Samo 120 komadov Koledarjazal.1900 je še v zalogi, zatoraj sezite brzo po njem, kteri ga še nemate. Velja le 25 centov. M ROM. 9 List slovenskih delavcev, v Ameriki. SiDO-v"- 13. 1900. Ij©-bo VTTT, Lincolnov rojstni dan. Le malo prodajalnic je bilo zaDrtib. Velik banket pri Delmonico. Lilcoluov rojstni dan so 12. je-bruvarija v raznih klubih New Yorka in Brooklyn« slavnostno praznovali. Posebno je bil sijajen banket, kterega je priredil republikanski klub v hotelu „Deimonico", pri kterem sta senator Depew in glavni odvetnik Griggs, dva pristaša mouopolistov imela govore, pri kterih sta samoumevno proslavljala Lincolna kar se je le dalo in v nebo povzdigovala republikansko stranko. Na cestah velikega New Yorka je bilo le malo opazovati praznik, kajti sk"raj vse proda jalrlce so bile odprt in tudi praznično oblečene množice, kakoršna se navadno ob jednakih praznikih giblje na cestah, ni bilo videti. Do sedaj pripozuajo Liucoluov rojstni dan le države Connecticut, Illinois, New Jersey, Minnesota, Pennsylvania, North Dakota in Washington kot postaven praznik. Deček ustrelil dete. Timothy Crowley, (» let. star, čigar stariši stanujejo na Kiug Str. v New Vorku.je 11. februvarija popo-ludne obiskal svojega strica Mala-chi Mahouny, kteri ima na Spring St. gostilno. Deček se je igral z avojo dve leti staro sestričiuo Marijo Mahonev in med tem prišla v prazno sobo v gorenjem nadstropju. Na tleh j*' našel revolver in bq pričel ž njim igrati. Nakratje zagro-mel strel in mala deklica je padla v prsa zadeta mrtva na tla. Pretresljiv je bil prizor, ko je zaslišavši pok, prihitela uboga mati in našla svojo ljubljenko mrtvo. Mislijo, da je juden natakarjevp ustil v sobi revolver. Pod kolesi poulične železnice. V petek popol. je voz poulične železnice na 3. Ave. blizu Worth St. v New Yorku zadel ob zaseben voz, na kterem je sedel llleten deček. Sledrji je odlet^l raz voz in padel pod kolesa poulične železnice. Mo-tormen je videl pasti dečka in postal tako zbegan, da je zamcgel še le pri drugem bloku ustaviti voz. Kolesa so dečka tako zmečkala, da so le s težavo dobili truplo izpod voza. Motormena so zaprli. Zavratni umor med Italijani. Antonia E spor i ta je 11. februvarija po noči poklical ptujec iz gostilne na Grand Street. Zunaj sta bila dva druga moža, od kterih je jedeu Esporita ustrelil. Zločinci bo ubežali. Kspsrito je umrl drugi dan v bolnišnici. Sofia Cuomo, g ktero je E spori to skupaj Btauoval pravi, isal štiri pisma, toda nobenega odgovora dobil. Gospa StalFel pravi, dani nobenega onih pisem dobila. Ž^na se boji nadaljnih sitnostij od strani Taylorovih pristašev. Gospa Staffel misli, daje bil Goebel že dva dni mrtev, ko so naznanili njegovo smrt. Louisville, Ky., 12. febr. Senator Ferguson je danes v demokratskem postavodajalstvu predlagal, da bi razpisali 310 000 nagrade tistemu, kdor bi ovadil Goebelo-vega morilca. Klerki demokratskega postavodajalstva bo danesna jeli stalne prostore za svoje pisarne. Obe demokratski zbornici sti Be danes sešli. Iz obeh zbornic sestavljen odbor bo poslali v Frankfort, da bode o tamošnjem položaju poročal. Izdali zaporna povelja. London, Ky., 9. febr. Obe hiši republikanskega postavodajalstva sti danes imeli skupno sejo, v kteri so določili, da je bila izvolitev republikanskega državnega ti-keta neovrgljivo pravilna . V spo-razumljenju z governerjem Taylor-jem sti obe hiši danes uresničili svoje pretenje in izdali zaporna povelja proti odsotnimi demokratskimi člani postavodajalstva. Sergeants at Arms se bodo s potrebnimi zapornimi povelji podali jutri v Louisville, kjer upajo najti večino odsotnih demokratov. Frankfort, Ky., 9. febr. Danes bo zaprli tu dva moža, ktera sumničijo, da sta umorila Goebela. Spala sta baje večkrat v državnem poslopju, za to so jih deli pod ključ, dokler ne dokažeta, kje sta bila oni Čas, ko bil Goebel ustreljen. Oba odločno tajita, da bi bila z umorom v kaki zvezi. Taylor je zaznamovan. Njegovo življenje baje ni vredno vinarja. nA|lftr' najceneje in najhi- L 01 rtIG treje p°si,iaš v Bta- # ro domovino, ako se obrneš na F r. Sakser, 109 Greenwich St., New York, za 100 kron je treba poslati $20.38 in za pošto 20 centov, ali za 100 gold. $40.76 in poŠto 20 cento?. Frankfort, Ky., 11. febr. Odkar je bil senator Goebel umorjen, je bil governor Taylor samo je-den dan v krogu svoje družiue, toda z nikomur ni hotel govoriti, razuu z generalom Collierem, poveljnikom milice in jednim ali dvem dobrim prijateljem. Razun 300 mož, razpustili ao vso milico in še teh 300 bodo jutri poslali domov. Jeden najodličnejših odvetuikov v tem delu Kentuckvja je rekel te dni, Taylor ve, da lahko mirno odpusti vojake, demokratje imajo dovolj potov, da dokažejo pred sodnijami njegovo brezdvomno zvezo s zavratni m umorom Goebela. Zato se ne d:i tajiti, da Taylorjevo življenje ni vinarja vredno, in daje zaznamovan za vselej. Jednako so se izrazili tudi drugi odličnjaki. Jutri opoludne se anide pestavo-dajalstvo. Pričakujejo, da bodo re-publikanski člani že zjutraj dospeli, demokratski pa se morda do večera branili. Mnogo republikanskih časopisov izraža misel, ako bi posta-vodajalstvo odstavilo governerja Tayiorja, bi bil tudi sedež zveznega senatorja Blackburna v nevarnosti. Mati ustrelila sina. Sharon, Pa., 12. febr. Gospa Albert Eldridge je včeraj večer na svojem domu nekoliko milj od tod ustrelila na svojega 24letn°ga sina Elmer Agie in ga su*kt£o iauilu.. Več mladih ljudi seje zbralo v hiši k večerni zabavi. Nekteri od njih so se vpijanili in nastal je splošen pretep. V razburjenosti je gOBpa Eldridge zgrabila revolver in štirikrat ustrelila naravnost na svojega sina. Dve kroglji sti ga zadeli. Ženo bo zaprli. ' Dva trupla na železničnem tiru. Boston, Mass., 12. febr. Danes ob 10. uri po noči so našli na železničnem tiru blizu južnega kolodvora, grozno pohabljena trupla John Middletona, 35 let starega čuvaja pri izogibališču in druzega nepoznanega moža. Sumijo, da je Middle-t >n srečal ptujca na progi, in med tem ko je ž njim govoril, povozil ju je vlak in na kose raztrgal. Teto .oropali. Canton, O., 12. febr. Našemljeni roparji bo včeraj zjutraj vlomili v hišo gospe Marije Saxton, tete McKinleyeve soproge. Hiša je tri milje od mesta oddaljena. Daniel Slauker, brat gospe Saxton se je zbudil, toda jeden rokovnjačev ga je ukrotil z nastavljenim revolverjem. Kmalu nato bo štirje roparji z Slaukerjevo obleko bežali iz hiše. S krvnimi psi so jih sledili več milj daleč po polju, toda potem bo zgubili Bled ker so rokovnjači najbrže sedli na voz in oddrdrali. Slaukerjevo obleko so našli. Lopovi bo isto proč vrgli, popreje pa pobrali iz žepov denar in žepno uro. „Dame" so tudi morale „zijala prodajati". Newcastle, Del., 12. febr. Med gledalci pri javnem bičanju na tukajšnjem jetniškem dvorišču so bili tudi dr. J. B. Schwatka, šerif iz Baltimore in blizu 60 ženBk. Bičali bo devet vjetuikov in jeduega privezali k sramotnem stebru. Šerif Schwatka jf- bil z izidom zelo zadovoljen, ter izrazil upanje, da bi kaj kmalu bičanje vjetnikov tudi v Marylandu vpeljali. Med dijaki. 