UD K 9 1 : 6 8 1 . 3 : 3 7 8 . 0 9 6 = 863 UDC 9 1 : 6 8 1 . 3 : 3 7 8 . 0 9 6 = 20 UVAJANJE RAČUNALNIŠTVA NA ODDELKU ZA GEOGRAFIJO v x Andre j Cerne Pozvan sem b i l , da napišem nekaj besed o i/vajanju računalništva na odde l - ku za geogra f i j o Fi lozofske fakultete. Preden zapišem nekaj mis l i s tega p o d r o č j a , morda le ne bi b i lo odveč povedati , kakšne so osnovne znač i lno - sti sedanjega študija geogra f i j o . Za sedanji študij geograf i j e j e , z e n o b e s e d o povedano, značilna p r e h o d - nos t . Smo namreč v obdobju uvajanja novega vzgo jno - i zobraževa lnega p r o - grama in opuščanja s tarega . Slušatelji I . in II . letnika oprav l ja jo študijske obveznosti po novem p r o g r a m u , slušatelj i III. in I V . letnika pa še po s ta - r e m . Ne glede na posamezne več je ali mdnjše vsebinske in organizac i jske spremembe p r o g r a m a , so osnovne značilnosti sedanjega študija geograf i j e naslednje : VIP geograf i je na Filozofski fakulteti se izvaja v povezavi še z enim VIP v okviru fakultete. Slušatelji m o r a j o poleg geograf i je vpisati še enega i z - med preostal ih petnajstih VIP -ov , ki j ih izvaja fakulteta: f i l o z o f i j a , s o c i o - l og i ja , ps iho log i ja , obča zgodovina in zgodovina narodov Jugos lav i je , u m e t - nostna zgodovina, arheo log i ja , e tno log i ja , slovenski jez ik s kn j iževnostmi , romanski jez iki s knj iževnostmi , klasična f i l o l og i j a , p r i m e r j a l n o in splošno jez ikos lov je in oriental ist ika, pr imerja lna književnost in l iterarna teorija in muziko log i ja . Teoret ično lahko slušatel j i i z b e r e j o katerokoli p o v e z a v o , čeprav fakulteta skrbi za usklajevanje predavanj in vaj samo za najbol j smotrne in pogoste povezave . Slušatelji na geograf i j i se najpogosteje o d l o - č a j o za naslednje p o v e z a v e : g e o g r a f i j a - o b č a zgodovina in zgodovina narodov Jugoslavi je , g e o g r a f i j a - s o c i o l o g i j a , geograf i ja -umetnostna zgodovina, g e o - graf i j a - j e z i k i , geogra f i ja -arheo log i ja i td . V zadnjih nekaj letih prihaja v ospredje povezava geogra f i j a - e tno log i ja . Z novim VIP-om je omogočena tudi povezava geograf i je in geo l og i j e . Dvopredmetni študij geograf i je ima še e n o osnovno znači lnost . Poteka namreč v dveh s m e r e h : pedagoški in nepedagoški . Pri prvi je več j i poudarek na d idakl ično-metodičnem usposabl janju, pri drugi na znanstveno r a z i s k o v a l - n e m . Prva s m e r vodi k nazivu p r o f e s o r geograf i je in usposabl ja diplomante za de lo v osnovnih in srednjih šo lah , druga k nazivu diplomirani geograf in usposablja diplomante za nepedagoške p o k l i c e . Slušatel j i , ki v p i š e j o * mag . g e o g . , as is tent , Oddelek za g e o g r a f i j o , Filozofska fakulteta, 61000 Ljubljana, A š k e r č e v a 1 2 , ' g l e j i z v l e č e k na koncu Obzornika 13 dvopredmetno geogra f i j o - nepedagoška s m e r , lahko i zb i ra j o znotraj s m e - ri še med naslednjimi usmer i tvami : varstvo geografskega oko l ja , socialna in politična g e o g r a f i j a , geograf i ja turizma in p r o s t o r s k o planiranje . Toliko o splošnih znači lnost ih . Preden zapišem nekaj misl i o