ki so opazili, da jih sem ne privlačuje samo izredna lepota narave, temveč tudi veseli obrazi domačinov, čistoča, lepo oblečeni ljudje. Vse to prinaša veselo vzdušje človeku, ki pride v naše kraje. Tovariš urednik, moji potomci so sami izrazili, da je pri vas pravi paradiž! Tako sta rekla moj sin in hčerka, ko sta si ogledala lepote Dolenjske, tako so izjavljali tujci, s katerimi sem govoril. Bodite prepričani, da bomo vsi dobri propagandisti za lepote naših krajev, najboljšo in najcenejšo propagando pa vam delajo tudi vsi tisti tujci, ki nalete v naših krajih na lep sprejem in so prevzeti od lepot naše domovine. O Dolenjski, o naših prijaznih in gostojubnih ljudeh odnašamo tudi letos s sabo najlepše vtise. Odhajam pomlajen in prerojen in spet bomo šteli mesece do prihodnjega poletja in novega srečanja z rodno grudo! Lepo pozdravljam vse bralce našega Dolenjskega lista! Vaš JOŽE MARTINČIČ z družino iz Francije ZAKAJ SO TRSNICE UKINJENE? Tovariš urednik, v »Kmečkem glasu« od 23. avgusta sem bral odgovor na vprašanje Jožeta Si-koška s Pokleka 18 pri Brestanici, kjer bi lahko dobil primerno sorto oz. cepljen-ke za obnovo vinograda. V odgovoru je navedeno, da se lahko cepljenke »šent- lovrenke« kupijo pri Kmetijski šoli na Grmu v Novem mestu. Kot star vinogradnik sem se v šoli na Grmu pozanimal, če take cepljenke res imajo, pa so mi povedali, da je trsnica sploh ukinjena in da nimajo nobenih cepljenk za prodajo. Mar ni škoda, da ni moč dobiti dobrih cepljenk? Ali ni škoda, da nimamo za trg dovolj dobrega cvička, ki bi ga z lahkoto prodali v tujino? Menim, da ni prav, če piše Kmečki glas o cepljen-kah, ki jih pa na Grmu ni mogoče dobiti. Ali je prav, da so ukinjene sploh vse trsnice na Dolenjskem? JOŽE STRITAR, Novo mesto, Kristanova 17 NE TAKO, NOVOMEŠCANI! Tovariš urednik, prejšnji teden ste pisali o hoji čezkandijski most. Bo kar držalo, da je »navada železna srajca«. Doživela sem tole: skupina fantov in deklet je na začetku mosta pravilno zavila na levi hodnik, kakor priporoča to tabla pred mostom. Tam pa jih je srečala starejša, žal moram zapisati tudi, zelo sitna in domišljava Novomeščanka ter jih na-hrulila: »Kod pa hodite, po desni se gre!!« Mladina jo je začudeno pogledala, nekdo pa ji je omenil, da je varneje hoditi po levi strani čez most. ženska je še naprej godrnjala. S tako trmo seveda ne bomo dosegli varnega prometa. ZOFKA KALČIČ, Novo mesto {»Sprejmite šopek z domačih poljan...« Občinski odbor Socialistične zveze v Vidmu-Krškem je s podruinico Izseljenske matice priredil rojakom prisrčen sprejem — Ogledali so si tovarno celuloze in papirja, posestvo na Žadovinku, Podbočje in Kostanjevico Občinski odbor SZDL v Vidmu-Krškem je skupaj s podružnico Izseljenske matice tudi letos pripravil za vse izseljence družabno prireditev. Na to variš ko srečanje, ki je bilo 22. avgusta, smo povabili vse rojake iz območja občine, ki so se trenutno zadrževali pri svojcih. Za prireditev je bilo veliko zanimanje, saj se je prijavilo nad 40 izseljencev. V celodnevnem programu smo jim hoteli pokazati go- spodarski in kulturni napredek naše komune. Najprej je bil na vrsti ogled tovarne celuloze in papirja »Djuro Sa-laj«. Razsežnost tovarne in proizvodni postopek sta napravila na rojake velik vtis. Tudi dež, ki je vztrajno rosil, jih ni oviral, da si ne bi podjetja podrobno ogledali. Po ogledu je uprava podjetja vse pogostila s kavo, vmes pa smo se pogovorili o nadaljnjem razvoju naše industrije. Naši izseljenci so predvsem kmečkega porekla. Zato smo vedeli, da jih bo zanimalo, kako se pri nas razvija kmetijstvo. S posebnim avtobusom smo se peljali na Zadovinek, kjer ima krška KZ kmetijski obrat. Ob srečanju s prostranimi polji in polnim hlevom lepe živine so marsikateremu izseljencu šinili spomini v mlade dni, ko se je moral kot otrok ali mladenič pehati po polju, da je bilo pri hiši vsaj malo kruha. Z enakim navdušenjem so rojaki občudovali prekrasne nasade breskev in hrušk na posestvu »Matija Gubec«. Bogato obložena drevesca so bila idealna tarča za fotoaparate. Posebno prisrčno je bilo srečanje z našim kiparjem prof. Vladimlrjem Stovič-kom. Skupaj s hčerko prof. Stovičkovo sta razkazala atelje ter bogato zbirko plaket in kipov. Pot nas je potem vodila proti Podbočju. Tu smo se ustavili v šoli, kjer letuje okrog 80 pionirjev s področja Senovega. Pionirji so pripravili za goste prisrčen sprejem. Zavezali so si pionirske rute in se pokrili s titovkami. Zapeli so nekaj najlepših slovenskih pesmi in izvedli nekoliko recitacij. Dve najmlajši pionirki sta na koncu rojakom podelili šopke rožic, nabranih na domačih travnikih. Vsakega posebej sta nagovorili z besedami: »Sprejmite ta skromen šopek z najin poljan!« Marsikomu je v tem trenutku privrela solza na lice ob spominu na mladost, ki ni bila tako vesela, kot jo preživljajo otroci na letovanju v Podbočju. Na koncu seveda ni manjkalo fotografiranja z vseh strani. Rojaki so se hoteli pionirjem kakorkoli oddolžiti za prisrčen sprejem. Ker tega niso mogli storiti drugače, so jim poklonili nekaj denarja, da bodo kupili žogo ali kaj podobnega. Osemdeset parov mladih rok je mahalo v pozdrav, ko je avtobus odpeljal v Kostanjevico. V restavraciji »Pod Gorjanci« je bilo pripravljeno kosilo. Tu Je bila najprej kratka slovesnost. Predsednik občinskega odbora SZDL Videm-Krško, Lojze Stih je pozdravil rojake in jim želel prijetno bivanje v domovini. V kratkem nagovoru je izrazil zadovoljstvo, da se je toliko povabljenih odzvalo vabilu. Želel je, da bi jim družabna prireditev ostala v lepem spominu. V imenu Slovenske izseljenske matice je rojake pozdravil tov. Miklavc. Izročil jim je tudi pozdrave tov. Ivana Regenta, predsednika Izseljenske matice. V imenu izseljencev je spregovoril tov. Franc Abram. Najprej se je lepo zahvalil za sprejem. Dejal je, da niso pričakovali tolišne pozornosti. Ko je govoril o napredku naše domovine, se ni mogel dovolj načuditi, kaj vse smo po vojni napravili. Dejal je, da vsako leto težko čaka na dopust, da lahko spet obišče domače kraje. Zlasti je zadovoljen, ko vidi, da živi danes naša mladina tako veselo življenje. Tovariš Abram ima več otrok. Vsako leto pripelje s seboj enega in mu raz-kaže domovino. Rekel je, da je ponosen, ker je sin take domovine, kot je Jugoslavija. Rojake so pozdravili tudi kostanjeviški pionirji, jim podarili šopke in vsakemu po eno lepo slovensko knjigo s posvetilom. Po kosilu so si gostje ogledali kostanjeviško šolo in Gorjupovo galerijo. Niso se mogli načuditi bogati in lepo urejeni zbirki slik. Prav tako jih je zanimala ureditev šole, otroški vrtec, pionirska ekonomija itd. Sledil je obisk kiparskega simpozija v kostanjevlškem gradu. Rojaki so z velikim zanimanjem zrli v mogočne skulpture. Posebno so bili veseli, ker so lahko videli umetnike pri delu. Potem je bilo med mogočnimi zidovi gradu tovariško srečanje. Govorili smo o marsičem, največ pa o napredku v domovini. Tov. Nun; čič, predsednik občinskega ljudskega odbora, je na kratko orisal razvoj komune ^ zadnjih letih. Kmalu se je zaslišala tudi slovenska pesem. Dan je kar hitro minil. Ob slovesu smo si še zadnjič segli v roko z željo, da bi se »PIONIRJEV« samski dom je doc? ra gen V torek, 28. avgusta, so pri SGP Pionir slovesno odprli nov samski dom, razvili sindikalni prapor in ustanovili sindikalno športno društvo »Pionir«. Novo, zelo lepo stavbo so pričeli graditi pred dvema letoma, veljala pa bo okoli 85 milijonov din. Notranja ureditev stavbe je sodobna, v njej bo 182 ležišč za Pionirje-ve delavce. Največ je 3-po-steljnih sob, nekaj tudi 4-po-steljnih. V vsaki sobi so razen postelj še nočne omarice, \ delane zidne omare iz iver-nlh plošč in miza s stoli. Vse pohištvo je kovinsko. V vsakem nadstropju je dovolj sodobno urednih sanitarij ter umivalnic s toplo In mrzlo Vodo. Kurjava je centralna. V k'.etnih prostorih le kopalnica z 10 tuši, dvorana za družbene organizacije in sodobno ure Jona •kir.na pralnica s pralnimi stroji in sušilnico. V ;>.-.:.:c'u sanskega doma so pr f.^orl spi-.ine i', zobne contre ambulante - čakalni-cw Prv' f03Ji, ki ji.-- bo novi samski dom sprejel, bodo udeleženci republiških športnih iger gradbincev, ki se prično v petek. E L E S ELEKTROGOSPODARSKA SKUPNOST SLOVENIJE, ki združuje • proizvodna podjetja, • elektroprenos, • podjetje v gradnji • in upravo v Ljubljani, • skrbi za redno • proizvodnjo, prenos • in razdelitev • električne energije. Pred razpravo o novi ustavi3 O privatni lastnini zemlje in osebni lastnini govori tudi program Zveze komunistov Jugoslavije, ki med drugim pravi, da se proces podružbljanja zemlje ne bo odvijal s pomočjo prisilne splošne nacionalizacije ali drugih podobnih sredstev, ampak predvsem s postopno socialistično preobrazbo vasi — bodisi z združevanjem v zadrugah ali prek kooperacije kmetov z družbenim sektorjem v kmetijski proizvodnji. Ta kooperacija mora temeljiti na uporabi sredstev modeme, velike kmetijske proizvodnje, s katerimi razpolagajo izključno samo gospodarske organizacije socialističnega kmetijskega sektorja. Toda kljub obstoju privatne zemljiške lastnine, je treba vedeti, da je zemlja splošna dobrina. Na njeni ustrezni obdelavi ni zainteresiran le njen lastnik, ampak vse prebivalstvo, se pravi vsa skupnost, ki Ima pravico družbenega nadzora, ali je zemlja zadovoljivo obdelana in če daje možne donose. Iz programa je tudi razvidno, da Zveza komunistov Jugoslavije smatra osebno lastnino kot bistveno osebno pravico in spodbudo za osebno ustvarjalno dejavnost. Od obsega lastnine sredstev osebne potrošnje in "osebne rabe je odvisno udobnejše, lažje in srečnejše življenje delovnih ljudi. & NOVOST: USTAVNO SODIŠČE Pri nas te institucije, namreč ustavnega so' dišča, doslej nismo imeli. V buržoaznih državah, kjer je ta institucija že zelo stara, je naloga ustavnega sodišča braniti kapitalistični družbeni red, se pravi konservirati stare, preživele družbene odnose. Znana je vloga ustavnega sodišča Zahodne Nemčije, ki je izdalo nekaj izrazito reakcionarnih aktov za zadušitev naprednih, demokratičnih sil, na primer prepoved komunistične partije in nekaterih drugih političnih organizacij oziroma združenj. Slišati je, da bodo z novo ustavo tudi pri nas uvedena tako zvezna kot tudi republiška ustavna sodišča. Čeprav bo najbrž izšel poseben zakon o postopku, je mogoče že sedaj domnevati, da bo v pristojnosti ustavnih sodišč zavarovanje enotnosti pravnega sistema, zaščita samoupravnih pravic komun, gospodarskih organizacij, človeka — proizvajalca itd. DRŽAVLJAN ALI OBČAN? Univ. prof. dr. Maks Snuderl je nedavno v Delu začel zanimivo razpravo o vprašanju, kako prevajati srbohrvatsko besedo »gradjanin«. Njegov poziv, naj bi se naši občani izjavili o tem vprašanju že pred objavo načrta nove republiške ustave Slovenije In avtentičnega besedila zvezne ustave v slovenščini, je sicer povsem na mestu, čeprav se bomo zanesljivo opredelili kar za njegovo stališče, ker je najboljše. Gre pravzaprav za tole: ustava v srbohrvat-skem besedilu uporablja pojma »državljanin« in »gradjanin«. Prvega bi po slovensko prevajali z besedo »državljan«, to je oznaka za osebo glede na njen pravni odnos do države (na primer dolžnost obrambe domovine). »Gradjanin« pa, kot pravi dr. Snuderl, pomeni tistega, ki je član družbe in v družbeno-političnih odnosih do družbe. Ta pojem je torej pojmovno širši od »državljanina« in vsebinsko drugačen. Zaradi tega zanj ne ustreza slovenska beseda »državljan«, ker potem v slovenskem besedilu zvezne ustave sploh ne bi ločili pojmov »državljanin« in »gradjanin«, ampak bi kar oba prevajali s slovensko besedo »državljan«. Dr. Snuderl predlaga, da bi za srbohrvatsko besedo »gradjanin« uporabljali slovensko besedo »občan«, ki občno pojmovno ni nujno vezan samo na občino, kajti občinstvo je več kot pa tisti ljudje, ki so v občini. Zaradi tega, pravi dr. Snuderl, ne bomo delali nobene sile jeziku, če bomo pojem »občan« raztegnili na občno jugoslovansko oziroma slovensko občestvo. Temu stališču v celoti pritrjujemo zlasti še, ker se je beseda »občan« že tako udomačila, da sploh ne more biti govora o kakšni sili jeziku. Čeprav je pretekel razmeroma kratek čas, odkar smo prisluhnili prvim razpravam o novi ustavi in začeli snovati nove občinske statute, je beseda »občan« že v splošni rabi. Pri tem pa s to besedo ne mislimo samo ljudi, ki so v občini, ampak človeka, ki pripada širšemu občestvu, torej odnos človeka do slovenske in jugoslovanske skupnosti. Tako smo nanizali nekaj misli, s katerimi dopolnjujemo članke, objavljene v našem listu pred nekaj meseci. Ponovno pa moramo opozoriti, da ta naša razglabljanja ne temelje na avtentičnem besedilu osnutka nove ustave. Zaradi tega je seveda mogoče, da se bo treba, ko se bo tudi naš časnik vključil v javno razpravo, povrniti k tem razglabljanjem ta kako misel popraviti, dopolniti ali bolje pojasniti. ■ France Mihalovčan — 4-- ^ DOLENJSKI LIST Štev. 35 (649) Učbeniki vsaj pet let v uporabi Preteklo sredo je svet za šolstvo LRS s