1. dijak: „Kaj mi zopet pripoveduješ o tihej na-pitnici France?" — 2. dijak: ,,Moj krojač je bolan, jaz pijem, da bi še dalj časa bolan bil". V rovu zasulo. Upajo, da jili rešijo še žive. W i 1 k e s b a r r e, Pa., 13. febr. V Mallet rovu sta živa pokopana moža iu ju še niso našli, daBi je rešilno moštvo od včeraj popoludne neprenehoma pri delu. Do poluno-či jih upajo doseči iu najti pri življenju, akoravno sta brez živeža in vode. Zasuta Bta Patrick Sullivan in Mihael Soekie. Odstranjevala sta podpore v rovu, ko se je udri strop in ru< žema zapri izhod. Zrak na istem kraju, kjer mislijo, da se nahajata je dober, toda brez živeža in vode, ne bodeta mogla čez pet do šest dni ostati pri življenju, ker sta dva dni že mmola. Po 33 ur neprestanega dela. upa rešilno moštvo odstraniti še 40 do 50 čevljev skalovja in premoga, ktero je med njimi in nesrečnima. Samo štirje možje zamorejo istočasno delati, ker je rov samo dva čevlja širok. Ljudje delajo z neumorno vstrajnostjo in se vsakih 15 do 20 minut menjavajo. Boj premogarjev. Dunaj, 10. febr. Z vzgledno vstrajnostjo v Avstriji in ua Češkem bojujejo premogarji veliki boj za vpeljavo osemuruega delavnega časa. Strajkarji so zahtevali, takojšnje snidenje državnega zbora, da vsprejme postavo glede osemuruega dela. Vlada se sedaj vedno bolj postavlja na stran delodajalcev in sedaj brezozirno postopa p socijaiisti in njihovimi zadruga'mi, ker se v vsakem oziru za štra/karje potegujejo. Tako so na pr. v Toplicah policijskim potom razpustili socijalično društvo ,,Karol Marx4', ker se je pogajalo za postavno vpeljavo osemuruega delavnega dneva. Nezadovoljni rudarji. Fort de France, otok Martinique, 9. febr. 1200 nezadovoljnih rudarjev zabranjuje od ponedeljka Bpravljauje sladkornega pridelka. Uporno gibanje Ee širi in odposlali bo vojake na vse kraje. Rudarje je napadlo 25 močno krdelo peščev. Vojaki so streljali na na-j padnike, 9 osob usmrtili in 14 ranili. Washington, 10. febr. Državnemu oddelku je danes dospelo poročilo, da brusilci demantov v Amsterdamu vsled pomanjkanja dela trpe veliko pomanjkanje. Osnoval se je odbor iu izdal poziv za pomoč, kteri med drugim navaja, da je 3000 osob brez dela in skupno le kakih 1000 osob včasih nekoliko dela. Seveda. .. misliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi .... Toda... ako si kdaj pokusil SUPERIOR STOCK ni pivo, potem veš*i daje boljše Q nego dobro. — I ito je NAJ- BOLJŠE Bosch Brg. Co. LASE LINDEN, - MICH. , PRODAJA SE POVSODIV HI SODČEKIH IN STEKLENICAH. Entered as second class matter at the New York, N. Y. Post office October 2. 1893. »GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednik: Published by . F. 8AKSKR. 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.—, «a pol leta..............$1.50, Za Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, m „ „ pol leta . . . . „ 3.50, , „ „ fcatrt leta . . . „ 1.76. V Evropo pofiiljamo list skupno dve Številki, „Glas Naroda" izhaja vsako sredo in soboto. ,GLAS NARODA" („ Voice of the People") Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnoeti se ne natisnejo. Denar uaj se blagovoli poslati po Mon Order. Pii spremembi kraja naročnikov proauno, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi DVnika. Dopisom in pošiljatvam naredite aaslovom: „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City. Pravda Molineux. Kriv! je bil izrek porotnikov in Roland B. Molineuxa so nazaj od tirali v ječo: sedaj je zapečaten morilec z strupom. Sodnik nema nič druzega na izbiro, nego izreči le edino obsodbo — smrt na električnem stolu. pravda je kulturna slika današnji dni, kakoršnih je le malo, ktera n&m zopet pokaže, kako male veljave so vse formelne zadeve, ktere so uporabili v varstvo zato-ženca nasproti ,,moraličnemu prepričanju" porotnikov. Izrek porotnikov zamore biti povsem pravilen : v soglasju z navedenimi dokazi, ktere je samo mogoče vpoštevati, pa vendar-le ni. V veljavi pa je še dandanes stara nedotakljiva temeljna podlaga v navadnem pravu bolj, nego v rimskem, da pri zatožbi, ktera se bavi 1 e z okoliščnimi dokazi (Circumstancial evidence), morajo ti biti tako tesno zvezani, da je vsaka vez nepretrgana, to se pravi, mora odločno dokazano biti. V tem končanem pravdnem slučaju pa to nikakor ni bilo. Edina točka, ktero je zatožba navodila kot hudo obtežilno, je bila sličnost pisave na zavoju z strupom z drugimi spisi, ktere je nedvomno piEala Molineuxa roka. Kar se tiče sodbe strokovnjakov in koliko je ta vredna, ako so le potem poklicani in plačani kot priče, in se izrečejo na korist zatožbe ali — kakor tudi — kot zagovor, pa vendar dandanes vš vsakdo. Ni še bilo kriminalne pravde, v kterej bi pristnost pisave bila odločilna točka, v kterej si niso bile najbolj znamenite avtoritete v tej stroki v svojih mnenjih nasprotne. Jedna stranke mora toraj biti na nepravej podlagi. Ko je sodnik v svojem poučevanju na porotnike odločno nato kazal, da naj se poslednji ne puste za peljati, ter je omenjal slučaje kakor Dreyfusovo pravdo, v kterej so razne priče in strokovnjaki s prisego potrdili, da so gotove poteze pisave od Dreyfosa, kar v istini vendar ni bilo res, — izrek strokovnjakov vzet: kot lahko breme, pa vendar &e ne odstrani istine, da je v več nego jednem znamenitem slučaju sodba zvedencev bila napačna in to ■e celo dokazalo. Toda v tem slučaju—tako se nam taj dozdeva—je zagovornik napravil o»odepcdno napako. Mož je rekel da vsak porotnikov dobro vč, da tudi zagovornik zamore pripeljati, ako bi hotel uporabiti taka sredstva, v sodno dvorano armado zvedencev, kteri bi samo nasprotno zaprisegli, kar zagotavlja zatožba glede pisave. Mogoče je to smatral za odveč, da bi on to komedijo predstavil; mogoče tudi ni imel na razpolago onih neizcrpljivih sredstev, o kterih je razpolagala zatožba; dovolj, on je vsled tega opustenja dal zatožbi priliko k zagotavljanju, da je sodba zvedencev ostala nepreklicljiva. Vse drugo, kar je zatožba spravila na dan, niso bile zanesljive istine, temveč le sestavljena pravna izvajanja. Pred vsum seveda povod: ljubosumnost! Toda Molineux, kteri je z njegovo sedanjo ženo še pred poroko skupaj živel, je prav dobro vedel, da Barnet in Cornish nista bila edina, ktera sta se že več let razveseljevala njene naklonjenosti. Saj vendar ni zamogel vse tekmece zastrupiti. Barnetova smrt in kar je bilo ž njo v zvezi, daje tudi nekak dokaz zato, kako je ,,moralično prepričanje" odločilo pri porotnikih, ne pa odločna gotovost. Barnetcv domači zdravnik Be je izrekel, da je ta umrl vsled davice, ne pa Ysled strupa, med tem, ko je nek kemični zvede-nec baje našel strup v mrtvem truplu. Ta zveza pri spojenju oko-liščnih dokazov je toraj ostala popolnoma nedokazana; ves Barne-tov Blučaj bi v obče ne smeli niti v poštev jemati. In vendar: kdo si zamore domišljevati, da bi porotniki vse, kar je bilo s tem v zvezi, obdržali v spominu?! Mogoče je ravno ta negotovost in vendar po-rotuikom v spomin poklicana tva-rina pri njih odločila. Pri porotnikih, kteri bi, kakor postava zahteva, lepo nedvomljivo določenih dokazih sodili, bi pomanjkanje dokaza glede nakupa srebrne posode, zvezo okoliščnih dokazov smatrali za tako Blabo, da ne bi zamogli reči: ,,kriv je!4' Ako bi se priča, ktera je to posodo prodala, izrekla, da jo je Molineux kupil, potem bi bila zveza okoliščnih dokazov saj zvezana, akoravno še ne prav tesno. Ker je pa priča ostala celo pri zatrjevanju, da Molineux n i b i 1 kupec, toraj ni govora zvezi okoliščnih dokazov, temveč le par raztrganih vezi, ktere lahko vse pa tudi nič ne dokažejo. Porotniki niso bili juristi. Tudi ni mogoče od njih zahtevati, da bi vse podrobnosti tako natanko raz motrivali, kar je le kriminalnim juristom mogoče. Oni so sodili po občnih vtisih in je glede občutka lahko nanje vplivati. Najbrže so v tem slučaju pravo zadeli, toda gotovo to ni. V obče pa nam je ta pravda dovolila pogledati v življenje in po-čenjanje one družbe, e ktero je v druzih deželah v ozkej zvezi, kar imenujemo „zlato mladost-" Zares nas je groza pred tem. Kot družbeni razred vpoštevano pa lahko rečemo: še tako mlado in že tako pokvarjeno! Tem potom tudi izrekam vsem onim, ki so pokojnika obiskali v bolezni in mu ob smrti pokazali poslednjo čast, to je se obilno udeležili pogreba, svojo najtoplejšo zahvalo; posebno se pa zahvaljujem prečast. gosp. monsig. B u h u za lepi in ganljivi govor pri pogrebu, kakor tudi čast. g. S'm rekarju za požrtvovanje pri pogrebu. Pokojniku bodi zemlja lahka. M. Absetz. Popisi. Ely, Minn., 7. febr. Slavno uredništvo ,,GIas Naroda", tudi jaz se enkrat na Vas obrnem in prosim malo prostora v nam ce-njeuem listu ; rojakom imam namreč naznaniti žalostno vest o nesreči, ktera se je pripetila tukaj. Nismo še utešili žalosti in nesreče, ktera je zadela našega rojaka Leopold