33
Geografski večeri 
Ljubljanskega 
geografskega 
društva v letu 
2009
V letu 2009 je LGD priredilo štiri 
geografske večere, ki so se odvijali v 
dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM 
ZRC SAZU. Obisk je bil zelo dober, 
na zadnjem predavanju je bila dvo-
rana nabito polna (okoli 50 udele-
žencev), zato ugotavljamo, da se za-
nimanje za tovrstna srečanja poveču-
je. Vsem udeležencem se zahvaljuje-
mo za obisk, hkrati pa obljubljamo, 
da bomo tudi v prihodnje skušali pri-
vabiti kakovostne predavatelje z zani-
mivimi temami.
V spomladanskem sklopu smo se 
seznanili z zelo aktualno temo vr-
tičkarstva v Ljubljani, s katero se 
je v geografski srenji največ ukvar-
jal Geografski inštitut Antona Melika 
ZRC SAZU. Zaradi večplastnosti 
problematike smo na temo vrtičkar-
stva organizirali kar dva večera. 
Dr. Aleš Smrekar, vodja Oddelka za 
varstvo okolja na omenjenem inšti-
tutu, je 10. marca predstavil temati-
ko Socialnoekonomski vidiki vrtič-
karstva v Ljubljani. V uvodnem delu 
je prikazal vrtičkarstvo kot kom-
pleksno dejavnost, ki zadovoljuje eks-
istenčne, fizične, zdravstvene, social-
ne in psihološke potrebe. V nadalje-
vanju je gost večera postregel z za-
nimivimi podatki, med drugim, da 
se z vrtičkarstvom v Ljubljani ukvar-
ja okrog 10.000 prebivalcev različnih 
starostnih kategorij, poklicev in soci-
alnega položaja. Vrtički so na več kot 
200 lokacijah in zavzemajo okrog 1,3 
km2 površine. Vrtičkarski kompleksi 
se pojavljajo na različno ranljivih in 
različno velikih območjih, od le nekaj 
deset kvadratnih metrov do nekaj 
deset hektarjev.
Predavatelj je poudaril, da je vrtičkar-
stvo praviloma dejavnost starejših in 
manj premožnih občanov. Večina jih 
živi v gosto pozidanih blokovnih na-
seljih, polovica med njimi je upoko-
jenih, le tretjina pa zaposlenih. Glavni 
motivi za ukvarjanje z vrtičkarstvom 
so neposreden stik z naravo, rekrea-
cija in sprostitev ter lastna pridelava 
zdrave hrane. Večina jih je zadovolj-
na z razmerami za vrtičkarstvo in si 
želi obdelovati vrtiček tudi v prihod-
nje. Predavanje je dr. Smrekar skle-
nil z načrtovalskim vidikom vrtičkar-
stva v Ljubljani. Osnutek izvedbene-
ga prostorskega načrta iz leta 2008 
namreč predvideva, da se bo povr-
šina vrtičkarskih območij v Ljubljani 
skrčila za skoraj polovico, a tudi med 
načrtovanimi območji so nekatera, ki 
ne izpolnjujejo minimalnih lokacijskih 
standardov. Nekatere lokacije vrtič-
kov so problematične zlasti zato, ker 
so v neposredni bližini pomembnej-
ših prometnic in kot takšne predstav-
ljajo potencialno nevarnost za zdrav-
je vrtičkarjev.
Mesec dni kasneje (14. 4.) nam je dr. 
Borut Vrščaj s Kmetijskega inštituta 
Slovenije osvetlil tematiko vrtičkar-
stva še z drugega zornega kota - Tla 
ljubljanskih vrtičkov, onesnaženost, 
vsebnost hranil ter potencialni vpli-
vi na okolje in zdravje meščanov. Kot 
eno izmed največjih težav vrtičkar-
stva je izpostavil dejstvo, da zaradi 
ostankov fitofarmacevtskih sredstev 
in težkih kovin v prsti in pridelani 
hrani ter zaradi onesnaževanja pod-
zemne vode predstavlja vrtičkarstvo 
precejšnje tveganje za zdravje ljudi in 
za okolje. Analiza onesnaženosti prsti 
s težkimi kovinami na 100 vzorčnih 
vrtičkih je na posameznih lokacijah 
pokazala onesnaženost zlasti s svin-
cem, kadmijem, cinkom in bakrom. 
Gost je postregel tudi z zanimivimi 
podatki, da kljub intenzivnosti vrtič-
karstva rezultati analize podzemne 
vode eksplicitnih vplivov vrtičkarske 
dejavnosti niso potrdili. Kljub temu 
bo treba v prihodnje vrtičkarje siste-
matično ozaveščati in izobraževati o 
pravilni in varni rabi gnojil in fitofar-
macevtskih sredstev.
Jesenski sklop geografskih večerov je 
bil namenjen spoznavanju "zanimive" 
slovenske flore in favne. 
poročilo
g e o g r a f s k i  o b z o r n i k34
13. oktobra je gozdar dr. Robert Brus 
z Oddelka za gozdarstvo Biotehniške 
fakultete izvedel predavanje o inva-
zivnih drevesnih vrstah v Sloveniji. V 
vabilu je predavatelj zapisal: "Tuje ras-
tlinske vrste v novem okolju, če sploh 
preživijo, večinoma ne povzročajo 
večjih težav, majhen delež na novo 
vnesenih rastlin pa postane invaziv-
nih. Te lahko popolnoma izpodrinejo 
avtohtono rastlinstvo ali neposredno 
ogrozijo obstoječo favno, spremenijo 
kemizem tal, povzročijo spremembo 
genetske strukture avtohtonih popu-
lacij ali spremembe v vodnem reži-
mu." Tujerodne rastline predstavljajo 
okrog petino slovenskih praprotnic in 
semenk in so k nam večinoma prišle 
iz vzhodne Azije in Severne Amerike. 