sekretariatom IS za informacije sklical tiskovno konferenco, da bi seznanil tisk in širšo javnost s problematiko učbenikov pred začetkom šolskega leta. Skoraj vsako leto je s tem v zvezi precej negodovanja na račun organov, ki so dolžni skrbeti za redno izdajanje učbenikov. Vendar za tako stanje niso krivi vedno organi, ki so za to odgovorni. Da bi pereče vprašanje šolskih knjig kar najbolje rešili, je bila ustanovljena posebna komisija, ki naj bi urejala probleme z izdajanjem učbenikov. Največja težava je nastopila z novo šolsko reformo, saj zahteva novi šolski načrt tudi nove učbenike. Pred novim šolskim letom pa imamo še skoraj polovico starih učbenikov, ki niso več primerni. Rokopisi za nove šolske knjige so že pripravljeni, vendar vseh zaradi težav « pregledi in tiskom še niso mogli natisnili. Pravočasno izdajanje učbenikov je odvisno od rezultatov razpisa in rokopisov. Zal avtorji pogosto zamudijo rok za oddajo del, ki morajo ustrezati v vsebinskem in metodičnem pogledu. Natis in založbo preda svet za šolstvo najnižjemu ponudniku, pravočasen izid knjige pa je odvisen predvsem od grafičnega podjetja. Tudi krog piscev postaja vedno manjši; deloma zaradi prezaposlenosti, deloma zaradi slabe strokovnosti. Tako se pogosto sploh nihče ne javi na razpis za določen učbenik. V Sloveniji zaradi jezika ne moremo uporabljati učbenikov drugih republik, imamo pa tudi drugačen učni program. Tudi tisk posveča vse premajhno pozornost učnim knjigam. V bodoče bodo dajali učbenike na vpogled redakcijam slovenskih revij in časopisov, saj bi s pomočjo kritike najhitreje odpravili napake, ki jih je v naših šolskih knjigah še vedno precej. Knjige bi morale otroke bolj privlačevati, kar bi se dalo urediti predvsem s pestrimi slikami. Vsaj za osnovne šole bi morale biti vse knjige o-premljene z barvnimi slikami, ker bi bile za manjše otroke veliko bolj prikupne. Tako opremljenih pa je za sedaj le malo knjig in bo treba podobnim knjigam posvetiti kar največ pozornosti. Cene učbenikov so vedno višje, saj so se v petih letih podražile za več kot stoodstotno. Vseeno pa so šolske knjige še vedno najcenejše v Sloveniji, čeprav so drugje grafični stroški glede na večje naklade precej manjši. Za pomanjkanje učbenikov so često krive same knjigarne, ker naročajo premajhne količine knjig in morajo potem sorazmerno dolgo čakati na novo pošiljko. Zdaj izdani učbeniki se bodo lahko uporabljali vsaj pet let, praksa pa kaže, da zmanjka knjig že v treh letih, čeprav je naklada knjig dokaj velika. Iz podatkov knjigarn lahko o- pazimo, da prodajo skoraj vsako leto enako število učbenikov. Res je, da imajo učenci raje nove knjige, vendar bi bilo treba tudi tu varčevati! To bi bila predvsem naloga podpornih knjižnic po šolah, ki jim pa posvečamo premajhno skrb. Podporne knjižnice bi lahko pokupile knjige od dijakov, ki so končali razred, in jih drugo leto prodajale novim po nižjih cenah. Tako bi lahko zagotovili potrebno število učbenikov, za mnoge pa bi to pomenilo tudi cenejše šolanje. Miroslav Uroševič: SKICE ZA SKULPTURO (1962) SAYONARA SAYONARA! Obvestilo Dolenjskega muzeja Po sklepu muzejskega sveta Dolenjskega muzeja dne 11.8. 1962 je s 1. septembrom 1962 tudi v Dolenjskem muzeju, kot že v vseh ostalih muzejih v državi, uvedena vstopnina. Se nadalje ne plačujejo vstopnine učenci in dijaki vseh šol ter vojaki. 50-odstotnl popust uživajo skupinski obiski družbenih in ostalih organizacij. Vstopnina bo znašala za osebo 50 v rednem dopoldanskem času obiskov. Za izredni popoldanski obisk pa je treba plačati vstopnino 100 din za osebo. Za vnaprej najavljene popoldanske skupinske obiske velja ista vstopnina kot za čas rednega obiska. Dolenjski muzej je za obiske odprt vsak dan od 8. — 12. ure (ob nedeljah od 9. — 12.). Popoldanski obisk je možen med 15. — 18. uro. Dolenjski muzej stalno izpopolnjuje svoje zbirke in novo pridobljene predmete razstavlja v že obstoječih oddelkih: arheološkem, kulturnozgodovinskem, zgodovinskem in NOB; pripravlja etnografski oddelek ter predvsem galerijo umetnin. Dolenjski muzej je v vsem svojem desetletnem obstoju opravljal kul-turno-prosvetno dejavnost tudi s tem, da so bile njegove zbirke doslej vsem obiskom brezplačno dostopne. Uprava Dolenjskega muzeja prosi svoje obiskovalce, da ta sklep muzejskega sveta sprejmejo z razumevanjem. Tako je zapisal japonski umetnik Koichiro Shirota v knjigo spominov, ki jo hrani Gorjupova galerija v Kostanjevici. ■ Koichiro Shirota je profesor na univerzi v Tokiu. Njegov oče je poslanec. V družini so sami intelektualci. Koichiro se je odločil, da bo študiral kiparstvo, vendar ga oče ni pustil in ga je zmeraj opominjal na star japonski pregovor: »Dober umetnik zmeraj v bedi živi.« Tako se je moral odločiti za študij zgodovine in zemljepisa. Ko mu je bilo devetnajst let, je bil že profesorski pripravnik na eni izmed gimnazij v Tokiu. Umetnost ga je še vedno klicala, zato je začel študirati kiparstvo. Ko je po osmih letih trdega študija na akademiji opravil diplomo in slednjič še specialko, je povedal tudi očetu. Ta je dejal: »Če že mora biti, naj bo!« Tako je Koichiro Shirota postal akademski kipar. Ker je pokazal izreden talent in opravil vse izpite z odliko, je bil imenovan za asistenta na umetnostnem oddelku univerze. NOVICE IZ JUGOSLAVIJE Pod tem naslovom je v glasilu japonskih umetnikov izšel članek, v katerem Koichiro Shirota piše o svojem prihodu v Jugoslavijo in o simpoziju ter o tem, kaj in kako bo delal. Med drugim piše tudi tole: »Tu sem bil prvi gost. Ljudje so rinajst dni in prinaša novice s področja umetnosti z vsega sveta. Pisan je v japonščini in ko nam je združenje japonskih umetnikov poslalo en izvod kot dokument, smo vedeli, da je članek o naši kulturni prireditvi v njem samo po tem, ker smo videli sliko Kostanjevice. Isto se nam je zgodilo tudi s hebrejskim časopisom, ki izhaja v Tel Avivu. VASO DEŽELO POZNAMO »Lanskega simpozija v Jugoslaviji so se udeležili trije japonski umetniki,« pripoveduje Shirota. »Vsi so mnogo pripovedovali o njem in o vaših ljudeh ter deželi. S Tanako se osebno dobro poznam. Mnogo mi je govoril o vas vseh ter me pred mojim odhodom seznanil z raznimi nadrob-nostmi. Kljub vsemu pa si le nisem mogel predstavljati, da je tu tak mir, da so tu taki ljudje in da je vaša dežela tako lepa. V času svojega bivanja pri vas sem izdelal mnogo risb in te dajem vaši galeriji. Fotografirajte jih ter pošljite fotografije japonskim časnikom, ki jih bodo radi objavili. Jaz sam se vrnem v domovino šele na pomlad, ker grem na študijsko potovanje po vseh evropskih državah, nato pa v Afrike in Ameriko, tako da bom do pomladi počasi prišel okoli sveta. Astronavti po tujejo hitreje, umetniki še vedno počasi in tudi to ime svoj prav. Obljubljam Vam, da bom mnogo pisat o vašem simpoziju, o vaši deželi in še posebej o va šem gradu, s katerim imatt take sijajne načrte! Naši osrednji umetnostni reviji sem že poslal daljši članek, Tudi o Goriuvovi aalerih Lojze Perko: Japonski kipar Koichiro Shirota (Kostanjevica, 1962) me zelo prijazno in navdušeno sprejeli. Jedi so zame popolna novost. Klima je precej hladna. Pijem mineralno vodo. Tu je zelo miren kraj in ljudje so zelo zelo ljubeznivi.« Časopis izhaja vsakih šti- bom pisal. Videl sem nešteto ljudi, ki so jo v tem času obiskali, videl sem jih, kako natančno si ogledujejo umetnine v njenj. To je nekaj povsem novega in prav je, da tudi naši ljudje zvedo kaj o tem. Ko sem prišel, se mi je vse skupaj zdelo zelo čudno. Pisali so mi, da bom stanoval v šoli, in ko sem dobil sobo, si nisem mogel razložiti, kakšna šola je to.« SLOVO OD JUGOSLAVIJE Prof. Koichiro Shirota je zapisal: »Odkar sem priseli je minilo že dva meseca. Tukajšnji ljudje so tako prijazni in skrbijo zame, kot bi mi bili sorodniki. Poln sem prijetnih občutkov, še dolg čas mi ni in kar bojim se slovesa. Ne, ne, tega ne morem nikoli pozabiti. Naredil sem vam »Drevo življenja« in »Kok-Ijo s piščeti«, ki jo nosi atlet, želim mirno življenje vsemu svetu in veseli me, da naletim na take želje povsod, kamor pridem. V simpoziju sem se navezal na svoje kolege in oni name. Bili smo ena družina in ena duša. Verujem v prihodnost, zato sem izklesal drevo življenja in na njem rože, sadje in figuro, ki daje piti — simbole življenja, medsebojnega spoštovanja, razdajanja in miru. Tu sem veliko risal. Rad bi vse pustil tu, toda moja domovina teh lepot in miru ne pozna, čutim za dolžnost, da to pokažem našim ljudem. Jugoslavija je dežela, ki mi bo po svojih lepotah, prisrčnih ljudeh in ustvarjalnosti ostala v večnem spominu. Savonara, sayona-ra...« Izgubili smo dobrega pedagoga Danes zbor proizvajalcev ObLO Novo mesto Na današnji 21. seji zbora proizvajalcev ObLO Novo mesto, ki se bo začela ob 9. uri v sindikalnem domu, je na dnevnem redu najprej poročilo o uresničitvi letošnjega občinskega plana do konca junija. Sledilo bo poročilo o stanju v Industriji perila in v pletiljstvu »Dolenjka« v Mirni peči. V Sevnici izreden pridelek hmelja Letošnji pridelek na hmeljiščih kmetijske zadruge Sevnica je izredno lep. Na deloviScu Loka, ki obsega 10 ha hmeljišča, bodo pridelali povprečno 15 stolov na 1 ha, na delovišču Kompolje pa, kot vse kaže, okoli 21 stotov na 1 ha. Hmeljev nasad, na katerem bi po oceni obrali letos izreden pridelek 30 stotov na ha, se je v petek, 17. avgusta, zrušil; pri tem se je nekaj hmelja poškodovalo, obrali pa so 22 stotov na hekltar, Ker je bilo treba z obiranjem pohiteti, da ne bi bilo prevelike Škode, so dali obiralce vsi delovni kolektivi iz Sevnice, za pomoč pa so prosili tudi JLA, ki je takoj poslala 200 vojakov. Sevniški hmeljarji so z njimi žeto zadovoljni, ker pridno obirajo. Iz Metlike Upravitelj stvu osnovne šole v Metliki je v poletnih mesecih uspelo dobiti delavce za preurejanje sanitarnih prostorov, pleskanje hodnikov in nekaterih prostorov v stari šoli. Številne prijatelje in znance je 21. avgusta pretresla vest, da je na zdravljenju v Slatini Radencih nenadoma umrl profesor Vinko Dular iz Novega mesta. Zadela ga je kap. Profesor Vinko Dular je bil znan in priljubljen pedagog. Pred vojno je imel zasebno ekonomsko šolo na Smihel-ski cesti v Novem mestu. Ko je bila po vojni ustanovljena v Novem mestu srednja ekonomska šola, je bil profesor Dular njen prvi ravnatelj. Do konca letošnjega šolskega leta je poučeval na srednji ekonomski in administrativni šoli v Novem mestu. V času poučevanja je posredoval svoje bogato znanje številnim mladim kadrom, ki jih je vsa leta po vojni hudo primanjkovalo. Med učenci je bil priljubljen zaradi svoje pravičnosti in posebno poljudnega načina poučevanja. Doma je bil iz znane Du-larjeve družine v Jurki vasi, kjer je do pogreba tudi ležal na mrtvaškem odru. Na zadnji poti v četrtek popoldne, 23. avgusta, so ga spremili številni znanci m prijatelji, učenci srednje ekonomske in administrativne šole z učiteljskim kolektivom na čelu, dalje številni prosvetni delavci drugih šol, vaščani in domačini iz okoliških vasi. V »prevodu, ki se je razvil od rojstne hiše v Jurki vasi proti pokopališču v Vavti vasi, so pred godbo na pihala iz Straže njegovi učenci nosili številne vence. Pred rojstno hišo se je od njega poslovil domačin tov. Lojze Dular iz Straže, pred odprto družinsko grobnico v Vavti vasi pa ravnatelj srednje ekonomske in administrativne iole tov. Karel Mam. V imenu učen cev se je od svojega vzgojitelja poslovil z globoko zahvalo za posredovano znanje absolvent te šole tov. Lojze Jožef. Ob njegovih toplih besedah ni nobeno oko ostalo brez solz. S smrtjo profesorja Dularja je nastala občutna vrzel v vrstah vzgojiteljev ekonomske stroke. Vlado Lamut: Po poteh Gorjanskega bataljona Pri Miklavžu na Gorjancih (1961) ZA SALO IN ZARES Tegale pogovora ne bi mogli napisati, da nam ni ustrežljivo priskočila na pomoč ljubljanska Japonka Kondo-Skuškota, ki nam je ljubeznivo prevajala vse Shirotino pnpovedovanje, za kar se ji lepo zahvaljujemo. In še nekdo nam je pomagal — akademski slikar Lojze Perko. Prišel je na obisk, in ko je odhajal, je prišel po slovo tudi v park, kjer smo sedeli s Shi-roto in zapisovali njegove odgovore. »Lojze, nobene fotografije nimamo pri roki, da bi jo objavili v članku o Shi-roti.« Perku se je sicer mudilo na avtobus, toda kljub temu je vzel flomaster in narisal Shiroto kar na paket, ki ga je imel pod pazduho. Hitro smo s paketa izrezali Shirotino podobo, ki jo danes objavljamo. Tako smo zaključili pol za šalo, pol za res pogovor z japonskim umetnikom, ki mu ob koncu želimo, da bi se srečno vrnil v deželo vzhajajočega sonca in da bi mu lepi vtisi o naši domovini nikoli ne zbledeli. LADO SMREKAH 1 954: v novomeškem AGROSERVISU se je lotilo kakih 30 delavcev v skromni delavnici prvih popravil kmetijskih strojev, še redkih avtomobilov in motornih koles. Obrat je bil ob ustanovitvi namenjen kmetijstvu Dolenjske. 