:r„ Ptuj, torek, j ^ 23. junija 2009
letnik LXII • št. 48 š<* odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993

Kilometri užitkov!
«nww.polimaraton.si
Letališče MoSkanjci pri Ptuju
Po mestni občini Ptuj • Dvojni koncert za dober namen
O Stran 3
Po naših občinah
Zavre • Letos v občinski blagajni največ denarja doslej Z> Stran 4
Od tod in tam
Ptuj • Če bosta znanje in zanimanje, bo tudi denar Z> Stran 7
v
Štajerski
Maribor • Dejanu Zavcu 27. zmaga
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport Kolesarstvo •
Slovensko pentljo je osvojil Danec
O Stran 13
Športnik, ki zares ceni svoje navijače
Ljubitelji boksa, ki ta šport spremljajo preko tujih in domačih športnih programov, vedo, da je bil petkov dvoboj spet eden izmed biserov v ogrlici, ki jo niza Dejan Zavec že v vsej profesionalni karieri.
Rokomet •
Kje bo zaigrala Nastja Prapotnik? O Stran 12
Odlična telesna in psihična pripravljenost, oplemenitena s pravimi izkušnjami, življenjskimi in športnimi, pravi športni duh, še vedno visoka motiviranost in jasen cilj (borba za naslov svetovnega prvaka v eni izmed pomembnih verzij) so aduti, ki so v Dejanu dozoreli do roba skrajnosti. Sedaj je pravi čas, da pri 33 letih vse te lastnosti in znanja oplemeniti v borbi, ki bi mu prinesla šam-pionski pas, ki ga še nima. Prepričan sem, da bi Dejan v petek lahko premagal tudi bistveno težjega tekmeca, kot je bil Miranda, čeprav se je Argentinec pokazal za dostojnega tekmeca in je veliko prispeval k temu, da so ljubitelji boksa v Mariboru prišli na svoj račun in so v živo videli vrhunski boksarski dvoboj. Primerjali bi ga lahko s tistim proti Kazahstancu Jeskinu na Ptuju, ki je bil na koncu leta proglašen za dvoboj leta v veltr-ski kategoriji po verziji WBO.
O Stran 11
♦ V
J*0\Í>
• 4 » m ^ ^
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Šolniki podpisujejo peticijo
Trimesečni "počitek" -trajna izguba dela
V začetku tega meseca so člani Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) območnega odbora Ptuj začeli podpisovati peticijo. Naslovili so jo Peticija za enakopravno obravnavo strokovnih delavcev v ZOFVI (Zakonu o financiranju vzgoje in izobraževanja), v samo nekaj dneh pa so zbrali že skoraj 700 podpisov podpore iz cele Slovenije.
Pobudo za podpisovanje omenjene peticije je že pred časom podal ptujski odbor SVIZ, v začetku junija pa so tudi uradno začeli zbirati podpise. »Podpisani pod to peticijo zahtevamo, da Državni zbor Republike Slovenije kot zakonodajna veja oblasti pri obravnavi in sprejetju sprememb ZOFVI izenači strokovne delavce (učitelje, vzgojitelje ) in jih v smislu izpolnjevanja pogojev za vzgojno-izobraževalno delo, ne glede na stopnjo izobrazbe, obravnava enakopravno,« je zapisano v uvodnem delu peticije.
Podpisniki, ki bodo svoje zahteve predali DZ, zahteva-
jo spremembo dveh členov ZOFVI. V predlogu novele Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja zahtevajo, da se v 42. členu črta besedilo, »in sicer
do prenehanja neprekinjenega delovnega razmerja na področju vzgoje in izobraževanja«.
O Stran 6
Sv. Tomaž • Zgodba kot iz filma
Kdo bo pomiril strasti?
Krajani Sv. Tomaža so nas obvestili, da se v svojem kraju ne počutijo več varni. Že nekaj časa naj bi po gostilnah in diskotekah prepir in pretep iskali nekateri mladeniči. Doslej o tem nihče od pretepenih ni upal govoriti, saj se nasilnežev vsi bojijo. Po incidentu, ki se je zgodil 7. junija, pa ne želijo biti več tiho in so jasno povedali, da jim je dovolj ustrahovanja.
Zgodba se je začela 7. junija okrog 22. ure v prostorih gostilne Kostanj, kjer je Danilo Štabuc čakal na sardelice, ki jih je naročil. Ob šanku je svojo pijačo pil tudi Danilo Skuhala. Brata Milan in Jože Hebar ter Marjan Kranjc naj bi Štabuca začeli provocirati z vprašanji, zakaj tako hudo gleda, ga nadlegovali z vprašanji, koliko je ura, čeprav je na steni visela ura, in nazadnje namigovali na spolno usmerjenost prisotnih v gostilni. Ker sta Štabuc in Skuhala ocenila, da fantje iščejo prepir, sta se umaknila na teraso, vendar so prišli za nji-
ma, vrgli krožnik po mizi in eden od njih naj bi najprej z glavo Skuhala udaril v glavo. Poskušala sta se rešiti tako, da sta sedla v avto in se zaklenila. Poklicati sta želela policijo, vendar še preden jima je to uspelo, naj bi napadalci s koli začeli razbijati avto. Najprej so razbili luči, udrihali po pločevini, nato pa so razbili še sprednji stranski šipi in oba Danila potegnili iz avta.
»Bilo je grozno, po meni je letelo steklo, nato so me potegnili ven, vrgli na tla in so me začeli tepsti in brcati.
O Stran 24
Foto: SM
Slovenija • Ministrstvo in sodstvo s skupnim dogovorom o plačah
Sodnikom višje fiksne (in zacetniske) plače
Vlada je konec minulega tedna potrdila besedilo novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki sodnike uvršča v 47. izhodiščni plačni razred, odpravlja večino dodatkov in zmanjšuje število napredovanj sodnikov. Načelo večje fiksnosti plače je postavljeno kot novo temeljno načelo sistema sodniških plač, je povedala ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs. Nekdanji minister za javno upravo Gregor Virant pa je predstavljeni dogovor med sodniki in vlado označil za dvojno napako.
Neustavnost sodniških plač se bo po predlogu vlade, na katerega so pristali tudi sodniki, zaradi finančne krize odpravila čez leto in pol. Plačna nesorazmerja bodo zaradi finančne krize odpravili v dveh delih. Prvi del s 1. julijem letos, drugi del pa s 1. decembrom 2010.
Kot je pojasnila ministrica, ostaja obseg sredstev za plače do 1. decembra 2010 nespremenjen, in sicer 66,8 milijona evrov bruto. Ob dokončni uskladitvi plač pravosodnih funkcionarjev z odločbo ustavnega sodišča predlog sprememb predvideva dodatna sredstva v višini 5,8 milijona evrov bruto na letni ravni oz. povečanje obsega sredstev za plače za 9,9 odstotka. Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Boštjan Škrlec je ob tem pojasnil, da dodatnih sredstev ne bodo potrebovali glede na ukrepe ministrstva v smeri zniževanja števila sodni-
Uvodnik
kov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev za 116 do 1. decembra 2010. Poleg tega novela zakona o sodiščih, ki jo pripravlja vlada, predvideva ukinitev dodatkov za mentorstvo, specializacijo, magisterij in doktorat ter dodatek za manj ugodne delovne pogoje. S 1. decembrom 2010 pa bodo ukinjene tudi funkcije podpredsednikov vseh okrajnih sodišč, razen okrajnega sodišča z nad 300 zaposlenimi.
Sodniki pristali na nekoliko nižje plače od poslancev ...
Predsednica Slovenskega sodniškega društva in stavkovnega odbora sodnikov Janja Roblek je predstavila odločitev sodnikov, da zamrznitev stavke podaljšajo do objave obeh zakonov, ki se nanašajo na uskladitev sodniških plač z odločbo ustavnega sodišča, v uradnem listu. »Gre za varoval-
Imamo še kakšne možnosti?
Medtem ko se nekateri, ki so za to seveda lepo plačani, ubadajo z grozno resnimi raziskavami o tem, ali ima na domačipo-litični sceni več zaupanja desnica ali levica (le kdo jim verjame?!), se nekateri veselijo življenja in si bolj kot s tem, kakšna bo politična bodočnost državice, belijo glave z mislijo o tem, kakšna bodočnost čaka našplanet, kajti če se bodo negativni trendi nadaljevali, nam grozijo katastrofe.
Nedeljski izbruh poletja, ki nam je namesto pričakovane vročine prinesel neobičajno hladno in nestalno vreme, daje slutiti, da se z našim planetom nekaj dogaja. Znanstveniki medvladnega odbora za podnebne spremembe so v 36-stran-skem dokumentu resno opozorili svetovno javnost na neslu-tene posledice naraščajočega globalnega segrevanja Zemlje, ki lahko povzroči pravo katastrofo, če ne bomo takoj ukrepali.
Ti znanstveniki, ki jim osebno verjamem bolj kot politikom, opozarjajo, da se zaradi vse močnejšega globalnega segrevanja ozračja zvišujejo temperature oceanov in zraka, zaradi česar se topi arktični led, ki zvišuje gladine morij. Posledica globalnega segrevanja so tudi vse pogostejši ekstre-mni klimatski dogodki, tudi pri nas v Sloveniji, saj so ujme z orkanskim vetrovi in uničujočo točo vse pogostejše.
Verjamem jim, da so emisije toplogrednih plinov in drugih podnebnih onesnaževalcev na zgornji meji, verjamem, da bi velike količine toplogrednih plinov, kot denimo metana, ki je po njihovem mnenju še bolj nevaren kot ogljikov dioksid, lahko začele uhajati v atmosfero, kar bi proces segrevanja ozračja samo še pospešilo. In verjamem jim, da je zaradi vse večje uporabe fosilnih goriv ogrožena tudi naravna sposobnost oceanov in gozdov za vsrkavanje ogljikovega dioksida.
Čeprav so znanstveniki pozvali vlade vseh držav sveta, naj ukrepajo in s takojšnjimi trajnostnimi učinkovitimi ukrepi preprečijo nadaljnje naraščanje temperature zraka, so njihova opozorila kot glas vpijočega v puščavi.
Mar moramo zaradi vse lakomnejših kapitalističnih interesov in svetovne industrije res žrtvovati sami sebe in tako zapečatiti usodo človeštva? Kaj drugega naj pomeni znanstvena ugotovitev, da bo ob takem tempu globalnega segrevanja v naslednjih 50 letih izumrla okoli četrtina vseh kopenskih živali in rastlin? Na drugi strani pa naj bi se svetovne emisije ogljikovega dioksida, ki je eden glavnih krivcev za globalno segrevanje, do leta 2020 povečale vsaj za 50 odstotkov; to pa pomeni, da se bo vsako leto v Zemljino atmosfero dvignilo okoli 7 milijard ton ogljikovega dioksida. Imamo še kakšne možnosti?
Martin Ozmec
ko, ker se v zakonodajnem postopku lahko marsikaj zgodi,« je pojasnila Roblekova. V primeru, da bi prišlo do posega v zakonsko besedilo, ki bi izničil dogovorjeno ureditev, potem zakonsko besedilo po njenih besedah ne bo več usklajeno s sodniki. Že v stavkovnih zahtevah so sodniki postavili mejo, kjer so menili, da bi lahko bila izrečena ustavnopravna primerljivost sodnikov z ministri in poslanci, je dejala Robleko-va in dodala, da so zavedajoč se krize pristali tudi na nekoliko nižjo varianto, ki bo uveljavljena konec prihodnjega leta. Kljub temu pa so sodniki po njenem mnenju pridobili uravnotežen sistem, ki sicer ni idealen, je konsistenten in obstajajo razmerja tudi znotraj sistema glede napredovanja sodnikov.
Kot eno najboljših lastnosti novega plačnega sistema je Škrlec izpostavil precejšen dvig začetniške plače sodnikov. Sodna funkcija bo po njegovem pridobila na atraktivnosti tudi med mlajšimi sposobnimi pravniki, ki se bodo pogosteje prijavljali na razpisana prosta
sodniška mesta, sodstvo pa bo posledično dobilo več kvalitetnih sodnikov.
Član sodnega sveta Albin Igličar je ocenil, da je država s strpnim in kulturnim potekom usklajevanja oz. izvrševanjem odločbe ustavnega sodišča naredila korak naprej pri uveljavljanju načela pravne države. Sodniki so po njegovih besedah upoštevali realnost in pravico časovno podredili objektivnim pogojem, s tem, ko so pristali na zamik pri uveljavitvi uskladitve plač z odločbo ustavnega sodišča.
Ob koncu uskladitve z odločbo ustavnega sodišča bodo okrajni sodniki uvrščeni od 47. do 51. plačnega razreda (1. julija 2009 od 43. do 50.), okrajni sodnik svetnik v 51. plačni razred (52.), okrožni sodniki od 50. do 53. plačnega razreda (od 46. do 52.), okrožni sodnik svetnik v 54. plačni razred (53.), višji sodnik od 55. do 57. plačnega razreda (od 51. do 55.), višji sodnik svetnik v 58. plačni razred (56.), vrhovni sodnik v 60. plačni razred (57.) in vrhovni sodnik svetnik v 61. plačni ra-
zred (58.). Pavlinič Krebsova je še pojasnila, da se za 148 pravosodnih funkcionarjev aktualna uvrstitev v plačne razrede ne bo spremenila, to so predsedniki in podpredsedniki sodišč ter drugi vodstveni položaji. 880 pravosodnih funkcionarjev se uvrsti za en plačni razred višje, 217 za dva plačna razreda višje - od teh je 135 okrajnih sodnikov. 88 pravosodnih funkcionarjev se uvrsti za tri plačne razrede višje - od teh je 30 uvrstitev višjih sodnikov, 37 pravosodnih funkcionarjev se uvrsti za štiri plačne razrede višje - od teh je 35 okrožnih sodnikov.
Virant in Ščernjavič že opozarjata na plaz nezadovoljstva
Nekdanji minister za javno upravo Gregor Virant pa predstavljeni dogovor med sodniki in vlado označuje za dvojno napako. Dogovor, da plače sodnikov niso več vezane na delovno uspešnost, po njegovem v sodstvo znova uvaja uravnilov-ko, dvig fiksnih plač sodnikov
pa nova plačna nesorazmerja v javnem sektorju. Po mnenju Viranta dogovor, da plače sodnikov niso več vezane na delovno uspešnost, pomeni tudi ponovno uvajanje kulta povprečnosti v sodstvu, hkrati pa je garancija, da bo »naše sodstvo ostalo zelo neučinkovito«. Dvig fiksnih plač sodnikov po njegovem ustvarja nova nesorazmerja, zlasti v primerjavi z zdravniki in visokošolskimi učitelji. »Lahko se zgodi, da bo to sprožilo plaz zahtev sindikatov javnega sektorja,« še pravi.
V zvezi z dogovorom se je danes v pismu predsedniku vlade Borutu Pahorju oglasil tudi sekretar republiškega odbora Sindikata državnih organov Slovenije Drago Ščernjavič. V njem je zapisal, da anomalije in odstopanja v plač-nem sistemu sprožajo nezadovoljstvo zaposlenih delavcev v državni upravi, s predlogom o uskladitvi plačnega sistema funkcionarjev v pravosodju in načinom usklajevanja pa »se je povečalo nezaupanje in s tem tudi nesodelovanje med vladno in sindikalno stranjo«.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Z zadnje seje Državnega zbora
Sprejet avtocestni plan in zadolževanja DARS
Državni zbor je na četrtkovem rednem junijskem zasedanju brez glasu proti sprejel letni plan razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2009, ki je vreden 672,5 milijona evrov, hkrati pa so z 48 glasovi za enim proti sprejeli tudi predlog zakona o državnem poroštvu za obveznosti Družbe za avtoceste RS (DARS).
Sicer so poslanci ob podpori letnemu planu gradenj med
drugim opozorili na pozno
sprejemanja plana in na to, da naj bo plan za leto 2009 uresničen, saj doslej še nikoli ni bil. Letni avtocestni plan za letos, ki je pripravljen skladno s smernicami drugega rebalansa državnega proračuna, je zmanjšan, ker nekateri odseki, ki so njegov sestavni del, zaradi zamud v postopkih javnega naročanja v letu 2009 in izvedbe del ne bodo realizirani do take mere, kot je bilo prvotno načrtovano. Revidiran plan tako predvideva umik predvidenih namenskih sredstev in zmanjšanje predvidene porabe za gradnjo, je na obravnavi poslancem pojasnil minister za promet Patrick Vlačič. Skupno bo v letu 2009 predano prometu 44,7 kilometra štiripasovnih avtocest, 10,3 kilometra hitre ceste ter 1,9 kilometra nave-zovalne ceste. Gradnja se bo nadaljevala na 6,1 kilometra štiripasovnih avtocest, na 5,2 kilometra hitre ceste, 10,4 kilometra dvopasovne ceste, 3,1 kilometra navezovale ceste ter z gradnjo bencinskega servisa Cikava, je še pojasnil minister.
Glede zadolževanja DARS-
a pa so poslanci povedali, da predlog podpirajo, a ga hkrati sprejemajo kot nujno zlo, da se gradnja in razvoj avtocest v Sloveniji lahko normalno nadaljuje.
Zakon o državnem poroštvu za obveznosti Darsa predvideva poroštva za najem kreditov oz. izdajo obveznic v skupni višini 329,73 milijona evrov. S tem bo Dars financiral za letos
načrtovano gradnjo avtocestnih odsekov, je poslancem pojasnil prometni minister Patrick Vlačič.
Z zakonom se bo Darsu omogočilo zadolževanje v višini nekaj manj kot 300 milijonov evrov za gradnjo odsekov Šentvid-Koseze, Peračica-Podtabor, Slivni-ca-Gruškovje, Želodnik-Vo-dice in Hajdina-Ormož ter
postavitev sistemov za nadzor in vodenje prometa na več odsekih. Dodatnih 30 milijonov evrov poroštev je predvidenih za kratkoročno premostitveno zadolževanje za gradnjo odsekov Slivnica-Draženci in Beltin-ci-Lendava v primeru, da ne bi uspeli počrpati sredstev iz kohezijskega sklada.
STA (pripravlja: SM)
Spoštovane občanke in občani,
iskreno vam čestitam ob dnevu državnosti in 18. obletnici samostojnosti Republike Slovenije.
Vljudno Vas vabim na proslavo v sredo, 24. junija 2009, ob 20. uri na dvorišču nekdanje vojašnice na Vičavi.
Dr. Štefan ČELAN, župan Mestne občine Ptuj
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Dobrodelni koncert Pomagam
Dan za dober namen
Foto: Črtomir Goznik
Slovenski oktet je s svojo pesmijo osvojil tudi Ptujčane.
Dvorišče minoritskega samostana na Ptuju je bilo 18. junija ponovno kulisa izjemnemu kulturnemu dogodku, ki je tokrat nosil še dodatno sporočilnost, ker je bil organiziran z dobrim namenom pomagati vsem pomoči potrebnim. Povezal je vrhunske glasbenike in ljudi, ki želijo pomagati.
Oder sta si delila Slovenski oktet in kvartet Feguš, ki sta se tudi odločila pomagati ljudem v stiski s tem, ko sta se odrekla delu svojega honorarja. Socialna stiska tudi na Ptujskem jemlje vedno večji davek. Število ljudi, ki se mesečno oglasijo na Rdečem križu in Karitasu, ker nimajo več hrane, je iz dneva v dan večje, zdaj jih je že okrog 1500. Mestna občina Ptuj se je v dobrodelnem koncertu Pomagam povezala z vsemi dobrodelnimi organizacijami, ki delujejo na Ptujskem, Območnim združenjem Rdečega križa Ptuj, dekanijskim Karitasom Ptuj-Zavrč, Lions klubom Ptuj, Rotary klubom Ptuj in klubom Soroptimist Ptuj. Z nakupom vstopnic, cena ene je bila enakovredna vrednosti enega prehrambenega paketa, naj bi dobri ljudje prispevali za nakup najmanj 700 teh paketov. Junijski dobrodelni koncert naj bi postal tradicija v MO Ptuj. Pakete bosta med pomoči potrebne razdelila Rdeči križ in Karitas.
Slovenski oktet je v prvem delu koncerta navdušil s slovenskimi ljudskimi in umetnimi pesmimi, v drugem pa s klasičnimi in zabavnimi, ko je bila za klavirjem tudi Urška Vidic. Ko se je že zdelo, da se bodo izjemni pevci, Vladimir Čadež in Andrej Ropas (1. tenor), Rajko Meserko in Janez Triler (2. tenor), Jože Vidic in Primož Dekleva (bariton) ter Janko Volčanšek in Matej Voje (bas), poslovili od ptujskega nastopa, jih je občinstvo s stoječimi ovacijami še dvakrat priklicalo na oder. Leta 2011 bo Slovenski oktet, od leta 1951, ko so ga ustanovili na pobudo Slovencev, ki so živeli v Ameriki, v tem času se je zamenjalo več kot 40 pevcev, praznoval že 60-letnico uspešnega nastopanja doma in v tujini. Na novo pot je krenil leta 1996, ko se je zamenjala celotna zasedba ansambla, ki pa ostaja zvesta tra-
Foto: Črtomir Goznik
Bratje Feguš so navdušili v instrumentalnem delu koncerta.
diciji, še posebej pa slovenski pesmi.
Instrumentalni del koncerta je pripadel izjemnemu kvartetu Feguš, v katerem nastopajo štirje bratje: Filip in Simon Peter (violina), Andrej (viola) in
Jernej (violončelo). Nastopili so s Haydnovim godalnim kvartetom v B-duru, op. 76. Skupaj nastopajo od leta 1992, lani so pričeli magistrski študij. Doslej so koncertirali že v številnih evropskih državah in tudi v
ZDA. Za uspešno delovanje na področju kulture so prejeli pečat Maribora in Glazerjevo listino, Piran pa jim je dodelil nagrado za najboljšo izvedbo Tartinijevega dela.
MG
Ptuj • Dan odprtih vrat centra Sonček
Javnost opozorili nase in na svoje delo
Zveza Sonček Slovenije je 18. junija organizirala dan odprtih vrat v vseh centrih Sonček, da bi bodoče uporabnike, prostovoljce in druge seznanila s svojim delom, obenem pa tudi z življenjem in delom oseb s posebnimi potrebami.
Ptujski center Sonček, ki ima sedež na Osojnikovi 9, je vabil z bogato in zanimivo vsebino. Predstavili so delo v Sončkovih delavnicah, izdelavo voščilnic, ki je celoletni program, in izdelkov iz gline, izdelke je bilo mogoče tudi kupiti. V manjšem obsegu pa je potekala delavnica izdelave klobukov iz časopisa in odpadnega materiala. V kulturnem delu programa sta nastopila Jaroslav Chomic-ki (klaviature) in Tadej Golob (harmonika), njunemu nastopu so prisluhnili tudi učenci
OŠ Olge Meglic, ki so se odzvali vabilu dneva odprtih vrat. Predstavili so pesem Mojce Pihler, poskrbeli pa so tudi za športno in družabno dogajanje. Odziv je presegel vsa pričakovanja, saj so za udeležbo poskrbeli tudi sami uporabniki, ki so na obisk povabili svoje sorodnike, prijatelje, sosede. Skupaj z učenci OŠ dr. Ljudevita Pivka so z zanimanjem prisluhnili tudi potopisnemu predavanju Tanje Pihler o Rusiji.