Joža, doma iz ( 'momlja; ubilo ga je v rudniku Chandler; a že zopet nas je obiskala druga nesreča. Dne 19. jan. je pobilo namreč našega rojaka Jožefa Smrekarja v rudniku Savoy, tukaj na Ely, dne 4. febr. pa je ponesrečenik po hudih bolečinah zdihnil svojo blago dušo. Pokojni je bil star še le 19 let, doma je bil iz Rožanca pri Črnomlji; za njim žaluje tukaj njegov brat in več sorodnikov, a v starem kraju sta-riši, dva brata in tri sestre. Da si je znal pokojni z svojim lepim vedenjem in poštenim obnašanjem pridobiti spoštovanje in prijatelje, to nam najbolje spričuje njegov ve-likansk pogreb, kterega se je udeležilo mnogo ljudi. Spremljalo ga je namreč IG voz in mnogo ljudi pa peš Pogreb je bil z običajnimi molitva mi dne 6. febr. Pokojnik ni bil ud nobenega društva. Roosland, B. C., 4. febr. 1900. Uredništvo „Glas Naroda!" Prosim Vas, da natisnete moj dopiB v naš delavski list ,,G1. N.ker skoraj sprevidim, da je moja dolžnost, rojakom poročati o tukajšnjih raz merah. ^S prva se o tukajšnjem Btanju še Bedaj nemorem dosti pritožiti, zimo imamo lepo in še dosti toplo, kakor tukaj v zapadnem severu. Delo tudi še sedaj tako napreduje, kakor je lansko poletje, ali delavcev je pa sedaj pozimski čas tudi tukaj dosti brez dela, in vem da jih samo mesto Roosland šteje blizu 500, akoravno pravijo, da v British Columbiji ni delavskih moči. Namen moj jo, dragi čitalec lista, naznaniti tukajšnje stanje in gibanje s pričetkom leta 1900. Tukaj nad nami se zbirajo nekaki črni oblaki in to med delavci in delodajalci ; vem, da je vsakemu či-talcu lista znano, da je postavno določeni delalni Čas v rudnikih osem ur na dan. Ta postava je bila vpeljana lansko spomlad, kar je pa posestnikom rudnikov kakor trn v peti. Sredi januvarija bo tukajšnji listi poročali o shodu posestnikov rud nikov in o prošnji na višje oblasti, da bi OBemurni delalni čas ovrgle in nadomestile, kakor je bilo poprej, v prošnji je bilo navedenih več uzro-kov, da ne morejo novih rudnikov odpreti pri osemurnem delalnem času. Precej nato smo se delavci in vsi prebivalci izven majorja Ross-landa združili in podpisali prokla-macijo glede one od posestnikov rudnikov in odposlali na oblasti tako so naredili tudi prebivalci druzih mest v British Columbiji Zdaj samo molčimo in čakamo kako se zadeva zasuče, ako oblasti ovržejo nam osemurni delavni čas bodo v enem dnevu vsi rudarji British Co-lumbije stopili v štrajk. Tukaj smo vsi rudarji dobro združeni in spadamo k ,,Western Federation of Miners" in štrajk je neizogiben, ako nam ovržejo osemurni Čas. Neverno sicer še nič, ali ako nam ne izide prav, bode tako kakor poročam. Toraj ako bi se kje primerilo, da bi agentje isk ali rudarje za v British Columbijo, naj se rojaki nikar ne dajo na limanice vjeti. Tukaj blizo v Slokan Distrikt imajo sitnosti že odkar je vpeljan ^osemurni delalni čas, ker so hoteli plačati samo S3 za osem ur, preje je bilo $3.50 na deset ur za rudarja. Poslednji čas, ko so družbe sprevidele, da stari delavci nočejo iti na delo pod nikakim drugim pogojem, nego za 83.50 na dan, so družbe pričele delavce iskati naistoku. Več delavcev je že bilo preslepljenih od agentov, da so Bem prišli, ko so pa zvedeli o razmerah, jih največ ni hotelo za delo prijeti. Toraj rojaki, ne dajte se agentom preslepiti, ker pozimski čas je povsodi dosti delavcev, da bi radi delali aa pravi zaslužek pod dobrimi razmerami in ni treba nikjer agentom pošiljati delavce, ako je vse v dobrem redu delavci že sami radi pridejo in še prehitro. Tukaj smo tudi sedaj skoraj kakor Boerci v južni Afriki nekako obko-leni, pošta nam je ves čas zadržana za par dni in lukamatija tudi sam bolj hrope gori in doli, ker potnikov ne pustijo notri, od tukaj vun pa nobeden dosti ne sili. Uzrok je kužna bolezen, koze, v Montani, Idahi, Oregonu in Washingtonu. Toraj se bojijo, da bi se bolezen sem oe zanesla. Ako se nam na slabo obrne, bo-dem že poročal v našem delavskem listu „Glas Naroda", ali danes sem pa to opisal samo v pozor rojakom. K sklepu pa pozdravljam vse či-talce in podpornike „G1. Naroda", uredništvu pa želim obilo uspeha! Frank Keržišnik. Sayreton North Birmingham, Ala., 8. febr.' Slavno uredništvo ! Prosim sprejmite moj dopis v nam cenjenem listu ,,Glas Naroda14, da naznanim rojakom in čitalcem, ker sem od mnogo rojakov prejel pisma in vprašanja kako se mi godi, posebno onih, b kterimi sem bil skupaj pred letom v Jenny Lind, Ark. Tukaj smo dobro organizirani v nam zelo koristno Unijo United Miners of America; dne 1. marca 1. 1. Brno pričeli štrajkati in še sedaj štrajk ni poravnan; čvrsto smo se borili proti kapitalistom; imeli smo mnogo skušnjav, superintendent in boss Pit sta nas vedno nadlegovala, da bi nas zvabila na delo; obetala sta nam vedno vse dobro, ali nasprotno pa nam pretili z nasilstvi. S tem so privabili nektere naše rojake na delo, ali večina naa je ostala neustrašena, borili smo se in raje razkropili po širnej Amerifci, nego pa prestopili mejo naše delavske zveze in potem se raje podali na razne kraje, odšli proti zapadu in iztoku, ločili se eden od druzega, toda bratska ljubezen vedno ostane, a ostali smo le čvrsti člaDi Unije. Dragi rojaki, zelo toplo Vam priporočam našo delavsko zvezo, ker ta je nam delavcem vedno na korist, to vem iz moje lastne skušnje ko sem odpotoval iz Arkansasa in se podal sem v Blocton, Alabama. Tukaj sem našel mnogo rojakov in bil dobro postrežen, in smelo smem reči, da se rojaki v Bloctonu zavedajo svojega stanu iu narodnosti, kakor sem pozvedel in se prepričal. Tam imajo tri dobro urejena podporna društva, jedno je spojeno z K. S. K. Jed noto, drugo pa z Jugoslovansko Kat. Jeduoto, poleg tega pa čvrsto urejeno podporno društvo „Arbeiter Kranken- und Sterbe-Kasse", ktero ima v Zjed. državah nad 30.000 članov; ponosni so pa tudi na njih delavsko zvezo, Unijo. Ko sem se mudil tam dva dni, bi bil kaj rad tam ostal, ali ko sem vprašal zadelo, ga niBem dobil, potem sem se podal k tajniku Unije in mu potožil svoj položaj, da sem bil v osem mesecev trajajočem štraj-ku; mož mi je dal dobre nasvete in več naslovov od organiziranih delavcev in mi tudi zagotovil, da gotovo delo dobim v državi Alabama pokazati sem mu mogel tudi moj potni list (Transford Card) in tako estavil Blocton, ter se podal nazaj na North Birmingham in tu tudi res delo dobil. Tukaj je še nov pre-mogokop, z delom so še le pričeli minolo ieto, premog je t^edem čevljev viBok, od tone je plače 52£ centa, ali vmes je mnogo kamena. Slovencev tukaj ni razven mene in dveh znancev. Kraj je zadosti prijazen, od mesta Birmingham je oddaljen 5 milj proti severu; toda nikakor nemorem sem vabiti rojakov, ker tukaj je dosti ljudi, ki vedno čakajo na delo. K sklepu srčno pozdravljam vse rojake'in jim tudi priporočam, da marljivo podpirajo naš delavski list ,,Glas Naroda", kteri nam douaša mnogo koristnega berila, tebi naš dobri list ,,Glas Naroda" in uredniku pa želim obilo vspeha, mnogo naročnikov in plačnikov. Alojzij Loushe. Vojni med Boerci in Anglija. Britiški glavni stan Springfield Bridge, 9. febr. Ker so kopje ob Baal Krantzu izpostavijo ne boerskim krogljam iz topov, in ker je nemogoče napraviti nasipe se bodo Angleži umaknili in na tem kraju ne več poskušali prodi ranje. Angleži niso bili zapoden nazaj, ampak vzdržali svoje pozicije Še več milijonov za vojsko. London, 9. febr. Danes bo izdali dodatek k vojnemu proračunu Isti kaže, da bi vzdrževanje 120.000 mož na vojnem polju veljalo 13 milijonov funtov šterlingov. Od te svote spada 5,000.000 funtov šterlingov za prevažanje vojakov in vojnega materijala, nakup konj mul, volov itd. 3,000.000 funtov šterlingov za provijant, 2,400.000 funtov šterlingov za plače vojakom 1,600.000 funtov šterlingov za stre ljivo, 10.000 funtov šterlingov za brzojavljenje. Stroški so računani do sredi marca. Ladysmithu upada pogum. London, 10. febr. Že tretjič se je obleganemu Ladysmithu izjalovilo upanje dobiti kmalu nujno pomoč. Na novo si stavi mesto in posadka vprašanje, kaj sedaj početi? Obupno planiti iz meBta na obleganega sovražnika, ali pa mu izročiti mesto? V ponedeljek bo v obleganem mestu zopet slišali gro-menje Bullerjevih topov. Deset ur je trajalo streljanje in dostikrat je počilo dvajset granat v minuti. Ko so previdni Boerci poslali svojo govejo živino in vozove proti prelazih ob Drakensbergu, so oblegani že mislili, daje Buller zmagal. Toda ko je po noči nastala tihota, da ni bilo druzega slišati, nego reglauje žab, uvideli so, da je njihovo upanje splavalo po vodi. Ka p s t a d t, 10. febr. Boerci so včeraj iz iztoka napadli krilo Angležev med Rensburgom in Sliuge-rofonteinom. Pri tem Dfipadu bi bila Avstralcem kmalu slaba predla, da se niso pravočasno umaknili. AvBtralci bo zgubili jednega mrtvega in tri ranjene. 