Si. 51 (1186) Leto XXm NOVO MESTO četrtek, "&;■ 21. decembra 1972 gro. ho^rEVJE - Danes popoldne!: ZMS občinske konference na kateri bodo prejeli Stoto razPovijali o. jjjj “canju prostega časa mla-- ^^NlCA - Včeraj se je se-| g šndiir Predsedstvo občinskega, I fW^nega sveta Sevnica. Med i SdSI w govorili o predlogu I kadtn i^Vne^a sporazuma, o NiJ P°Stiki v občini ter o - Pekarstvu0C^^rav‘ n°čnega dela v ’ - Na današnji seji 1 jeli „ skupščine bodo sprega ®utek družbenega dogo-i dtovcif načelih za bodočo ka-I *0 politiko v brežiški obči- ~ VčeraJ “ odPrli %Ma «e Pf°store restavracije kot rwvi število sedežev je več I ' F Jbl ^| | | pL .: bSI: tedenski mozaik Naš sprehod po zanimivih dogodkih tedna začenjamo to pot v Veliki Britaniji, kjer so imeli gledalci priložnost videti nenavader} prizor: svojega predsednika vlade na dirigentskem pultu! Edvjard Heath je namreč nastopil na dobrodelni prireditvi, katere čisti dobiček so namenili revnim otrokom in nepreskrbljenim starejšim ljudem. Pravijo, da je kar dobro vihtel svojo dirigentsko palčko... spreten politik zmore vse... Medtem pa je bil deležen precejšnje pozornosti tudi zahod-nonemški kancler Willy Brandt: na svečanosti v Bonnu so mu izročili zelo lep, pa hkrati izjemno redek primer kovanca iz 17. stoletja. Brandt je darilo z hvaležnostjo sprejel, saj je znan kot velik ljubitelj in zbiralec starega denarja... nov primerek v že tako ne preveč skromni zbirki... Na jugu Evrope pa se je komaj poleglo razburjenje, nastalo, ko so v neki italijanski reviji objavili posnetke Jackie Onassis, nekdanje prve dame Amerike - ampak čisto brez vsega na sebi! Slike je pomel na Onassisovem otoku neki domiselni fotoreporter z izredno močnim teleobjektivom, zanje pa je dobil težke milijone. Onassisova sta slike komentirala precej neprizadeto, rekoč, da je na plaži pač vsakdo od časa do časa brez vsega, saj je treba vendar tu pa tam preobleči kopalke, ali ne? Toda vihar se je začel fnemara bolj vihar v kozarcu vode), ko so začeli proti objavljanju takih slik tako uglednih osebnostif!) protestirati nekateri cerkveni krogi No, pa zadeva se je že polegla ... vsako čudo tri dana, pravi neki jugoslovanski pregovor... Na oni strani „velike luže“, v Kansas Cityju, pa zdravniki ne obetajo nič dobrega nekdanjemu predsedniku Združenih držav Amerike, Harryju Trumanu, ki je že nekaj dni v bolnišnici Sprva je bilo videti, da se upokojeni predsednik (star je 83 let) ne bo mogel več dolgo upirati bolezni, toda potem mu je Šlo zopet na bolje - pa znova na slabše... Realnost razvojnih ciljev Prihodnje leto moramo ustvariti take razmere, da bomo lahko v letu 1974 stabilizacijo speljali tako, kot jo poznajo razvite tržne ekonomije Prav vseeno je, ali govorimo o teh ciljih v merilu Jugoslavije ali republike, povsod je ob nadaljnjem poglabljanju samoupravljanja središče naših prizadevanj, saj živimo na enotnem jugoslovanskem tržišču, v letu 1973 ustvariti take razmere, da bomo lahko v letu 1974 stabilizacijo gospodarstva speljali do približno take ravni, kot jo poznajo razvite tržne ekonomije v svetu. Že to je dovolj zahtevna naloga, ker vemo, da tudi dežele „gospodarskih čudežev" ta čas zaman iščejo dovolj učinkovito zdravilo proti inflaciji, ki je za vsakovrstne tablete in celo kirurške posege vse bolj neobčutljiva. Celo tako grobi in nesocialni poskusi, kot je zavestno načrtovanje večje brezposelnosti, se niso obnesli. Torej, če ocenjujemo naš cilj kot dovolj realen in dovolj zahteven, se moramo glede na sedanje razmere in prakso vseeno vprašati, ali je dovolj pripravljenosti, da ga bomo dosegli. Več razlogov vsiljuje to vprašanje. Najprej: kaj je sploh z našim planiranjem? Ne za toliko in toliko odstotkov, ampak kar za nekajkrat prekoračiti planirano stopnjo rasti cen, kot se nam je to zgodilo letos, prav gotovo vzbuja dvom o sami strokovnosti in realnosti našega planiranja ter vprašanje, če nekaterim zastavljenim ciljem ne botrujejo politične obljube, ki jih je tako rekoč nemogoče uresničiti. Nasproten primer, da potekajo zunanjetrgovinska gibanja ugodneje, kot smo predvideli, je sicer pomiijajoče glede gospodarskih dosežkov, ne pa glede zanesljivosti planiranja. V današnjem času in v sedanji politični klimi je nujno delovnim ljudem odkrito povedati, kaj zmoremo in česa ne, pa bosta tudi pripravljenost in prizadevnost za uresničenje zastavljenih nalog toliko večji Žal se vestnemu spremljevalcu razprav o naših razvojnih dokumentih za leto 1973 že znova poraja dvom, če stvari dovolj realno ocenjujemo na vseh področjih. Tako na primer računamo na sila ugodne dosežke v mednarodni blagovni menjavi, vendar podatki za zadnje mesece kažejo, da krivulja izvoza rahlo upada, uvoza pa raste. V novembru smo na primer v primeijavi z istim mesecem minulega leta izvozili za 15 % več blaga, uvoz pa je bil kar za 23 % večji kakor v lanskem novembru. Ne zatrjujemo, da na tem področju zastavljeni cilji niso realni, vendar sedanja gibanja kažejo, da gospodarstvo potrebuje novo spodbudo, in med ukrepi na tej fronti je najvažnejši realni tečaj dinaija. Merili naj bi ga na novi devizni borzi, ki bi že morala poslovati, vendar tudi z novim letom še ne bo odprl^vrat. Nadalje je vprašljivo, ali se res dovolj trudimo za enotnost jugoslovanskega trga, trga brez kakršnihkoli notranjih ovir glede gibanja blaga, denarja in delavcev; Ze nelikvidnost, ki se je lotevamo z novim svežnjem zelo zahtevnih ukrepov, je pokazala, kako ozke so lahko tržne meje, kadar gre za poravnavanje računov. Obenem pa prav reforma davčnega sistema KAMPALA — General Idi Amin, predsednik Ugande, je ukazal, naj nacionalizirajo več britaH ameriških družb v Ugandi. S tem se je nasprotje med Ugando in Veliko Britanijo (kije še vedn .j. zaradi izgona približno 40.000 Azijcev z britanskimi potnimi listi, ki so morali na hitro Ugando) še bolj zaostrilo. Na sliki: predsednik Idi Amin (levo) na poroki svojega zunanjega m Kibeda, ki seje poročil z neko študentko. (Telefoto: UPI) (Iz zadnjega PAVLIHE) dokazuje, da ustavno zapostavljeno enotnost jugoslovanskega trga* ne spoštujemo dovolj. Čeprav optimistično sporočilo javnosti o medrepubliškem dogovoru glede novega davka na dohodek TOZD lepo izzveni, je že skromnemu poznavalcu ekonomskega jezika jasno, da ni enotnosti glede davčne osnove. Če pa so različne osnove, potem so različni pogoji poslovanja delovnih kolektivov. Povedani in drugi razlogi dovolj prepričljivo govorijo, da moramo biti pri razvojnih zamislih kar se da realni in da moramo okrepiti medrepubliško sodelovanje, ker enotni gospodarski prostor Jugoslavije ni samo stvar beograjske vlade, ampak predvsem skrb vseh republik in pokrajin. Glavni nauk, ki ga lahko potegnemo iz letošnjih izkušenj, pa je, da jugoslovanskega gospodarstva ni mogoče administrativno voditi. Številni administrativni posegi v imenu stabilizacije so dali kaj pičle sadove, čeprav je gospodarski napredek nesporen. Ob večji vlogi tržišča bo lahko v prihodnje tudi bolj stabilen. TONE KRAŠOVEC tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Republiška skupščina, ki je zasedala v obdobju minulega tedna dni (prejšnji torek), je na tokratnem zasedanju, bi rekli, dokončala nekaj, kar se je vleklo v Sloveniji že več kot leto dni. Sedaj je namreč skupščina sprejela nov republiški zakon o POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU, sprejela ga je po dolgotrajni in izčrpni javni razpravi, in čeprav novi zakon za sedaj še ne prinaša nekaj bistveno novega v predpise s tega področja, pomeni vendarle temelj za korenito sistemsko ureditev celotne pokojninske zakonodaje. Le-ta se bo sedaj oblikovala z nadaljnjimi postopki — pravzaprav bo urejena šele potlej, ko bo sprejet STATUT SKUPNOSTI pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter ko bodo sklenjeni vsi ustrezni SAMOUPRAVNI SPORAZUMI na tem področju. Že sedaj pa lahko rečemo, da novi zakon ureja eno izmed vprašanj, ki so v dosedanjih razpravah precej razburjala duhove — in to je, kako naj po novem poteka oblikovanje POKOJNINSKE OSNOVE. Zakonska določila sedaj pravijo, da skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja določi le naj -višjo in najnižjo pokojninsko osnovo za posamezne skupine delavcev. Tako bomo lahko odpravili — je ob tem dejal Vinko Hafner, predsednik komisije, ki je pripravila gradivo za novi zakon - vsaj največje SKRAJNOSTI v dosedanjem oblikovanju pokojnin. Ob tem še povejmo — če preidemo na gospodarska vprašanja — da je republiška skupščina tokrat sprejela posebno PRIPOROČIL, ki se nanaša na vse uporabnike družbenih sredstev, priporočilo glede SKRAJNEGA VARČEVANJA v porabi sedaj, ob koncu leta, in pa kajpak tudi za naprej. V tem skupščinskem priporočilu, naslovljenem na vse delovne kolektive, druž-beno-politične in samouptavne skupnosti ter na vse druge upravljalce družbenih sredstev, je odločen poziv, naj vsi preprečijo zapravljanje denarja, naj ne trošijo sredstev za tedenski zunanjepolitični pregfaj] česar ne govori o dveh dri . marveč omenja zgolj denj ,Qtai zirano cono med obema o ) (začasno razdeljenega) V ma, o usodi katerega domenili na podlagi ^ odločitve Vietnamci sam*- ^0jj do tega opredeljevala m pri.a°- , , In medtem ko so P^ri obtičali na tej stopnji, so ška letala predvčerajšnji*?' ^ doma znova prihrumi Ameriški predsednik Richard Nixon je ukazal, naj letala znova začnejo bombardirati področje severno od 20. vzporednika, ki je bilo doslej „zaščiteno ^“ z Nixonovo odločitvijo 23. oktobra, da tega dela ozemlja Demokratične republike Vietnam ameriška letala ne bodo napadala. ZAPLET PRED KONCEM: Henry Kissinger, osebni svetovalec predsednika Nixona za vprašanja nacionalne varnosti, je na tiskovni konferenci v soboto naposled razkril nekatere podrobnosti o pariških mirovnih pogajanjih. Tisto, kar je povedal, ne more vzbujati optimizma, še zlasti pa ne potrjuje zadnjih vzpodbudnih iziav nekaterih osebnosti (zlasti francoskih), da je mir resnično tu nekje, skoraj za vogalom. Henry Kissinger je namreč izjavil, da so nastale v pogovorih z Le Duc Thojem, njegovim severnovietnamskim sogovornikom v Parizu, resie težave, ki so očitno spravile pogovore vsaj začasno v mrtvo ulico. Za tak razvoj dogodkov je Kissinger obtožil Hanoi, kije te trditve pri priči zankal in zvalil krivdo za prekinitev pogovorov naNixona. Videti je, da sta vsaj dve sporni točki, okoli katerih se nasprotnika nikakor ne moreta sporazumeti: prva zadeva obseg komisije za premiije, druga pa bodočnost Tltieujevega režima, oziroma natančneje rečeno, problem južnovietnamske suverenosti. Kar zadeva prvo vprašanje, imata obe strani svoje stališče, od katerega doslej nista bili pripravljeni odstopiti niti za las. VVashington zahteva zelo številno komiijo za premirje (nekaj tisoč ljudi), Hanoi pa vztraja na samo 250 osebah. VVashington hoče tako šlevilno komisijo (in dodobra opremljeno s sodobnimi komunikacijitimi sredstvi) zato, da bi lahko učinkovito preverjali izvajanje premirja in sploh mirovnih sporazumov. Hanoi meni, da za to delo zadošča tudi 250 ali nekaj takega ljudi. Se bolj bistveno pa je vprašanje, ki se poraja okoli bodoče ureditve na jugu. Končni cilj Hanoja je namreč združitev obeh dežel in če bi sedaj v sporazumu priznali suverenost južnemu delu, bi se seveda morali (vsaj za do|go, dolgo časa) odpovedati svojemu velikemu cilju. Američani sicer ne vztrajajo direktno na priznanju ali nepriznanju suverenosti Južnega Vietnama, vsekakor pa bi hoteli to doseči posedno — s tem, da bi določili kot mejo med obema Vietnainoma črto demilitarizirane cone. Tu je seveda treba spomniti na Ženevski sporazum, ki ni- Znova bom&e nad 20. vzporednikom področje severno od 20-rednika. Hkrati so P° 95^ p0' vietnamskih trditvah ložili tudi mine pred ha® pristanišče. -jf Namen enega m d g s^T kristalno jasen in tega ® ^ vajo niti Američani siliti Hanoi, da pod t°^ in dodatnih preizkušenj " v podpis sporazuma. -.fi Toda Hanoi, ki je b® ^ omogočiti Američanom . $ umik“ iz dežele, očitn? ^jjj, pravljen storiti tega pod Py taki jih teija VVa&ingtofl' p kem položaju se torej L daljuje, bombe padajo na? to brez sleherne omejit^* ^ Kakšni so sedaj f in sporazum,je težko/f .pfjd* Is Nixon očitno ne misli KaJ.‘ popuščati, vprašanje paJ Lvi, lahko to stori Hanoi. da je položaj še vedno #] negotov in predvsem nap v tem trenutku še vedno y^t' na tudi reakcija Severneg3 ^ nama na zadnje mnerišj^po* dce akcije severno^ od 20* rednika. ^ r Kakršnekoli napoved* ceJfl rej zaradi zapletov pred K pogovorov derajno tvega11 ' telegrami j ic HELSINKI - Potem, sprejet jugoslovanski picdlofc daljnje delo pripravljalnega *. vJr za sklic konference o evr?P Jh. s° nosti in sodelovanju v Helsin . sc delegati 34 držav utmrLj, pfl' posvetovanja s svojimi v^..„^jalj6' čakujejo, da se bo zasedanje valo v začetku prihodnjega * REYKJAVIK - Islandci y#. je devalvirala svojo naCl0!L,L.i b° luto za 10,7 odstotkov. mogoče za dolar dobiti y skihkron. . . «nc kO' PULA - Predsednik iz£Snskup-misije Evropske gospodar** gal nosti dr. Siko Mansholt je Ao0\0‘i uradni obisk v Jugoslaviji m c g0<| val v Bruselj. Med obiskom -.jeli slaviji je gosta na BnonJ tudi preilsednik republike ^ Broz Tito. čestitke in darila, naj skratka odločno poskrbijo za splošno varčevanje na vseh ravneh — vse svoje moči pa naj usmerijo v čim večjo PRODUKTIVNOST ter v RACIONALIZACIJO svojega poslovanja. To bo tudi eden od korakov, ki naj bi nas zares usmerili na pot STABILIZACIJ, kar je pravzaprav naš vodilni cilj v najbližjem obdobju. In ko smo že pri stabilizaciji, pri stabilizacijskih ukrepih — tudi tokratni zakonski ukrep, ki ga je konec prejšnjega tedna (minuli petek) po hitrem postopku sprejela zvezna skupščina, je logično nadaljevanje dosedanjih stabilizacijskih posegov v zvezne ravni: gre za sprejem zakona o delni ZAMRZNITVI OD v tako imenovanih negospodarskih dejavnostih, o čemer smo prejšnji teden, ko je o tem sklepal ZIS, na kratko že poročali. Ta ukrep razumljivo ni sprožil posebnega navdušenja - saj je z njim prizadeta vsa tako imenovana proračunska sfera, vrsta dejavnosti zunaj „čistega“ gospodarstva, da sploh ne govorimo o družbenopolitičnih skupnostih itd. — vendar resnici na ljubo moramo priznati, da je takšen ukrep večidel zelo pravilen in tudi pravičen! Gotovo ne bi bilo prav, ko bi morala vse b^eme stabilizacije (ali vsaj njegov večji del) spet prevzeti nase le proizvodnja, ki bo, kot vemo, po noveip letu z že znanimi zakonskimi ukrepi proti NELIKVIDNOSTI že tako precej prizadeta. Prav je. da breme urejevanja naših razmer PRAVIČNO porazdelimo prav na vse! Sredi prejšnjega tedna (minuli četrtek) je zasedal tudi republiški izvršni svet - razprava je tekla predvsem o ukrepih naše nove davčne politike. Sedanji predlog zakona o davkih iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (izvršni svet je s tem predlogom soglašal) določa, da plačujejo delavci davek IZ DOHODKA temeljnih organizacij združenega dela, ta denar pa je namenjen za zadovoljevanje SPLOŠNIH DRUŽBENIH POTREB, torej tistih, ki se financirajo iz PRORAČUNOV družbenopolitičnih skupnosti. Pomembna novost v tem je, da gre pri obdavčevanju dejansko za dohodek podjetja — davčni zavezanec je namreč v vsakem primeru TOZD in davčna osnova bo poslej povsem odvisna od poslovnega uspeha TOZD, torej od ustvarjenega dohodka. Tako bodo družbenopolitične skupnosti bolj kot doslej odvisne od uspešnega poslovanja delovnih kolelctivov na njihovem območju - pa se bodo vsekakor za to tudi bolj brigale kot doslej. Samo na kratko Se omenimo, da je ta teden (ta torek) zasedal CK ZKS, ki je imel na dnevnem redu razčlembo dejavnosti organizacij ZK v Sloveniji pri uresničevanju stališč Titovega pisma ter stališč, sprejetih na 29. seji CK ZKS. Ze prejšnji teden je o tem razpravljl in pripravil ocene sekretariat centralnega komiteja - ugotovili so, da se ie AKCIJA PO PISMU in po 29. plenumu pri nas zelo na široko razvnela, daje posebno dejavna in konstruktivno angažirana PARTIJSKA BAZA ter da je v delovnih organizacijah vse bolj čutiti REVOLUCIONARNOST |judi ter njihovo aktivnost pri izpolnjevanju sedaj zastavljenih nalog. Na tokratnem plenarnem zasedanju je CK ZKS izvolil tudi novega sekretarja svojega sekretariata (dosedanji sekretar ing. Marinc ie, kot vemo prevzel dolžnost predsednika republiškega izvršnega sveta). Za novega sekretarja je bil SOGLASNO izvoljen Franc Šetinc, dosedanji član sekretariata CK ZKS. Novi davčni temelji m ■4 v g I si raste nova Novo le sova tovarna za pro-^ ^ 5 Dod? Pkstfieiranih predalov. Predvidevajo, da V' iti? 313 proizvodnja stekla srediprihodfnjega u. %• Efektiv sedanje soteske idge, ki je de-^ * tefc^^Mal s polovično streho nad glavo, bo ^pridobitev. (Foto: I. Zoran) Vino peljejo prodat. Na Bizeljskem je letos kislo, tako da so ga ponekod prekrstili v cviček. Tisti, ki so trgali bolj pozno, so na boljšem, ker je bilo grozdje za spoznanje slabše. Pa še kljub temu so ga morali dosladkati. Cena pri kmetu je poskočila na lOi din za liter. (Foto: J. Teppey) Razplod postrvi ne pade ravno v topel čas, zato je „osnukanje“ samic zaradi hladne vode dokaj neprijetno delo. V novi valilnici sevniške ribiške družine opravlja to delo Darko Škoda. Na ta način bo vzredil okrog 50.000 postrvi, ki jih bodo zatem vložili v potoke. (Foto: Železnik) V soboto dopoldan je Krko, tovarno zdravil, obiskalo 33 upokojencev te tovarne. Po pozdravnem govoru, ki ga je imel generalni direktor Boris Andrijanič, so si nekdanji delavci, sedaj gostje, ogledali nove prostore, nato pa odšli na kosilo. (Foto: J. Pezelj) > številke govorijo podatkih so Jugo-j v tuj:-1-’ so začasno zaposleni iolaril1’ Poslali za 725 milijonov "tovin ^en.arn>h nakazil v do- 1 *zrcdno zne_ Wci i . na sobotnem sejmu so 5jUj jn,^° izbirali med 663 manj-jR., yečjimi pujski, za katere 15 do 16 oziroma 13 Mšjfa J^Jogram žive teže. Prodanih VcčJjhin 29 mlajših pra- bjj0 P°nedeljek, 18. decembra, je več k n°vomeškem sejmišču naj-3^7 n^Cey iz sosednjih občin. Med to$o i ^ so i*11 izbrali 366, manjše ytčie Prevali po 210 do 270 din in P° 280 do 600 din. "iše preprosto, Poroča kratko 'n razumljivo: dolenjski UST Veliko je primerov, da se v razpravi o TOZD tudi tam, kjer so v delovni organizaciji možnosti za ustanovitev več TOZD, delavci odločajo, naj bo celotno podjetje ena sama TOZD. Kje so vzroki? Gotovo je eden glavnih slabo in preenostransko pripravljena Delovne enote ostanejo slej ko prej — medsebojno odvisne. razprava. Marsikje smo po nepotrebnem delavce prestrašili z razlagami, da bodo v TOZD, če se bodo odločili za njeno ustanovitev, morali sami kriti morebitni primanjkljaj, da bodo imeli velike obveznosti do dosedanjih naložb, da si bodo nakopali na ramena veliko odgovornost itd. V dosedanji delovni organizaciji pa so vse enote živele, vse Kmetijski nasveti Obstojno in dobro meso Čas v mraz, zacvili na kmečkih dvoriščih. Začenja se Tak *n> domačih praznikov, ki so še vedno zelo v čislih, in c at se mn°go meščanov spomni svojega kmečkega porekla m prodnikov na deželi. treh an^C Pa ne P™1686 samo veselja, temveč tudi delo. Meso je pripraviti, da bo zdržalo do poletja, potrebno ga je kon-na?1?!1 »Gospodarskem listu“ povzemamo nekaj kratkih kako je treba meso pravilno nasoliti in sušiti, da bo okusn0 in obstojno. ooi za soljenje mora biti popolnoma čista. Priporočljivo je, • 1° pred uporabo segrejemo na 130 stopinj Celzija. Primerna £ predvsem bolj debela, kristalna sol. Mesa ne smemo presoliti, ne bo užitno. Nasolimo tako, da ohlajene in lepo obdelane °* mesa dobro naribamo s soljo ali zmesjo za salamurjenje lu c*0<*an k nitrat, nitrit in sladkor). Meso zlagamo po posebnem zaporedju v čist čeber. Na plast mesa damo plast soli. Tekočina, ki se sčasoma izcedi iz mesa, mora prekriti vse kose; če je ni dovolj, jo še dodamo. Vlažno salamurjenje, kot tudi imenujemo soljenje, traja tri do štiri ® ne. Prostor, kjer se meso nasoljuje, naj ima toploto od 6 do 8 stopinj; če je občutno topleje, se začne meso kvariti, če je nladneje, salamurjenje napreduje prepočasi. *o končanem nasoljevanju meso odcedimo, nato ga za nekaj nr namočimo v mlačno vodo, da odvzame nekaj soli, nakar sledi sušenje oziroma dimljenje. Za dimljenje je najboljši bukov, hrastov ali kostanjev les. Smrekov pa sploh ni dober, ker daje mesu duh po terpentinu. Tudi premog ni primeren za kurjavo in dimljenje. Sušenje je najboljše, če poteka v posebnih prostorih, sušilnicah ali dimnicah, ki imajo regulatorje za dovod zraka. Meso je treba skrbno obesiti in obračati, dim spočetka ne sm< biti prehud. so imele dovolj denarja za OD, vse so, vsaka po svojih močeh, prispevale k skupnim skladom in tako ali drugače podpirale druga drugo. Skupni interesi so jih združevali pod eno streho, zdaj pa iznenada, če bo delovna enota postala TOZD, naj bi bilo življenje pod isto streho nemogoče? Zakaj? Zastavimo si vprašanje: mar ne moremo s samoupravnim sporazumom, ki ga bodo TOZD sklenile ob združitvi v organizacijo združenega dela, urediti medsebojnih odnosov tako, da bomo še naprej lahko živeli pod skupno streho? Če so posamezne enote druga drugi potrebne, ne more nič ovirati takšnega sporazuma! Tudi v organizacijah združenega dela, ki bodo združevale več TOZD, bo potrebna medsebojna odvisnost, odgovornost in solidarnost (1. člen 21. ustavnega dopolnila), čisti računi in dogovor o tem, kako bodo TOZD pomagale druga drugi, pa bodo prispevali k poglobljenemu samoupravljanju. Strah pred TOZD in pred novimi odgovornostmi, kijih bodo TOZD prinesle, pa je prav zato popolnoma odveč! ^ j mm Inž. M. L > i U s/’, ^ lotile. Vsaj doslej namreč kaj slabo kaže; konkretnih ukrepov in posegov še skorajda ni. M. L. Beg možganov Delovna sila se seli za kapitalom: iz Kosmeta v Slovenijo, iz Slovenije v Avstrijo, iz Avstrije v Zahodno Nemčijo, iz Zahodne Nemčije v Ameriko. Zaradi tega „bega možganov in rok“, smo že dalj časa priča nespodbitnemu dejstvu, da „lačna vrana sito pita“, da pomoči potrebni pomoč dajejo ne pa prejemajo. Po zadnjih uradnih podatkih je na delu v tujini 760.000 Jugoslovanov, od tega največ v Nemšla zvezni republiki. Če vemo, da so to povečini ljudje v najboljših letih, torej najbolj dela zmožni, in če vemo, da je med njimi zelo veliko šolanih, usposob- O gostilniškem „glodanju do kosti“ Zamašiti usta „S komisijami za ugotavljanje izvora premoženja občanov ne bo nič. Ne upajo se začeti, saj bi morale najprej potrkati pri ta velikih. Ste že slišali, kakšen vikend ima naš sekretar na morju, pa kaj si vse privošči ...? “ Kdo še ni slišal poročil agencije „Natolcevanje? “ Družbena klima je taka, čas je nenaklonjen vsakršnim nesocialističnim pojavom, hkrati pa so odprta vrata tudi nizkim strastem in nečednostim. Zlohotno podtikanje se je grdo razpaslo. Prežvekovanje nepotrjenih m nedokazanih „novic“ škoduje politični akciji bolj, kot si morda predstavljamo. Kako zamašiti usta zlohotnosti, ki pogosto čisto neupravičeno jemlje ugled javnemu delavcu? Najbolje se zajezijo laži s tem, da sc pokaže in pove resnica. Ko politična vodstva zdaj razmišljajo, ali bi dala najprej sebe na rešeto komisijam, da bi s tem storila prav. Naj komisije za ugotavljanje izvora premoženja najprej ugotovijo, če je „pri glavi44 vse v redu, naj izločijo ljuljko, ki bo ostala na rešetu. Ne sme nam biti žal zanjo. Naj konec koncev komisije dobijo spodbudo za svoje delo, sicer se resno vprašujemo, če sc ga bodo sploh Inž. Bulc: vsak 20 milijonov! ljcnih delavcev in strokovnjakov, potem se šele zavemo, da izgubljamo še mnogo več, kot prikazuje navedena številka. Do tega ne moremo biti ravnodušni. Ali naj prepovemo zaposlovanje v tujini, če pri nas ni dovolj dela za vse, oz. če trenutno ni mo- točc boljše plačilo? Ne, pač pa bi azalo omejiti izhod-na drug, upravičen način. „Najprej naj bi vsakdo povrnil, kar je naša družba vložila vanj s šolanjem. Mislim, da bi bilo tako pošteno,“ je dejal na oktoberskem obisku v Trebnjem Sergej Kraigher, predsednik republiške skupščine. Inž. Marko Bulc, član predsedstva SFRJ, ga je na nedavnem predavanju v tej dolenjski občini dopolnil: „Šolanje enega samega zdomca je v povprečju stalo našo družbo 20 starih milijonov. Taista družba je upravičena do povračila. Pripravljamo konkretne ukrepe v tej smeri, ki bodo omejili odhajanje na delo v tujino.44 ^ ^ Za red! Franc Vrviščar žaj. Cc pa ne bomo začeli na vrhu, nimamo moralne pravice zahtevati, naj tako kritiko začno v kolektivih, v organizacijah, na terenu itd. Teh stvari pa se moramo lotevati preudarno, brez naglice in brez zlobe, predvsem pa ne nasedati govoricam, ki so včasih plod osebnih sporov, temveč ukrepati na osnovi dokumentov.44 R. B. Ni vse paragraf Ali je upravni delavec dolžan delati samo po predpisih in paragrafih ali je njegova naloga tudi, da ravna politično tenkočutno pri svojih odločitvah? Zakaj je potrebna „politizacija44 občinskih uprav, za katere ponekod ugotavljajo, da niso tisto, kar bi morale biti? Milan Ravbar, sekretar občinskega komiteja ZK Krško, navaja naslednji primer, ki kaže na nepolitično ravnanje občinske uprave v . Krškem (s seje medobčinskega sveta ZK). Podjetje Žito je investiralo v novo pekarno približno tri milijone novih dinarjev. Zmogljivosti pekarne so tolikšne, da zadostujejo za mesto in okolico. Pekarna se je dogovorila s trgovinami, da prodajajo njen kruh, za to pa dobijo 15 do 17 odstotkov marže. Pekarna je kot družbeni obrat dolžna voziti kruh tudi v oko-lišnje kraje, to pa povzroča dodatne stroške s prevozom. Ob vsem tem pa je dovoljeno, da če kruh tudi več zasebnih pekov, prodajajo kruh po enaki ceni, doma, brez stroškov prevoza, brez obveznosti, da zalagajo s kruhom tudi druge kraje. Dovoljenje za peko izda občinska uprava, „če prosilec izpolnjuje pogoje44, ne oziraje se na druge stvari. To je izraz tehnokratske miselnosti in pomanjkanja političnega posluha. E „Občinska skupščina mora skrbeti, da se zakoni in predpisi dosledno izvajajo, in to za vse občane in delovne organizacije enako,44 je rekel na zasedanju občinske skupščine Metlika Franc Vrviščar, poslanec in dolgoletni družbenopolitični delavec metliške občine. Takole je nadaljeval: „Popuščanje in gledanje skozi prste je privedlo do anarhije, s katero sc .danes spopadamo. Do zdaj smo v postopke dajali lc ljudi zaradi cestnoprometnih prekrškov - druga področja pa smo zanemarjali, hote ali nehote. Menim, da moramo narediti red najprej pri odgovornih. Pri nas vodilnih v podjetjih, na občini in v organizacijah moramo začeti razčiščevati. Pogledati, koliko je kdo finančno, in sicer po svojem delu težak, in odkrito reči: ti, Janez, dobro delaš, ti, Francelj, pa ne ustrezaš več za to funkcijo ali polo- Milan Ravbar: primer peke kruha pri nas . rt*t».“ „Kakšno razvedrilo si privoščite po vsakodnevnih dolžnostih? “ „Pri roki imam knjižnico doma JLA in v prostem casu zelo rad berem. Tudi debele in zajetne knjige, kakršnih prej nisem utegnil prebrati. Rad sedem kdaj pa h klavirju in si kajvzaigram.“ „Kdaj ste začeli,šteti dneve, ki vas ločijo od domačih? “ „Bom povedal kar po pravici, da od prvega dne. Stejeni jih najbrž zato, ker imam družino, ženo in dveletno hčerko. Pogrešam ju in dolgčas mi je po Ljubljani.