V ptujski enoti VDC Sonček je trenutno pod posebnimi
Foto: Črtomir Goznik
Zdenka Ketiš, vodja enote VDC Sonček Ptuj: »Naša največja želja je, da bi uspeli s projektom širitve varstveno-delovnega centra.«
pogoji zaposlenih 11 odraslih oseb s posledicami cerebral-ne paralize in drugimi invalidnostmi, je povedala vodja Zdenka Ketiš. Ustanovljen je bil pred desetimi leti. Največji problem, s katerim se trenutno srečujejo, so utesnjeni prostori, zaradi tega se ne morejo širiti. Na čakalni listi imajo nekaj ljudi, ki se želijo vključiti v center, vendar jih ne morejo sprejeti, ker nimajo prostora. Želijo si, da bi se lahko širili na zdajšnji lokaciji.
MG
Od tod in tam
Ptuj • Razstava o zdravilnih rastlinah
Wmmi i&fit* HV
Foto: Črtomir Goznik
V Lekarni Ptuj so 17. junija odprli razstavo Zdravilne rastline - nasveti lekarniških farmacevtov, ki jo spremlja brošura pod istim naslovom, v kateri bo marsikdo lahko našel koristen nasvet za kakšno svojo manjšo težavo, za sprostitev in tudi uporabo v vsakdanji prehrani. Narava je veliko več kot samo zdravilka bolezenskih težav, je ob predstavitvi knjižice opozorila njena urednica Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farmacije. Tudi s tem projektom Lekarne Ptuj skušajo prispevati k večji zdravstveni osveščenosti in ohranjanju zdravja, je še poudarila. Direktorica JZ Lekarne Ptuj Darja Potočnik Benčič, je povedala, da je razstava nastala na pobudo MO Ptuj, da sodelujejo v kulturnih prireditvah na Ptuju in v projektu EPK 2012, s potekom katerega so sprotno seznanjeni. Na to, da ima narava vse znanje, ki ga človek danes potrebuje, a ji ne znamo prisluhniti, pa je opozorila Maja Erjavec iz MO Ptuj.
MG
Ptuj • Festival zdravja ljudi in narave
t" *

Foto: Črtomir Goznik
V Termah Ptuj je od 19. do 21. junija potekal festival zdravja ljudi in narave. Organizirala sta ga Sončnepozi-tivke in Terme Ptuj z namenom druženja osveščenih posameznikov zaradi krepitve zdravega načina življenja, ekologije, zdrave prehrane in ustvarjalnega sporazumevanja.
V	soboto dopoldan so se predstavile tudi ekološke kmetije iz cele Slovenije v okviru svoje nacionalne akcije Biožitek.
V	okviru Festivala so pripravili tudi različne delavnice in predavanja, na stojnicah seje predstavilo več kot 60 nevladnih organizacij, ki delujejo na področju krepitve zdravja. Nastopile so tudi nekatere glasbene skupine. Osrednji nedeljski dogodek pa je bil posvet na temo Scenariji razvoja Slovenije na področju zdravja in ekologije do leta 2035, ki so se ga udeležili nekateri priznani slovenski strokovnjaki.
MG
Ptuj • Poetoviona povezala slovenske upokojence
Foto: Črtomir Goznik
Kljub slabemu vremenu se je druženja slovenskih upokojencev v organizaciji Društva upokojencev Ptuj in v sodelovanju Term Ptuj, ki je bilo 20. junija, udeležilo več kot 320 upokojencev iz cele države. Pridružili so se jim tudi varaždinski upokojenci, člani šeste podružnice Banfica, ki jih vodi Nevenka Tomšič (na fotografiji s predsednikom DU Ptuj Vojem Veličkovičem). Gostje iz sosednje Hrvaške so bili še posebej navdušeni, da so se družili upokojenci iz cele Slovenije in da je vse skupaj potekalo brez politike. Predsednik države dr. Danilo Türk, ki je bil pokrovitelj srečanja, se je opravičil, ker je bil zadržan, poslal pa jim je prijazno pismo z željo po uspešnem srečanju. Druženje je potekalo ob bogatem kulturnem programu, na ogled je bila tudi likovna razstava, le likovne kolonije jim zaradi dežja ni uspelo izvesti. Bolj ali manj pa jim je uspelo izpeljati tudi turistični del programa.
Zavrč • Na 24. seji sveta sprejeli rebalans proračuna
Letos v občinski blagajni največ sredstev do sedaj
Na 24. redni seji sveta občine Zavrč so tokrat razpravljali o sedmih točkah; v prvi obravnavi so soglašali z osnutkom odloka o komunalnem prispevku, ki ga bodo še prilagodili razmeram, po hitrem postopku so sprejeli rebalans občinskega proračuna, ki je najvišji do sedaj, soglašali so s ceno storitve pomoči na domu in se dogovorili o skorajšnjem praznovanju 13. občinskega praznika.
Na predlog župana Mirana Vuka so se na 24. seji občinskega sveta v četrtek, 18. junija, najprej lotili osnutka odloka o komunalnem prispevku, ki sta jim ga v prvi obravnavi podrobneje predstavila direktorica občinske uprave Irena Horvat Rimele in pripravljavec osnutka Darko Drašler iz domžalskega podjetja Chro-nos. Po podrobnejši predstavitvi osnov in metodike za izračun prispevka smo slišali, da naj bi v občini Zavrč na primer za okoli 600 kvadratnih metrov velike parcele in 150 kvadratnih metrov neto stanovanjske površine skupni komunalni prispevek znašal okoli 5.900 evrov. Seveda so predvidene oprostitve in olajšave za mlade in socialno šibke družine, pri izračunu pa so upoštevali dejstvo, da je pretežni del občine še brez kanalizacije. Na predlog župana so soglašali s predlogom, da naj bi mlade družine za novogradnjo, ki bo pomenila rešitev stanovanjskega problema, plačale 50 odstotkov nižjo ceno, oprostitve in olajšave pa so predvidene tudi za socialno ogrožene družine in posameznike. Po dosedanjem predlogu osnutka omenjenega odloka naj bi denimo prispevek za fekalno kanalizacijo za okoli 600 kvadratnih metrov veliko parcelo s 150 kvadratnimi metri neto stanovanjske površine z vsemi predvidenimi oprostitvami in olajšavami znašal le okoli 900 evrov. Sicer pa je župan menil, da gre za prvo obravnavo, zato bodo do naslednje seje občinskega sveta, predvidoma 9. julija, zbirali morebitne pripombe in dodatne predloge svetnice in svetnikov in z njimi osnutek odloka ustrezno dopolnili ali popravili.
Prihodki in odhodki usklajeni
Potem ko so brez bistvenih pripomb soglašali z vsebino zapisnika 23. redne seje, so se lotili predlaganih sprememb in dopolnitev
odloka o proračunu občine Zavrč za leto 2009. Kot je pojasnila strokovna sodelavka občinske uprave Danica Bratuša, je rebalans potreben zaradi povečanja občinskih prihodkov zaradi 312.000 evrov na račun tako imenovane glavarine ali po novem dohodnine občanov. Tako bodo v za-vrški blagajni po novem razpolagali z 2.255.411 evri prihodkov ter z 2.378.925 evri odhodkov; ti so zaradi ostanka dohodka iz lanskega leta sedaj izenačeni, tako da je občinski proračun tudi po rebalansu uravnotežen. Po županovih besedah gre za najvišji občinski proračun do sedaj, glavnina sredstev pa bo namenjena trem večjim investicijam: gradnji ceste v Turški Vrh in odseka Švabovo-Hrastovec ter za dograditvi mrliške vežice v Zavrču, za kar je že izdelana vsa potrebna dokumentacija. Svetniki so županov predlog v celoti podprli in rebalans proračuna sprejeli po hitrem postopku.
Po krajši obrazložitvi so soglašali s predlogom Centra za socialno delo Ptuj za povišanje cene storitve pomoči na domu, tako da bo odslej uporabnik plačeval 4,03 evra na delovno uro.
Na predlog podžupanje Marte Bosilj, ki vodi občinski odbor za družbene dejavnosti, so sklenili, da bodo
13. praznik občine Zavrč proslavili na osrednji slovesnosti v soboto, 15. avgusta, ko bo ob 15. uri otvoritev okoli 3 km dolgega odseka lokalne ceste Zavrč-Turški Vrh, osrednja slovesnost ob 12. prazniku občine Zavrč pa se bo nato pričela ob 18. uri v prenovljeni kulturni dvorani na Goričaku, ko bodo podelili tudi letošnja najvišja občinska priznanja. Za kulturni spored in priložnostno razstavo bodo poskrbeli člani najaktivnejših društev v občini. Tudi letos bodo vse udeležence slovesnosti ob prazniku pogostili, za kar bodo poskrbeli člani domačega Turističnega društva, župan pa je obljubil tudi, da bo poskrbel za pester zabavni del. Že dan pred tem, v petek, 14 avgusta, bodo prav tako ob 15. uri pri turistične objektu Dve lipi v Korenjaku odprli okoli 2 km nove asfaltne ceste. Gre za obmejno ali grebensko cesto, ki je bila v veliki večini financirana iz sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj. Sicer pa bodo v počastitev skorajšnjega občinskega praznika občine Zavrč pripravili še nekaj drugih kulturnih in športnih prireditev.
Med sklepi in predlogi svetnikov smo med drugim slišali, da želijo občani oziroma uporabniki pričeti akcijo zbiranja sredstev
za modernizacijo lokalne ceste Hrastovec-Švabovo. Predsednik odbora za gospodarstvo Janko Lorbek je predlagal, da bi poskrbeli za čim prejšnji dostop 472 gospodinjstev v občini do širokopasovnega omrežja, zato so sklenili, da bodo poskušali najti za Haloze najustreznejšo rešitev. Na njegov predlog bodo v občini pričeli pogovore s podjetjem Eurocom, ki je bo njihovem mnenju eden najustreznejših ponudnikov tudi glede na razdrobljenost porabnikov na tem območju Haloz.
Svetnik Dušan Rojko je opozoril na dejstvo, da je cesta proti završki šoli že dalj časa pretesna, da je srečevanje dveh nasproti vozečih se vozil že nevarno ter da je nujno potrebna razširitev, zato so sklenili, da bodo na občinski upravi pričeli preučevati možnosti za razširitev omenjene ceste, za kar se bodo najprej morali dogovoriti z lastniki zemljišč ob tej cesti.
Med drugim je direktorica občinske uprave Irena Horvat Rimele svetnike seznanila, da je bil objavljen javni razpis za pridobitev sredstev za sanacijo plazu na regionalni cesti v Dre-novcu, pa tudi z informacijo o tem, da je bil objavljen javni razpis za pridobitev sredstev za razvoj podeželja.
M. Ozmec
Od tod in tam
MO Ptuj • Koledar prireditev in dogodkov 2009
Foto: Črtomir Goznik
Že četrto leto zapored je MO Ptuj izdala koledar prireditev in dogodkov Poletje na Ptuju. V njem so zajete prireditve, kijih bodo najrazličnejši organizatorji pripravili v času od srede junija do 30. septembra. Predstavljenih je več kot 200 prireditev in dogodkov za otroke in mladino, kulturne prireditve, proslave, program izobraževanj, turistične, etnografske, športne, zabavne in druge prireditve. V obliki napovednika so nanizane tudi nekatere večje tradicionalne prireditve in dogodki, ki se bodo zgodili še do konca letošnjega leta, in 50. kurentovanje v letu 2010. Koledar je izšel v nakladi 8000 izvodov.
MG
Prlekija • Predsednik države in kmetijski minister o posledicah neurja
Foto: NS
Prlekijo in Prekmurje je minuli torek pozno popoldne zajelo hudo neurje s točo, ki je v nekaj minutah domala povsem uničilo poljščine, vrtnine, sadovnjake in vinograde. Po prvih ocenah je prizadetih okoli 40 tisoč hektarjev kmetijskih površin. Posledice neurja sta si v soboto ogledala predsednik države Danilo Türk in kmetijski minister Milan Pogačnik. Med drugim sta bila v sadovnjaku v Krištancih (občina Križevci) in vinogradu v Radomer-ščaku (občina Ljutomer). Kot je povedal predsednik države, gre za ogromno škodo, zato ga je predvsem zanimalo, kaj smo naredili, da bi preventivni ukrepi učinkovito delovali. »Ne le govoriti, ampak tudi uresničiti. Napraviti moramo nekaj več pri iskanju novih oblik protitočne zaščite in čim hitreje ukrepati,« je dejal Türk. Kmetijski minister Milan Pogačnik pa je povedal, da vlada skrajšuje postopke pri učinkovitostih izvajanja ukrepov, hkrati pa se nadeja, da se bo skoraj pričela uporabljatiprotitočna zaščita z letali.
NŠ
Hrvaška • Ormožani in Središčani na sejmu v Nedelišču
Foto: NS
Občina Središče ob Dravi, tamkajšnje turistično društvo (TD) in Območna obrtno-podjetniška zbornica (OOZ) Ormož so zastopali Slovenijo na letošnjem Medžimurskem sejmu podjetništva (MESAP) v hrvaškem Nedelišču pri Čakovcu (19.-21. junij). Na največji predstavitvi gospodarstva v širši regiji (4500 m2 zaprtih in 15000 m2 odprtih površin) je sodelovalo 418 razstavljavcev iz Medžimurja in sosednjih županij, pa tudi udeležencev iz tujine (Avstrija, Nemčija, Madžarska, BiH, Slovaška, Slovenija). Sejem si vsako leto ogleda okoli 30000 obiskovalcev. Na stojnici TD Središče ob Dravi so člani društva pod vodstvom predsednice Dragice Florjanič ponujali domače kulinarične izdelke in obiskovalce ob pokušnji dobrot seznanili z recepti za njihovo pripravo, ormoška zbornica pa je gostila predstavnike gospodarstva iz Osečine v Srbiji, s katerimi Ormožani že vrsto let zelo dobro sodelujejo.
NŠ
Majšperk • KZ odprla še eno novo poslovalnico
800.000 evrov za nov trgovski center
Kmetijska zadruga (KZ) Ptuj se od letošnjega junija lahko tudi uradno ponaša z enim največjih novih trgovskih centrov, ki so ga v minulega dobrega pol leta zgradili v središču občine Majšperk. Uradno odprtje s prerezom traku seje zgodilo minuli petek opoldne.
Zadnja velika uresničena naložba ptujske zadruge pa ni stekla ravno po vseh načrtih in predvidevanjih; prvič se je zamaknila že pred desetimi leti, ko je zemljišče z objektom padlo v denacionalizacijski postopek in je bilo treba kar precej časa počakati na končni razplet lastništva. Na kar nekaj nepredvidenih zapletov pa so investitorji naleteli tudi ob tokratnem začetku del, kar je za naš časopis povedal tudi direktor Marjan Janžekovič: »Naša Kmetijska zadruga je bila sicer lastnica zemljišča, na katerem je vsa ta leta stal dotrajan objekt, ki pa po denacionalizaciji ni bil v naši lasti in v katerem smo imeli trgovino ter smo za najem seveda tudi plačevali. Del zemljišča ob objektu pa bil last župnišča. Tako smo najprej odkupili potrebno zemljišče in objekt, v katerem je bila naša prejšnja trgovina, z namenom, da ga temeljito saniramo. A se je takoj pokazalo, da to ni smi-
KZ kmetijska zadruga
selno, zato smo se odločili za rušenje in novogradnjo. Že pri prvih gradbenih delih pa smo naleteli na precejšnje nepredvidene težave, saj je ob izkopu ves teren zalila voda, zemljišče je bilo naplavljeno in mehko, zato smo morali izkop krep-
Eden od poglavitnih razlogov za relativno zelo majhno zanimanje občanov so bili gotovo izjemno strogi kriteriji za prijavo; pri sanacijah hiš je bila namreč zahtevana izvedba vsaj dveh oziroma treh ukrepov hkrati, kar je seveda za večino ljudi finančno pretežko breme, ne glede na sofinanciranje (ki sicer itak ni pretirano visoko).
Denar tudi za že izvedene naložbe
Odgovornim v Eko skladu je po rezultatih doslej razdeljenega nepovratnega denarja končno postalo jasno, da s tako strogimi zahtevami ne bodo dosegli želenega cilja oz. učinka, in so se maja odločili, da pogoje razpisa precej omilijo. Tako so bile sprejete in potrjene nekatere spremembe javnega razpisa za nepovratne finančne spodbude občanom za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb.
»Prvotno je bilo na tem razpisu razpisanih 7,5 milijona evrov, od katerih je bilo doslej razdeljenih več kot pet milijonov evrov, večina za naložbe
v sončne ogrevalne sisteme, manjši del pa za nizkoenergij-ske novogradnje ali celovito obnovo eno- ali dvostanovanj-skih stavb. Letos se razpisana sredstva povečujejo za štiri milijone evrov, nepovratna sredstva pa bo po novem mogoče pridobiti tudi za posamezne ukrepe obnove obstoječih eno-, dvo- ali večstanovanjskih stavb. Razpis bo odprt do porabe vseh sredstev. Občani bodo tako lahko zaprosili za nepovratna sredstva v višini do 20 % priznanih stroškov naložbe tudi za nameravano vgradnjo kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso, toplotno izolacijo celotne fasade stavbe ali zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva. Eko sklad je pri pripravi sprememb upošteval nizko število prejetih vlog za celovito obnovo stanovanjske stavbe, zato bodo do nepovratnih sredstev izjemoma upravičeni tudi vsi občani, ki so posamezne prej navedene ukrepe izvedli skladno s pogoji razpisa in naložbo zaključili v zadnjem letu, od 1. junija 2008 do 5. junija 2009, vendar pa morajo vlogo predložiti Eko skladu najkasneje
Nov, sodoben trgovski center v lasti KZ Ptuj so svečano odprli direktor KZ Ptuj Marjan Janžekovič, županja občine Majšperk Darinka Fakin in predsednik KZ Marjan Hergan.
Ob odprtju so med ostalimi izvajalci kulturnega programa zaplesali tudi folkloristi KPD Stoperce.
ko poglobiti, nato pa dodatno utrditi zemljišče in narediti plavajočo temeljno ploščo. Ob nadaljnji izgradnji se je zaradi konstitucije terena in mimo speljane ceste pokazalo, da moramo še precej dvigniti novogradnjo, kar je celoten pro-
Eko sklad • Izboljšani pogoji sofinanciranja
Odslej nepovratni denar tudi za samo en ukrep
Ni dolgo tega, ko smo v našem časopisu poročali o precej zahtevnih pogojih za pridobitev nepovratnih sredstev za gradnje energetsko varčnih hiš, sanacije hiš (ali blokov) v smeri izboljšanja porabe energije ali pa za sončne ogrevalne sisteme. Čeprav je Bojan Grobovšek s ptujske energetske pisarne pozival bralce, da naj se brez strahu prijavljajo na razpis, saj vsa potrebna dokumentacija ni tako zelo zahtevna, kot izgleda na prvi pogled, pa je bilo pravih interesentov, ki so res izrabili razpoložljiv denar, zelo malo.
jekt izgradnje podražilo za vsaj 200.000 evrov.«
Novi trgovski center meri približno 700 kvadratnih metrov pokritih površin, v njem pa sta ločeno urejeni trgovini z živilskim in kmetijskim ter gradbenim reprodukcijskim materialom ter seveda vsi ostali potrebni pomožni prostori z zunanjim skladiščem. Manjša kmetijska trgovina ob vpadnici v center Majšperka pa je zdaj po besedah direktorja KZ Marjana Janžekoviča naprodaj.
Slovesno uradno odprtje novega trgovskega centra se je v petek opoldne začelo z nagovorom predsednika KZ Marjana Hergana, ki se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri uresničitvi in izgradnji objekta in pozdravil kar nekaj eminentnih gostov, med katerimi sta bila tudi direktor
Zadružne zveze Slovenije Bogdan Štepec in direktor Deželne banke PE Podravje Aleš Viher, nato pa se je postavil v vlogo povezovalca programa. Zbrane je nagovoril tudi direktor Janžekovič, ki je med drugim napovedal nove naložbe KZ; tako naj bi se že letos proti koncu leta začela izgradnja zadružne trgovine v Bukovcih, za katero se pravkar pripravlja vsa potrebna dokumentacija: »Maloprodaja je ena zelo pomembnih dejavnosti naše zadruge, letni prihodki namreč prinašajo približno 12 milijonov evrov. Zato so sodobni trgovski objekti z maksimalno oskrbo ena prednostnih nalog, kar dokazujemo tako s preteklimi kot tekočimi in bodočimi naložbami. Skupno ima naša KZ doslej 31 maloprodajnih poslovalnic. V zadnjih štirih
letih smo zgradili ali temeljito obnovili poslovalnice v Žeta-lah, Polenšaku, Ptuju, Dornavi, Vidmu, Pesnici in letos v Maj-šperku, ki je ena največjih in za nas tudi najdražjih naložb v zadnjem obdobju.«
Da je v občini Majšperk kmetijstvo zelo pomembna panoga, zato je nadvse pomembna tudi dobra oskrba kmetovalcev, je v svojem govoru poudarila majšperška županja Darinka Fakin ter ob tem še dodala, da naj KZ skrbi za dobro za-loženost, občani pa za dobre nakupe, saj je le oboje skupaj zagotovilo za zadovoljstvo na obeh straneh, kot županja pa se je razveselila tudi dejstva, da je podoba tega dela občinskega središča po dolgem času urejena in lepa.
Petkova slavnostna otvoritev se je poleg nagovorov odlikovala še po obsežnem kulturnem programu; odprli so ga mladi člani domačega zabavnega ansambla A.J.S., plesala je folklorna skupina KPD Stoperce, pele so ljudske pevke KPD, sledil je blagoslov objekta, ki ga je opravil domači župnik Janko Frangež, in seveda sklepno dejanje: rezanje traku v znak uradnega odprtja.
Sicer, kot je povedal Marjan Janžekovič, je center že posloval kar nekaj dni pred petkovim dogodkom in po njegovih besedah je bil takoj viden precejšen porast prometa v primerjavi s poslovanjem v prejšnji, stari poslovalnici.
SM
do 30. oktobra letos,« so sporočili z Eko sklada.