9. februvarija so prišli Boerci okolo zapadnega krila Angležev in zasedli Bastard Nek, ter postavili tam top. Potem so se obrnili proti jugu, pregnali Angleže iz Hobkuks farme in isto zasedli. Avstralce in Tasmance so vkljub trdovratnega upora Boerci nazaj potisnili in baje dva avstralska poročevalca vjeli. M o d d e r River, 10. febr. se kaže nato, da so Boerci svoje težke topove iz Mafekinga v Kimberley prepeljali. Molčanje njihovih topov na Magersfontein gori potrjuje sumničenje, da bodo vse svoje topove odvedli od tam in nič več branili železnično črto, ampak isto razdjali. Pod Merton Sidingom ho del železnice z dina mitom razdjali. Akoravno še vedno zasedajo nasipe pri Magersfonteinu, se je vendar njihovo število zelo skrčilo. Velik del njihovih ljudi se je obrnil proti Kimberley. Resignacija. London, 11. febr. Kako se človek na vse navadi! Radi dveh prvih porazov Bullerja je bii London razburjen, pri tretjem so bili občutki že hladnejši in ljudstva se je polastila tiha resignacija. Ljudstvo ima sedaj trdno upanje da bode storil Roberts in njegov sodrug Kitchener, kar Bullerju ni bilo mogoče. Kakor novejša poročila naznanjajo, bodo kmalu pričeli izvrševati novi vojni načrt. Methuenovo armado bodo pomnožili, da se bode kakor hitro mogoče zamogel po makniti proti Bloemfonteinn. Vse nadaljne vojne priprave nadzoruje ta osobno Roberts in Kitchener Za obrambo Bloemfonteina pa bodo morali Boerci na vsak način od poslati del one glavne armade ktera sedaj Bullerju zapira pot kajti zjedinjeni vojni oddelki pri Kimberley ne bodo v stanu se tak moči Angležev postaviti v bran, še manj pa jih zadrževati. Tudi od armade pri Stormbergu Boerci n«-morejo lahko utrpeti večjega oddelka. Obrnilo Be je. London, 12. febr. Iz Baller- ' v jevega glavnega stana je dospel dolgi brzojav o položaju v Natalu. Isti pravi, da je Buller takoj začetkom uvidel, da je Ladysmith zgubljen. Drugi poskus prodiranja bi se bil skoraj posrečil, da se ni general Warren v kritičnem trbnotku umaknol. Pri tretjem prodiranju je bila kriva nesreča, ker niso imeli natančnega popisa zemlje med Tu-gelo in Ladysmithom. Ko je Buller uvidel, da Baal Krantza ne bode mogel vzdržati, dal je topničarstvu priliko Btreljati na sovražnika, toda gorovje^ pa tudi daljava je varovala Boerce. Sovražnika pri Brakfontei nu ali Doorukloof u vBpešno napasti bi bilo najbrže veljalo 3000 mož in najmanj dve brigade bi bilo potreba za varstvo v ozadju. Ako bi bila Bullerjeva armada pomožna arma da za Ladysmith, potem bi se še kaj tacega tvegalo, toda ona jeedina armada za obrambo Natala. Kmalu bodo četrtič poskusili prodirati dalje, kar bode uzrok velike zgube Med tem ko Buller premišlja kako in kje bi zamogel najbolje pro dirati dalje, bo mu Boerci prišli skoraj v njegov tabor. Kakor se iz Pietermaritzburga poroča, zasedli bo Boerci Bloysovo farmo južno od Tugele in komaj uro hoda od Chie-vely farme. Istotako zasedajo griče pri obeh mostov.h čez Tugelo, dalje trdnjavo Wylie in trdnjavo Molineux. Dalje se poroča iz Durbana, daje 6000 Boercev napadlo Bullerja od strani; kje bo prekoračili reko ui znano. Armada 600.000 mož. London, 12. febr. Tesno napolnjeni so bil i danes prostori spodnje zbornice, kjer je George Wyid-ham, tajnik parlamenta za vojni urad razpravljal vojne uredbe vlade. Med navzočimi je bil poslanec Zjed. držav. \\ yndham je rekel, da ne namerava razpravljati vprašanja o nadaljevanju vojske, ampak Be takoj obrniti k drugim vojnim uredbam, ktere bo potrebne za obrambo dežele. Odkar se je pričela vojska, so sprejeli v vojaško službo lO.tOO uoviucev. Ako bi pomnožili prostovoljno armado, bi ista za pasivno obrambo in posadko v pristanih, kakor tudi na druzih krajih popolno zadostovala. Tudi za težje službovanje bi bila ista Bposobna. Sedaj ima dežela 100.000 mož regularnih vojakov, ktere naj bi za 30 tisoč mož pomnožila: dalje naj bi 328 000 mož broječo pomožno armado pomnožili za 50.000 mož. Na ta način bi dežela imela kmalu na razpolago nad 517.000 mož, in to število bi Be lahko pomnožilo na 600.000. Jednak predlog je stavil vojni minister lord Landsdowne v gosposki zbornici. Tam sta bila princ Wales vojvoda Cambri pazljiva poslušalca. London, 13. febr. Za spremembo se včeraj London enkrat ni bavil s poročili raz bojišča, — iz-vzemši oficijelnega poročila o Bul-lerjevem porazu tudi nikakih poročil ni bilo— ampak s parlamenta-ričnim načrtom vojnega minister-Btva, kteri zahteva, da se armada dežele zviša na 600.000 mož. Za več dni se iz južne Afrike ni nadejati važnejih poročil, ker je lord Roberts vpeljal gotove nove uredbe glede poročevauja, vsled kterih se smejo vsa pismena poročila neovirano odposlati, brzojavi pa so podvrženi cenzuri. Iz Natala pa sploh ni nikakih poročil. Iz Rensburga se poroča o več malih praskah z neznatnimi zgubami na obeh straneh, toda nikakega pomikanja naprej. V Kimberleyu, posebno obljudeni deli mesta, hudo streljanje veliko bolj občutijo, nego dosedaj. Tudi živeža že h ado primanjkuje. Kakor sem dospeli časopisi iz Kapstadta poročajo, v mestu že 1. januvarija ni bilo več mesa v škatljah. Meseca decembra se je zvišala umrljivost med belopoltnim prebivalstvom na 60 pri tisoču in med zamorci na 13S pri tisoču, med tem, ko je popreje znašala 21.7, oziroma 63.6 pri tisoču. Pri malih otrocih naraščajo te številke ogromno. Kretanje parnikov. V New York dospeli: ,,Graf Waldersee" 10. febr. iz Hamburga z 1S70 potniki. ,,New York" 10. febr. iz Southamptona z 444 potniku „La Gascogne" 10. febr. iz Havre/. 381 potn. ,,\Yerkendam" 13. febr. iz Rotterdama z 219 potniki. ,,Noordland" i3. febr. iz Antwerpena. Dospeti imajo: ,, Darmstadt" iz Bremena. ',,ltalnr**Tis.Hamburga. .^OuennHfc" iz Liverpoola. iz Bremena. ,,Phoenicia" iz Hamburga. ,,St. Louis" iz Southamptona. „La Touraine" iz Havre. ,,Campania" iz Liverpoola. O d p 1 i u H : „New York", 14. febr. v Southampton. ,, Kensington", 14. febr. v Antwerpen. Odpljuli bodo: ,,La Ijascogne", 15. febr. v Havre. ,,II.fli. Meier", 15. febr. v Bremen. ,,Trave", 17. febr. v Geiiovo. ,,Gipf Waldersee", 17. febr. v Hamburg. ,,Eyruria", 17. febr. v Liverpool. ,,\>|£rkyid*m", 17. febr. v Rotterdam. ,,Lahn", 20. febr, v Bremen. ,,Oceanic", 21. febr. v Liverpool. ,,St. Ixiuis", 21. ffebr. v Southampton. ,,Noordland", 21. febr. v Antwerpen. ,,La Tourain", 22. febr. v Havre. ,,Darmstadt", 22. febr. v Bremen. Parallel istki so dobiti po izvirnifr cenah pri FR. SAKSER & CO., IC9 Greenwich St., New York. \ ■ ■ , ;; . J 'V •• 5* ' Jugoslovanska Katoliška Jednota. Sedež v ELY, MINNESOTA URADNIKI: Predsednik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pezdiro, 1024 South 13th St., Omaha, I. tajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota; II, ,, John Globok ar, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 803, Ely, Minnesota; John Preširn, Box 286, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota. Neb. B< Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika Ivan Govžet 105, Ely, Minnesota. Društveno glasilo je „GLAS NARODA"- Iz delavskih krogov. Lockout za 32.000 delavcev pri zgradbah. Chicago, 10. febr. Danes