uvajanju računalništva na oddelku za g e o g r a - f i j o , še nekaj splošnih in formac i j o težnjah po uvajanju s ta t i s t i čno -mate - matičnih metod v študij g e o g r a f i j e . Potrebe po uvajanju slušatel jev v osnovne statistične metode so bile i z r a - zene že v 60 . let ih. Slušatelji geograf i je pos luša jo in oprav l ja jo vaje iz statistike v takšni ali drugačni vsebini in obliki že več kot 20 l e t , z i z j e - m o nekajletnih prekinitev . Vs i s lušate l j i , tako pedagoške kot nepedagoške smer i na g e o g r a f i j i , se torej seznanijo z osnovnimi statističnimi metoda - m i , postopki , računanjem in uporabno vrednost jo posameznih statističnih metod pri raz iskovalnem delu . Pri statistiki se slušatel j i seznani jo z urejanjem množičnih podatkov, grupiranjem vrednosti znakov, re lat ivn i - mi š tev i l i , m e r a m i centra lnost i , koncentraci je in individualnih vp l ivov , časovnimi v r s t a m i , normalnimi d i s t r ibuc i jami , kore la c i j ami , v z o r č e n j e m , preizkušanjem hipotez , testiranjem v velikih in malih v z o r c i h , napakami pri testiranju hipotez in statističnimi testi . Predmet statistika za geografe pos luša jo s lušatel j i v 1. letniku pod vodstvom d r . M . Čuka, in s i c e r 30 ur predavanj in 30 ur vaj v z imskem in poletnem semes t ru . Matematiko za geografe s m o pr i če l i na oddelku uvajati r a z m e r o m a pozno , čeprav so bile pobude izražene že ve l iko p o p r e j . V študijskem letu 1978/79 s o slušatelj i I . letnika v poletnem semestru prv i č poslušal i predavanja in opravljali vaje iz matematike pri d r . A . Vadnalu. V študijskem letu 1980/81 je p revze l predavanja in vaje m a g . Ž . Knap. Obseg predavanj in vaj se je povečal od prvotnih 30 ur na 120 ur letno, kar je pomeni lo 2 uri predavanj in 2 uri vaj tedensko v z imskem in poletnem s e m e s t r u . Podobno kot statistika za geografe je tudi matematika za geografe obvezna za s l u - šatelje pedagoške in nepedagoške s m e r i . Pri predmetu matematika za geografe se slušatel j i seznani jo z nekaterimi poglavji iz matematične anal ize , n p r . : l imita , di ferencialni račun in e n a č b e , funkc i je , e lementi teorije m n o ž i c , verjetnostni račun , linearna algebra itd. Pri matematiki za geografe je več j i poudarek na tistih m e t o - dah, ld jih pogoste je uporabl jamo v g e o g r a f i j i : teorija g r a f o v , teori ja i g e r , l inearno programiranje , m r e ž n o p laniranje , stohastični p r o c e s i , matematični m o d e l i . Slušatelji spoznajo pri predmetu tudi osnovne znač i l - nosti programiran ja z uporabo statističnega programskega paketa SPSS (Slatistical Packe t f o r Social S c i e n c e s ) . V študijskem letu 1982/83 s m o na oddelku pr i če l i tudi z rednimi predava - nji in vajami s področ ja osnov računalništva in p rogramiran ja . Osnove 14 računalništva in programiranja pos luša jo ramo Slušatelji nepedagoške smer i v III. letniku. Slušatelji pedagoške smer i se torej ne seznanjajo s tem p r e d m e t o m . Opozoriti pa m o r a m , da je med slušatelj i na splošno vel iko zanimanje , da bi opravljali študijske obveznosti tako na nepeda- goški kot na pedagoški s m e r i . Podobno kot matematika za geografe o b s e - ga tudi predmet