Sicer pa je Eko sklad pred nedavnim v Uradnem listu objavil tudi letošnji javni poziv za dodeljevanje kreditov za naložbe pravnih oseb in samostojnih podjetnikov v varstvo okolja. Razpisanih je 15 milijonov evrov in z najdaljšo odplačilno dobo 15 let ter možnostjo do enoletnega moratorija na odplačilo glavnice. Kredit za posamezno naložbo ne sme presegati dveh milijonov evrov, najnižji znesek je 50.000 evrov, in se lahko za naložbe v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov odobri do 90 % višine priznanih stroškov naložbe, za naložbe v zmanjšanje onesnaževanja zraka, gospodarjenje z odpadki in varstvo voda do 80 % višine priznanih stroškov naložbe in za naložbe v odvajanje odpadnih vod ali oskrbo s pitno vodo do 50 % priznanih stroškov naložbe. Krediti se dodeljujejo v skladu s predpisi Evropske unije, ki veljajo za državne pomoči po pravilu »de minimis«. Poziv je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 18. decembra letos.
SM
Haloze • LAS z novim javnim razpisom
Najvišji sofinancerski delež bo 8000 evrov
Lokalna agencijska skupina (LAS) Haloze je v minulih dneh že objavila tretji javni poziv za projekte, ki so lahko sofinancirani iz naslova Leader programa za leto 2010 za območje Haloz. Koliko denarja bo dejansko na voljo s strani kmetijskega ministrstva (MKGP), sicer zdaj še ni znano, neuradno pa se pričakuje okoli 90.000 evrov.
Na razpis se lahko javijo tako posamezniki kot podjetja, občine, društva itd., vendar vsak le z eno samo vlogo. Projekti morajo podpirati razvoj podjetništva in turizma na območju Haloz, ohranjanje naravne in kulturne dediščine, lahko so namenjeni tudi izboljšanju informiranosti prebivalstva in razvoju medregijskega ter čezmejnega sodelovanja. Po osnovnih merilih, ki si jih je komisija zadala za izbor oz. sofinanciranje projektov, bodo imeli prednost tisti predlogi, ki bodo seveda najbolj skladni s cilji in bodo zagotavljali višjo stopnjo razvoja ter bodo tudi realno izvedljivi.
Sofinanciranje posameznih
projektov bo nekoliko drugačno kot na prejšnjem razpisu; najnižja vsota sofinancerskega deleža izbranega projekta sicer še vedno znaša 2000 evrov, najvišja pa je nekoliko povečana in znaša 8000 evrov (na zadnjem razpisu 6000 evrov). Sicer pa bo za profitne projekte delež sofinanciranja do največ 50 odstotkov vrednosti, za nepro-fitne projekte pa bo financiranje lahko tudi 100-odstotno; seveda gre za pokrivanje zgolj upravičenih stroškov, med katere pa v nobenem primeru ne spadajo npr. višina DDV, upravne takse, bančni stroški in garancije ipd.
Vodstvo LAS Haloze poziva vse interesente, da vloge na
posebnih obrazcih posredujejo v zaprtih ovojnicah na sedež podjetja Halo (upravljavec LAS) v Cirkulanah, najkasneje do zadnjega avgusta letos do 12. ure, kajti popoldne istega dne bo že sledilo odpiranje vlog. Razpisno dokumentacijo lahko interesenti dvignejo tudi na sedežu upravljavca lAs Haloze ter na sedmih haloških občinah (Zavrč, Gorišnica, Cirku-lane, Videm, Podlehnik, Žetale, Majšperk) od dneva objave na spletni strani do izteka prijavnega roka. Podrobnejše informacije bodo vsem zainteresiranim prestavili na posebnem srečanju v sredo, 7. julija letos, prav tako na sedežu podjetja Halo v Cirkulanah.
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Šolniki podpisujejo peticijo
Trimesečni »počitek« pomeni trajno izgubo dela
V začetku tega meseca so člani Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) območnega odbora Ptuj začeli podpisovati peticijo. Naslovili so jo Peticija za enakopravno obravnavo strokovnih delavcev v ZOFVI (Zakonu o financiranju vzgoje in izobraževanja), v samo nekaj dneh pa so zbrali že skoraj 700 podpisov podpore iz cele Slovenije.
Pobudo za podpisovanje omenjene peticije je že pred časom podal ptujski odbor SVIZ, v začetku junija pa so tudi uradno začeli zbirati podpise. »Podpisani pod to peticijo zahtevamo, da Državni zbor Republike Slovenije kot zakonodajna veja oblasti pri obravnavi in sprejetju sprememb ZOFVI izenači strokovne delavce (učitelje, vzgojitelje ) in jih v smislu izpolnjevanja pogojev za vzgojno-izobraže-valno delo, ne glede na stopnjo izobrazbe, obravnava enakopravno,« je zapisano v uvodnem delu peticije.
Podpisniki, ki bodo svoje zahteve predali DZ, zahtevajo spremembo dveh členov ZOFVI. V predlogu novele Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja zahtevajo, da se v 42. členu črta besedilo, »in sicer do prenehanja neprekinjenega delovnega razmerja na področju vzgoje in izobraževanja«. Prepričani so, da je ta sprememba nujna, saj trdijo, da v nobeni dejavnosti in v nobeni državi EU ni zaslediti pogojevanja izpolnjevanja pogojev za opravljanje dela s prekinitvijo delovnega razmerja. Določilo velja za strokovne delavce, ki
so bili na dan sprejetja sprememb zakona ZOFVI zaposleni v sistemu vzgoje in izobraževanja.
Po treh mesecih prekinitve ne morejo nazaj?
Tudi druga sprememba se prav tako nanaša na predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji vzgoje in izobraževanja. Podpisniki peticije želijo, da se za 146. členom doda novi člen, ki bi se glasil:
»Strokovni delavci, opredeljeni v 1. in 2. odstavku 146. člena zakona, izpolnjujejo izobrazbene pogoje za vzgoj-no-izobraževalno delo in so izenačeni pri obravnavi na razpisih za prosta delovna mesta in pri točkovanju za ugotavljanje presežnih delavcev.« S tem naj bi učiteljem s šesto stopnjo izobrazbe omogočili enakovredno kandidiranje na razpisano delovno mesto učitelja in dejansko prehajanje med različnimi delodajalci na področju vzgoje in izobraževanja. Tako naj bi bila zagotovljena tudi kontinuiteta, ki je po njihovem mnenju sedaj le navidezna.
»Prav tako ta določba izenačuje vse strokovne delavce pri ugotavljanju presežnih delavcev. Odpoved delovnega razmerja pomeni seveda prenehanje neprekinjenega delovnega razmerja v šolstvu (v smislu dosedanjih določb ZOFVI), s tem pa ti delavci nimajo nobene možnosti več, da bi se zaposlili v svoji stroki - v šolstvu. Učiteljem z višješolsko izobrazbo, ki so se zaradi uvedbe devetletne osnovne šole veliko dodatno izobraževali, si pridobili zahtevane certifikate za nadaljnje poučevanje in bili mentorji številnim študentom, se s temi spremembami povrne človeško in strokovno dostojanstvo. Strokovni delavci s šesto stopnjo izobrazbe so ob zaključku študija pridobili ustrezno in zahtevano izobrazbo za delo v vzgoji in izobraževanju,« pišejo podpisniki peticije.
Zelenikova je prepričana, da je ta sprememba nujna. »Saj sicer pomeni, da če učitelj s šesto stopnjo izobrazbe prekine za tri mesece delovno razmerje, nima več možnosti dobiti službe, saj več enostavno ne izpolnjuje pogojev,« je še pojasnila predsednica sVlZ OO Ptuj Danica Zelenik.
Težave na Ptujskem
»Na našem območju se zaradi manjšega števila otrok in združevanja oddelkov srečujemo s problemom presežnih delavcev. Po obstoječi zakonodaji ob pogoju 'do prenehanja neprekinjenega delovnega razmerja na področju vzgoje in izobraževanja' lahko izgubi učitelj s šesto stopnjo izobrazbe vse možnosti, da se
po prekinitvi, daljši od treh mesecev, ponovno zaposli v svoji stroki - šolstvu. Verjetno je tudi drugod v Sloveniji podobno. Mogoče se učitelji in vzgojitelji premalo zavedajo te nevarnosti. Z zahtevano spremembo členov ZOFVI se tem strokovnim delavcem, ki so si ob zaključku študija pridobili ustrezno in zahtevano izobrazbo za delo v vzgoji in izobraževanju, povrne člo-
veško in strokovno dostojanstvo, ki jim je bilo odvzeto leta 1996. Takšnih je danes približno 40 odstotkov osnovnošolskih učiteljev. To so dragoceni strokovni delavci - praktiki. V nobeni dejavnosti in v nobeni državi EU ni zaslediti pogojevanja izpolnjevanja pogojev za opravljanja dela s prekinitvijo delovnega razmerja,« je še pojasnila Zelenikova.
Dženana Becirovic
Sv. Tomaž • Šolsko leto se končuje
Učenci pridni bralci in uspešni športniki
V OŠ Sv. Tomaž je že nekaj let navada, da ob koncu šolskega leta pripravijo tiskovno konferenco, na kateri se učenci naučijo, kako se takšno reč organizira, novinarji pa izvemo, kaj se je v iztekajočem se šolskem letu dogajalo na njihovi šoli. Tokratno tiskovno konferenco sta vodila David Vrbančič in Tjaša Dovečar, pridružila pa se jima je tudi ravnateljica Alenka Čurin Janžekovič.
Tjaša Dovečar nam je razložila, kako se na šoli pripravljajo na zaključne ekskurzije, saj vsak pripravi referat na temo izbranega cilja, po ekskurziji pa pripravijo še razstavo. Predstavila je različne dejavnosti šole, o katerih smo poročali že med letom.
Pohvalno je, da je Meškovo bralno značko osvojilo več kot polovica, kar 123 učencev, ki jih je za nagrado obiskal Andrej Rozman - Roza in predstavil veliko svojih pesmi. Devet učencev pa je dobilo tudi naziv zlati bralec, saj so značko osvajali vseh devet let. Na šoli izvajajo tudi nemško in angleško bralno značko.
Učenci so sodelovali tudi na različnih tekmovanjih. Srebrno Vegovo priznanje iz matematike so pod mentorstvom učiteljice Kristine He-kič osvojili Daniel Kosi, Aljaž Majcen in Klemen Pongračič. Dobro znanje so pokazali tudi na občinskem tekmovanju iz Rdečega križa, saj so osvojili prvo mesto pod mentorstvom Zvonke Lalič. Bronasta priznanja pa so osvojili pri tujem jeziku, logiki, na Cankarjevem
in Vegovem tekmovanju. V projekt Postani eko frajer se je prijavilo veliko učencev. Vsak se je sam pripravljal na tekmovanje in ena skupina je zasedla tretje mesto. Na šoli delujeta dve folklorni skupini, v mlajši sodelujejo tudi otroci vrtca. Sodelovali so tudi na srečanju lutkovnih skupin z igrico Kralj regratovih lučk. Pri Sv. Tomažu tudi radi pojejo. V zimskem času so izvedli glasbeno prireditev, v kateri je sodelovala domala vsa šola, te dni pa je bil tudi celovečerni koncert Dekliške komorne skupine OŠ Sv. Tomaž pod vodstvom zborovodkinje, solo pevke in violiniste Andreje Klinc. Gostje pevskega večera so bili tudi recitatorke in reci-tatorji šole ter pevke Učiteljske komorne skupine.
Pripravili so tudi šolsko športno akademijo, na kateri so predstavili dosežke na področju športa. Na medobčinskem prvenstvu v krosu so ekipno osvojili prvo mesto, tudi posamezniki so bili odlični. Na državnem nivoju pa so bili ekipno tretji. Med posamezniki so izstopali Matej Viher
in David Vrbančič s četrtim mestom, Katja Petek je bila peta, Primož Kosi pa sedmi. Izvedli so tudi gimnastično tekmovanje, saj gimnastične vadbe zelo dobro vplivajo na celovit razvoj telesa in gibalnih sposobnosti. Tekmovanja, ki je obsegalo vaje v parterju, preskoku, na bradlji in drogu, se je udeležila skoraj vsa šola.
Tiskovno konferenco sta vodila teljica Alenka Čurin Janžekovič.
Strelci so dosegli osebne rekorde. Udeležili so se državnega prvenstva v orientaciji, kjer je bila Katja Plohl druga. Nastopili so na 8. ormoškem malem maratonu, tekmovali so v posamični konkurenci in v štafeti. Fantovska in dekliška štafeta sta obe osvojili tretje mesto. Dobili pa so tudi nagrado, ker so se tekmovanja
id Vrbančič in Tjaša Dovečar,
udeležili tako množično. Na medobčinskem tekmovanju v nogometu so bili tretji. Kar 96 učencev se je udeležilo šolskega tekmovanja v namiznem tenisu, 62 tekmovalcev pa se je pomerilo v badminto-nu. Obe tekmovanji sta potekali v posamični konkurenci in v parih. Tudi v atletiki so tomaževski osnovnošolci zelo
ižila pa se jima je tudi ravna-
dobri in so na področnem tekmovanju dosegli tri prva mesta in dve četrti. Najboljša športnika šole sta postala Katja Plohl (308) in David Vrbančič (330), drugo mesto je pripadlo Barbari Gorenc (270) in Mateju Viherju (294), tretja pa sta bila Marina Cizerl (204) in Aljaž Majcen (287). Vse športne aktivnosti potekajo pod vodstvom Hermana Prejaca.
OŠ Sv. Tomaž obiskuje 198 učencev, 48 otrok pa je vpisanih v vrtec. Veselijo se prihodnjega leta, saj bo učencev in malčkov še več. Kot je povedala ravnateljica Alenka Čurin Janžekovič, je največji problem denar, ki se na manjših šolah kaže pri izvajanju zunanje diferenciacije, zvečanju skupin. Težava je tudi v tem, da prihodki, namenjeni za elektriko in ogrevanje, ne pokrivajo dejanskih stroškov, zato morajo sredstva, namenjena za učila in drugo, marsikje porabiti za kurjavo. Pri Sv. Tomažu še ni tako hudo, ampak če se problem ne bo uredil sistemsko, bo do tega prišlo. Po drugi strani pa se denar razmetava - učbeniki za na klop ali 500 evrov za teleskop se zdijo ravnateljici neumnost: »To je metanje denarja skozi okno, saj za uporaben teleskop potrebuješ še enkrat toliko denarja.« Sicer pa se je na tej tiskovni konferenci ravnateljica poslovila in najavila, da bo poslej ravnateljica OŠ Sv. Tomaž Pepca Kupčič.
Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Ptuj • Posvet o regionalni turistični destinaciji
Če bosta znanje in zanimanje, bo tudi denar
Srečanja s predstavniki turističnega gospodarstva, lokalnih skupnosti in turističnih društvenih organizacij na ptujsko-ormoškem območju so redna, je v imenu Slovenske turistične organizacije povedal Dejan Podgoršek, namestnik direktorja STO. Na tem področju gre za izjemen turistični potencial, kar pa je danes premalo, potreben je konkreten turistični proizvod za trg.
Foto: Črtomir Goznik
Gorazd Zmavc, predsednik pokrajinske turistične zveze Spodnje Podravje Ptuj: »Prava rešitev je v povezovanju.«
Foto: Črtomir Goznik
Okroglo mizo o regionalni turistični destinaciji je vodil Dejan Podgoršek, namestnik direktorja Slovenske turistične organizacije.
Na okrogli mizi o regionalni turistični destinaciji, ki je bila 11. junija v hotelu Primus, so govorili o razvoju integralnega turističnega produkta, desti-nacijskem menedžmentu in promocijski sredstvih, udeležili pa so se je predstavniki turističnega gospodarstva, lokalnih skupnosti in turističnih društvenih organizacij z območja pokrajinske turistične zveze Spodnje Po-dravje Ptuj. Pogovarjali pa so se predvsem o tem, kaj manjka, da se razvije integralni turistični produkt.
Na tem območju je prisotna visoka stopnja zavedanja in znanja o tem, kaj je potrebno narediti in tudi katere korake, v turizmu tega območja pa manjka predvsem profesionalizacija. Gre za dejavnost, ki skoraj potrebuje neke vrste supermene, to ni lahka panoga, kot si jo ljudje pogosto predstavljajo. Turizem je izredno zahtevna panoga. Sega na področje ekonomije, prostorskih aktov, naravne in kulturne dediščine, na področje potovalne industrije, marketinga, komunikacij, diplomatskih in drugih spretnosti, tudi na področje nekih čustev, pravi Podgoršek. Tak tip človeka je zelo težko najti, zato ga je potrebno narediti, s čimer so soglašali tudi vsi udeleženci ptujskega posveta. Neke funkcije je potrebno prenašati na neko skupno raven, vsi s te ga območja imajo nekaj skupnih problemov in nekaj skupnih vprašanj, ki se jih splača rešiti na regionalni ravni, ki ji pravimo raven regionalne destinacijske organizacije. Za turizem bo potrebno, ne glede na to, koliko bo pokrajin v Sloveniji, v bodoče zagotoviti najmanj dva odstotka
od skupnega pokrajinskega proračuna, je prepričan Podgoršek. Tudi niso toliko pomembna upravno-admi-nistrativna vprašanja, kje bo sedež takšne organizacije in podobno, bolj pomembno je, ali smo sposobni narediti oziroma oblikovati funkcije, ki jih je potrebno opravljati v regijski destinaciji in poenotiti vse tri ravni na področju turizma, lokalno okolje oziroma javno sfero (lokalna skupnost, občina, župan, občinski svet, infrastruktura, viri), zasebno (gospodarstvo, podjetništvo, obrt) in civilno družbo, ki jo na eni strani predstavljajo ljudje, ki želijo mirno živeti, na drugi strani pa ljudje, ki si želijo zaslužiti tudi kakšen evro iz turizma. Ta stopnja prepoznavnosti, soglasja in pripravljenosti za sodelovanje je izredno velika, skoraj pa ni stroke, ki bi lahko vse to povezovala v neko obliko, čeprav bi jo vsi želeli. To bo stvar procesa, ki ga bodo vodili posamezni ude-
leženci v tem procesu, vsak s svoje ravni. To je po mojem stvar neke srednjeročne oziroma dolgoročne zgodbe, iz katere pa lahko Ptuj izide kot izjemen zmagovalec, poudarja Dejan Podgoršek.
Sama destinacija je nek prostor, ki nekaj ponuja, turisti pa v njem nekaj kupujejo. Vsi, ki v tem sodelujejo, imajo drug od drugega neke koristi. Regionalna turistična destinacija praktično na skupni imenovalec postavlja skupne probleme, skupne izzive in jih lahko reši enkrat in za vse, kot na primer skupna izdaja kataloga nekega območja, usposabljanje ljudi za delo v turizmu na lokalni ravni. Regionalna destinacijska organizacija so v bistvu funkcije, ki so vsem, ki se ukvarjajo s turizmom, skupne in se na skupni ravni tudi rešujejo, s ciljem, da so posamezna lokalna okolja, Haloze, Ptuj, Ormož, Slovenske gorice lahko bolj učinkovita v zagotavljanju turističnih storitev in
servisa gostom, ki v to okolje prihajajo iz različnih turističnih trgov.
Kje smo v tem trenutku v vzpostavljanju regionalne turistične destinacije? V vseh lokalnih okoljih imajo še veliko dela pri spodbujanju razvoja storitev. Napačno je pričakovati, da bodo občine razvile turizem, zasebni sektor mora postati močnejši ponudnik in tudi vzpostaviti večje povpraševanje. Občine pa so tiste, ki naj bi pri tem pomagale in imele vlogo spodbujevalca. Bolj kot čas, kdaj to narediti, je vprašanje, kako to narediti. Oblikovanje skupnih dogodkov, kot so kurentovanje, degustacija vin in drugo, je neke vrste test, ali se je to širše območje med seboj sposobno povezati, dogovoriti in skupaj izpeljati neki projekt. To se lahko pokaže znotraj enega leta, v tem času naj bi dobili odgovor, ali je to območje sposobno izpeljati sistemsko organiziranost na tej ravni, razviti produkte, poiskati nove prodajne in promocijske kanale, to, kar naj bi regionalna destinacija tudi počela. Takšne in podobne zadeve so se doslej vedno ustavile pri denarju, vsaj na Ptujskem je bilo vedno tako. Dejan Podgoršek je drugačnega mnenja, skoraj nikoli naj se ne bi ustavilo pri denarju, pravi. Destinacijskega menedžmenta, tega sinergij-skega modela denar ne more kupiti. Pomembneje kot to, kje bomo dobili denar, je vprašanje, ali znamo to narediti, ali je to v našem interesu in ali želimo to narediti, šele potem pridejo na vrsto viri, ki pa niso samo finančni, so tudi drugi. Morda je sedaj pravi čas za drugačen nastop,
ker če bomo imeli znanje in interes, se bo tudi našel denar, bo čas tudi za evropski denar. Če ne bomo imeli prvega in drugega, nam tudi denar ne bo pomagal.
Tradicionalne prireditve (še) ne morejo brez javnega denarja
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je o pričakovanjih v zvezi z regijsko turistično de-stinacijo povedal: »Na lastnih projektih in izkušnjah smo se v preteklih letih zagotovo že naučili, da do nekega nivoja sicer z dobro voljo in v prostem času lahko razvijaš turizem. Ko pa projekti presežejo neko kritično maso, tako po potrebnih vlaganjih kot tudi po organizacijski strukturi, pa se je potrebno organizirati na profesionalni način in vzpostaviti ekipe ljudi, ki bodo 24 ur na dan, 365 dni v letu načrtno razmišljale in konkretno delale na posameznih vsebinah oziroma produktih. Zato zelo podpiram ustanovitev regionalne destinacijske organizacije na področju turizma in znotraj nje tisti minimum profesionalnih kadrov, ki jih potrebujemo za to, da bomo lahko naše že uveljavljene projekte, kot so kurentovanje, dobrote slovenskih kmetij, festival na-rodno-zabavne glasbe, mar-tinovanje, dvignili na višjo raven, kot so v tem trenutku Osnovni problem pri vseh teh projektih je danes še vedno ta, da brez javnih financ niso uspešni, ne preživijo. Ekonomija obsega še ni tako razvita, da bi vsi ti projekti sami ustvarjali toliko dobička, da bi se lahko tudi sami razvijali. Naš cilj je, da bi z ekipami prišli tako daleč, da bi ti projekti sami prinašali toliko prihodka in toliko ostanka, da bi se lahko naprej razvijali. Načrtujemo zapo-
slitev štirih ljudi, ki se bodo načrtno ukvarjali z razvojem, marketingom, organizacijo in prihodi turistov. Želimo si, da bi se regijska destinacij-ska organizacija ustanovila, na okrogli mizi pa smo slišali novico, ki nas ni preveč razveselila, pričakovali smo štiri milijone evrov nekega državnega denarja, da bi se ta projekt lahko hitreje razvil. Če ne bo nekih premikov, bomo potrebne korake naredili znotraj konzorcija Kurent, po vsej verjetnosti znotraj ptujskega javnega podjetja Javne službe, ki smo ga ustanovili tudi za področje turistične dejavnosti. Vsem ostalim bomo pustili odprta vrata, da se bodo lahko vključili, če bodo to želeli. Verjamem, da je pot manjših korakov vseeno boljša kot stati na mestu in nič narediti.« Kot odgovor na recesijo za pospeševanje prodaje destinacij je Ministrstvo za gospodarstvo objavilo razpis, od katerega pričakuje nekaj denarja tudi Ptujsko. Na razpis je skupno prijavo oddal konzorcij 10 podjetij in MO Ptuj. Za promocijske aktivnosti v času od 1. aprila do 15. oktobra naj bi dobili 60 odstotkov od 80 tisoč evrov, je povedal Aleksander Dolenc, ki v tem neformalnem združenju sodeluje kot svetovalec.