opo-ludne so izobčili iz unij vse one člaue, kteri so v zvezi z Building Trades Councilom. Ob 12. uri so pri vs^h zgradbah pobrali delavci skupaj svoje orodje iu ustavili delo. Do sedaj tesarji, z svojimi tiOOO člani niso bili udeleženi, sedaj so ee pa tudi pridruži U lockoutu. Pričakujejo, da se bode iz simpatije razširil strajk v vseh strokah. Radi lock«-uta Imje v Chicagu praznuje 32 000 delavcev, do pone-deljeka pa bode število narastlo ua 60.000 mož. Delavci vedo, da jih čaka resen boj, in ua tvegajo vse dosedaj priborene prednosti. Unij-ski delavci trdijo,da koutraktorjem ue bode mogoče dobiti potrebnih delavcev. Premogarji se gibljejo. Drobnosti. Naročnikom, kteri ne dopošljejo do koncem tega tedna naročnino saj za četrt leta, naznanjamo, da jim bodemo nadaljno pošiljanje lista ustavili. Upravništvo. * * * Ljubljanski nlični napisi. Mini-sterstvo notranjih del je razveljavilo sklep občinskega sveta ljubljanskega z dne 3. oktobra 1899, s katerim se je nakladuo odobrilo po županu odrejeno nabitje samoslovenskih uličnih tabel v Ljubljaui. V P n n s v 1 v a n i j i " 3000 mož. š t r a j k a Petdeset tisoč jih bode sledilo. A 1 t o o n a. Pa. 10. febr. Danes je v Barnesboro, Spaugler in Hastings okraju tri tisoč premogarjev pričelo štrajk. Pri seji minoli četrtek so sklenili ue čekati do 1. aprila, kakor je bilo določeuo pri shodu v Indianapolisu, ampak takoj zahtevali zvišanje plače od 50 do 60 centov pri toni. Premogarske družbe so včeraj zahtevo jednoglas-no odklonile, kar so delavci danes z štrajkom odgovorili. Štrajk je dosedaj omejen na okraja Cambria in Clearfield, toda brezdvomuo se bode razširil na bližnje okraje. Ob Pennsylvania železnice čaka tri tisoč mož že od uovega leta ua znamenje k štrajku. S temi, kakor tudi enimi v Jeller-eon m Indiana okrajih bi bilo ua štrajku 55.000 mož. Tukajšni premogarji so zelo nezadovoljni z shodom v IndianapoliBU, ker se ni oziral na njihove pritožbe in njihove prošnje odložil. Zato se tudi ne ozirajo na njegove sklepe in postopajo ua svojo roko. Posestuiki pre-mogokopov 9edaj ue bodo dovolili -zahteve, ker imajo baje še dovolj premoga v zalogi. Premogarji zahtevajo večjo plačo. Halifax, N. S., 12. febr. V premogokopih tukajšuega okraja izkopljejo 3 milijone ton premoga na leto. Sama Dominion Coal Co. izkoplje na leto 2 milijona ton, od kterih pošlje vsako leto «00.000 ton Everett tovarnam v Boetouu. Pre mogarji spadajo k „ Provincial Workingmein Association" in od 6000 mol spada večiua k unijam. Sedaj so zahtevali od posestnikov večjo plačo in sicer za 5 centov pri toni, drugim delavcem razun premogarjev pa za 10 odstotkov. Do 20. marca zahtevajo odgovor in 1. maja naj bi zvišanje plače stopilo v veljavo. Ako bodo isto odklonili, potem bode nastal v Novi Scctiji uplošen premogarski štrajk. |#J rt Vas postreže tako ceno, K fin * za 100 gold, ali 200 kron IlUU I av8tr> ve]j g4() 71> ju po- fitarine 20 centov, kakor Fr. S a k-ae r 109 Greenwich St., New York Minolo leto je na Slovensko poslal nad $200.000 alt nad pol milijona gold, in vse bilo v redu. C e n a-brza in poštena postrežba velikansko pomuožuje promet. Kasacijski dvor in ci^an Simon Held- 24. jan. se je kasacijski dvor pod predsedstvom senatnega predsednika Abrama bavil s ciganom Simonom Heldom, ki je 9. janu-varja I. 1. v družbi z Gašperjem Heldom in z neko ciganko na cesti pri Krki umoril kmeta Martina Novljana. Kakor znano, je novomeško porotno sodišče Simona Ilelda, ki pri prvi obravnavi svojih sokrivcev ni hotel izdati, obsodilo ua smrt na vislicah. Cesar je obsodbo potrdil in dne 18. maja 1. 1. je sodna komisija naznanila Sim. Meldu, da bo drugo jutro obešen. Krvnik je bil že prišel v Novo mesto. Held seje vstrašil smrti in prosil, naj se ga pelje k preiskovalnemu sodniku. Temu je Held rekel, da on ni pravi morilec, nego da je njegov tovariš Gašpar Held Martina Novljaua s sekiro umoril, on, Simon Held, da pa je bil njegov sokrivec. O tem je sodiščeobvestilo Ileldovega zagovornika dr. Žitka, ki je takoj zahteval, naj se obnovi postopanje proti Heldu. Sodni dvor je to odk ouil, toda zagovornik dr. Žitek se je pritožil na višje sodišče v Gradcu, vsled česar je sodni dvor izvršitev justifikacije sistiral. Med juristi je ta sklep takrat obudil veliko senzacijo iu obče si je sodilo, da v smislu zakona sploh ni več mogoče izvršiti obsodbe na smrt. Višje sodišče v Gradcu je zagovornikovi pritožbi ugodilo in zaukazalo novo postopanje proti Heldu. Proti Gašparju Heldu in ž ujem ubegli ljubici Simona Helda je bila izdana tiralnica,. ali doslej še nista prišla pravici v roke. Po končaui uovi preiskavi je prišel Simon Held drugič pred porotnike iu bil 21. novembra 1. 1. novič obsojen ua smrt. Held je proti tej obsodbi podal ničnostno pritožbo in s to se je 24. jan. bavil kasacijski dvor. Helda je zastopal dunajski odvetnik dr. Sežuu, kije zavzel stališče, da je novomeško porotno sodišče prekoračilo svoje pravice, ko je Helda drugič ua smrt obsodilo, ^akon določa, da se obsodba na smrt ue sme poostriti, in da sme obsojenec od nazuauitv«, kdaj bo justificirau, samo 24 ur ostati v smrtnem strahu, nič več. Helda je pa ta strah pred smrtjo mučil od 18. maja naprej toliko časa, dajedošla iz Gradca odredba, naj se začne nova preiskava. S tem nepopisnim dušnim trpljenjem se je obsodba na smrt vsekako poostrila in je vsled t^ga druga obsodba nezakonita in nična. Generalni advokat Okretič je zastopal stališče, da duševno stanje obsojenca ni del kazni same, ker zakoD prepoveduje, da bi se smrtna obsodba ne smela takoj izvršiti. Če bi naprostno maeuje obveljalo, bi vsak obsojenec še pod vešali lahko karkoli izpovedal in bi se potem vselej in gotovo rešil smrti. Kasacijski dvor se je pridružil izvajanjem generalnega advokata in je Heldovo ničnostno pritožbo kot neutemeljeno zavrgel. Obsodba na smrt je torej potrjena, vendar se poroča, da bo Held najbrž priporočen v pomiloščenje. * * * Samomor. V Celovcu se je obesil vojak prešpolka štev. 17 Franc Zupan s Križne gore. Za pravi uzork te ue ve. * • * Mariborski Salamon. Piše Be iz Maribora: Pri nas se ljudje že več dni ue marejo nasmejati nekoliko pikantni, a resnični dogodbi, ki se je tu primerila. Te dni bi se bil moral neki železniški uslužbenec peljati na Dunaj. Poslovil se je doma in šel v službo, toda še pred-uo je vlak odrinil, postalo mu je tako slabo, da je naprosil necega tovariša, naj mesto njega prevzame služba in se pelje ua Dunaj. Tovariš je res prevzel službo iu naš železničar jo je krenil dimov. Moral je precej dolgo trkati, predno mu je žena odprla. Komaj je zagledala moža, začela je bridko tarnati, da jo zobje bole in nujno prositi moža, naj gre v lekarno iskat kako zdravilo. Ker se mož ni dobro počutil, ni hotel narediti daljue poti, nego se slekel iu legel v posteljo. Toda žena ni mirovala. Vzdihovala, jokala iu prosila je toliko časa, da je mož res vstal in šel v lekarno. Ko je tam dobil zdravilo, segel je v žep vrhnje suknje in našel v njem neznano mu denarnico z 4 gld. Ves presenečen mie v notranji žep in dobi tam listnico s 1100 gld., o katerih je natančno vedel, da jih ni nikdar imel. Ko si je pobližje ogledal suknjo, je videl, da ni njegova, dasi jo je bil oblekel v svojem stanovanju. Moževo začuvenje da ni dolgo trajalo. Uganil je, pri čem da je in glede uadalnjtga postopanja storil prav salamonsko moder sklep. Naprej je šel na policijo in tam naznanil, da je v svojem stanovanju dobil Buknjo z H04gld. ter izjavil, da naj se lastnik suknje in denarja pri njem oglasi, če hoče svojo lastnino dobiti. Potem pa je šel mirno domov in svoji ženi rekel, da jo za 1104 gld. lahko — vsak dan zobje bole, Vse kaže, da je mož ravnal jako pametno, zakaj lastnik suknje in denarja se še ni oglasil pri železničarju. Ubogljiva hči: Oče: ,, Zakaj pa tako neprenehoma gledaš poročnika, Frida? To je zelo nevarno I" Frida: „Glejte oče, Vi nist« vedno enaki v Vašem mnenju. Dosedaj ste vedno rekli, da