** Zanimalo me je, kako vojaku Martinu ugajajo Brežice, kakšno sodbo si je ustvaril o tem mestu. „Všeč so mi,“ je pripovedoval. „Preko dejavnosti JLA sem imel priložnost spoznati veliko domačinov. Občutek imam, da je to zelo delavno mesto. Doživljam ga kot celoto, kot'večjo življenjsko celico. Ugaja mi, da ima tako majhen kraj svojo radijsko postajo. Tudi družbeno-politicne organizacije so tukaj zelo delavne. Mnogo bolj neposredno jih čutim kot na primer v Ljubljani. In še nekaj mi je všeč tukaj: povezanost civilnega prebivalstva z jugoslovansko armado.” „K^j ste še opazili v Brežicah, kar bi bilo vredno zapisati? “ „Da imate lepo urejen muzej in zanemarjen grad. Te mogočne stavbe je škoda za namene, ki ji jemljejo zgodovinski pečat. Malo bolj bi morali gledati na zunanjo ureditev takega spomenika. Nisem Brežičan, toda kar privzdignilo me je, ko sem te dni slišal, da bodo podrli vodovodni stolp. S tem bi ga pa res polomili." JOŽICA TEPPEY Med najboljšimi Beli volk s Korduna Major Rade Lakič, komandant ene izmed topniških enot v Ribnici, ki je na armijskem tekmovanju v streljanju s pištolo zasedel drugo mesto, ni nič pomišljal. Na moje vprašanje, katerega onciija, vojaka sU skupino vojakov naj bi za dan JLA obiskal, je povedal: - Podporočnik Mile Bjelivuk in njegova enota zaslužita, da prideta v časopis. To je res zgledna enota tako na področju praktičnoh vojaških vaj kot v moralnem oziru, je res zgledna enota tako na področju praktičnih vojaških vaj kot v moralnem oziru, našemu „oboroženemu obredu delavskega razre-da“. - Se pravi, da je podporočnik že starejši, izkušen oficir? - Sele septembra letos je prišel iz vojne akademije, zato je uspeh njegovega dela še večji. Podporočnik Mile Bjelivuk je bil rojen pred 23 leti v Kordunu ?ri Vojniču. Član ZKJ je od leta 966. - Tovariš podporočnik, kako ste dosegli, da je vaša enota med najboljšimi? - Že v šoli sem razmišljal, kako bi v vzgojo vojakov vnesel nekaj svojega, boljšega, sodobnejšega -tako so me tudi učili, naj delam. S komandiiji oddelkov in vojaki sem sodeloval ne le med „uradnim41 časom, ampak tudi ko sem bil sicer prost. Tako sem spoznaval vse vojake v enoti. Vojaki so mi zaupali.. - Lahko navedete p^ktičen primer takega sodelovanja oziroma medsebojnega zaupanja? - 2e moj predhodnik je imel pogosto težave z nekim vojakom albanske narodnosti, sicer učiteljem. Pred nekaj dnevi pa je sam prišel k meni na razgovor. Pogovorila sva se kot tovariša in obljubil je, da bo zdaj boljši. - Kaj pa strokovno Vojaško znanje? - Prepričan sem, da bi v primeru vojne uspešno poveljeval svoji enoti. Tudi na sedanjih vajah in streljanju smo bili vedno med najboljšimi. - Kakšna je razlika med tistim, kar ste si v šoli predstavljali, in dejanskim delom z enoto? - V šoli sem sanjaril o idealni enoti. V praksi pa je drugače, saj pridejo v enoto ljudje, ki niti osnovne šole nimajo, pa tudi viso-koizobraženi. Zelo odgovorno je delo z ljudmi, ki gaje treba uskladiti tako, da bo privlačno in zanimivo za vse člane enote. - Kaj pa sodelovanje s civilisti in mladino? - Tu so ljudje bolj zaprti vase in je težko z njimi navezati stik. Kultumo-zabavnega življenja v Ribnici ni. Vendar ima vsaka slaba stran tudi dobro, saj se prav zaradi tega lahko bolj posvetim svojim vojakom. Menim tudi, da ni lepo, če svečani zaobljubi (prisegi) ni prisostvoval noben predstavnik mladinske organizacije. Prepričan pa sem, da se bo to sodelovanje med mladimi Ribničani in pripadniki JLA izboljšalo. Vojaki ene najboljših enot vadijo pri topu. Vodi jih komandir Slavko Nedeljković, opazujeta pa podporočnik Mile Bjelivuk in major Rade Lakič. (Foto: J. Primc) Kuharica Amalija Rožič in kasarni „Beta krajin3 eden njenih pomočnikov pri- R. Bačer) pravljata kosilo za vojake v Skoro tako kot v restavraciji i; „Hrana je kar dobra, porcije so zame še prevelike,“je pisal domov moj brat, ko je pred nekaj leti služil vojaški rok. Fant je dobrega srca in ne želi, da bi zanj skrbeli, sem si mislila takrat, v resnici pa se mi je smilil, misleCj da vsak dan natepava zelje in fižol. Vojaško kuhinjo sem si predstavljala tako, da vojska v gosjem redu s pločevinastimi posodami za hrano stoji v vrsti, kuhar pa z zajemalko jemlje iz enega kotla. Živela sem v veliki zmoti, kar se vojaške kuhinje tičet se mi je razodelo že lani, dokončno pa sem se prepričala o dobri vojaški hrani 11. decembra letos, ko sem nena-ovedana prišla na obisk v kuhinjo asarne „Bela krajina'*. Tabla z dvema jedilnikoma za kosilo in večerjo visi že pred vhodom v jesilnico, ki je prav zares bolj podobna restavraciji kot pa vojaškemu lokalu. Da ne govorim o kuhinji. Tu je Amalija Rožič, glavna kuharica; njej sta dodeljena dva pomočnika, po potrebi pa dobi se dodatne vojake na pomoč. „Ne vem, kje se me glava drži,*' je potožila. Jutri je dan naše enote — tako rekoč praznikv jaz pa moram za vse vojake speci kolač. To mimogrede, poleg današnje kuhe kosila." Tisti dan so imeli v kasarni Bela krajina za kosilo na izbiro 1. menu: pasulj s polpeto -J* p juho s tidelini ali II. n s svinjskim mesom. Tudi* jtedj1' . jo sta bili napisani dve -1 - Kaj boste vojakoin je 1 mizo jutri, ko pravite, o* znik? „O tem odločata Pod^,ik Đlagoje Zečevič in zastavn^jtfi ^ go Bedič, odgovorna z* no,“ mi je rekla kuharic8’^ pKP ( Bedič pa je bU pri rok« ^ j sem dobila odgovor: . peC«£ „Jutri bo juha, svinjska pjvo ka, pire krompir, kolac m Imamo težave, ker ijafll kovnega kadra za kuhiAL' dovamo pa si, da bi , zadovoljni.14 - Mar vsak dan kuhat -sem bila še naprej rado *«. „Imamo vojaško kuhar*NjjjjJP go in plan, v kateremso J za vsak mesec posebej. ^ e bfe. imamo samo 4 dni prenf® B & < mesa, isto kosilo ali vecerj enem mesecu lahko P0" i„ s«5 , enkrat. Hrana je raznolik® .ejtf vijena tako, da je - predpisanim številom Jji*#« Moram reči, da so lahk°K* povsem brez skrbi za s*y.poV* jedo v tej kuhinji. Po P^.ad *fh dano, pa se mi po tem o*"^eŽK£ naravna in sicersnja deln*j ^ j«*1 strani življenja med mosK* ske še bo|j krivična. c: NOVOMEŠKI MLADINI Zakaj ne sodelujete? Kdo je pravzaprav vojak? V njem gledamo, po mnenju teh mladih ljudi, le človeka, ki je oblečen v sivo suknjo. To je vse. Pre- malokrat se zavedamo, da v vojaški uniformi ni le vojak, pač pa lahko visokokvalificiran strokovnjak, ki bi v letu, ko je zdoma, mestu, v katerem je, s svojim znanjem rad pomagal. Zaradi nerazumevanja stanovalcev, organizacij in društev mesta pa ima zavezane roke. Ob obisku garnizije Milana Majcna v Novem mestu so nam nekateri vojaki povedali naslednje: S1JEPAN AN 11C, Selce pri Crikvenici, tehnik: „Prišel sem lani 29. maja. Vsak začetek je težak. Disciplina, disciplina in še enkrat disciplina. No, pa sem se privadil. Veliko novih tovarišev spoznaš, in če so nadrejeni tako dobri, kot so naši, težave kmalu minejo.“ RADO VODENIK iz Kranja, tehnik: „Začel sem v Našicah, končal pa bom med Dolenjci. Tu mi je precej laže. Morda zaradi ljudi in družbe, ki sem jo kmalu dobil. Shajali smo se predvsem na Bregu in „Pri vodnjaku". Novo- meščankam pa: vojaka poglejte tudi pod kozo, ne samo njegovo sivo uniformo! Veste, že nasmeh nam veliko pomeni." DRAGOLJUB JOVANOVIČ iz Rume, veterinar: „Pogrešam kulturno Življenje mladih. Prav tako ne razumem, kako so lahko mladi brez najstarejše oblike zbliževanja in spoznavanja, plesa. Vojaške dneve sem popestril s petjem pri „Dušanu Jerebu". Hvaležen sem mu za lep sprejem, obenem pa moram pograjati politiko mesta do vojakov. Radi bi z njimi sode- lovali, pa nas odpravijo že pri predlogih. STEVAN SIMIČ iz Beograda, filmski režiser: „To vaše mestece je čudovito. Kot na dlani. Zdi se mi, da je kot okolje za snemanje neizkoriščeno. Krka, slikovita arhitektura, Čudoviti Čisti naravni parki.. .Vrnil sc bom nekoč in to zagotovo pofilmal. Za sedaj pa moram le žalostno ugotoviti, da mesto naše poskuse sodelovanja stalno zavrača. Ne razumem, zakaj, ko pa vam lahko nudimo nc-sldteno pomoč.“ Mil d®**! JOSIP SILOV iz Reke, „Uresničile so se napoved ših tovarišev, da lahko Pn rjjitv0 skleneš resnično trdno {0 Pri nas je prišlo to do >zri^x0vl^ sedaj, ko veliko slišimo oateIijU» zmu, sovraštvu med ne^ ^ ^ Pogrešani pa predvsem vez ^ stom. Je sploh ni. l>ozn®JJi»o, £ sko skupino gimnazije »c‘»ejr bi lahko z našimi mladiJ»5* sodelovala. Vojaki bi lahko ^ prispevali, da bi sc kulturno d nje v Novem mestu ga je sedaj tako malo ' J-1 - Zdrav veter, ki je letos zavel v družbene odnose, so z veseljem pozdravili tudi v upravah javne var-nosti, kjer so zadnje mesece dobili močno politično podporo v svojem delu. če lahko z veseljem ugo-tavljamo misel direktorja novomeške podružnice Službe družbenega knjigovodstva Jožeta Padovana, da so Dolenjci na splošno pošteni ljudje in da ta služba nima dosti opravka s kriminalom, potem temu ob bok lahko postavimo še drugo izjavo: »Osebno sem prepričan, da bo število kaznivih dejanj iz poslovnega kriminala v prihodnjem letu na Dolenjskem upadlo!« Izjavo gre pripisati Lojzetu Turku, načelniku novomeške uprave javne varnosti, ki je bila zadnje mesece morebiti največkrat omenjena uprava med vsemi slovenskimi - zaradi primera Vujčič in njegove odmevnosti v sedanjem političnem trenutku v Sloveniji. M»|rf iniginif.Mlf.lB'111'1 i..^ ———-———_ 1973: GOSPODARSKI KRIMINAL SE BO ZMANJŠAL Pogovor z načelnikom novomeške uprave javne varnosti Lojzetom Turkom Turk, bi bržkone smel nima preveč rad oseb-^■nastopa v časopisu. Svoje [^BPostavil za delo celotne javne varnosti v Novem Kljub tefnu ni nasproto-^^fiovoru o delu novomeške Mj0variš Turk, kako bi ■“Pojasnili, da krvne delikte Ir uzbe običajno rešijo zelo BMP^estopki iz gospodarske- ■Kt!!!3*3 Pa so v preiskavi ■P° dlje? Bpdi pri krvnih deliktih je ^Preiskave različno dolg. ■Frnn uboje: okoliščine nam ■F*!0. da včasih zadevo raz- ■Eh-^ V ^ve^’tre^ urah- So II?. čredno zamotani pri-■IPri trajaJ° let0> dve ali še ■Fnmera za to sta na voljo: ■?°vičev uboj iz okolice Hh P° 15 letih ni raz-|}Prav tako je minilo blizu »n- oc* Smr^ Seiko, l|i. niorilca. Ifcr .n’ da to ne pomeni, I T Qali spis ad acta? BL ne» t0(la mislim, da dolu.:b°Vorno ilustrira, da so tu-|E ,frvnih deliktih zapletene l^je^Va 86 ^ primerjavi: ka-gospodarskim krimina- ■ Rol/ tU so primeri, ko je IKtn^0 ^ejanje zel° hitro ■ »o h , avadno pa je potrebne lic« vanie zbrati dolo- 15 °b ve?ri,V Večjih PodN1*1 t° velo- i razsežnostih terja I ^se°4e“ ’ navadno po ne' tned Qj^^va. vzporednico ^ krij^-V^jem ene i11 druge i NtoV ^k^anje deliktov s I j* Ha J? klasičnega kriminala 1 StHi -r Pomembna hitrost I dejjjjk1 ^ pa da ostane kraj Pti J. ,nesPremenjen. Sledovi p0^eau so namreč bistvenega IkL3 za odkrivanje. Pri go-m kriminalu pa je za ■ t'wh °dkrivanja pomemb- ■ z11-!6 1judi’ ^i ved° za " Podati? ^eJanje in ki lahko dajo i PfJvzaC’ obvestila, listine. To je 1 lota Prav za hitrost akcije od-I Ba pomena.“ I , 8ET|-ŠTIRI MESECE j; se je^'Ujčičevem primeru, ki ' nekdan^ zdaJ končal z begom lovec . rektoija Beti v Ce-nega’Je. ^1° že veliko reče-pov^ste^ rž. Pa ne b° odveč, če Druid’ °^° časa vam je vze- ? 2ava tega primera- Prahi Soc^ v na^l dosedanji m^-jg mec* najtrše orehe. Pri- ienzivneea tCHVf §tiri m,esece in' poslali • ’ Preden smo cu.“ Pijavo javnemu tožil- valo Hp-Čas Pre»skave podaljše-(^ianiQJStV0’ so bila kazniva vLi??Vezana tudi s tujino? va dpi . 0r- gre za kazni-f ^anja v zunanji trgovini. potem gredo stvari še bolj počasi, preiskava pa je še težja, pa tudi dokazovanje. Razen tega moram povedati še to: navadno je tako, da že mislimo, daje primer končan, potem pa nova dejstva prinesejo še nove stvari. V interesu zakonitosti postopka moramo to potem dokončno razčisti ti.“ POSLOVNI KRIMINAL BO UPADEL! — Bralce vedno zanimajo podatki. Koliko dela imate? „Naša uprava javne varnosti je lani raziskala 1.305 primerov kaznivih dejanj. Takoj moram poudariti, da sem niso zajeta kazniva dejanja, storjena v prometu. Na kazniva dejanja iz gospodarskega kriminala odpade 105 primerov. Za letos lahko brez pomišljanja potrdim, da bodo številke še večje, tako v klasičnem kot v gospodarskem kriminalu.44 - Gotovo ste analizirali položaj. Zanima me, na kaj opirate neprestano povečevanje kaznivih dejanj? „Po eni strani gotovo ne gre prezreti razvoja industrije in komunikacij. To je vzrok za nara- ščanje gospodarskega in klasičnega kriminala. Razen tega ni nepomembno dejstvo, daje Dolenjska prehodno območje. Več kot 30 odstotkov klasičnega kriminala odpade na ljudi, ki ne živijo tu. Še več: ustalila se je praksa, da pridejo iz večjih mest k nam, kadar gre za večje in dobro organizirane vlome. Motorizirane tolpe — o njih ste že pisali — so tudi pri nas naredile ve.Hko škodo. Pohvalimo pa se lah> • tudi z uspehi. Tu smo ujeli tolpi Zlatka Anzuloviča in Mila Vukarja. S svojimi kaznivimi dejanji sta se zapisali po Sloveniji, Hrvatski, Srbiji ter Bosni in Hercegovini/4 -Če vas vprašam še po prerokbah: kaj pričakujete prihodnje leto? „Do konca letošnjega oktobra smo prijavili 87 kaznivih dejanj iz gospodarskega kriminala. Mislim pa, da bo čas pokazal, da bo gospodarski kriminal začel upadati.. * — Na kaj se opirate pri tej optimistični trditvi? „Naše delo je vse bolj intenzivno, razen tega pa je družbe-no-politična akcija po Titovem pismu usmerjena tako, da bo gotovo imela pozitiven učinek tudi, ko govorimo o gospodarskem kriminalu.44 — Se to že čuti? Kje? Kako? „V nekaterih delovnih organizacijah je že čutiti kritičen pristop, ko, recimo, hočejo nekateri na nezakonit način priti do koristi za podjetje. Spričo takega kritičnega pristopa okolice potem ne pride do že zamišljenih kaznivih dejanj ali prekrškov. To je pozitiven rezultat politične akcije. Tudi strožja kaznovalna politika (primer Novotehna) bo pomagala k upadanju gospodarskega kriminala.44 KOMAJ PROMILE OBČANOV! — Tovariš načelnik, prej ste rekli, da je pri odkrivanju gospodarskega kriminala pomembna volja ljudi do sodelovanja. „Tako je. Zdaj je pomoč pri odkrivanju precejšnja, Jasno so se namreč izoblikovala stališča, kaj je prav in kaj ne, kaj je družbi koristno in kaj ji je škodljivo.44 — Dobivate dosti prijav od občanov? „Imamo jih več kot v preteklosti, naj štejem sem anonimne kot tudi take, ki povedo svoja imena. S tem pa se kajpak veča tudi naša intenzivnost na področju odkrivanja poslovnega kriminala.44 — Čeprav je zadnje čase prav o odkrivanju gospodarskega kriminala veliko govora in na našem območju tudi po Vujčiče-vem primeru dosti govoric, češ saj so povsod delali tako, mi- slim, da stvari le niso tako črne. Kaj pravite? „Glejte, že številke dovolj zgovorno pričajo, da je od vseh prebivalcev, ki živijo na Dolenjskem, komaj promile takih, ki smo jih prijavili zaradi kaznivih dejanj v gospodarskem kriminalu. Se pravi, da je „črn44 vsak tisoči občan. Mislim, da to ni prehudo! Važno je tudi, da damo občanom občutek pravne varnosti, ker bodo pod udar zakona prišli resnično samo tisti, ki se bodo proti zakonu pregrešili. Ustvarjanje nekega absolutnega sumničenja vseh ljudi v vse ljudi je škodljivo, ker to slabo vpliva na ljudi, na njihovo storilnost in pripravljenost do dela.44 O ZELEZIH KI SO V OGNJU — Tovariš Turk, pri nas smo pred tedni pisali o trebanjskem Inkotu in o izključitvi direktorja tega kolektiva iz ZK. Kaj je ugotovila vaša preiskava? „Zdaj smo še v fazi odkrivanja. O do sedaj opravljenem delu imam le podatke, daje bilo v Inkotu anarhično poslovanje, neurejenost, da je bil direktor samovoljen. Mislim pa, da je potrebno vse take primere raz- 1S—Mislim, da so takega mnenja vsi ljudje, ki pa želijo slišati tudi rezultate preiskave. „To je prav. Rekel bi le to: uspešnost preiskave ni le v tem, če odkrijemo kazniva dejanja. Naše delo se - tako sodim -uspešno zaključi tudi tedaj, če ugotovimo, da kaznivega dejanja ni!44 — Kako je z Iskro na Dolenjskem in korupcijo, ki ste jo omenili? „Gre le za posameznike. V Žužemberku smo v fazi odkrivanja. Gre za črne fonde, iz katerih so gostili nekatere poslovne partnerje in posameznikom dajali nagrade v obliki daril.44 - Na sestanku aktiva komunistov, ki delajo v organih pregona, ste pred tedni govorili tudi o kaznivih dejanjih v trikotniku „Krka44 - Stari grad — Dominvest. Kaj lahko rečete o tem primeru? „Tu so stvari znane, nekaj ste o tem pisali tudi v Dolenjskem listu. Več ljudi smo prijavili tožilcu zaradi zlorabe uradnega položaja in listinskih deliktov. Zadeva je zdaj pri preiskovalnem sodniku. V „Kriči44 pa zadeva tudi za nas še ni zaključena, ker moramo nekatere stvari še razčistiti.44 - Zadnja leta je število davčnih utaj, ki so prišle pred sodišče, mogoče prešteti na prste ene roke. Kako to? „Trdim, da je delo davčnih in drugih inšpekcijskih služb zadnje mesece bolj zaživelo. To je bilo potrebno; večja delav- nost teh služb zagotavlja tudi več discipline. Vsekakor pa sodim, da bodo odkrili tudi nova kazniva dejanja.44 — Je sodelovanje uprave javne varnosti s temi službami dobro? „Sodelujemo z davčnimi in inšpekcijskimi službami pa s carino. Složen nastop pomaga pri odkrivanju kaznivih dejanj s tega področja.44 V MISELNOSTI LJUDI — Če vidite razsipniško obnašanje posameznikov, življenje čez lastne zmogljivosti, nizko prijavljene dohodke in hkrati gradnje hiš ali nakupe dragih avtomobilov, kako ukrepate? „Naša naloga je vsekakor, da ugotovimo, od kod denar. Če človeku denarja ni škoda, potem s človekom nekaj ni v redu. Ugotoviti je pač potrebno, ali je denar dobil s pridnostjo in poštenim delom, kar je spodbudno, ali z utajo davkov ali goljufijo.44 — Tovariš Turk, vi ste optimist, ko govorite o zmanjšanju gospodarskega kriminala. Kaj ne sodite, da je dosti odvisno tudi od miselnosti ljudi? „Da, to gotovo. Prav miselnost ljudi je najpomembnejša, če hočemo imeti učinkovito neposredno kontrolo. V tem vidim tudi uspeh družbene samozaščite v delovnih organizacijah, v krajevnih skupnostih, skratka, povsod. Le če bodo vsi občani vključeni v prizadevanja za odpravo nepravilnosti, lahko uspemo.44 — Prvi uspehi so po vaši sodbi že vidni. Kje? „Reprezentančni fondi v podjetjih so se že močno zmanjšali.. Razsipništvo ponekod naglo - drugje še ne tako — upada. Prav za reprezentančnimi in reklamnimi fondi so se marsikdaj skrivale nepravilnosti. Upadanje teh fondov govori torej tudi o prvih konkretnih uspehih in učinkovitosti akcije.44 — Tovariš Turk, hvala za odgovore. Z načelnikom novomeške UJV Lojzetom Turkom se je pogovarjal Jože Splichal, fotografiral ga je Sandi Miku-lan. J. SPLICHAL JELOVICA PROIZVAJA IN MONTIRA JELOVICA ŠKOFJA LOKA STANOVANJSKE HIŠE VRTCE ŠOLE PISARNIŠKE OBJEKTE GRADBIŠCNE BARAKE PO NAROČILU g^» ^'•:•:>•.>■•' $•$»«&&* t* >. "■ »Okrogla miza«, ki ni pripovedovala okroglih, temveč resne besede o resnih problemih Za debelimi leti so prihajala suha, za suhimi spet debela. Naš živinorejec se je tem cikličnim nihanjem, kot jih imenujejo strokovnjaki, prilagajal tako, da je napolnil hlev in ga spet spraznil, če so tako kazale cene. Ko je šla živina najbolje v denar, je običajno ni imel. In tako se je ponavljalo iz leta v leto. Živinoreja je trpela, pokola so bile deležne tudi plemenske živali, cvetela je trgovina ali bolje rečeno: prekupčevanje in špekulacije. Tega mora biti enkrat konec, je sklenilo junija 1970 53 delovnih organizacij in zasebnih me-saijev ter pristavilo svoj podpis na „sporazum o oblikovanju cen goveje živine in govejega mesa na območju SR Slovenije “. Ta sporazum so kasneje preimenovali v „sporazum o poslovnem sodelovanju in oblikovanju cen goveda, govejega mesa, mleka in mlečnih izdelkov. Pod njim stoji zdaj že 146 podpisov, toliko organizacij in zasebnih mesarjev soglaša z njim.. Red iz nereda Podpisniki sporazuma so si zastavili visoke cilje: narediti red v trgovanju z živino in mesom, spodbuditi rejo z regresi za spitano govedo in s premijami za plemenske telice, doseči večjo povezanost proizvodnje, predelave in prodaje. S sporazumom naj bi dosegli pravičnejšo delitev dohodka med rejcem, mesarjem in trgovcem. Da se ne bi eden redil na račun drugega, natančneje: drugi in tretji na račun prvega, kar se je pri nas običajno dogajalo. Podpisniki sporazuma v ta namen vnaprej določajo odkupne cene in marže, vnaprej se dogovarjajo za število spitanih živali in organizirajo, kot temu rečejo, naročeno proizvodnjo. Je sporazum kaj premaki.il v naši živinoreji, se uresničuje Pridelovanje krme včeraj, danes, jutri ... njegovo poslanstvo, to smo kmetijski novinarji želeli zvedeti od njegovih ustvarjalcev in predpisnikov za okroglo mizo v poslopju Gospodarske zbornice v Ljubljani. Slovensko tele, slovenska krava Inž. Savo Vovk, predsednik izvršnega odbora podpisnikov sporazuma, sicer pa direktor Kmetijskega podjetja pri Združenem KGP Kočevje, je takole ">cenil: „Sporazum se je rojeval v najtežjih časih našega kmetijstva. Ima veliko želja in visoke cilje, nima pa dovolj pooblastil, a bi jih uresničil. Predvsem ne -jjema vse živinorejske proiz-dnje, omejen je samo na našo .vjnubliko, še premalo je spod- buden za organizirano rejo. Poljedelci živinorejcem še vedno krojijo usodo s cenami krmil, zlasti koruze. Naša živinoreja je usmerjena enostransko, predvsem le v pitanje drugod nakupljenih telet in v izvoz v Italijo. Zavedati se je treba, da je in ostane temelj slovenske živinoreje slovenska krava, slovensko tele ter čimveč doma pridelane krme.“ Sporazum je dosegel nekaj vidnih uspehov. Lani so iz posebnega sklada, v katerega pri- Inž. Savo Vovk: „Sporazum nima dovolj pooblastil/' speva tudi republiški proračun, izplačali regrese za 55.212 glav spitanih govedi in 2.300 spitanih telet. Po 400 dinarjev premije je dobilo 10.719 doma zrejenih plemenskih telic. Kot pomoč živinorejcem je bilo na ta način izplačanih skupno 24,6 milijona novih dinarjev. Za letos so številke še precej večje. Izigravajo dogovore Žal naleti uresničevanje sporazuma na težave, ki so predvsem subjektivne narave. Slab odziv je to sporazumevanje doživelo prav pri nas na Dolenjskem, delno tudi zaradi tega, ker je blizu Hrvatska, kjer tovrstnega sporazumevanja še ne poznajo. Nekateri podpisniki ne spoštujejo dogovora in prodajajo na svojo pest, če jim trenutno bolje kaže tako. Inž. Tone Zorc postreže s podatki. Podpisnikov je zdaj 146, od tega jih je 80 organizatorjev naročene živinorejske proizvodnje (pitališča, posestva). Med temi HO jih je 16 takih, za katere bi po njihovem poslovanju lahko dejal, da niso zainteresirani za uspeh sporazuma. Nekateri sicer prijavijo svojo proizvodnjo, potem pa spitane živali raje prodajo drugam. C e bi spoštovali sporazum, bi imela naša predelovalna industrija mnogo manj težav, kot jih ima. Upravičen je zato poziv vsem organi- zacijam, ki so vezane na sporazum, naj ga spoštujejo. Kdo ne dela po sporazumu? Zaenkrat so kršiteljem prizanesli, niso želeli povedati imen, pohvalili pa so celo vrsto dobrih vestnih podpisnikov, med katerimi sta tudi KZ Ribnica in KGP Kočevje. Kako imeti uzde v rokah? Naredili smo že več poskusov, da bi zaostrili disciplino. Da bi zadevo uredili z zakonom, ni šlo. Rešitev si obetamo s pomočjo družbenega dogovora, ki je po sprejemu ustavnih dopolnil postal ustavna kategorija. Naš cilj je 6 republiških in 2 pokrajinska sporazuma. Ko bo to doseženo, bomo imeli v Jugoslaviji „situacijo v rokah“, „Po svetu imajo za to palico" meni dr. Alojz Sunčič, svetnik pri Gospodarski zbornici Slovenije. Problem je torej v spoštovanju dogovorov, v splošni jugoslovanski hibi, ki nas je že toliko stala. Inž. Rado Dvoršak, nekdanji črnomaljski župan, zdaj predsednik zborničnega sveta za kmetijstvo, ostro obtožuje: „Dokler bomo goljufali drug drugega, dokler se ne bomo znali dogovoriti in dogovore tudi spoštovati, ne bo bolje, pa če še tako kličemo družbo na pomoč. Vsaka zapisana beseda in dogovor bi morala postati dejstvo. Tako pa se dogaja, da iz velikega, močnega pevskega zbora na koncu ostane samo oktet ali pa celo trio, če tako kaže kratkoročni interes.“ Sporazum še ni prebolel svojih subjektivnih slabosti, svojih otroških bolezni. Primer koruze: sporazum je med drugim sprejel nalogo, da bo poskrbel za skupni nakup koruze za potrebe slovenske živinoreje. Ljudski časnik vest socializma! Da ne bo vsakdo nakupoval in preplačeval koruze posamično, kot se je doslej dogajalo. Dogovorjeno je bilo, da bomo tako nakupili 150.000 ton koruze po 135 starih dinarjev kilogram. Toda ker je bila letina obilna in ker je cena koruzi občutno padla, so nekateri posamezniki začeli nakupovati to krmilo sami zase, ceneje seveda in s tem „minirali dogovor44. „Po svetu imajo za te stvari palico,“ komentira Dvoršak. Kljub vsemu -proti ciljem Kljub vsemu povedanemu se osnovni cilji sporazuma vendarle uresničujejo. Prepričujejo tiste, ki še dvomijo o tem, da dogovarjanje vodi iz dosedanje neurejenosti trga, ki je bila raj za prekupčevanje, špekulacije ter izkoriščanje. Potrebno gaje še razširiti in izpopolnjevati. Živinorejci menijo, naj bi vzrejo plemenskih telic bolj spodbudili, češ da je 400 dinarjev premije še premalo. Razen tega predlagajo, da bi vpeljali večje premije za živali, ki so v zahtevnejši A kontroli, kot so za tiste, ki so samo v B kontroli. Nadalje ugotavljajo, da je potrebno drugače usmeriti pospeševalno delo v kmetijstvu. Ni prav, če kmetje in družbeni obrati investirajo predvsem v zidovje, če zgradijo samo hleve, drugo pa se ne spremeni. Marsikje niso doslej skorajda ničesar naredili, da bi izboljšali sestav črede ali povečali pridelke krme, tako da je travnati svet ostajal enako zapostavljen, kot je bil v vsej svoji preteklosti. Nujno je intenzivnejše raziskovalno delo v kmetijstvu ugotavlja dr. Jože Ferčej in to utemeljuje z dejstvi. Jugoslavija je danes tista dežela, ki porabi ZDAJ PREVEČ „VRHOV" Res je, preveč Je dvojnega dela. Povsodi« mo o sistemskih reStva^J bili radi predstavniki siov® i kmetijstva. Prepisujemo ^ vitve in podatke o ra -j našem kmetijstvu H* 3U ; utrujamo tiste, ki JfMj . ^ sluh in so pripravljeni j diti. Najbrž se bo tret^ zirati, saj to ne pelJ vjMii Preveč je jalovega razp ^ za osnovna vprašanj kmetijstva, kot J?. vah2« pospeševalno in razisK ^ lo, pa ni sogovornik^ brez raziskovanja in pj nja ne more naprej- \ Dvoršak) živinorejan' M govedo Sporazum je treba^f^t na prašičerejo inPerU vtoga„s potem bi bila njego p^iii odločilnejša. V ?av%elisJ zaostaja reja prašičev- ^ že po pol milijona ai .j ^ samo 200.000. Slo^^D za potrebe domačega ,0j( ti večji del pra£c^. s posledica neurejenih e p so dušile razvoj te p8® j Milan Bračika). NAROBE POT Cene mesa bi m0I^!^Sr; ti od spodaj navzgoi»» Jpp no, kot delamo ^d^' lec ima pravico, taKo_ f{e gih dejavnostih, da ot> jo proizvodno ceno. ^o, \ Pri nas pa delam ^ $ omejimo ceno mesu. pa se mora temu pnj§#>‘ tem dosegamo naspr° $ (tf drsimo proizvodnjo ^ ^ £ manjšamo ponudbo, ekonomski poti lahk*50lj# ne in ustvarjala večjo co med proizvajal01' Kržišnik, Škofja Lok**' VSE POD NOZ upri Izvoz plemenske tiran. Morali bi Pust^ie*/ ci, da bi imela vsaj en..5neS*’c;' bi lahko ugotovUi, ^ ne genetske lastnosti- ji].' mo, da pri nas zakolj^aj^ 40 tisoč telet več, upravičeno. (Inž. ion« največ močne krme. ’ ^ goveda. To zmanjša) renčno sposobnost reje, saj je pitanje z .j * krmili drago. Mnogo treba nasloniti na dofl1 na krmila, ki so oS^0^ bilnost živinoreje. Ce hoteli dobro izrabitis.^ nosti v travništvu, postali povsem ne0. uvoza beljakovinskih v ^ Tako pravi strok3’^ sporazuma pa je, 1 t.ot0s uresničiti zahteve. Cf JjzJ ril, bo dobro opravil s - MARJAN^ Stroj zamenja grablje in vile. m pplllli ■ takih, ki ir preživ-na enega a dobiva Ne samo leta ljudskemu življenju, temveč tem letom tudi življenje! 1. Na kakšne načine je organizirana socialnovarstvena služba v VQšem zavodu? 2. Koliko oseb, starih nad 60 let, zajema občinska socialna služ-(Takih, ki dobijo družbeno denarno podporo, in drugih ter kakšne ?0 podpore? 3. Kakšne oblike varstva starostnikov prevladujejo? Dosedanje dobre izkušnje v občini? 4. Koliko občanov iz vaše občine je v domovih ostarelih in kje so? 5. Kako bi pospešili delo s starimi in kdo naj bi tu predvsem sodeloval? poteka samo v sklopu našega referata, kjer pa bi morali delati najmanj trije ljudje. Jaz sem tu šele nekaj mesecev in sem vskočila v sili, ker je socialna delavka odpovedala službo in nove še niso dobili. 2. V naši občini je več sto ostarelih ljudi, posebno v odročnih vaseh, od koder so se mladi izselili v mesta ali v tujino, doma pa so ostali starčki. Zemlje ne morejo več ob- li KOREN, socialna de- s ^ v Sevnici: ! fcdlv12^ smo seminarje za so- 1 ža irT^00?0^ za člane Rdečega krili ‘““gih organizacij v krajevnih tajPn°stih. Bolj množičnih oblik v Pomoči glede na to, da gre za križa ^ ni S pomočjo Rdečega nudlVSmo našli ljudi, ki so ostarelim tjpij1 Pomoč, seveda če jo je bilo snjo nuditi le krajši čas. Opazili Costih so 1Judje v krajevnih skuP" VDra? Popravljeni reševati tudi ta n0 IT?nJa’ potrebovali pa bi strokov-> i>i P°nioČ in koga, ki bi jih usmer- jev2^Dejansko je ostarelih po kra-ranro! skuPiostih 275, vseh podpi-nj.- Pa 230. Povprečna vsota de-jev ® Pomoči je znašala 168 dinar-pa r^manjša 100 dinarjev, največja je toVn, ^ev* Kar 59 podpirancev Za nr *^ Jim je podpora edini vir stih ^ai^e- Največ podpor je ti- • stvn dinarjev. Lani smo sred- stotkov ^°dpore zvečali M °d' na3^Večina starih ljudi želi ostati to nP°^u» dokler je mogoče. Ko za lso več sposobni, jih tudi tuje Prim!2e težko sprejemajo. V tem domu11 Preostane edino še odhod v imam varstvo. Dobre izkušnje be w s Pomočjo zdravstvene služ-Dri’ r, * izredno dobro obnese v ozdr -’ ko je tocba bolezen le ul. avitl- Strokovno nego na domu dom° nudV° tud* sedanji domovi, Svr>; V .