Manj je denarja, bolj moraš biti inovativen, tudi turizem mora temu slediti. Praksa kaže žal drugačno sliko. Ker Slovenija ni bila zmožna zagotoviti pičlega milijona evrov za dodatno promocijo, je zaradi recesije že izgubila 300 milijonov evrov. To pa se dogaja tudi zaradi tega, ker imamo v Sloveniji še vedno problem v sprejemanju turizma. Recesija pa je tudi priložnost za večje povezovanje, na območju, ki se je povezalo tudi v novo pokrajinsko turistično zvezo, že želijo delati drugače.
SDS
Slovenska demokratska stranka
Občankam in občanom Mestne občine Ptuj iskreno čestitamo ob dnevu državnosti ter želimo prijetno praznovanje.
Mestni odbor SDM Ptuj:	Vodja svetniške skupine SDS:	Mestni odbor SDS Ptuj:
Andrej Korpar,predsednik	Helena Neudauer	Rajko Pajt, predsednik
Bruselj •
Drugi mandat predsedniku Evropske komisije
Barroso:
Več kot ponosen -ganjen sem
Foto: evroparl.com
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je danes v Bruslju poudaril, da je »izjemno ponosen« na soglasno podporo vrha EU za njegov drugi mandat na čelu komisije. »Več kot ponosen - ganjen sem,« je dejal in še enkrat poudaril, da je soglasna podpora res nekaj izjemnega, saj se to po njegovih besedah še nikoli ni zgodilo.
»Nekateri voditelji so uporabili besede, ki so me zelo ganile,« je dejal Barroso in med njimi izpostavil pohvale dobremu delu Evropske komisije pod njegovim vodstvom v izjemno težkih okoliščinah ter pohvale, da je vselej izkazoval spoštovanje vsem državam članicam - malim ali velikim, bogatim ali revnim. Barroso, ki je sicer svoj govor danes na novinarski konferenci po koncu prvega dne vrha EU začel z omembo razprave o finančni in gospodarski krizi, nato pa je večino časa govoril o podpori svojemu imenovanju, je kot svoji temeljni prioriteti v predvidenem prihodnjem mandatu izpostavil finančno in gospodarsko krizo ter boj proti podnebnim spremembam. Na vprašanje, kaj se je naučil v dosedanjem mandatu in kaj bi popravil, je Barroso odgovoril, da »ne bi rad izgubil pridobljene podpore« z razlago, ki bi sicer tudi predlogo trajala. »Toliko stvari sem se naučil, toliko stvari bi popravil,« je dejal.
Barroso je danes dobil tudi vprašanje, ali razume številne kritike, ki letijo na njegov račun, in kako jih bo upošteval v prihodnje. »Navajen sem kritik, a kar se je danes zgodilo, je res izjemno - soglasje,« je še enkrat poudaril. »Vedno sem odprt za kritike,« je dodal. O tem, da si v Evropskem parlamentu ne more obetati zelo široke podpore, je predsedujoči EU, češki premier Jan Fischer dejal, da bi se rad izognil temu, kdo bo v parlamentu za in kdo proti Barrosu. Veliko voditeljev je danes obljubilo osebno podporo in ni pomembno, ali so na desni, levi ali v sredini politične scene. Tudi češka vlada - »nevtralni statistik« - jo je, se je pošalil Fischer, po izobrazbi statistik. (sta)
Washington
• Odločitev ameriškega kongresa
Nove milijarde za vojni v Iraku in Afganistanu
Ameriški kongres je v četrtek potrdil 106 milijard dolarjev vreden zakon o izrednem financiranju vojne v Iraku in Afganistanu do konca letošnjega proračunskega leta 30. septembra. Zakon je za okrog 20 milijard dolarjev težji, kot pa je zaprosil
predsednik ZDA Barack Oba-ma.
Senat je predlog potrdil v četrtek z 91 glasovi proti 5, predstavniški dom pa v sredo z 226 proti 202. Predlog zakona mora zdaj podpisati še Obama. Predstavniki Ob amove administracije zatrjujejo, da je to zadnji izredni zakon za financiranje omenjenih vojn, saj naj bi odslej denar za to namenjali v rednem proračunu Pentagona in drugih agencij.
Vojna proti terorizmu se je začela z izrednim zakonom financirati po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001 in doslej se je na tak način, ki umetno niža proračunski primanjkljaj neposredno v nacionalni dolg vrglo že 1000 milijard dolarjev. V zakonu je 80 milijard dolarjev za vojsko, 10,4 milijarde različne pomoči za Irak, Afganistan in Pakistan, posebej 4,5 milijarde dolarjev za vozila odporna proti minam, 2,7 milijarde za 8 transportnih letal C-17 in 7 letal C-130, za katere Pentagon sicer ni prosil, 7,7 milijarde dolarjev za priprave na morebiten izbruh pandemije gripe, 721 milijonov dolarjev dolga za mirovne operacije ZN in 5 milijard dolarjev za Mednarodni denarni sklad (IMF). (sta)
Sao Paulo • Po
nesreči francoskega letala Air France
Letalo
najverjetneje razpadlo v zraku
Avtopsija posmrtnih ostankov potnikov letala družbe Air France, ki je v noči na 1. junij strmoglavilo v Atlantik, kaže, da je letalo verjetno razpadlo že v zraku. Brazilski preiskovalci so namreč pri večini od 50 trupel, ki so jih našli po nesreči airbu-sa 330, odkrili številne zlome v nogah, rokah in kolkih, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Po navedbah ameriškega strokovnjaka za sodno medicino Franka Ci-acca tovrstni zlomi potrjujejo tezo, da je letalo razpadlo, še preden je doseglo morje. Na to naj bi sicer kazali tudi veliki kosi letala, ki so jih doslej našli po nesreči, v kateri je izgubilo življenje vseh 228 potnikov in članov posadke.
Po poročanju brazilskih medijev so nekatere žrtve našli z malo ali nič obleke, kar je po navedbah strokovnjakov tudi jasen znak, da je letalo razpadlo v zraku. »Če letalo razpade v zraku, se obleke preprosto raztrgajo,« je dejal svetovalec za zračno varnost in nekdanji preiskovalec Jack Casey. »Dodal je, da je zaradi močnega vetra na veliki višini večina potnikov umrla, še preden so padli v morje.
Preiskava nesreče airbusa 330 se nadaljuje, francoski preiskovalci pa upajo, da jim bodo nove podrobnosti pomagale ugotoviti, zakaj je do nesreče sploh prišlo. Črni skrinjici, ki bi bili pri tem v precejšnjo pomoč, pa še vedno iščejo. (sta)
Teheran • Nemiri v Iranu ne pojenjajo
Protestniki znova na ulicah
Podporniki uradno poraženega kandidata na predsedniških volitvah v Iranu Mira Hoseina Musavija so se danes, še šesti dan zapored, znova zbrali na ulicah Teherana. Najprej pred stavbo Združenih narodov, nato pa še na osrednjem trgu. Današnja zborovanja so sicer namenjena tudi spominu na ubite protestnike v začetku tedna.
Več tisoč protestnikov se je najprej zbralo pred stavbo Združenih narodov v Teheranu. »ZN - kje ste?« so se po poročanju nemške tiskovne agencije dpa vili transparenti v množici privržencev Musavija. Nekaj ur kasneje pa so se demonstranti zbrali še na osrednjem trgu Imama Homeinija v Teheranu. Po poročanju dpa naj bi se jih zbralo več sto tisoč.
Večina protestnikov je ovitih v žalno, črno barvo. Musavi jih je namreč pozval, naj bodo današnja zborovanja tudi v spomin padlim podpornikom; v zadnjih dneh je bilo namreč ubitih najmanj pet demonstrantov. Shoda pa naj bi se udeležil tudi Musavi, čeprav njegove udeležbe še niso potrdili.
Medtem nič ne kaže, da bi prišlo do pomiritve. Trije poraženi kandi-
dati na predsedniških volitvah, ki so potekale prejšnji petek, so skupno prijavili kršitve na 646 voliščih, je danes sporočil svet varuhov. Kršitve so prijavili Musavi, Mehdi Karubi in Mehsen Rezaj, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal tiskovni predstavnik sveta Abasali Hadhodaj.
Hadhodaj pa ni povedal, ali bo svet varuhov preučil te pritožbe ali ne. Pred dnevi so sicer v tem svetu nakazali, da bi lahko ponovno prešteli glasovnice s spornih volišč, niso pa naklonjeni zahtevam Musavija po ponovitvi volitev. Na volitvah je premočno zmagal sedanji predsednik Mahmud Ahmadinedžad, ki naj bi dobil skoraj 63 odstotkov podpore, njegova opozicija, predvsem Mu-savi, pa meni, da je do tega prišel s prevaro. (sta)
Bruselj • Pogajanja o hrvaško-slovenski meji obstala
Na mrtvi točki
Slovenija in Hrvaška sta po zadnjih pogovorih z Evropsko komisijo v Bruslju o reševanju vprašanja meje na mrtvi točki. Slovenija se je bila pripravljena pogovarjati o najnovejšem predlogu Evropske komisije, Hrvaška ga je zavrnila. Kar se je zgodilo danes, je zapravilo možnost, da uredimo mejno vprašanje, je poudaril premier Borut Pahor.
Slovenski in hrvaški minister Samuel Žbogar in Gordan Jandrokovic sta prišla na pogovore v Bruselj, da bi evropskemu komisarju za širitev Olliju Rehnu predstavila odzive doma na njegov zadnji predlog za način reševanja vprašanja meje in zastoja Hrvaške na poti v EU. Najprej sta se zjutraj s komisarjem sestala vsak posebej, za srečanje v trojici pa so se dogovorili za popoldne.
Hrvaška ne bo sprejela sprememb Rehnovega predloga, ki ga je hrvaški sabor že sprejel, je kmalu po dopoldanskih ločenih pogovorih ministrov s komisarjem in pred popoldansko trilateralo ministrov in komisarja poudaril hrvaški premier Ivo Sanader, ki se je v Bruslju udeležil neke javne tribune. Slovenija je želela »dopolnila, ki bi v temelju spremenila ta predlog; tega ne moremo sprejeti,« je dejal.
Slovenija meni, da gre Rehnov dopolnjen predlog v pravo smer in je pripravljena preučiti njegove elemente, a to je smiselno le, če se Hrvaška strinja, da je drugi osnutek podlaga za nadaljnje delo, če pa bo Hrvaška vztrajala, da zanjo ni sprejemljiv, se bo verjetno pri tem ustavilo, pa je pred trilateralo povedal premier Borut Pahor, ki se je pred vrhom EU v Bruslju najprej udeležil vrha evropskih socialistov (PES).
Hrvaški premier je sicer še pred trilateralo v Bruslju razgrnil dva alternativna predloga za rešitev hrvaško-slovenskega vprašanja meje. Predlagal je, naj slovenski in hrvaški parlament sprejmeta skupno izjavo, da noben dokument po letu 1991 ne prejudicira meje. Če Slovenija tega ne bi sprejela, pa predlaga skupno mnenje pravnih služb v Evropski komisiji in Svetu EU, ali je mogoče, da dokument, predložen v pogajanjih, prejudicira mejo.
Ob prihodu na trilateralo je minister Žbogar poudaril, da je Slovenija pripravljena nadaljevati pogovore o zadnjem predlogu komisarja Rehna in da upa na rešitev. Sestanek trojice ni trajal dolgo. Najprej je s srečanja prišel hrvaški minister Jandrokovic, ki sicer pred tem čez dan ni želel dajati izjav. Minister je ponovil, da je Hrvaška maja sprejela po njegovih besedah končni kompromisni Rehnov predlog in se pri tem ustavila, Slovenija pa je predlagala dopolnila, ki jih v Zagrebu niso mogli sprejeti. Menil je tudi, da je to sedaj problem EU, in to iz razloga, ker gre za dvostransko vprašanje, Hrvaška pa izpolnjuje pogoje za odpiranje in zapiranje poglavij ter se obnaša v skladu z evropskimi vrednotami in kriteriji.
Minister Žbogar je ob prihodu s srečanja povedal, da je hrvaška stran zavrnila zadnji Rehnov predlog in tudi izstopila iz procesa, ki ga je vodil komisar Rehn ob podpori tria EU. »Mislimo, da je to slabo, in ostajamo zavezani temu procesu,« je poudaril. Na vprašanje, kako zdaj naprej, je minister Žbogar odgovoril: »Tega problema si nismo mi izmislili, to je hrvaški problem in Hrvaška bo morala najti tudi rešitev.«
Komisar Rehn po ministrovih besedah »obžaluje, da smo prišli v to situacijo, in ugotavlja, da ne vidi poti naprej«. Komisar bo tako po Žbogarjevih besedah zdaj obvestil predsedstvo EU, da »sam nekako ne vidi možnosti, da bi nadaljeval ta proces«.
Premier Pahor pa je po trilaterali poudaril, da je »to, kar se je zgodilo danes, - vsaj zaenkrat, ne bodimo pesimisti in mislimo, da za vedno - zapravilo možnost, da uredimo mejno vprašanje«. Hrvaška stran je z odločitvijo, da izstopi iz procesa komisarja Rehna, »pravzaprav zapravila možnost, da uredimo vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško ter s tem spodbudimo vsestransko sodelovanje med državama na bistveno višji ravni«, je pojasnil.
Hrvaški zunanji minister Jandrokovic je sicer pozneje odločno zavrnil navedbe, da je Hrvaška izstopila iz procesa posredovanja komisarja Rehna. »Nasprotno, Hrvaška je doslej edina stran, ki je sprejela Rehnov predlog 'vzemi ali pusti',« je menil minister. »Še več, Hrvaška je danes predstavila tudi dve novi alternativni morebitni rešitvi, ki naj bi pomagali najti pot iz tega zastoja,« je še dodal.
Komisar Rehn pa je obžaloval, da na današnjem srečanju z zunanjima ministroma Slovenije in Hrvaške ni bilo napredka, saj je ostalo odprto le še omejeno število vprašanj, in ob tem poudaril, da je vprašanje meje dvostranski problem.
Glede možnosti skorajšnjega naslednjega srečanja trojice je Rehnova tiskovna predstavnica za STA še povedala, da »glede na okoliščine komisar Rehn meni, da ne bi bilo koristno imeti novega kroga pogovorov«. O tem, ali je proces sedaj končan, in kdo je iz njega izstopil, pa v komisiji ne želijo presojati. Kot so sicer pojasnili viri pri EU, je Rehn napravil vse, kar je lahko, a problem morata rešiti strani sami, ki se danes nista uspeli dogovoriti o sporazumu; če ni dogovora o »vsaki črki« pisnega sporazuma, o katerem je govora, potem namreč ni rešitve. »Težko je sedaj napovedati, kaj se bo zgodilo,« so menili viri. (sta)
Gospodarstvo po svetu
Washington - Število novih prošenj za prejemanje podpore za brezposelnost je po današnjem poročilu ameriškega ministrstva za delo pretekli teden naraslo za 3000 na letno prilagojeno raven 608.000. Število oseb, ki neprekinjeno prejemajo podporo, pa je v tednu pred tem padlo za 148.000 na 6,69 milijona. Gre za prvi padec števila ljudi, ki prejemajo podporo za brezposelnost od januarja, 148.000 pa pomeni največji padec v zadnjih sedmih letih. Tudi sicer je upočasnjevanje stopnje odpuščanj opazno. Maja je bilo ukinjenih 345.000 delovnih mest, kar je polovica od povprečja v prvem četrtletju letošnjega leta. Ameriška podjetja so od začetka recesije decembra 2007 ukinila skoraj šest milijonov delovnih mest, stopnja brezposelnosti pa je maja porasla na 9,4 odstotka. Analitiki napovedujejo, da bo dosegla in presegla 10 odstotkov, preden se bo začel položaj popravljati. Poleg teh številk obstaja tudi poseben izredni program za podporo za brezposelnost, ki ga je kongres potrdil lani poleti, letos pa je bil podaljšan v stimulacij-skem zakonu. Po tem zakonu je podporo za brezposelnost v tednu s koncem 30. maja prejemalo 2,3 milijona ljudi, kar je za 102.000 več, kot v tednu pred tem.
Lizbona - V Lizboni se danes zaključuje četrto zasedanje mednarodnega programa za industrijske raziskave Eureka, ki mu trenutno predseduje Portugalska. Na zasedanju visokih predstavnikov je bilo zadnji dan zasedanja potrjenih 54 projektov, v skupni vrednosti 64 milijonov evrov. Po številu projektov v programu Eureka je Slovenija tokrat zasedla četrto mesto. Tokratnega zasedanja sta se z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo udeležila nacionalna projektna Eureka koordinatorka Petra Žagar in generalni direktor direktorata za tehnologijo Aleš Mihelič, ki je predstavnik Slovenije v skupini visokih predstavnikov Eureka, so sporočili z ministrstva za šolstvo. Po številu projektov v programu Eureka je Slovenija tokrat zasedla četrto mesto med 38 državami. Dvig sredstev za tehnološki razvoj na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je pripomogel k uspehu Slovenije. Samo za sodelovanje slovenskih podjetij in institucij znanja v Eureka so se namreč v letu 2009 sredstva povišala za dva milijona evrov v letu 2009, je pojasnil Aleš Mihelič. Skupaj je bilo v času enoletnega portugalskega predsedovanja na štirih zasedanjih Eureka potrjenih 192 projektov, v skupni vrednosti 324 milijona evrov. Največ projektov je imela Španija, in sicer 42 projektov, sledita ji Nemčija in Slovenija s 33 projekti. Od teh 33 projektov jih Slovenija koordinira 25, k osmim pa je le pristopila.
Slovenske Konjice - Družba Marche gostinstvo, ki je v lasti švicarskega Marche Internationala in ima v Sloveniji od leta 2005 v upravljanju 15 nekdanjih Petrolovih gostinskih obratov, je tudi v preteklem letu povečala svoj promet. V letu 2008 je podjetje ustvarilo skoraj 12 milijonov evrov prometa oz. desetino več kot leto prej, trenutno pa zaposluje 220 ljudi. "Odločitev, da pridemo v Slovenijo je bila vsekakor prava. Res pa je, da prav veliko manevrskega prostora za širjenje zdaj nimamo več, saj je avtocestni program v Sloveniji bolj ali manj zaključen in konec leta odpiramo še bistro v Grabonošu na pomurski avtocesti. Zanima pa nas morda tudi širitev našega posla na letališče, medtem ko odpiranja restavracij v trgovskih centrih v tem trenutku ne načrtujemo," je povedal direktor Ircher. Prvi mož Marcheja v Sloveniji je ob tem še dodal, da krize vsaj do letošnjega aprila niso čutili, kakšne posledice bo imela na njihovo poslovanje, pa bo lahko povedal šele ob koncu leta, saj se za njih šele zdaj začenja vrhunec sezone, pri tem pa bodo precej odvisni predvsem od tranzita tujih turistov. Kircher je še dejal, da je vizija slovenskih restavracij enaka njihovim restavracijam po Evropi, to pa je predvsem zagotavljanje sveže pripravljenih jedi s samopostrežno ponudbo ter s sezonsko in lokalno ponudbo.
Budimpešta - Madžarski nizkocenovni letalski prevoznik Wizz Air namerava pri evropskem proizvajalcu letal Airbus kupiti 50 letal tipa A320. Po kataloških cenah je naročilo vredno 3,8 milijarde dolarjev, je danes povedal direktor marketinga pri Airbusu John Leahy. Wizz Air in Airbus sta dogovor o nameri nakupa letal podpisala danes na letalskem sejmu v kraju Le Bourget pri Parizu, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Leahy zavezujoče naročilo pričakuje v kratkem. V letalih bo prostora za 180 potnikov. Wizz Air bo z njimi okrepil svoje letalske linije z enajstimi cilji na Poljskem, Madžarskem, v Bolgariji, Romuniji, Ukrajini in na Češkem. Wizz Air ima trenutno v svoji floti že 24 letal tipa A320. Že v torek sta pri Airbusu naročila letala malezijski nizkocenovni prevoznik Air Asia X ter vietnamska letalska družba Vietnam Airlines. Prvi je naročil deset letal novega tipa A350 XWB s kataloško ceno 2,4 milijarde dolarjev, druga pa 16 letal tipa A321 za 1,4 milijarde dolarjev. Tudi katarski prevoznik Qatar Airways je v ponedeljek naročil 24 airbu-sov v vrednosti 1,9 milijarde dolarjev.
Peking - Svetovna banka je zvišala napovedi gospodarske rasti za Kitajsko. Zaradi 590 milijard dolarjev vrednega programa vlade za blažitev posledic krize naj bi se obseg bruto domačega proizvoda (BDP) Kitajske letos zvišal za 7,2 odstotka, so danes v Pekingu sporočili iz Svetovne banke. Doslej je Svetovna banka Kitajski za letos napovedovala 6,5-odstotno gospodarsko rast. Vlada v Pekingu sicer ostaja pri svoji napovedi o letošnjemzvišanju BDP za osem odstotkov, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Protikrizni program kitajske vlade vsebuje predvsem ukrepe na področju državnih investicij v infrastrukturne projekte. Poleg tega so banke spet povečale obseg odobrenih kreditov, okrepila se je tudi domača potrošnja, ugotavlja Svetovna banka, vendar opozarja, da rast močno zavira zelo šibak izvoz. Kitajska je v letošnjem prvem četrtletju zabeležila najšibkejšo gospodarsko rast v zadnjem desetletju. Po podatkih statističnega urada se je obseg BDP povečal za 6,1 odstotka, kar je 4,5 odstotne točke manj kot v prvem četrtletju lani. V primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem se je rast upočasnila za 0,7 odstotne točke. (sta)
Foto: M. Ozmec
Simpatična dekleta ansambla Iskrice iz Laškega so bila po mnenju strokovne komisije najboljša, zato so prejela prvo nagrado.
Destrnik • Vurberški festival je polnoleten
Najboljši Iskrice, Čar in Malibu
Čeprav je zaradi slabe vremenske napovedi letošnji 18. vurberški festival potekal v večnamenski dvorani na Destrniku, je bil po obisku in vsebini eden boljših doslej. Strokovna komisija je prvo mesto prisodila ansamblu Iskrice iz Laškega, občinstvo je izbralo ansambel Čar iz Gornjega Grada, radijske postaje pa ansambel Malibu.