19 62: v INDUSTRIJI MOTORNIH VOZIL ima danes kruh že nekaj več kot tisoč ljudi, vštevši tudi brežiški obrat. Lahke dostavne avtomobile IMV, ki hitijo po avtomobilski cesti in v gostem mestnem prometu v Beogradu, Skopju, Zagrebu, Ljubljani, Novem mestu in drugod, pozna že na sto tisoče ljudi. Hitri, gibčni KOMBIJI v številnih izpeljankah dobro služijo postajam za prvo pomoč, trgovinam, industriji, obrti, komunalnim podjetjem, servisnim delavnicam, zadrugam, mlekarnam in številnim drugim uporabnikom, da ne pozabimo omeniti še gostinska in turistična podjetja. Letos se je KOMBIJU pridružil malo močnejši in večji »brat« KURIR: z njim je naše gospodarstvo dobilo izvirno jugoslovansko vozilo popolnoma domače konstrukcije, namenjeno za hitri medmestni transport ter za prevažanje in dostavo najrazličnejšega blaga v mestih. V prvem polletju je kolektiv IMV izpolnil svoj letni plan z 59,2 odstotka, v primerjavi z istim časom preteklega leta pa je s tem dosegel indeks proizvodnje 238 in je med podjetji novomeške komune s tako realizacijo med najuspešnejšimi. Ali poznamo IMV? Menim, da poznamo nekatere naše kolektive in njihov delež pri ustvarjanju narodnega dohodka prav slabo ali pa sploh ne. Med takimi je tudi novomeška INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL — naša IMV. Vedno znova naletim celo v Novem mestu v priložnostnih pogovorih na ta- Sodobno - ekonomičn Kamorkoli in kjerkoli se v tovarn; obrneš, naletiš na stisko s prostorom. Tudi vsa dvorišča (na sliki) so založena s karoserijami bodočih avtomobilov... kele primere: »IMV? Aha, to so pa tisti v Žabji vasi, ki imajo ves hrib za tovarno poln neprodanih avtomobilov! Aha, poznam, poznam!« In to je že kar vse, kar ve povprečen No-vomeščan o domači avtomobilski industriji. Včasih je vmes tudi zloba. Na eni izmed avtomobilskih razstav sem pred leti srečal v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču direktorja neke naše večje tovarne in njegovega komercialnega pomočnika. »Tole je pa ,naše', kajne? Tole tu pa ,mi proizvajamo', ali ne?« Norčevala sta se iz KOMBIJA, ki ga je delovni kolektiv IMV prav takrat prvič predstavil javnosti. No, čas teče naprej; direktor, ki se je neslano šalil na račun truda in žuljev mladih proizvajalcev, že nekaj let ni več direktor, po cestah naše države — in zdaj tudi že v Turčiji! — pa vendarle vozi v zadovoljstvo mnogih naročnikov že več kot 1500 avtomobilov domače proizvodnje! • PREGOVOR, Kl V NOVEM MFSTU mmi NE VELJA »Vsak berač svojo malho hvaii!« so rekli že stari ljudje. Kaže pa, da to za marsikoga v Novem mestu ne bo držalo. Ni prijetno vedno znova poslušati pikre, zbadljive opazke posameznikov, ko govoriš o napredku domače industrije. Poleg težav in neštetih ovir, s katerimi se je moral spoprijeti mladi kolektiv tovarne IMV, so bile opombe take vrste kakor sitne muhe, ki so vedno znova in znova pikale. No, »iemvejev-cem« v čast je treba posedati, da so se za taka zbadanja menili vsa leta nazaj veliko manj kot za reševanje težkih problemov, s katerimi se je bilo treba spopadati pri izdelovanju avtomobilov. Niso mačje solze začeti nekaj iz nič. Od AGRO SERVISA preko MOTO-MONTAŽE do INDUSTRIJE MOTORNIH VOZIL je bila dolga in zapletena pot, saj je moral kolektiv IMV začeti skoraj s praznimi rokami. Ni bilo — in še danes ni dovolj prostora, kot ga terja tekoči trak sodobne avtomobilske proizvodnje. Manjkalo je — in manjka še danes — različnih orodij in priprav, s katerimi bi lahko izdelovali še kvalitetnejša vozila. Težave so s kadri, saj je bila večina delavcev v IMV pred leti še v naših podgorjanskih vaseh brez poklica in brez perspektive, da bi v življenju kaj postali. Iz vrst pastirjev, osebenjkov in dninarjev se oblikuje industrijski delavec v IMV; v zadnjih letih je dolga vrsta nekdanjih partizanov dd^ bila kvalifikacije, in stanje se iz leta v leto občutno popravlja. Vodstvo kolektiva nenehno skrbi, da IMV kljub oviram, ki jih še vedno ni zmanjkalo, izpolnjuje svoje obveznosti do družbe. # POGLEJMO SE V F3R0ČIL0 ObLO Težko je bilo govoriti o izpolnjevanju plana v IiviV pred leti, ko so bili sredi gradenj osnovnih objektov. Zdaj je položaj že drugačen. Člani zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Novo mesto so dobili za svojo današnjo sejo v poročilu o polletni realizaciji družbenega plana za leto 1962 o Industriji motornih vozil naslednje podatke: — IMV je proizvedla v prvi polovici leta 407 dostavnih avtomobilov (lani 200), 75 osebnih avtomobilov, 5,4 tone avtomobilskih delov, 16,2 toni raznih dvigal ter izvršila 45.900 ur storitev. Vrednostno je doseglo podjetje do konca junija 1.876 milijonov dinarjev realizacije, kar je 59,2 odstotka plana oziroma za 138 odstotkov več kot v istem obdobju lanskega leta. Ali bi kolektiv lahko naredil še več? Tudi na to nam daje odgovor poročilo za današnjo sejo novomeškega zbora proizvajalcev: — Proizvodnja v tem podjetju bi bila še večja, vendar je podjetje še vedno v izgradnji za stransko dejavnost, primanjkuje mu pa tudi potrebna strojna oprema in visokokvalificirani kader... Z delom v kolektivu sami še dolgo ne bodo zadovoljni. Posamezni oddelki ne izdelajo vedno pravočasno vseh delov, zato narašča nedokončana proizvodnja, kolektivu pa zategadelj spet manjka obratnih sredstev, ki bi jih sicer za redno proizvodnjo imel dovolj. Nekaj je bilo v prvem polletju težav tudi z reprodukcijskim materialom, na realizacijo plana pa je vplival tudi delni zastoj v prodaji avtomobilov. Vendar v podjetju računajo, da bodo izdelali letos kar 50 odstotkov več avtomobilov kot lani. Tako so na primer že do 15. avgusta izdelali 777 voz, medtem ko je znašala lani trgu sprejet kot tipično, prav za naše razmere skonstruirano lahko dostavno vozilo. Tehnično je program uresničen, vedno znova pa se kaže, da je trg sprejel tudi kombinacije, ki jih je prinesel naš KOMBI in zdaj še KURIR...« mi je med drugim razložil direktor tovarne Jur Levičnik, ko sem ga prosil za mnenje ali je IMV našla svoje mesto v jugoslovanski enostavno - H Postopka, večje &« oddelkov v WJ i splošnega na-Pj ,2nanju kadrov »j? na boljše u2 iđi najnovejša Pn v tovarni: no-Peč za žganje i<* tonca junija da-T Jđi v IMV lake lf 'ittier so dose-lK \ kakršno zahtevki trg. • na domačih ' kombiji tipa r 56 svoje mleko "1,, Proizvode. Tr-6°Austrijska, obrt- Tukajle sestavljajo karoserije (glavna montažna celoletna proizvodnja 712 avtomobilov. Bitka z* plan se je v IMV zares razmahnila šele letos, ko so uredili nekatera osnovna vprašanja proizvodnje in dobre kooperacije. $ realno planiranje: pogoj za uspeh! • «>Z večletnim delom smo uspeli izdelati jugoslovanski domači avtomobil s popolnoma našo konstrukcijo' Proizvodnja je stekla, dostavni avtomobil IMV je produkcijsko .osvojen', kakor pravimo v praksi. Realno postavljeni proizvodni programi so pomagali, da je naš avtomobil na jugoslovanskem avtomobilski industriji. Držalo bo tudi dejstvo, da je kolektiv IMV v razvoju domače avtomobilske industrije prišel najdlje: zdaj imajo vozila IMV samo še 20 odstotkov uvoženih delov, se pravi motor avtomobila. Vse ostalo izdelajo bodisi v IMV sami ali v koprodukciji z drugimi domačimi podjetji, kolikor ne gre za posamezne kompletne dele, ki jih že izdeluje domača industrija. Prav glede odvisnosti od uvoza pa pripravlja IMV še najvažnejše: že teko priprave, da bodo dostavni avtomobili iz Novega mesta dobili tudi motor domače izdelave. Razen izboljšanega de- j>Kalna, gostinska jH \ Podjetja v naših .mestih uporab-lj»T*BlJE za dosta-vofv«z kruha, mesa, 2«". sadja, orodja, del m blaga. Poseb-pOpfebu, Beogradu iOr švigajo KOM-gHj'ivahnem mest-n^etu po ves dan s4S*- KOMBI, zdaj p»tuRlR, se odliku-jetr^Jhnim obsegom iflf okretnostjo. — M^m, kamor v nwLPrometu težak VW. sme več, upo-TatV^aj KOMBI ali pjJNtek« IMV 1250 ^ULežka motorna voJPpd po svetu v juT^ivajo iz Pr0' meta lahki dostavni avtomobili. KOMBI IN KURIR sta zavoljo svoje izredne praktičnosti, raznovrstne uporabnosti in malih eksploatacijskih stroškov kot nalašč za naše razmere. Odtod tudi njuna priljubljenost. Zdaj tudi ni več slišati začetnih pomislekov kupcev, da gre za »dvotaktno mašino«. Življenjska doba takega motorja je izredno dolga, vzdrževalni stroški pa velikp manjši kot pri drugih vozilih s podobnimi transportnimi nameni. Res je, da je v prodaji avtomobilov letos zaradi znanih vzrokov povsod v državi nastopil trenuten zastoj. Kolektiv IMV "je dobil zvezni kredit za kreditirano prodajo svojih vozil. Tudi manjša trgovska, gostinska, industrijska, komunalna in obrtna podjetja si zdaj lahko nabavijo dostavni avtomobil IMV, če zagotovijo 40 odstotkov lastne udeležbe. Ostalih 60 odstotkov jim kreditira tovarna na pet let s 6-odstotnimi obrestmi. Pred 14 dnevi smo že poročali, da je prodrl kolektiv IMV tudi na inozemski trg. Podpisana je pogodba za prodajo prvih 170 KOMBIJEV tipa Sanitet, Turist, Servis in Kombi v Turčijo, teko pa tudi pogajanja za prodajo avtomobila Sanitet, v Bolgarijo. Razen udeležbe na mednarodnih sejmih v Izmiru (Turčija), Plovdi-vu (Bolgarija) in v Brnu (CSR) bo IMV letos storila še druge ukrepe, da bi dobila kupce za svoje izdelke. Zanimivo je, kako so ocenili KOMBI tipa Sanitet v Bolgariji: »Odlično vozilo, kot nalašč za naše ceste in naše razmere! Njegova edina napaka: za nas je skoraj preluk-suzno!« No, tudi Sanitet Alkohol je smrtni sovražnik reda in varnosti na cestah! ni luksuzno, temveč predvsem izredno praktično vozilo. V tovarni so mi povedali, da pripravljajo nov sanitetni avtomobil, v katerem bo tudi dvoje nosil. Novi tip sanitetnega kombija bo imel tudi vse priprave, da bo pacient lahko že med vožnjo nobil transfuzijo krvi. Nalogam za redno, tekočo proizvodnjo se je letos pridružila še skrb za izvoz. • DOSLEJ ŽE 11 RAZLIČNIH TIPOV KOMBIJA V Novem mestu smo kombije spoznali pred leti najprej kot poštne dostavne avtomobile v značilni olivnorjavkasti barvi. Odtlej so v tovarni izdelali še deset novih variant dostavnega avtomobila: odprt in zaprt kombi, mali avtobus, specialne izvedbe kot so: sanitet, vozilo za potrebe LM, posebno intervencijsko vozilo za službo LM, servisni kombi in podobno. Med najnovejšimi izdelki IMV je kombi v obliki lahkega gasilskega avtomobila za pet mož posadke, toda z vso opremo za gašenje manjših požarov. S takim avtomobilom — prvi ga bodo imeli v okraju brežiški gasilci — lahko zelo hitro in uspešno posredujejo, saj premaga tudi hude klance. Spet je izredna okretnost novega avtomobila velika prednost tudi za slabe in ozke ceste, za obračanje v vasi in podobno. — In še: avtomobili IMV so med najcenejšimi vozili te vrste. Poleg sodobnega in ekonomičnega: še poceni! V prospektu za avtomobil IMV 1250 KURIR, ki je prišel na naš trg pred nekaj meseci, je med drugim zapisano: »Mnogo marljivih ljudi je sodelovalo pri konstruiranju in izdelavi tipa IMV 1250 KURIR. Pri tem Del lakirnice z novo sušilno pečjo smo uporabili vse naše dosedanje izkušnje, da bi dali s KURIRJEM našemu gospodarstvu sodobno vozilo, namenjeno tako za hiter prevoz blaga med mesti kot za dostavo različnega blaga v mestih.« Prvi KURIRJI vozijo zdaj v različnih krajih Jugoslavije. In če je hrib za tovarno poln avtomobilskih karoserij, je to samo signal, da IMV še vedno nima dovolj prostora, ne pravih skladišč in še marsičesa ne, kar bi sodobna tovarna avtomobilov morala imeti. Ima pa priden in zvest delovni kolektiv, ki je s partizansko vztrajnostjo in trdno vero v svoje delo ustvaril iz nič veliko podjetje, ki daje danes kruh več kot tisoč ljudem. Brez zagrizenosti članov kolektiva v delo in moči, da premagajo sleherno težavo, bi danes Novo mesto ne imelo industrije motornih vozil. Saj je res, da v kolektivu še ni vse urejeno, da kipi v njem kot v sodu mladega vina in da mu želimo, da bi kar najuspešneje razvil proizvodnjo v urejenih odnosih, kot jih terja sodobna industrijska proizvodnja. To, kar je IMV dosegla v teh kratkih nekaj letih, pa zasluži tudi oceno javnosti in vso potrebno skrb in . pomoč družbe. Da bi bolje poznali pot, uspehe in težave tega mladega kolektiva, smo prostor na tej strani danes namenili kratki informaciji o delu in življenju v IMV. TONE GOSNIK Točkovno varjenje sprednjih vTat vozila IMV Pogled v montažno halo IMV: obdelava sestavnih delov avtomobila IMV 55. Kriš je presenečen opazil Joy z očetom. Ta je ravno sedel na tla. »Ne morem več,« je zastokal. »Pretegnil sem si kito. Kar sami nadaljujte in postavite mejnike nad mestom, kjer so našli zlato!« Kriš mu je dal brezovega lubja, da bo zanetil ogenj, ko si bo obvezoval gleženj. 