^o^i to že lep čas izvaja. ciali° T ki morale odigrati so-n«stih Pfi krajevnih skup- ovi’ !z občine je v domovih za kflr-ioi *zredno veliko starostnikov: vin i letosje zato občina pred-oeia 510 tisočakov, vendar smo ta ®esek prekoračili za 3 odst. že no-mbra. Največ starostnikov imamo °a ImpoUci in Loki. 5. Akcijski programi za pomoč ostarelim predvidevajo dobre stvari. Sodelovali naj bi vsi občani, od lovcev do planincev. Ze samo pravočasno obveščanje o primerih lahko v mnogočem olajša položaj starost- ^NTONIJA RUPČIC, referentki Za socialno delo pri Občinski skupščini Črnomelj: Celotno' socialno delo za '-000 prebivalcev občine Črnomelj delovati, zato mnogi slabo živijo. Socialno pomoč dobiva 91 občanov, socialne podpore znašajo od 30 do 300 din, poprečje pa je malo nad 100 dinarjev. 3. Rejništvo za ostarele začenjamo uvajati, toda imamo le nekaj takih primerov. V tem smo na začetku poti Domsko varstvo prevladuje pri najbolj potrebnih, občasno pa je organizirana tudi pomoč mladih preko podmladka RK in sosedska pomoč na terenu. 4. V dpmu počitka v Metliki je 21 občanov nase občine. Občinska skupščina plačuje celotno oskrbo za 19 ljudi, za dva pa prispeva samo doplačilo, kolikor manjka od njihove pokojnine. 5. Povsem točne evidence o ostarelih in pomoči potrebnih še vedno nimamo, vsaj na našem referatu teh spiskov ji. Zadnje čase uvajamo sodelovanje s prostovoljnimi socialnimi delavci, zdravstveno in našo službo ter organizacijami RK na to-renu. Ko bo ta oblika delovanja res zaživela, *kar bi bilo potrebno, bo kaj pokazati, medtem ko se zdaj ne moremo pohvaliti. ANICA MIKLIČ, socialna delavka, Trebnje: 1. Sama strokovna služba pri občinski skupščini bi potrebovala še enega socialnega delavca. Lani je socialna služba usklajevala sezname starostnikov s pomočjo krajevnih skupnosti. l o sodelovanje pa je šele na začetku. Več so na tem že storili v Šentrupertu, Ješevcu in na Mirni Ker narašča število starostnih upokojencev, bi bilo treba pritegniti tudi delovne organizacije. 2. Občinska socialna služba zajema nad 300 starostnikov. Družbeno podporo prejema 109 oseb. 35 uživalcem so te podpore edini vir za preživljanje, družbena pomoč pa se giblje med 100 in 600 din. Občinska skupščina je ravno minuli teden sprejela dopolnilo k odloku, s katerim se povečuje pomoč najrevnejšim (za te naj bi pomoč znašala polovico varstvene pokojnine: 340 din) ter tistim, ki potrebujejo tujo pomoč in nego. 3. Prevladuje domsko varstvo, vendar je čakalna doba za sprejem v dom prevelika. Z lejništvom ne moremo reševati vsega. Na Mirni so pritegnili k oblikam sosedske pomoči učence višjih razredov osnovne šole. 4. V domovih za ostarele je 24 občanov, in sicer v Metliki, Ponikvah pri Dobrem polju, Hrastovcu, Loki pri Zadanem mostu, Preddvoru, Impoljci in Tisju. 5. Velike so potrebe po strežnem osebju, česar ni mogoče reševati le s sosedsko pomočjo, temveč bi morali sodelovati domovi za ostarele in zdravstvena služba. Ceneje bi bilo imeti več strežnic za pomoč takim ljudem, ki so npr. le prizadeti od kapi, raka ipd. Za to pa je še treba vzgojiti zavest ljudi in prepričanje o moralnosti take pomoči. Tu bi morali dejansko sodelovati vsi: od krajevnih skupnosti do delovnih organizacij, ki bi lahko tudi materialno pomagale. MILICA JANŽEKOVIČ, socialna delavka iz Metlike: ' 1. V naši občini je socialnovar- stvena služba organizirana samo preko referata za socialno delo, kjer sem sama za vse. Imamo celo vrsto hudih socialnih primerov, zlasti na podeželju, kjer je več starih in osamelih ljudi, a ni možnosti, da bi za vse dostojno poskrbeli. Skupno z Rdečim križem pomagamo z enkratnimi darili in nakazili, medtem ko so stalne socialne podpore najmanj* še v Slovenjjl 2. Po popisu ostarelih iz leta 1970 imamo 280 ljudi, starih okrog 60 let, denarno podporo pa sprejema samo 41 oseb. Naše podpore znašajo od 10 do 250 din na mesec, poudarjam pa, da je najvišjih samo pet. 3. Vključevanje v tuje družine na našem območju ni zaživelo. Kdor je star, sam in brez sredstev ter še bolehen povrhu, ga spravimo v dom počitka. Sosedska pomoč se je začela razvijati organizirano, medtem ko neorganizirano traja že dalj časa, saj si drugače ni mogoče predstav- ljati, da bi lahko socialni podpiranec živel z 10 dinarji na mesec. 4. V domu počitka v Metliki imamo 19 naših občanov, še precej pa jih doma čaka na zavodsko oskrbo, da bomo imeli zanje denar. 5. -Socialne komisije po krajevnih skupnostih bi bile nujne, morale pa bi sodelovati z Rdečim križem in patronažo. Prav tako bi bila potrebna organizirana pomoč prostovoljnih socialnih delavcev in mladih. V okviru RK so mladi take akcije ponekod že izvajali, vendar je to občasno in ne dovolj organizirano delo. RUŽA ROSTOHAR, socialna delavka pri občinski skupščini v Brežicah: 1. „Dvema socialnima delavcema pri občinski skupščini pomagajo komisije za socialna vprašanja pri krajevnih skupnostih, organizacije Rdečega križa in šole. Pri občinski konferenci SZDL imamo še koordinacijski odbor za varstvo ostarelih. 2. Po popisu koordinacijskega odbora pri SZDL je v naši občini evidentirani 495 oseb, starih nad 65 let Med njimi nekateri že dobivajo socialno podporo, bolnim pa nudijo pomoč medicinske sestre zdravstvenega doma v Brežicah. Uživalcev denarne pomoči imamo 175. Mesečna podpora se giblje med 100 in 300 din, odvisno od drugih virov za preživljanje. 3. Denarna podpora je najpogostejša oblika pomoči. Sosedska pomoč se je doslej najbolje izkazala v Pišecah in Cerkljah. Od tam ljudje hitro sporočijo vsak nov primer, ko je to potrebno, in tudi sami hitro pomagajo. Zlasti v Pišecah se je to zelo obneslo, ker pomaga zraven tudi šola z učenci in učitelji. 4. V domovih ima naša občina 36 oskrbovancev, v Impoljci 21, v Škofji Loki 1, v Loki pri Zidanem mostu 1, v Slovenskih Konjicah 1, v Ponikvi 4, v Šmaiju pri Jelšah 1 in v Hrastovcu 7. Brežiški oskrbovanci imajo prednost pri sprejemu v Im- ga varstva sta še sosedska pomoč in strokovna nega na domu. 4. V devetih zavodih po vsej Sloveniji imamo 40 oskrbovancev. Cena oskrbnega dne znaša 30 do 51 din. Za večino plačamo celotno oskrbo, za nekatere upokojence le del oskrbnine, najmanj pa je takih, ki si plačujejo oskrbnino sami. Sodelovali bomo tudi pri urejanju doma v Ponikvah in si tako zagotovili 15 postelj. Že zdaj imamo v tem zavodu 15 varovancev. 5. V naši občini bo možno organizirati sosedsko pomoč s pomočjo šolske mladine, kar na nelca-terih območjih že izvajajo. Šolska vodstva kažejo razumevanje za tako delo, pri katerem pa je potrebna tudi pomoč in sodelovanje RK, SZDL in krajevnih skupnosti (KS). Teže bo organizirati strokovno nego poljci. Skupščina je soustanoviteljica doma. Društvo upokojencev je letos prispevalo za njegovo ureditev 100.000 dinarjev. 5. Najbolj bi prišla v poštev sosedska pomoč, vendar jo je težko izpeljati, ker živi večina starih in osamljenih ljudi na vaseh. Ponekod so zelo raztreseni in ljudje imajo daleč do njih. Primera iz Cerkelj in Piše c pa kažeta, da je to zelo uspešna oblika, če se v kraju vsi zavzamejo zanjo. V Brežicah imamo veliko upokojencev in zanje bi bila dobrodošla kaka restavracija.“ PETER ŠUBIC, načelnik oddelka za občo upravo in družbene službe pri občinski skupščini Kočevje: 1. Lani je bil pri SZDL imenovan odbor, ki naj bi usklajeval delo na področju socialnega varstva v vsej občini. Odbor bo treba spodbuditi k delu. Pri oddelku za občo upravo in družbene službe imamo socialnega delavca za varstvo odraslih. 2. Na območju krajevne skupnosti Kočevje smo zabeležili 706 občanov, starih nad 6Q_ let. Zdaj bomo izmed njih popisali tiste, ki potrebujejo kakršnokoli socialno Somoč. Ta popis za območje mesta s traja, za ostalo območje občine pa je že opravljen. Predvidevamo, da bo skupno okoli 300 občanov potrebnih razne pomoči 3. Družbeno denarno pomoč od 50 do 300 din prejema 106 občanov. Najpotrebnejši obliki socialne- na domu, ker ni denarja. Nego na domu je že poizkušala organizirati KS Stara cerkev, kjer je precej ljudi potrebnih take pomoči, a ne morejo dobiti primernega človeka za delo. MAJDA KRISTAN, socialna delavka, Novo mesto: 1. Da bomo načrtneje reševali problematiko ostarelih, smo se odločili za koordinacijski odbor za varstvo starih občanov. Ta deluje pri občinski konferenci SZDL. Program uresničuje prepočasi in je premalo delaven. Pri delu nam pomagajo krajevne skupnosti, ki morajo prevzeti vsakdanjo skrb za ostarele in ogrožene prebivalce. Skoda, ker so nekatere skupnosti precej nedelavne. Njihova dolžnost je; da odkrivajo ogrožene prebivalce in nam predlagajo, kako naj bi jim pomagali, premalo pa skrbijo za organizacijo sosedske pomoči. Pri delu nam pomaga še Rdeči križ, ki prispeva obleko, obutev, posteljnino in drugo. 2. 1970 smo našteli 6756 občanov, ki so že izpolnili 60 let, zdaj pa računamo, da jih je že 10 odstotkov. Točnega števila tistih, ki jih denarno podpiramo, ne poznamo, ker je veliko takih, ki dobijo enkratno pomoč. Do 1. oktobra je dobivalo stalno socialno pomoč 134 ostarelih, ‘ne upoštevamo pa žrtev fašističnega nasilja. 71 je takih, ki jim je ta podpora edini vir preživljanja, v povprečju pa pride na enega 313 dinarjev. 63 ostarelih dobiva socialno podporo kot obvezen dodatni dohodek, v povprečju pa pride na enega 225 dinarjev. 3. Prevladujeta družbena denarna pomoč in domsko varstvo. 60 ostarelih oseb imamo v petih domovih, 11 ljudi pa je v popolni oskrbi v rejniških družinah na vasi. O domu ostarelih so razpravljali tudi v občinski skupščini in pričakujemo, da tokrat ne bo ostalo le pri obljubah, saj je tak dom v naši občini nujno potreben. 4. Organizirati bi morali laično nego na domu, okrepiti sosedsko domovih za ostarele, največ v Ponikvah, ostali pa v Metliki, Impoljci in drugod po Sloveniji Le nekaj ostarelih občanov imamo v domači oskrbi. To so ljudje, ki nimajo svojcev, ki ne gredo radi v dom za ostarele ali so zelo bolni in potrebujejo nego na domu. Družina, ki skrbi za take varovance, dobi za svoje delo plačilo. . 4. Za večino ostarelih v domovih plačamo vso oskrbo, za nekatere le delno. Število „čistih" socialnih podpirancev pada, saj vedno več ostarelih dobiva pokojnino. V domovih je tudi nekaj takih, ki sami plačajo vso oskrbo. V Ponikvah bomo prispevali za ureditev doma za ostarele in si tako pridobili pravico do 15 postelj. 5. Na področju raznih novih oblik socialnega varstva orjemo ledino, zato nimamo posebnih izkušenj. Popis ostarelih in pomoči potrebnih še traja. Opravljamo ga skupaj s SZDL. Zaradi hitrega razvoja gospodarstva se družine vedno hitreje razkrajajo ne le v industrijskih središčih, ampak tudi na podeželju. Otroci se raztepejo po svetu in ne skrbe za ostarele in onemogle starše. Zato bomo morali še iskati razne oblike pomoči Morda bosta občini Ribnica in Kočevje celo skupaj zgradili dom za ostarele občane, ki nimajo svojcev. s > Odgovore so zbrali novinarji: Ria Bačer, Janez Pezelj, Jože Primc in Alfred Železnik, vprašanja je postavil in stran uredil Janez Pezelj pomoč, naloga koordinacijskega odbora in drugih družbeno-politič-nih organizacij pa je, da na tem področju več naredijo. DUŠAN LAVRIČ, načelnik oddelka za občo upravo in družbene službe pri občinski skupščini Ribnica: 1. Za starejše občane imamo posebnega socialnega delavca. 2. Ugotovili smo, da je v občini nad 65 let starih 14,8 odstotka občanov. 3. Najpogostejše oblike varstva so družbena denarna pomoč in oskrba v domovih za ostarele. Družbeno denarno pomoč prejema okoli 100 starih občanov. Okoli 25 jih je v OLGA KOŽUH, socialna delavka pri občinski skupščini v Krškem: 1. V občini delamo trije socialni delavci: dva pri skupščini in eden v tovarni celuloze in papirja. Sosedska pomoč ni razvita. Naši službi p°* magajo na terenu Rdeči križ in njegovi mladi člani 2. Za potrebo po družbeni pomoči in oblikah posrednega varstva imamo evidentiranih nad 300 ljudi. Denarno podporo prejema okrog 200 ostarelih. Republiško pomoč žrtvam fašizma prejema 30 invalidov, v domovih pa imamo 60 ljudi. Kdor je odvisen samo od občinske podpore, prejema po 300 din pomoči na mesec, drugi manj. 3. V krški občini prevladuje oblika družbene pomoči, takoj za njo pa domska zaščita in oskrba v rejniških družinah. Nega na domu ni razvita, uveljavlja pa se pomoč, ki jo osamljenim in ostarelim ljudem nudijo šolarji na pobudo svojih mentorjev v organizacijah Rdečega križa. 4. Največ ostarelih ljudi je v domu na Impoljci, in sicer 39. V Hrastovcu jih imamo 10, v Loki pri Zidanem mostu 7, v Domu počitka v Metliki 7, v Centru za rehabilitacijo in varstvo slepih v Škofji Loki 2, v Domu oskrbovancev v Novem Celju 2, v Lamprehtovem domu v Slov. Konjicah 1 in v domu počitka v Jelšingradu 3 oskrbovance. Pri adaptaciji in širjenju doma v Impoljci sodeluje s svojimi sredstvi tudi naša občina kot soustanoviteljica. 5. Predvsem bi bilo treba, da bi nam ljudje v krajevnih skupnostih sporočali kritične primere in tudi sami pomagali. Imamo sicer komisije za socialno varstvo, vendar učinka ni. Prav te pa bi najlaže našle prostovoljce za občasno pomoč in razne drobne usluge. Starost prinaša občutek, da je vse prepozno, da je vse namenjeno in prepuščeno drugim rodovom. Pa ni tako! V življenju je prav gotovo naj-neprijetnejši občutek, da je človek neuporaben, odveč sebi in družbi. Takrat je potrebna pomoč posameznikov, sorodnikov, znancev in mladine, posebej pa še delovnih Starost in življenjskih skupnosti ter celotne družbe. Človek najpogosteje obnemore na starost, izpade iz delovnega mehanizma. Umirajo mu prijatelji, znanci. Ima vse več časa za premišljanje in vse pogosteje ugotavlja, da je sam, da mu je dolgčas, da nima kaj početi. Spošujmo starost! Razvedrimo jo! Ne bi smeli ostati le pri besedah, ko hodimo mimo starih ljudi. Velikokrat se zgodi, da jih niti ne vidimo, ko tekamo po različnih opravkih, na pogovore, sestanke. Naša dolžnost je vrniti in okrepiti starim ljudem občutek, da so še vedno vključeni v življenje, da so še njegov del in da že s samo prisotnostjo veliko pomenijo. Pa to ne sme izveneti kot besede, s katerimi bi potolažili stare ljudi. Vse to je resnica in na žalost ugotavljamo, da si premalo pomagamo z njihovim bogatim znanjem in izkušenostjo, ki marsikdaj ostane za vedno zaprta pri njih. J. PEZELJ I .Preživljajo temačne zimske dni oskrbovanci v metliškem domu upokojencev. V |,Ul1 »ici je televizor, okolje prijetno, družbe ne manjka. Tudi sobe so lepo urejene. ,'Jln lma centralno kurjavo, manj komforta pa je zraven v domu počitka. (Foto: R. 'jaoer) kultura in izobra- ževanje <<*&>>>; Za razstavo ekslibrisov, ki so jo nedavno odprli v Tržiču, je posodila študijska knjižnica Mirana Jarca iz Novega mesta 232 ekslibrisov. To so pretežno dela slovenskih likovnikov (Božidarja Jakca, Mihe Maleša, Vlada Lamuta in drugih), poleg tega pa je med njimi nekaj takih, ki prikazujejo grbe gradov in drugih starinskih zanimivosti. Novomeška knjižnica je letos pomagala Tržič a-nom tudi ob razstavi knjižnih ilustracij. Tedaj je posodila znane ilustracije Gvida Birolle, Hinka Smrekarja in drugih znanih ilustratorjev. Oratorij za Gubca 400-letnico kmečkih puntov bodo na Hrvaškem proslavili z več kulturnimi prireditvami. Ena takih bo marca v Zagrebu, ko bo tamkajšnje narodno gledališče izvedlo oratorij, posvečen vodji puntaijev Matiji Gubcu. Skladba z malce nenavadnim naslovom „Hod po mukah Ambroza Matije Gubca, zvanog Beg“ je delo Iva Brkanovića. Avtor je začel to delo, komponirano za deset solističnih vlog, veliki operni zbor in orkester, ustvarjati pred štirimi leti. Pri pisanju libreta je Dunja Robič uporabila zgodovinsko gradivo iz časov kmečkih uporov na Slovenskem in Hrvaškem. Pametno Slovenski založniki so sedli za okroglo mizo in se dogovorili: v prihodnje se ne sme več zgoditi, da bi več založb hkrati izdalo ista dela; kršitelj bo kaznovan. Skrb za to, katera založba naj bi kaj tiskala, bo imela posebna komisija. Dogovor založbam sicer ne odreka samostojnosti, poleg tega pa bodo izdajatelji tudi v prihodnje na tržišču nastopali neovirano. Sodobnost 12 Sodobnost 12, zadnja številka XX. letnika, prinaša pesmi Bogomila Faturja, Milana Jesiha, Hermana Vogla in Marka Gorjanca ter p ozo Ivanke Hergold, Hermana Vogla in Albina Si vi ca. Mirko Zupančič je prispeval nadaljevanje Portreta generacije — Pesmi štirih, Janko Kos pa peti del razprave Znanost in literatura. Zanimivo je tudi, da Sodobnost popularizira svoje sodelavce, ki so se letos predstavili s samostojnimi knjigami. »Dolenjski list« v vsako družino Otar A. Sulava: SPOMIN NA DOLENJSKO, akril, 1972 — Z razstave likovnih del udeležencev II. dolenj&e kolonije v Dolenjski galeriji. Gmzin&i slikar Sulava je letos prvič sodeloval v slikarskih kolonijah pri nas. JEREBOVCI V ZADNJIH TREH LETIH: Dvestodvajsetkrat pred občinstvom Za leto 1973 so predvideli dva samostojna koncerta in dvajset nastopov na proslavah in akademijah - Naslonitev na večje delovne organizacije se je obnesla - Skrbi jih pomladitev zbora Pevci merijo svojo dobrodošlost po odzivnosti dvorane: ploskanje, pravijo, je uspeh, molk — neuspeh. Nasmejani obrazi pri občinstvu so moralno plačilo za nastop — in hkrati za „vseh 15.360 brezplačnih ur za 240 rednih in izrednih pevskih vaj v zadnjih treh letih“ — so izračunali ,jerebovci“, ki že 27 let „dvigajo" ali „znižujejo" glasove pod Markljevo taktirko. Prejšnji teden so na občnem zboru (pevski zbor DPD Dušan Jereb je organiziran kot društvo) postregli še z drugimi statističnimi podatki, ki govore o njihovi dejavnosti; V zadnjih treh letih so imeli 220 nastopov ali poprečno 73 na leto: 1970 - 62, 1971 - 81, 1972 - 83. Pri tem so sedemkrat peii na koncertih, dvainpetdesetkrat na proslavah in akademijah, enkrat za RTV Ljubljana, devetkrat na žalnih slovesnostih, osemkrat ob odkritju spominskih obeležij in stotriinštiridesetkrat na pogrebih. Kronisti so zapisali, da so novomeški pevci v tem času sodelovali na pevskih festivalih v Šentvidu pri Stični, Mariboru, Karlovcu in Črnomlju. V razpravi na občnem zboru so jerebovci navedli kot izjemen uspeh, da jih vabijo delovni kolektivi na proslave in druge slo- vesnosti. To sodelovanje je zboru omogočilo, da si je tudi denarno nekoliko opomogel. To pa, kot je bilo slišati, ni edini smoter: pevce navdaja zavest, da z nastopi znotraj tovarniških zidov vzbujajo v poslušalcih čut za lepo narodno, umetno in partizansko slovensko pesem, s tem pa opravljajo tudi poslanstvo, v sklepih in resolucijah tolikokrat podčrtano, ki živi pod geslom: kultura iz ljudi za ljudi. Zbor, ki v zadnjem času šteje nekaj nad 30 pevcev, je sprejel delovni načrt za leto 1973. Med drugim je predvidel: dva samostojna koncerta in dvajset nastopov na akademijah in proslavah. Venomer in še vztrajneje si bo prizadeval včlaniti mlajše ljudi, skrbel za kvaliteto, ob tem pa zaostril disciplino. 0B KNJI2NI RAZSTAVI: Od začetkov do 1872 Z razstavo leposlovnih knjig, ki so izšle do le* ta 1872, je Novo mesto počastilo jubilej Slovenskega pisateljskega društva - Odprto bo ves december jemo letos z najrazličnejših manifestacijami Poleg tega kaže omeniti, da je t0 Dolenjskem, Spodnjem r savju in v Beli krajini eai prireditev v počastitev /w leja organizacije slovens pisateljev. , . vj Razstava je vsekakor vr na ogleda, saj je na nie^ goče videti dela, o katetrih nas v šoli samo mimogre poučevali ali pa smo o nJ brali v literarni zS°^oV1!lLhic0 enakim zani/nanjem ‘a’1, stopijo v knjižnično & starejši in mlajši obiskov(u Seveda bi bilo prav, da bi jo ogledalo tudi larjev. V vitrinah Študijske knjižnice Mirana Jarca bo do konca decembra razstavljeno dragoceno in poprečnemu bralcu ne vselej . dostopno bibliotečno gradivo. Knjižnica je pod naslovom „Knjižne izdaje slovenskega izvirnega in prevedenega leposlovja od začetkov do 1872“ razstavila 346 eksponatov, ki predstavljajo pesništvo, dramatiko, prozo, drobne tiske, Levstikov portret in nekaj fotografij. S to razstavo se je tudi Novo mesto vključilo v proslavljanje stoletnice Slovenskega pisateljskega društva, ki ga v naši republiki prazrui- Kar so na Slovenskem tiskali do leta 1872 - ustanovitve venskega pisateljskega društva, kaže novomeška razs (Foto: S. Mikulan) , ;• w PODROČNI ODBOR JE SP0DB0DA ZA AMATERIZEM Spodnje Posavje: seme kajL V Brežicah upajo na uspeh področne revije dramskih skupin, ki jo P^V0. devajo aprila 1973 - V združenju gledaliških skupin vidijo amater)1 r membno oporo za delovanje - Najavljenih več premier^^ Mali kulturni barometer 'ZANIMIV POSKUS - Naredili so ga prejšnji teden v koncertnem ateljeju Društva slovenskih skladateljev v Ljubljani: ob konccrtu klarinetista in pianista so si obiskovalci lahko ogledali tudi slike akademskega slikarja Kamila Legata, dvakratnega udeleženca dolenjske slikarske kolonije. DOLENJCI V LAS KEM - Na razstavi, ki so jo pred kratkim odprli v Laškem, so tudi dela umetnikov z 50 slovarjev Državna založba Slovenije proslavlja ta čas majhen jubilej: izšel je petdeseti slovar v njenem sedemindvajsetletnem obstoju. V pred kratkim predstavljeni knjižni pošiljki sta kar dva pomembna slovarja: srbohrvatsko-slovenski, ki ga je sestavil Janko Jurančič, in latinsko-slovenski, delo Frana Bradača. Z izdajanjem slovarjev in drugih najrazličnejših jezikovnih priročnikov se pri nas poleg Državne založbe Slovenije uVvar-ja morda le še katera založba. Eden izmed razlogov je morda v tem, ker je tiskanje slovarjev težaško opravilo, ki ne dovoljuje napak ali kakšnih drugih spodrsljajev. Sicer pa vemo, kaj se dogaja: če nam niti najbolj izpopolnjeni slovar ne omogoči odgovora, kratko malo stresemo jezo ne samo na sestavljalca besednjaka, marveč tudi na izdajatelja. V_________________________________' našega območja: Božidarja Jakca, Franja Stiplovška in Viktorja Pov-šeta. Razstava ima naslov: Laško v očeh likovnih umetnikov/ MEŽANOVA RETROSPEKTIVA - V Ptuju, kjer je akademski slikar Janez Mežan nazadnje deloval (umrl je pred kratkim), bodo priredili retrospektivno razstavo njegovih del. Za primerjavo: Lamut je v Novem mestu čakal na tako (okrnjeno) razstavo deset let. Sicer pa pravijo: drugi kraji, drugi običaji. GRAFIČNI LIST 72 - Naši razgledi, štirinajstdnevnik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja, so izdali novo serijo grafičnih listov štirih slovenskih likovnih umetnikov: Apollonia Zvesta, Metke Kraševec, Mihe Maleša in Gorazda Se-frana. Listi so ročno odtisnjeni in opremljeni z avtorjevim podpisom. Originale grafik, ki izhajajo v Grafičnih listih, bodo razstavili prihodnje leto od 15. januarja do 15. februarja. KRANJČEVO IZBRANO DELO - Mladinska knjiga in Pomurska založba sta naredili edinstven podvig v slovenskem založništvu: izdali sta Izbrano delo Miška Kranjca, tako da je hkrati izšlo vseh dvanajst knjig. Mimogrede naj opovemo, da bo pisatelj Miško Kranjec v kratkem prišel v Novo mesto in v Mladinski knjigi podpisal svoje knjige. KIDRIČ, KOCBEK, VODUŠEK - Peti letnik Naše besede je zaključen. Na trg je prišlo pet novih knjig: zbirka prevodov iz srednjeveškega slovstva, izbrano delo Borisa Kidriča, izbrane pesmi Fdvarda Kocbeka in Boža Voduška ter Kocbekova „Tovarišija" v dveh delili in dveh knjigah. Nekega lanskega govora se spomnim: „Zdaj, ko imamo kulturno skupnost, bo vse drugače. Imeli bomo programe, plačevali samo dejavnost oziroma' opravljeno delo in ničesar ne bo več na up. Marsikaj bomo morali postoriti in počediti. Zavedati pa sc moramo, da se čez noč in samo od sebe ne bo nič ure-dilo.“ Mož, ki sicer slovi kot govornik, ki ne trati besed tja-vendan, je še na nekaj sejah ponovil svoje ugotovitve, po „pismu44 pa je utihnil. Najbrž »Od sebe pa...« zato, ker je spoznal, da se samo od sebe res nič ne uredi. Red delajo ljudje. Za koliko sc je „redarsko44 kolo premaknilo na našem območju, je težko reči Denarja je več, kaj pa drugega? Ludvik Golob, sekretar medobčinskega sveta ZK za Dolenjsko, ugotavlja: „Z ustanovitvijo kulturnih skupnosti je kulturna dejavnost pri nas dobila približno trikrat več denarja, kot ga je prej. Nihče ni proti temu, toda ali je dala tudi enakovreden učinek? Ni ga.44 Ce je drugje kaj narobe, razmišlja, takoj planemo, tu pa nič, nihče sc ne razburja. Pismo, razprave na slovenskem CK in še kje, kjer so govorili o kulturi, zahtevajo akcijo komunistov, poseg kulturnih delavcev komunistov. Komunisti ne bi smeli dovoliti, da jim pred nosom propadajo amaterske kulturne skupine, da imajo ponekod novi večji „saldo44 zgolj zato, da lahko zadovoljujejo „postavke44 iz družbenega sporazuma in podobno. Res bo treba marsikaj počediti, sicer si bodo (poklicani za urejanje razmer) priklicali nad glavo dosti hujšo šibo, kot je skrita v Prešernovem epigramu s takimle koncem: „... od sebe pa ne da nobene fige.44 J. JUST Kaže, da je ustanovitev/področnega odbora Združenja gledaliških skupin Slovenije v Spodnjem Posavju zadela žcbljico v glavico: ugodnosti, ki jih daje združenje prek področnega odbora v Brežicah, so vabljive in jih bodo dramske skupine pri kulturno-prosvetnih društvih, šolske skupine in lutkovni krožki sprejeli kot iskreno pomoč pri nadaljnjem razvoju in utrjevanju kul-tumo-umetniškega poustvarjanja na področju amaterizma. Dramska dejavnost že letos močneje vznika v brežiški občini in v celotnem Spodnjem Posavju, še večji razcvet pa pričakujejo prihodnje leto. Ob vsem tem tudi z lažjim srcem mislijo na april 1973, koje v načrtu področno srečanje amaterskih gledaliških skupin. Ce bo seme res pognalo v zdravo kal, se bo kmalu videlo, bolje pa bodo to ocenili na predvideni reviji. Povečalo se je tudi zanimanje za članstvo v republiškem Združenju gledaliških skupin. Dosedanjima včlanjenima skupinama se bodo pridružile nove: prijavo za sprejem so že poslali iz dobovske osnovne šole, podobno bo storilo tudi prosvetno društvo „Slavček44 iz Velike Doline, ki bo v kratkem proslavilo 20-letnico ustanovitve in delovanja. Pred jubilejem Prešernova družba bo prihodnje leto slavila lep jubilej: 20 let obstoja. Od ustanovitve je v redni zbirki izdala 134 knjig v Šest milijonov izvodili, v zbirki Ljudska knjiga pa je izšlo 123 knjig v skupni nakladi milijon izvodov. Med zanimivimi že najavljenimi letošnjimi knjigami so poleg koledaija: roman Marjana Kolarja „Snežne verige44, inž. Vlada Ribariča „Ikarus leti v vesolje44, Spolarjev priročnik „Naše stanovanje44, ponatisnjena Tavčarjeva „Visoška kronika44 in Aleševčcva povest „Kako sem sc jaz likal44. Na zadnji seji PredfA.no-pr°' činskega sveta Zveze svetnih organizacij v poudarili, da pričakujejo n J ^ nj dramske dejavnosti. PricaKo ^ u£i brez računa: nove igre dramska skupina pri DPD 5.e|0 1> bratov Milavcev, pnmern° oder sta izbrali skupini v ^ pri brežiškem amaterskem prav te dni se o uprizoritvi^ v dela pogovarjajo v Veliki novi sezoni so tako štiri pre brežiški občini zagotovljene- , ^o- Področni odbor je P°y3 & svetna društva, šole, m^a 1Q(|iij^,......................................... Zmaga Novomeščanov V Mirni peči je bilo 9. decembra prometno tekmovanje „Kaj veš o prometu”. Na zanimivi tekmi je zmagala osnovna šola Katja Rupena iz Novega mesta. Program je popestril humorist Toni Gašperič, vodila pa sta ga Danica Pečnik ir Anton Perko. Zal pokrovitelj ii Novega mesta ni bil najbolje pri pravljen, da bi obdaril nastopajoče. RIBNICA - Prejšnjo soboto so v Ribnici ustanovili aktiv komunistov, ki delajo v telesni kulturi ribniške občine. Za sekretarja so izvolili Matija Zobca. Aktiv bo stalen organ, ki bo med drugim skrbel za spremljanje in usklajevanje dela komunistov v telesni kulturi. (F. L. U.) KRMELJ - Na decembrskem šahovskem brzoturnirju je zmagal Debelak z 9 točkami; slede Šribar, T. Hočevar in Prosenik (7,5). V letnem seštevku je že tretjič zapored zmagal Šribar pred Markovičem, Proseni-kom, Debelakom, Pogačnikom in drugimi. Skupaj je igralo 17 šahistov iz Krmelja in Sevnice. (B. D.) RIBNICA - Partizanov dom je skoraj v celoti obnovljen. Ni še dokončana centralna kurjava, prav tako bodo morah izolirati vse inštalacije. Nerazumljivo pa je, da izvajalec del ne konča in 'jre drugam. Čudno je tudi, da je m odprt. Nikjer ni dobiti vhodnih vrat: v Stan-•gradovih delavnicah jih, kot kaže, ne morejo narediti že več kot mesec dni Zaradi mraza pride lahko do velike škode. (F. L.) LJUBLJANA - S klenih so, da bo 12. in 13. januaija prihodnje letov Novem mestu zimsko pokalno prvenstvo Slovenije. To bo uvod v preselitev odbojke v dvorane. Spomladanski del prvenstva, ki se bo začel marca, bodo igrali že v dvoranah. LJUBLJANA ^ Časopisno podjetje DELO je v sodelovanju z muenchensko založbo Copress izdalo knjigo „Olimpijske igre 1972“, ki prikazuje doslej največji olimpijski prireditvi v Sapporu in Muenchnu. LJUBLJANA - Novome'ščan Robert Romih je. dobil priznanje Odbojkarske zveze Slovenije za dolgoletno delo v odbojki. Pokal dobila Krka N --- Ob dnevu JLA so se v rokometu za »Pokal 29. novembra« pomerile ženske rokometne ekipe V počastitev dneva JLA je športno društvo tovarne „Labod44 v nedeljo dopoldan pripravilo v telovadnici osnovne šole v Bršlinu ženski rokometni turnir. Tekem, ki so trajale najprej po dvajset minut, v finalu in polfinalu pa po 30 minut, se je udeležilo 11 ekip. Medtem ko je bilo srečanje v finalu predvsem zaradi Molanove in pa borbenosti Labodovih igralk za redke gledalce zanimivo, smo v prvih srečanjih gledali dolgočasne igre, kar pričajo tudi rezultati. Izidi tekem: Labod : Bršlin 9:0, Grm : OS Šentjernej 2:10, Stopiče : Katja Rupena 1:4, Vavta vas : Šmihel 9:4, Labod Krško : Vavta vas 8:9, Krka : OS Šentjernej 17:3, La- bod : Vavta vas 12:3, OS Šentjernej : Labod 4:6, Krka : Katja Rupena 12:11 Labod : Krka 6:8. Vrstni red: 1. Krka, tovarna zdravil, 2. Labod, 3. OS Šentjernej, 4. OS Katja Rupena, 5. Vavta vas in drugi. Organizator tekmovanja je ob koncu turnirja poskrbel tudi za nagrade. Ekipa Krke ie dobila v trajno last lep pokal, ekipi Laboda in Šentjerneja pa diplomi. Poskrbeli so tudi za najbolj disciplinirano ekipo, ki je dobila praktično nagrado, nagrajene pa so bile še najboljše igralke. Tekme so vodih sodniki Štrukelj, Stojišin, Cvelbar in Ojsteršek dobro. J. PEZELJ Dirndl, mini, vera... V olimpijskem Muenchnu je bilo vse popisano z reklamo: od podstavkov za pivo do ženskih spodnjih hlačk. Vsepovsod je bilo po pet krogov .. . Muenchenčanke se za to niso kaj prida zmenile, obnašale so se tako, kot so se pač vajene obnašati. Zato si se lahko nagledal dimdla, tradicionalne obleke, rade pa se oblačijo tudi v hlače ali pa v mini. In Muenchenčanke so verjetno rade dosledne: če že presedlajo iz dirndla v mini, potem to store tako, da je mini zares mini! Muenchenčanke so lepa dekleta, to je treba priznati. Človek bi mislil, da so Nemke debele — a to je le predstava, ki jo imamo mi o njih, pa že zdavnaj ne drži več. Industrija Učil je prav tako zanesljivo pred našo, tradicija je na njihovi strani — zato ni čudno, da se dekleta tam, če že niso lepa, znajo polepšati. Polepšajo se pa tako, da postanejo lepa. Sodeč po verski gorečnosti, s katero so obiskovalce Muench-na pozdravljale najrazličnejše sekte, si lahko v Muenchnu veren v dirndlu, hlačah ali miniju. Ko sem nekega lepega popoldneva sedel ob jezeru zraven olimpijskih prizorišč in si ogledoval ves vrvež, je na klop k meni prisedlo dekle in me pocukalo za rokav: „Jezus je tu, med nami!