Med okoli 1500 gledalci v nabito polni dvorani na Destrniku je bilo letos tudi nekaj navijaških skupin iz različnih koncev Slovenije, ki so v rokah nosili transparente z napisi Krajcarji, Novi spomini, ansambel Cegnar, Prosen in poleg tega še glasno vzklikali imena svojih ansamblov. Organizatorji iz Turističnega društva Vurberk so v sodelovanju z glasbeno agencijo Geržina Videoton, mariborskim regionalnim centrom RTV Slovenija, Založbo kaset in plošč RTV Slovenija in dnevnikom Slovenske novice, dobro poskrbeli za to, da so vzdušje z dvorišča vurberškega gradu prenesli tudi na odrsko sceno dvorane, svoje pa je storil sedaj že legendarni voditeljski par Ida Baš in Janez Toplak, ki je bil tokrat odet v stilsko in barvno usklajene cvetlične vzorce.
Med 24 letos prijavljenimi ansambli je strokovna komisija organizatorjev na podlagi prejetih prijav in izbora v Podnanosu za nastop na 18. festivalu vokalno-instru-mentalnih skupin z diato-nično harmoniko ter dvo- in večglasnim petjem izbrala 14 ansamblov, ki so se tudi letos navdušenemu občinstvu predstavili s po dvema skladbama. Med njimi pa so bili tudi trije ansambli, ki so na vurberškem festivalu nastopili prvič.
Ob glasnem navijanju in skandiranju navijaških skupin so se letos predstavili ansambel Čar iz Gornjega Grada, Krajcarji iz Braslovč, Prosen iz Žažarja pri Horjulu, Brežiški flosarji iz Brežic, Akordi iz Prestranka, Vigred iz Laškega, Iskrice iz Laškega, Mladi upi iz Šmarja pri Jelšah, ansambel Lipovšek iz Velenja, ansambel .SI iz Zgornje Ložnice, Malibu iz Ilirske Bistrice, Ceglar iz Velikega Gabra, Orion iz Raka pri Krškem ter Novi spomini iz Novega mesta.
In kdo so letošnji nagrajenci? Besedila letošnjih skladb, ki jih je ocenjevala žirija organizatorjev v sestavi Franc Ankerst, Asja Matjaž in Milena Toplak je tretjo nagrado in plaketo prisodila besedilu Matjaža Vrha za pesem Roža poletja v izvedbi ansambla Krajcarji; drugo nagrado je prejela Darinka Kovač za besedilo pesmi S križem na prsih in v izvedbi ansambla Prosen, prvo nagrado za besedilo pa je prejela Fanika Požek za pesem Povest o rdečem cvetu, skladbo pa je izvedel ansambel Vigred.
Komisija glasbenih urednikov in redaktorjev slovenskih radijskih postaj, ki ji je letos predsedovala Natalija Škrlec iz naše družbe Radio-Tednik Ptuj, je za najboljšo izbrala
Foto: M. Ozmec
Srca vurberškega občinstva in s tem zlatega zmaja so osvojili mladi člani ansambla Čar iz Gornjega Grada.
skladbo Cigu migu, za katero je glasbo in tekst napisal Franci Lipičnik, izvedel pa ansambel Malibu.
Izvedbo vseh skladb, ki so bile tudi letos zaigrane in zapete v živo, pa je pozorno spremljala in ocenjevala strokovna komisija, ki so jo sestavljali Slavko Avsenik mlajši, Tomaž Tozon, Urška Čop Šmajgert, Mojca Menart, Irma Rauh in Alojz Toplak. Tretjo nagrado in plaketo za najboljšo izvedbo je prejel ansambel Orion iz Raka pri Krškem, drugo nagrado je prejel ansambel Novi spomini in Novega mesta, prvo nagrado in plaketo pa je komisija letos prisodila ansamblu Iskrice iz Laškega. Plaketo Jožefa Ši-frarja za najboljšo večglasno vokalno izvedbo je pobudnik tega priznanja, Franci Smre-kar, letos po izboru strokovne komisije izročil ansamblu Akordi iz Prestranka.
Vse skladbe in njihovo izvedbo pa je seveda budno spremljalo tudi občinstvo v dvorani, ki je z glasovanjem prek glasovnic prisodilo tre-
tjo nagrado in bronastega zmaja ansamblu Akordi iz Prestranka, drugo nagrado in srebrnega zmaja je prejel ansambel Iskrice iz Laškega, prvo nagrado občinstva in zlatega zmaja pa je letos prejel ansambel Čar iz Gornjega Grada.
Med štetjem glasov občinstva in delom komisij je v re-vijalnem delu tokrat nastopil popularni ansambel Golte iz Mozirja, ki je zmagal na letošnjem festivalu Slovenska polka in valček, nagrajen pa je bil že tudi na vurberškem festivalu.
Festival sta neposredno prenašala Televizija Maribor in Radio Maribor, posnela pa ga je ekipa RTV Slovenija, ki bo posnetke predvajala v dveh delih, in sicer julija na prvem programu TV Slovenija. Organizatorji so tudi letos pripravili festivalsko brošuro, v kateri so v besedi in sliki predstavili letošnjega in nekaj prejšnjih festivalov, na dan festivala pa je izšla tudi festivalska zgoščenka s 14 izbranimi festivalskimi
skladbami, turistično društvo Vurberk pa je ob polnoletnosti festivala napolnilo 300 steklenic izbranega vina iz vurberških vinogradov in jih okrasilo s festivalsko etiketo.
M. Ozmec
Pa brez zamere
Počasno celjenje
Kratek zunanji vpogled v notranjost srca Balkana
V preteklem vikendu sem imel priložnost po (pre)dolgem letu in pol spet obiskati deželo na Balkanu, ki ji je bila polpretekla zgodovina najmanj naklonjena ter so viharna leta zarezala najgloblje v njeno človeško, kulturno in gospodarsko tkivo. Znanec, ki od leta 1992 živi v Sloveniji, ima namreč v Bosni hišo, ki jo kot vsak, ki izvira iz tamkajšnjih krajev, obnavlja ter preureja; pa je za konec tedna povabil tja dol, da spoznam njegov kraj in tamkajšnje okolje. Tako sem po osrednji Bosni (in Hercegovini, seveda, da ne bom komu delal krivice) imel priložnost dobiti (resda kratek in nepopoln) vpogled v severni del te dežele, v območje, ki meji na Hrvaško. Natančneje, motal sem se po Bosanski Gradiški (ki jo Hrvati imenujejo Stara Gradiška).
Prvi vtis je pričakovan. Vojna leta in grozote so še vedno prisotni v zavesti ljudi, pa tudi na nekaterih fasadah v obliki lukenj, ki jih povzročijo naboji, ko trčijo v beton in opeko. Pač, finančna situacija ni najbolj rožnata in ljudje denar raje namenijo za stvari, ki jih za preživetje potrebujejo bolj nujno, kot pa so to zakrpane luknje v zidovih. Razumljivo in hkrati zelo zgovorno - luknje, rane in brazgotine na nepokritih zidovih namreč simbolično ponazarjajo tudi rane ter brazgotine, ki jih v sebi nosijo ljudje, ki tu živijo in ki so bili izpostavljeni grozotam in iracionalnosti vojne. Tako kot zidovi so tudi rane ljudi - nekatere vidne in jih nikoli ne bo mogoče zakrpati; druge deloma zakrpane; tretje, ki se zdijo popolnoma zakrpane, pa vendar prisotne pod fasado. Za nekatere pa celo lahko rečemo, da se jih je posrečilo zakrpati. A te so v manjšini. Kar pa pri ranah vse vrste veseli, je to, da čeprav prisotne, niso več edina tema in element vsakdanjega življenja.
Vsakdanje življenje v deželi se namreč počasi vrača v tirnice, katerih glavna sestavina ni več (samo) vojna, ampak tudi druge stvari; obvezno jutranje »kofetkanje«, druženje z znanci, obiskovanje »čevapdžinic«, »burekdžinic« in tako dalje. Seveda tudi manj prijetne stvari, kot je skrb za zaslužek denarja, ki žal tudi marsikomu pri nas ni tuja. A ljudje tudi vpričo vsega tega kažejo, da obstaja upanje za to deželo;počasi začenjajo spet dobivati tisto mehkobo in prijaznost, kije pravzaprav nikoli niso izgubili, le prekrila in zasenčila jo je vojna s svojimi grozotami. Res je sicer, da je čas miru žal tudi v to deželo prinesel nekatere nepotrebne stvari iz »zahodnega« sveta, tako da lahko obiskovalec vidi meni povsem nejasne preobrazbe nekdaj prijaznih in značilnih »kafan«, lokalnih oštarij, v razne »lounge bare«, »klube« in podobne nebodigatreba, kijih prej tukaj ni bilo zaznati. A z malo truda se da najti še tiste prave, pristne lokale, ki še vedno predstavljajo središče družabnega življenja.
Dežela se tako počasi, a upamo vztrajno vrača v svoje bolj »normalne vode«, čeprav s pridihom modernega potrošništva. To seveda s sabo prinaša tudi nekatere slabe stvari, kot so korupcija in gospodarski kriminal, a tega je tudi drugje ogromno. Upanje za »normalno« prihodnost te dežele torej obstaja. Še posebej, ker so burek in čevapčiči tudi dandanes enako slastni kot so bili pred vojno.
Gregor Alič
Foto: M. Ozmec
Komisija radijskih postaj je za najboljšega izbrala ansambel Malibu iz Ilirske Bistrice.
Spodnji Duplek • Tenorist Tim Ribič
"Rad bi se uveljavil v Evropi"
Tenorist Tim Ribič, doma v Dupleškem Vrhu pri Spodnjem Dupleku, se je po turneji v Španiji, kjer je imel nastope po celi državi, in v Nemčiji maja za kratek čas ustavil tudi doma in nastopil na vurber-škem odru v okviru srednjeveškega dneva na gradu Vurberk. Med šesttedensko turnejo po Španiji, nastopili so na skoraj vseh večjih odrih, je največkrat pel s svetovno znano sopranistko Victorio Loukianetz, na kar je zelo ponosen. V novi sezoni načrtuje ponovno sodelovanje s SNG Maribor. Že septembra pa ga čakajo trije nastopi na Japonskem.
Glasbeni geni so bili Timu Ribiču tako rekoč položeni že v zibelko. Z glasbo se je začel ukvarjati že zelo zgodaj. Ob osnovni šoli je obiskoval nižjo glasbeno šolo v Mariboru, kjer se je učil igrati kitaro. Med srednjo šolo je začel obiskovat tudi ure solo petja pri profesorici Jolandi Korat. Po uspešno končanem drugem letniku Srednje glasbene in baletne šole Maribor je študij petja nadaljeval na Dunaju. V študijskem letu 2002/2003 se je vpisal na Univerzo za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Študij je končal z odliko, sedaj je vpisan na magistrski študij, vendar je
v zadnjem letu dal prednost nastopom, saj je njegova velika želja, da bi se uveljavil na evropskih odrih. Stalnega an-gažmaja ne išče, od leta 2007 ima status samozaposlenega v kulturi, podelilo mu ga je Ministrstvo za kulturo. V zadnjem času zelo pogosto nastopa, kar je zasluga tudi dveh agentov, ki jih ima, enega v Nemčiji, drugega na Dunaju. Ob petju in pripravi magisterija se udeležuje tudi številnih izobraževanj oziroma izpopolnjevanj za operne pevce pri znanih profesorjih (Renata Scotto, Silvana Bazzoni Bartoli in Cesare Scarton), dodatna znanja pa je nabiral že tudi pri svetov-
no znanem tenoristu Carlu Bergonziju. Nastopa v delih Mozarta, Rossinija, Smetane, Straussa, Offenbacha, Lehar-ja in drugih.
Še v letošnjem letu, ko bo več nastopal doma, si želi uresničiti tudi projekt s katero od slovenskih oziroma tujih pop glasbenih legend, ki jih ceni tudi sam, ki so mu blizu tako po besedilu kot interpretaciji. Preden je postal operni pevec, je pel v ansamblu Dupleška mornarica. Želi pa si nastopiti tudi na Ptuju, morda dvorišču ptujskega gradu, saj mu je všeč grad,
pravi. Kot Duplečan pa si želi, da bi se dupleška kultura oziroma dogajanje lahko že v kratkem enakovredno kosalo z okoljem, saj domača občina zelo veliko da na kulturo. K temu želi tudi sam prispevati. Tudi zanj je izziv partnerski projekt Evropske prestolnice kulture 2012. V tej povezavi vidi veliko priložnost za vurberški oder, kjer se nekaj zadnjih poletij dogaja zelo veliko, na njem sta se našla tako profesionalna kot amaterska kultura, kar je samo za pozdraviti.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Tenorist Tim Ribič: "V novi sezoni bom ponovno sodeloval s SNG Maribor."
Foto: zasebni arhiv
Tim Ribič je v Španiji pel s sopranistko Victorio Loukianetz, ki je pela že v vseh največjih opernih hišah v svetu, dolga leta je bila prva dama milanske Scale in je pela tudi z največjimi svetovnimi tenoristi Pavarottijem, Domingom, Carrerasom in drugimi.
Krizevci • Zupan sprejel najboljše
»
Na dobri poti ste!
«
Novoizvoljeni župan občine Križevci pri Ljutomeru Branko Belec je pripravil slavnostni sprejem za učence, ki so se odlično odrezali v osnovnošolskem izobraževanju in dosegali izjemne uspehe na področju športa in rekreacije.
Ob tem je z zadovoljstvom ugotavljal, da tovrsten način zaključka šolskega leta sodi med pomembnejše in prelomne korake vsakega mladega bitja. »Ponosen sem na vas, dragi naši učenci. Bili ste najboljši med dobrimi. Vložili ste ogromno truda in odrekanja, zato ste uspeli, seveda ob pomoči staršev in učiteljev. Vi ste up in potencial naše občine. Pred vami so gimnazijska in nato študentska leta, kjer boste naprej razvijali svoje talente, oblikovali svojo osebnost in kritičen odnos do sveta. Verjemite vase, saj ste na dobri poti, da izrabite priložnosti, osvojite nova znanja, spoznanja in modrosti,« je dejal Belec.
V vseh devetih letih osnovne šole so odličen uspeh dosegali naslednji učenci: Tina Belec, Danaja Kuhanec, David Raiter, Timotej Jago-dič, Patricija Nedeljko, Alen Brumen, Žiga Horvat, Karin Jureš, Sandra Šmelc in Katja Šrajner. Posebne pozornosti so bili na sprejemu pri županu deležni mladi nogometaši, ki so križevsko osnovno šolo na področju športa in rekreacije z osvojitvijo naslova državnih prvakov ponesli v sam vrh.
NŠ
Foto: NS
Na knjižni polici
Jill Bolte Taylor
Kap spoznanja: moja pot okrevanja po možganski kapi
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2009
Kap spoznanja je prvoizpovedna zgodba dr. Jill Bolte Taylor, vrhunske znanstvenice, ki je na Harvardski medicinski fakulteti raziskovala človeške možgane in poučevala. Neko jutro leta 1996 pa je sama doživela redko obliko kapi in knjiga je kronološki popis dogodkov, ki so sledili, preplet znanstvenega izobraževanja, osebne izkušnje in spoznanja. Sedaj je hvaležna, da je živa in ceni preostali čas. V tistem jutru pa je prestopila v drugačno obliko zavedanja, od takrat razume mistična in metafizična občutja, ko smo eno z vesoljem. Knjiga govori o lepoti in prožnosti človeških možganov.
Delovanje možganov jo je prevzelo že v mladih letih, predvsem zato, ker je starejši brat trpel za shizofrenijo. Zastavila si je vprašanje, v čem so bratovi možgani različni, da ne more vzpostaviti povezave med splošno resničnostjo in blodnjami. Leta 1991 je doktorirala in postala profesorica makroskopske anatomije, nevroanatomije človeka in histologije. Izpopolnjevala se je v uglednih laboratorijih in gostovala kot »pojoča« znanstvenica. Njeno obetajoče življenje se je razblinilo, ko jo je zadela kap in je v štirih kratkih urah opazovala, kako je njen um popolnoma opešal, da ni mogla več govoriti, brati, pisati, hoditi ali se spomniti česar koli iz svojega življenja. Biološko smo ljudje zgolj svojevrstna mutacija Zemljinih genskih variacij. Človeški možgani se nenehno spreminjajo, nevroni, osnovne celice našega živčevja, se po rojstvu ne obnavljajo, pomeni, da so stare toliko kot mi. Domneva se, da jih premore izključno človek. Človeška možganska skorja je skoraj dvakrat debelejša od drugih sesalcev. Ljudje lahko podobno čutimo in razmišljamo, ker obstajajo med različnimi skupinami celic možganske skorje ustaljene poti za prenos informacij. V resnici smo čuteča bitja, ki mislijo. Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrtnosti in najpogostejši vzrok invalidnosti odraslih. Možganski obli si je potrebno predstavljati kot komplementarni polovici celote. Desna misli v podobah in dojema širšo sliko sedanjega trenutka, leva se ukvarja s podrobnostmi. Tistega usodnega jutra je bila priča, kako so se bilijoni celic možganov trudili delovati v popolni skladnosti. Zavest je zdrknila v stanje blaženosti. Zaman je skušala ohraniti povezavo med posameznimi trenutki. V odsotnosti razumskih podob se je počutila odtrgana od življenja. Um ni bil več sposoben razumske povezave. Krvavitev v lobanji se je razširila nad predelom za razumevanje števil. Zato ni mogla telefonirati in je brezupno strmela v številčnico. Vseeno ji je uspelo poklicati v službo in nekaj nerazumljivega izgovoriti. Možgani niso več razločili pisave, znakov, barv. Glasilke so odpovedale poslušnost. Prsti na rokah in nogah so mrtveli. V bolnišnici je bila »ponosna«, ker si je pravilno postavila diagnozo. Ko se je zbudila, je bila začudena, da še živi. V glavi ji je grmelo od bolečine. Postala je nebogljen otrok, ujet v odraslem ženskem telesu. Ni mogla zaznavati tridimenzionalnosti prostora. Zavest se je ujela v časovno zanko. Čeprav ni mogla hoditi, govoriti, brati, je ni bilo strah! Bila je preprosto bitje luči. Četudi je izgubila levo poloblo, ni bila nezavestna. Značaj desne poloble je svobodno zadihal. Ljudi je dojemala kot bleščeče gmote energije. Nekateri so jo polnili z energijo, drugi so ji jo izpijali. V glavi se je naselila dramatična tišina. Še vedno je vedela ogromno stvari, ni pa se mogla dokopati do njih. Ob nenehnih posegih v telo si je srčno želela, da bi bila nezavestna. Uspeh negovalcev je bil popolnoma odvisen od nje. Sodelovala je samo s tistimi, kjer je začutila pozitivno energijo. Niso razumeli, da ni butasta, temveč poškodovana! Doumela je, da bo morala zelo paziti na svojo zalogo energije. Eden od ključev njene ozdravitve je bil, da sta bili obe z zdravnico izredno potrpežljivi. In proslavljali sta vsak najmanjši napredek, da bi rešili njen um. Najtežja preizkušnja je bila ponovno branje. Pojem branja se ji je zdel popolnoma nesmiseln.
Operacija je popolnoma uspela. Možgani so delovali bolj po polžje. Sposobnosti za učenje so se opazno izboljševale dolgih osem let po kapi. Šele četrto leto po kapi je lahko opravljala več stvari hkrati, peto leto je počasi dojemala sposobnost matematičnega razumevanja. Ljudje imamo kot biološka bitja veliko moč, žal je izraz sočutja v naši družbi danes prava redkost. Osredotočen človeški um je najmogočnejši instrument v vesolju.
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Kje bo zaigrala Nastja Prapotnik
Stran 12
Nogomet
NK Labod Drava - vse po planu?
Stran 12
Plavanje
Najhitrejši plavalci iz Markovcev
Strani 14
Judo
Urška do sedmega mesta
Stran 13
Podlehnik
Od kegljanja do nategovanja vrvi
Stran 15
Nogomet
Uspešna vrnitev nogometnega sodnika Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Boks • Dejan Zavec
Boksarska predstava a la carte
Uvod v petkov boksarski večer v dvorani Tabor v Mariboru se je zgodil že pred dvema letoma: takrat sta namreč oba tekmeca po prekinjenem dvoboju v en glas zatrjevala, da si želita re-match - povratni dvoboj. Svojo obljubo sta držala, čeprav sta lahko oba s porazom več izgubila kot z zmago pridobila - to je še posebej veljalo za Dejana. A tudi
v tem oziru se je naš šampion še enkrat več izkazal za pravega športnika (jasno je tudi, da so vsi sodelujoči videli svoje razloge za organizacijo tega dvoboja) in je izziv sprejel.
To je še najbolj razveselilo njegove številne navijače, ki ga zvesto spremljajo že od začetka profesionalne poti. Le nekaj deset kilometrov od rodnih Haloz in Ptuja, kjer je
Ramona Kuehne (levo) je ubranila naslov prvakinje po verziji WIBF.
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec je potrpežljivo čakal na svoje priložnosti...
Foto: Črtomir Goznik
najbolj prepoznaven, pač ni nobena ovira, da si svojega prijatelja in vzornika ne bi ogledali v živo. Velikokrat namreč tudi 1000 km ni predstavljalo previsoke ovire. In tudi tokrat so imeli kaj videti!
Vzdušje v dvorani Tabor je bilo izjemno že precej pred osmo uro zvečer, čeprav so bili takrat na sporedu štirje manj zanimivi dvoboji. V njih sta vsaj Slovenec Denis Sim-čič (živi in trenira v Berlinu) in Nemka Ramona Kuehne s svojima zmagama dodobra ogrela občinstvo, ki je bilo
malo pred pol deveto zvečer že dodobra na trnih. Zvoki harmonik in zvoncev kurentov so se mešali med sabo in naznanjali, da bo šlo kmalu zares. Prvi je v ring stopil Jorge Daniel Miranda: čeprav je šlo za Dejanovega tekmeca, ki bi ga vsi najraje čim prej videli na tleh, so ga navijači športno sprejeli in na tribunah ni bilo čutiti sovražnega vzdušja. In potem čakanje na glavno zvezdo večera: to je potekalo ob Dejanovi pesmi Boom, boom man, ki jo je prepevala izjemno simpatična Korošica
Ditka Čepin, ob zvokih zvoncev kurentov, ki so kljub izjemni vročini v popolni opravi poskakovali v bližini ringa, ob stoječih navijačih (bilo jih je več kot 3000), ki so v en glas navijali Dejan, Dejan, ob vzpodbujanju glavnega napovedovalca, ob številnih svetlobnih in zvočnih efektih ... Ko se je po dolgih trenutkih Dejan v soju žarometov pokazal občinstvu v dvorani, je to bil eden od vrhuncev večera, saj so bili le redki, ki jih je to pustilo ravnodušne. Veliko jih je poskušalo že takrat seči
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec je ponovno potrdil status vrhunskega športnika.
Sedaj je pravi čas ...