56. Tam, kjer se je komaj vidna gaz izgubila proti jugu, so krenili proti zahodu. Zaporedoma so gazili visok sneg. Prodiranje je bilo počasno in dohitevati so jih začeli zaostali tekmecL Za njimi se je vlekla strnjena vrsta mož. Ob pogle-- du nanje so se deklici iskrile temne oči. 57. »Dve glasno zasmei « zvedela, fc»k0,nw Bili so ob Pot% odhitel stari Vtc j^uno,« je pripomnil Kriš. Joy se je ,,. tok sta bila presenečena, ko sta u*'a množico speljati na krivo sled. Jj• squaw pa je na jugu. Tja je sam 58. Šli so po dolini in se začeli vzpenjati. Za seboj so videli dolgo vrsto mož. Na poti so bili že 12 ur in utrujenost jih je zmagovala. Uredili so si začasno taborišče, kjer so si ocvrti slanino in zmehčali prepečenec. Brušenje karoserije v lakirnici PRIREDIL: StčUhfoŠilTUZhC RIŠE: RAZMIŠLJANJA MED DVEMA SEZONAMA DELAVSKE UNIVERZE V BREŽICAH Več poglobitvenih seminarjev - vso skrb kvaliteti! Ko pregledujemo delo minule izobraževalne sezone in pripravljamo programe za naslednje obdobje, ugotavljamo, da moramo še in še razmahniti družbeno izobraževanje. Pripraviti bo treba vse več poglobitvenih seminarjev, hkrati pa razširiti družbeno vzgojo na vse proizvajalce. Naloge niso lahke in tudi delavska univerza jih sama ne bo mogla opraviti. Pričakujemo, da bomo ob podpori vseh družbenopolitičnih organizacij v občini laže u-resničili naše delovne načrte in jih prilagodili skupnim interesom. Tesno sodelovanje z občinskim sindikalnim svetom naj bi delavski univerzi odprlo vrata v gospo« darske organizacije, v katere sicer le počasi prodiramo. Do kmetijskega proizva-javca pa si z družbeno vzgojo sploh še nismo utrli poti. V to ledino bo treba zaorati, saj živimo sredi kmetijskega območja, ki naj bi v perspektivi doživelo precejšen razvoj. Napredek zagotavljajo velike investicije, ki jih družba vlaga v to gospodarsko panogo. Vzpqredno s tem pa bi morali zagotoviti sredstva tudi za izobraževanje. Tovrstne investicije so nujno potrebne in se prav tako obrestujejo. V analizi dela našega zavoda za preteklo obdobje ugotavljamo, da se je najuspešneje uveljavil idejno-političhi del družbene vzgo- BREŽIŠKE VESTI je, ki ga je delavska univerza uresničevala ob tesnem sodelovanju z občinskim odborom Socialistične zveze oziroma občinskim komitejem Zveze komunistov. Ne velja pa to za izobraževanje upravljavcev in kolektivov. Delno je temu krivo pomanjkanje finančnih sredstev, delno to, da je izobraževanje vezano na popoldanski »KOVINA« na Bizeljskem pred razširitvijo Splošno kovinarsko podjetje »Kovina« na Bizeljskem je bilo ustanovljeno v začetku leta 1960. Ustanovitev tega podjetja je narekovala potreba po zaposlitvi odvisne delovne sile v bizeljskem predelu. Podjetje je pričelo . posloviti v obnovljenih prostorih zasebne stavbe in se bavi s strojnim ključavničarstvom, kloparetvom in ko-vaftvom. V zadr.jem času pa se je specializiralo predvsem za stavbeno ključavničarstvo, kar je kolektivu prineslo večji promet. V bližnji okolici samo eno tako podjetje, v Krškem, vendar se to podjetje ukvarja v glavnem le z večjimi naročili. Prostori, v katerih blzeljska »Kovina« opravlja svoje delo, spričo novih strojev ne zadoščajo in ovirajo delovni proces. O razširitvi tega podjetja Se je že mnogo razpravljalo. Lani je podjetje preseglo plan Za 7 milijonov, kar je prineslo milijona čistega . dohodka. Ta denar je bil v celoti vložen V sklade. Letos je podjetje povečalo število zaposlenih, kakor tudi plan proizvodnje. Zdaj dela v -Kovini- že 40 delavcev. V interesu podjetja in tudi občine je, da bi se doma zaposlili vsi delavci, ki sedaj odhajajo na delo v Zagreb in v druge kraje. Zato predvidevajo postopno razširitev podjetja: vsako leto bodo zgradili en nov objekt. Letos bodo zgradili proizvodno halo za okoli 100 zaposlenih, zatem pride na vrsto upravno poslopje, hala lr.' pa nabava popolne strojne opreme za 200 ljudi. Podjetje dobiva zaradi cenene in solidne proizvodnje vedno več naročil, ki prihajajo v glavnem iz sosednje republike. Olavnl naročnik je gradbeno podjetje »Udarnik« iz Zagreba, katerega naročila obsegajo 80 odstotkov celotne proizvodnje podjetja. Sredstva za uresničitev tega načrta bodo kmalu zagotovljena. Nedvomno se bo z razširitvijo podjetja močno dvignila življenjska raven na Bizeljskem, hkrati pa se bo povečal bruto dohodek občine Brežice. Trni čas (večina zaposlenih je s podeželja — polproletarci, precej pa tudi to, da med delavsko univerzo in občinskim sindikalnim svetom ni bilo pravih stikov. Do sodelovanja je prišlo šele v drugi polovici sezone In rezultat tega so bili seminarji za upravljavce ter seminar za predsednike sindikalnih podružnic. Ob tem naj omenim še, da so se nekatere gospodarske organizacije obračale na občinski sindikalni svet z željo, da jim le-ta omogoči seminar za člane delavskih svetov po programu, ki ga je izvedla delavska univerza, vendar brez njenega sodelovanja, ker seminarja ne morejo plačati. Smatramo, da ta pot nI pravilna, kajti naš zavod vlaga v izobraževanje In Izpopolnjevanje predavateljev določene Investicije — (stroški za udeležbo na se-menarjih in posvetovanjih, literatura). Podjetje z direktnim Izplačilom honorarja predavateljem sicer zmanjša lastne izdatke, prikrajša pa delavsko univerzo za dohodke, do katerih je upravičena. Upamo, da se bomo v bodoče pri tem le sporazumeli. V prihodnji sezoni namerava delavska univerza Brežice usmeriti svoje delo na področje družbene vzgoje. Odslej naj bi bila njena poglavitna skrb kvaliteta, to pa je izvedljivo le s sodelovanjem strokovnjakov, ki jih zlasti v naši občini zelo primanjkuje. Pri nas bodo to še nekaj časa lahko samo honorarni sodelavci. Poskušali pa bomo kljub temu dati čimveč poudarka metodičnemu in strokovnemu Izobra-. zevanju predavateljev. K sestavljanju programov bomo morali pritegniti vse druž-beno-politične in večje gospodarske organizacije, posebno še tiste, ki so doslej stale ob strani, šele takrat, ko se bo v programu delavske univerze odražalo skupno delo, bo njen delovni načrt ustrezal potrebam komune. Jt. Podružnica DU Trebnje je 10. julija priredila za 44 članov enodnevni izlet na Štajersko. Najprej so se ustavili v Mariboru in si ogledali mesto in muzej, nato pa so se dvignili z žičnico na Pohorje. Po počitku so se odpravil' proti Ptuju, kjer so si ogledovali znamenitosti starinskega mesta ob Dravi. Končni cilj je bil Kumrovec, kamor so prispeli že proti večeru., Obiskali so rojstni dom maršala Tita in se potem z nepozabnimi vtisi vrnili domov. Izlet je bil tudi poučen, saj so spoznali precejšen del lepe Štajerske. Na sliki: »naši« na Pohorju. Nova cesta Sentrupert- Dole Sredi avgusta so pričeli graditi gozdno kamionsko cesto Sentrupert-Dole, ki bo speljana po dolini potoka Bistrica v dolžini nekaj manj kot 8 km. Cesta bo s krajšimi priključki povezovala 12 naselij, veuk pomen te gradnje pa lahko precenimo, če upoštevamo, da bo cesta omogočila boljše izkoriščanje 300 ha kmetijskih in 900 ha gozdnih površin. Posek lesa, pomembne surovine za lesno industrijo, je bil na tem področju doslej omejen zaradi visokih RekonsiruKcila rudnina u Kanizarici Rekonstrukcija rudnika rjavega premoga v Kanizarici pri Črnomlju se uspešno odvija. Premogovnik nima dovolj svojih sredstev, saj bodo za ureditev nove separacije In vhodnih jaškov (oboje je predvideno v prvi fazi rekonstrukcije) potrebovali več deset milijonov dinarjev. V ta namen so že najeli pri Splošni Investicijski banki v Ljubljani posojilo v znesku NO\lCE ČRNOMALJSKE KOMI NE 51 milijonov din, okoli 2 milijona din pa bo prispeval rezervni sklad ObLO Črnomelj. Da bi premogovniku pomagali iz težav, ga je ljudski odbor oprostil plačevanja proračunskega prispevka iz osebnih dohodkov, upravni odbor občinskega stanovanjskega sklada pa je rudniku Zlata poroka na Vinici V nedeljo, 5. avgusta, sta Flajnikova mamica in očka iz Vukovcev pri Vinici praznovala lep jubilej — 50-letnico »kupnega življenja. Občinski ljudski odbor Črnomelj je jubilantoma na njuno željo opravil pri matičnem uradu na Vinici slavnostni^ obred za zlato poroko. Zlat opor očenca sta ganjena poslušala nagovor predsednika ObLO Janeza žuniča, zlasti pa so ju ganile njegove besede: »še prav posebej pa sta se izkazala v času NOB, za katero sta veliko žrtvovala, celo življenje svoiega sina. Kljub vsem težavam nista klonila, ostala sta čvrsta v borbi za uresničenje pravic delovnega ljudstva-in dokončno osvoboditev naše domovine.« Po končanem obredu so jubilantoma čestitali poleg mnogih tudi pionirji iz Vinice in jima poklonili šopek nageljč-kov. Krajevna organizacija ZB, Socialistična zveza ter vsi njuni znanci želijo, da bi zaslužna in vzgledna zakonca jesen svojega življenja preživela mirno in zadovoljno. P. F. odložil plačilo anuitet za eno leto. Znižanje obresti od poslovnega sklada, ki je predvideno z zveznimi predpisi za premogovnike, bo zmanjšalo obveznosti premogovnika v Kanizarici za nove 4 milijone din. Preureditev hitro napreduje, tako da pričakujejo obratovanje rudnika v novih pogojih že sredi oktobra le tos. Trenutno imajo težave pri namestitvi signalnih naprav. Signalne naprave bodo uvozili, zaradi česar se bo izgotovitev vseh del malo zavlekla. Rekonstrukcija rudniških naprav je pomembna predvsem zaradi tega, ker je šlo za odločitev o obstoju rudnika. Postavljena Je spodnja meja rentabilnosti podjetja, ki določa, da morajo v Kanizarici nakopati najmanj 90 tisoč ton premoga na leto. Ker pa ima rudnik vse pogoje, da proizvodnjo poveča in da pošlje na trg boljši premog, pričakujejo, da bo v prihod nje obratoval z dobičkom. Nujno pa je, da podjetje raz- Upokojenci z Mirne na Griču v Zabrdju V nedeljo, 19. VIII. so člani društva upokojencev z Mirne priredili družabni sestanek pri Antonu Gracarju na Griču v Zabrdju. Pod krošnjami dreves je bilo ob dobri kapljici kar prijetno. Upokojenci so se zabavali in obujali spomine na NOB, saj so. bili mnogi člani društva part'zanl, aktivisti in terenci. Pred vojno je bil na Griču ^rad, vendar so ga partizani zaradi Italijanov 1)42 zažgali. Po vojni je Tone Gracar, ki Je rezervni kapetan, odstranil ruševine in ga obnovil, kot vzoren kmet pa si" je pridobil spoštovanje okoličanov, saj vsakemu rad pomaga z nasveti. Odbor druiiva, ki ima 89 članov, so tovarišu Gracarju zahvaljuje za pomoč in delo. pri organizaciji družabnega sestanka. Jože Jaktč pravlja o tem, kako bi zmanjšali izostanke od dela, ki so znašali v preteklih mesecih celo 25 odstotkov. cen prevoza do železniške postaje in pa zato, ker je bila slaba gozdna pot do Kragulje-vega mlina prevozna samo v zmrzali. Gradnja ceste bo veljala okoli 62 milijonov din, pomembna pa je toliko bolj tudi zato. ker je pri zbiranju TREBANJSKE NOVICE potrebnih sredstev združila več komun in organizacij, ki bodo cesto uporabljale. Gozdarski obrat KZ Trebnje je uredil pogodbene obveznosti glede prispevkov med interesenti, cesto pa bo gradilo Kmetijsko-gozdarsko podjetje Brežice. Za 3,4 km cestišča do okrajne meje bo investitor KZ Trebnje, za preostali del pa KZ Gabrovka-Dole. Razen omenjenih dveh organizacij prispevajo sredstva še KGP Brežice, občinski gozdni sklad občine Trebnje in medobčinski gozdni sklad OLO Novo mesto. Za prvi del gradnje je že zagotovljenih 8 milijonov 400 tisoč din sredstev (KZ Trebnje 1 milijon 250 tisoč, KGP Brežice 1 milijon 500 tisoč, občinski gozdni sklad Trebnje 3 milijone 136 tisoč in medobčinski gozdni sklad OLO Novo mesto 2 milijona 500 tisoč din). Ker Je les, ki ga bo mogoče izkoriščati, ko bo cesta zgrajena, namenjen lesni industriji, bi bilo prav, da bi tudi ta prispevala del sredstev. Toliko bolj zato, ker v.trebanjski komuni nI lesne industrije. Upajo, da bo cesta gotovo do julija 1964. M. J. Najmlajši 43 stotov pšenice Najmlajši proizvajalci v naši komuni so nedvomno člani Šolske pionirske zadruge v Draga-tusu. Pionirska zadruga ima 1.20 ha zemlje. Letos so pridelali 830 kg pšenice sorte »EtoUe de Chois.v". Pridelek Je znašal 43 stotov na hektar, medtem ko Je bil povprečni pridelek pie-nlce v občini 20 stotov na hektar. Mladi proizvajalci so oo- Semičani so zadovoljni Letos vinogradi lepo kažejo; trsje je bogato obloženo, le da gd jagode še zelo trde in bo-treba septembra še veliko sonca, da bo vse tudi dozorelo, kakor je treba. Tudi koruza je v zadetku precej zaostajala, potem pa se je po dežju in soncu vendarle, hitro pognala kvišku in prav lepo kaže tako v Beli krajini kot drugod v okraju. delali ln gnojili točno po navodilih kmetijske strokovne službe. Pridelujejo pa tudi druge poljščine. Tako so letos pridelali 2830 kg krompirja in ga prodali na trgu. Posevek U arov fižola v čisti setvi prav lepo kaže. Mladi kmetijski proizvajalci so ludi vestni sadjarji. Pri šoli, Id Je še v izgradnji, imajo te lep hruskov nasad, oskrbovan po sodobnih načelih. Na Tanči gori Imajo višnjev nasad, nasad Jablan in orehov. Mladi proizvajalci se bodo naučili marsikaj, saj delajo vse po metodah kmetijske proizvodnje, izkušnje pa jim bodo koristile, da bodo proizvajali na lastnih kmetijah ali velikih kmetija kh obratih. Za delo pionirske zadruge ima nedvomno največ zaslug šolski upravitelj tov. Stane Zula. — Mladi proizvajalci imajo že lepe dohodke, Id jih bodo uporabili za ozvočenje razredov v novi šoli. Tako bodo lahko poslušali radijske ure, obvestila, lekcije tujih Jezikov, med odmorom pa tudi kakšno veselo. Lahko bodo ponosni, da bodo ozvočene učilnice plod njihovih lastnih žuljev. MbMttm proizvajalcem čestitamo! Jože Skot Peš pot čez Železniški most? Zvedeli smo, da teko med ObLO Novo mesto in Železniškim transportnim podjetjem v Novem mestu pogovori, da bi na konzolah železniškega mostu čez Krko zgradili posebno peš pot, ki bi močno skrajšala prebivalcem Irce vasi in okolice pot v Novo metso. Leseni most čez Krko pod železniškim mostom bo vsak čas dotrajal in bi bila taka trajna rešitev prehoda za pešce čez železniški most vsekakor varnejša, pa tudi cenejša. Upamo, da bodo pogajanja uspešna, saj gre za vprašanje, o katerem smo pisali že pred desetimi leti. Člani krajevne organizacije združenja vojaških vojnih invalidov Dolenjske Toplice, ki ima 136 članov, so pred dnevi organizirali izlet na Plitvička jezera. Med potjo so si ogledali razne kraje Bele krajine in Hrvaške ter spomenike iz NOB. Z velikim navdušenjem so si ogledali lepote Plitvičkih jezer in slapov. Za prijetno vožnjo se zahvaljujejo podjetju »Gorjanci« in prizadevnemu šoferju Jožetu Stoparju. MED KRPO ZEMLJE IN TOVARNO V Sevnici pregledujejo vzroke »bolniških« in nesreC pri delu HTV komisija pri občinskem sindikalnem svetu v Sevnici Je 3. avgusta ( razpravljala o nesrečah pri delu, ki so v nekaterih sevniških kolektivih precej pogoste, in o bolniških dnevih, ki niso veliko manjši. Sestav proizvajalcev v komuni je dokaj pester, med njimi pa je največ taksnih, ki imajo razen dela v tovarni ali delavnic doma še krpo zemlje in nihajo med obojim. 