Največ časa je predavatelj posvetil 
robiniji in visokemu pajesenu, visoko 
na seznamu so se znašli tudi japon-
sko kosteničevje, japonska medvej-
ka ter navadna in peterolistna vinika. 
Kot potencialno invazivne vrste pa je 
dr. Brus izpostavil nekaj presenetljivih 
"imen", med njimi bambus in palmo, 
ter poudaril, da je ključnega pome-
na stalno in sistematično spremljanje 
stanja v gozdu ter na zaraščajočih se 
površinah.
10. novembra smo gostili še enega 
raziskovalca z Biotehniške fakultete. 
Miha Krofel nas je seznanil s stanjem 
velikih zveri v Sloveniji. Predstavil 
nam je osnovne vedenjske in biolo-
ške značilnosti vseh štirih vrst velikih 
zveri, ki živijo v Sloveniji: volka, šakala, 
rjavega medveda in evrazijskega risa. 
Predstavljena so bila najnovejša do-
gnanja iz raziskav, ki trenutno poteka-
jo v Sloveniji, zemljevidi z gibanji po-
sameznih živali opremljenih s teleme-
tričnimi ovratnicami ter nekateri na-
ravovarstveni problemi v zvezi s temi 
karizmatičnimi in občasno konfliktni-
mi prebivalci naših gozdov. In kako se 
izogniti konfliktom z okoli 450 kos-
matinci, ki hlačajo po Sloveniji? Po 
besedah predavatelja je najučinkovi-
tejši ukrep, da se medvedom prepre-
či dostop do hrane človeškega izvo-
ra, torej da se sanira ilegalna odlaga-
lišča odpadkov, da se uredi deponije 
odpadkov ter da se zaščiti čebelnjake 
in drobnico z električnimi ograjami.
Bojan Erhartič
Napoved 
geografskih večerov 
spomladi 2010
9. marec
Matjaž Intihar: Digitalna 
fotografija – možnosti 
uporabe
Pod pojem "kamera" ne spada-
jo več le klasični analogni ali digital-
ni fotoaparati. Zdaj lahko fotografi-
ramo z mobilnimi telefoni, dlančni-
ki, daljnogledi, videokamerami, prav-
zaprav z vsako digitalno napravo, 
v katero vstavijo objektiv, tipalo za 
zajem svetlobe, procesno in spo-
minsko enoto. Fotografija je posta-
la zelo širok pojem in predvsem s 
svojo enostavnostjo dostopna prav 
vsem uporabnikom. Ali resnično po-
znamo možnosti, ki nam jih digitalna 
fotografija nudi? Ali vemo, koliko mi-
lijonov točk je potrebnih za fotogra-
fijo velikost 10×15 cm? Zakaj je šte-
vilo "pikslov" eden izmed najbolj "go-
ljufivih" element v digitalni fotografi-
ji? Kateri fotoaparat je najboljši? Zakaj 
se ob obdelavi fotografij ni potreb-
no počutiti kot goljuf? Na vprašanja 
bo skušal odgovoriti naš gost, ured-
nik fotografske revije e-Fotografija. 
Predavanje je namenjeno vsem, sta-
rim in mladim, tistim, ki dobro po-
znajo digitalno fotografijo in tistim, ki 
imajo dvome ter se z novo tehnolo-
gijo še niso seznanili.
13. april
Dr. Blaž Repe: Digitalna 
kartografija na vsakem 
(geografovem) računalniku
Izdelava lastne digitalne karte, pri-
merne za uporabo v šoli, na pro-
sojnicah, v prispevkih, člankih, uč-
benikih,… prinaša mnogo predno-
sti. Izdelava je (sorazmerno) hitra 
in poceni, prikaze lahko sproti spre-
minjamo in po potrebi prilagajamo, 
grafične in oblikovalske možnosti so 
praktično neskončne. Poleg ljudi, ki 
upravljajo računalnike, so za učinko-
vito uporabo geografskih informa-
cijskih sistemov in izdelavo digital-
nih kart potrebni še znanje, strojna 
ter programska oprema in podatki. 
Ker ima danes dovolj zmogljiv raču-
nalnik prav vsako gospodinjstvo, sta 
v zadnjem desetletju množično izde-
lavo in uporabo digitalnih kart zavi-
rali cena in dostopnost programske 
opreme in podatkov. 
Danes se je marsikaj spremeni-
lo. Zaradi hitrih internetnih pove-
zav, prostih in brezplačnih program-
skih paketov, spletnih GIS aplikacij ter 
sprostitve marsikatere podatkovne 
baze, tudi za območje Slovenije, di-
gitalna kartografija ni več le dome-
na privilegiranih. Je na dosegu vsako-
gar, ki želi poskusiti kaj novega, ki želi 
ustvarjati, ki se želi pobahati z lastnim 
kartografskim prikazom. Izgovorov ni 
več! Ovira je le pomanjkanje intere-
sa, kar je za sodobnega geografa ne-
sprejemljivo. 
Geografski večeri so ob 19. uri v 
dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM 
ZRC SAZU na Gosposki ulici 16 v 
Ljubljani, dvakrat v spomladanskem 
in dvakrat v jesenskem obdobju. 
Pridržujemo si pravico do spremem-
be programa. 
Bojan Erhartič
poročilo, napoved