Ljubitelji boksa, ki ta šport spremljajo preko tujih in domačih športnih programov, vedo, da je bil petkov dvoboj spet eden izmed biserov v ogrlici, ki jo niza Dejan Zavec že v vsej profesionalni karieri. Odlična telesna in psihična pripravljenost, oplemenitena s pravimi izkušnjami, življenjskimi in športnimi, pravi športni duh, še vedno visoka motiviranost in jasen cilj (borba za naslov svetovnega prvaka v eni izmed pomembnih verzij) so aduti, ki so v Dejanu dozoreli do roba skrajnosti. Sedaj je pravi čas, da pri 33 letih vse te lastnosti in znanja oplemeniti v borbi, ki bi mu prinesla šampionski pas, ki ga še nima. Prepričan sem, da bi Dejan v petek lahko premagal tudi bistveno težjega tekmeca, kot je bil Miranda, čeprav se je Argen-tinec pokazal za dostojnega tekmeca in je veliko prispeval k temu, da so ljubitelji boksa v Mariboru prišli na svoj račun in so v živo videli vrhunski boksarski dvoboj. Primerjali bi ga lahko s tistim proti Kazahstancu Ye-skinu na Ptuju, ki je bil na koncu leta proglašen za dvoboj leta v velterski kategoriji po verziji WBO.
Foto: Črtomir Goznik
... in jih tudi izkoriščal.
v roko Dejanu, ta pa jim tega ni odrekel. Športnik, ki zares ceni svoje navijače in ve, kakšen je njihov pomen ...
Po odpeti himni Alenke Gotar je šlo zares: pesti sta v ringu prekrižala Mr. Sympati-kus in El Chino (Kitajec). Oba borca sta pričela nekoliko previdneje kot pred dvema letoma, ko se je odprti boj pričel že od prvih sekund naprej. A občutek je bil tokrat dober, saj je Dejan deloval skrajno skoncentrirano. Ob tem se je odlično gibal in je imel popoln nadzor nad potekom dvoboja. V celotnem dvoboju se je le nekajkrat zgodilo, da je tekmecu ponudil minimalno možnost za dober zadetek, kar je dokaz velike psihične stabilnosti. Tudi izkušnje so bili tiste, ki so bile odločno na strani Dejana, zato mladost in morda večja gola fizična moč ter izjemno dolge roke Ar-gentinca niso prišli do izraza. Slednji tudi ni mogel iz svoje kože in je po vsakem dobro odmerjenemu udarcu kazal Dejanu, pa tudi sodnikom in občinstvu, da to pač ni dovolj zanj in da naj poskusi znova. A naš boksar ni nasedel takšnim provokacijam in je potrpežljivo čakal na odkrite priložnosti ter jih tudi izkoriščal. Nadaljevanje na strani 12
Nadaljevanje s prejšnje strani Tako si je že po nekaj run-dah priboril lepo točkovno prednost, ki jo je znal v nadaljevanju še povečevati. Nekaj kriznih minut je prišlo v osmi rundi, ko je obenem začutil bolečine v levi roki. "Pojavljale so se močne bolečine ob vsakem udarcu z levico in samo navijačem se lahko zahvalim, da sem jih uspel potisniti v podzavest. Spet poškodba, mi je takrat rojilo po glavi. Če ne bi v tistih minutah slišal takšne vzpodbude s tribun, bi se lahko dvoboj zasukal v popolnoma drugo smer," je po dvoboju razlagal Dejan in si roko povijal v zavitek iz ledu. Argen-tinčeva ofenziva je tako trajala kakšne tri runde, vendar pravega točkovnega učinka ni prinesla. Ker se je Miranda zavedal, da dvoboja ne more dobiti brez popolnega tveganja
in odkritega napada, je to tudi storil. A to je bila vendarle tudi voda na mlin Dejana in njegovega strokovnega tima, ki je takšen scenarij predvidel. "Že v 11. rundi smo računali, da bi lahko izkoristil tvegano boksanje tekmeca in ga poslal na tla, a se je uspel izvleči. Obenem sem se zavedal, da imam veliko prednost in da se ne smem popolnoma odpreti', saj je bil Miranda še dovolj pri močeh, da bi me lahko presenetil," je taktične načrte in razmišljanja pojasnjeval Zavec. Ta je v zadnji rundi vendarle dočakal pravo priložnost in izjemno vzdržljivega tekmeca poslal na tla: to se je zgodilo le 10 sekund pred koncem dvoboja! "Veliko sem tvegal in še tik pred koncem zadnje runde poskušal doseči udarec, ki bi mi zagotovil zmago, vendar je znal Zavec to izkoristiti in je to
uspelo njemu. Danes povsem zasluženo," je realno ocenil Miranda in Dejanu dvignil roko v zrak: "Bil je boljši!" Tej oceni se je pridružil tudi Mirandin trener, ki pa še vedno ni docela pozabil dvoboja izpred dveh let: "Takrat bi se lahko bilo končalo drugače, danes ni dvoma, Zavec je bil boljši." Dejan je tako v 29. dvoboju dosegel še 27 zmago (15 s K. O., 1 dvoboj je izgubil, 1 se je končal brez odločitve). "V prvi vrsti hvala vam, navijačem, vi ste si zaslužili to zmago," je v svojem značilnem skromnem slogu še v ringu povedal Dejan. A zmaga je njegova, saj je le malo športnikov pripravljenih tako trdo garati za vsako zmago in za vsako prehojeno stopnico v karieri. Klobuk dol pred Deja-nom, ki je ambasador boksa in športa v najboljšem pomenu te besede.
Oba Argentinca sta se na tiskovni konferenci izjemno pohvalno izrazila glede bivanja v Sloveniji in celotnega sprejema. "V nobenem trenutku se nisem želel izogniti temu povratnemu dvoboju, ki sva ga s trenerjem obljubljala že pred dvema letoma. Obljubo sem sedaj pošteno izpolnil. Morda sva bila prav zaradi tega zelo prisrčno sprejeta v Sloveniji, za kar se organizatorjem posebej zahvaljujeva. Morda to ni bil najin zadnji dvoboj," pa je zaključil Miranda. Andrej Bau-man, eden izmed glavnih organizatorjev, pa je dodal: "Morda ob koncu kariere pred polnimi tribunami Ljudskega vrta ..."
Temu ni veliko dodati, morda samo željo, da se to zgodi z Dejanovim obešenim šampi-onskim pasom nad ringom ...
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Jorge Daniel Miranda je 10 sekund pred koncem pristal na tleh.
Foto: Črtomir Goznik	Foto: Črtomir Goznik
Rokomet
Kje bo zaigrala Nastja Prapotnik?
V nedeljo se je v Ljubljani končalo univerzitetno evropsko rokometno prvenstvo. Za žensko ekipo je nastopila tudi slovenska reprezentantka in igralka Mercatorja Tenzorja Nastja Prapotnik. Slednja je v finalni tekmi proti Poljski dosegla sedem zadetkov, kar pa
vseeno ni bilo dovolj za zmago naših "študentk", saj so izgubile 27:29 proti Poljski in tako osvojile drugo mesto. Fantje pa so osvojili tretje mesto, po zmagi nad Turčijo 37:26, prvo mesto pa je odšlo v Rusijo.
"Igrale smo dobro in zasluženo osvojile drugo mesto.
No, naše želje so bile višje, vendar so tokrat Poljakinje bile boljše," je takoj po podelitvi dejala Nastja Prapotnik, očitno zadovoljna z doseženim. Pogovor pa je nanesel tudi na minulo sezono v 1. A slovenski ženski rokometni ligi in o tem nam je ptujska reprezen-
Foto: Črtomir Goznik
Nastja Prapotnik
tantka povedala: "Z mestom, ki smo ga dosegle, smo lahko več kot zadovoljne. Mislim, da smo presegle pričakovanja, če upoštevamo vse tisto, kar se nam je zgodilo med prvenstvom. Seveda govorim o poškodbah pa o odhodih itd. Tako kot sem jaz zadovoljna z uvrstitvijo ekipe, tako sem tudi s svojimi igrami. Vse bi lahko bilo še boljše, vendar je bilo pri meni najbolj važno to, da sem se po poškodbi uspešno vrnila, z dobrimi igrami pa ohranila reprezentančni status."
Očitno je, da so njene dobre igre pritegnile pozornost številnih slovenskih klubov, ki bi jo radi videli v svojih vrstah, saj bi dobili kvalitetno rokometašico, ki bi zadovoljila njihove želje, saj je Nastja prava športna ikona glede pojmovanja tega športa, predvsem pa trdno odločena, da želi uspeti v svojem športu. "Po vsej verjetnosti bom odšla iz Ptuja, razlog pa je v moji želji, da nadaljujem in nadgradim svoje uspešne igre. Zanimanje za moje usluge s strani rokometnih klubov je kar precejšnje in čas bo pokazal, kjer bom končala," je zaključila kratki pogovor rokometna re-prezentantka Slovenije Nastja Prapotnik.
Danilo Klajnšek
Nogomet • NK Labod Drava
Vse po planu?
V četrtek dopoldne so nogometaši ptujskega prvoligaša pričeli s pripravami na novo sezono 2009/20010. Trening je bil sicer napovedan ob 10. uri, vendar se je na igralce, da so prišli ven iz svoje slačilnice, čakalo dobro uro. Očitno so v slačilnici potekali pogovori o medsebojnih obveznostih ali lepše povedano o izplačilih v minuli sezoni, saj so mladi fantje iz podmladka Laboda Drave in tisti, ki so prišli na preizkušnjo, čakali svoje starejše soigralce pred vhodom na ptujski stadion. V končni fazi niso bili zraven pri burnem spomladanskem delu prvenstva in zato je tudi prav, da so bili izven "konkurence". Na prvem treningu ni bilo kapetana Aleša Čeha, ki pa se je kaj hitro pridružili vadbi, ob njem pa so manjkali še Doris Kelenc, Ogu John, Gabriel Da Silva. Veliko se govori o prestopih v druge klube, in sicer o Seadu Ziliču, Roku Kronavetru in Dorisu Kelencu, nekaj pa je govora o prestopu Ogu Johna. Toda niso manjkali zaradi tega, ampak zaradi podaljšanega dopusta, kar je na koncu tudi razumljivo, saj jim ga je več zmanjkalo zaradi dodatnih kvalifikacij s sosednjim Aluminijem, kjer so si Ptujčani ponovno priigrali prvoligaško vstopnico.
Očitno je bilo kar precej vroče glede neporavnanih obveznosti in smo o tem povprašali kapetana Laboda Drave Aleša Čeha. "Res je bilo nekaj nesporazuma glede neporavnanih
obveznosti s strani kluba do nas. Nič ni tako vročega ali napetega. S strani vodstva kluba smo dobili zagotovilo, da naj bi se to uredilo v tem tednu, ki prihaja. Dogovorili smo se, da normalno delamo, saj se nogometaši zavedamo, da je bil odmor kratek, kratek pa je tudi čas do pričetka prvenstva, ki ga moramo pričakati kar najbolje pripravljeni. Ne želimo več ponoviti zaključka iz minulega prvenstva, ko smo se borili za obstanek. Upamo, da se bodo stvari uredile, to se je v Dravi vedno zgodilo in ni nobene panike. Zaradi tega tudi manj ne vadimo, ampak se trudimo po svojih močeh," je uvodoma dejal Aleš Čeh. Govori se tudi o odhodih nekaterih nogometašev, ki so bili med nosilci igre ptujskega prvoligaša in o tem je kapetan Labod Drave nadaljeval: "Zaenkrat vsi vadimo, vendar igralci nismo pravi naslov za te zadeve, ampak vodstvo kluba. Verjamem pa, da bomo v naslednjem prvenstvu igrali bolje in razveseljevali naše zveste privržence."
Sicer pa se bodo ptujski nogometaši prvič predstavili svojim navijačem že v torek ob 18. uri, ko bodo na Ptuju gostili ekipo celjskega Simer šampio-na. Tekma bo danes (torek) in ne v sredo. V petek ob 18. uri pa bodo nogometaši Laboda Drave gostili ekipo državnih prvakov iz Maribora. Prvotno je bila tekma najavljena za v soboto.
Danilo Klajnšek
Judo • Svetovni B pokal - Dax Cup Celje
Urška do 7. mesta
Kar 429 tekmovalcev in tekmovalk iz 33 držav, tudi iz Azije, Oceanije in Amerike, se je v soboto in nedeljo zbralo na letošnjem Dax Cupu v Celju. V izredno močni mednarodni konkurenci so slovenske tekmovalke in tekmovalci odnesli tri zmage že prvi dan turnirja. Sašo Jereb (jK Olimpija) je bil nepremagljiv v kategoriji do 73 kg, Urška Žolnir (jK Sankaku) je zmagala v kategoriji do 63 kg, Lucija Polavder (JK Sanka-
ku) pa je na najvišjo stopničko stopila v kategoriji nad 78 kg. Drugi dan svetovnega pokala B v judu v celjski dvorani Zla-torog pa sta se zmage veselila judoista Bežigrada Raša Sraka Vukovič (do 70 kg) in Aljaž Se-dej (do 81 kg).
Poleg omenjenih se je do kolajn prebilo še nekaj slovenskih posameznikov in posameznic. Mitja Jenuš (JK Železničar) je v kategoriji nad 100 kg osvojil srebro, srebrna je bila v kate-
goriji do 57 kg tudi Tina Trste-njak (JK Sankaku), medtem ko je Vesna Dukic (JK Sankaku) v isti kategoriji osvojila bron. Lep uspeh so s tretjimi mesti dosegli drugi dan pokala tudi judo-ista Sankakuja Petra Nareks in Roki Drakšič ter Bežigrajčanka Branka Mirjanič.
Za našo reprezentanco sta nastopala tudi ptujska judoista Klemen Ferjan in Urška Urek. Urška je bila prvi krog prosta, nato pa ugnala Romunko Ior-dache Corino in se uvrstila v četrtfinale, kjer ni bila kos Rusinji Donguzashvili Tei. V repa-sažni borbi je Urška izgubila še proti drugi Rusinji Sheremeto-vi in bila na koncu 7.
Klemen je nanizal dve zmagi in dva poraza. Uvodoma je za ippon zmagal nad Avstrijcem Mathiasom Schweigerjem, nato za wa-zari premagal Poljaka Michal Paradowskwga. V tretji borbi je bil za točke boljši od Klemna Nemec Christophe Lampert. V četrti borbi pa je Klemen za ippon izgubil proti Madžaru Laslo Czoknyayuk in končal nastop.
Sebi Kolednik
Nogomet
Kidričani tretji v Miklavžu
V Miklavžu pri Mariboru je potekal močan in številčni nogometni turnir mladih nogometašev do deset let starosti, na katerem so nastopili tudi mladi nogometaši Aluminija, ki so na koncu osvojili tretje mesto, saj v polfinalu niso imeli sreče in so po kazenskih strelih izgubili proti hrvaškemu Fotexu, ki jih je ugnal tudi v predtekmovalni skupini. Če že niso bili prvi, pa so v svojih vrstah imeli najboljšega strelca turnirja, in sicer
Marka Panikvarja, ki je dosegel osem zadetkov.
Rezultati Aluminija: Aluminij - Radgona 4:0, Aluminij - Naftaš 1:1, Aluminij - Fotex 1:3, Rogaška Slatina - Aluminij 1:1, Aluminij - Zlatoličje 7:0, Aluminij - Malečnik 3:0; ČETRTFINALE: Dobrovce - Aluminij 1:6; POLFINALE: Fotex - Aluminij 8:7 (2:2) po kazenskih strelih.
VRSTNI RED: 1. Naftaš, 2. Fo-tex -oba Hrvaška, 3. Aluminij Kidričevo.
ALUMINIJ: Marko Pernat, Aljaž Kaisesberger, Dejan Pet-
Ekipa Aluminija
Foto: Danilo Klajnšek
rovič, Jani Bračič, Tim Elšnik, Marko Panikvar, Matic Dobnik, Žiga Brglez. Trener: Borut Ko-lar.
Danilo Klajnšek
Prvo mesto v Pesnici
Mladi nogometaši Aluminija iz Kidričevega do desetega leta starosti so nastopili na turnirju v Pesnici, kjer so osvojili prvo mesto. Tokrat so bili zelo učinkoviti in so vse svoje nasprotnike visoko premagali. Le v zadnjem srečanju proti Jare-nini so odigrali neodločeno (1:1), kar je bilo dovolj za prvo mesto, saj so imeli veliko boljšo razliko v zadetkih od drugo-uvrščene Jarenine. Ponovno pa so v svojih vrstah imeli najboljšega strelca, in sicer Marka Panikvarja, ki je dosegel devet zadetkov.
REZULTATI: Aluminij - Lenart 7:1, Aluminij - Kungota 9:0, Benedikt - Aluminij 0:9, Aluminij - Pesnica 6:0.
ALUMINIJ: Aljaž Kaises-berger, Aljaž Avguštin, Uroš Krajnc, Matic Dobnik, Marko Panikvar, Dejan Petrovič, Nejc Bohak, Jani Bračič. Trener: Borut Kolar.
Danilo Klajnšek
i
Kolesarstvo • 16. dirka Po Sloveniji
Slovensko pentljo je osvojil Danec
V nedeljo se je tradicionalno v Novem Mestu zaključila 16. dirka po Sloveniji. V štirih dneh je 124 kolesarjev iz 24 moštev moralo prevoziti 702 kilometra. Med 96, ki jim je uspelo prikolesariti do cilja, je bil najhitrejši Danec Jakob Fuglsang, drugo mesto je osvojil Slovenec Tomaž Nose, tretje pa Italijan Domenico Pozzovivo. Med deseterico so tekmovanje zaključili še trije Slovenci: Kranjčan Gašper Švab je bil peti, Ptujčan Mitja Mahorič osmi, Novomeščan Gorazd Štangelj pa deseti. Šesto mesto je osvojil še lani pe-rutninar, Matija Kvasina.
Zelo težka letošnja dirka je že uvodni dan postavila favorite v prvo vrsto. Na najdaljši in najtežji etapi od Kopra preko Vršiča in Korenskega sedla do avstrijskega Beljaka je Danec »soliral« od Vršiča do cilja in si v 40 kilometrih privozil več kot dve minuti prednosti
pred Tomažem Nosetom ter več kot tri pred Mitjo Maho-ričem. Fuglsang, ki je oblekel rumeno majico, je moral počakati še na sobotno etapo na Krvavec, ki je dala končni odgovor o zmagovalcu. Preostali dve etapi sta bili namenjeni sprinterjem in sta se zaključili s sprintom glavnine. Na ljubljanskem gradu je slavil Italijan Giovani Visconti pred Slovencema, Grego Boletom in Juretom Kocjanom, na cilju v Novem Mestu pa domači matador Marko Kump in Slovencem priboril drugo etapno zmago. Prvo je na meglenem Krvavcu osvojil Prekmurec, Simon Špilak, ki je iz ozadja napadel favorite, od katerih mu ni bil nihče kos, niti rumeni Fuglsang. Za njim je ciljno črto prečkal odlični Kvasina, nato pa skupaj Pozzovivo in Fuglsang. Nose je osvojil deveto mesto in zadržal drugo v skupnem seštevku, te sreče
pa ni bil deležen Mahorič, ki je v hladnem vremenu (dež je od starta v Lenartu in vožnje skozi Ptuj do začetka ciljnega vzpona sicer ponehal) ciljno črto prečkal kot sedemnajsti. »Imam tri kilograme manj kot običajno, kar je bilo dobro pri vzponu na Vršič, kjer nisem imel težav s sledenjem tempa najboljših, potem sem pa plačal ta davek pri vzponu na Krvavec. Tam nisem imel najboljšega položaja že pri vznožju vzpona, stika pa nato nisem mogel vzpostaviti. Ko sem videl, kaj se dogaja, mi je padla motivacija in nisem več kolesaril na vso moč,« je povedal 34 - letni Ptujčan, že dvakratni zmagovalec slovenske pentlje. Mahorič je iz tretjega mesta, ki si ga je privozil prvi dan, padel na osmo, na katerem je dirko tudi zaključil. »Z rezultatom nisem zadovoljen. Pred startom dirke sem želel doseči uvrstitev na oder za
Foto: Vid Ponikvar / Sportida.com
Utrinek z dirke
zmagovalce. Na Krvavcu sem imel krizo, ki se pri meni ne dogaja. Po vsej verjetnosti je eden od vzrokov mesečni program tekmovanj, ki ni bil tako natrpan kot ponavadi. Enostavno nisem bil pripravljen na večdnevno dirko v takšnem ritmu. V zadnjih dveh mesecih sem odpeljal zgolj dve enodnevni dirki, od dirke po Črni gori ni bilo prave preizkušnje, kar se mi je zagotovo poznalo,« je dejal Mahorič.
Od drugega Ptujčana na dirki so bila pričakovanja manjša. Gregor Gazvoda je šele tik pred startom izvedel, da bo tudi letos nastopil, a dresu državne reprezentance. V prvi etapi je ciljno črto prečkal v tretji zasledovalni skupini, najbolj pa mu je ustrezala druga etapa s ciljem na ljubljanskem gradu, kjer je bil pred dvema letoma šesti. Tokrat se ni najbolje znašel. »Etapa je bila letos manj selektivna, zato je bila skupina precej večja. Žal nisem bil v najboljšem položaju, nato pa se je v skupini zgodil še padec, zaradi katerega sem izgubil nekaj mest in dobra uvrstitev je šla po zlu,« je povedal Gazvoda. Letošnje dirke si ne bo zapomnil po tekmovalnih presežkih, saj se je dan kasneje predčasno poslovil. »Dober je občutek po dolgem času spet kolesariti v Sloveniji, med prijatelji in dolgoletnimi klubskimi sotekmo-valci. Po tej dirki me čakata dve državni prvenstvi v posamičnem kronometru in cestna dirka, nato pa še Sredozemske igre, zato ne bi rad kaj preveč tvegal. Kovčke že imam spaki-rane, vsaj v tem deževnem ter hladnem vremenu nima smisla vztrajati, da pridem le do cilja,« je v Lenartu dejal Gazvoda.
Vsi, ki so se ozirali po prvih mestih, se z vremenom pretirano dosti niso ukvarjali.
Organizatorji so kraljevsko etapo in vzpon na Krvavec skrajšali za zadnja dva kilometra, ki bi morala potekati po makadamu. Na srečo se je vreme do cilja izboljšalo vsaj toliko, da vsaj deževalo ni več. Pa tudi ogrelo se je, iz štirih stopinj zjutraj na deset popoldne. A glede na to, da je termometer še dan prej kazal na več kot trideset stopinj, so temperature na rezultate vseeno vplivale. Špilak, kralj Krvavca, je ljubitelj hladnejšega vremena, tipičnim hribolaz-cem, »koščičastim« možicem, pa se noge vrtijo počasneje. 24 - letni Jakob Fuglsang, ki je šele letos presedlal iz gorskega na cestno kolo in mu
mnogi napovedujejo bleščečo kariero, je dokazal, da je bil letos nepremagljiv. Kljuboval je hladu, vročini, strmim vzponom, hitrim spustom in dobro pripravljenim tekmecem. Z vrhunskim moštvom, v katerem so zanj pedala vrteli asi kot so Jens Voigt, Aleksander Kolobnev, Nicki Sorensen, Karsten Kroon, Anders Lund, Frank Hoj in Lasse Bochmann mu je bilo precej lažje, kot bi bilo kateremu koli drugemu. Po šestnajstih dirkah se sicer Slovenci še vedno lahko trkamo po prsih, saj proti tujcem v skupnih zmagah še vedno vodimo z rezultatom 9:7.