6. avgusta je, kmalu za HTV komisijo, razpravljalo o istem problemu predsedstvo OBSS. Kaj so ugotovili? V prvem tromesečju letos je bilo v šestih največjih podjetjih: v Mizarski zadrugi, v Kopitarni, v Ju-gotaninu, v KZ Sevnica, v KZ Tržišče-Šentjanž in v Konfekciji Lisca vsega 39 nesreč pri delu, med njimi tri na poti na delo ali na poti domov, na ta račun pa so zaradi začasne nezmožnosti za delo izgubili v proizvodnji 1035 delovnih dni. Brez nesreč je bila od naštetih podjetij v prvem tromesečju samo konfekcija Lisca, največ (kar 22) pa jih je bilo v Kopitarni. Z bolniškimi izostanki ni veliko boljše. V štirih anketiranih podjetjih (Mizarska zadruga, Kopitarna, KZ Sevnica in Konfekcija Lisca) je bilo v prvem tromesečju 5329 bolniških izostankov, v Mizarski zadrugi pa je bilo za 862 bolniških dni izplačanih v tem času iz sredstev podjetja 142 tisoč dinarjev, iz sredstev socialnega zavarovanja pa 472 tisoč dinarjev. Temeljite j ša analiza nesreč pri delu v podjetjih kaže, da se primeri največ nesreč med 8. in 10. uro dopoldne, zlasti pa v sredah in četrtkih. Razen osebne nepazljivosti delavcev je prav gotovo naj- SEVNIŠKI VESTNIK več vzrokov za tolikšno število nesreč v polkmeč- kem sestavu delavcev v sevniški industriji. Nekdo, ki se popoldne, ko se vrne z dela, namesto da bi počival, ukvarja doma s krpo zemlje, ni sposoben v proizvodnji dati od se- be toliko, kot bi sicer, razen tega pa zaradi utrujenosti, njegova pazljivost pri ravnanju s strojem ni tolikšna, kot bi morala biti. Vse to pa je vzrok, da se kaj rada primeri nesreča. Vse kaže, da je tudi sorazmerno velikemu številu »bolniških« v večini primerov »boter« krpa zemlje ali pa tudi sosed, ki potrebuje kosce, kopače in delovno silo za razna sezonska kmečka dela. Kolektivi bodo morali tu iskati ' vzroke za krajše bolniške izostanke. Na seji predsedstva In HTV komisije so se zedi-nili, da bo treba v vseh kolektivih uvesti kontrolo bolnih. Kontrolor, ki bi vsako toliko časa obšel bolne, bo najbrž marsikoga izmed njih našel pri kmečkem delu. Preden bodo kolektivi s takšno akcijo pričeli, pa morajo povsod imeti natančen pregled nesreč pri delu in bolniških dni ter ugotoviti vzroke (morda so kje v samem podjetju, saj tudi slaba oprema delavnice in neprimerni proizvodni prostori lahko vplivajo na zdravje proizvajalcev). Stotisoči sredstev, ki jih marsikdaj po nepotrebnem uporabljamo za izplačila bolniških dni, predstavljajo znatno notranjo rezervo. Ce jo bomo izkoristili, bomo s tem hkrati povečali tudi proizvodnjo, ki zaradi takšnih izostankov večkrat niha. Vsem »dvoživkam« v proizvodnji, ki nihajo med tovarno in kmetijo, pa bo treba povedati: ali eno ali drugo. Na dveh stolih hkrati pa se ne bo dalo več sedeti! J. Da bo za vse več kruha! Zadružni svet in upravni odbor kmetijske zadruge Sevnica sta te sprejela plan Jesenske setve belita tU in temeljito- razpravljala o pripravah nanjo. Na 220 ha bodo posejali visokorod-ne vrste pšenice v najvlljl obliki pogodbenega sodelovanja. Reprodukcijski material (10 ton semenske pšenice in okoli 1M ton umetnih gnojil za te površine) je le zagotovljen. Polovica umetnih gnojil Je te vs kladi-ščenih pri zadrugi, semenska pšenica pa bo prijela prihajati te dni. Trije Ferguson traktorji in eden znamke Stajer bodo preorali zemljišča, setev pa bodo opravili a < vpretnlmi sejalnl-eami, ki so te razdeljene po Ločoni o pitni vodi V Loki se zlasti ob sušnih roesecih čuti pomanjkanje vede. Sedanjega vodovoda se ne morejo posluževati vsi potrošniki, ker je rezervoar zelo nl-z«k. Dalo pa bi se to le ure-d»l. V Radežu je r.a zemljišču Posestnika Poldeta Novaka močan izvir pitne vode, ki daje J0* 1 na minuto. NapravlU bi bilo treba le zajetje ln rezervoar. Načrt za vodovod bi brezplačno preskrbel tov. Franc Zagore. Dolžina glavr.ega odtoka od Izvira do Loke bi znašala okoli 1500 m. Interesentov za novi vodovod bi bUo v Radežu precej: Breč-Jjo, Zupan, Novak ln Centu h. Ti bi dobivali vodo s pomočjo motorja iz rezervoarja, ki bi "loral biti nile od njihovih h«. Naslednja Interesenta pa bi bila Kuhar in Razborsek. V Loki bi lahko ta vodovod uporabljali naslednji: Kolman, pee, pokopališče. Koren, Gole, Zagore. Izdatnejši potrošniki pa bi bili Dom počitka In obrat kmetijske zadruge. Gotovo pa se bodo za vodovod ogreli še drugi, da bo enkrat dokončno urejen problem pitne vode. Kaj pa denar? Kakor kate, bi zr.asall stroški okoli 1,5 milijona dinarjev. Lahko bi določili krajevni samoprispevek ali najeli posojilo pri banki, seveda pa bi morali pri tem pomagati predvsem interesenti. Na prvem zboru volivcev naj bi ta predlog obravnavali. Tov. Zagore mlajši pa bi lahko takrat še marsikaj pojpsr.i! v zvezi s tem. Omeniti Je treba tudi, da so prebivalci Loga pri Sevnici in Zajčjega vrha ter BoStanja mnogo več žrtvovali za vodovod. Po vsej verjetnosti nam bo priskočil na pomoč tudi cdsok za male asa na cd je pri sevniški občini in morda še kdo drug. S. Sk. vaseh. Na vseli 220 ha bodo o-pravul strojno setev belih lit s temi sejjaaoićami. Sklepanje pogodb te poteka, čeprav ga je malce zavrlo obiranje hmelja, pri katerem sodeluje ves kolektiv zadruge. Na področjih v bližini kmetijskih proizvodnih obratov zadruge so se odločili za pogodbeno sodelovanje, v katerem bodo uspeh proizvodnje obračunavali po vloženem delu. Kmetovalec bo zadrugi vrnil njen delež z zrnjem ln slamo. Slamo bo zadruga uporabila kot »telJo na svojih živinorejskih obratih. Ker bodo na področju sevnl-ske zadruge kmetovalci posejali v jesenski setvi lito na UM ha površin, se Je zadruga na ostalih površinah, kjer ni mogoče uporabljati optimalne agrotehnike, odločila za drugo obliko pogodbenega sodelovanja. Kmetijska zadruga bo nudila kmetom semensko pšenico proti takojšnji zamenjavi v razmerju 1:1,3, opravila Jim bo O-ranje in saftev, oskrbela 1300 kg gnojil na hektar posevka, zavarovala pridelek, ga počela s kombajni in oskrbela strokovno službo, kmet pa bo plačal obresti. V taksni obliki pogodbenega sodelovanja bo znašala naložba kmetijske zadruge na hektar posevka okoli (S tisoč dinarjev. Kmet M te stroške zadrugi povrnil v denarju, razen tega pa se po pogodbi obvezal, da Ji bo prodal 700 kg pšenic« na hektar. Podatki iz prejšnjih let kate Jo, da Je pridelek pri navadni agrotehniki povprečno 17,7 stotov na 1 ha, kar znese 72.57* dtu, če računamo lkg pšenice po it din. Visokorodne pšenice pa dajejo pri uporabi prej omenjene agrotehnike 41 stotov pridelka na 1 ha ali za KS.100 din pridelka. Ker velja kmeta dodatno vlaganje v takt- ni pogodbeni proizvodnji okoli 63 tisoč, mu ostane po obračunu te vedno več kot 25 tisoč dinarjev presežka, .zadruga pa mu bo hkrati opravila domala vsa dela. Kmetijska zadruga pripravlja jesensko setev in pogodbeno proizvodnjo v sodelovanju z organizacijami Socialistične zveze. Na vseh področjih, kjer smatrajo, da bi se naštete oblike kooperacije dale izvesti, bodo kmetovalce obiskali predstavniki zadruge ln se s njimi vsem natančno pogovorili. M. J. Priprave na drugo izmeno Obrat Lisce v Krmelju, ki je bil urejen zaradi preusmeritve proizvodnje v krmelj-skem premogovniku, je stekel 1. avgusta letos. V njem dela 28 žena v eni izmeni. Ker je prosilk za zaposlitev dovolj in bo obrat, če bo delal v dveh izmenah, bolje izkoriščen, se že pripravljajo na drugo izmeno. 5. septembra se bo pričelo priučevat i 24 novih delavk, ki se bodo po dveh mesecih priučevanja vključile v redno proizvodnjo kot druga izmena. Da bo priučevanje olajšano, bo dosedanja dopoldanska izmena delala popoldne, priučevanje pa bo potekalo dopoldne. Vsak četrtek: DOLENJSKI LIST! 150 hektarov neobdelane zemlje! V zadnjih nekaj mesecih, zlasti pa po IV. plenumu CK ZKJ, se v naši občini kmetijskim vprašanjem posveča večja pozornost. Po obravnavi na svetu za kmetijstvo sta razpravljala o tem sredi avgusta še oba zbora občinskega ljudskega odbora, pred kratkim pa je kmetijsko problematiko obravnaval tudi aktiv članov ZK iz kmetijstva. Podatki kažejo, da kmetijstvo zasebnih gospodarstev zaposluje nad 50 odstotkov ljudi, a družbeno kmetijstvo samo blizu en odstotek. Nedvomno je, da kmetijstvo predstavlja važen del gospodarstva. Vse naloge v nadaljnjem usmerjanju kmetijstva bomo morali reševati skladno s pogoji, ki bodo nastajali ob postopni preusmeritvi našega kmetijstva v korist družbene lastnine. Kmetijska zadruga na tem področju zaradi pomanjkanja finančnih sredstev do sedaj m veliko storila. Perspektivni plan kmetijstva pa predvideva znamo povečanje zemljišč v družbenem sektorju. Tako bodo že letos zajeli 145 ha površin na območju Mestnega loga za nadaljnjo razširitev posestva. Posestvo se bo zaokrožilo v celoten kompleks in bo s pripojenimi zemljišči imelo nad 250 ha površin. Večino zajetja teh novih zemljišč bo potekala preko odkupa, zakupa in arondacije po predpisih, ki jo zagotavlja zakon o arondaciji oziroma zakon o racionalnem izkoriščanju zemljišč. Posebno težavno vprašanje so neobdelana zemljišča; teh je v okolici Metlike nad 150 ha. Lastniki takih zemljišč so večinoma tisti, ki so v delovnem razmerju, upokojenci in starejši, ki zaradi onemoglosti ne morejo več obdelovati zemljišč. Povsod so se odločno postavili na stališče, da je potrebno taka Nova pot v kostanje-viški grad Dosedanji vhod v kostanjevih, grad bo po obnovitvenih, načrtih zazidan, ker bo' poslej v gradu več ustanov oz. podjetij. Zato so pred dnevi začeli graditi novo cesto, ki bo zavila blizu hmelj-ske sušilnice na levo in se po tej plati približala gradu. Obnovitvena dela t gradu teko naprej. zemljišča zajeti v odkup, zakup ali pa jih dati obvezno v najem za daljšo dobo. Zaradi lažje obdelave se je večina teh površin spremenila T travniške ali pa ostajajo celo zapleveljena, tako da se s njih škodljivi plevel širi drugam. Ako bi bilo samo teh 150 ha zasejanih s pšenico, bi lahko dobili nad 600 ton pšenice. Razumljivo je, da predstavlja takšno stanje veliko gospodarsko škodo. Vinogradništvo je se bolj zanemarjeno, ln to zaradi izčrpanosti vinogradov, primitivne opreme in nezadostne zaščite. Proizvodni stroški vina so zaradi tega precej veliki. 