osnove računalništva in programiranja pod vodstvom d r . A . Hussuja 2 uri predavanj in 2 uri vaj tedensko v z imskem in poletnem s e m e s t r u , torej letno 120 u r . Pri osnovah računalništva in programiran ja se slušatelji seznani jo s kratko zgodovino računalništva, osnovnimi znači lnostmi delovanja r a č u - nalnikov in njihovimi zmogl j ivostmi ter z vsebino in postopki p r o g r a m i - r a n j a s p o m o č j o statističnega programskega paketa. Predmet usposablja slušatelje za uporabljanje vseh statističnih programov v p r o g r a m s k e m paketu in na tej osnovi tudi za Samostojno i zde lavo nezahtevnega - p r e p r o - stega p r o g r a m a . Izvedba tega programa na računalniku je poleg ustnega izpita osnovna obveznost slušateljev pri tem predmetu. Praktične vaje iz računalništva potekajo 'pod vodstvom predavatel ja na štirih terminalih Kopa 1000 v računalniškem centru Filozofske fakultete, ki je prikl jučen na Univerzitetni računalniški c e n t e r . V sredn jeročnem načrtu računalniškega centra fakultete je predvidena za potrebe vseh 16 oddelkov oprema računalniške uči lnice z 10 terminali . Stroške uporabe terminalov in računalnika za pedagoške potrebe kri je fakulteta delno i z sredstev izobraževalne skupnosti , del s troškov pa krije iz raziskovalnih s reds tev . Uporaba terminalov v okviru pradpisanih ur predavanj in vaj i z računalništva in matematike za geografe poteka pod vodstvom nos i l cev predmetov . Slušatelj i lahko uporabl ja jo terminale in računalnik za p o t r e - be izdelave seminarskih in diplomskih na log , in s i cer samosto jno , na osnovi dovol i lnice in pedagoške " š i f r e " , ki j im j o izda računalniški center fakultete. Pravi loma sta č a s in zmog l j i vos t terminalov in računalnika za pedagoške potrebe " r e z e r v i r a n a " v dopoldanskem č a s u . Žal pa je z a s e - denost terminalov in samega računalnika univerze v tem času n a j v e č j a . Brez dvoma predstavl ja to tudi enega izmed osnovnih prob lemov pri upo - rabljanju terminalov , ki ga bodo moral i člani računalniškega centra f a - kultete ustrezno r e š i t i . Uporaba terminalov in računalnika za znanstveno- raz iskovalno de l o uslužbencev in sode lavcev fakultete poteka po s istemu naročnik-plačnik . Tudi lu je prezasedenost terminalov in računalnika v "najprimei nejsih urah" eno izmed odprtih vprašanj . Opozorim naj tudi na to, da ima računalniški center fakultete poleg vzgo jno - izobraževalne tudi znanstveno-raziskovalne vloge še nalogo uvajanja dokumentaci jskega in in formaci j skega s istema fakultete. V zvezi z opreml jenos t j o faknliote z računalniki moram še dodat i , da je fakulteta dobila v letu 1' ;i6 od Univerze računalnik A TA RI, i-• j< • namenjen izkl jučno za potrebe vr> li 16 knjižnic na fakulteti . Zato so . < • knji, . o 15 oddelkov dogovor i le o vrstnem redu " i z p o s o j e " A lARl - j a . V marcu 1987 je predviden poseben seminar o uporabi ATARI-ja v knjižnicah a¡1 lelkov fakultete. Na oddelku samem s m o z osnovno računalniško o p r e m o tudi ze l o skromno opreml jen i . Za tako skromnost obstaja jo številni v z r o k i , ne nazadnje tudi denarni , saj s o amort izac i j ska sredstva oddelka skromna , sredstva fakul- tete in Znanstvenega inštituta fakultete