moramo nevarnosti vedno srpo v obraz zreti P Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo Bedaj za S20.38 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. SVOJI K STOJIM! FR. SflKSER oficijelni zastopnik raznih prekmorskih g parniskih družb KJE JE? MARTIN BLATNIK, doma iz Lo-pate okraj užemberk, v Ameriko je prišel pred 11 leti, domu je pisal pred 2 leti poslednjič, takrat je bil v Carbon Hill. Njegov naslov bi rada zvedela njegova sestra: Ana Blatnik, omožena S k u 1, Box 103, Elyria, Minn. (17. fb.) K jo je ? JANEZ ORKŠNIK, doma iz ško-cijanske župnije na Dolenjskem; meseca maja lani je bil ua Calume-tu, Mich , od tam šel v Sheboygan, Wis., od tod pa ne vem kam je odšel, ker oni čas sem bil v Iron Wood, Mich. Sedaj bi rad zvedel, ali je še živ ali mrtev, zato prosim rojake po širnej Ameriki, ako kaj o njem vedo, da bi blagovolili naznaniti njegov naslov njegovemu očetu Frank Orešnik, Box 123, Sheboygan, Wis., ali „Glas Naroda". (1. ap.) 109 GREENWICH ST, NEW YORK. se priporoča SLOVENCEM in HRVATOM, kteri potujejo staro čLo~m p-virLO ali želš koga sem vzeti za parobrodne listke razuih prekmorskih parniških družb po izvirnih cenah. ... Listki za drugo kajito so dobiti od $37 naprej. — Listki za §§} iS m medkrovje po izvirnih cenah, kakor tudi železnične listke na vse strani po ZJED. DRŽAVAH ali v STARO DOMOVINO. Kje je? FRANK PETELEN, po domače Btov iz Podpeči nad Ljubljano. Njegov naslov bi rad zvedel njegov brat, kteri je sedaj prišel v Ameriko stanujoč 1220 St. Clair St., Cleveland, O. Sedaj je čas, kdor želi koga to spomlad vzeti iz stare domovine naj se edino na nas obrne, ker pri nas ima vse prednosti, imamo dobre zastopnike v stari domovini, kakor tukaj in se za ljudi pobrinemo pri naselbinski oblasti. Dalje se priporočam rojakom za pošiljanje DENARJEV V STARO DOMOVINO iu to izvršujem najhitreje iu najceneje. Velikanski denarni promet znamenuje solidno postrežbo. Nikdo ne more tožiti o zgubi kake svote. ALOJZIJ SMAIK in KAROL SU-B AN O Vič, oba ta dva sta bila pri podpisanem ua hrani iu po noči pobegnila, mene pa ne plačala. Opozorujem rojake na ta dva tička, da tudi druge ne oškodujejo; ako pa kdo ve njun naslov, naj ga blagovoli naznaniti; Michael P i n t a r, 709 Haugh St., Indianapolis, Ind. 70-000 premogarjev štrajk a na Šleskem in Češkem. Veliko število premogokopov je zaprtih ; na raznih krajih je nastavljeno vojaštvo in pomnoženo orožništvo. Na Dunaju imajo v zalogah premoga le Še za osem dnij. V Pragi so več pro dajalnic premoga zaprli. Namest-uištvo je naprosilo železuištvo mi-isterstvo, naj bi dale državne železnice 100 vagonov pre moga. V Mo stu ni sploh več premoga. Peki ne morejo peči kruha in tudi plinarni ga zmanjkuje. Mesto bo kmalu brez plinove razvetljave. Vodje delavcev trdijo, da more trajati štrajk štiri tedne 1 Iu že danes prezebajo ljudje ua Češkem! Več manjših tvornic ue more delati, ker ni pre moga. V vseh krajih, kjer vlada štrajk, Be red ni kalil, kar dokazuje iznova, kako izbornaje organizacija delavcev, ki mirujejo, ako se jih ue izziva. * * * Slnžkinjena Bunaju. „Dokumen te der Fraueu4, bo prinesle v svoji zadnji številki statistiko o služkinjah na Dunaju 1. 1890. Takrat je živelo ondi 91.752 poslov, t. j. 6 72% vsega prebivalstva. Vsak štirinajsti človek na Dunaji je bil poBel. Med tem je velika večina služkinj, namreč 94 27% služkinj in le 573% moških vslužbencev. Ker je bilo leta 1890 na Dunaju 702.597 ženskih je bilo med njimi 12 31% služkinj. Vsaka osma ženska je bila služkinja. Sokrivec Lnchenija. Neki itali-janski list v Bueuos Ayreau je prinesel vest, da so ondi zaprli sokrivca morilca avstrijske cesarice Eli zabete. FERDINAND DOLEJA, JOSIP KRAINAC, ŠTEFAN VRABEC, JOSIP BUTERLE, FRANK TUR-ŠIČ in FRANK ROŽANEC, ti so mi tudi s plačilom ostali v Borodu in se po preteku 3 do 4 let nič ne zmenijo, da bi plačali hrano. Ako kdo rojakov ve za naslov kterega imenovanih,naj ga blagovoli naznaniti : Michael Pintar, 709 Haugh Str., Indianapolis, Ind. Kje sta? a Kje so? Hi Potujoče rojake opozorujem, da naj mi vedno nazna- ni nijo njih odhod brzojavnim potom iz CHICAGE, MONTREALA, :'.;£ BUFF ALE in tacih krajev, kjer pridejo na železnico, ktera vodi '{Ž v NEW YORK, ali pa naj jim dotičui agent, pri kterem kupijo r|| železnični listek, dobro napiše brzojav k e d a j iu po k t e r i ž e- 1 e zn i c i dospejo v New York, da jih počakamo na kalodvoru. ;c j /§§ Varujte se ljudi, kteri se za mene izdajajo, izrabljajo moje vs ime in ljudi neusmiljeno derejo. Vsakdo naj pazi na številko H 109 GREENWICH STREET, vsi izgovori o mufanju, odpoto- ^ fŽ vanju, ali da je z menoj kdo družabnik (partner) je sleparija. V vseh navedenih slučajih se rojakom iu rojakinjam za so- fJg) V> lidno, pošteno postrežbo priporočam z velespoštovanjem | FR. SAKSER, §1 109 GREENWICH STREET, NEW YORK. KJE JE ? IVAN BERCE, doma iz župnije Kamna Gorica na Gorenjskem. V Ameriko je šel pred desetimi leti in je bival dolgo v Federal, Pa., Allegheny Co. Dve leti že ni o njem glasu. Na Kranjskem mu živi soproga Elizabeta, dva sina pa študirata v Kranji na gimnaziji z odlič nim vspehom. Kdor vč zanj, blago voli naznaniti uredništvu ,,Glas Naroda4'. Naznanilo. Rojakom nazuanjam, da sem sa-časuo preselil svojo trgovino s knjigami iz Clevelanda, O., v Pittsburg, Pa., ter se priporočam za nadaljna naročila knjig, kterih imam vsakovrstnih pripovednih in krasno vezanih molitvenikov. Denar naj se mi blagovoli poslati objeduem z, naročilom. Cenik pošljem na zalite-vanje poštnine prosto. Ako me hoče kdo osobno obiskati naj se oglasi 5102 Buttler Street, Pittsburg, Pa. Slovensko pratiko prodajam po 10 centov; veliko pratiko pa po 10 centov. Mali zneski se lahko pošljejo v poštnih znamkah. MATH. P0G0RELC, 5102 Butler Street, Pittsburg, Pa. Kje je? K jo jo ? MARTIN MUŠIČ, doma iz Drago-vauje vasi, okraj Črnomelj, pred petimi leti je bil pri podpisanem na hrani in mi ostal dolžau 867.86, to ga priporoča kot dobrega rojaka Josip Smuk, 3ox 284, Ely, Minn.. St. LouiB, Co (20. f.) Naznanilo. Slovencem v Chicagi, 111., nazna njamo, da Be je tukaj ustanovilo novo društvo z imenom bv. J u r j a štev. 960 (Catholic Order of Foresters). To je najcenejša Jednota v Zjed. državah. Pri tej se plačuje po starosti, od 81000 plača prva vrsta 48 ct. na mesec, poslednja pa 88 c lani se sprejemajo od 18. do 45. leta, VBak Slovenec lahko pristopi ako je zdrav in podučen v katoliški veri. Glede usmrtnine se lahko zavaruje od 8500 do 83000. Za bolui-ško podporo se plača 81 na 3 mesece, podpora pa je najmanjša 85, največja pa 87 na teden, in na društvene stroške obišče bolnika zdravnik vsak teden enkrat. Do koncem tega leta se sprejemajo Člani proti polovični vstopnini. Ako želi kdo natančneje pojasnilo, naj se oglas pri predsedniku : Ant. G r e g ori z, 764 AllportSt., Chicago, 111., ali pri tajniku: John Stephanich, 665 Throop St., Chicago, IlL FRANK JAKLIČ, doma iz Sodine vasi, okraj Žužemberk; pred 4 leti je bil v Aurori, IU., njegova sestra bi rada zvedela za njega in prosi rojake, ako kdo ve kje biva, da bi jej naznanili pod naslovom : Joha-ua J a k 1 i c h, Haser, Pa., Westmoreland Co. (14. fb.) Slovenska krojača dobita delo, toda znati morata likati (peglati), in sta na dobrem glasu, marljiva delavca in ne pijanca; delo je vedno, to je trajno; plače je $9 do 812 na teden in sproti vsak teden v ponedeljek. Pisma in telegrami naj se pošljejo: J. Prebelich, 441 Ferry St., Kansas City, Kans. Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODITrE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. Naznanilo. Samostojno kranjsko-katol. podporno društvo sv. Jožefa v Cleve-landu, 0., ima svojo redno sejo vsako prvo soboto v mesecu ob ^8. uri zvečer v dvorani gosp. Andreja Kikela, 1696 St. Clair St. Društvv prav dobro napreduje. (l.fb ) Frank Sadar, L tajnik. Kje je? ANTOfr ERJ A VC, doma iz Velikih Kompolj, okraj Zatičina na Dolenjskem, pred petimi meseci je prišel v Ameriko v Baaverfalls, Pa., od tam pa ne vem kam je odšelv Podpisani želi iz prijaznosti rojakov zvedeti za njegov naslov in prosi, da bi ga naznanili: Frank S p e n-dal, Box 25, Glendale, W. Va. Marshal Co Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni SA/,OOAr, kterega odprem dne 1. januarja 1899 Vedno b^dem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLAR BAY, MICH. Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo pr vi sloven-s ki 9 1024 South 13. St„ Omaha, Neb. Vedno sem pripravljen vsakoma dobro postreči z d o b r o pijačo, finim wh i s key e m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo sem pride in ne v6 kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaja (dipe). ^ JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Nebu •. -tri. v J «:-.' ; '. i i -ji: T »i Bisolki. Krasti! (Ponočna slika.) Beli kameniti tlak na dvoru je bil pri svitu meseca kakor bi sneg na njem ležal. Ves večer in del noči je gosta megla napolnjevala zrak. Sedaj pa ko je ena ura po polu noči, je pa zmagal mesec: rumeno belo je bilo obrobljeno podnebje. Pri tej raisvitljavi pa je kameniti tlak izgledal kakor sveži sneg. Avgust je stal kakor prikazen, nepremakljiv v sredi dvorišča, kteri ee je nahajal med hišico vratarja in vilo njegovfega gospoda. Bil je vratar in vrtnar objednem ; poslednji čaa je celo opravljal osobno službo pri gospodu pl. Malticu — prav kakor je sluga pri v vojaškoj službi. Zunaj na cesti, onstran umetno kovane železue ograje je šel mimo policaj in gledal notri; toda to nepremakljivo podobo je smatral le dozdevno. Korakal je počasi naprej . .. Avgust pa je zamogel ne* moteno izvršiti svojo namero. Kaj pa je nameraval? Svojega gospoda pokrasti! Sredi pota je obstal. Krasti 1 Groza ga je bilo pred to mislijo. Do te ure je bil pošten človek. Saj mu tudi ni bilo nikdar sila; kolikor je potreboval, je tudi imel. Baron je bil dober človek, postati je zamogel celo surov; toda bil je preveč lahkomišljen in veseljak, da bi bil proti zaupljivemu služabniku tesnosrčen. Nasprotno, vsa omare in predali so bili odprti in račuue je gospod ko-maj pogledal. ,,Plačaj 1" je rekel Avgustu, ako je bil pri denarjih; ali „osel naj čaka!" kadar je vse denarje zaigral. — Gospod ni doma kosil, samo prvi zajutrek si je pustil napraviti od Avgusta. V obče pa je živel kakor pravi samec v klubu in služabnik je slobodno vladal v elegantnej malej hiši. Kijubu temu, ali mogoče ravno zato, ker mu ni bilo nič prepovedano, si ni imel Avgust predbacivati nobene nepošteno&ti. Moj Bog, ako je o kakej priliki hotel poskusiti kako smodko od milostivega gospo-ali se hotel prepričati kak Cog-nac^Me dobil njegov gospod — to bi muditi gospod baron ne zameril. Kako bi pa zamogel Avgust odgovo riti, ako bi ga milo9tivi gospod vprašal: ,,Ali je ta pijača zauživati?'4 Dokler je bil še drugi služabnik v hiši, je imel Avgust v mnogih prostih urah še zabavo. Ako se drugače nista zabavala, sta igrala na kvarte. To je posebno dobro ,, Poglej vendar Avgust4zapove- dal je, ,,koliko denarja imamo doma!" Avgust je odprl skrinjico, ktera se je nahajala v gorenjem predalu iz lepo izrezane pisalne mize; pre-štel je denarje in imenoval svoto. „Ali je dovolj, da poplačamo vse kar smo dolžni malim ljudem?" je vprašal gospod. Avgust je v duhu preračunal te male dolgove. „Ostalo bode še par sto goldinarjev, gospod baron". „Dobro, prav dobro 1 Vzemi toraj vse do preostanka — tega pa pusti v Skrinjici 1 — in plačaj jutri zjutraj — takoj zjutraj, ali čuješ? Hočem imeti mirno veBt! Ne zapravi nič! Nečem nikomur od te pri-proste tolpe kaj dolžan OBtati. Glej sedaj, da— proč prideš! Ne potrebujem te danes več!" Vojaški izv^žban, je ubogal Avgust. Zunaj je pač našel dovolj časa da se je vprašal: ,.Milostivi gospod se hoče ženiti ! Zato si hoče odkri-žati te malenkosti. . ." V vratarjev! hiši je vzel v roke svinčnik in papir ter pričel zapisovati, komu in koliko mora jutri zjutraj plačati. In ko je tako lepe, skoraj čisto nove denarje prešteval, mu je prišla na um pogumna misel: Kaj, ko bi sedaj vzel par desetakov, jih del v žep in šel ž njimi v ono gostilno, ker se je pred leto dni ustanovil nekakov klub za gosposke služabnike? Tam pogosto igrajo in primeroma za višje svote — z vklado svote na „banko", ktero seboj odnese, utegne v par minutah priigrati par desetakov — s temi bi si zopet popolnoma opomogel in izkopal ! Oh ! potem mu tudi imen-dan Nine ne bode delal bikake preglavice. .. Izumil, Btoril. Ob polu desetih je že sedel August v zadnjej sobi kluba za strežaje. . . In ob polu enajsti je že iskal po žepih telovnika po slednje ,,dojače", da bi plačal piv-nino... Ta lopov — Josip je držal . banko'* — tega ni mogoče prekositi pri igri! Popolnoma potrt je prišel domu. Kaj storiti? Tam v vrtnej dvorani je vladala i.ma — miloBtivi gospod je toraj res šel spat. To ima nekaj pomeniti. Ni nikakega dvoma: resno hoče postopati — ženiti se hoče... Kdo ve, ako ne bode že jutri njegova zaroka. Saj so že dav-nej govorili; baron se tudi nemore več vzdržati nt. površju — on mora veliko novcev priženiti. .. In sedaj utegne tako biti. Zato hoče imeti V srečni hiši ljubijo godbo. Glasovir za $500 ali orgije za $250 si le malokdo od nas more omisliti, še manj pa igrati nanj. Domačo godbeno skrinjico pa, ktera nadomestuje oboje, si lahko orni sli vsakdo. Z njo zamore vsakdo pravilno igrati razne komade. Godba je urejena na valjčkih z jeklenimi iglami — ne papir, nič kar bi se izrabilo. Ima lepe glasne glasove kakor orgije. Igra vse znane napeve in razveseljuje stare, bolne in otožne. Zabava druščine z najboljšimi valčki, polkami, četvorkami itd. Daje godbo petja najnovejših priljubljenih pesem. Popolno razveseljevanje in zabava za otroke. Z njo lahko igraš nad iooo komadov, ktere si izbereš. Popolno, čudežno glasbeno orodje. Na tisoče spričeval od zadovoljnih kupcev ,,Veliko boljše nego smo se nadejali", tako pravijo. To ni igrača. Tehta s zabojem vred l6 funtov. Lepa godbena skrinjica velja samo $6 00. Isto Vam pošljemo po sprejiam S3'00 po ekspresu. Agentje zaslužijo denar, ker se lahko proda. Pošljite 2 ct* znamko za cenik itd. Standard Mfg. 0o., 45 Vesev St., New York, P- O. Box 2S53. Dept. Gl. N. Francoska parobrodna dražba Direktna črta do H A YRE - PARIS ŠVICO - INNSBRUK (Avstria). gJC" Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob ^ 10 uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: ilvM'ti.rfili*-, il>! 1 itil' 1- it« 1- it'l 1 ti fMi^ B FRANC ČUDEN, trgovina z urami, srebrnino in zlatenino LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotovža) LJUBLJANA I Ž La Touraine La Normandie La Bretague L' Aquitaine La Gascogne La Touraine 22. febr. 1900. 1. marca 1900. 8. „ 1900. 15. „ 1900. 22. „ 1900. 29. „ 1900. Izvrstno bodo postrežem potniki v hotelu du Trocadero ob obisku pariške razstave. Glavna agencija za Zjed. države in Canado: 32 BROADWAY, NEW YORK. razumel Josip, kteri ga je jeduo noč „čistou vest! V obče pa, ako bi Mobral" za vse prihranke. Kaj je to pomagalo, ko je Avgust drugo jutro rekel baronu: ,,Josip ni za nobeno rabo! Najraje bi sam vse opravil!" Baron pa mu je odgovoril: ,,Toraj ga odslovil" Kaj je to J pomagalo? Josip je vendar svoj dobiček seboj vzel. .. K temu se je pridružila še druga smola. V dolgočasnih dnevih je Avgust napravil neumnost, da se je celo zaljubil. "Pri sosedi, pri dvor-nej svetovalki, je služila zelo ljubez-njiva nežna, s početka malo osorua hišina; ta mu je naredila, ko jo je prvič videl stopicati po mramorna-tih ploščah na sosednem vrtu, oh, oh kako lepe nožice je imela. Ko-nečno pa ni bila nedostopna. Ali zadeva mu je pričela postajati dragocena. Mala je bila preveč zvajena. Avgust je prišul v zadrego. Pred nekaj tedni je dobil nepričakovano pomoč, pri dirki je na gospodovega konja ,,Tip" stavil in dobil Bto goldinarjev. Ali ta svota je bila že uporabljena. — Nina je bila fiuo razvajena. In ko mu je včeraj večer šepetala, da se ni še nikdar tako veselila njenega godu kakor baš sedaj, je Avgusta obdajala neka tišina. Bil je vendar v veliki zadregi; celo njegov mesečni zaslužek je že vporabil, in do prvega je še manjkalo osem dni. Toda 24. dan bode imen dan Niuete. Kaj je storiti? Kakor bi bilo začarano: daneB večer je bil baron že pred devet uro doma — kakor je kazalo od neke ]>Ojedinet ker malo se je opotekal, ko je 6el čez široke 6topnjice v vrtno dvorano. Avgust je moral kuriti ; ta dvorana je bila od gospoda „delalna soba". Težko in nemarno bo je baron vlegel na naslonjačo pokrito • turškim pregrinjalom. tudi tako ne bilo: povelje gospoda je preveč odločno: „Jutri moraš plačati vse male dolgove!'