2e dalj časa se pripravlja obnova vinogradov na področju Drašičev, Vidošičev in 2eleznikov. Ker pa nI na razpolago posojila, čeprav je lastna udeležba zagotovljena, je nemogoče začeti z obnovo vinogradov. Tudi sadjarstvo bo važna panoga na tem področju. Zaradi tega mu bo potrebno posvečati večjo pozornost. letos je bilo predvidenih precej investicij v kmetij- METLIŠKI TEDMK stvo, vendar so jih doslej realizirali le v višmi 36 odstotkov. Investicije so bile namenjene za obnovo vinogradov, zajetje novih površin, gradnjo hleva, senika, silosa In nabavo nove mehanizacije. Vse kmetijske investicije so usmerjene na večanje gospodarske sposobnosti zadruge in posestva. Pri obravnavah o kmetijski problematiki so posvetili precej pozornosti tudi gozdarstvu V naši občini je 3070 ha gozdov, a lesna zaloga iglavcev znaša 37 tisoč ku-bikov, listavcev pa 270 tisoč kubikov. Zanimiv je podatek, da je letel prirastek na celotnih gozdnih površin le okoli 6.400 kub. m, kar znaša na hektar le 2 kubika. Lesna zaloga na hektar je zelo majhna, znaša le 100 kub. m, medtem ko bi morala biti normalna zaloga okrog 250 kub. metrov. Vzroke, da je v gozdarstvu tako slabo stanje, moramo iskati v slabem gospodarjenju z gozdovi. Zaradi tega je zadnji čas, da ukrenemo vse potrebno za očuvanje gozdov. „Prepričali smo se, kako 5 važno je za človeka znanje" Pri izvajanju programa večerne politične šole so Predavatelji skrbeli, da bo obravnavali celotno problematiko g področja gospodarstva ih komunalne ureditve ter s slušatelji tudi razpravljali o problemih. Zato so slušatelji na zaključnih razgovorih sproščeno razpravljali o celotnem gospodarskem in političnem dogajanju. Pridobljeno znanje jim bo zelo koristilo pri opravljanju vsakodnevnih nalog. V bodoče bomo morali posvetiti večjo skrb kadrovski izbiri slušateljev za šolo, kajti uspeh je odvisen tudi od zanimanja slušateljev. V Kostanjevici smo organizirali ciklus 10 prodajanj za vodilne organe delavskega ln družbenega Upravljanja; udeležencev je bilo 40. Ciklus predavanj je zajemal le del programa večerne politične šole, prilagojen razmeram gospodarskih organizacij ih ustanov na področju Kostanjevice ter razgledanosti udeležencev. Po oceni slušateljev so bili doseženi lepi uspehi. Slušatelji so izrazili željo, da bi organizirali podobna predavanja tudi prihodnjo sezono. Tudi v pretekli sezoni smo skupaj z občinskim komitejem LMS organizirali šolo, katero je obiskovalo 22 mladincev. Ti eo z zanimanjem poslušali predavanja, saj so s predavatelji, ki so po svojih službenih dolžnostih vključeni v družbeno-politično življenje, poglobljeno razsprav-jali tudi o problematiki s področja naše občine. V mladinsko politično šolo ham je uspelo zajeti le del mladine TSS in pa iz centra Krškega ter bližnje okolice; izobraževanje mladine na vasi pa je bilo več ali manj prepuščeno priložnostnim sestankom. Zato ni nič čudnega, če haša vaška mladina' čestokrat no najde pravega dela in si išče zabave in razvedrila v gostilnah ter sanjari o »pravljičnem« življenju v tujini. Odkrito priznajmo tudi, da pri dodeljevanju finančnih sredstev za to ali ono dejavnost prav radii pozabljamo na mladino in jo zapostavljamo. V ljubljanskem, celjskem in nekaterih drugih okrajih že več let delujejo šole za žlvjenje. V njih se mladina seznanja z vsem, kar mora vedeti o sebi. o zna- čaju, vzgoji značaja, odnosih do drugega spola itd. Take šole moramo organizirati tudi mi, če hočemo, da bo mladina vzgojena v duhu socialističnih idej m da bo znala podrediti svoje interese interesom skupnosti. V Vidmu-Krškem smo organizirali golo za starše. Redno jo je obiskovalo 34 slušateljev. Poslušali so 13 predavanj s področja vzgoje, zdravstva, družinskega prava Ud. Zadnji dan šole pa smo izvedli razgovor »Vi vprašujete — mi odgovarjamo-. Razgovora so 6e udeležili tudi predavatelji z namenom, da bodo odgovorili na pismena vprašanja, katere so zastavili slušatelji. »Kdaj bo vzgojna šola ca očete, oziroma kdo naj bi POROČEVALEC KOMUNE VlDEM-KRŠKO še vplival, da bi tudi možje obiskovali predavanja?« — se je glasilo vprašanje neke matere. To vprašanje je značilno, kajti še vedno prevladuje miselnost, da je vzgoja mladega naraščaja predvsem naloga mater. Dokaz za to trditev je tudi to, da so šolo za starše obiskovale samo žene. Menimo, da v družini, kjer je težišče vzgojnega dela prepuščeno materi, »oče pa samo poudarja, da je on gospodar, zato ga žena ne bo imela pod copato«, kot je napisala ena izmed udeleženk šole, vzgoja ni enotna ki popolna. Udeleženke šole želijo, da bi bila jeseni še druga stopnja šole za starše ter da bi obiskovali obe stopnji tudi. moški Zavedajo se, da ni večjega zadovoljstva v družini, kot so veseli, zdravi in dobro vzgojeni otroci. Mnenja smo, da bi lahko organizirali šolo za starše tudi v drugih večjih krajih v občini, zlasti tam, kjer aktivno dela DPM. Razen navedenih oblik Iz- obraŽevanja smo imeli predavanja in razgovore preko »Torkove javne tribune«: v Vidmu-Krškem, »Četrtkove javne tribune« v Kostanjevici in »Petkove javne tribune« na Senovem in v Brestanici. Občani so z zanimanjem prihajali na predavanja, saj so bila zanimiva. V prihodnje bomo morali skrbeti, da se bodo predavatelji posluževali tudi metode razgovora z udeleženci. ■ - ft Takih predavanj je bilo 65, udeležilo pa se jih je 9827 občanov. Za kmetovalce smo organizirali razgovore z naslovom »Večer na vasi«. Vodili so jih predvsem kmetijski strokovnjaki, ki so obenem tudi družbeno-poli-tični delavci. Pohvaliti moramo zlasti tovariše Cimermana, Kovačiča, Dragana in Juvanca, ki so žrtvovali nešteto zimskih« večerov in nedelj ter se razgovarjali s kmetovalci o njiJovem delu, jim dajali nasvete in jih seznanjali z novostmi na področju kmetijstva. ZDRAV DELAVEC-NAJVEČJE BOGASTVO (Nadaljevanje in konec) Največ nesreč se zgodi na poti na delo in domov. Gospodarske organizacije, ki prednjačijo v takih nesrečah, so: »Kremen« z 42 odst. poškodovanih, •»Remont« (Žužemberk) s 40 odst, PTT Novo mesto s 33 in Splošna bolnišnica Novo mesto s 48 odst.! Kje so vzroki? Nedvomno so ta in druga podjetja zanemarila analizo vzrokov nesreč na pota do delovnega mesta in domov. Ne bi nam smelo biti vseeno, da izgubljamo delovno sposobnost daleč od strojev, pri katerih je varnost nedvomno bolj ogrožena. Kaže, da smo delavca še premalo poučili o varnosti, da je bilo v ta hamen še premalo seminarjev, predavanj in podobnega. Zdaj, ko se prebijamo skozi »nadvzoč-ne zidove« v proizvodnji, bi morali še posebej paziti, da bodo delavci zares sposobni dati od sebe vse, kar morejo. Nikakor pa ni na mestu mišljenje nekaterih vodilnih, ki izjavljajo, da je vse odvisno od delavcev samih, da bodo »ležali tako, kakor si bodo postlali«. # Večja varnost — manjše izgube Zdi se, da je že skoraj odveč ponavljati, da je tam, kjer je skrb za osebno var- nost ih varnost pri delu na višji ravni, izguba v proizvodnji, osebnem dohodku in tudi v izdatkih za nadomestila plač neprimerno manjša kakor tam, kjer so te stvari deveta skrb. Ne-razveseljivi so visoki izdatki, ki jih odštevajo gospodarske organizacije zaradi nesreč in obolenj. Nerazumljiv pa je (predvsem v nekaterih podjetjih) odnos vodilnih do varnosthe službe. Cudho je, da spričo tega organi upravljanja, sindikalne podružnice in drugi organi ne store ustreznega in odločnega koraka. Ali še niso povsod seznanjeni z nalogami, ali mar mislijo, da se o tem ne izplača govoriti, ali se navsezadnje zadovoljijo z ugotovitvijo: proizvodnja gre, ta mesec je toliko ljudi bolnih, prihodnji mesec bomo pač malo manj Izvažali? Brez posebnega alarma bi probleme lahko uredili tako, kot so jih v podjetju »Bor« v Dolenjskih Toplicah, IEV v Šentjerneju, Industriji perila v Novem mestu in drugod, kjer je odstotek nesreč im obolenj neprimerno manjši od povprečja. Tudi te gospodarske organizacije delajo v težkih pogojih, kaže pa. da je zavest zaposlenih malce drugačna, kot smo navajeni Dri drugih podietii. • Veljajo naj tudi nepisani pravilniki! Kakšna naj bo osebna varnost in varnost na delovnem mestu, kaj je potrebno imeti na tem in onem delovnem mestu, da bi se izogni!]; poškodbam itd. — je določeno s pravilniki. Nikjer pa ti pravilniki ne o-menjajo, kako se mora delavec vesti zunaj podjetja, doma, na poti in pri domačem opravilu. Nesreča nikoli ne počiva, je hudo star pregovor, a ga premalo upoštevamo. Kako bi sicer mogli ha poti na delo popiti Novomeška kronika ■ Tudi v Koloniji je precej ljubiteljev avto-moto športa, vendar protestirajo proti prehitri vožnji nekaterih avtomo-billstov, ki z vso naglico drve po tem, Bioer mirnem naselju. Ker so tu otroci vajeni igranja na cesti, prosimo voznike, naj to upoštevajo, da ne bo nesreče' ■ Knjigarna in papirnica na Glavnem trgu Je te dni uvedla prijetno novost: za šolarje od i. do 4. razreda je moč dobiU vsa učila, knjige in zvezke, ki Jih potrebujejo za posamezni razred, v poltvinilnl vrečki. Ker Je cena takim »-paketom« ista kot v prodaji na drobno, bodo po njih verjetno radi segali mali potrošniki, ko bodo v prihodnjih dneh kupovali šolske potrebščine. Ker se bo s tem načinom prodaje občutno zmanjšala tudi gneča v trgovini, Id ob začetim vsakega Šolskega leta povzroča hudo kri, moramo, novost le pohvaliti. ■ Nekulturne navade imajo nekateri starejši novomeški gospodje. Ko zapuščajo gostinske lokale (navadno v kasnih nočnih urah), se radi olajšajo kar ob najbližjem zidu ali vogalu. Posebno trpe zaradi takih »ma-nir vodnega raztakanja« stranske ulice, v katerih točijo sicer prav dobra vina-. Zanimivo ie, da imajo v vseh teh gostilnah higiensko urejena stranišča, na kar pa gospodje radi pozatoljajo. Verjetno bolj uživajo' ob puščanju vode za zidovi, plankami ir. pod okni mirnih meščanov, ki morajo navadno prenašati še dolgovezne »filozofske« pogovore takih dedcev in njihovo zavijanje, ki verjetno pomerj petje. Odlično zdravilo proti grdim navadam: lonec mrzle vode nočnemu zali valcu zidov na glavo! ■ Pasjih koncertov v nekaterih mestnih predelih kar ni in ni konec. Posebno v Koloniji, v Dilančevi ulici, ponekod na Grmu in fie kje v mestu imajo nevzgojeni psi posameznih lastnikov več besede kot njihovi nemočni gospodarji. Poskrbeti bo treba, da bo nočnih pasjih melodij manj. sicer bo treba nekaj lastnikov takih mr-ein prijaviti kot kalilce nočnega miru. O tem obstaja poseben odlok ObLO I ■ Le zakaj) v zgornji kavarni ne prodajajo turške s smetano, kot jo je dobiti v vseh kavarnah FLRJ, temveč nudijo gostom le turško in porcljS smetane. Ker vsak ni sladkosnede?., da bi pospravil kar celo porcijo smetane, k turški pa si Jo zaželi le zaradi Izboljšanja okusa, svetujemo co'.><■ -i dela in ga tudi ne nadzoruje. — Vsako delo skušam i-.t siti dosledno in natančno, — mi Je omenil tovariš Skube. — Ob koncu šole so se otrdel hoteli zaposliti, vendar niso nikjer dobili dela. Tako smo skupaj prišli sem. Opoldne nam žena prinese kosilo, potem pa se nam tudi ona pridruži. Vsak dan naberemo okoli 26 škafov. S slabšim obiranjem bi lahko nabrali nekaj več, vendar l.e-čem tud otroke vzgojiti tako, da bodo vsako delo izvršili kar najbolj v redu. Od nepopoinc^a obiranja ima zguoo drtrjba in tudi mi sami. Vsak dan obira hmelj tudi okoli 50 Ciganov. Zaradi slabega dela so Jih morali najprej odgnati, sedaj so se že malo popravili, vendar Jih Je še vedno treba dobro nadzorovati. Nedaleč od hmeljišča Je sušilnica. Tovariš Alojz Jelen mi je povedal, da obrani hmelj sušijo 7—8 ur, da je potem odpornejši. Prt sušenju potuje hmelj skozi 4 lese, od katerih Je v najtoplejši temperatura 56—60» C. Hmelj potem skrbno shranijo, dokler ne pride v 2alec ln od tam na svetovni trg kjer bo Imel letos lepo ceno: 2 dolarja kilogram. Novi obiralci so še vedno prihajali s košarami v rokah. Veliko Jih pride tudi popoldne, ko končajo redno delo. Nikoli jih ni preveč. Cim hitreje bo obrano, bolj bodo lahn-o računali na dobro kupčijo. Dokler pa je vreme lepo, se Jim ni treba ničesar bati. Janez KoroSec Spet požar . v Gradencu V noči med 24. in 25. avgustom je v Gradencu sjaet gorelo. Požar je zajel dve gospodarstvi: pri Mihi Novaku je tokrat že tretjič pogorelo gospodarsko poslopje z vsem senom, voz in nekaj kmetijskega orodja, pri sosedu Ivanu Vidmarju pa je gorelo drugič; tu je pogorel kozolec dvojnik z delnim pridelkom sena, voz in pšenica. M. S. PRVENSTVO ZAGREBŠKE VOJNE OBLASTI V ATLETIKI ZAGREBŠKA EKIPA NAJBOLJŠA Pretekli teden so v Novem mestu na stadionu »Bratstva in enotnosti« priredili atletsko prvenstvo zagrebške vojne oblasti. Organizator tekmovanja, ki le bilo največje v letošnjem letu, je bil ob pomoči ObZTK domači garnizon JLA. Tekmovanja so se udeležile štiri ekipe, ki 60 bile izbrane na garnizonskih, divizijskih in področnih prvenstvih s skupno 108 tekmovalci. Dvodnevno tekmovanje najboljših atletov JLA zagrebškega, ljubljanskega, mariborskega in reškega področja je otvoru generalni major Petar Malj-kovič kot predstavnik komande zagrebške vojne oblasti. 