“ je začelo svojo pripoved. Človek bi pričakoval od mladega dekleta drugačnih besed. Muenchna in njegovih vtisov sem imel že tako polno glavo, da se mi res ni dalo spuščati še v versko razpravo, zato sem samo zavzdihnil. Dekle pa je bilo neomajno: „Ne verjameš, da je Jezus med nami? Tisoči smo že, ki veijamemo! Živimo kot ena družina, tu, v Muenchnu, v Essenu in v Amsterdamu imamo svoja središča Jaz pa sem ostal nem kot stena! Dekle se ni dalo: „Daj, razkrij mi svoje srce, odpri mi ga, razkrij mi svojo dušo. Videl boš, postalo ti bo laže, postal boš srečen, ker ti bo Jezus pomagal! “ ^ Za marko mi je hotela prodati njihov časopis, v roke mi je rinila prospekte, jaz pa sem bil tiho. Ona pa kar naprej: „Pa r^s ne verjameš, daje Jezus? “ Moja prva besedica v tem pogovoru je bila torej: „Ne!“ Ni še obupala: „Čeprav ne verjameš, te Jezus kljub temu ljubi. Še imaš čas, stopi v naše vrste. Jezus te ljubi, Jezus te ljubi, ljubi te ...“ Tako je končala moj poskus prevzgoje, potem meje vprašala, od kod sem. In končno me je blagoslovila’, rekla ,,amen“, se poslovila, me spomnila, kje jih lahko najdem — in odšla. Ko bi ne bila tako zgovorna, zraven pa še simpatična, morebiti celo malo lepa s svojimi velikimi vprašujočimi očmi za stekli neobrobljenih očal, bi je gotovo ne pustil toliko časa čvekati — in bi raje sam odšel. A oditi ne bi imel kam: po olimpijskih prizoriščih se človek ni mogel izogniti verski propagandi: ponujali so ti najrazličnejše vere (v mestu sem videl tudi srbsko ortodoksno cerkev) in tudi na najrazličnejše načine. Največje bilo takih, ki so molčali in so le stegovali proti tebi roke s prospekti. In med njimi je bilo več žensk kot moških, med ženskami več deklet kot starejših. In med dekleti je bilo več takih, ki so imele mini kot hlače. Dimdla ni imela nobena. Boj za vero pa očitno prenese tako hlače kot še tako majhen inif J (Prihodnjič: OLIMPIJSKI RAZVRAT) mmi! Roditeljski sestanek O slušateljih politične šole so rekli na zadnjem sestanku medobčinskega sveta ZK Ljubljana to in ono. Med drugim je nekdo menil, da bi bilo dobro zvedeti, kakšne ocene imajo slušatelji. Sekretar komiteja Z K Ribnica Danila Mohar je na to predlagal: - Saj to je čisto lahko, le partijske sekretarje je treba poklicati na roditeljski sestanek! Novoletni koledar prilagamo danes vsem starim in novim naročnikom kot skromno darilce Dolenjskega lista z željo, da bi jan vse dni v novem, 1973. letu kazal prijetne, zadovoljne, zdrave in novih uspehov polne čase! V sem naročnicom, bralcem in sodelavcem doma in v tujini: lepe pozdrave! DOLENJSKI LIST Veselo silvestrovo Na zadnjem sestanku medobčinskega sveta ZK Ljubljana so razpravljali tudi o ustanavljanju aktivov delavcev — komunistov. Vsi občinski partijski sekretarji, kjer doslej še niso ustanovili takega aktiva, so na sestanku zatrjevali, da ga bodo ustanovili zagotovo do konca decembra, nakar je sekretar medobčinskega sveta Jože Der-novšek pripomnil: - No, če ne prej, pa ga ustanovite vsaj na Silvestrovo! ^ ■ ■■ ■' ■ «* Nov čekovni račun dobi tudi DOLENJSKI LIST takoj po novem letu - postali bomo časopisno založniško podjetje, SDK pa tudi sicer vsem svojim strankam spreminja številke zaradi uvedbe novega načina obdelave podatkov. Zato prosimo vse ZAMUDNIKE, ki še niso poravnali naročnine ali njenega zaostanka za letošnje drugo polletje, da s položnico, ki so jo že ali pa jo bodo še dobili te dni, takoj nakažejo dolžno naročnino. Po novem letu sedanje položnice Dolenjskega lista ne bodo več veljale. UPRAVA LISTA Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. [ Nov dokaz, da liberalizem zaslepi (V državnem) zboru se je zgodilo nekaj, kar mora z žalostjo napolnjevati vsacega'pravega Slovana: — Slovani, Mladočehi — so pomagali svojim in sploh slovanskim najhujšim nasprotnikom zoper svoje dosedanje prijatelje! Glasovali so z njimi zoper ministra Tafeja, katerega ravno ti liberalci hočejo na vsak način odpraviti. Nov dokaz, da liberalizem zaslepi. - Gospodom bode gotovo še žal, ako se vže sedaj ne sramujejo. (Pripravlja) se postava zoper pijančevanje, o tej bo v državnem zboru poročal naš poslanec prof. Šuklje — pa postava zoper ponarejanje živil. Obe sta za nas prav imenitne; za vinorejske kraje pa zlasti zadnja, ker se ravno vino najbolj ponareja. (Francozi) so popolnoma potolkli vojsko grozovitega kralja dahomejskega v za-hodnjej Afriki. Konec je njegovemu kraljestvu; upamo, da konec tudi groznim morijam. V tej nesrečni deželi se je pobilo leto za letom tisoče in tisoče ljudi. — Da bi bili ti Francozi tudi doma bolj krščanski! (Iz Novega Mesta), dne 13. decembra. — Pred kratkem smo naznanili iz družine našega občespoštovanega in ljubljenega g. predsednika c. kr. okrožnega sodišča veselo I vest, da se je zaročila njegova hčerka gespo-dičnica Marija z gospodom Karlom Grebencem, sodnijskim pristavom v Kostanjevici; a danes smo spremili isto hčerko, gospo Marijo Grebenc k večnemu počitku! Da, svet je res nestanoviten; prave sreče tu najti ni mogoče! (Mesta okrožnih) zdravnikov so razpisana na Dolenjskem: V Črnomlju, v Kočev-skej Reki z letno plačo 800 gld. Na Gorenjskem: v Bohinjski Bistrici, v Železnikih s plačo 800 gld., v Radovljici s 600 gld. Na Notanjskem v Logatcu in Šentpetru na Krasu s plačo 600 gld. (Književno naznanil o). Na stroške pokojnega knezoškofa Antona Alojzija Wolf* je jel v Ljubljani izhajati slovensko-nemški slovar v snopičih po 50 krajcaijev. Delo bode izvrstno ter bode vstreglo v marsikacej reči. Nje, ki potrebujejo tacega slovarja, vabimo s tem naj ga naroče pri „katoliškej bukvarni“ v Ljubljani. (Pernica) (tuhna) ne iz cufanega ali striženega perja, ampak iz samega mahu, z dvojno preobleko, lepo čisto ohranjena, dvajset funtov težka, je na prodaj pri J. K. hiš. štev. 204 v Novem Mestu. (Iz DOLENJSKIH NOVIC, 15. decembra 1892) Silili §.... mm§0 V GARNIZIJI CERKLJE IMAJO SLOVENCI SVOJ OKTET Narodnost ni pomembna, pomembni so ljudje in v vojski je najlepša priložnost za bratstvo in prijateljstvo med narodi - Za dobro voljo pesem Slovenec Janez Kunaver doživelja svoje „unformirane čase“zelo vsestrandeo. Pozoren opazovalec je in zanimajo ga predvsem ljudje. ,JPri vojakih sem spoznal ve- Delegacija viniškega Kluba OZN, ki je bila na obisku pri tovarišu nič, Verica Stipanovih ™ © mentor Anton Troha. Titu, kar naprej pripoveduje svoje vtise. Na fotografiji: Vida Čado- (Foto: R. Bačar) liko tovarišev različnih narodnosti in tega sem vesel,“ je povedal, še preden sem ga utegnila kaj vprašati. „Veste, že prej sem se rad srečeval z ljudmi iz drugih republik, za kar seveda nisem imel toliko priložnosti kakor tukaj. Kot dijak in študent sem veliko potoval s kolesom. Ob obali in mimo kraških polj sem prispel najdle od Ljubljane do Splita.“ „Kakšen poklic imate? “ „Inženir strojništva sem, Ljubljančan. Po končanem študiju sem šel takoj k vojakom. Šele ko bom opravil svojo državljansko dolžnost, bom svoje znanje preizkusil v praksi." „Tovariši pravijo, da radi pojete" „Res je, za razvedrilo v prostem času. V garniziji imamo svoj oktet. Sami Slovenci smo v njem, pojemo pa slovenske narodne in partizanske pesmi. Kar dobro smo se ujeli, tako da ob državnih praznikih lahko nastopamo. Z zanimanjem nas poslušajo tudi tisti vojaki, ki ne razumejo našega jezika. Za praznik JLA bomo nastopili v Krškem, Sevnici in Brežicah.“ „Se spominjate kakšnega dogodka iz vojaškega življenja? “ „Da, ravno v zvezf z našim petjem. Ko smo v domu JLA imeli ustni časopis, je bilo predvideno, da bomo za konec za- NEPOZABNIH 30 Na Brdu v gosteh p*[ varišu Titu Tisoče lepih želja, nežnih besed in iskrenih voščil, vtkanih v knjigo INJJS*** domovine ob 80-letnlci maršala Tita, je delegacija viniškega Kluba OZN osebno izro&l^lu 14. decembra Akcija viniških pionirjev je dosegla namen, ko je predsednik Tito ^prejel knjigo Kluba OZN z več kot 7000 voščili jugoslovanskih pionirjev. Prisrčno se je zahvalil za darilo, zatem pa v neuradnem okolju z viniško delegacijo prebil dobrih 30 minut. V pogovoru je poudarjal, naj si mladina še nadalje prizadeva za mir na svetu in prijateljstvo med narodi. Čas obiska je minil kot trenutek in prav na koncu je Viničankam uspelo ponuditi mu častno članstvo v Klubu OZN na šoli in ga povabiti v Belo krajino. „Ni obljubil, odklonil pa tudi ne,“ pravijo dekleta. Rekel pa je: „Naj le p še pozdravljam vse vaše na šoli in vse Belokranjce/4 Ko je Verica StipanoviČ 14. de- in Vida Cadpničeva vGidune.jih je so pravile o svojih vtisih, n .j y dan pa so jih tudi na šol* * razreda v razred, kjer so v mislih podoživljale dogodKe j, tistega trenutka, 30 ,g.edo* obiskom, ko so izvedele, dag* tovarišu Titu na Brdo. »Nisem sc več nadejal.«** V torek, 12. decembra poP^ 0 je ravnatelja Anton Troho ^ čakalo sporočilo, naj se Kluba OZN v četrtek ob l1-^^ na Brdu pri Kranju, kjer j° Dfe ^ jel predsednik Tito. Priprave/*. ^ opisal: <0 jjA „Poukaje že bilo konec,2". ^ dan nisem mogel obvestiti vSLin p^1 deklic, ki so na obisk in spre£, ^ predsedniku Titu čakale že v ^ secev. Prav zato, ker se nadejah, da mu bomo mogli izročiti knjigo z voščili, in )c ^ $ že pozabila, kar se je sponi'la ^ učila „za vsak slučaj44, le . treben čas. Ko sem naslednje^ Čadoničevi doma z Grduno najbolj zakotnih vasi v naši t ^ občini, sporočil veselo vesl’vji $ tako iz sebe, da se je s kole*’ ^ peljala na delovišče k očetu'gjftf in ga vprašala: ,Ata, lah*0 jutri k Titu na obisk? 44 . „„nji,* Sreda je minila, kot bi t? M četrtek pa smo šli z Vinice # jutranji temi. Dekleta sem, ji svojo „simco4‘, modra krila bluze z znakom OZN so . P prtljažnik, da se med potjo zmečkale, in ob osmih slTl0«,otJ*t Ljubljani. Kje naj se deklice f čejo, je bilo vprašanje, ki 1^ spretno reših. Peljal sem Jn1 c0p tarju v republiško .skupščinov*^*)- > zal poslansko legitimacijo Ve P deklice v sanitarne pro-lie&uJ, * preoblekle. Čudno 'fcm rt , ’ končno pa le pristal, ob j^žjl, kam gredo. Urejeni ^na.; • Uri prišh na izvršni svet, J?kal šef protokola. n 3110 j° P™168^ & Be^e Lto b KS ^ 111 PreceJ minila, Saj; Ir 2 nami zelo prijazni in ^ ijiar>^ 56111 vprašal, kako naj se ^dohi 0m pravzaprav vedemo, j>0°u odgovor: ^ in601 ™ostavno. Bodite na-povejte, kar ste se namerna S?1° v uradni merce-< jr(j/lenkrat smo bili v drevoredu So'rt • nas °fic‘r peljal v \ rw?. Pa nam pokazal garde-r*°žili smo plašče, deklice hotele pred ogledalom še ■Lj. Počesati, ko je tretji oficir ^^besedami:’ ,Pohitite, mar- . Verica: ^eveč novinarjev« Verica je prva stopila [4 tano> kjer je ob predsedniku ^ »gledala še „celo množico44 ^ti tl? ,0na) novinarjev s foto-N .namerami- „To me je • ’ ^er tega nisem priča* Nau ^°pila sem k maršalu, mu ^ ko začela govoriti. JJH »u govorila, bolj ko sem ‘\je mi„ a v sivo modre oči, bolj C^eval strah. i Živo ,stn.° ^dli in tovariš Tito se o apunal za delo v našem ?^ica i P°8ovora je prišla še to-*8a v r0uVanlca- Tudi ona nam je 5* je m J4 *^1* med nas in pogo-^tiJn • ^ b°y domač. Ponu- ja w2*» kar je bilo dobrega na za našo šolo in na odlična gostiteljica.44 cembra zvečer prišla v domačo vas Preloko,_Tatjana domov na Vinico čakalo številno sorodstvo, vsa soseska in domala vsa vas. Dolgo v noč Več tisoč poljubov Mladinci z Dvora so bili med »novomeškimi« vojaki v garniziji Milana Majcna štiri ure Mladina na Dvoru je po otvoritvi mladinskega kluba postala še bolj delavna. Na sestanku so se zmenili, da bodo poglobili stike z vojaki, ki so jim pri uresničitvi njihovih ciljev veliko pomagali. Tako so prejšnji teden s posebnim avtobusom obiskali novomeško garnizijo Milana Majcna. Vojaki so jih prisrčno pričakali. Pripravili so krajši kulturni program, ki ga je popestril vojaški orkester zabavne glasbe. Se pred programom so si vsi skupaj ogledah dokumentarni film o boju naših narodov. Nato so si ogledali orožje, najboljši vojaki pa so 30 mladincem in mladinkam odgovarjali na vprašanja. Razkazali so jim tudi in-ženirijski kabinet, tu pa je marsikaj zanimivega povedal komandant garnizije tov. Božič. Polni vtisov in v spremstvu vojakov je skupina z Dvora, ki jo je tokrat v vojaški uniformi spremljal „njihov“ podpolkovnik Džorovič, odšla na slavnostno kosilo v vojaško menzo. Fantje, ki so vojaški rok že od- služili, so nanj kar planili. Malo drugače pa je bilo s tistimi, ki bodo uniformo še nosili. Težko jim je šlo po grlu in marsikatero pikro so spustili na račun vojske. Dekleta pa so se razdelile v dva tabora. Ene so vojaško kuhinjo kvalile, druge pa tarnale, da so fantje revčki, češ da njihove mame dosti okusneje kuhajo. Nato je komandant Božič skupino mladincev in vojakov odpeljal v pekarno, kjer se dekleta ponovno niso mogla načuditi natančnosti in hitrosti dela. Ogledali so si še betonski kip maršala Tita, ki stane več milijonov in ga je za garnizijo napravil vojak, in kip Matija Gubca. Več kot štiri ure so se mladinci zadržali med „novome-škimi“ vojaki in so bili z obiskom zelo zadovoljni. Tov. Božič je ob koncu povabil vsa dekleta na praznovanje novega leta in jim obljubil, da tolikokrat, kot bi bile tu, ne bodo nikjer drugje poljubljene. J. PEZELJ Tatjana: »Moj najlepši trenutek« Moharjeva Tatjana je obisk najbolj čustveno doživela. „Zašibila so se mi kolena in že smo bili pred njim, ki mu je veljala naša akcija. Sprejel je knjigo, ki smo jo s tako ljubeznijo spravljali skupaj. To je bil zame najlepši trenutek. Tudi jaz sem postala bolj sproščena, ko smo sedli za mizo. Postregli so nam s sokovi, čajem, potico in bonboni, a meni ni bilo do dobrot. Zmenjeni smo bili za 30 minut obiska, mi pa smo bili že pet minut dlje pri Titu, zato je neki tovariš opomnil predsednika: ,.Druže predsedniće, nova dužnost vas čeka.“ Maršal pa je pogledal na uro in dejal: „Imamo še tri minute/' Rad se je z nami pogovarjal in res smo mu hvaležni, da si je vzel dragocen čas. Zdaj sem spoznala, kako so državnikom minute odmerjene in kako naporen je delovni dan tovariša Tita/1 ___ ___ Vida: »Vinice se je spomnil« Čadoničeva Vida se spominja največ drobnjarij, ker je med vsemi tremi najbo^ša opazovalka. Všeč ji je bila siva obleka predsednikom soproge Jovanke, kombinirana z belim in temnejšim blagom, njena „lepa frizura44, predsednikova pipa z letnico 1961, predvsem pa ne more pozabiti prisrčnosti, ki stajo gostitelja izkazovala Viničanom. „Med pogovorom je bil tovariš Tito zelo živahen. Besedam je dajal poudarek z rokami in smejal se je na glas, ko smo mu pravili, kako smo na manevrih podili ,j>lave“. Dobro je vedel za naš kraj. Svoji ženi je takole pojasiieval, kje je Vinica: -Tam blizu Črnomlja. Se spominjaš? Kjer so bili manevri in je bil proboj čez Kolpo . .. RIA BACER peli tri ali štiri pesmice. Že smo čakali, kdaj bomo na vrsti. Tedaj je prišel naš mentor. Nič določenega ni izjavil, od njega pa je bilo odvisno, če bomo nastopili ali ne. Naša točka seje naglo bližala. Tedaj je odkorakal v dvorano, med vrati pa odkimal, kar je pomenilo, da s petjem ne bo nič. Ni se zanesel, da znamo že dovolj za javni nastop.“ „Ste se v tem času, odkar ste vojak, dokopali do kakšne nove življenjske resnice?./' .* . ------ „Vsak dan bolj sem prepričan, da je le v delu in vestnem opravljanju dolžnosti pravi smi-_ sel življenja." , Ali tuka| kaj pogrešate? “ „Skalnate stene in planine, ker sem navdušen alpinist in še jamar povrhu. Všeč mi je tudi vaša pokrajina, Krško polje in kraji ob njem, ker jih tako lepo obrobljajo valoviti hribi. Bil sem tudi med vinogradi. Ljudje so zelo prijetni, zgovorni in gostoljubni. JOŽICA T|EPPEY Koliko je kdo dobil? „Kočevski tekstilec", glasilo de lovne skupnosti TEKSTILANA, je prvo tovarniško glasilo na območju zahodne Dolenjske, ki je objavilo, koliko so znašali čisti mesečni osebni dohodki zaposlenih na posameznih stroškovnih mestih, koliko so znašali poprečni mesečni osebni dohodki vodilnih delavcev in trgovskih potnikov, koliko so znašale vse dnevnice in kilometrine. Plače vodilnih in dnevnice ter kilometrine so prikazane poimensko za vsakega posameznika. Vsi ti podatki so za prvih 9 mesecev 1972. Razen tega so poimensko navedli v časopisu tudi vse, ki so dobili posojila za nakup stanovanj ali gradnjo zasebnih hiš. Za vsakega je naveden znesek posojila, leto odobritve, obrestna mera in doba odplačevanja posojila. „Tekstilec", ki izhaja že 13. leto, je tokrat prvič izšel tiskan (prej je bil ciklostilan). Na osmih straneh velikosti nekdanjih kočevskih „Novic" obravnava še poslovanje v letu 1972, sklepe samoupravnih organov, bodočo stanovanjsko gradnjo, izobraževanje, delitev dohodka in osebnih dohodkov, delo političnih organizacij podjetja, nesreče pri delu in druga vprašanja. Vse to je v januarski številki „Tekstilca" (za leto 1973), ki je izšla že sredi decembra. Dober Titov pogled V gojitvenem lovišču uplenil tri divje prašiče Predsednik republike Josip Broz-Tito ie prispel 13. decembra okoli 9. ure dopoldne na lov na divje prašiče v revir gojitvenega lovišča „Rog44 pri Združenem KGP Kočevje. Prispel je v spremstvu soproge Jovanke, predsednika CK ŽKS Franca Popita, predsednika izvršnega sveta Slovenije Andreja Marinca in člana sveta federacije Ivana Mačka-Matije. V dopoldanskem delu lova se ie seča nasmehnila Andreju Marincu, ki je položil na dlako divjega prašiča. Po kosilu v lovski koči pri Smuki so lov nadaljevali. Tokrat je predsednik Tito upfenil kar tri divje prašiče, za kar mu je po lovu upravnik gojitvenega lovišča „Kog44 Lado Švigelj izročil po lovskem običaju smrekovo vejico s tremi roglji. Tovariš Ivan Maček je nato zataknil vejico predsedniku Tito za klobuk. Po lovu so zakurili ogenj in se ob njem pogovarjali, dokler niso lovci pripeljali očiščenih uplenjenih divjih prašičev. Predsednik Tito je bil dobre volje in se je pogovarjal o divjadi in lovu. Nekaj po 18. uri se je predsednik odpeljal proti Brdu, spotoma pa ae je ustavil še v motelu TURIaT v Grosuplju. J. PRIMC SKOK IMA MARS Fante je najbolj zanimalo orodje. Vojak jim je moral večkrat pokazati, kako se polni puška, najradovednejši pa so poskusili še sami a jim sprva brez pomoči ni šlo. (Foto: J. Pezdj) 11. PoteAi ko sta naš* VPogUm^‘'ni,a P™ presenečenje, sta zbrala pf* Kaj D;. sanv cata zakoračila v prometni J ma je tudi pred in počela vsakršne druge aJJJA nadeZ- UpajJni dosti zaleglo! Prišla nista r ^Hlrlo Tu ju je med grmečim hur ru8t4ga za drugim! Zacvilile so zavore stoterih vozil naokrog. Nastal je zastoj, ki mu ni para v vsem vesolju; po pravici lahko domnevamo, da so ta dan vsepovsod ustavili delo, ker ni bilo nikogar v službo. No, čez tri ure je na kraju nesreče zatulila miličniška sirena in čez nadaljnje tri tudi sirena reševalcev. Do bolnišnice je bilo sto metrov in prispeli so tja naslednji dan ob pol enajstih dopoldne ... MIHA MATE Dragi bralci, naj vas ne moti, da opisujemo le prometno situacijo, o naših nenadomestljivih ponesrečencih p^ niti besedice! Niti malo nas ne skrbijo njuna polomljena rebra in buške na glavi — marsovska medicina je namreč že tako sUno daleč, da opravi s takim slučajčkom že vratar bolnišnice v svoji vratarski loži! Običajen varilni aparat — in rebra so zvaljena! In tuba uhuja — pa je koža spet cela! „A tako? “ pravijo njegova široka usta, ki se razpotegnejo v dolg nasmeh. Da, prav v takšen nasmeh, od katerega smo v Ribnici prvikrat vzeli mero za žlice in z njimi krenili v svet. 'Križem in počez smo ga obšli in naša predelana leska je odhajala z nami. Nikdar se nismo vračali praznih rok in za nami so ostajali veseli ljudje in dogodki. Vse, kar smo slišali <3? *4 Urban ima široka usta tudi v bolnici. in doživeli, smo vrgli v svojo malho, predelali po ribniški pameti in zopet poslali nazaj med ljudi. Odhajali smo s širokimi usti, kot so bila pred več kot sto leti, ko je stopil na pot prvi Urban, nato drugi, cela vojska Urbanov ... S svojimi šalami smo potipali revne ffl bogate, skope in darežljive, na položajih in brez njih, zalite in suhe ... Tiste s šolami in brez njih, z rotacijami in brez rotacij, s prepričanjem in brez njega ... Urbani pa so odhajali in na njihovo mesto so prišli novi, še bolj duhoviti, iznajdljivi, pikri, ostri, jezikavi in pametni. Vsem je pa bilo skupno eno in isto: nikoli niso za slab košček kruha prodali svoje kmečke pameti. Ostajala je z njimi in jim vedno pomagala, tudi meni.... tisoč dvainpetdesetemu Urbanu iz suhorobarske doline. Niti enkrat samkrat me ni izdala in ponosen sem nanjo. EPILOG: Naslednjega dne sem zapustil bolnišnico. Dejali so, da sem zdrav kot riba in da kopriva ne pozebe. Tudi sam mislim tako. Res je, da se mi je v levem kolenu pričelo zbirati vino, a v desnem šnops, toda to še ni vzrok, da bi se cartal po bolnišnicah in pasel lenobo. Čez nekaj dni bom obiskal Jožeta. Preveč dosledno je upošteval moj nasvet — odrezali so mu ta zdravo nogo. To pa je že druga zgodba in prežalostna za Ribničana Urbana. KONEC 3 CENEJŠI pralni stroji GORENJE V vseh prodajalnah DOLENJKE na Dolenjskem in v Beli krajini dobite do 31. decembra 1972 pralni stroj GORENJE pri gotovinskem nakupu 300 din CENEJE! IZKORISTITE ENKRATNO PRILOŽNOSTI Oči v krogih Munchna POTA IN STIt/ Dežurni poročajo TAT V GOSTILNI - V novomeški gostilni Rotovž je neznanec v noči na 13. december ukradel kaseto s 150 dinarji, nekq' cigaret in tranzistor, vreden 800 dinaijev. OVIRAL PROMET - Ljubljančana Franca Kuhlja so trebanjski miličniki 13. decembra pridržali do iztreznitve. Kuhelj se je opil, oviral promet na cesti, na nekem osebnem avtomobilu pa je celo zlomil radijsko anteno. KOKOŠJA DRUŽINA - V noči na 13. december je nekdo vlomil v kokošnjak Terezije Jaklič v Ivanji vasi. Ukradel je pet kokoši in petelina. ODSTRANILI SO GA - 13. decembra zvečer je v hotelu Kandija razbijal steklenino Adam Kajtezo-vić. Na pomoč so poklicali miličnike, ki so ga na silo odstranili iz lokala in ga prijavili sodniku za prekrške. OB ŽAROMETA - Maijan Hrastar iz Novega mesta je prijavil miličnikom, da mu je nekdo v noči na 14. december odvil in odnesel z osebnega avtomobila oba žarometa. Hrastarja je tako oškodoval za 700 dinaijev. IZ TORBICE Novomeščanka Ivanka Turk je 14. decembra prijavila miličnikom, da ji je neznanec dopoldne ukradel iz torbice 350 di-npjev. Izkoristil ie priložnost, ko ni bilo nikogar v kuhinji IZ SUKNJIČA - Janezu Drmašu iz Ledeče vasi pri Šentjerneju, delavcu Komunalnega podjetja, je nekdo ukradel iz suknjiča 300 dinarjev, ko je delal na smetišču v Muhaberu. Sumijo Cigane. SKOZ OKNO - 16. decembra okrog 18. ure so vlomili v stanovanje Novomeščana Staneta Grande. Vlomilec je vdrl skoz okno, razmetal vse stanovanje in vzel hranilno knjižico, 770 dinarjev in osebno izkaznico Pepce Granda. MOPED - 16' decembra zvečer je nekdo odpeljal izpred gostilne Deu v Mokronogu moped NM 57-032 Rudija Usa iz Gor. Jesenic pri Mokronogu. * SREBRNICE: ZANESLO GA JE - Mariborčan Stane Keuc, ki je začasno na delu v Nemčiji, se je 16. decembra popoldne peljal iz Dol. Toplic proti Novemu mestu. Med Srebrničami in Brodom je avto v ovinku zaneslo, da je trčil v nasip ob cet14 in se prevrnil nazaj na bok. Skoueje za 1.000 dinaijev. PONIKVE: NA BANKINO NA BOK - Jože Brudar iz Rihpovca se je 17. decembra zvečer peljal od Po-nikev proti Mirni. Avto je začelo v ovinku zanašati, da je zapeljal na bankino in se prevrnil. Škode je za 3.000 dinarjev. Dva KlanCarja sta! Tovariš Jože Klančar iz Novega mesta, Volčičeva 6, je prišel v naše uredništvo in izjavil, da on nima nobene zveze z Jožetom Klančarjem, Drugega občinskega kviza „Kaj veš o prometu? ki je bil v soboto, 9. decembra, v Mirni peči, se je udeležila tudi ekipa osnovne šole „Katja Rupena“ iz Novega mesta, ki je zmagala med desetimi nastopajočimi in dobila pokal. (Foto: Andrej Železnik, foto krožek OŠ Katja Rupena) NESREČA 13. AVGUSTA PRED S0DISCEM: Trije mrtvi v jutranji megli V megli in v zelo slabi vidljivosti je Vranovac prehiteval in zakrivil nesrečo - čeprav ni priznal krivde, je obsojen na 3 leta • Jugoslava Vranovca, 30-letnega prebivalca Žednika pri Subotici, je v petek novomeško okrožno sodišče — senatu je predsedoval sodnik Janez Kramarič — obsodilo na tri leta strogega zapora, ker je bil kriv prometne nesreče, v kateri so izgubili življenje trije ljudje. Kaj je vodilo senat, da se je odločil za tako kazen? Vranovac je 13. avgusta letos okrog 4. ure peljal tovornjak, ki je bil naložen z jabolki, iz Horgoša v Ljubljano. Bilo je megleno, vidljivost je bila izredno slaba. Po Vranovčevi izjavi se je na cesti videlo morebiti 30 metrov. Kljub tem skrajno neugodnim razmeram se je odločil prehiteti tovornjak s prikolico. Mea prehitevanjem pri Veliki vasi mu je pripeljal naproti iz ljubljanske smeri Nikola Todorovski, v avtomobilu makedonskega zdomca pa sta bila še njegova žena in Tašo Tašen. Osebni avto in tovornjak sta silovito trčila: osebni avto je obrnilo, daje spet gledal proti Ljubljani, vsi trije potniki v njem pa so bili takoj mrtvi Vranovac dejanja ni priznal: trdil je, da je bil že na svoji polovici in da e osebni avto pripeljal po njegovem delu ceste. Sledovi na cesti, ki jih je ugotovila takoj po nesreči komisija, kažejo prav nasprotno. Sodišču zato ni bilo težko določiti krivdo za to izredno drzno prehitevanje v megli in pri zelo slabi vidljivosti. Ljubitelj kozolcev Jelka Zajc z Dolnjega Kartelje-vega je v ponedeljek prijavila novomeškim miličnikom, da ji je neznanec ukradel hrastov steber za kozolec, vreden 400 dinarjev. Tatu še niso našli. Je bil vinjen? V ponedeljek sta se pri Sentjuiju oplazila avtomobila, ki sta ju vozila Andrej Puppis iz Ljubljane in Vladimir Turk z Vinjega vrha. Škode je za CI6ANI PRED SODIŠČEM: Neuničljivo tatinstvo Hudorovac, Hrovatič in dva Brajdiča so bili prejšnji teden spet obsojeni: stari znanci! Edvard Hudorovac, 30 let, iz Brezovice pri Šmarjeških Toplicah in Janez Brajdič, 32, iz Žabjeka sta stara znanca sodišč: Hudorovac je bil že 11-krat pred sodnki, Brajdič pa 5-krat. Zdaj sta bila ponovno na sodišču: senat, ki mu je predsedoval Janez Pirnat, je prvega obsodil na 6 mesecev, drugega pa na 7 mesecev zapora. 