UG
Rezultati, 16. dirke Po Sloveniji
Skupni seštevek:
1.	Jakob Fuglsang (Dan, Saxo Bank) 18.01.56
2.	Tomaž Nose (Slo, Adria Mobil) +2.28
3.	Domenico Pozzovivo (Ita, CSF Navigare) +3.14
5.	Gašper Švab (Slo, Sava) +3.54
6.	Matija Kvasina (Hrv, reprezentanca +4.36 8. Mitja Mahorič (Slo, Radenska KD FT)5.14 10. Gorazd Štangelj (Slo, Liquigas) +6.10
Četrtek, 1. etapa: Koper - Beljak, 229 km
1.	Jakob Fuglsang 6.27.26
2.	Tomaž Nose +2.12
3.	Mitja Mahorič +3.12
45. Gregor Gazvoda (Slo, reprezentanca) +10.11
Petek, 2. etapa: Kamnik - Ljubljana,
1.	Giovani Visconti (Ita, ISD) 3.13.05
2.	Grega Bole (Slo, reprezentanca), isti čas
3.	Jure Kocjan (Slo, Carmiooro) +0.02 13. Mitja Mahorič +0.10
43. Gregor Gazvoda +0.52
Sobota, 3. etapa: Lenart - Krvavec, 177 km
1.	Simon Špilak (Slo, Lampre) 4.34.27
2.	Matija Kvasina +0.41
3.	Domenico Pozzovivo +0.44 17. Mitja Mahorič +2.52 Odstop: Gregor Gazvoda
Nedelja, 4. etapa: Šentjernej - Novo mesto, 152 km
1.	Marko Kump (Slo, Adria Mobil) 3.46.02
2.	Luca Paolini (Ita, Acqua Sapone)
3.	Marco Bandiera (Ita, Lampre) 19. Mitja Mahorič, vsi isti čas
Šolski šport • Atletika
Finale tekmovanja
4. junija so se učenci in učenke OŠ Destrnik-Trnovska vas udeležili finala državnega tekmovanja v atletiki v Novi Gorici. Sodelovalo je preko 300 najboljših atletov iz 220 osnovnih šol v RS. Nastop si je zagotovilo sedem učencev, med njimi trije s posebnimi potrebami, ki so tekmovali v konkurenci invalidov.
Rok Čeh, učenec 7. razreda, je v teku na 60 m s časom 8,05 s osvojil sijajno 2. mesto. Anja Fladung se je s časom 8,64 s uvrstila med 12 najhitrejših v teku na 60 m, Urban Pšajd je v kategoriji mlajših dečkov v skoku v višino s preskočenimi 145 cm osvojil 6. mesto, Teja Gašperič je prav tako v skoku v višino s premaganimi 135 cm
osvojila 9. mesto.
Med invalidi je Rok Korent v konkurenci gluhih zmagal v skoku v daljino in osvojil drugi mesti v teku na 60 ter na 300 m. Učenka 4. razreda Katja Ro-došek je v konkurenci gluhih nastopila v treh disciplinah in osvojila dve medalji: za tretji mesti v teku na 60 ter 300 m.
Filip Farazin je v konkurenci invalidov na vozičkih osvojil drugi mesti na 60 m in v suvanju krogle.
Učencem čestitamo za njihove nastope in zbran pogum. Naša mala četica je osvojila 8 medalj in se tako več kot dostojno predstavila celotni Sloveniji.
Športni pedagogi OŠ Destrnik-Trnovska vas
Športni napovednik
ATLETIKA
6. ormoški ulični tek
Atletski klub Ormož bo v sredo, 24. junija 2009, na Kerenčičevem trgu v Ormožu gostitelj 6. ormoškega uličnega teka. Pričetek glavnega dela teka, ki na ulice Ormoža privabi močno konkurenco iz Madžarske, Hrvaške in Slovenije, se bo pričel ob 21. uri. Na progo se bodo podale ženske na 4000 m in moški na 4800 m. Ženska in moška kategorija bo enotna, pravico nastopa imajo rojeni leta 1994 in starejši. Prijave se sprejemajo na dan prireditve med 19.00 in 20.30. Naslov iz prejšnjega teka v ženski kategoriji brani Daneja Grandovec, v moški kategoriji Roman Kejžar.
Pred glavnim tekom bosta potekala tudi družinski tek in otroški tek. Družinski tek bo organiziran, če bodo prijavljene vsaj tri ekipe. Ekipo sestavljata dva člana družine, eden od članov mora biti starš. Teče se dva kroga po 550 m (1100 m).
V otroškem teku sodelujejo tekmovalci rojeni leta 1998 in mlajši (en krog - 550 m) in tekmovalci rojeni leta 1994 do 1997 (dva kroga
-	1100 m), posebej kategorija deklice ter dečki. Start družinskega teka in otroških tekov bo ob 20.45.
Razglasitev rezultatov sledi takoj po končanem tekmovalnem delu
-	predvidoma ob 21.45. Najboljši v ženski, moški, družinski in otroški kategoriji prejmejo nagrade. Vsak udeleženec prejme majico organizatorja in napitek.
Podrobnejše informacije o teku na telefonski številki 041 815 694 (Ivan Golob) ali na www.ak-ormoz.si.
ROKOMET
14. poletni rokometni tabor 2009
Rokometni klub Jeruzalem Ormož in Rokometni klub Velika Nedelja. pripravljata rokometni tabor, ki bo potekal na objektih Elizabetine hiše pri Veliki Nedelji (Velika Nedelja 14). Tabor bo deloval v času od četrtka, 25. junija, do sobote, 27. junija 2009.
CENA? Znaša 30 EUR, za dva otroka iz ene družine 50 EUR.
UDELEŽENCI? Letniki 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001.
PROGRAM? Treningi bodo potekali dvakrat dnevno na športnem igrišču pri Elizabetini hiši in v Športni dvorani pri Veliki Nedelji. Organizator bo oblikoval skupine MINI ROKOMET za DEKLICE in DEČKE (1999, 2000, 2001) in MLAJŠE DEKLICE (1996, 1997, 1998) ter MLAJŠI DEČKI (1996, 1997, 1998). Skupini MINI ROKOMET in MLAJŠE DEKLICE bosta trenirali v Športni dvorani pri Veliki Nedelji, MLAJŠI DEČKI na športnem igrišču pri Elizabetini hiši. Prosti čas med treningi bomo preživeli ob različnih animacijah in igrah za najmlajše.
Poskrbljeno bo za pet obrokov. Zajtrk, kosilo, večerja in dvakrat na dan malica. Spanje otrok na taboru ni nujno. Pogumnejši bodo noč prebili v šotoru, najmlajši in deklice pa bodo bivali v prostorih Elizabetine hiše. Za osebno opremo za vadbo in dnevno uporabo skrbijo udeleženci. Priporočajo, da imajo udeleženci primerno in zadostno opremo za vadbo rokometa (žogo!), rokometne čevlje za vadbo v dvorani in za vadbo na asfaltnem igrišču. Obvezni so tudi copati za vsakodnevno uporabo, anorak, trenirka, oprema za kopanje, spalna vreča in pribor za osebno higieno.
Zaključek tabora s tekmami otrok proti staršem bo v soboto, 27. junija 2009, popoldan na športnem igrišču Elizabetine hiše pri Veliki Nedelji.
Prijave se zbirajo do torka, 23. junija 2009.
Informacije:
031 510 892 (Uroš Krstič - RK Jeruzalem Ormož)
031 748 773 (Davorin Kovačec - RK Velika Nedelja)
Mali nogomet • 3. PLMN
Koračice prevzele vodstvo
Rezultati 7. kroga, 19. 6. 2009: Bar pri križu Mihovci - Koračice 2:5, Portal Cvetkov-ci.net - PGD Ključarovci ml. 6:0, Lordi Bar Korant - Trnovci Rucmanci Savci 4:1, Pršetinci Bar Korant - ŠIT 4:7, prosti PGD Ključarovci. Lestvica:
1.	Koračice	65 - 1 - 0 36:13 16
2.	PGD Ključarovci 64 - 2 - 0 33:13 14
3.	Mihovci	64 - 0 - 2 24:16 12
4.	ŠIT	64 - 0 - 2 23:22 12
5.	Cvetkovci.net 63 - 1 - 2 19:12 10
6.	Lordi	72 - 0 - 5 27:31 6
7.	TRS	62 - 0 - 4 22:26 6
8. Pršetinci
62 - 0 - 4 17:24 6
9. Ključarovci ml. 70 - 0 - 7 15:59 0
Razpored 8. kroga, četrtek, 25. 6. 2009: Lordi Bar Korant - Portal Cvetkovci.net (ob 19.00), ŠIT - Bar pri križu Mihovci (ob 19.45), PGD Klju-čarovci - Pršetinci Bar Korant (ob 20.30), Trnovci Rucmanci Savci - Koračice (ob 21.15), PGD Ključarovci ml. prosti.
Lista strelcev: 10 - Slavko Plohl (PGD Ključarovci), Ivan Janžekovič (ŠIT), 9 - Marko Kovačec (PGD Ključarovci), Robert Majcen (TRS), Franci Kamenšek (Pršetinci), 8 - David Goričan (Koračice), Aleš Antolin (Lordi).
UK
Kegljanje • Šport invalidov
Žalarju bron na EP
Slovenska reprezentanca slepih in slabovidnih v kegljanju se je udeležila 11. evropskega prvenstva v poljskem mestu Tomas-zow Mazowiecki. V njej sta uspešno nastopila tudi brata Marjan in Mitja Ža-lar, člana Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj.
Uspešnejši je bil dve leti starejši Marjan, saj je v kategoriji B3 osvojil bronasto medaljo in s tem ponovil uspeh izpred petih letih, ko je na istem kegljišču prav tako osvojil bronasto medaljo. Kako izenačena je bila ta konkurenca, pove podatek, da so se nosilci medalj razvrstili v samo petih kegljih razlike.
Z malo več sreče bi Slovenija lahko imela v tej kategoriji tri predstavnike v finalu osmih, saj je deveto mesto pripadlo Miru Rusu iz Ljubljane, ki je v kvalifikacijah podrl 714 kegljev, deseto pa Mitju Žalar-ju s 713 podrtimi keglji.
"Že v kvalifikacijah sem imel dober občutek in se v finale uvrstil z drugim rezultatom 740 kegljev. Razlike med prvim (744) in osmim (716) so bile takšne, da bi lahko vsak od finalistov osvojil katero od medalj. V izenačeni tekmi sem dosegel tretji rezultat finala, kar je skupaj z rezultatom iz kvalifikacij zadostovalo za končno tretje mesto. Vesel sem tega uspeha, saj bo to dodatna vzpodbuda
za delo v naprej, "je svoje občutke strnil nosilec druge bronaste medalje, ki ima v svojih vitrinah že tudi srebrno medaljo z EP.
Je morda prihodnje leto priložnost za tisto manjkajočo v kompletu?
"Pred odhodom na EP sem napovedala štiri do pet finalov ter dve do tri medalje. Če se mi je pri številu medalj skoraj izšlo, pa Slovenija ni bila daleč od realizacije prve napovedi, saj sta dva tekmovalca kategorije B3 zaostala za finalom za vsega 5 oziroma 6 kegljev. Posebej vesela sem Marjanove bronaste medalje, saj se nama je obrestovala skupna odločitev dva meseca pred EP, da bistveno spremeniva tehniko meta. S takšnim nadaljevanjem ne dvomim v njegov uspeh tudi v prihodnje, prav tako pa ne v uspeh drugega člana ptujskega društva Mitja Žalarja. Ptujsko MDSS je namreč edino od devetih društev v Sloveniji, ki dela pod vodstvom strokovnega trenerja, kar se vsekakor odraža v uspehih na mednarodnih tekmovanjih," so bile misli Andreje Razlag, glavne trenerke slovenske reprezentance, ki je med najresnejšimi kandidati, da v prihodnje prevzame mesto predsednice pododbora za kegljanje pri Mednarodni federaciji za šport slepih in slabovidnih IBSI.
Silva Razlag
Foto: Silva Razlag
Marjan Žalar v družbi trenerske reprezentance (v sredini) in nosilke bronaste medalje Marije Fras
Nogomet
ZAVRC - MARIBOR
0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Tavares (5), 0:2 Šterbal (65. avtogol)
ZAVRČ: Golob, Šterbal, Rumež, Lenart, Mlinarič, Ga-brovec, Kuserbanj, Fridl, Čeh, Murat, Šnajder. Igrali so še: Spevan, Juričinec, Vočanec, Bombek, Borak. Trener: Miran Emeršič.
MARIBOR: Pridigar, Džinič, Čivič, Tomažič-Šeruga, Kljaje-vič, Bačinovič, Jelič, Plut, Me-jač, Medved, Tavares. Igrali so še: Ranilovič, Popovič, Volaš, Lunder, Samardžič, Školnik, Bunderla, Dodlek, Mertelj. Trener: Darko Milanič.
V Zavrču je v soboto gosto-
vala ekipa državnih prvakov iz Maribora, ki je v začetku priprav intenzivno odigravala prijateljska nogometna srečanja in se na svoj najboljši način predstavila ljubiteljem nogometa. Tako je bilo tudi v Zavrču, kjer so Mariborčani le uspeli premagati čvrsto in borbeno domačo ekipo, v katero se po krajšem času odsotnosti vračajo Lenart, Murat in Šnajder. S to tekmo so se tudi v Zavrču uspešno poslovili od sezone 2008/2009, kjer so po izstopu iz 2. SNL v drugi ligi MNZ Ptuj prepričljivo osvojili prvo mesto. Priprave na novo sezono bodo Zavrčani pričeli 20. julija.
Danilo Klajnšek
Plavanje • Prvenstvo OŠ
Najhitrejši plavalci iz Markovcev
Plavalni klub Terme Ptuj je organiziral že 13. medobčinsko prvenstvo osnovnih šol v plavanju. Učenci desetih šol od prvega do devetega razreda so se pomerili za 29 kompletov medalj. Najuspešnejši so bili trije učenci OŠ Markovci, ki so svoji šoli priplavali skupno sedem naslovov medobčinskega prvaka, Majšperk na drugem mestu je pobral pet zlatih medalj, ptujski šoli Mladika in Olge Meglič pa vsaka po štiri. V posamezni konkurenci so prvaki v treh posamičnih disciplinah postali Lora Grobelšek, Blaž Kekec in Blaž Vidovič, po dva pa Larisa Popošek, Nadja Kamenšek in Nuša Šerbec.
Zmagovalci v posamičnih plavalnih disciplinah: Andraž Potočnik, Lovro Lozinšek (Cir-kovce), Urška Švarc (Trnovska vas), Nuša Puž, Aljaž Puž, Daša Mogu, Matej Šilak (Olge Meglič), Larisa Popošek (2), Tomi Miha Mulec, Jaka Kosta-njevec (Ljudski vrt), Tinkara Sternad (Voličina), Lora Gro-belšek (3), Nadja Kamenšek
(2)	(Majšperk), Blaž Kekec
(3),	Tim Vidovič, Blaž Vidovič (3) (Markovci), Nuša Šerbec (2) (Mladika), Alen Bušljeta (Hajdina), Simon Skledar (Že-tale).
Štafeta 150 m mešano: 1. OŠ Markovci, 2. OŠ Mladika, 2. OŠ Majšperk, 3. OŠ Destrnik
Podlehnik • Športni vikend
Od kegljanja do nategovanja vrvi
Potem ko so v Podleh-niku spravili pod streho skoraj triurno osrednjo slovesnost ob letošnji deseti obletnici občine (mar-kovskega lanskega rekorda sicer niso uspeli podreti), je zaključek prireditev ob prazniku potekal veliko bolj športno, zabavno in manj duhamorno.
Minuli vikend se je namreč zvrstilo lepo število rekreativnih, pa tudi zabavnih športnih prireditev. Začelo se je na kegljišču Drave na Ptuju, kjer je potekalo občinsko tekmovanje v kegljanju. Da so Podlehničani navdušeni kegljači, če le imajo kaj kegljati, je dokazala številna udeležba; med seboj se je namreč pomerilo kar 14 ekip s skupno 30 tekmovalci v moški in 11 tekmovalkami v ženski konkurenci. Za najboljše keg-ljače letos z največ podrtimi keglji, ki so si prislužili tudi pokale, so se izkazali člani ekipe Občine Podlehnik v sestavi Marko Maučič, Igor Gaber in Sebastian Toplak, takoj za njimi z le nekaj točkami razlike se je uvrstila ekipa KFD Podlehnik (Luka in Rok Gajšek ter Janez Podgoršek), tretje mesto med podiralci kegljev pa so si s prav
tako le majhno razliko v številu podrtih kegljev prikegljali člani kolesarske sekcije ŠD Podlehnik (Mirko Milošič, Albert Korošec in Rudi Podgoršek). Tekmovanje kegljačev je potekalo pod vodstvom Janeza
Trafela, ki je tudi vodja keglja-ške sekcije pri ŠD Podlehnik, sicer pa je v moški konkurenci posamično največ kegljev podrl Janez Podgoršek, medtem ko se je v ženski konkurenci za največ podrtimi keglji lahko
pohvalila Nevenka Kolar.
Vrhunec podaljšanega športnega pa se je zgodil drugo junijsko nedeljo, ko se je pred gostiščem ob ribniku zbralo veliko rekreativcev vseh starosti; od najmlajših do najsta-
Med tiste bolj družabne kot resne športne aktivnosti spada vlečenje vrvi; da je bilo ob tem tudi v Podlehniku veliko navijanja in smeha, ni potrebno govoriti.
Na startu letošnjega tradicionalnega, že 13. teka okoli ribnika v okviru letošnjega športnega vikenda, se je pomerilo veliko tekačev vseh starosti (na fotografiji mlajša selekcija); med njimi je bil tudi znani maratonec Mirko Vindiš, ki je doslej izpustil en sam "podlehniški tek".
rejših. Za več volje, motivacije in športnega elana je zbranim najprej zaigrala domača pihalna godba, zapele so tudi deklice iz vokalne skupine Cantilena, potem pa se je s startom 13. tradicionalnega rekreacijskega teka, na katerem je svojo fizično kondiciji letos preizkusilo lepo število mladih in starejših tekačev, začelo zares. Med tekači je bilo videti tudi znanega maratonca Mirka Vindiša, ki se je tega teka udeležil že 12. po vrsti, za kar ga je podlehniški župan Marko Maučič še posebej odlikoval, sicer pa so zaslužena priznanja dobili prav vsi, ki so pritekli skozi cilj.
Pozno popoldne je bilo namenjeno malo manj resnim, a zato prav tako športno-družab-nim igram, kjer je bilo ob merjenju moči in spretnosti slišati
tudi veliko smeha. Tekmovalci so se pomerili v metanju trojk, kjer so bili najboljši člani ekipe Veterani, pa v hitropoteznem šahovskem turnirju (zmagal je Marjan Feguš pred Janezom Fe-gušem in Janezom Trafelom), nato pa še v hoji s hoduljami, nošenju vode in vlečenju vrvi. Najbolj iznajdljiva in uspešna je bila ekipa Gasilci, drugo mesto so si priigrali Dečki z bregov, tretje pa sta si bratsko razdelili ekipi PO Podlehnik in TD Podlehnik.
Nedeljsko vreme je bilo pod-lehniškemu športnemu vikendu še kako naklonjeno in vodja športnih prireditev Danica Kurež je ob koncu rekla: "Bil je zares lep dan, razgibali smo si telo in napolnili dušo s kulturnimi užitki ..."
SM
Robert Krajnc, mednarodni nogometni sodnik
Uspešna vrnitev
Poškodbe so sestavni del športa, ki marsikateremu vsaj začasno prekinejo športno udejstvovanje. Med slednje sodi tudi mednarodni nogometni sodnik Robert Krajnc iz Ptuja, ki je lani v novembru staknil neugodno poškodbo, ki ga je za nekaj časa oddaljila od sojenja. "Poškodba kolena je bila precej zapletena, vendar je sedaj vse tako, kot mora biti. Da sem vse to skupaj pretrpel, je bilo potrebno veliko dela, predvsem pa motivacije," je povedal Krajnc.
Tako kot nogometaši čakajo na vrnitev po poškodbi, tako tudi sodniki, ki so sestavni del te igre. O tem, kakšen je bil povratek na slovenska nogometna igrišča, pa nam je Robert Krajnc dejal: "Prvič sem po premoru sodil na finalnem
pokalnem srečanju za pokal MNZ Ptuj v Stojncih, med domačo ekipo in Aluminijem, v prvi slovenski nogometni ligi pa sem sodil na srečanju v Velenju med Rudarjem in Domžalami. Ni bilo čutiti nobenih posledic in kaj hitro sem prišel v tisti stari ritem."
Mednarodna sodniška organizacija budno spremlja podobne vrnitve, in ko se prepriča, da je vse v redu, šele potem prižge zeleno luč za sojenje na tekmah UEFA in FIFA. "Res je, vendar ob moji vrnitvi ni bilo nobenih zadržkov. Sodil sem že na Danskem in kvalifikacijsko srečanje Belorusija - Andora, kjer je bilo enkratno vzdušje, saj je bilo na stadionu preko deset tisoč gledalcev, domača ekipa pa je zmagala 5:1. Za Belorusijo je igral igralec Bar-
celone Hleb, ki je bil tudi kape-tan domače ekipe. To je pravi kavalir v kopačkah, ki sem mu ob tej priložnosti čestital za uspehe, ki jih je v tej sezoni dosegla Barcelona, on pa se mi je zahvalil za čestitke. Sicer pa me veseli, da sem od kontrolorjev vedno dobil zelo visoke ocene, torej sem po njihovem mnenju delo opravil zelo dobro," je povedal Robert Krajnc.