ome jena , potrebe in žel je 16 oddel - kov pa raznovrs tne . Naj ob ttem o m e n i m , da so na fakulteti največj i " p o - rabniki" računalniških storitev člani in slušatelj i oddelka za ps iho log i j o , pedagogiko in g e o g r a f i j o . Ostali se po potrebah vkl jučuje jo občasno . Naj na koncu lega kratkega prispevka zapišem še svoja osebna zapažanja glede uvajanja računalništva v VIP g e o g r a f i j e . Navzl ic uvajanju s lušate - l jev v "kvantitativne metode" re d e l e ž seminarskih in diplomskih nalog , ki bi v več j i mer i uporabljale sodobne metode in tehnike, ni bistveno p o - v e č a l , vsa j kar zadeva naloge s področ ja prostorskega planiranja. V druge naloge imam skromnejš i vpog led . Iz pogovorov z ostal imi učitel j i in sodelavci pa sk lepam, da tudi pri drucjih vsebinah ni več j ih s p r e m e m b . Kljub temu, da se slušatelj i pri p r o s t o r s k e m planiranju in geograf i j i prometa konkretno seznani jo z nekaterimi sodobnimi metodami in tehni- kami , j ih pri seminarskih in diplomskih nalogah ne uporabl jajo v več j i m e r i . Naloge s tako metodologi jo so i z j eme in še te so z g o l j plod osebne zavzetosti redkih posameznikov . Z a l o je vsa j po mo jem mnenju s i c e r upra- vičen argument slušatel jev o premajhni "geografski apl ikaci j i " statist ike, matematike in računalništva le delno uprav ičen . Na drugi strani p r i z n a m , da že sam značaj VIP-a na geograf i j i ni v več j i mer i usmer jen v uporabo kvantitativnih metod in tehnik. Pri tem imam v mislih vse oblike vzgo jno - izobraževalnega p r o c e s a , od predavanj do va j , seminarskih in diplomskih nalog . Na splošno lahko o uspešnosti o z i r o m a neuspešnosti uvajanja računalništva v VIP geograf i je povem le malo , saj na oddelku nimamo celovite o c e n e . C e l o v e č , z novim VIP-om po štirih letih ukinjamo predmet osnove r a č u - nalništva in p r o g r a m i r a n j a . Tudi malematika za geografe postaja z novim VIP-om samo izbirni predmet za s lušatel je II . letnika. Od omenjenih predmetov ostaja v novem VIP-u s a m o statistika za g e o g r a f e . Razlogov za ukinjanje osnov računalništva in programiran ja je v e č , č eprav moram p r i - znati , da je tudi ve l iko argumentov , ki govore v prid "kvantitativnim m e t o d a m " . Zaradi informativnega značaja prispevka ob tej pr i ložnost i ne bom odpiral za stroko vsekakor pomembnih vsebinskih in metodoloških vprašanj s tega p o d r o č j a . Prepričal: s e m , da je na oddelku p r e m a l o pri jotnn dovol j stvarno a r g u m e n - tirana utemelj i tev uvajanja sodobnih metod v geografsko anal izo in s intezo . Ni potrebno po e b u o poudarjati , da vodi smi.jelna upoi~aba tvlobnih melod 16 in tehnik v geograf i j i k bo l j "eksnktnemu" spoznavanju in odkrivanju z n a - či lnosti medsebojnega součinkovanja med družbo in naravo , k nekaterim novim spoznanjem in nenazadnje tudi k vsebinski s intezi . Ta argument ne bo imel na oddelku prave vrednosti vse do takrat, dokler ne b o m o s praktičnimi p r i m e r i pokazali na tiste prednosti sodobnih metod in tehnik, ki v vsebinskem in metodološkem smis lu bogate študij geograf i je in na splošno pr i speva jo k vsebinskemu in metodološkemu razvo ju s lovenske geografske m i s l i . 17