* In v tacih slučajih ni razumel šale. Jutri mora Avgust račune vrediti, ako ima v to potrebno svoto — ukrasti. (Konec prihodnjič.) L a ž n j i v e c. „He, natakar, ali so ti slaniki sveži?" — ,,0 gotovo, saj so bili pred jedno uro še živi". Humor v sodni dvorani. Sodnik: ,,Ali ste Vi te škornje ukradli?" — Zatoženec : „Ne!" — Sodnik kihnil). — Zatoženec : ,,Vidite gospod sodnik, da je resi'4 Mala zmota. „Ta bula na Vaši glavi je znamenje hude jeze T' — ,,Gospod doktor imate popolnoma pravi Tu gori me je moja stara tolkla z ročajem od metle 1" V kopeli. Rekrut (na vrvi, ko se je učil plavati in je hudo vodo požiral): „Oh,... oh,... o!" ■ Podčastnik:,,Mlinar, nikari ne pite toliko vode 1... Voda še v čevljih ni dobra!. . . Le lepo zmeruo!" Zagovoril. Predsednik sodišča: ,,Nič Vam ne pomaga tajiti, kar z lepa priznajte, da Bte Vi vlomili ono noč1"— Lopov: ,,Nikakor ne morem gospod sodni dvor, in Vam lahko dokažem, da sem popolnoma drugej — vlomili" Dobro zavrnol. On: „Toraj Vi ne sprejmete moje ženitbene ponudbe? Vem za nekoga, kteri bode to zelo obžaloval". — Ona: ,,Jaz ne!" — On: „Toda Vaš bodoči mož!" Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem odprl Miners Exchange Saloon, 700 E. Cooper Av., Aspen, Colo. V njem točim izvrstno pivo Denver Milwaukee, od te pivarne sem tudi ageut, dalje vsakovrstne žgane pijače, fine smodke, dobiti so dobra jedila in prenočišče. V obilen obisk se priporočam (l jl.) MAT. MAUTZ, lastnik. Palace Meat Met, Jos. Ašselin, Prop., 337Fifth St., Calumet, Mich. Za praznike imamo lepo zalogo finega prekajenega mesa, kokoši, zajcev in mladih prašičkov. Naša posebnost so BST3 kranjske klobase. Posebno pozornost bodem dajal Slovencem! Na prodaj iz proste roke posestvo in hiša pri metliškem mostu na Hrvatskem pri veliki cesti, ki vodi iz Metlike v Karlovec in na Ozel, nahaja se ravno na vogalu, kjer se cesta loči □a Karlovec in Ozel. Hiša je pripravna za vsako trgovino, je dvonadstropna, poleg nje lep vrt in se na njem lahko pridela vso zelenjavo, ktera se doma rabi skozi vse leto; dalje je pri hiši velik hlev za 20 konj prostora, velika zida n i c a in veliko dvorišče, to vse je obzidano s kamenjem ; okolu posestva so dve velike njive. To posestvo zato prodam, ker ne mislim iti več v stari kraj in imam tukaj vso družino. Cena in pogoji se zvedo pri Mar ko tu Sodja, Crested Butte, Colo., ali pri Anton Sodia, selo Pravotina štev. 49, pošta Ribnik, Hrvatsko, Austria. Priporočam rojakom svojo povBodi znano, bogf.to & zalogo vsakovrstnih švicarskih stenskih in žepnih ur, g. verižic, uhanov in drugih zlatih in srebrnih predme- y— tov po najnižjih cenah. * ig Ceniki pošiljajo Be zastonj poštnine prosto. ............................... .... ffc1' i * »i*!*1*!*!«!.* w ^li j • * 4»ijiii ^j I i T iT1 li il1 Tj * ^ I i^i^ifl^• i^i^TTiili * i ■ T;T »T ^ I »j» KNAIITH, NACHOO & KUEHNE No. 11 William Sheet Prodaja iii pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjiee, in dolžna pisma. Izposlnje in izterjnje zapuščine in dolgove. Jt^Za-ices ljci. Stoclszi bremen Bahnhofgasse štv 29 Bremen. Slovenska babica. MARIJA LUKAN, babica z 20tlet-nim izvrševanjem tega posla se priporoča Slovenkam v Clevelandu, O., in okolici in naznanjam, da bivam v hiši štev. 63 Oxford St., govorim tudi hrvatski in nemški. Obečam največjo pazljivost in najboljšo postrežbo. Na razpolago imam več dobrih spričeval. (l.mj.) MARIJA LUKAN, 63 Oxford St., Cleveland. O. Ako pošiljate novce v staro domovino obrnite se vedno na FR SAKSER & CO. 109 Greenwich Str., New York. Vabilo na veselico, ktero priredi slovensko podporto društvo s?. Vida v CLEVELANDU, O., v soboto, dne 24. februvarija 1900 v Union dvorani 1696 St. Clair St. Vabljena sovBa tukajšnja slovenska in hrvatska društva, kakor i drugi rojaki; člani teh društev so vstopnine prosti, ako imajo seboj društvena znamenja. Vstopnina 25 centov, dame so proste. Igrala bod^ tukajšnja slov. godba. Začetek ob 8. uri zvečer. K obilnej udeležbi vabi Cleveland, O., 5. febr. 1900. Hotel Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni Florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo Posebno se priporočam rojakom za razne sveča-noBti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokratlj Svoji k svojim! spoštovanjem Frank Golef hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y. JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih orgelj Be priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenjšim 3 glasnim od $25 naprej in treba dati «5 „are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno JOHN GOLOB, 203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala: Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da harmonike izdelane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti pri vsakej godbi na iice, trobente ali pilčali. •l^sh jedina slovanska tvrdka, ktera potnike iz Bremena v Ameriko samo z brzimi in poštnimi parniki po zmernih C6nah odpremljuje. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij. Oglasiia^in vprašanja odgovarjajo se v vseh jezikih takoj, točno in vestno. KAREŠ in STOCKI, EREMEN, BAHNHOFGASSE 29. Jacob Stonich 3g E. Madison St., Chicago, 111. Slika predstavlja uro za dame z dvojnim pokrovom (Hoss Ca^e) in so najboljši pokrovi se zlatom pretegujem (Goldtield) in jamčim zanje 20 let; kolpsovje je Elgin ali "Waltham ter velja samo irr Odbor. /i. Dame, ktere žele uro kupiti se Sl iiai sedaj ponuja lepa priložnost, * Ta cena je le za nekaj časa. Na zahtevanje pošljem cenike poštnine prosto. Dobra postrežba in jamstvo za blago, je moje geslo. M Za obilo naročb se priporočam z vsem spoštovanjem Jacob Stonich, 89 East Madison Street, Chicago, III. (S) (!) • t I (!) « I ® W ® « « ® & JOHN VENZEL izdelovalec KRANJSKIH IN.NEMŠKIH HARMONIK r- » o j v Q : O C 3 J J I 3 O t D 0 ' j a c i "oc >> nH rpSfcWrTXmmi 99 WWHBW f BEsv'.*>' /V *7' ' se priporoča rojakom za izdelovanje in popravo. Cene so primerno nizke, delo dobro in trpežno. Najnižja cena trovratnih harmonik je H8 do $35 in naprej. Izvršu em tudi na 6 in 8 glasov. Razpošiljam jih s pravico, da si jih lahko vsak ogleda na Express Office. Glede natančnejih pojasnil se je pismeno obrniti na: John Venzel, 30 King St., Cleveland, Ohio. Vina na orodaj, Naproflajizprosteroke Dobra rudeea in črna vina po 40 do 55 centov galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s poBodo vred. Z naročilom naj vsakdo pošlje tudi novce ali Money Order. NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street., San Francisco, Cal. POSESTVO in HIŠA štev. 34 v Cerkljah, okraja Krško na Dolenjskem, poleg hiše je vrt z lepim sadnim drevjem. Posestvo je pri veli-kej cesti in pri tem tri velike njive tu li v lepem kraju. To posestvo za to prodam, ker ne nameravam iti več v stari kraj in imam vso družino tukaj. Cena in pogoji se zved6 pri: John Stanko, 170t> St. Clair St., Cleveland, O. (1. ap.) 1 Mestna hranilnica ljubljanska IP i ■ i ^m ii i i g! obrestuje tudi nadalje hranilne vloge jg I po 4°|o H brez odbitja novega. rentnega davka. m g Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja narav- jgj g[ nost ali pa s posredovanj em „ Glas Naroda4 j§j jjijj j^j llgMBWSWliBHHl^gWPIBiBHIWiBMHBilliiM