2e Drvi rezultati so dali slutiti, da bo na letošnjem prvenstvu obilo dobrih rezultatov. Pričakovanja so se več ali manj uresničila, saj je vrsta skoraj ne- znanih atletov, ki so $ele v JLA razvili svoje atletske sposobnosti, dosegla prav dobre rezultate. To velja predvsem za mladega srednjcprogasa Ivana GaJ-6kega, ki je postal dvakratni prvak v tekih: na 1500 in 3000 metrov. Čeprav ima za seboj še malo tekmovanj, zmaguje kot Izkušen starejši tekmovalec. Ce bi imel še močnejšo konkurenco (to bo prav gotovo v Splitu, kjer bo 1. ln 9. septembra vee-armijsko prvenstvo v atletiki), bi bili rezultati gotovo še boljši. Ko smo že pri tekačih, ne moremo mimo borbenosti ln požrtvovalnosti vojaka Marko-ša iz ljubljanske ekipe v teku r.a 5000 m. Takoj ob startu si Je poškodoval nogo, toda vztrajal Je vseh 5000 m in šepaj oc, z očitnimi bolečinami prišel na dlj. Svoji ekipi Je prtboril Športne igre gradbincev Slovenije: v soboto in nedeljo Poročal smo že o pripravah za letošnje fportr.e igre gradbincev LRS, ki bodo tokrat v Novem mestu, in sicer v organizaciji SGP »HOOTR«. Igre obsegajo tekmovanja v nogometu, streljanju, balinanju, kegljanju, odbojki, namiznem tenisu in šahu in se bodo pričele v soboto, L septembra, zaključile pa v nedeljo, 2. septembra. Letos bo konkurenca precej močnejša kot kdaj prej, saj bo v tekmovanje prvikrat vključena tudi podjetja industrije gradbenega materiala. V nogometu (tekmovanje se bo pričelo v soboto ob 10. uri na sta. dior.u »Bratstva in enotnosti« ln bo trajalo do nedelje do IS. ure) bo nastopilo 14 ekip. V streljanju tprlčetek v soboto ob 10 url na Uznici) bo nastopilo 22 moških in 4 ženske ekipe. Tekmovanje posameznikov (finale) bo v nedeljo »b 9. uri. Balinarji bodo tekmovali v Bršlinu na Picnirje-v«m in 2eleznicarjevcm balinišču, ln sicer v soboto od 10. Ure dalje ter v nedeljo (polfina. le ln finale) od 8. ure dalje. Odbojkarjl bodo tekmovali na Loki. Pričeli bodo v 6oboto ob 10. url Posebej bodo tekmovali šahisti, ki so prijavili 1» ekip. vsa kola, ki bodo ra sp> redu v soboto od 10. ure dalje ln v nedeljo, bodo Igrali v Domu JLA, Keglja« so prijavili 16 mo-skih m 4 ženske ekipe. Moški bodo tekmovali v sobo-*o od 10. "re dalje (Pionir : Tehnika -izjemoma v petek ob 19. uii) na kegljišču pri Vrhivnlku. ženske pa v soboto od 13. ure dalje na kegljišču Pionirja. V namiznem tenisu bodo poleg ekip nastopili tudi najboljši posamezniki. Ekipno tekmovanje bo v soboto od 10 ure dolje v telovadnici osnovne šole. Deset najboljih posameznikov pa bo Pričelo tekmovati v nedeljo °b 8. url. V soboto bo ob 8.30 zbor vseh nastopajočih (okoli 700 jih bo) na vrtu hotela Kandija. od ko- der bo defile nastopajočih preko Glavnega trga na stadion »Bratstva in enotnosti«, kjer bo ob 8. uri svečana otvoritev Iger. V soboto ob 20.30 bo pri Pionirju za udeležence S IG m goste zabavna prireditev s plesom; slavnostni zaključek Iger, združen s podelitvijo pokalov, spominskih zastavic, nagrad, plaket ln diplom, pa bo v nedeljo ob l«. uri (po finalni nogometni tekmi) na 6tadlonu »Bratstva ln enotnosti«. fm dragocene točke, zato ga Je vodstvo tekmovanja proglasilo za najborbenejšega tekmovalca in ga nagradilo. Tudi v ostalih disciplinah dobrih rezultatov ni manjkalo. Znani tekmovalec ZAK _LJubijana Jože Uršič je postal dvakratni prvak ('krogli ln metu diska), vodnik 2ižlč Je preskočil višino 165 cm, vojak Pravica Je 6kočil v daljino 637 cm, Pav-lovič pa je v peteroboju zbral kar 2728 točk. Se nekaj boljših rezultatov: 100 m — Stankovič (Lj) 11,7, 600 m - Vavan (Mb) 2:02,8, kros 7000 m - Vidovlč (Zg) 2434,0, štafeta 4x100 m -Ljubljana 46,0 Itd. V ekipnem tekmovanju Je zmagala reprezentanca zagrebškega področja s 25.024 točkami pred Ljubljano (22.617), Mariborom (22.216) ln Reko 20.137). Ob slovesnem zaključku letošnjega prvenstva Je komandant novomeškega garnizona JLA polkovnik Nomlć Izročil vodji zmagovalne ekipe pokal, praktična darila pa sta najboljšim tekmovalcem izročila predstavka Novega mesta - tajnik OLO Milan Baškovič in sekretar ObK ZKS Miro Thorževski. Dobro organizirano tekmovanje Je oba dneva spremljalo precejšnje število gledalcev, ki so včasih zelo živahno bodrili posamezne tekmovalce. Po dva najboljša tekmovalca v vsaki disciplini bosta zastopala zagrebško vojno oblast na prvenstvu JLA v Splitu. Reprezentanca bo do prvenstva trenirala v Novem mestu, fm Posnetek Je z otvoritve atletskega prvenstva zagrebške vojne oblasti. Levo je sodniški zbor, v sredini je ekipa Ljubljane ■ znanim skakalcem na smučeh Jože tom šiibarjem na cela (ta je bil le rezerva), desno pa je mariborska ekipa MEDNARODNO LETALIŠČE V PREČNI? Prav gotovo zveni gornji naslov nemogoče; kljub temu pa bi bil uresničljiv a sorazmerno majhnimi sredstvi. V pripravah na republii-ko prvenstvo padalcev, ki bo v Prečni pri Novem mestu I. n t. septembra, je letališče, kakršno je sedaj, s pomanjkljivo urejeno pristajalno ln vzletno stezo, precejšen problem. Z velikimi napori Dol. letalskega centra bo toliko popravljeno, da bo tekmovanje lahko potekalo brez ovir. Padalci se bodo dvigali v zrak s petimi letali, za to pa Je potreben precejšen prostor. Preureditev bo, čeprav bo zasilna, terjala sredstva, zato se samo Najboljši ob Krki, v gozdu in na pohodu Na lepem tabornem prostoru med Otočoem ln Strugo so se letos zbrali najboljši slovenski taborniki, da bi se pomerili med seboj v taborniških veščinah. Pri tekmovanju sodelujejo ekipe posameznih okrajev, ki so se najbolj izkazale na o-krajnlh tekmovanjih. Letos ni ekip iz Maribora in Murske Sobote, kar pa konkurence ni nič zmanjšalo, saj so bile te ekipe do sedaj vedno med slabšimi. Pred dnevi so se najprej pomerili najmlajši taborniki, medvedki in čebelice, ki so tekmovali v orientacijskem pohodu, postavljanju šotorov, kurjenju ognjev ln teku čez ovire. To Je bilo živžav« in včasih tudi hude krvi, saj so hoteli biti kar vsi najboljši. Ocenjevalna komisija je prisodila največ točk Celjanom, ki so s prvim mestom presenetili, saj so bili domačini in Koprčani favoriti. Novomeščani so se morali zaradi majhnih spodrsljajev zadovoljiti z drugim me-stom, čeprav je bila razlika zelo majhna. Ob koncu 6o priredili ee tekmovanje »Pokaži, kaj znaš«, vendar bi nastal kmalu ob tabornem ognju prepir, saj se mlini poslušalci pogosto niso strinjali z ocenjevanjem strokovne komisije. Nato so prišli na vrsto starejši taborniki, ki tekmujejo v starostnih skupinah do U oziroma do 18 let. Tekmovalci naj- starejše, C skupine, ki so starejši od M let, so se pred mesecem dni pomerili v Celju. Tekmovali so v dvodnevnem orientacijskem pohodu, na katerem so morali pokazati vse taborniško znanje, odgovarjali pa so tudi na vprašanja iz raznih panog in nase državne u-reditve. Fantje so morali prehodili nad 40, dekleta pa nad 20 kilometrov in prenočevati v bivaku, ki so si ga sami naredili. Najbolje so se odrezali Koprčani ln si tako zagotovili pred tekmovanjem na Strugi precejšnjo prednost v točkah. Novomeščani so Jih sicer skušali na lastnem terenu dohiteti, vendar jim to zaradi slabe fantovske ekipe ni uspelo. Od- lično pa so se Izkazala novomeška dekleta, ki so prinesla precej točk in tako le uspela zagotoviti Novomefčanom v skupni oceni drugo mesto. Letošnja organizacija je bila precej dobra, nekoliko je škripalo le na začetku. Za hrano je bilo kar dobro poskrbljeno, saj so podjetja vse dostavljala na taborni prostor. Tabor se je počasi spraznil in ostali so le sledovi za prijetnim tednom ob Krki. Tekmovalci so se vrnili domov, nekateri s pohvalami ln pokali, drugi pa z željo, da bi drugo leto z boljšimi pripravami tudi oni posegli v borbe za najboljša mesta. -Jk ob sebi vsiljuje vprašanje, ali ne bi kazalo misliti na letališče, ki bi ustrezalo mednarodnim normam in bi pomenilo trajno rešitev. To vprašanje je umestno toliko bolj, ker teren omogoča poceni izvedbo, hkrati pa leži Prečna, kot smo že večkrat poudarili, v središču turističnega bazena, ribiških in lovskih lovišč, ki so že zdaj (Se toliko bolj pa bodo v bodočnosti) privlačna za tuje turiste. V našem bazenu so vrhu vsega tri znana topli*ka zdravilišča: Šmarješke, Cateške ln Dolenjske Toplice, ki imajo pripravljene obsežne programe svojega razvoja. Ce k temu prištejemo še velike možnosti za gospodarsko uporabljanje letalstva (v kmetijstvu, gozdarstvu Itd.), bomo ugotovili, da naše področje potrebuje sodobno letališče in da bo treba o tem čimprej teme-'jito razm.šljati. Okolica sedanjega letališča v Prečni .nudi dve možnosti. Sedanji aerodrom leži tako. da ne pride v poštev za razširitev, ker teren to onemogoča. Od dveh variant bi bila terensko najboljea Usta, ki predvideva gradnjo pravokotno na dosedanjo pristajalno stezo, v gozdi- ču, ki ga na tem področju KGPK že lzsekuje. Zemljišče Je i m nad gladino Krke, vendar Je valovito ln pogozdeno, zato bd bila zemeljska dela draga« letališče pa sposobno za pristajanje težjih letal šele S ali t leta po gradnji. Boljša lokacija je prav tako pravokotna r.a sedanje letališče. Steza, dolga 900 ln široka 300 m, bi bila deloma na področju struge sedanje Temenice ln bi jo tu in tam sekala. Pogoj za to Izvedbo pa j« regulacija Temenice. Ker Je teren raven, precej zemeljskih del pa bi lahko opravili hkrati z regulacijo, ta načrt ne bi zahteval več kot 10 do 16 milijonov dinarjev, morda celo manj. Letališče bi bilo lahko zgrajeno v dveh letih in bi u-strezalo mednarodnim normam A razreda. Ekonomsko je ta načrt najbolj upravičen tudi zatoj ker hkrati rešuje regulacijo Temenice in problem obrata KGPK v Zalogu. Gospodarski krogi, lovske, ribiške in turistične organizacije naj o tem razmišljajo. V poletni sezoni bi lahko, če bi Imeli takšno letališče, odprli sezonske med naredne proge za turiste, saj bi na letališču lahko pristajala dvomotoma letala. M. športni dan na Otočcu ob Krki TVD Partizan z Otočca je v počastitev 20. obletnice vstaje Jugoslovanskih narodov prirt-dil v nedeljo športni dan, katerega se Je poleg domačega 16. septembra bo prva okrajna avto-moto prireditev Odbojkarji startajo 2. septembra Prvo nedeljo v septembru bodo na sporedu prve odboj kar-ske tekme v jesenskem delu republiške odbojkarske lige. Pred kratkim Je OZS poslala vsem članom lige razpored tekem, lz katerega je razvidno, da bodo Novomeščani imeli v jesenskem delu veliko prednost pred ostalimi. Kar pet tekem zaporedoma bodo Igrali na domačem Igrišču na Loki ln fele v šestem kolu bodo morali na pot v Ruše. Za zaključek bodo Igrali spet doma s Kanalom. Ugoden razpored tekem bo precejšnjega pomena za nadaljnje uspehe novomeške ekipe, ki bo morala v jesenskem delu nastopati s precej oslabljeno in pomlajeno postavo. Ljubitelje odbojke, ki Jih v Novem mestu ln bližnji okolici ni malo, bo gotovo zanimalo, 2e v nedeljo odločitev V nedeljo, 2. septembra, se bosta na Loki ob 9. uri srečali v prvenstveni odbojkarski tekmi ženske republiške lige eki-Pi domačega Partizana ln Triglava lz Kranja. Srečanje bo odločilo, katera ekipa bo letošnji republiški prvak. V prvem spomladanskem srečanju so °dbojkarice iz Kranja zmagale 8 3:2. Ce bodo tudi v nedeljo *magale, bodo osvojile najvišji naslov. Domače odboj karice bodo nastopile v postavi: Knafllč, Osta-5ek--Pečar, Doki, Robar-2unič, petina, Kožuh. Cucek, Saje, Be-i*. Zupet in Keber. Redni odbojkarski treningi so ** ponedeljkih in četrtkih od ure dalje na Loki. Vabimo "ekieta, Id želijo Igrati odbojci Sd s katerimi ekipami se bodo Novomeščani najprej srečali. Za uvod se bodo v nedeljo, 2. septembra, pomerili z zelo močno ekipo Tegrada iz LJubljane, ki Je ena izmed kandidatov za prvo mesto. Spomladi so jih Novomeščani uspeli presenetljivo premagati s 33, sedaj pa ne vemo, ' kako bo šlo, zlasti ker so priprave novomeške ekipe že po tradiciji minimalne. Teden dni kasnje - S. septembra, bomo lahko v Novem mestu gledali mnogo obetajočo mladinsko ekipo Partizana iz Hot, ki Je na republiškem mladinskem prvenstvu (Junija v Novem mestu) osvojila naslov prvaka LRS! Nato pride 16. septembra na vrsto ekipa Fu/lnar-ja lz Raven na Koroškem, ki Je že od nekdaj zelo težak nasprotnik za Novomeščane. Vsekakor bodo prve tri tekme najtežje, zato nas start toliko bolj skrbi, ker so odbojkarji doslej vzeli priprave za llgaško tekmovanje premalo resno. V četrtem kolu (23. septembra) bo v Novem mestu v go-steh ekipa Partizana Mežica, teden dni kasneje (30. septembra) pa ekipa iz Slovenske Bistrice. Prvo nedeljo v oktobru (7. oMtobra) bodo Novomeščani opravili edino gostovanje. Potovati bodo morali v Ruše, kjer se bodo pomerili z ekipo Zori-sa. Za zaključek bo na sporedu — doma na Loki - te zadnja tekma v ligi (14. oktobra) z ekipo iz Kanala. Ta je spomladi pripravila presenečenje, ko Je novomeško ekipo premagala s Ja, vendar pa moramo pripomnili, da Je k porazu prispevala tudf nešportna In pre-tepasko razpoložena kanalska publika. Fr. Mikec AMD Novo mesto pripravlja v okviru proslav za občinski praznik in v okviru letošnjih delavskih športnih iger 16. septembra prvo okrajno avto-moto prireditev po vojni. V ocenjevalnih ln spretnostalh vožnjah bodo sodelovala področna AMD iz vsega okraja. Vsak tekmovalec (rok za prijave Je S. september) bo opravil ocenjevalno vožnjo na lokalni progi, Id Jo bo določilo področno AMD, cilj vseh prog pa bo v Šentjerneju. DrugI del tekmovanja sestavlja obvezna spretnostmi vožnja na hipodromu v Šentjerneju. Pokroviteljstvo nad prireditvijo AMD Je prevzel sekretar OK ZKS tov. Franc Pirkovlč-Cort. , Tehnične priprave na lokalnih progah za ocenjevalno vožnjo bodo opravila področna AMD, organizacijo tekmovanja v ocenjevalnih vožnjah na cilju ln v spretnostnih vožnjah na ient-jemejskem hipodromu pa prireditelj — AMD Novo mesto. V okviru letošnjih delavskih športnih iger v občini Novo mesto bodo pri prireditvi sodelovale tudi sindikalne podružnice s tekmovalci motoristi. Občinski sindikalni svet ima že zbrane prijave Iz 18 sindikalnih podružnic, ki so doslej prijavi- le kar 26 ekip. Novoteks bo poslal eno ekipo, SGP Pionir eno, Železniško strausportno podjetje Novo mesto dve, Oddelek za notranje zadeve eno, okrajni ljudski odbor eno, Cestno podjetje eno, DOZ eno, Narodna banka eno, sodišče eno, VP 2058 eno, KGPK dve, Novoteks pet, IMV eno in opekarna Zalog eno ekipo. Prijave iz sindikalnih podružnic pa te vedno prihajajo. Prireditev bo brez dvoma svojevrstna manifestacija tehnike in motorizaclje, ki je zadnja leta tudi v našem okraju doživela lep razmah. Prireditelji tele, da bi se prijavilo kar največ tekmovalk. AMD Novo mesto je že priredilo nekaj ocenjevalnih voženj za voznice, ki so dosegle lepe uspehe, le ude- ležba Je bila maloštevilna. Na cestah in ulicah pa srečujemo kar lepo število žena, ki prav vešče upravljajo motoma vozila. Prireditelji vabijo prebivalstvo vsega okraja, naj v nedeljo, dne 16. septembra, pohiti v Šentjernej, kjer bo dlj ocenjevalnih voženj, zlasti pa opozarja na spretnost ne vožnje na hipodromu, ki bodo napete, zanimive in hkrati polne šaljiv ih prizorov. Prireditelji ne bodo pobirali vstopnine. J udeležil tudi Partizan iz Mirne peči. Tekmovali so v nogometu, odbojki, namiznem tenisui šahu in teku. Ekipno so zmagali domačini, za kar so prejeli prehodni pokal ln diplomo. Gostje so zmagali le v šahu. Tekmovanje Je bilo zelo borbeno ln tudi gledalcev nI manjkalo. Ob koncu tekmovanja Je zastopnik ObZTK Novo mesto tovarii- Romih razdelil najboljšim pokal ln diplome. Za dolgoletno sodelovanje v orgaaiza. cijl hi požrtvovalnost pa so prejeli priznanje Anton LapaJ-ne, Pepi Florjančič, Vinko Rab-celj. Jože Baškovič in Marjan Gregorčič. Načelnica društva Francka MurgelJ je imenovanim razdelila priznanja v Imenu odbora ter se Jim zahvalila za sodelovanje in trud. K športnemu dnevu Je bil povabljen rudi aktiv MV Novo mesto, pa se, žal, tekmovanja ni udeležil. Verjetno mu vaška tekmovanja niso pomembna. Vendar to ni" prav rr— V nedeljo: motorne dirke tudi v Šentvidu pri Stični Osme tradicionalne motorne cestne meddruštvene dirke prizadevnega AMD bodo v nedeljo tudi v Šentvidu pri Stični. Začele se bodo ob 14. uri, udeležili pa se jih bodo najboljši vozači vseh kategorij motorjev. - Po končanih dirkah bo društvo priredilo veliko vrtno veselico s srečolovom. Rudi Mraz: drugi v Sloveniji V nedeljo Je bilo v Ljubljani balinarsko republiško prvenstvo posameznikov. Udeležilo se ga je 10 najboljših tekmovalcev iz vse Slovenije. Naš okraj je zastopal prvak Dolenjske Rudi Mraz, član »Železničarja« lz Novega mesta. 