12.000 dinaijev. Miličniki so odpeljali Puppisa, ki je kazal znake vinjenosti, na odvzem krvi, hkrati pa so pridržali tudi njegovo vozniško dovoljenje. Požar v Račiči 16. decembra ob 23. uri je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Franca Primožiča v Račiči pri Sevnici. Lastnikova žena je zvečer v svinjski kuhinji pozabila pogasiti ogenj v peči. Ponoči so se vnela drva, ki so bila zložena pri peči, goreti je začel lesen strop in kmalu je ogenj zajel vse gospodarsko poslopje. Škodo so ocenili na okrog 60.000 dinaijev. Ubilo ga je v transformatorju Pri opravljanju delovne dolžnosti, se je v nedeljo, 17. decembra, smrtno ponesrečil v transformatorjih v Sodražici 31-letni električar Bojan Trdan. Njegova smrt je žalostno odjeknila med ljudmi. Bojan je bil aktiven družbenopolitični delavec in član Zveze komunistov. Zadnja leta je bil predsednik krajevne organizacije SZDL v Sodražici. Zaradi svoje poštenosti in odnosa do ljudi je bil zelo priljubljen. Poznali so ga tudi kot vestnega delavca. Vsi sočustvujejo z družino Trdanovih. Bojan je zapustil ženo, dva majhna otroka, mater in brata. K. O. ki ie omenjen v zadnjem poročilu s sodne razprave proti nekaterim bivšim uslužbencem podjetja NOVO- TEHNA v Novem mestu. Ker gre za podobnost oz. enakost imen, njegovo pojasnilo objavljamo. UREDNIŠTVO 24. novembra lani sta namreč vzela Antonu Čepinu iz zaklenjenega senika nad hlevom' v bližini Zbur okrog 500 kg detelje, kije bila vredna približno 400 dinarjev. Pred sodišče sta prišla tudi Henrik Erjavec, 38 let, iz Male Hrovače pri Ribnici, in 41-letni Milan Braj-dič-Nuni iz Žabjeka. Ta dva sta ZAPISNIK Danes se je zglasil pri tukajšnjem organu občan Jaka Pravičnik in podal na zapiaiik sledečo izjavo: Včeraj zvečer sem pešačil proti mostu in na drugi strani ceste zagledal simpatično dekle. Korak mi je zastal in spet 9em pogledal proti njej. Opazil sem, da me tudi ona gleaa. Bila je mlada in lepa ... Stopil sem na drugo stran ceste m pozdravil. Dekle se mije nasmehnilo in dobil sem pogum. Predstavil sem se in tudi ona je vedala svoje ime. Bila je -aja ... Ker sem bil osamljen, sem jo povabil na kozarec vina. Ni odklonila in stopila sva v Bezgavčevo gostilno. Sedela sva in pila, malo pojedla in kramljala. Nekako sva se zbližala in povabil sem jo k sebi domov. Morda sem ji bil res všeč, ali kaj - ni odklonila. " Sla sva proti domu in se držala za roke. Spotoma sem jo nekajkrat pobožal po laseh in ni E se branila. Pobožal sem jo tudi drugod in tudi to pot se ni branila. PriSla sva domov in stopila je noter. Koj sem opazil, da je navajena hoditi po tujih stanovanjih. To mije bilo všeč. Pripravil sem pijačo in malo jedače in sedla sva na kavč. Prižgal sem radio in sobo je napolnila mehka glasba. Gledal sem dekle v oči in ji z roko segel v lase. Ni se umaknila ... Z drugo roko sem jo prijel drugod in ni se branila... Bilo nama je hudo lepo ... Proti jutru sem se zbudil, ves srečen in zadovoljen. Toda Maje ni bilo več. Medtem ko sem še spal, je - bogvedi zakaj - odšla. Bil sem žalosten in skuhal sem si čaj, potlej pa odšel v službo. Vse, kar sem izjavil, je čista resnica in to potrdim z lastnoročnim podpisom. JAKA PRAVIČNIK PRIPIS: Ob priliki Majinega obi&a mi je zgrnilo sto tisočakov. .. letos 4. oktobra nasilno odprla zaklenjena vhodna vrata v podstrešno stanovanje Alojza Avbarja v Bršlinu: Biajdič je vlomil, Eijavec pa je stal na straži. Brajdič je iskal denar, in ker ga ni našel, je vzel ženski zimski plašč, dva dežna plašča in moške hlače v skupni vrednosti 750 dinarjev. Brajdič je bil zato kaznovan na leto dni strogega zapora, Hrovatič pa na 8 mesecev zapora. Oba bosta do pravnomočnosti ostala v priporu. DEŽ... Če dežuje, bomo zmanjšali hitrost vožnje, vključili brisalce .za vetrobransko steklo, povečali varnostno razdaljo, v nalivu tudi podnevi prižgali zasenčene luči, obzirni bomo do pešcev, kolesarjev in mopedistov. Ne bomo po nepotrebnem vozili hitro in prehitevali. PROMETNA NESREČA PRED SODIŠČEM: Pozabil na nasprotno stran Franc Švigelj je bil ob upoštevanju olajševalnih okoliščin obsojen na pogojno kazen 30-letni poklicni šofer Franc Švigelj iz Vnanjih goric pri Brezovici je stopil v petek pred senat novomeškega okrožnega sodišča, ki mu je predsedoval sodnik Janez Kramarič. Obtožen je bQ, da je zakrivil prometno nesrečo, v kateri je 28. maja lani umrl Rudolf Stritar. Tistega dne okrog 21.30 je Švigelj peljal proti Ljubljani tovornjak s prikolico in naloženimi 27 tonami pločevine. Pri Dolnji Dobravi, ob začetku vzpona v poljanski klanec, je zapeljal na levo polovico ceste, pri tem pa ni upošteval prometa iz nasprotne smeri. Ko se mu je bližal avto, je zapeljal nazaj na desno, vendar je prikolica ostala še na levi strani. Stritar se je z avtom zadel vanjo, potem ga je vrglo po nasipu in je zaradi poškodb kmalu po nesreči umrl. Na sodišču se je Švigelj zagovarjal, da je bila prikolica morebiti res na levi, vendar zato, ker je sunkovito zavil s svoje desne Se bolj na desno, da se je umaknil avtomobilu, ki ga je hotel prehiteti Sodišče Svigijeveinu zagovoru ni veijelo, saj ga je ovrgel izvedenec. Švigelj je imel 3b nesreči v krvi 0,34 promila alkohola. Za sodbo pa so upoštevali tudi njegovo dosedanjo nekaznovanost, skrb za dva otroka, njegovo dosedanje vzorno obnašanje na cesti in iz-vedenčevo mnenje, po katerem je imel Stritar na voljo 2,6 metra proste ceste na desni polovici. Šviglju je sodišče izreklo kazen 10 mesecev zapora, pogojno za dobo dveh let Zemljišča, razlastitve, cene Sosed kaie na soseda in vpraSuje, zakaj on lohko draže proda zemljišče - Oboje je zakonito „Kaj nas trenutno najbolj zaposluje, vas torej zanima. Največ se ukvarjamo z razlastitvami zemljišč," je pojasnjeval predsednik občinskega sodišča v Brežicah Zvonimir Gaberšček. „Ljudje namreč ne morejo razumeti razlike v ceni za dejansko enaka zazidalna zemljišča. Razlaščene parcele brez komu-nalij obravnavamo po zakonu kot kmetijska zemljišča, ki so ocenjena za manj kot tretjino vrednosti proste prodaje. V istem okolišu pa ima sosed zakonito pravico prodati svojo parcelo kot stavbišče in jo mora najprej ponuditi občini. Občina pa za te namene nima denarja, zato parcel ne more kupiti. Lastniki zahtevajo za kvadratni meter 15 do 35 din, vendar tudi ta zemljišča komunalno niso urejena. Če bi občina ta zemljišča odkupovala, bi kupci verjetno po- čakali na prodajo preko stano vanjskega podjetja, kjer je c nižja kot pri zasebnikih. v primeru bi bil kvadratni zemljišča na prodaj približno P: 19,90 din. Za Celje sem zvedel, da skupščina odkupuje v*Pj0 nujene parcele. Enako de J menda tudi v Novem ®e ' Prav bi bilo, če bi občina lastila parcele, ki jih lastni* potrebujejo za lastno gra®1*:; Skoda, da nima denaija za ,, kup, saj bi se ta hitro' Morda bi se to dalo urediti s p mostitvenimi krediti, ne kakšne so dejansko mož:no:s najemanje takih posojil. P° , no bi z njimi lahko precej P ... gali kupcem do cenejših pa* ‘ Veliko strank prihaja ta na sodišče zaradi overitev, pretežno za urejanje star^.^j, dev, vendar jih moramo £J temu zavračati, dokler ne v* izdani zakoniti predpis op. metu z nepremičninami- ^ ska zemljišča lahko kupuJ® 0! kdor je kmet in kmečk1 vanec. Ljudje prav zdaj z« čimprej urediti te stvari. Pr®J’ so imeli vse možnosti, p? * odlagali. Problemi nasteJ.avLetje kjer za delo nesposobni želijo izročiti svojo zemljo * od otrok ali čisto tujem0 veku, ki ni kmet, z namenon*> bi jih preživljal. Takšne p°8 zaenkrat niso možne, ^ieZ Jjo pa bodoči prevzemniki n°„ sprejeti nobenih obveznosti- BREZA: POVOZIL PSA - 11. decembra zvečer se je Brežičan Franc Bukovinsky peljal mimo Breze proti Zagrebu. V nepreglednem ovinku ie nenadoma stekel čez cesto pes. Bukovinsky je sicer naglo zavrl, tcljub temu pa je žival povozil, daje takoj poginila. Na avtomobilu je za 3.000 din škode. NOVO MESTO: IZSILJEVAL -Anton Ivančič iz Cegelnice se je 13. decembra zjutraj peljal iz Bršlina proti Ljubljanski cesti. Od železniške zapornice mu je pripeljal naproti Novomeščan Slavko Luzar in izsiljeval prednost. Avtomobila sta trčila, škode je za 6.000 dinaijev. NOVO MESTO: V ROBNIK IN V TOVORNJAK - Jože Struna iz Klečeta se je 13. decembra ustavil pred prehodom za pešce v Kandij-skem križišču. Za njim sc je z avtomobilom pripeljal Trboveljčan Ivo Zupan, ki je pri ustavljanju trčil v robnik, od tam pa ga je odbilo v Strunov tovornjak. Poškodovanega Zupana so odpeljali v bolnišnico, na avtomobilu je za 3.000 dinaijev Škode MRTOVEC: NERODNO ZAVIJANJE - 13. decembra dopoldne sc. je z neregistriranim traktoijem domačin Franc Radenšek peljal proti Radečam. Ko je v Mrtovcu zavijal na stransko cesto, ga je prehiteval tovornjak, ki ga je vozil Jože Zorko iz Laškega. Zorko je sicer zavijal s ceste, da bi preprečil trčenje,'vendar sta se vozili zadeli. Škode je za 30.000 dinaijev. VELIKA VAS: ZAVOZIL V SMERNIK - 13. decembra zvečer se je Branko Glavak v Veliki vasi zaletel v obcestni smernik. Vozniku iz Kučan je odtrgalo kolo in je zapeljal na njivo. Teže se je poškodoval njegov sopotnik Mirko Borovnik in so ga morah odpeljati v novomeško bolnišnico. Škode je za 20.000 dinarjev. PODGORJE: PRI ZAVIRANJU - 14. decembra dopoldne se je Franc Mlakar iz Narpclj peljal iz Sevnice proti Planini. V rodgoiju mu je naproti pripeljal z avtomobilom Ludvik Vetrili iz Skomaija. Pri zaviranju je trčil v Mlakaijev avto. Škode je za 5.900 dinaijev. KARTELJEVO: PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA - Ljubljančan Danijel Popovič seje 14. decembra zjutraj peljal proti Zagrebu. Pri karteljevskem priključku je opazil na levi tovornjak s prikolico, ki je bil obrnjen v zagrebško smer. Po povič je ustavil avto, vanj pa je trčil z avtomobilom nemške registracije Vule Vuletić, ki je vozil v prekratki varnostni razdalji. Škode je za 5.000 dinaijev. NOVO MESTO: SKOČIL PRED AVTO - 14. decembra popoldne je nenadoma skočil pred avto izven prehoda za pešce 15-letni Jože Pokolj iz Vrbovca. Novomeščan Mirko Vesel je Pek olj a zadel: pešec sije pri padcu zlomil nogo in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. ČRMOSNJICE: ČELNO TRČENJE - 15. decembra sta trčila na cesti med Starimi žagami in Črmoš-njicaini tovornjak, ki ga je vozil * Anton Konda iz Osojnika, in kjaVec avto, ki ga je vozil Martin, t qqO iz Dol. Toplic. Škode je za dinarjev. ^ TREBNJE: ZAPRL P?*,«, je Borštnar iz Šenčuija Vn kri 17. decembra v trebanjg«" fc žišču zaprl pot Branku GH® .jofli Dol. Kamenja, ki se je z pt0 jn peljal po prednostni cesti, a moped sta trčila, škode je dinaijev. NENAVADNA NESREŽ*: Pujski Prevrnil se |e tovorni«*' ki jih je peljal »]_________ Nesreče so navadno lostne, le redkokdaj se 8 di, da se je mogoče ob h tudi prisrčno nasmejati-decembra se je nsreča ^ čala srečno, ljudje, k* ^ po avtomobilski cesti v ^ mimo Trebnjega, pa s° _ lahko Še naslednje Jutr kljub žalostnemu dogoOK - od srca nasmejali. ^ Tega večera okrog v ■ ■ je Vlastimir Veskovi? Ivangrada vozil tovornj. prikolico proti Ljubija^1, « Benečiji je prehiteval vec osebnih avtomobilov, . koncu pa še tovornjak P . kolico go riške registra^ ga je vozil Maks Kav« e. Tovornjak, naložen s P , šički, je bil namenjen ^ minsko klavnico. ':e Veskovićevo prehite j se je nerodno končalo. . je prav tedaj pripeljal ljanske smeri tovornj3 ‘^_ sković je naglo zavil n no, pri tem pa je opla:z riški tovornjak, ki * j.:;vo. radi tega prevrnil na J . Sko&je^Uokomajzam tisočake, dva pujska > . nesreči poškodovala-89 prašičkov se je razbe^ po njivi. Naslednje ju „j. iz tolminske klav.niceirf topo živo meso z dmS . ^ vornjakom. Pujski so j ubogljivo čakali • • • „Sala Nesreča jim je P° r? t0 življenje za nekaj ur. berete, kljub temu n ^ med živimi. Jv J vašem kos končal tudi loncu. t* EETRTK0V INTERVJU j Revnejši so bili ZA ——----------------------------- Uvan Tekstor: „Naš referendum ni propadel samo zarad ' trgovine. Čuta ni več!" —— SEJA KOMITEJA ZK: delavci zvečine nekvalificirani, oddaljenost od prometnih zvez je velika, da napredek v te kraje počasneje priboja. Prvi samoprispevek se fe iztekel leta 1969. Denar je Pošel pretežno v naslednjem fefa, nekaj pa je bilo porabljenega lani. Imeli smo za foajevne poti in vzdrževanje komunalnih dobrin, dajali srno dotacije društvom, obnovili električno omrežje, zgradili vodovod na Malem Sktniku in opravili več drugih del. Letos smo šli na glasovanje za samorispevek, ki °i ga pol ostalo za komunalno urejanje, pol pa bi ga dali Za preureditev osnovne šole »Katja Rupena“. Izid je znan: za samorispevek je bilo le 47,3 odstotka glasoval-Cev- Zanimivo je, da so bili no Potovrhu, Velikem Slat- niku in Cikavi za samoprispevek, na Malem Slatniku in Krki pa velika večina proti.“ „To so dejstva. Kaj pa razlogi? “ „Razprave po referendumu so pokazale, da je bil poglavitni razlog za neuspeh ukinitev trgovine na Malem Slatniku. Taka ocena pa ni popolna, saj je trgovina preskrbovala zlasti Potov vrh in Veliki Slatnik, se pravi kmečko prebivalstvo, medtem ko je Mali Slatnik nakupoval pretežno v Novem mestu, kjer so ljudje zaposleni. Če bi obveljalo prejšnje, bi moral biti izid na Malem Slatniku čisto drugačen. Mislim, da tiči zajec v drugem grmu: zašepal je čut za solidarnost, zato bi morala krajevna organizacija SZDL svoj idejno-politični vpliv in moč zastaviti pri preobrazbi ljudi." „Zakaj pa ste brez predsednika? “ ,J*red volitvami članov sveta KS leta 1969 so druž-bneo-politične organizacije predlagale, naj bi bilo v svetu sedem predstavnikov vasi, drugi člani pa predsedniki krajevnih organizacij SZDL, ZB, ZMS in RK. S tako sestavo naj bi dosegli čim boljšo povezavo vseh družbenopolitičnih dejavnikov. Naneslo je, da je bil za predsednika sveta KS izvoljen član, ki je hkrati opravljal predsedniško' dolžnost v ZB. Letos spomladi mu je prenehala funkcija člana sveta, ker so v ZB izvolili novega predsednika. Prav v času, ko odgovarjam na ta vprašanja, pa je dosedanji predsednik že sklical sejo sveta, na kateri bo govor o novem predsedniku, o delu članov sveta in tudi o uvedbi krajevnega samoprispevka. Spet bo vse odvisno od tega, če bomo vsi - ne glede na položaj in funkcijo - pokazali dovolj dobre volje in čuta za solidarnost. “ Ob koncu je Ivan Tekstor predlagal, naj bi prihodnjič v četrtkovem intervjuju odgo-I > varjal predstavnik „Dolenj^ 0 ke“. Povedal naj bi, če so se že odločili za obnovo trgovine na Malem Slatniku, kdaj bo otvoritev in kakšne načrte ima to podjetje s slatniško trgovino. I. ZORAN Tudi „spodaj" se je premaknilo Živa dejavnost v organizacijah ZK po nedavnem seminarju na Otočcu — Obč. konferenca ZK ta teden o ovirah, s katerimi se je ZK srečavala pri uveljavljanju svoje vloge, ustavnih dopolnil, gospodarskega razvoja in spoštovanja reda in zakonitosti Seja komiteja občinske konference 13. decembra je bila namenjena oceni prvih začetkov akcije ZK v občini, ki je bila dogovorjena na seminarju sekretarjev organizacij ZK štirih dolenjskih občin, o katerem smo že poročali, in pripravam na 5. sejo občinske konference, ki bo konec tega'tedna. Člani komiteja so na seji ugotovili, da se je po seminarju na Otočcu že razvila zelo živahna, razgibana in odločna dejavnost organizacij ZK v občini in da smo torej končno le priča delovanju v bazi, ki smo ga toliko časa pogrešali. Zdaj organizacija ZK v občini ni dejavna le v občinskih organih ZK, pač pa tudi v organizacijah. V vseh organizacijah ZK, tako v krajevnih, kot v tistih v delovnih organizacijah so se že lotili uresničevanja prejetih nalog in kar se da odločno posegajo v gospodarsko, samoupravno in kadrovsko problematiko. V ta namen so bile sklicane seje vseh komisij konference, vse organizacije ZK pa so že imele sestanke, na katerih so se dogovorile o tem, V glavi... Pismo izvršnega biroja in tovariša Tita daje zelo velik poudarek stabilizacijskim prizadevanjem v gospodarstvu. Le malokateri delavec pri nas pa ve, v kaj so usmerjena takšna prizadevanja v njegovi delovni organizaciji, kako delati, da bomo bolj uspešni itd. V mnogih delovnih organizacijah vam bodo, če po-. vprašate za njihov stabilizacijski program, v vodstvu kar tako mimogrede odgovorili: „Mi imamo stabi- lizacijski program v glavi, delamo samo za stabilizacijo!" Novomeški občinski sindikalni svet je že lani kar se da resno in odločno poudarjal, da se moramo za stabilizacijo v vseh delovnih organizacijah programsko zavzemati. Opozarjal je, da je treba brez odlašanja sprejeti konkretne stabilizacijske programe, v katerih naj bodo določene stvaine naloge. Naročeno je bilo tudi, da morajo 'o teh programih izvesti javno razpravo v celotnih delovnih kolektivih in tako z njimi seznaniti vse zaposlene. Takšna stališča je sprejel plenum občinskega sindikalnega sveta lani spomladi. S temi stališči so bili na posebnem posvetu in pismeno seznanjeni vsi direktorji delovnih organizacij in predsedniki DS v občini. Po več kot letu dni lahko zdaj ugotovimo, da veliko delovnih organizacij zahtevanih stabilizacijskih programov nima. Podobni so slepcu, ki tava v temi, ob tem pa se povečujejo nelikvidnost in mnoge druge težave nestabilnosti. Takšna praksa ni zdrava: kaže, da radi govorimo in se dogovarjamo eno, delamo pa drugo. Temu pojavu pravimo pluralizem ali po domače: več-tirnost. Sindikat sc zdaj skupaj z ZK vnovič pojavlja z zahtevo po stabilizacijskih programih. Upamo lahko, da bo zdaj učinek večji. ^ j Spet zvišan glas v sindikatu ^v° mesto: akcijski načrt občinskega sindikalnega sveta sprejet — Akcija 1.200, bitka s špekulanti in zaviralci ; ^ ^stavna dopolnila se počasi prebijajo v delovne organkacije. To I hudo zaskrbelo tudi sindikate in so sklenili dvigniti glas. Na : Spli seji občinskega sindikalnega sveta v Novem mestu so razgla-JJf ^lošno in neizprosno bitko proti tistim, ki uveljavljanje ustav-; i Polnil zavestno zavirajo. Delno jih bodo spoznali iz analize, , 0 končana januarja. j 2 nai0„pe^° srčnostjo bodo reševali S e. na Področju socialnih razlik, j k-01 b°do javno pokazali na Slehg * 80 obogateli s špekulacijami, prod rn° izkrivljanje akcije v boju bodo neuPraviČenemu bogatenju na ;2 fatr^ v kali. Pri tem računajo »tov pomoč zveze komuni- kanalizacija bo veljala okoli potuhnjenci in ugotovljivimi zaviralci napredka, ki jim niti malo ni pri srcu, da bi delavci postali resnični gospodarji s svojim delom in dohodkom, se bodo na drugi strani spopadli z nalogo, ki ne bo lahka. Ob ponorelih cenah, inflaciji in podobnem je postal najnižji osebni dohodek, za katerega se je do zdaj zavzemal sindikat v novomeški občini, dosti premajhen. Sklenjeno je, da sc meja premakne za 200 din navzgor, „akcijo 1.000“ pa naj zamenja ],akcija 1.200“. Področje socialne varnosti delavcev je eno tistih, kjer lahko sindikat s svojim glasom in vplivom veliko doseže. Današnja stanovanjska poli- * tika še vedno ni naklonjena zaposlenim z najnižjimi osebnimi dohodki. V sindikatu so prepričani, da je potrebno dosledno spoštovati in pri načrtovanju upoštevati resolucijo o stanovanjski graditvi v Sloveniji. Do- * seči moramo, poudarjajo, da bodo čimprej zaživele stanovanjske skup- kako zastaviti uresničevanje prejetih nalog. Na seji komiteja so ugotovili, da bi na 5. seji občinske konference ZK, ki bo zasedala še ta teden, bilo prezgodaj ocenjevati naloge, ki so jih prejele organizacije na Otočcu, zato pa naj konferenca oceni stanja v občini, ki so posledica širših družbenih premikov v spopadu in v boju s tehnodratiskimi silami. Gre za to, da tudi v občini ocenimo tiste premike, ki jih je CK ZKS v celotnem slovenskem prostoru, zasnove ekonomskega razvoja SR Slovenije, uveljavljanje ustavnih dopolnil in prizadevanja za dosledno spoštovanje reda in zakonitosti v družbeni praksi. Na tej seji konference bo treba spregovoriti o nekaterih konkretnih pojavnih oblikah odklonov, nasprotovanju prizadevanjem ZK, pa tudi o oportunizmu tiste vrste, ki iz strahu pred spopadi in zamero ter zaradi ljubega miru v posameznih primerih vede zapira oči pred slabostmi, o katerih je treba kritično spregovoriti. O vsem tem bodo na konferenci lahko največ povedali sekretarji organizacij ZK, zato pričakuje komite, da se bodo na razpravo primemo pripravili. Dobro obveščeni občani — dobri samoupravljavci! <—: > Ne bi bilo prav trditi, da je ZK v novomeški občini bila neposreden pobudnik za integracijske premike, ki smo jim zadnje mesece priča v novomeškem gospodarstvu. Takšna trditev ne bi bila pravilna, ko bi kot neposrednega pobudnika imeli v mislih občinske organe ZK. Res pa je, da so pobudo za integracijske premike, ki so v teku, dale organizacije ZK v posameznih podjetjih in da so marsikje komunisti bili glavni nosilci in organizatorji združevanja. O potrebi združevanja gospodarskih moči in prizadevanj v slovenskem gospodarstvu govorimo že dolgo, sveda pa moremo in moramo takšno ugotovitev in potrebo prenesti tudi v okvire novomeške občine. Bera te vrste je zadnje čase karx>bilna: poročali smo že o povezovanju slovenskih cestnoprevozniških podjetij, v katerem sodelujejo naši GORJANCI iz Straže; začetek združevanja turizma in gostinstva v okviru posebne direkcije pri Tovarni zdravil KRKA bo dobil večje možnosti za pritegnitev drugih gostinsko-turi-stičnih organizacij, ki še stoje ob nosti in solidarnostni skladi, stanovanjsko politiko pa naj v prihodnje vzemo v roke proizvajalci, ki se zavzemajo za ceneno graditev stanovanj. Vse to je samo nekaj točk iz akcijskega programa, ki ga je občinski sindikalni svet sprejel na zadnji seji. Ob tem kaže podčrtati, da se je sindikat zavzel tudi za hitrejše reševanje drugih vprašanj. Med drugim se je odločil zbirati denar za otroško varstvo,. V ta namen je skupaj s SZDL razposlal priporočilo sindikalnim organizacijam v podjetjih, naj ob novem letu varčujejo in za novoletno razsipavanje predvidene zneske pošljejo skladu za graditev vrtcev. I. ZORAN Zadolžitve Občni zbori sindikalnih organizacij se bodo končali do 28. decembra. Razpravljajo o nalogah iz Titovega pisma, gradivu za 8. kongres slovenskih sindikatov in podobnem. Za izvedbo zborov v roku so zadolženi člani občinskega sindikalnega sveta. Združevanje strani, s tem da bo direkcija za turizem pri tovarni zdravil KRKA postala TOZD, naštejemo pa lahko še nekaj primerov. Med Komunalnim podjetjem in Vodovodom v Novem mestu že tečejo pogajanja za združitev, ki bo najbrž speljana že s 1. januarjem 1973, Kmetijska zadruga KRKA in MPP Novo mesto se dogovarjata o združevanju, Cestno podjetje se dogovarja o združevanju v okvirih SR Slovenije, SGP PIONIR pa o združitvi 8 gradbenih podjetij v Sloveniji v združeno gradbeno podjetje, ki bo imelo več kot 300 milijard starih dinarjev proizvodnje. Ker gre v večini primerov za združevanje podjetij, ki niso v stiskah, in je združevanje torej predvsem sad spoznanja, da se da z združenimi močmi narediti več kot posamično, so združevanja toliko bolj vredna pohvale. M J. Pomoč šoli Namesto novoletnih čestitK in daril je Labod sklenil pomagati stopiški osnovni šoli, ki ji je pokrovitelj. Za zgraditev športnih igrišč pri tej šoli je namenil 15.000 din. Poleg tega je Labod, ki ima tudi obrat v Krškem, prispeval krškemu DPM 3.000 din, 2.000 din pa tamkajšnji posebni šoli, ki ji je tudi pokrovitelj. Dogovorili so se tudi o tem, kako s posveti sekretarjev organizacij ZK po dejavnostih, v katerih le-te delujejo, še bolj oživiti akcijo organizacij, ter ugotovili, da je oživljena in zavzeta dejavnost v organizacijah ZK naletela na velik odmev tudi v sindikatu in v SZDL, ki z orga? nizacijami ZK v njihovih prizadevanjih tesno sodelujejo. M.J. MREŽA V LOČNI V Ločni bodo v kratkem namestili 15 m cestne mreže za odvod vode. Nabavili so tudi že gramoz in cement za jaške in odtočne kanale. Suhokrajinski drobiž ZVEZA REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN krajevnega združenja Žužemberk bo dobila svoj prapor. Razvili ga bodo na bližnji proslavi dneva JLA, ki jo organizirajo družbeno-politične organizacije v Žužemberku. Denar za prapor je zbiral odbor tega združenja, ki mu je z dokajšnjim razumevanjem priskočila na pomoč krajevna skupnost. KOORDINIRANO DELO je v zadnjem času čutiti v Žužemberku. Družbeno-politični aktiv kraja je v okviru krajevne organizacije SZDL imel že nekaj zelo plodnih sestankov s pravim delovnim vzdušjem, ki utira pot k še večji poživitvi dela družbe-no-političnih organizacij in društev. Tako delovno ozračje prinaša v kraj večje upe na organizirano delo za uspešen razvoj vseh dejavnosti. NA SEJI SVETA ŽUŽEM-BERŠKE KRAJEVNE SKUPNOSTI, ki je bila pred kratkim, so se člani sveta podrobneje-seznanili z realizacijo letošnjega delovnega programa krajevne skupnosti in sprejeli načelne smernice za pripravo delovnega programa krajevne skupnosti za leto 1973, ki jih bodo obravnavali na bližnjih zborih občanov po vaseh in v centru. Člani sveta so se na seji ponovno zavzeli za ureditev in zaščito spomenika padlim borcem NOV in žrtvam fašističnega terorja, ki je bil pred enajstimi leti postavljen na Cviblju in še do danes nima pravega oskrbnika. Člani sveta so sprejeli sklep o konkretni pomoči za ureditev in zaščito spomenika. M. S. MINI ANKETA: Novomeščanom se ob letošnjem praznovanju novega leta obeta več in pestrejše zabave kot lansko leto. O tem, kaj pripravljajo, da bi novoletno noč pri njih gostje kar udobneje preživeli po nekaterih hotelih v Novem mestu in okolici, smo zvedeli naslednje: HOTEL METROPOL: „Letos bomo novo leto pričakali v dveh prostorih: v kavami, kjer bo goste zabaval ansambel Kuhar, in v restavraciji z Jožetom Škerjancem. V kavarni bo rezervacija z menujem gosta veljala 120 dinarjev, v restavracijo pa bo vstop prost. Vse, ki bi radi pri nas pričakali konec novega leta, obveščamo, da imamo za sedaj še nekaj prostih mest.14 ZDRAVILIŠČE Šmarješke Toplice: „Prostih imamo še okoli 50 sedežev, nad 150 pa je razprodanih. Letos so gostje rezervirali že vse sobe, tako da teh ob silvestrovanju ne bomo oddajali. Menu bo veljal 200 dinarjev za osebo, goste ‘pa bo zabaval naš ansambel Bonaro.“ Novo leto HOTEL OTOČEC: „Letos praznovanja v padu ne bomo pripravili, ker je tam premalo prostora. V motelu smo od 300 sedežev razprodali že 270, imamo pa tudi nekaj prostih sob. Silvestrovanje bo tudi Pri vodnjaku in tu bodo lahko sprejeli 150 gostov. Letos bo pri nas pričakalo novo leto okoli ?0 tujcev, tako da bo naše silvestrovanje „mednarodno." Menu na Otočcu bo veljal 250 dinarjev, v Novem mestu pa 70 din manj. Poleg „Fantov vseh vetrov“ bo letos prepeval v motelu še Alfi Nipič, za zabavo pa bomo poskrbeli tudi „Pri vodnjaku." HOTEL KANDIJA: „Obiskalo n2s bo precej gostov iz Ljubljane in Zagreba, in če prištejemo še nekatere naše stalne geste, bomo imeli kot lani tudi letos polnO dvorano. Razen humorista bo gostom „krajšal14 čas še Henček, letošnji menu pa bo gosta veljal 150 dinarjev.44 ZDRAVILIŠČE Dolenjske Toplice: „Silvestrovanje bomo popestrili s prostovoljnim „na-* makanjem44 v bazenu, igrali pa bodo novomeški Orioni in ljubljanska Venus. Pri nas se je oglasilo že 142 gostov, prostih sedežev pa imamo še okoli sto. Malo teže bo dobiti sobe, saj so gostje v glavnem iz Zagreba in Ljubljane. Nekaj je še prostih. Menu bo veljal 200 do 250 dinarjev.44 J. PEZELJ LUCI V CEGELNICI Novomeška krajevna skupnost je naročila dela za ureditev javne razsvetljave v starem delu Cegelnice. Dela bodo veljala 10.000 din, končali pa jih bodo do novega leta. Zemeljske izkope bodo brezplačno opravili vaščani. Novomeška kronika MODROST ZAHODA - Pri Mladinski knjigi so te dni dobili novo knjigo iz zbirke „Pet enciklopedi-stičnih izdaj44, ki je pri mnogih bralcih zbudila precej zanimanja. „Modrost zahoda44 je spisal Bertrand Russell, in stane 170 dinarjev. BREZ JAVNE RAZSVETLJAVE - Verjetno je Pugljeva ulica v Novem mestu še edina brez javne razsvetljave. Včasih je na nekdanjih javnih straniščih tam gorela svetilka, pa so zlikovci uničili še to. Ker je ulica v središču mesta, bi bilo prav, da bi dobila razsvetljavo čimprej. TELEGRAM ZA TITA - Novomeška mladina je na drugi seji poslala tovarišu Titu telegram z naslednjo vsebino: „Dragi tovariš Tito! Mladinci in mladinke ZMS Novo mesto, zbrani na svoji drugi seji, na kateri smo reševali probleme mladih in naše vldjučevanje v samoupravni družbeni sistem, vse v duhu Tvojega pisma, Ti pošiljamo iskrene pozdrave z željo, da bi še dolgo živel, da bi nas vodil naprej k zmagi socializma in revolucije, ki si jo začel Ti!44 TRŽNICA - Ta petek ie bila tržnica nekoliko slabše založena, kot je ponavadi ob ponedeljkih. Kljub temu so bile gospodinje z izbiro zadovoljne. Namesto branjevk pa so tokrat tržnico, predvsem prostor pod kostanji, zasedli prodajalci suhe robe, skajastih jopičev, copat, škornjev in volnenih izdelkov. Par nogavic, ki je še, prejšnji teden veljal 23 dinarjev, je v petek veljal 2 dinarja več. Cene: jajčka 130 do 140 din, pomaranče 7 din kilogram, banane 7 din, korenček 5 do 6 din, mandarine 10 din, kostanj 8 din, jabolka 5 do 7 din, skodelica smetane 4 din, kisla, repa 4 din krožnik, kislo zelje 6 din kilogram, cvetača 8 din, solata 7 din, hruške 10 do 13 din, krompir 2 do 3 din, limone 10 din in česen 25 din. ROJSTVA: Rodili sta: Marija Levičar iz Paderšičeva 35 - Tomaža in Olga Goleš iz Ragovske 30 - deklico. POGREBI - Umrla je Vladica Lopatič, rojena Kalčič, v -26. letu starosti, frizerka iz Ljubljanske 16. - Ena gospa je rekla, da je ob vse novice, odkar so jo zalotili, ko je vtikala nos v priporočene „ denarne in celo strogo zaupne pošiljke, ki jih s pošto dobivajo sostanovalci v bloku. | Tajnik novomeške krajev-\ ne skupnosti Franc A vsec je J želel vedeti, kakšno obrazlo-\ žitev ima KS Mali Slatnik za | neuspeh ob letošnjem refe-| fendumu za šolstvo, ali kaj \ izmišljajo, da bi spodrsljaj \ Popravili, in še, doklej bo l svet slatniške krajevne skup-| nosti brez predsednika. \ Na vprašanja je odgovoril i Ivan Tekstor, tajnik krajevne \ skupnost na Malem Slatni-j 'U. Ob prvem je dejal: [ » Vprašanje je prišlo neko- i Ukor. pozno, a je še vedno J vredno obravnave. Menim i todi, da bi bila to dolžna po-[ toniti SZDL, ker pa sem i ubran že jaz, naj povem svo-[ je mnenje. i Najprej moram ugotoviti, \ so naselja na območju na-[ & krajevne skupnosti različ-i n° razvita: nekatera ležijo i °b asfaltni cesti, imajo ureje-i ne domove, vodovod in dru-[ & dobrine, kvalificirane in i strokovne delavce, v drugih \ PQ so zapuščene kmetije, vsak dan s' - \ JUTRI NASTOP ZA H0LYJEV MEMORIAL Telovadci armadi Jutri zvečer bo v telovadnici osnovne šole v Brežicah prvo odprto prvenstvo Brežic v gimnastiki za mladince. Poimenovali so ga po znanem predvojnem te-lesnovzgojnem delavcu Stanku Holyju v „Holyjev memorial44. Tekmovanje' bo tradicionalna vsakoletna prireditev in bo izpolnila vrzel v srečanjih mladih telovadcev. Organizator je občinska zveza za telesno kulturo, pokrovitelj pa zdravilišče Cateške Toplice. Gostitelji pričakujejo okrog 30 do 40 tekmovalpev, med katerimi bo tudi vrsta šolskega športnega društva gimnazije v Brežicah (letošnji državni prvak za-mladince II. razreda) in posamični prvak Geijevič. Mladinci bodo nastqpili na šestih orodjih, na konju, na drogu in bradlji, na krogih, v parterju in na konju z ročaji. Domača ekipa že dlje časa vadi trikrat na teden pod vodstvom profesorja Jožeta Senice. Za boljšo kvaliteto vaj so med tem opremili telovadnico osnovne šole s sidri in novimi orodji. Z jutrušnjim tekmovanjem, ki sodi med vrhunske prireditve, bodo domači telovadci in gostje počastili praznik naše armade. Prikazali bodo uspešnost dela šolskih športnih društev, ki so razen množičnosti dosegla s prizadevnostjo tudi kvaliteto. Ledino na tem področju so pred leti zaorali na gimnaziji, kjer deluje eno najboljših športnih društev na slovenskih srednjih šolah. Na željo gimnazijskega športnega društva in občinske Zveze za telesno kulturo je tudi Gimnastična zveza Slovenije razpisala jutrišnje odprto prvenstvo v Brežicah. _____________________________Li' Prostovoljci v Poticah V nedeljo, 10. decembra, so učenci osmega razreda osnovne šole bratov Ribar iz Brežic pripravljali teren za smuko v Pečicah. Pomagali so jim domačini in učitelji. Na smučišču v novem zimskem športnem centru brežiške mladine bodo postavili žičnico, prihodnjo zimo pa še eno. Kaže, da sc bo smučarski šport v tem kraju dobro razvil. Veselja in zanimanja ne manjka. FILM O VIETNAMU Občinski koordinacijski odbor v Brežicah je prejel dva filma o boju vietnamskega ljudstva proti imperialistični agresiji, ki so ju posneli Vietnamci sami. Film so si že ogledali učenci brežiške in dobovske osnovne šole, zanj pa se zanimajo tudi druge osnovne šole in center srednjih sol. Priznanja rejnikom Zveza prijateljev mladine v brežiški občini se bo letos s priznanji oddolžila najbolj skrbnim rejnikom. Spomnila se bo tistih, ki v pravem Eomenu besede nadomeščajo otro-om starše. V KRŠKI OBČINI 155 TISOČAKOV ZA CESTE IZ REZERVE Včasih gledamo, pa nočemo videti Nad tisoč kubikov gramoza so letos navozili na poškodovane gorske ceste — S plazovi na občinskih in vaških poteh so se spoprijeli buldožerji Čez slabe ceste ljudje ob vsaki priložnosti toliko udrihajo, da je najbrž ni stvari, ki v občinah in krajevnih skupnostih še tako razburja duhove. Kadarkoli so na vrsti vprašanja odbornikov na skupščinski seji, vedno se oglasi kdo zaradi poti, zaradi slabega vzdrževanja ceste, z željo po asfaltu ali proti skupinskemu delu cestarjev. Samo po pritožbah pa še ne bi smeli sklepati, da so v občini brezbrižni do urejanja lokalnih cest in vaških poti. Za ponazorilo bo kar dovolj podatek, da so neurja in deževje letos v krški občini povzročila Sezname hočejo ,Sumljivim" nič! „Zahtevamo, da občinski forumi sprejemajo zapisnike krajevnih organizacij kot napotke za delo,44 so v Kostanjevici sklenili člani Združenja borcev NOV na letnem zboru 10. decembra. Menili so, da izvirajo nepravilnosti tudi iz tega, ker so zapisnike vlagali v arhive in ker so jih sprejemali kot formalnost. Tako marsikakšen dober predlog od spodaj ni bil uresničen. Na istem zboru so -udeleženci zahtevali pregled priznavalnin in pokojnin. Vedeti hočejo, kdo kaj prejema in če med njimi ni „sumljivih44 ljudi, ki si tega niso zaslužili. Zastavili so tudi vprašanje, kako dela komisija za ugotavljanje izvora premoženja pri občinski skupščini, ker dvomijo, da sta v občini samo en Tratnik in en Kerin. Predsednik občinske skupščine Jože Radej je nato pojasnil, da bo komisija ubrala drugo pot kot novomeška in pretresla vse občane, ki so prijavili nad 20 tisoč dinarjev dohodka. Vmes so seveda tudi obrtniki. Vsak kogar bo komisija obdolžila nepoštenosti, se bo moral zagovaijati in dokazovati, odkod njegovo piemoženje. Borci so imeli nato precej kritičnih pripomb na siromašno kostanje-viško trgovino. „S tremi metri prodajnega pulta se občani ne moremo zadovoljiti, zato zahtevamo komisijo, ki bo poiskala tako podjetje, da bo pripravljeno urediti v našem mestu bolje založeno trgovino,44 je dejal dosedanji predsednik ZB NOV Jože Kupljenik. J.T. PRAZNIK PIONIRJEV Do 20. decembra so pionirski odredi odredi osnovnih šol v krški občini izvolili 176 delegatov, ki jih bodo zastopali na občinski proslavi 30-letnice Zveze pionirjev Jugoslavije. Slovesnost bo 26. decembra v Krškem. Nanjo bodo povabili predstavnike družbeno-političnih organizacij v krajevnih skupnostih in občini. Tudi na starše ne bodo pozabili. Po odredih bodo do obletnice ZPJ pripravili razstave o razvoju in delu odredov od njihove ustanovitve dalje. Ponekod imajo na voljo kar precej fotografij in drugega dokumentarnega gradiva, zato jim ne bo težko slediti priporočilu občinske Zveze prijateljev mladine. SPET ŠOLA ZA MLADE V ZAČETKU PRIHODNJEGA LETA bo komite občinske konference ZK, skupaj z delavsko Univerzo in komisijo za idejno-politična vprašanja ponovno organiziral druž-beno-politično šolo za mlade proizvajalce. Da bi sestavili šolski program, se je pred tednom dni sestal predavateljski aktiv. OBVESTILO Obveščamo vse delavce in delavke, ki so trenutno zaposleni v tujini in bodo med novoletnimi prazniki doma, da bosta Zavod za zaposlovanje Novo mesto — izpostava v Krškem in občinski sindikalni svet Krško, organizirala dežurno službo, in sicer: Na izpostavi Zavoda za zaposlovanje delavcev v Krškem dne 30. decembra 1972 od 9. do 12. ure. Na občinskem sindikalnem svetu, dne 31. decembra 1972 od 9. do 12. ure. Vsi, ki želijo kakršnekoli informacije v zvezi z zaposlovanjem, se lahko v zgoraj navedenih dneh zglasijo v stavbi družbeno-političnih organizacij, Cesta krških žrtev 15, kjer bodo dobili v pisarnah ustrezna pojasnila. Običajnega skupnega sestanka z zdomci letos ne bo. OBČINSKI SINDIKALNI SVET KRŠKO KOMUNALNI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE DELAVCEV NOVO MESTO — izpostava KRŠKO skoraj za 155 tisoč dinarjev škode in da je za odstranjevanje zemeljskih plazov, za popravilo opornih zidov ali urejanje vodnih odtokov dala skupščina prej omenjeno vsoto iz obveznega rezervnega sklada. Cestni sklad si popravil ne bi mogel privoščiti, saj je zmogel komaj izdatke za redno vzdrževanje cest. Poškodovan je bil oporni zid na cesti Krško-Veliki Trn, zemeljski plaz je uničil del cestišča na odseku Raka-Rimš, poškodoval je cesto Krško-Zdole, na štirih mestih zasul cesto Senuše — Ravni - Veliki Trn in uničil oporni zid na cesti. Gorenji Leskovec - Selce. Na hribovskih cestah je deževje odneslo ogromno gramoza. Na trinajst takih cest so morali zaradi tega navoziti nad tisoč kubičnih metrov gramoza. IMPERIAL PO SVETU Enota ljubljanskega Žita-Imperial Krško se s svojimi izdelki uveljavlja na tržiščih Zahodne Nemčije in Švice, obeta pa se ji tudi izvoz v Sovjetsko zvezo, na Madžarsko in Japonsko. Letni plan je tisoč ton žvečilnega gumija in bo najbrž presežen. Zaradi zmernih cen in dobre kakovosti se Imperialovi žvečilni bonboni osvojili tudi domače kupce. Izredno hitro narašča povpraševanje po licenčnih žvečilnih bonbonih pod imenom Bazooka (bazuka). Zemeljski plazovi so pošk°d , tudi vaške poti. Sem sodijo Gradec - Brezovec - J<^k’■ ya3 Jarek - Trebelnik, cesta - Vrbje - Vrtača, cesta Dov»° Dobrova in cesta Zalog - B°h • njimi so imele krajevne skupnost^ 52 tisoč dinaijev dodatnih strosKu^ ki so upoštevani v vsoti iz jezei* ga sklada občine. . Še dobro, da so povsod ukrepali in se takoj lotih dete dožeijem ah začeli navazati grafl , V takih primerih ni kajJ®—, vedno pa imajo odborniki raz nje, ae je treba dodati ceste. Po vsem tem vidimo, občina Krško posluh tudi za . stvari, da pa seveda v mosnj . dovolj denarja za zadovoljite ^ krajevnili skupnosti in vsen nov. j, T- BRILEJ IN GOŠNIKNA POSVETU V KRŠKEM Podpredsednik republiške ščine dr. Jože Brilej in članP stva repubhške konference y Miro Gošnik sta bila v nr2ani-Krškem na posvetu, ki sta ju zirala občinska konferenca j, občinski sindikalni svet. V P ^orjfe-na skoraj šno sejo republisK ^ renče SZDL so skupno s P ^teIjh niki občinske skupščine, n delovnih organizacij in Sanji1 kmetov razpravljali o uveij o\>č'0‘ ustavnih dopolnil v krsKi ^ ga Sklepe s četrtkovega posv?" je podpredsednik dr. BnIeJ .^do-kot nadvse uspelega, bodo P vah republiški konferenci Z letnega zbora ZB NOV v Kostanjevici. Borci so vsak dan Od občnega zbora 1969 jih je do zdaj pomrlo že 25. Organ* šteje še 176 članov. (Foto: J. Teppey) KRŠKE NOVICE NOVOLETNEGA SESTANKA Z DELAVCI, ki so začasno zaposleni na tujem, letos v krški občini he bo. To je sklenilo na zadnji seji predsedstvo občinskega sindikalnega sveta, ker meni, da lanskoletni obisk ni odtehtal vseh organizacijskih in vsebinskih priprav na tak sestanek. DUŠANU STUPARJU IZ KRŠKEGA JE PREDSEDNIK občinske skupščine, Jožko Radej v krogu prijateljev in delovnih tovarišev pred dnevi izročil visoko odlikovanje, „red republike z bronastim vencem44. To je nagrada in priznanje delu tovariša Stuparja na amaterskem kulturnem področju. Takoj po osvoboditvi je bil med organizatorji prosvetno-kultumega dela na Vidmu, kasneje pa pobudnik za ustanovitev DPD Svoboda, ki je združila amaterske kulturne delavce z obeh savskih bregov. Na pobudo tovariša Stuparja so v letih 1955-1956 predvsem s prostovoljnim delom zgradili današnji Dom Svobode. Odlikovanec tudi danes aktivno deluje na kulturnem in turističnem področju ter kot tajnik krškega Društva upokojencev. PREDSEDSTVO občinska SINDIKALNEGA sveta je dopolnjeni akcijski program o pf0-ca decembra prihodnjega lei»- oV. gram bodo predložili vsemrjiagode nim organizacijam, da mu pru»& še svoje projorame. OBČINSKI ODBOR RDE£E0b-KRlZA je doslej razdelil me^ ^ čane vso zalogo starih obl a. obutve, ki so jo zbrali v leto- ,J^e biralni akciji. Ker je v ob. \!cialno pomoči potrebnih še nekaj s ^ ogroženih družin, bo odboru 0(j. gal republiški odbor RK m stopil del svojih zalog. LETNE OBČNE' ZB°RE!inua-NOVNIH SINDIKALNIH orffi?jti cij morajo v krški občini zaKJj ^ do konca februaija prihodnjega ^ V Celulozi, senovskem rudm** Agrokombinatu bodo P° ^ frllcod delegatskem načelu, povsod Velani pa jim bodo prisostvovali vsi OOS. Da bi občni zbori nunUi lovnem in ustvarjalnem °^ra A: tudi do v pripravah nanje sodelovau člani predsedstva občinskega kalnega sveta. Pritlično vogalno stanovanjsko hišo na Trgu dr. Ivana Ribarja v Brežicah so te dni izravnali z zemljo. Na njenem mestu bo zrasla sodobna trgovina ljubljanske Elektrotehne. Stanovalci so se že pred meseci izselili v nova stanovanja oz. hiše, ki so jih dobili v zameno za porušeno poslopje. /Foto: Jožica Teppey/ PRISPEVEK KOLEKTIVA V STABILIZACIJSKI SKLAD 4 sobote za polovične prejemke 1 - .................................................... Kako so delavci Tovarne pohištva razumeli pismo predsednika Tita — Zaposleni želijo, da sedanja odločnost ZK ne bi prehitro otopela. NOVO V BREŽICAH VODSTVO DOMA JLA ie za nocoj povabilo v Brežice folklorno skupino „Ivan Goran Kovačič44. Pred začetkom slavnostnega programa v počastitev 22. decembra bodo podelili priznanja borčevski organizaciji in Združenju rezervnih vojaških starešin. GRADIVO BOLJ ZGODAJ. Kaže, da bodo odborniki v novem obdobju le prejemali gradivo za skupščinske seje toliko prej, da se bodo o njem lahko posvetovali z volivci in krajevnimi skupnostmi. Predlog je podprlo predsedstvo skupščine. Za Vrtec še manjka denar. Predsedstvo skupščine je sprejelo predlog sveta za otroško varstvo, po katerem naj bi delovne organizacije s sedežem r mestu prispevale po 300 dinarjev na zaposlenega. Tako bi zbrali manjkajočih 1,3 milijona dinarjev za napeljavo priključkov, nakup opreme in ureditev okolja. Predlog je osnova za družbeni dogovor občinske skupščine z delovnimi organizacijami. KOMISIJA ZA STAROSTNO ZAVAROVANJE kmetov je končala celo in predložila skupščini predloge za olajšave kmetom v višini 150 tisoč dinarjev. Komisija je obdelala območje vseh dvanajstih krajevnih uradov. Zaradi slabe obveščenosti kmetov bodo najbolj kričeče primere reševali naknadno. SILVESTROVANJE. V Cateških « Toplicah bodo priredili novoletno zabavo na treh mestih. Restavracija in bar sta že razprodana turističnim agencijam, prostor pa je še v olimpijski restavraciji, kjer velja večer 200 dinarjev. Igrali bodo trije ansambli. ZAVOD ZA ŠOLSTVO iz Novega mesta in medobčinski svet Zveze komunistov sta minuli teden organizirala tridnevni seminar za ravnatelje osnovnih šol in sekretarje osnovnih organizacij ter aktivov ZK na šolah v Posavju. V SOBOTO, 23. decembra, bo v domu JLA nagradno kviz tekmovanje na temo „Življenjska pot tovariša Tita44. Pomerili se bosta ekipi gimnazije Brežice in vojaki cerkljanske garnizije. Po tekmovanju bo v domu mladinski ples. , ,Pismo predsednika Tita smo delavci brežiške Tovarne pohištva sprejeli zelo resno, ne samo z besedami, tudi z dejanji, ki jim že sledijo,44 pojasnjuje predsednik sindikalne organizacije v podjetju Anton Škofljanc. „Kaj ste ukrenili? “ „Konferenca sindikalne organizacije je predlagala zboru delovne skupnosti, da bi delali štiri sobote za polovični dohodek, razliko pa namenili v stabilizacijski sklad podjetja. Prišla nam bo prav za investicije, ki jih imamo v načrtu za prihodnje leto. To se pravi, da se bomo za gospodarsko učvrstitev podjetja odrekli dohodku dveh sobot.44 „Kakšen je bil odziv med delav- •O C1 • „Izreden. Predlog so soglasno sprejeli. Nekateri so celo menili, da bi se ravnali po njem tudi brez predhodne razprave na delovni skupnosti. Naši delavci so ob tem izrazili željo, da bi se za kaj podobnega odločili tudi drugi kolektivi v občini, Sloveniji in Jugoslaviji.44 „Takšna soglasnost pomeni, da se je pri vas marsikaj spremenilo, da ljudje nekaj dajo na svoj6 tovarno.44 „V resnici je precej drugače kot pred leti. Ljudi zanima, kakšna bo tovarna jutri in pojutrišnjem, zanima jih tudi politično delo v občini. Sindikalna organizacija dobiva drugačno veljavo, prodira v kolektiv, kjer je pripravljenost ljudi za sodelovanje vsak dan večja. Ko smo na seji izvršnega odbora obravnavali zadnje sklepe občinske konference ZK, smo videli, da ljudje odobravajo predvsem odločenost Zveze komunistov odpravljati negativne pojave v občini in družbi nasploh. Vsak delavec vidi v akcijskem programu tiste rešitve, ki smo jih pričakovali že deset let.44 V besedo je posegel predsednik delavskega sveta Alojz Ferenčak in pripomnil: „Pismo predsednika Tita nam samo potrjuje, da smo vsa leta od Anton Škofljanc rekonstrukcije dalje ravnah pravilno. Investicijski, organizacijski in tehnološki ukrepi so nam omogočili povečati standard naših delavcev, s tem pa smo pri njih dosegli večjo pripadnost kolektivu in večje zanimanje za razvoj in napredek tovarne.44 JOŽICA TEPPY Voda no Cirniku Na Cirniku pri Veliki Dolini so v nedeljo, 10. decembra, slavili otvoritev vodovoda. Zanj so se vaščani odločili pred dvema letoma. Pitno vodo je dobilo devetnajst hiš, vodovod pa je vreden 120.000 dinarjev. Cevovod meri dva kilometra, višinske razlike pa je 140 metrov. Sosedsko pomoi V Pišecah obiskujejo osamljene in bolne občane šolski otroci, mladi člani RK. Devet jih imajo stalno v seznamu. Prinesejo jim kaj iz trgovine ali jim kako drugače pomagajo ter sporočijo naprej njihove morebitne želje. Pomoč ostarelim nadzoruje učiteljica Mira Podgoršek. BREŽIŠKE VESTI USTAVNA DOPOLNILA PO LETU IN POL: Ne le forumi - vsi člani! Glede širših oblik so v sevniški občini že dolgo na črti dopolnil: od prvega referenduma za zdravstvo do zadnjih dveh — Nadalje: družbeno dogovarjanje za zbiranje sredstev za družbene Potrebe — Kako je z uresničevanjem delavskih dppolnil? Kako glede skupščin in krajevnih pf' - skupnosti? Delovni ljudje bi se morali živo Snimati za izvedbo ustavnih dopolnil, o tem pa morajo biti seznanjeni. Poslej ne bo dvoma, da se za stvar ne bi borili. Tako so menili na poštovanju SZDL minuli četrtek. Sedanji volilni zakon namreč ni bil kaj Prida naklonjen manj rezvitim; bogatejša območja z več kapitala so Wla tudi bolje zastopana v skupšči-zato se bo treba ob predvidenih delegatskih razmerjih zavzemati za Pravičnejšo zastopanost. Kako pa teče izvajanje ustavnih dopolnil v največjih sevniških kolek-tivih; naj večja, Lisca in Jutranja, ®iata namreč tudi sama obrate. Kosija je pričela v Lisci z delom šele * začetku novembra. Doslej so oblikovali dve enačici: obdržati podobno organizacijo podjetja kot doslej, s tem da bi še razširili sedanje pristojnosti obratnih delavskih svetov, ^ pa bi ustanovili 5 temeljnih orga-n^acij združenega dela: po eno na aenovem, Krmelju in Zagorju ter dve v Sevnici. Sedaj so pred razgovo- 11 ? predstavniki obratov, čez 14 dni m bi dali predloge v javno razpra-Vo- Po novem naj bi pričeli delati toarca, seveda pa samoupravna zakonodaja takrat še ne bo usklajena. V Jutranjki je komisija pričela de-oktobra. Po osnutku predloga bi imeli 6 temeljnih organizacij Združenega dela: v Brežicah in lastniku po eno, v Sevnici pa 4. Še v tem mesecu naj bi kolektiv obravnaval dopolnjen predlog, proti k?ncu januarja ali februarja pa naj delali že organizirani po novem. Ustavne spremembe pomenijo veter za krmeljski obrat Metal-Pravilnik je namreč že v razpra-krmeljski obrat naj bi postal tudi dobj]]3 ose^a’ tore-i 50 os100100 P1*' , V kmetijskem kombinatu si tudi ® niso na jasnem kako in kaj vklju- čiti v posamezne TOZD, kolikor jih bi ustanovili. Zakon o združevanju kmetov jim ne pušča več mnogo časa. Tudi statut občinske skupščine mora vsebovati novosti. Krajevnim skupnostim je treba zagotavljati sta-inejše vire dohodkov, jasneje je treba določiti vezi med njimi in delovnimi organizacijami. Na dlani je, da bo tisti, ki ne bo sledil duhu ustave, poleg politične škode trpel tudi denarno. Tako bo z novo davčno politiko glede obratov in občinskih proračunov, če obrati ne bodo imeli prave samostojnosti. Sami sklepi sevniške občinske konference ZK zato glede izvajanja ustavnih dopolnil terjajo odločno delo. Kot je dejal član izvršnega odbora republiške konference SZDL Miro Gošnik, je treba v boj vključiti vse člane organizacij, ne le vodstva. A.ŽELEZNIK DA BO SILVESTROVANJE prijetnejše, si kupite za to priložnost • OBLEKO v prodajalni konfekcije trgovskega podjetja SEVNICA, ki ima i2biro kvalitetnih in elegantnih moških ter ženskih oblek naših najbolj znanih izdelovalcev. TELOVADNICA DO DEDKA MRAZA Telovadnica pri osnovni šoli v Šentjanžu bo nazadnje le nared do novega leta. Dosti rokov je sicer že šlo mimo, trebanjski Trimo, projektanti, gradbeno podjetje Zasavje so imeli pri tej telovadnici, ki naj bi bila prototip za montažne objekte te vrste, na kupe težav. Najbolj nejevoljni so bili v Šentjanžu z zasebnimi obrtniki, ki jih je gradbeno podjetje najelo, a dela niso jemali dovolj resno. Te dni je pričela delati centralna kurjava, delavci Elana pa so namestili že vso opremo. Obdelati je treba le še parketni pod. OSREDEK, VRHEK: PRVI DINARJI ZA ELEKTRIFIKACIJO Kot se je odločila občinska skupščina na zadnji seji, so namenili za elektrifikacijo nekaterih naselij, ki še vedno nimajo električne luči, 180 tisočakov. 80 tisočakov so zato namenili iz občinskega proračuna, 100 tisočakov pa iz ostanka sredstev od obrsti poslovnega sklada elektrogospodarstva za lani, ki ga občine poslej ne bodo več dobivale. Za Osredek bi tako namenili 135 tisočakov, za Vrhek pa 45 tisočakov, še vedno pa manjka 60.000 dinarjev. Ta znesek naj bi zagotovilo Elektro Celje, prihodnje leto pa naj bi napeljali elektriko še na Pusti vrh. DA BI IMELA DELO! Pred leti so zaradi kadrovskih in denarnih težav ukinili delavsko univerzo v občini. Le redkokdaj so v občino posegle sosednje delavske univerze, z njihovim delom pa niso bili posebno zadovoljni. Ob javni razpravi osnutka samoupravnega sporazuma o izhodiščih za kadrovsko politiko zato ne bi bilo odveč razmisliti o ustanovitvi take ustanove. Uspehi občinskega sindikalnega sveta v zadnjem obdobju z izobraževanjem delavcev kažejo, daje mogoče prirejati razne šole v kraju, dovolj je bilo tudi zanimanja. Ta brizgalna je pravi veteran. Studenški gasilci so jo kupili že leta J®40! Zaradi skrbi in ljubezni strojnika, kmeta Kristijana Janca ^cer še vedno deluje, vseeno pa soji le šteti dnevi. V slabem letu so zbrali denar za nov kombi, zato menda ni daleč čas, ko bodo prišli todi nove brizgalne .(Foto: I. Janc) SEVNIŠKI PABERKI ČUDNI POSLI - Delovni inšpek-v31 Pri občinski skupščini ugotavlja, 7* vse več zasebnih gostincev in p®mentninarjev zaposluje delavce J®z sklenjenih delovnih pogodb. ~*scbni gostilničarji zaposlujejo K i mladoletna dekleta od 14 do dpi. ^ Prekmurja in Primorske. Ti eiavci zato seveda nimajo nobenih niso niti zdravstveno zavaro-j-®*11* Nekateri obrtniki zaposlujejo {/■Poldne delavce, ki so sicer že zaposleni, seveda tudi brez delovnih Pogodb. Inšpektor je predal že pre-J krSiteljev sodniku za prekrške, E« P.a bodo tudi drugi organi, zgovaijanje na nepoznavanje pred-Prsov ni opravičilo: vsi obrtniki so Ra*??,? Prejeli knjižice DELOVNA pri ZASEBNIH DE-Jr^AJALCIH, kdor je nima, jo ^*ko dobi na oddelku za gospodar- edinstven od Ljubljane d ljenja, bodisi za traktorje ali druga vozila. Ker je kraj odddjen od občinskega središča, želijo, da bi Avto -moto društvo priredilo vozniške tečaje v kraju samem. TREBNJE: NOVI RAVNATELJ DELAVSKE UNIVERZE - Občinska skupščina je na zadnji seji imenovala za ravnatelje delavske univerze dosedanjega predmetnega učitelja na trebanjski osnovni šoli Štefana Kamina. Ker tarejo gospodarstvo občine mnoge kadrovske težave, ustanovi za izobraževanje delavcev dela ne bo manjkalo. TUHINJSKE NOTICE -St. 51 (11861 -21. tiecembia 1972 Stran uredil: ALFRED 2ELEZNIK DOLENJSKI UST Šolarji v Vasi-Fari v kočevski občini so pred kratkim pripravili razstavo o 30-letnem delu pionirske organizacije v Kolpski dolini. Ogledali so si jo mnogi domačini in drugi gostje, med drugim tudi sekretar Pionirske zveze Slovenije Stane Urbančič (na sliki prvi moški z leve), ki ocenjuje tudi odgovore na televizijskih tekmovanjih pionirskih ekip. (Foto: J. Primc) Osilničani hočejo nazaj matičarja Na nedavni konferenci krajevne organizacije ZB Osilnica so ponovno izvolili za predsednika Draga Štim-ca, ki bo zastopal 90 osilniških borcev tudi kot delegat na občinski konferenci ZZB Kočevje. Borci so kritizirali, ker je občinska skupščina ukinila del ovno mesto matičarja v Osilnici. V Osilnico prihaja zdaj le enkrat na teden matičar iz Fare, kar je premalo ne le zato, ker se pač ljudje ne rojevajo in umirajo le enkrat na teden, ampak tudi zato, ker nimajo zdaj koga prositi, da bi jim napisal to ali ono, kar potrebujejo za razne uradne in druge zadeve. Borci so zahtevali, naj Osilnica spet dobi matičarja. Ker pa ne bo polno zaposlen, predlagajo, naj bi bil hkrati administrator in zapisnikar za krajevno skupnost, za vse organizacije in društva pa še ljudem bi lahko prošnje pisal. Tako bi se občinska uprava res približala ljudem, medtem ko se s sedanjimi ukrepi oddaljuje od njih. Sklenili so tudi, da bodo kupili za svojo organizacijo prapor, kar jih bo veljalo okoli 3.500 din. Nekaj bodo prispevali posamezni borci, nekaj je njihova organizacija v ta namen že prihranila, za pomoč pa bodo zaprosili še občinski odbor ZZB. Nadalje so zahtevali, da je treba kupiti voziček za prevoz mrtvih. Mladih je namreč vedno manj, in tako se lahko zgodi, da kmalu nihče ne bo mogel več nositi mrliča. Zato je potreben voziček. Kritizirali so dodeljevanje posojil za popravilo stanovanj. Pri tem so zmotno menili, da so vsa posojila dana iz sklada za gradnjo stanovanj borcev. V resnici pa je nekaj posojil dala tudi banka in te so dobili pač tisti, ki so jih najeli, in ne tisti, ki bi jih bili najbolj potrebni. Ob zaključku so kritizirali, da je sploh bolj slabo poskrbljeno za njihov konec. Komaj je zapadlo nekaj •snega, že so bili več dni brez elektrike in telefonskih zvez! Za delo njihove krajevne organizacije ZB bi radi kakšen dinar (za administracijo in za vence za umrle Člane). Opozorili so, da dodeljevanje štipendij za podeželske otroke ne poteka vedno najbolj pravično. Pri tem so omenili primer, ko je nekdo prosil za štipendijo za učiteljišče, pa je ni dobil, češ da je dovolj učiteljev, hkrati pa je bila prav takrat Osilnica brez učitelja. J.P. Rekli so: DRAGO BENCINA, poslanec: Zame ni pomembno, koliko komisij, sestankov in tez je bilo pripravljenih v zvezi z organizacijo TOZD, ampak kakšen bo položaj delavca v TOZD. Prav je, če TOZD ustanavljajo delavci, in ne vodstva, saj se ustavna dopolnila obračajo na delavca. TONE ŠERCER, predsednik občinskega sindikalnega sveta Kočevje: Podjetje izven naše občine, ki imajo obrate v naši občini, so precej več napravila za organiziranje TOZD kot naša domača podjetja. To pomeni, da smo v naši občini naredili premalo. PETER SOBAR, upravnik muzeja: Neše podeželje je nerazvito, pravo Kozjansko, če ne celo hujše. To premalo obravnavamo. Propadajoče podeželje