2reb je razdelil tekmovalce v štiri skupine po štiri tekmovalce. Mraz je v četrti skupini zasedel brez poraza prvo mesto; premagal je Goričana Cepila s 13:10 ln Jankovlča lz Divače 13:4. Ostalih osem tekmovalcev je freb zopet razdelil v dve .'kupini: v prvi Je Mraz dobil obe Igri, ln sicer proti Cahu (Postojna) 13:3 hi proti Hrovatinu (Koper) 13A v drugi pa je Ljubljančan Djurovič zmagal v obeh igrah. Poleg njega se Je v finalno tekmovanje u'tsuI tudi Skof iz LJubljane. V finalnem tekmovanju Je Mraz ponovno igral s Hrovatl-r.om ln zmagal 13:10, Skof pa Je premagal DJurovlča s 13:11. Tako sta se v borbi za prvo mesto srečala Skof, eden najboljših tolkačev v državi, ln Mraz. Toda Skof Je zaigral tako dobro, da Mraz nI mogel prav nič, in Je zmagal z rezultatom 13 :0. V borbi za tretje mesto Je zmagal Hrovalln nad DJurovičem. Mraz bo zastopal Slovenko poleg ostalih tekmovalcev na državnega prvenstva na Reki, ki bo v nedeljo, 2. septembra. 2ellmo mu pono/eT uspehi /en; ZAKLJUČNO DRŽAVNO PRVENSTVO V SPEEDWAYU V VIDMU-KRSKEM KDO BO DRŽAVNI PRVAK: Babic, Perko ali Regvart? V nedeljo bodo na Stadionu Matije Gubca v Krškem ponovno zabrnell dirkalni stroji. Osemnajst jugoslovanskih dirkačev bo tekmovalo za najvišji naslov v speedwayu. Dirke se bodo pričele ob iS. uri. Ce bo šlo vse po sreči, bo ob 18. uri že znrno ime novega državnega prvaka. Ljubitelji specdway dirk že sedaj močno ugibajo, kdo bo bodoči prvak. Za naš okraj bodo dirke te posebno pomembne. Mladi dirkač Franc Babic iz Vidma-Krškega se bo potegoval za osvojitev pokala. Babic je letos v celo dobri formi. Na dirkah državnega prvenstva v Bjelovaru ln Crikvenici Je osvojil vse možne točke. Tako si je pridobil kar 30 točk. Pred domačim občinstvom, ki ga bo nedvomno tudi v nedeljo bodrilo, bo skušal ponoviti uspeh zadnjih tekmovpnj. Za najvišji naslov mu v nedeljo zadostuje celo zasedba drugega ali tretjega mesta. Bablč tekmuje že nekaj let in te nikoli ni bit tako blizu naslovu državnega prvaka. Res pa Je, da letos tekmuje v znatno boljših pogojih kot prejšnja leta, saj mu Je društvo nabavilo nov dirkalni stroj. Drago Perko lz Maribora ima 26 točk. Drago Regvart lz Zagreba pa 25. Oba drzna dirkača se bosta prav tako kot Bablč potegovala za najvišji naslov. Gledalci pa bodo v napetih borbah uživali. Iz naše republike bodo tekmovali naslednji dirkači: Franc Bablč in Stane Salmič (oba lz Vidma-Krškega), Drago Perko, Ivan Kos, Vlado Kukovec ln Jože Visočnjk (vsi lz Maribora), \Milan Kališnik, Matevž Rozman ln Jožr Močnik (Kranj). Rezervni tekmovalec bo Ivo Piv k iz Krrnja. Tekmovalci iz Hrvatske pa bodo: Drago Regvart Iz Zagreba, Valentin ln Ivan Međved iz Varaždina, Damjan Klasetlč ln Geza Juhas iz Osijeka, Josip Sel ter I.rnest iz Zagreba. Rezervna tekmovalca bosta Erlch Jurmaa iz Zagreba ln Ivan Vugernldek Iz Osijeka. Iz Srbije pa bosta nastopala slobodan Juđović lz Zemuna *n Milovan Stankovič lz Svetozareva. Zaključno državno prvenstvo v speedwayu za leto 1962 bo spričo ostrih borb zanimivo in privlačno. Ta edinstveni športni dogodek v našem okraju ti Je vredno ogledati. D. K. L TEM TEDNU VAS ZANIMA Četrtek, 30. Vin. - Koza Petek, 31. vm. - Rajko Sobota, 1. IX. - Tilen Nedelja, 1. IX. - Štefan Ponedeljek, 3. IX. - Darija Torek, 4. IX. - Ida Sreda, 6. IX. — Lovrenc KLAVIR dunajske izdelave v dobrem stanju prodam za 100 tisoč. Pavla Račič, Vldem-Kr. ško, Starovaška 01. MOPED »Puch« v dobrem stanju prodam. Kastelic, Dobrava 3, Dobrni č. GUMI VOZ (breg), skoraj nov, v odličnem stanju, ugodno prodam. Terezija Fabjan, Dolenjske Toplice 57. OSEBNI AVTOMOBIL DKW »Sonderklasse«, zelo dobro ohranjen prodam. Vparašajte na telefon: Trebnje 14. VSELJIVO dvosobno stanovanje prodam v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1041-62). DVOINPOLSOBNO stanovanje v Skorji Loki zamenjam za dvosobno v Novem mestu. — Naslov v upravi lista (1039-62). HISO z vrtom in njivo prodam v Družinski vasi. Dve sobi sta vseljivi. - Andrej Simor.člč, Skorja Loka, Mestni trg 40. SO ZVEZKOV HUMORISTIČNE zbirke »-Veseli svet«, v hrvaškem jeziku, prodam. Novo mesto — naslov v upravi. DEKLE za pomoč v gospodinjstvu sprejme takoj Pavla Saje, Ljubljana, Gorjančeva 17. VAJENCA ali priučeno osebo iščem za pekarijo. Alojz Noč, Slov. Javotrnik, Kidričeva M, Jesenice n. POKROV bencinskega rezervo-arčka od motornega kolesa sem izgubil II. avgusta od bencinske črpalke v Vidmu-Krškem do Brestance. - Na njem piše »Avto Union«. Poštenega najditelja prosim, naj ga proti nagradi odda v bencinski črpalki Videm-Krško. FOTOAPARAT »Momelta« in sem izgubil 14. avgusta na poti Vihre—brežii-ki most. Pošten najditelj naj proti nagradi vrne aparat najbližji po- staji LM ali Alibnu Valan-du, Videm-Krško. 50.000 DINARJEV sem 15. avg-sta Izgubil od kandijskega mostu do avtobusne postaje, ki so bili namenjeni za plačilo opeke, ker mi je maja letos pogorela hiša. Poltenega najditelja prosim, da denar vrne postaji LM v Novem mestu. HITRO IN POCENI kemično očisti oblačila, opere perilo PRALNICA - KEMIČNA ČISTILNICA, NOVO MESTO. Ob bridki izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata FRANCA GALA iz Ločne se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje, nam pomagali in ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Janžokoviču za njegov trud, upravi in kolektivu splotJne bolnišnice v Novem mestu, Kamnoseštvu, podjetju Pionir in Elektro Novo' mesto ter vsem ostalim, ki so darovali cvetje in vence. Žalujoči: žena Frančiška, sinovi Jože, Franc in Tone z družinami, hčerka Minka z možem, mama, bratje, sestre ter ostalo sorodstvo Pojasnilo Dr. Janez Janžekovič, zdravnik iz Novega mesta, kateremu se Je družina Nosan z Rateža v prejšnji številki našega lista zahvalila v osmrtnici za svojim pokojnim sinom Mirkom, se je oglasil v našem uredništvu ln povedal, da gre zahvala v tem primeru zdravniku dr. Josipu Pavloviču, ki je bil poklican na pomoč. Dr. Janžekovič pa je sodeloval pri reševanju utopljenca v nekem drugem primeru. Na njegovo željo objavljamo to pojasnilo. UPRAVA LISTA ČESTITKA Tinelu Zaledju, ki služi vojaški rok v Beogradu, Iskreno čestita za njegov uspeh mama. Novomeški jamarji v Kostanjevici' V nedeljo si je skupina novomeških jamarjev ogledala jamo ob izviru Studene pri Kostanjevici. Jama, ki je bila delno urejena že ob 700-letnici mesta Kostanjevica, je sedaj popolnoma zapuščena. Nekateri predeli so brez lestvic in vrvi neprehodni, posebno največji spust, ki je visok nad 25 metrov. Dolžina raziskane jame je vsaj 700 metrov, skupina pa se je prebila s pomočjo razbijanja zaves še okoli sto metrov dalje, vendar se zaradi nepopolne opreme ni mogla spustiti v novo dvorano, do katere vodi preozek hodnik. Prihodnjič bodo skušali jamo popolnoma izmeriti, razširiti ozki prehod in se prebiti naprej. Škoda, da je jama brez pravega nadzorstva in še precej uničena. Mnogo lepih kapnikov in zaves je razbitih. Sreča je, da je najlepša dvorana skoraj popolnoma ohranjena, saj se po lepoti lahko brez pretiravanja primerja z mnogimi dvoranami v znanih jamah. Z nekaj sredstvi bi lahko jamo naredili vsaj prehodno, da bi bila na ogled turistom. Skupina jamarjev iz Novega mesta je do sedaj raziskala in naredila tudi skice trškogorske jame, ki je dolga nad 90 metrov. Trenutno deluje šele pripravljalna skupina dolenjskih jamarjev pod vodstvom dr. Uroša Tršana, ki je odvisna glede opreme od matičnega društva v Ljubljani. Sestavljena je iz taborniškega kluba Ornega in nekaterih drugih. Septembra bo ustanovni zbor novega dolenjskega jamarskega društva. Potem si bodo vsi ljubitelji jam lahko s pomočjo dobre opreme ogledovali podzemeljske lepote, ki so pri nas skoraj popolnoma neraziskane. jk PREKLICI Preklicujem izgubljeno zdravstveno izkaznico štev. 310477. — Darko Fabjan, Dolenja vas 13, p. Mirna peč. Martin Mrvič iz Malega Cerovca «, Stopiče, preklicujem, kar sem govoril o Francu Kresa 1 u iz Malega Ceroviča 1, Stopiče. Pavla Salmič iz Sred. Lipovca 16, p. Dvor, obveščam, da Janez Salmič Iz Sred. Lipovca, p. Dvor, ni upravičen prodajati premoženje, ker je moja last. Vse kupčije, ki bi jih on sklenil, so neveljavne. Anica Kastelic iz Dol. Težke vode 12, Stopiče, preklicujem neresnične govorice o Ani Strajnar iz Dol. Težke vode, p. Stopiče. Preklicujem zdravstveno Izkaznico štev. 307419. Ana Makse, Mala Strmica 3, p. Smar-jeta. Brežice: 31. Vin. in 1. IX. francoski film »Parižanka«. 2. IX. in 3. IX. italijanski film »Dekle s kovčkom««. 5 in 8. IX. jugoslovanski film »Velika turneja«. Črnomelj: 31. vm. in 2. IX. italijanski barvni film »Noč velikega napada«. 4. in 5. IX. ameriški barvni film »Mlada kraljica«. Dol. Toplice: 1. in 2. IX. a-meriški barvni film »Mobby Dlok«. Metlika: i. in S. IX. ameriški film »Dve ljubezni Eddyja Du-china«. 3. XX. »Roman ginekologa«. Novo mesto — Dom JLA: od 31. vm. do J. IX. nemški film »Poroka v senci«. Od 4. do 6. IX. »Ropar Pariza«. Novo mesto — »Krka«: od 31. vm. do S. IX. ameriški barvni film »V 80 dneh okoli sveta«. Od 4. do 6. IX. ameriški film »Golo mesto«. Senovo: i. in 2. rx. ameriški film »Mlada kraljica«. 5. in 6. IX. ameriški barvni film »Dolgo, toplo leto«. Šentjernej: 1. in 3. IX. ameriški film »Dvajset tisoč milj pod morjem«. Trebnje: 1. in 3. IX. ameriški barvni film »Pojmo v dežju«. 5. IX. talijanski film »Prekleta sleparija«. Semič: 2. IX. ruski film »A-leksa Dundič«. NOVOMEŠKI MATIČNI URAD SPOROČA V času od 20. do 27. VIII je bilo rojenih 17 dečkov ln IG deklic. Poročili so se: Peter Bučar, strojni ključavničar iz Pribišja, in Ana Mencin, trgovska pomočnica z Broda; Stanislav Klobučar, tesar iz Boričevega, in Alojzija Počrvina, tkalka iz Blrčne vasi; Franc Judež, zidar iz Vel. Orehka, ln Frančiška Udovč, delavka z Zajčjega vrha; Ivan Kuhel, uslužbenec iz Šentjerneja, in Alojzija Po vse, učiteljica lz Skocjana. Umrli so: Franc Lapuh, upokojenec z M. Kamna, 71 let; Janez Starič. socialni podplra-nec lz Llpnika, 78 let; Frančiška Kurent, družinska upokojenka i* Kaplje vasi, 61 let; Franc Gal, vrtnar iz Ločne, 54 let. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Olga Meglic iz Tržiča — dečka, Pavla Robida iz Budganje v.->sl -dečka, Anica Fekonja iz Raven - dečka, Marija Božič iz Le-6kovca - dečka, Ljudmila Bar-le z Gor. Podboršta — dečka, Ana Horvatič iz Močvirja -dečka, Fanika Markelj iz Vid-ma-Krškega — dečka,. Marija Povše iz Stopič — dekko, Jožefa Lir.dič iz Brezovice - deklico, Marija Šinkovec z Vrtače — deklico, Katica Lavrič iz Kočevja — deklico, Tončka Kos iz Dol. Magovca — dečka, Albina Dragman iz Svržakov - deklico, Alojzija Dragman iz Bršli-na — dečka, Marija Kovač z Volčjih njiv — deklico, Vera Mirtič lz Soteske - deklico, Ana Krese z Urinih sel - dečka ,Ana Kralj iz Potočne vasi — dečka, Jožefa Kuhar iz Ostroga — dečka, Anica Verbič iz Kr-melja — deklico, Tor.ika Umek iz Skriljevega - dečka, Majda Culina iz Vavte vasi - Ceklt-co, Vera Rodič iz Črnomlja — deklico, Marija Krizman iz Primštala — deklico, Roza Dol-tar iz Črnomlja — deklico, Dragica Bobič iz Zapuž — deklico, Joža Hrastar iz Vrha — dečka, Marija Kulovic iz Podgrada — deklico, Marija Blažič iz Zdi-nje vasi — deklico, Amalija Slejkovec z Malega Slatnika — deklico, Ana Zarabec s Pod-turna - dečka, Alojzja Dežman z Vlnjega vrha —