meče slabo luč na občino in republiko. STANE LAVRIČ, direktor USLUGE: Vsakemu bi morali odvzeti neupravičeno pridobljeno imovino. Novo otroško varstveno ustanovo oziroma vrtec so odprli v Kočevju 16. decembra. Otvoritvi ustanove, ki je prva v Kočevju prilagojena sodobnemu varstvu otrok, so prisostvovali skoraj vsi odgovorni predstavniki občinskih organizacij, gospodarstva, družbenih služb, šolstva, projektantov, investitorjev, izvajalcev del in tudi skupina varovancev vrtca, ki je izvedla krajši kulturni program. Vrtec je odprl predsednik gradbenega odbora Mirko Kambič. TOZD morajo ustanavljati delavci, ne pa vodstva „V zvezi z ustanavljanjem TOZD so največ napravila tista podjetja, ki imajo obrate v naši občini, sedež podjetja pa je izven neše občine,“je ugotovil predsednik občinskega sindikalnega sveta Kočevje Tone Šercer DROBNE IZ KOČEVJA V MOTELU Jasnica je bil 7. in 8. decembra seminar, ki ga je organizirala Delavska univerza „Boris Kid-rič“ iz Ljubljane. Namenjen je bil vodstvom osnovnih organizacij Zveze komunistov v krajevnih skupnostih in gospodarskih organizacijah v občini Ljubljana-Siška. Udeležencev je bilo 80. V prijetnem in mirnem okolju so se ugodno počutili. BLIŽA SE KONEC leta in vse se pripravlja na silvestrovanje, staro in mlado. Na veliko šivajo obleke. Starejše želijo večerne in dolge, mlajše pa čim krajše. Rezervacije v gostinskih obratih se sučejo med 10 in 18 starimi jurji, odvisno pač od lokala in kaj bodo dali na mizo. Veselo bomo torej zaplavali preko zaprtih žiro računov v novo leto. Staremu letu vendar ne smemo ostati dolžni! Nekateri bodo imeli silvestrovanje E o kolektivih, otroci pa bodo uživali ar doma. Upamo, da bo steklo vse v redu in na splošno zadovoljstvo gostilničarjev in gosto*'. V PLANINSKI KOCI pri Jelenovem studencu za Mestnim vrhom bosta silvestrovali dve skupini planincev. Ena skupina se je odločila, da bo šla v kočo silvestrovat, četudi bi zapadel sneg in bi bilo treba do koče s smučmi. Verjetno bodo planinci najlepše pričakali novo leto. KONTROLOR zdravstvenega zavarovanja, ki nadzoruje bolnike, če so doma, bi si olajšal in hitreje opravil svoj posel, če bi v dopoldanskih urah obiskal nekatere gostinske lokale in bi lahko takoj ugotovil skupinsko rekreiranje bolnikov. PTIČJO KRMO daje tudi letos gozdna direkcija združenega KGP Kočevje šolam in vsem, ki imajo krmilnice in jih redno oskrbujejo. Letos ptice še niso bile v stiski, ker ni mraza niti velikega snega. Gozdne ptice razen vseh vrst sinic še niso priletele v bližino hiš in na vrtove. Opažamo pa tu in tam na krmilnicah že dleske, zelenčke in pinože. To kaže, trdijo poznavalci, da bo zima huda in da ni več daleč. Skrbimo za ptice, saj nam to stoterno poplačajo! POPUST - NAMA Kočevje je razposlala kolektivom in drugim obvestila, kako bo lahko dedek Mraz kupoval otroška darila in ostalo na običajni popust. Novost je posebni rabat, ki ga bo dobil dedek Mraz za naročena darila in pakete, za katere bodo kolektivi že prej kupili bone. Rabat na te bone bo odvisen od vsote, za katero bo kolektiv kupil bonov. Znašal bo od 3 odstotno naprej. med razpravo o uresničevanju ustavnih dopolnil o TOZD na nedavni seji občinske konference SZDL Kočevje. Tako je začela delati prva TOZD MERCATOR-TRGOPROMET, od novega leta do 31. marca pa bodo postali TOZD kočevski obrati podjetij ELEKTRO, SLOVENIJALES (LIK) iti NAMA. Od domačih podjetij so najdalj pri Združenem KGP, kjer so prve razprave po obratih že imeli. Žal se v tem podjetju ena izmed struj zavzema tudi za razcepitev Združenega podjetja. Zato bo podjetju potrebna pri reševanju ten zadev tudi pomoč od zunaj. Med ostalimi večjimi in srednjimi podjetji kaže, da imajo pogoj za ustanovitev TOZD pri ZIDARJU in TRIKONU in morda še kie, vendar so povsod naredili bolj malo za ustanavljanje TOZD. V razpravi je sodeloval tudi poslanec Drago Benčina, ki je poudaril, da je pri ustanavljanju TOZD pomembno predvsem, kakšen bo položaj delavca v TOZD. TOZD morajo ustanavljati delavci, ne vodstva. Doslej so drugi v imenu delavcev odločali, zdaj pa bodo delavci o čim več zadevah sami odločali. Pomanjkljivost je, da so bili delavci o vsem tem doslej premalo obveščeni. Skratka, TOZD pomenijo poglobitev samoupravljanja. Poslanec Benčina je nato spregovoril še o poglabljanju samoupravljanja na področju družbenih služb in o bodočem delegatskem sistemu. J.P. DVA DOGOVORA Za včeraj, 20. decembra, je bila sklicana skupščina TIS Kočevje. Na njej so razpravljali o družbenem dogovoru o štipendiranju in kreditiranju učencev in študentov, o družbenem dogovoru o enotnih osnovah kadrovske politike v občini, obravnavali pa so tudi učne uspehe ob zaključku Šolskega leta. 1971/72. KOČEVSKE NOVICE Vrtec bo najlepše darilo Namesto za darila naj bi privarčevani denar namenjali v sklad za gradnjo otroške varstven ustanove — V Ribnici precej zaposlenih staršev ne ve, kam z otrokom, ko gredo na delo Vodstva družbeno-političnih organizacij občine Ribnica uvajajo solidarnostno akcijo delovnih ljudi domače občine, katere končni cilj je zagotoviti dostojnejše možnosti za varstvo najmlajših v novi vzgojnovar-stveni ustanovi v Ribnici. To še najbolj vedo starši, ki se z neurejenim varstvom otrok spopadajo vsak dan. Dalj od teh ugotovitev in ž^lja po novem vrtcu doslej še niso prišli. Vodstva družbeno-političnih organizacij menijo, da je sedaj najugodnejši trenutek za začetek solidarnostnega . zbiranja sredstev za novo varstveno ustanovo v Ribnici. Zdaj se namreč dogovarjajo za varčevanje na vseh krajih, za omejevanje reprezentančnih in drugih stroškov, za omejevanje novoletnih nakupov daril in podobnega. Vodstva družbeno-političnih organizacij predlagajo, naj bi se v vseh delovnih in drugih organizacijah dogovorili, da bi sredstva, namenjena novoletnemu obdarovanju otrok, sodelavcev in poslovnih prijateljev v čim večji meri dajali v poseben sklad za gradnjo otroškega vrtca. Kot osnovni polog so občinska konferenca SZDL, občinska konferenca ZKS in občinski svet zveze sindikatov Ribnica prispevali v ta sklad namesto novoletnih daril po 500 dinarjev, to je skupno 1.500 dinarjev. Predlagano je bilo, da to ne bi bila enkratna, samo novoletna akcija, pač pa naj obvelja tudi v prihodnje. Sredstva, ki jih pogosto ob dnevu žena ali ob drugih priložnostih potrošimo, naj bi v prihodnje usmerjali v ta sklad. Tako bodo vsi delovni ljudje občine solidarnostno dodajali dinar dinarju in kamen kamnu, da bo postopno rasel novi otroški vrtec, darilo zaposlenim materam in najmlajšim. Izvršni odbor občinske konference SZDL je že ustanovil sklad, kjer se bo denar zbiral, in izvolil upravni odbor sklada, ki bo odločal o porabi zbranega denarja. Za predsednico odbora so izvolili Fani Gelze. PLASTIKO VOJSKI Lepo izdelano leseno motivom iz partizanskega življe ■ so 18. decembra podarili učenci čevske Šole pripadnikom voj*® enote v Ribnici. Šolarji so obJ»j enoto, da so vojakom čestitali bližnji dan armade 22. decefl, Podarjeno plastiko je že kar vim umetniškim občutkom, učenec 7. c. razreda Drago ^ . Štalceijeve ob pomoči likovna K dagogov. Če ne zlepa, pa zgrda Kako do varnih avtobusnih postajališč in strel1 za potnike? - Razlastiti ali odkupiti Odborniki z območja potoka so predlagali, naj bi v ^ vnesli še avtobusno izogibajta I Malem Logu. Vendar to ni bij0 ^ jeto, ker za to ureditev ta tovljen denar. Prav bi bilo, d3 ® : občani sami dogovorili, kako D" zemljo, da se ne bo potem z* predolgo vlekla. _ ^ Na avtobusnih postajališčih*^ ma izogibališčih pa so potrebne strehe za potnike. Take čakali^, po sedanjih predpisih dolžne P viti krajevne skupnosti. V občini Ribnica bo zgrajenih več avtobusnih postajališč. Največ jih bo na zemljiščih, ki so v družbeni lasti. Skoraj vsi zasebniki, kjer bodo postajališča, so manjše dele svoje zemlje odstopih brezplačno za gradnjo postajališč. Zataknilo se je le v Nemški vasi in Prigorici, zato bo treba ta zemljišča ah razlastiti ali odkupiti. Občina je s posebnim odlokom že ugotovila, da so to zemljišča splošnega ljudskega pomena. Ta odlok bo osnova za razlastitev. Uslužnostni obrtniki so reveži, prcščvodsii pa skižijo bolje Preveriti obdavčitev krošnjarjev in peskokopov Na zadnji seji sveta za gospodarstvo pri občinski skupščini Ribnica in občinske skupščine, ki so se je udeležili tudi predstavniki družbeno-političnih organizacij, so obširno spregovorili o obrtništvu v občini. Zasebna obrt predstavlja pomembno gospodarsko dejavnost, čeprav podatki povedo, da seje število zasebnih obrtnikov od leta 1969 do danes zmanjšalo za nekaj manj kot 6 odstotkov, največ zaradi upokojevanja. Imamo dve vrsti obrtnikov: proizvodnih in storitvenih. Storitveni so v dosti slabšem položaju. To so čevljarji, krojači in nekateri poklici, ki zelo slabo zaslužijo. Zato naj bi proizvodne obrtnike obdavčevali bolj kot storitvene. Proizvodni obrt- niki, ki delajo s stroji, tudi več ustvaijajo in zaslužijo. V posebno kategorijo sodijo zaposleni obrtniki, ki imajo dopolnilno obrt. Marsikateri od teh „popoldanskih" obrtnikov — sem sodijo predvsem zidarji in nekateri drugi iskani poklici — zaslužijo po urah več kot v rednem delovnem razmerju. Od tega pa nima družba nobene koristi. Na seji sveta za gospodarstvo je prevladovala misel, naj pristojni občinski organi krepko prečeše seznam ljudi, ki imajo dopolnilno obrt, in tistim, za katere bo menil, da niso upravičeni do opravljanja dopolnilne obrti, le-to odvzame. Vprašanje zase so obrtniki-re-šetarji. Kakor je bilo ugotovljeno na seji sveta, so rešetarji — vsaj za večino to velja - prerasli 10 ■ 'n SO* v trgovce, ki ustvarjajo . zmerno velik dohodek, ^ je nizko obdavčen. TudiPe kopi dobro zaslužijo. treba najti merila za pravilno obdavčenje. treba pomagati Kmetiji, drugi Ribnica, ki se nakupom in prodajo suhe in lesne galanterije. Svet za gospodarstvo^ občinska skupščina sta ses ^ jala z nekaterimi predlog1 " davnega sestanka obrtni Sodražnici za izboljšanje " štva v občini. HOČEJO AVTOBUS Pred novimi ukrepi V gospodarstvu z novim letom strože — Naj težje pri STANGRADU — Tokrat resneie Občinski komite ZK in občinski sindikalni svet Ribnica sta pred kratkim sklicala posvet predsednikov delavskih svetov, direktorjev, predsednikov sindikalnih organizacij in sekretarjev osnovnih organizacij ZK, na katerem so ugotovili, v kakšnem položaju so delovne organizacije pred 1. januarjem, ko bodo veljali novi zakonski predpisi za utrditev gospodarstva. Kaže, da bodo novi ukrepi najbolj prizadeli podjetje STANGRAD. Podjetje z vso resnostjo, zavedajoč sc položaja, v katerem je, išče najboljše rešitve, da bi sc izvleklo iz težav nelikvidnosti. Pri tem računajo tudi na solidarnost delovnih organizacij v občini. Predvidevajo tudi možnost združitve s sorodnim gradbenim podjetjem. Vendar pa o tem še niso izrekli nobene določnejše besede. Več ali manj bo skoraj vse delovne organizacije prizadejal novi sveženj ukrepov o trajnih obratnih sredstih. Po novem bodo morala imeti podjetja tolikšna obratna sred- stva, kolikor bodo znašale zaloge. To bo brez dvoma imelo za posledico zmanjšanje investicijskih gradenj in splošno varčevanje. Pred zaključkom starega leta bi bilo prav, da bi v delovnih organizacijah naredili inventuro stabilizacijskih programov, ugotovili, če so bili programi uspešni m kaj jc treba še storiti. Na posvetovanju so opozorili na potrebo po stalni notranji kontroli, ki naj bi zajela vso dejavnost vsake delovne organizacije. Vsekakor je bil posvet odgovornih ljudi delovnih organizacij organiziran v pravem času. Takih posvetov naj bi bilo v bodoče še več, so predlagali udeleženci posveta. Z uvajanjem druge vedno več ribniških podi | pogrešajo delavci iz 0 igniv Dolenje vasi, ki so zapo s* ^ Ribnici, avtobusno prog o *jjj ca-Dolenja vas ć okoli 22. ure. Okoli 22. pripelje iz Ljubljane v avtobus, vendar žal ne na vožnje proti Kočevju, o ostaja v Ribnici. Tako delavci čakati do 23.15, k? Q naslednji avtobus proti V vasi in Kočevju. ^ Dokler je bilo toplo v f ljudje avtobusa okoli 22-niso pogrešali, ker so se n? ^ in domov vozili s kolesi f)”' *) pedi. Zima pa je take prcbivalce Dolenje vasi, . tnice, Lipovca, Blat in še »'"Jf rili vasi onemogočila. d» mora zdaj prevzeti pobiti11' bo zahteval uvedbo nove sne proge (krajevna skjjP. # ribniška podjetja, sindik* jo kdo drug), če se seveda (( spomnil že kar SAP, da J f proga res potrebna. RIBNIŠKI ZOBOTREBC' Rekli so: FRANC ILC, poslanec: Doslej sem bil vabljen le na razne svečanosti, nisem pa še dobil vabila za na sestanek krajevne skupnosti ali podobne sestanke. Ce se takih sestankov le udeležim, se jih na pobudo občinskih organov in organizacij. JOŽE BENČINA, direktor KZ Ribnica in odbornik: Brez združevanja sredstev za skupne zadeve, se pravi samoprispevka, ne bo šlo. Le z urejanjem kulturnih domov in telovadnic bomo mladino odtegnili drugim vplivom in ustavili možnosti za preselitev ljudi iz gostiln v kulturne domove in telovadnice. SPLOŠNO VARČEVANJE - Občinska skupščina jc razposlala vsem delovnim in drugim organizacijam ter interesnim skupnostim na svojem območju priporočilo, naj omejijo na najnujnejšo mero stroške reprezentance in reklam ter stroške novoletnih in raznih drugih daril. Tudi stroške potovanj, dnevnic in kilometrin naj bi zmanjšali, kolikor se le da. To priporočilo narekujejo potrebe po splošnem varčevanju na vseh področjih gospodarskega in družbenega delovanja, ukrep pa naj bi pomagal k utrditvi gospodarstva. FOTOGRAF MOHAR se je te dni Kreselil, vendar ne daleč. Zdaj ima >kal nasproti stavbe Zadružnega doma v Ribnici. 1 _______________________ d SAMO SLAŠČIČARNA gjt pekarijo in slaščičarno v ^ lastnik Novak preureja. * , prta, povedo Ribničanjc, njej prodajali več kruha, ^ slaščice, saj ne bo več ampak le „slaščičarna" ribniški šaljivci že uganili na ta račun, češ kaj bi s glavno da imaino torte. O RIBIČIH KASNEJE Ijij cembra jc bil v Ribnici Ribiške družine, ki so se ribiči iz vse občine. Zara<> kania prostora bomo o tudi o nekaterih drugih & $ morajo počakati iz istcfte# poročali v eni prihodnjihs RESET0 Obdobje čakanja je mimo Prve ocene kažejo, da ima večina obratov podjetij od drugod pogoje za samostojno poslovanje kot TOZD — Kaj pa krajevne skupnosti? Občinska konferenca Socialistične zveze v Črnomlju je 12. decembra obravnavala uresničevanje ustavnih dopolnil in ocenjevala lastno delo. Za novega sekretarja je bil izvoljen pravnik Anton Marentič. i Več kot 75 odstotkov vseh zaposlenih v črnomaljski občini dela v obratih podjetij s sedežem zunaj občine, zato je razumljivo, da uresni-! Sevanju dopolnil o TOZD posvečajo .največjo pozornost. Po letu dni od il sprejetja dopolnil v praksi do nedavnega ni bilo kaj pokazati, zdaj pa je premik očiten.. Delo komisije pri Kdo hujska Ne glede na resolucijo republiških organov in partijska stališča, da je potrebno na območju celotne Slovenije uvesti različne cene v vzgojnovarstvenih ustanovah, kažejo Semičani in Črnomaljci velik odpor. Najbolje situirani Semičani, med katerimi so zdravniki, inženirji, tehniki in ljudje podobnih poklicev z lepimi, da ne rečemo naj- Ivišjimi osebnimi dohodki v kraju, so se takoj po sprejetju občinskega odloka o različnem plačevanju storitev v vrtcih začeli zoperstavljati. Posledica je, da se je semiški vrtec precej izpraznil, v novem Črnomaljskem vrtcu z zmogljivostjo 100 mest za predšolske otroke in 20 mest za dojenčke pa je prav tako prostora na pretek. Dojenčke imajo samo tri. Odpor tistih, ki bi morali zaradi lepih zaslužkov plačevati večji del ekonomske cene, se je iz Semiča razširil v Črnomelj. Posamezniki enostavno ne dovolijo, da bi jim kdo nižal osebni standard, ni jim pa mar, kako naj plača varstvo delavec, in ni jim mar, kako naj varstvena ustanova zbere denar za poslovanje na viso ki strokovni ravni. Na veliko se sicer strinjajo z odpravljanjem socialnih razlik in z vsem, kar Zveza komunistov sprejema kot stališče, vendar so takoj poskočili do stropa, ko je bil prizadet njihov žep. Se najbolj čudna pa je vest, da so nekfiteri raje vzeli otroka iz ustanove, kot da bi Predložili potrdilo o zaslužku. Pa jih menda ni sram? ! Kdor ima še tako lep zaslu žek, a je pošteno pridobljen, gotovo nima česa bati. občinskem komiteju ZK, ki se s tem načrtno ukvarja, je sprožilo . tudi ustanovitev delovnih skupin v podjetjih, kjer vsak za svoje razmere proučuje, ali ima pogoje za osamosvojitev in poslovanje kot temeljna organizacija združenega dela. Kot so na konferenci poročali delegati, so v zadrugi, BELTU, in še ponekod drugod s pripravo gradiva za razpravo o novi organizaciji podjetja precej daleč. Videti je, da se te naloge povsod lotevajo z vso resnostjo. Proučujejo položaj, tehtajo zbrano gradivo in nočejo na vrat na nos doseči odločitev, ki je usodnega in zgodovinskega pomena za kolektiv. Ne gre za to, da bi v posameznem podjelu samo menjali napisno tablo in dobili svoj žiro račun. Delovni ljudje hočejo le čiste račune in uveljavitev načela, da je razpolaganje z dohodkom neodtujljiva pravica ljudi, ki ga ustvarjajo. Veliko manj uspeha je pri uveljav-ljanu dopolnil v krajevnih skupnostih, ki jih je na celotnem območju občine 15 in so med seboj zelo različne po velikosti in delu. Največja napaka vseh je, da se usmeijajo pretežno v komunalno dejavnost, puščajo pa ob strani vse druge naloge s socialnega, političnega in izobraževalnega področja. Prav s tem, posebno pa z osveščanjem prebivalstva, se bo Socialistična zveza v prihodnje temeljiteje ukvarjala. Nove funkcije Na izpraznjena mesta umrlega inž. Jankoviča in tudi namesto tovariša Oštirja sta bila v občinski komite ZKS Črnomelj izvoljena Rade Vrlinič in Tihomir Tomc. Predsednik komisije za organiziranost in razvoj ZK je postal Franc Kočevar, člana pa sta Leopold Marinček in Janez Sašek. V medobčinski svet Zveze komunistov pa je konferenca ZK izvolila učitelja Jureta Perka iz Vinice. Ni tehtnih vzrokov za zadržke Tako sodobno pekarno, kot jo ima kasarna Bela krajina, bi morala pokrajina s tem imenom zares dobiti. V Črnomlju kruha v trgovinah večkrat zmanjka, razen tega ni dosti izbire. (Foto: R. Bačer) S številkami pred delavce V delovnih organizacijah črnomaljske občine bo kmalu prišlo do sestankov, kjer bodo poročali o stroških, za katere doslej marsikdo ni vedel, zakaj in kako nastajajo. Čeprav marsikje ne gre za zlorabe, je prav, da delavec ve, koliko podjetje zapravi za reprezentanco, koliko imajo posamezniki kilometrin in dnevnic, koliko izdajo za reklamo in podobno. Take sestanke bodo zahtevah komunisti, sodelovati pa bo moral tudi sindikat. Ne, ne morejo: nočejo! Skrb za strokovni kader ni dokazljiva s štipendijami za vajence — Kje so tehniki in inženirji, pravniki in ekonomisti? Teh manjka! > Družbeni dogovor o štipendiranju je v črnomaljski občini podpisalo 12 delovnih organizacij, 5 jih tega ni naredilo, Dolenjka in Belsad pa sploh ne odgovarjata na pozive in dopise. BETI in ISKRA ter IMV se sklicujejo, da imajo štipendijsko politiko enotno za vse podjetje, vendar od teh kader uspešno pridobiva za črnomaljsko območje samo ISKRA. O kadrovski politiki so že nekajkrat v zadnjih letih razpravljali tako v občinski skupščini kot v SZDL in v Zvezi komunistov ter pisali priporočila. In uspeh? Kadrovska struktura zaposleniji je slabša, kot je bila pred leti. Največ je glede štipendiranja naredila temeljna izobraževalna skupnost, ki ima 35 štipendistov na srednjih, 23 na visokih in 3 na višjih šo- J V tem tednu vam , posebej priporočamo nakup najkvalitetnejših hlač po tovarniško znižanih cenah. Moške hlače prej 206,00 zdaj 123,60 dinarjev ter vse številke fantovskih hlač znižanih za 40 odstotkov. Izkoristite priložnost! Oelefekstil" Črnomelj ČRNOMALJSKI DROBIR 0KV SOBOTO, 23. DECEMBRA, bo 10. uri ustanovna konfcrcnca vatnega mladinskega aktiva v Pro-^tnein domu. Vabljeni so vsi mla-t1'ci in mladinke, da bi z udeležbo Razpravo pripomogli k boljšemu vanju organizacije v mestu. J^slej enotnega dela ni bilo, pač pa a Iliadi iz delavskih in dijaških vrst ^}i vsak zase. ^prebivalci Črnomlja, ki se ^'niajo za dnevne politične in jLjjSc dogodke, so močno prikraj-!ru. ker ob nedeljah sploh ne more-C Priti do naročenih časnikov. Da v^asopise nosili na dom, sploh ne KjUevaio. niso pa pripravljeni mirno ijl^Jcti ukrep pošte, ki ob nedeljah 0 em turističnem mestecu na Do-enjskem. Izredna priložnost po ugodni ceni zaradi izselitve. Naslov v upravi lista (2529/72). PRODAM novo hišo ob Krki v bližini Novega mesta, primerno za gostišče. Ponudbe pod „VSELITEV". UGODNO PRODAM obnovljeno enostanovanjsko hišo v Krono- vem št. 3 pri Šmarjeških Toplicah. Naslov v upravi lista (2543/72). RAZNO UPOKOJENE C-VDOVEC (60-175), sam, neodvisen, z lastno sodobno opremljeno novo hišo, vodovodom, lepo pokojnino in nekaj zemlje želi spoznati zdravo ženo čutečega srca in dobro gospodinjo, vdovo ali ločenko ne po svoji krivdi, od 45 do 50 let. Ženitev zaželena, imetje ni važno, najraje kmečko ženo. Resne ponudbe s celim naslovom pod šifro „OSAMLJEN**. POROČNI PRSTANI! - Najlepše darilo za vašo nevesto vam pripravi zlatar v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg Univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! ŠggDDSSn Ob bridki izgubi dragega očeta in starega očeta ALOJZA ZORANA Praproče pri Šentjerneju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, mu poklonili vence ter nam izrekli sožalje. Hvala gasilskemu društvu Mokro polje ter podjetju IMV za podarjene vence in podjetju Kovinotehna, Celje. Žalujoči: hčerke in sin z družinami Ob prerani in boleči izgubi našega dobrega moža, očeta, starega očeta in strica ALOJZA PEZDIRCA upokojenca iz Želebeja 4 pri Metliki se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje ter darovali pokojniku vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka novomeške bolnišnice, ki mu je lajšalo bolečine v času zdravljenja. Najlepša zahvala ZB Metlika za darovani'venec ter gospodu kaplanu za spremstvo in obred na zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, sin Tone, hčerke Rezka in Marija z družinami, Pavla s hčerko Lidijo, sestri Kati in Helena in sorodstvo Dragi mami in stari mami Antoniji Fabjan z Gradišča pri Šentjerneju želijo za 75. rojstni dan vse najlepše in veliko zdravja hčerka in sinovi z družinami. Mariji Potokarjevi iz Žabje vasi 3, za njen 70. rojstni dan vse lepo in da bi bila še dolgo zdrava in vesela med nami, želijo njene prijateljice iz Novega mesta. Srečno novo leto tov. SERBE-ŽAR SLAVKU, ŠERCER ANTONU, ŠVAB ANTONU in njihovim družinam iz Boslive Loke želijo ROŽMANOV! iz Ljubljane. PREKLIC Ivan in Karol Virant, Pluska 3, Trebnje, opozarjava, da Vinko Virant iz Čadraž ni upravičen prodajati premičnin in nepremičnin, in svariva vsakogar pred nakupom, ker kupčija ne bo veljavna. Podpisana Justi Doberdrug, Prečna 30, Novo mesto, opozarjam vsakogar, ki bi kupil kaj lesa od mojega brata Stanka Stariča, Dol. Karte-ljevo, iz gozda „Bukova dolina** pare. št. 688/25, da je moja last in ga bom sodno preganjala. Lcfjzka Rapuš, Foersteijeva 11, Novo mesto, opozarjam Slavka Hočevarja, Foersterjeva 12, naj pusti moje otroke pri miru. Ivana Pust, Vrhovo 9, Mirna peč, prepovedujem vožnjo živine in hojo po moji poti in pašo kokoši po mojih parcelah ter obveščam vse tiste, ki so rušili smreke, da veje in vse odpadke odstranijo z mojih parcel, ker jih bom v nasprotnem primeru sodno preganjala. Opravičujem se Mariji Dulmin iz Kočevske Reke 16 za besede, izrečene dne 1. decembra 1972 v hotelu v Kočevski Reki, in te besede preklicujem. Ludvik Ficko, Kočevska Reka 36. Ivan Papež, Potov vrh 8, Novo mesto, prepovedujem vsako hojo po mojem dvorišču, spuščanje gnojnice po dvorišču in pod skedenj ter delanje vsake škode po mojem posestvu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. iffiiig/ESTILAl Obveščam, da sem s prvim decembrom odprla nov kozmetični salon. Odprto vsak dan, razen srede, od 10. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. Metka Adam, Valantičevo 16, Novo mesto, telefon 21-238. Odvetnik Branko Rupnik in odvetnica Margareta Zakonjšek obveščata cenjene stranke, da sta preselila svoji odvetniški pisarni s Ceste komandanta Staneta 20 oziroma 6 v Jerebovo ulico-14/1 (ulico, v kateri je sodišče) pod gostilno Košak. Uradne ure obeh odvetnikov za stranke: vsak dan dopoldne od 7.15 do 12.30 ter popoldne ob ponedeljkih in sredah od 17. do 19. ure. Ob sobotah in nedeljah zaprto. RAĐI0 BREŽICE ČETRTEK, 21. DECEMBRA: 16.00 do 16.15 Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki - 16.15 do 16.30 Nove plošče RTB - 16.30 do 16.40 Aktualnost tedna - 16.40 do’ 16.50 Mala šola avtomobilizma - 16.50 do 17.00 Obvestila in reklame - 17.00 do 18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami. SOBOTA, 23. DECEMBRA: 16.00 do 16.30 Pol ure za pop glasbo - 16.30 do 17.10 Občani čestitajo in pozdravljajo - 17.10 do 17.20 Radijska univerza - 17.20 do 17.30 Za naše najmlajše - 17.30 do 18.00 Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil, reklam in melodija za vas. NEDELJA, 24. DECEMBRA: 10.30 Domače zanimivosti - Poročilo s seje občinske skupščine Brežice - Za naše kmetovalce: Uspešno leto obrata za kooperacijo pri AGRARII Brežice - Nedeljski razgovor: Pomen in vloga železniške postaje v Dobovi - Obvestila, rekla- Zadnjih osem dni! Od približno 28.000 naročnikov Dolenjskega lista, ki prejemajo naš časnik vsak teden na domači naslov, jih je skoraj 27.000 pravočasno poravnalo naročnino za drugo polletje 1972. Kakšnih tisoč pa vztraja med zamudniki: še in še jih moramo opominjati na njihovo dolžnost, da je za prejeto ,4>lago“ treba odšteti tudi denarce.... Opominjanje precej stane in zahteva veliko dodatnega, nepotrebnega dela. Te dni smo vse zamudnike ponovno prosili, naj najkasneje v 8 dneh poravnajo zapadlo naročnino. Konec leta je pred durmi in knjige morajo biti sklenjene tako, kot se dobremu gospodarju spodobi: dolgovi poplačani, kartice naročnikov izravnane. Če ste morda tudi vi med tistimi, ki nam še kaj dolgujejo, računamo z vašo požrtvovalnostjo. Menda nas ne mislite opehariti za tistih nekaj dinarjev naročnine? Za vas ta denar ne pomeni veliko, pri tisoč naročnikih pa pomeni malenkostni zaostanek za nas že nekaj milijonov dinarjev dohodka! V 8 dneh pričakujemo vaše nakazilo, sicer tudi vi ne pričakujte več domačega časopisa, temveč odvetnikovo pismo in izteijavo zaostanka z vsemi stroški. UPRAVA USTA Hvala za vašo kri, W ki rešuje življenja! Pretekli teden so darovali kri na novomeškem transfuzijske© oddelku: Stane Bogolin, Srečko Ambrožič, Franc Rukše, Čečelič, Leopold Rajk, Silvester Tomšič, Anton Ponikvar, Milan Vrščaj, Silvester Novak, Martin Rajk, Miha Kovačič, Martin Ro«"’ Albin Luzar, Franc Luzar, Alojzija Žabkar, Anton Golobič, Ivan Bele in Jože Cimermančič, člani IMV, Novo mesto; Marija Potočar« Slavko Nagelj, Alojz Može, Jože Mrvar, Slavko Mencin, Anton Jereo, Pavle Tisovec, Miha Markovič in Stane Murn, člani Novolesa, Straž3’ Jože Cekuta, Majda Kastelic, Danilo Kovačič, Brane Avbar, An Špringer, Stanko Vavpotič, Stanislav Avsec, Peter Kumer, Resnik, Jovo Grubiša, Alojz Hrastar, Jože Jereb, Marija ZaiaWC> Zlata Arabadžič, Milena Zupančič, Drago Novak, Dragoslav Vp > Martin. Sekula, Franc Bogolin, Jože Žagar, Matjaž Mejač, Daruj Čebokli in Ivan Žunič, člani Novoteksa, Novo mesto; Alojz AvW“> obrtnik iz Bršlina; Avgust Bradač, član Goijancev, Straža; LJU Rabič, Alojz Kastelic in Ivan Ucman, člani Pionirja, Novo niesTO> Pavel Krapež, Rudi Omahen, Evgen Pungerčič, Janez Smole in Afl Janko, člani Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Dušan Puš in Rauh, člana Inštalaterja, Novo mesto; Nežka Žnidar in Ange Bedek, članici Mercatorja, Novo mesto; Jože Šurla, upokojenec Vinje vasi; Ivan Boltez, član Splošne bolnišnice, Novo mesto; An Franko in Marija Jenič, gospodinji iz Gabrja; Jože Čanželj in Špringer, člana Beti, Mirna peč; Janez Kuplen, član Keramike, W° mesto; Ana Bartelj, gospodinja z Gornje Težke vode; Franc -C° ' član osnovne šole Dolž; Marta Zorc, Marija Šašek, Marija Av* , go^iodinje zDolža: Janez Kobe, kmet z Dolža. me m spored kinematografov — 12.00 do 15.00 Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 26.DECEMBRA: 16.00 do 16.10 Napoved programa in minute z ansamblom Ota Roma -16.10 do 17.00 Poročila - Novo v knjižnici - Jugo ton vam predstavlja - Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista, obvestila in reklame ter pregled filmov - 17.00 do 17.15 Iz življenja v JLA - 17.15 do 17.30 Zadnjič s športniki v tem letu - 17.30 do 18.00 MLADINSKA ODDAJA Pogumno napi' sana beseda Je orožje delovnih ljudi! mame se ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi žene in naše drage J02EFE KOVAČIČ iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prija^j^ znancem, sosedom, kolektivu Iskre, Novo mesto in jačem v Bršlinu, ki ste jo v tako velikem številu^ spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili toliko }e?ern0 cvetja ter nam izrazili sožalje. Najlepše se za^va!jULeiri pevcem in gospodu župniku. Se enkrat naj velja v iskrena hvala! Dolnji Maharovec, Novo mesto, 19. decembra 2alujoČi: mož Franc, hčepki Jožica in Tončka z družin°’ sinovi Jože, Slavko in Karel z družinami ZAHVALA Ob izgubi naše dobre mame, stare mame in babice , FRANČIŠKE 2EFRAN Gotna vas 23, Novo mesto se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spr^niiU zadnji poti, darovali vence in zasuli grob s cV®, nam izrekli sožalje. Posebna zahvala dr. M. Vodni za lajšanje bolečin v času bolezni, duhovnikom z3 gg red in p. župniku za poslovilni govor. Zahvaljujemo tudi sorodnikom, prijateljem in znancem; posebno sedom, ki so nam pomagali v teh težkih dneh. "se še enkrat najlepša hvala Žalujoči: družine Zefran, Dular in Zura ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega moža, očeta in brata JOŽETI GRSICfl iz Metlike in se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, priJat^^vaia znancem, ki so mu med boleznijo pomagali. pQsebnfl,,rigeinu njegovemu osebnemu zdravniku dr. Bienenfeldu ln f Ž\t\xT' osebju zdravstvenega doma Metlika, kakor tudi osebjtf £ jn ftkega oddelka bolnice Maribor, predvsem dr. Mik® dr. Novaku. Zahvaljujemo se prav tako vsem, ki so ga r0u velikem številu spremili na zadnji poti in njegov Prera**R zasuli s toliko vpletenega cvetja, ter tov. MaleStču za P°^eVa' ne besede. Posebna zahvala za nesebično pomoč in ra šofer-nje njegovemu kolektivu Beti in najožjim sodelavcem ^ra. Jem. Prisrčna zahvala vsem, ki so nam ustno ali pismeno zili sožalje in z nami sočustvovali. Metlika, 19. decembra 1972 . sin° Žalujoči: žena Terezija, hčerke Vida, Jožica, Martina, gtv0 Jožek in Janji, brat Ivan, sestra Ivanka ter drugo sor DOLENJSKI LIST USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brejce, Crojj melj, Kočevje, Krško, MeUika, Novo mesto, Ribnica, Sevn Trebnje. cVeta), IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sv . Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnlk, Jože jeke. Tone novSek, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc dohar ln Ivan Zlvič. nAAO- UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoSnik (glavni ln . vomi urednik), Ria Bačer, Marjan Legan, Janez Pfze'JVplez-Prlmc, Jožo Splichal, Jožica Teppey, Ivan Zoran ln Alfred nlk. — Tehnični urednik: Marjan MoŠkon. . T e«na IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 2 dinarja g ^ naročnina 79 dinarjev (za 1972 : 64 din), polletna nnroe”i „merl' din, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 160 dinarjev ali M an fiklh dolarjev oz. 30 DM (ali ustrezna druga valuta v tej v . nosti) — Devizni račun: 52l-62u-l-32002-l0-8-9. ^„m^enl OGLASI: lem višine v enem stolpcu 40 din, lem — strani 55 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista. 80 o Vsak mali oglas do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda i Za vse ostale oglase ln oglase v barvi velja do preklica št. 5 od 1. 7. 1972. — Za oglase odgovarja Mirko Vesel. .„».g TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 3 — Naslov uredništva ln uprave: 68001 NOVO MESTO, Glavni » — Poštni predal 33 — Telefon: (068) 21-227 — Nenaročenin ro* plsov ln fotografij ne vračamo — Tiska tiskarna »Ljudske v vice« v Ljubljani. 1 Radio ljubljana lin"4* DAN: poročila ob 5.00, H7-00> 8.00, 10.00, 12.00, H?. 8,00> 1930 in ob 22-00- (m ®as^eni spored od 4.30 do iEEK’ 21 DECEMBRA: 8.10 matineja - 10.20 Pri vas JTV? 11.00 Poročfla - Turistični J hi** 23 naše goste iz tujine -I , “.Kmetijski nasveti - inž. Du-Ivlfl 7 ® vinski kulturi - domačimi ansambli -m. , poročaj° vam ... — 14.10 .0Joke otroške pesmi! - 14.30 poslušalci čestitajo in pozdrav-I Kr 1^.35 Glasbeni interinezzo -I ;u »Vrtiljak14 - 17.10 Operni rrt ' 18.15 „Signali" - 19.00 I 2? noč> otroci! - 20.00 Slo I tiu. oktet nam bo pel skladbe I v 0v iz dobe renesanse - 20.30 |;;L^P°Ps 13“ - 31.15 Oddaja o j ln pomorščakih - 22.15 Be-I lz l°gov domač ih. 2 TA’ 23- DECEMBRA: 8.10 J^na matineja - 9.35 Glasovi v točT 2® Pnvas doma - 11.00 t a ~ Turistični napotki za i . goste iz tujine - 12.30 Kme-nasveti - Franc Pirnat: Kaj je j jP'Pri vrtnarjih v tujini - 12.40 3, mače - 13.30 Priporočajo V n' ^ 14.10 S pesmijo in be-E.PO Jugoslaviji - 15.30 Glas-l7‘ntermezzo - 16.00 „Vrtiljak14 ita ; Greni° v kino - 18.15 Dogi* ob isti uri - 19.00 Lahko ■t’in ?°C'’ ~ 20.00 Spoznavajmo 4:,5°.movino - 22.20 Oddaja za ^seljence. 24- DECEMBRA: teli * 5 ® Dobro jutro! - 8.05 Krij,. ,obogan - 9.05 Srečanje v fes 4 ~ 10.05 Še pomnite, to-k^--- Dr. Nikola Nikolič: Pokol Rcu’ ,at0v in Slovencev v Jese-rloi7 A®'2^ Pesmi borbe in dela •°2draij- • ^ P°dušalci čestitajo in W?J*J0 ~ H.00 Poročila -tyne J11 napotki za naše goste iz j 27. DECEMBRA: 8.10 ^tC^tineja _ 9.05 Za mlade ll ~ 10.20 Pri vas doma ^tki »n Poročila - Turistični na-naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - Valentin Benedičič: Delo čebelarske organizacije v letu 1972 - 12.40 Od vasi do vasi - 13.30 Priporočajo vam... -14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak14 - 17.10 Glasbena galerija - 18.15 Glasbene vinjete - 19.00 Lahko noč, otroci! - 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu - 22.15 S festivala jazza. Četrtek, 28. decembra: 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo - (ponovitev) J. Gotovac: Ero z onega sveta - 10.20 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Franc Satler: Sredstva za varstvo rastlin v prihodnjem letu - 12.40 Igrajo pihalne godbe - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.30 Sestanek instrumentov -15.30 Glasbeni intermezzo —. 16.00 „Vrtiljak" - 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana - 19.00 Lahko noč, otroci! - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 22.15 Paleta popevk in plesnih ritmov. RAĐI0 SEVNICA NEDELJA, 24. DECEMBRA: 10.30 Reklame in oglasi - Po domače - Kmetijski nasveti - 20 minut s slovenskimi pevci zabavne glasbe -Razgovor z dobitnikom priznanja za delovne zasluge tov. Fncem Pečnikom - Za vsakogar nekaj - 12.30 Poročila - Čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 15.00 Zaključek programa. SREDA, 27. DECEMBRA: 16.00 Poročila - Reklame in oglasi - Po domače - Zdravstveni napotki -Disco club brez imena - Lestvice najpopularnejših — 15 minut za smeh in glasbo - 18.00 Zaključek programa. KRSTE! KOMUNALNO PODJETJE METLIKA obvešča, da ima na zalogi vse vrste krst po konkurenčnih cenah. NOVOLETNI POPUST! TUDI LETOS V BLAGOVNICI n nama v kočevju D0 31. DECEMBRA 1972 VAM NUDI BLAGOVNICA nama v kočevju 10-0DST. POPUST ZA NAKUP # moške, ženske, otroške in športne konfekcije # krzna # ženskih pletenin in bluz # moških pletenin in srajc # moške, ženske in otroške zimske obutve TUDI NA POTROŠNIŠKI KREDIT IN ZA TUJO VALUTO! 5-0DST0TNI POPUST za gotovinski nakup gospodinjskih aparatov GORENJE VABIMO NA SILVESTROVANJE V PREUREJENI RESTAVRACIJI! BLAGOVNICA »NAMA« V KOČEVJU POKLANJA TA NOVOLETNI POPUST SVOJIM KUPCEM KOT NOVOLETNO ČESTITKO IN HKRATI ZELI SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 19731 TELEVIZIJSKI SPORED NEDELJA, 24. DECEMBRA . 8.55 Po domače z ansamblom Odmev in Zorko (Li) - 9.20 Mestece Peyton (Lj) - 10.12 Kmetijska oddaja (Zg) - 10.55 Mozaik (Lj) - 11.00 Otroška matineja: Prigode psa Civila, Filmska burleska (Lj) - 11.50 Poročila (Lj) - 11.55 TV kažipot (do 12.15) (Lj) — Nedeljsko popoldne - 18.00 Poročila (Lj) - 18.05 Deset junakov westema - celovečerni film (Lj) — 18.40 Reportaža (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) 20.30 Mojstri - humoristična oddaja (Bg) - 21.15 Stih in pesem (Zg) - 21.30 Športni pregled JRT - 22.00 Poročila (Lj) PONEDELJEK, 25. DECEMBRA 9.05 Odprta univerza (Bg) - 9.35 TV v šoli (Zg) — 10.30 Angleščina (Zg) - 10.45 Nemščina (Zg) - 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bg) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) 15.40 AngleSčina - ponovitev (Zg) - 15.55 Nemščina - ponovitev (Zg) - 16.10 Francoščina (Bg) -16.40 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bg) - 17.05 Gori, doli, naokoli: V mraku - barvna oddaja (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Dežela voda -serijski barvni film (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Maksimeter (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Večer TV Zagreb (Lj) - ... Poročila (Lj) TOREK, 26. DECEMBRA 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.40 Ruščina (Zg) - 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bg) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.35 Ruščina - ponovitev (Zg) - 15.55 TV vrtec (Zg) - 16.10 Angleščina (Bg) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) - 17.50 Lepa Vida — barvna oddaja (Lj) - 18.00 Risanka (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25’Poje Ljupka Dimitrovska (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Tehnika upravljanja (Lj) - 19.25 Regionalna arhitektura: Naselja in domačije v slovenski Istri — barvna oddaja (Lj) - 19.40 Pri dedku Mrazu (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Reportaža (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) - 20.40 Slepa ulica - celovečerni fUm (Lj) - 22.30 Literarni nokturno: Andrej Kokot (Lj) - 22.45 Poročila (Lj) SREDA, 27. DECEMBRA 8.20 TV v šoli (Zg) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) - 17.45 Prigode psa Civila - serijski barvni film (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Po domače z ansamblom Mihe Dovžana (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Na sedmi stezi (Lj) - 19.25 Naš ekran (Lj) - 19.45 Pri dedku Mrazu (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Stendhal: Rdeče in črno - IV. del (Lj) - 21.15 Diagonale (Lj) — 22.05 Poročila (Lj) Četrtek, 28. decembra 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.30 Angleščina (Zg) - 10.45 Nemščina (Zg) - 11.00 Francoščina (Bg) -14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) -15.40 Angleščina - ponovitev (Zg) - 15.55 Nemščina - ponovitev (Zg) - 16.10 Osnove splošne izobrazbe (Bg) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) -17.30 Ch. Dichens: Oliver Twist -I. del (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Druščina Jehu - serijski film (Lj) - 18.50 Mozaik (Lj) - 18.55 Sedem morij (Lj) - 18.45 Pri dedku Mrazu (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20,25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21.25 V. Petrovič: Popje z ožganega grma - IV. del (Lj) -22.15 W. A. Mozart: Cosi fan tutte - nadaljevanje in konec (Lj) - 23.25 Poročila (Lj) PETEK, 29. DECEMBRA 9.30 TV v šoli (Zg) - 11.00 Angleščina (Bg) - 14.00 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.30 Osnove splošne izobrazbe (Bg) — 16.00 Rokomet Partizan (Bjelovar) : Banik -prenos (Zg) - 17.15 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.30) (Bg) - 17.40 Očka po želji - glasbena pravljica (Lj) — 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Atletska gimnastika — oddaja iz cikla Rekreacija (Lj) - 18.35 Ekonomsko izrazoslovje: Kredit j(Lj) - 18.40 Recital Igorja Deklevi (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Profesor Baltazar - barvna risanka (Lj) - 19.15 Reportaža (Lj) - 19.45 Pri dedku Mrazu (Lj) -19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Reportaža (Lj) -20.30 3-2-1 (Lj) - 20.40 Dekleta iz Rocheforta - celovečerni film (Lj) - 22.50 Poročila (Lj) SOBOTA, 30. DECEMBRA 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.00 Marksizem (do 11.30) (Sa) - 12.00 Oberstdorf: Smučarski skoki — barv. prenos do 15.00 (EVR) — 16.30 Košarka: Lokomotiva : Ra-botnički - prenos (Zg) - v odmoru Propagandna oddaja (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Disneyev svet (Lj) - 19.10 Mozaik (Lj) -19.10 Mozaik (Lj) - 19.IS Humoristična oddaja (Bg) - 19.45 Pri dedku Mrazu (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Zakaj bi veselo ne peli - II. oddaja (Lj) -21.35 Na poti k zvezdam - barvna-oddaja (Lj) - 22.00 Arsene Lupin -serijski barvni film (Lj) - 22.50 TV kažipot (Lj) - 23.10 Poročila (Lj) 0MP INŠTALATER NOVO MESTO, Kidričev trg 2 razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. materialni knjigovodja 2. skladiščnik POGOJ: pod 1. dokončana srednja šola ali administrativna sola s 4-letno prakso pod 2. odslužen vojaški rok Seidlov mlin v Novem mestu lisn!iZaPrav P°nazaiia žalostno ,*oao mlinov in človeške krat- tn ^K.nosti- Leta 1903 so novo-^ mestni očetje prodali °železni mestni vodnjak prof. I^naiju - in čez desetletja so v vem mestu spet sklenili poviti vodnjak, tokrat iz kamnin spet so pri starem ... J°že Dular, ravnatelj l 01^njskeg^muzeja, zmigne Vnr 1?eiV» ^er nc ve odgovora na vi; . nJe» kako dolgo bodo še ^ \ pb Krki. Morebiti se [v5SU|ja. dularjevega mlina v u, 1 vasi, ko pravi: „Če bo šlo naprej - še 10, morda 15 let, potem bo zadnji utihnil. Leta 2000 pa, to bi kar z gotovostjo rekli, ne bo nobenega več.“ Res, žalostna usoda čaka mline na Krki. Kaj vse so videli, koliko bi vedeli povedati, če bi znali govoriti. O človeški ljubezni, o strasteh in usodah, tudi o smrtih. In o človeški pameti, ki je znala te mline izborno postavljati na najboljša mesta. Kdo ve, koliko mlinov je bilo že ob Krki. Kolikokrat so propadli, pa so jih žilavi ljudje, ki živijo tod, ponovno postavljali, na novo zidali, delali nova kolesa, da so sc vrtela v brezkončnost ... Zdaj propada mlinarska obrt, z njo propadajo ti pomniki zgodovine. Samo hrepeneče želje romantikov še hočejo nekdanjo idilo! Ampak mar tudi litoželeznega novomeškega vodnjaka ,,pa-mctni“ mestni očetje niso prodali — potem pa je bilo treba postaviti novega? Nekoč bodo ponovno stali mlini s svojimi kolesi (sreča, da jih je Dolenjski muzej s kustosom Janežem Bogatajem še pravi čas verno posnel na skicah in fotografijah!). Ne, ne bodo več mleli, le v po- nos in okras pokrajine ob vodi bodo. So to samo romantične utvare? Z nežnimi zamahi čopičev je fantazija slikarjev lanske kolonije upodobila pastelne barve mehke pokrajine ob Krki in mlinska kolesa z njo. „Vonj naše zemlje je v teh mlinih, vonj žitnih zrn, kmečkih dlani in težkih žitnih skrinj,“ pove prof. Dular. ,,Ali naj res vse to zalije voda, mar naj res vse to uniči novi čas, ki tako nezadržno hiti skozi naše življenje? “ se sprašuje. Umirajoči mlini rušijo pokoj samo še romantikom, ki očitno niso rojeni v pravem času današnjega ropota strojev in zamaha industrije. Kaj zveni še tako otožno, kot zvenijo glasovi obračajočih se mlinskih koles? Romantike ne priznavajo več ne modemi ljudje ne industrija. Tisti, ki bi lahko odvezali mošnjo z denarji, brezskrbno spijo, ko propada ta, zdaj še živa in hkrati že umirajoča legenda naše zgodovine. Romantika ob Krki propada. Oj, mlini... vaš čas je potekel! Nikoli več se ne vrne ... KONEC Mita v Rn-fo-ji vasi: na barvnih fotografijah koledarjev je lep, m njegovimi kolesi pa se skriva o soda te obrti: propad ... sK ' ManjSo polovico J gumba je našel mil.čnikna ^ k, vloma, večjo pa na P« , Ludvika &Sa.Obe polovici* pai s celim gumbom, ki *» tudi odrezali s Sofovega pt1' SO poslali kot dokazno Pa. J skupaj s prijavo okrožnemu J s nemu tožilstvu. Že po tem ^ mu pa je Soš zagrešil se * kaznivo dejanje (razen teg;* . pred kratkim pisali, da je o tudi pijanega človeka). (»* g J. Primc) ČE SEM JEKLO, BOM PEL »Kuj me, življenje...« V bojih na Gorenjskem in Primorskem se je začela vojaška pot polkovnika Primožiča Čeravno veljajo pesnikove besede „Kuj me, življenje, kuj!” za slehernega med nami, pa še najbolj dobesedno pristoje vojaku s trdo partizansko šolo, kakršno ima j.a seboj tudi komandant letalske garnizije v Cerkljah polkovnik Stane Primožič. To je človek jasnih nazorov, trdno zasidran na realnih tleh, v pripovedovanju o sebi pa redkobeseden in skromen. V boju z okupatorjem je preživljal dramatične trenutke, in ko v spominu obuja dogodke iz časov, v katerih so nacisti že izbrisali slovenski narod z zemljevida Evrope, le v skopih opisih, brez epskih dodatkov predstavlja sebe kot borca v partizanskih vrstah. Polkovnik Primožič je doma iz Žirov v Poljanski dolini Letos je minilo 30 let, odkar je kot 19-letni mladenič stopil v NOV. Ves čas vojne se je v sestavu IX. korpusa bojeval na Gorenjskem in Primorskem. Stalno je bil v središču dogajanj, ki jih opisujeta Stanko Petelin v knjigi „Od Triglava do Trsta” in Tone Svetina v svoji „Ukani”. Kot partizan je bil trikrat ranjen: prvič januarja ali februarja 1943, ko so pobirali mine in čistili prehod na nemško-italijanski meji v bližini Zirovskega vrha, drugič ga je zadelo sredi leta 1944 v bojih, ki jih je vodila XXXI. divizija v Baški grapi. Prvič se je zdravil pri ilegalcih, drugič pa v partizanski bolnišnici IX. korpusa. Vojna je šla že h koncu. Prvega maja 1945 je bil ranjen tretjič, ko se je s tovariši bojeval za Opčine in Trst. In tako je bil v tednih velikega zanosa, ko so se vsi veselili zmage in svobode, priklenjen na po- steljo. Ležal je v bolnišnici v Monfalconu ali po naše v Tržiču. Oficir je tovariš Primožič postal že 1943. leta. Po vojni se je odločil za službo v armadi in je bil v raznih enotah vojnega letalstva v vseh republikah, razen v Črni gori. Vmes so bila še leta šolanja in strokovnega izpopolnjevanja. Dolžnost ga je zdaj prvič pripeljala na slovenska tla. Kar na smeh mu gre, ko se spomni svoje prve poti v Beograd. Pisali smo 1946. leto. Izstopil je na beograjskem kolodvoru. Kamorkoli se je ozrl, povsod sami napisi v cirilici . Obšla ga je tesnoba in nadvse nerodno se je počutil, ker je ni obvladal: Takrat je sklenil, da se je bo hitro naučil in da v tako zadrego ne sme več priti. Kmalu se je znašel Kadar zdaj spregovori v srbohrvaščini, nihče več ne spozna, da je Slovenec. Polkovnik Primožič se je povsod vživel in tudi na sedanji dolžnosti se dobro počuti. Ne zapira se v meje svoje garnizije, ampak pozna življenje tudi zunaj nje, saj vzdržuje dobre stike z predstavniki družbeno-političnih skupnosti in organizacij v Krškem ter v Brežicah. Sodelovanje je rodilo uspehe predvsem na področju splošnega ljudskega odpora, pa tudi drugod. Letošnji praznik JLA pričakuje polkovnik Primožič z optimizmom, ki mu ga vlivajo uspehi armade pri reševanju vojašk'h nalog, uspehi na manevrih ,J*odgora 72” temeljite analize dosedanjega delovanja in napori za povečanje borbene sposobnosti JLA v duhu pisma predsednika Tita. JOŽICA TEPEY V četrtek: nova povest! „Mlini“ na predzadnji strani domačega lista so utihnili. Podlistek, kot si ga želijo mnogi naših bralcev, pa mora teči naprej. Odločili sno se za eno izmed klenii pripovedi pokojnega pisatelja Frana Šaleškega Finžgaija, za povest SILVESTER. Zgodba nam bo predstavila kruto usodo moža, ki je skusil v življenju toliko grenkega in prav na kraju spoznal, kako hudobni so lahko ljudje. Prihodnji četrtek in več mesecev zatem: naša nova povest SILVESTER. Ne zamudite začetka, povejte to tudi prijatelju ali znanki, ki rada bereta lepe povesti! Naročite DOLENJSKI LIST svojcem v tujini ali sinu, fantu oz. možu, ki sta pri vojakih — več jima bo povedal vsak teden kot pisno z doma! Ne pozabite: lepo novoletno darilo - domači časopis, ie okno v svet! Vsem bralcem in naročnikom: lep pozdrav! S premetavanjem tlečega sena so imeli gasilci posla od pol polnoči do 9. ure naslednjega dne. Vseeno ta bakla ni postala usodna za naselje. (Foto: A. Železnik) HA SREČO USPEŠNO: Prihajajo Neobičajno bodo te dni z* veli Hauptbahnhof Muenca® H. Stuttgart, H. Fr^n^,?r^. vrvežu se bodo polnili „gastarbajteiji“, delavci iz JUjl nih dežel Evrope, ki so za n 1 letne praznike namenjeni v ■ movino. Da bi obiskali svoje | in poizvedeli, kakšne so _ mere doma, kako je 1 Zakaj večina od njih si ze * tujini zaslužiti, potem pazi j nje nadaljevati v domovini. Dolenjska ima na za^? delu na tujem več tiso* J (samo prek novomeškega L da za zaposlovanje jih je v njih treh letih odšlo ■ ] 1500). Ob tem pa sami že primanjkuje dela | Trenutno je na območju tih občin širše Dolenjske ze ^ i nezasedenih delovnih mes • j šim zdomcem bi bilo tre‘> Jj 1 vedati več o teh, natancneK , jih morali seznaniti z I nostmi zaposlitve v dofli ^ gospodarstvu kije zA h kaj let napredovalo. no b( sto je postalo slovens^ življenjske moči mladega ( strijskega'središča. Našim občinam je dar* | voljo, da podobno kot. pr^ ■ . leta, organizirajo srečanja ^ stanke z delavci na hij6111'. ( brž je zdaj, ob takem razVLj ( potrebah domačega % ^ ! darstva, potreba po teh no nih razgovorih in seznanj ( še večja: po stalni p°veza ’ j naj traja vse leto. Im^nj? ^ J in organizacije, ki so dolZ storiti, pa tudi posamezn ^ { tem ne sme stati ob stra • , sme se več zgoditi kaj i kot se je lani v Metliki . ^ * Zdomci so naša ljudje, ki naj sčasoma v slu ^ možnostmi dobijo delo Potrebujejo jih naši stroj J naša polja. Res so PoS^\ia(j jone mark ah frankov, tofl j biček od njihovega dela, P j žek vrednosti, ki ga ust val] J svojih najboljših letih, jeoJ( • tujim delodajalcem. Da o nostnih in družinskih Pret\j ki jili prinaša zdomstvo, I ] ne govorimo. Vseeno obrzdali ogenj na Primožičevem hlevu v Račiči sredi naselja Konec dober, vse dobro, tako lahko rečejo loški gasilci, ko jim je s pomočjo gasilcev iz Vrhovega, Radeč in Sevnice uspelo pogasiti požar, ki se je v soboto sredi noči razbesnel na hlevu Franca Primožiča iz Račiče. Vsa požrtvovalnost namreč kaj malo pomaga, če je treba, preden lahko sploh spravijo gasilsko orodje iz orodjarne, najprej po vasi iskati traktor ali voz za prevoz. Tako je bilo pri požarni obrambi včasih, ko je bilo nekaj voznikov konjske vprege v vasi pač tudi zadolženo za prevoz gasilskega orodja. V Loki je še danes tako. Kar z dvema starima avtomobiloma doslej ni bilo sreče. To je dokaz, da vozila, ki so sicer v glavnem že za staro šaro, tudi za gasilce niso primerna. Račiča je pač blizu Loke, zato so kljub nevšečnostim z izposojenim vozilom hitro posegli vmes. Ce gasilci ne bi bili tako uspešni, prav gotovo požara ne bi omejili le na hlev. Ostrešje bližnje hiše je namreč le z ozko potjo ločeno od hleva. Gospo- dar Primožič je ob 7.000 kg sena, 2.000 kg druge krme, slamoreznico in druge stroje, skratka brez krme za 2 kravi, teleta in 6 prašičev pred zimo. Vse skupaj je po vsej verjetnosti zanetila iskra iz svinjske kuhinje. Ob pogledu na požarišče je bila edina želja nesrečnega gospodarja: „Obranite sosednje hiše!“ To je ga- Austini za zamudnike Kot se sliši, je novomeška Industrija motornih vozil, tako kot vsako leto, tudi zdaj začela prodajati prikolice, dostavne avtomobile in austi-ne. Gre za vozila, ki so bila letos na različnih razstavah, testih, demonstracijah, propagandnih vožnjah in drugih podobnih prireditvah, pa jih zdaj tovarna prodaja ceneje. Ob koncu leta je to priložnost, da kupci pridejo do izdelkov IMV po ugodnejših cenah. Zamudnikom ki niso poravnah zaostanka naročnine za 1. 1972, pošiljamo te dni zadnje opomine. Vsem tistim, ki v 8 dneh ne bodo poravnali zapadle naročnine,bomo prisiljeni naš list ustaviti, zaostanek pa izteijati na račun zamudnikov s pomočjo našega odvetnika. Vsem, ki nam dolgujejo naročnino, še posebej sporočamo, da veljajo naše sedanje položnice samo do 31. decembra 1972. UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA I Pol gumba vlomilcu, pol miličniku^ Po gumbu ugotovljeno, da je vlomil Ludvik šoš, ki je že od 26. oktobra v bolniškem staležu - MiN Maks se je spet izkazal ^ Po prgavi, da je nekdo vlomil v skladišče mlečne restavracije „Metka“ v Kočevju, si je miličnik Maks Vovk zelo natančno ogledal kraj vloma in našel — dva koščka gumba, ki sta bila skupaj velika manj kot polovico celega gumba. kateremu manjka pri plašču polovico gumba. Odkril je, da ima samo Maks je začel takoj preverjati pri „svojih pacientih44 - kot jim pravi - pol gumba 28-letni Ludvik Soš, njegov „stari znanec". Maks je nato vprašal Šoša, kje imadrugo polovico gumba. Odgovoril je, da ne ve, nakar mu je Maks povedal: „Pol ga imaš ti,. pol ga imam pa jaz.“ Soš je nato vlomno tatvino pri- »MORILCI« SO MED NAMI Bilo je v avtobusu. Dremavica se me je lotila že, ko smo z ljubljanskega postajališča zavili proti tunelu. Tja do konca Dolenjske ceste sem še gledala skozi okno, potem meje zmanjkalo. Dve ženski sta na zadnjem sedežu klepetali tako na glas in tako nepretrgano, da sta me zbudili. Komaj smo bili mimo motela v Grosupljem, pa slišim: - Vzemite to knjižico, gospa! Preberite jo in odkrile se vam bodo vse skrivnosti tega sveta ... Odgovora nič. - Rečem vam: vsak je v začetku trmast, a ko se pridruži nam, šele spozna, zakaj na svetu stvari tako tečejo. Vzemite no, vzemite! Pogledam nazaj, če ni morda kakšna duševno prizadeta oseba pobegnila 'n. bolnišnice. Zagledam dve ženski. Ena mi je bila na videz znana, drugo sem po naglasu spoznala, da je doma nekje od Vinice. Tista klepetava je bila videti bolj mestna, na obrazu pa ji zmedenosti ni bilo videti. Žrtev, ki si jo je izbrala, ni kazala nobenega zanimanja za njene knjižice z žele- nimi platnicami. Imela jih je v torbi celo zalogo. „Ne zanima me, sploh ne berem veliko in nimam s seboj očal,“ se je branila Belokranjka, druga pa je kar naprej silila vanjo. — Mar veste, kdo del povodnji, potrese in vojne? Res ne veste tega? Naš bog! Spoznajte ga in boste vse razumeli. Spet je molila knjižico sopotnici pred nos, ta pa še vedno ni in ni hotela sprejeti. Spanec me je popolnoma minil, ženski pa sem poslušala tako vneto, da me je ropot avtomobilskega mo-toija motil. Nezaslišano se mije zdelo, da nekdo v avtobusu takole nadleguje mirne potnike. Ko po večkratnih podcusih ženska s knjižicami ni imela uspeha, sem mislila, da bo vendarle nehala. Kje pa! Samo za hip je zajela sapo, potem pa spet regljala naprej: — Veste, vsa Amerika je z nami! Tam je naša vera na široko razpredena. Seveda, vam se zdi čudno, ker nas ne poznate. Ne bodite tako starokopitni in preberite to knjižico, nič drugega vas ne prosim! Tudi jaz sem dolgo živela v zmoti, tako rekoč v temi. Zdaj vem! Razodelo se mi je, kateri je pravi bog. Samo naš! Že smo se vzpenjali v karteljevski klanec, toda propagandistki še ni zmanjkalo besed in vztrajnosti. Belokranjka že ni več vedela,kaj naj bi rekla v svojo obrambo. Krepko je pribila: „Veste, jaz berem samo Dolenjski list. Ob večerih, ko imam čas, čez dan tako ne utegnem. Preveč je dela.“ - Joj! Joj, kako vam bo žal, ker boste živeli v večnem pogubljenju! Spomnili se boste name in zapomnili si boste današnji dan.4* Se ko je avtobus že zavijal k Metropolu, tečna propagand istka“ ni dala miru. Nazadnje se je sklonila med oblačenjem plašča povsem k Belokranjici in ji nekaj šepetala na uho. Vsega nisem mogia ujeti, slišala pa sem nekaj o satanu, ki da je na pohodu. Tečna babnica je s torbo vred zavila mimo pošte proti Bršlinu. Gledala sem za njo in ni me presenetilo, ko sem videla, da je pred . trafiko ustavila dva vojaka. Iskala je novo žrtev. Pa se to lahko počenja? —----------------------- . * KOtJ znal, in to še nekoliko .vce^)§ul{^ bilo prijavljeno. Skupno je . y del o. decembra okoli U- jg fJM dišču „Metka" 6,85 kg sira’r0iadW nih slaščic (torte, bombic » tem 3 1 raznih sokov, 30 80 . s^a. Saku, po liter enciana> skup*§| covega likerja in 2 1 mm • ^ s škodo na vlomljenem o , z3 8Th tih je oškodoval »^e rn;enO ^ din. „Metka" je dobila v^$poje^ 4,50 kg sira, ostalo pa jc • dal, oziroma spil, 2 1 pijače p J zb Udi, Vinku Benčini * *5*1 tu«! 5 odposlancev 16. Ta je p n0go^% da gaje Šoš že novembra trežbOu naj bi vlomila v „Sam°P k kar pa je on odklonil- _ * 0pravil »1 Zanimivo je, da je ^ od to „delo“ bolan, saj r it oktobra v bolniški. 'tUEDEUO ODI market MARKET na cest. P