Ob takšnem tempu moraš imeti jekleno voljo, da oddelaš vse treninge, saj brez tega pač ne gre. "Vedno so prisotni treningi, dodatna izobraževanja, potovanja ... To so razlogi, da sem veliko zdoma, a ob podpori družine mi to ne predstavlja večjih težav," je zaključil pogovor Robert Krajnc.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Robert Krajnc
Igor Ilijaž zmagal v Apačah
Športno društvo Apače na Dravskem polju je v okviru praznika občine Kidričevo priredilo odprto prvenstvo občine Kidričevo v šahu. Prvo mesto je osvojil Igor Ilijaž s 5,5 osvojenimi točkami, drugi je bil Ivan Krajnc s petimi, tretji pa Martin Majcenovič s 4,5 osvojenimi točkami itd. Priznanje najboljšim je predal podžupan občine Kidričevo Franc Planinšek
Danilo Klajnšek
Dirka s skuterji
Junija brez dirke v Hajdošah
AMD Ptuj bi moral v nedeljo, 28. 6., organizirati dirko za državno prvenstvo v disciplini
skuter. Žal pa te dirke ne bo, saj je v obnovi ali popravilu most, ki vodi na kartodrom v
Na fotografiji: levo Zvonko Dominko, desno Matjaž Dominko
Hajdošah. Most je sicer z obeh strani zaprt z ograjo, le delavcev bilo videti ni nikjer. Tako bo dirka s skuterji in v kar-tingu potekala v septembru. Seveda vsi ljubitelji teh športov upajo, da bo most končan. Sicer pa za tiste, ki so v tem športu, predvsem kartingu, ni ovir, saj redno zahajajo na kartodrom v Hajdošah, kjer trenirajo in pilijo formo za preostale dirke državnega prvenstva in vse druge dirke, ki potekajo v sosednjih državah. Tako smo na kartodromu v Hajdo-šah opazili Zvonka Črešnika, Branka Pšajda skupaj s sinom in Zvonka Dominka s sinom Matjažem, ki so neumorno vadili in se pripravljali na naslednje dirke. Vsi skupaj pa si želijo čimprejšnjega normalnega prehoda preko Drave, saj bili bi s tem treningi tudi bolj atraktivni, predvsem pa bi se lahko videlo, v kakšni formi so tekmovalci.
Danilo Klajnšek
Foto: DK
Foto: ST
Foto: DK
Hajdoše • Veliko gasilsko slavje
Novo vozilo za prevoz moštva in opreme
Članice in člani Prostovoljnega gasilskega društva Hajdoše, ki uspešno deluje že 55 let in so izredno uspešni tudi na tekmovalnem področju, so v soboto, 13. junija, slovesno predali svojemu namenu novo gasilsko vozilo za prevoz moštva in opreme GV1, ki je veljalo blizu 71.000 evrov.
Foto: M. Ozmec
O pomenu gasilstva in novem gasilskem avtomobilu GV1 je govoril predsednik PGD Hajdoše Drago Furek (stoji).
Foto: M. Ozmec
Slovesne predaje novega gasilskega vozila so se na dvorišču prenovljenega gasilskega doma v Haj-došah udeležili tudi številni gostje in gasilci iz okoliških društev.
Na dan, ki so ga Hajdošani dolgo čakali, je zbranim domačinom, gasilkam in gasilcem ter številnim gostom, ki so se v lepem in sončnem vremenu zbrali pred tamkajšnjim gasilskim domom, zaželel dobrodošlico predsednik domačega prostovoljnega gasilskega društva Drago Furek. Ob tem, ko je spomnil na pomen praznovanja 140-letnice organiziranega delovanja gasilcev na Slovenskem, je poudaril, da so gasilska društva sicer nastala zaradi nekdaj zelo pogostih in uničujočih požarov in drugih katastrof, vendar pomenijo veliko več kot samo gašenje in pomoč ljudem v nesreči. V teh društvih so ljudje, še posebej na podeželju, našli svoj prostor in mesto, saj se družijo vsi, ki so pripravljeni na nesebično pomoč v primeru ognja ali elementarnih nesreč; obenem pa pomenijo tudi koristno druženje, saj vzpodbujajo javno in kulturno delovanje na podeželju, so prava kovačnica nesebičnega tovarištva, skozi gasilska društva pa so od nekdaj izkazovali tudi svojo pripadnost slovenskemu narodu.
Tudi v Hajdošah je tako, saj ima gasilstvo bogato tradicijo, mineva že 55. leto njihovega humanega delovanja, zato je gasilstvo globoko zasidrano v življenja ljudi. Že nekaj let po ustanovitvi, to je bilo 27. januarja 1954, so pričeli gradnjo gasilskega doma, leta 1959 so kupili svoj prvi gasilski, sicer rabljen avtomobil Dodge. Prvi nov gasilski avtomobil TAM 2000 so kupili leta 1977, samo leto dni za tem pa še novo brizgalno. Leta 1986 so nabavili avtoci-sterno z visokotlačno črpalko
TAM 130, tedaj so dogradili tudi garaže, ki je bila potrebna za nakup novega avtomobila. Zadnji avtomobil, ki so ga predali namenu, pa je bilo novo orodno vozilo Peugeot Boxer, leta 2004 so opravili temeljito obnovo celotnega gasilskega doma, ker pa je bil po lanskem neurju precej poškodovan, so morali v celoti zamenjati streho in strop.
V PGD Hajdoše so posebej ponosni na svoj pevski zbor, ki je bil ustanovljen leta 1974 in ga od leta 1986 uspešno vodi Jože Dernikovič. Sicer pa so hajdoški gasilci znani po velikih uspehih na tekmovalnem področju, v domačem in mednarodnem merilu, največji uspeh pa so dosegle članice, ki so trikrat zapored dosegle naziv olimpijskih prvakinj. Sicer pa se je članom PGD Hajdoše uspelo uvrstiti na olimpijado tudi v letošnjem letu, zato bodo 25. junija, ko bodo nastopili na olimpijadi v češki Ostrawi, zanje vsi navijali in držali pesti.
Danes so ponosni na svojo najnovejšo pridobitev, novo vozilo za prevoz orodja in opreme GV1, znamke Mercedes, katerega končna cena je bila 70.800 evrov. Za izdatno pomoč so hvaležni Občini Hajdina, ki je prispevala večinski delež, za finančne prispevke pa so hvaležni tudi številnim botrom ter krajanom Skorbe in Hajdoš. O pomenu gasilske organizacije in predvsem o novi pridobitvi PGD Hajdoše sta govorila tudi poveljnik občinskega gasilskega poveljstva Janko Merc in predsednik Območne gasilske zveze Ptuj Marjan Meglič, ki je ob tem spomnil tudi na druge pomembne dosežke gasilstva na tem območju. Ob svečani predaji novega gasilskega avtomobila pa je zbrane nagovoril tudi župan občine Hajdina Radoslav Simonič, ki je opozoril tudi na dejstvo, da smo zadnja leta priča velikim podnebnim spremembam, katerih posledice so vse bolj uničujoča neurja s točo,
zato postajajo gasilci tudi reševalci, saj v teh nesrečah nudijo širšo pomoč. Zato bo potrebno, da bodo v prihodnje svojo operativno sposobnost prilagodili novim potrebam, pri čemer je posebej pomembna sodobna tehnična oprema, učinkovita zaščitna sredstva in sodobno opremljena gasilska vozila, nadgrajevati pa bo potrebno tudi komunikacijska sredstva, organiziranost in dodatno izobraževanje in usposabljanje gasilcev. Ob tem je župan namenil nekaj pikrih tudi na račun negativnih pojavov v občini, saj je dejal, da občinski proračun namenja zelo velika sredstva za najrazličnejše varnostne, kulturne, športne in druge dejavnosti,
a ne bodo namenjali davko-plačevalskega denarja za tiste dejavnosti in družabnosti mladih, za katerimi ostajajo razbita stekla, smeti in nesnaga, kjer so prisotni alkohol in mamila. Po njegovih besedah je v Hajdošah poleg športnega in^ Kulturnega društva Valentina Žumra, Društva žensk Hajdoše in vaškega odbora med najpomembnejšimi akterji življenja na vasi prav PGD Hajdoše, zato so iz občinskega proračuna namenili najprej 50 odstotkov nabavne vrednosti novega gasilskega vozila, oziroma 35.000 evrov, dodatno pa so sofinancirali še 23.000 evrov, tako da je prispevek občine kar 58.400 evrov. S predajo novega vozila PGD Hajdoše v
občini Hajdina zaključujejo tudi obnovo voznega parka v gasilskih društvih Hajdina, Slovenja vas, Gerečja vas in Draženci, po poškodbah v lanskem poletnem neurju pa so opravili tudi obnovo gasilskih domov in kritine v Hajdošah, na Hajdini, v Gerečji vasi in Dražencih.
Potem ko so novo gasilsko vozilo GV1 svečano predali namenu, so njegove ključe predali šoferju Davorinu Vidoviču, obred krščanskega blagoslova je opravil hajdinski farni župnik naddekan Marjan Fesel, kot se spodobi pa so pomembno pridobitev za Hajdoše in širšo okolico proslavili na gasilski veselici z ansamblom Prerod.
M. Ozmec
Urad za delo Ptuj
EKONOMSKI TEHNIK, EKONO-MIST-PRODAJALEC - M/Ž; UREJANJE PAPIRJEV, PRODAJA OČAL, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, urejevalniki besedil - osnovno. MOJA OPTIKA TRGOVINA, STORITVE D.O.O., ORMOŠKA CESTA 15, 2250 PTUJ, KURI BRANIMIR, 051 415-569, info@moja-optika.si.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, MONTER - M/Ž; MONTAŽA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje osnovno. ELEKTAL TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE D.O.O., KRČE-VINA PRI VURBERGU 63, 2250 PTUJ, PAPDI DINO, 040 330-049, dino.pap-di@siol.com.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, TOCAJ - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, Nedoločen čas, skrajšan delovni čas, dvo- ali večizmensko delo. BAR CENTER NADA KOPOLD s.p., GRAJENA 47, 2250 PTUJ, KOPOLD NADA, 031/572-553.
VARILEC, VARILEC TIG - M/Ž; VARJENJE TIG POSTOPEK, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, 1500 EUR bruto / mesečno. REA METAL, industrijska montaža in gradbeništvo, d.o.o., RAJŠPOVA ULICA 18, 2250 PTUJ, BAROVIČ ALJOŠA, 070891799, rea-metal@hotmail.com.
NATAKAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKARICA - M/Ž;
STREŽBA, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmen-sko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. FURMAN DAMIJAN S.P. - BAR REMY, SLOVENJA VAS 50 A, 2288 HAJDINA, FURMAN DAMIJAN, 041327314.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, KUHAR, KUHAR - M/Ž; KUHANJE IN PRIPRAVA MALIC IN A LA CARTE, določen čas 6 mesecev, skrajšan delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče. MOJCA CEGLAR s.p.; OKREPČEVALNICA PICERIJA, RAJŠPO-VA ULICA 15 A, 2250 PTUJ.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, PEK, PRIPRAVLJALEC HITRE HRANE - M/Ž; PRIPRAVA IN PEKA PIZZ, POMOČ V KUHINJI, določen čas 6 mesecev, skrajšan delovni čas, dvo-ali večizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče. MOJCA CEGLAR s.p.; OKREPČEVALNICA PICERIJA, RAJŠPOVA ULICA 15 A, 2250 PTUJ, 0.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NATAKARICA - M/Ž; DELO V BIFEJU, določen čas 1 mesec, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. KRABONJA JOŽE PRODAJA MESA, MESNIH IZDELKOV, VINOTOČ, GORIŠNICA 58A, 2272 GORIŠNICA, KRABONJA JOŽE, 031 267-303.
VARILEC, VARILEC - M/Ž; ELEK-TRO VARJENJE, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, 1200
EUR bruto / mesečno. REA METAL, industrijska montaža in gradbeništvo, d.o.o., RAJŠPOVA ULICA 18, 2250 PTUJ, BAROVIČ ALJOŠA, 070891799, rea-metal@hotmail.com.
VARILEC, CEVAR - M/Ž; PRIPRAVA TER MONTAŽA CEVI, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, 1200 EUR bruto / mesečno. REA METAL, industrijska montaža in gradbeništvo, d.o.o., RAJŠPOVA ULICA 18, 2250 PTUJ, BAROVIČ ALJOŠA, 070891799, rea-metal@hotmail.com.
MAGISTER FARMACIJE, FARMACEVT III - M/Ž; PRIPRAVA IN IZDAJA ZDRAVIL NA RECEPT IN BREZ RECEPTA, SVETOVANJE, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo. LEKARNE PTUJ, TRSTENJAKOVA ULICA 9, 2250 PTUJ, POTOČNIK DARJA, 02 771-60-01, dar-ja.potocnik@lekarne-ptuj.si.
NATAKAR, NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE- ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE OPREME, Nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit C-kategorije, nemški jezik, govorjenje zadovoljivo, delo s preglednicami - osnovno. SCHRAMM ČOH JELKA S.P. - GOSTILNA KOZEL, SELSKA CESTA 37, 2250 PTUJ, ČOH MAKS, 041 235-463.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, TAXIST - M/Ž; PREVOZ OSEB IN PRTLJAGE Z VOZILOM ZA JAVNI PREVOZ OSEB-TAXI, določen čas 6 mesecev, skrajšan delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, 300 EUR bruto / mesečno. CHOMICKI JAROSLAV S.P. - AVTOPREVOZNIŠTVO, JUROVCI 5 B, 2284 VIDEM PRI PTUJU,
CHOMICKI JAROSLAV, 051 627-106.
EKONOMSKI TEHNIK, EKONO-MIST-PRODAJALEC - M/Ž; UREJANJE PAPIRJEV, PRODAJA OČAL, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, urejevalniki besedil - osnovno. MOJA OPTIKA TRGOVINA, STORITVE D.O.O., ORMOŠKA CESTA 15, 2250 PTUJ, KURI BRANIMIR, 051 415-569, info@moja-optika.si.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, MONTER - M/Ž; MONTAŽA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje osnovno. ELEKTAL TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE D.O.O., KRČE-VINA PRI VURBERGU 63, 2250 PTUJ, PAPDI DINO, 040 330-049, dino.pap-di@siol.com.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, TOCAJ - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, Nedoločen čas, skrajšan delovni čas, dvo- ali večizmensko delo. BAR CENTER NADA KOPOLD s.p., GRAJENA 47, 2250 PTUJ, KOPOLD NADA, 031/572-553.
VARILEC, VARILEC TIG - M/Ž; VARJENJE TIG POSTOPEK, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, 1500 EUR bruto / mesečno. REA METAL, industrijska montaža in gradbeništvo, d.o.o., RAJŠPOVA ULICA 18, 2250 PTUJ, BAROVIČ ALJOŠA, 070891799, rea-metal@hotmail.com.
NATAKAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKARICA - M/Ž; STREŽBA, določen čas 12 mesecev,
polni delovni čas, dvo- ali večizmen-sko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. FURMAN DAMIJAN S.P. - BAR REMY, SLOVENJA VAS 50 A, 2288 HAJDINA, FURMAN DAMIJAN, 041327314.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, KUHAR, KUHAR - M/Ž; KUHANJE IN PRIPRAVA MALIC IN A LA CARTE, določen čas 6 mesecev, skrajšan delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče. MOJCA CEGLAR s.p.; OKREPČEVALNICA PICERIJA, RAJŠPOVA ULICA 15 A, 2250 PTUJ, 0.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, PEK, PRIPRAVLJALEC HITRE HRANE - M/Ž; PRIPRAVA IN PEKA PIZZ, POMOČ V KUHINJI, določen čas 6 mesecev, skrajšan delovni čas, dvo-ali večizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče. MOJCA CEGLAR s.p.; OKREPČEVALNICA PICERIJA, RAJŠPOVA ULICA 15 A, 2250 PTUJ, 0.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NATAKARICA - M/Ž; DELO V BIFEJU, določen čas 1 mesec, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. KRABONJA JOŽE PRODAJA MESA, MESNIH IZDELKOV, VINOTOČ, GORIŠNICA 58A, 2272 GORIŠNICA, KRABONJA JOŽE, 031 267-303.
VARILEC, VARILEC - M/Ž; ELEK-TRO VARJENJE, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, 1200 EUR bruto / mesečno. REA METAL,
industrijska montaža in gradbeništvo, d.o.o., RAJŠPOVA ULICA 18, 2250 PTUJ, BAROVIČ ALJOŠA, 070891799, rea-metal@hotmail.com.
VARILEC, CEVAR - M/Ž; PRIPRAVA TER MONTAŽA CEVI, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, 1200 EUR bruto / mesečno. REA METAL, industrijska montaža in gradbeništvo, d.o.o., RAJŠPOVA ULICA 18, 2250 PTUJ, BAROVIČ ALJOŠA, 070891799, rea-metal@hotmail.com.
MAGISTER FARMACIJE, FARMACEVT III - M/Ž; PRIPRAVA IN IZDAJA ZDRAVIL NA RECEPT IN BREZ RECEPTA, SVETOVANJE, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo. LEKARNE PTUJ, TRSTENJAKOVA ULICA 9, 2250 PTUJ, POTOČNIK DARJA, 02 771-60-01, dar-ja.potocnik@lekarne-ptuj.si.
NATAKAR, NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE- ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE OPREME, Nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit C-kategorije, nemški jezik, govorjenje zadovoljivo, delo s preglednicami - osnovno. SCHRAMM ČOH JELKA S.P. - GOSTILNA KOZEL, SELSKA CESTA 37, 2250 PTUJ, ČOH MAKS, 041 235-463.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, TAXIST - M/Ž; PREVOZ OSEB IN PRTLJAGE Z VOZILOM ZA JAVNI PREVOZ OSEB-TAXI, določen čas 6 mesecev, skrajšan delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, 300 EUR bruto / mesečno. CHOMICKI JAROSLAV S.P. - AVTOPREVOZNIŠTVO, JUROVCI 5 B, 2284 VIDEM PRI PTUJU, CHOMICKI JAROSLAV, 051 627-106.
Indija - skrivnostna dežela tam daleč ... • Piše: Janez Jaklič (18.)
Domovina levov in princesk
Zadnje nadaljevanje Avtobus, ki ga je vozil bradat, s plavim turbanom pokrit moški, je bil skoraj prazen. Poleg naju se je v njem peljal samo mlad angleški parček, ki se je stiskal na zadnji klopi. Poskakovanje vozila in težka vročina sta me uspavala. V polsnu so se pred menoj vrtele slike tropskih gozdov, gora, mrtvih puščav, slike starih palač, veličastnih templjev, mogočnih stolpnic in bednih predmestij. Pred mano so se vrstile šarmantne Indijke, ponosni Sikhi, vstajali popotni puščavniki in prosili pohabljeni gobavci. Po-doživljal sem pestrost oblek, narodov in kultur, zmešnjavo jezikov in ver, ki ustvarjajo vtis, da dežela nenehno spreminja podobo. Ponovno sem okušal začinjene jedi, otipaval izdelke umetne obrti ... Vtise sem skušal razvrstiti v predalčke. Brez uspeha. Indija pomeni marsikaj; revščino množic in bogastvo manjšine, industrijsko uspešno državo z zastarelo poljedelsko podlago. V deželi živita izročilo
in novina, ena ob drugi, kajti preteklost in sedanjost sta le pomešani, ne pa tudi zliti. Indija izžareva kulturo, sta-rodavnost in osupljivo lepoto. Razkriva tudi velikanska protislovja in ostra nasprotja, ki poudarjajo njene zagate, hkrati pa še povečujejo njeno očarljivost. Indija je sedma največja država na svetu, če jih razvrščamo po velikosti ozemlja, po številu prebivalcev je druga. Gospodarsko bogastvo je treba porazdeliti med ogromno množico ust, zato je delež neštetih premajhen, da bi lahko živeli človeka vredno življenje. Indijci ohranjajo, kljub občutnim razlikam v načinu življenja in kljub obupnim življenjskim razmeram, načelo nenasilja, ki omogoča precejšnjo strpnost. Hinduizem je skupna vera skoraj štirih petin tukajšnjega prebivalstva in združuje različne narode in kulture, bogato družbo različnosti, ki jo danes imenujemo Indija.
Indije se ne da razumeti, da se jo le doživeti.
Nestrpnost med Indijo in
Foto: J. Jaklič
Pakistanom se je stopnjevala, a najini strahovi, da bi bila meja lahko zaprta, se na srečo niso uresničili. Kljub temu sem v bližini pakistanskega mesta Lahoreja, kjer je edini mejni prehod po kopnem med sprtima sosedama, nelagodno stopal po nikogaršnji zemlji proti pakistanski carinarnici.
V pisarni majhne, a nove obmejne stavbe,je začel carinik postavljati neprijetna
vprašanja. Ko se je lotil nahrbtnika, so me zalile potne srage. Skozi možgane so mi zdrvele številne zgodbice o policajih, vojakih in carinikih, ki popotnikom podtikajo mamila in jih nato izsiljujejo. Od vročičnih misli, da bo uradnik zdaj zdaj privlekel zavitek opija, me je zabolela glava. Pritisk je popustil šele, ko nama je oficir čokoladne polti zaželel prijeten dan in srečno pot.
Konec
Zakonski in družinski center Midva
Hčerka je noseča
Imam hčerko, staro 22 let in je noseča. Študira v Ljubljani, vendar ji študij ne gre preveč. Bolj paca, kot se uči. Fanta ima eno leto. Sedaj ko je zvedel, da je noseča, so se začeli vtikati njegovi starši. Pritiskajo nanjo, naj naredi splav, sicer bo uničila življenje sebi in njihovemu sinu, ki je v prvem letniku filozofske. Ves čas prijateljevanja s fantom pa je sanjala o otroku in nosečnosti. Sedaj je noseča en mesec in fant jo je ob novici (tako kot cela njegova družina) pričel izsiljevati, najprej zlepa, nato zgrda ... Vsi okoli hčerke jo pritiskajo ob zid. Hči je sicer videti močna, odločna, počuti se dobro. Vendar ves čas želi moje mnenje, sprašuje me, če sem vesela, kaj mislim ipd.
Sem dejansko proti splavu, veselim se. Vendar - hči nima niti končane šole, niti službe, v mojem stanovanju bo živela sama z otročkom. Še vedno pa je tudi sama velik otrok. Jaz ji finančno veliko ne morem pomagati. Kaj naj svetujem svoji hčerki, ko sem sama preživela dokaj kruto življenje, ko me je mož zapustil, kako težko je bilo ... vendar ko pogledam svoji dekleti, sem srečna, ker nam je uspelo. Moja psihologinja mi je rekla, da je večji greh »neodgovorno spraviti na svet« živo bitje, kot pa splaviti in od takrat sem nemirna. Ko me hči vpraša, kaj mislim, ji samo odgovorim, da jo podpiram v njenih odločitvah. Vendar vidim, da od mene pričakuje rešitve. Kaj naj storim? Naj jo še naprej »ujčkam« ali naj postanem taka »pošast« kot fant in njegovi starši. Vendar se zavedam, da če sama ne bo mogla skrbeti za otroka, bom to skrb prevzela jaz. Vendar, kako?
Lepo pozdravljeni!
Hčerka je stara dvaindvajset let. Je odrasla ženska, ki je sama odgovorna za posledice svojih dejanj. Počasi ji vrnite odgovornost, saj ni več mala
punčka, ki bi se stiskala v maminem naročju. Situacija, v kateri je, jo bo zelo streznila in jo prisilila, da bo postala odgovorna. Ob tem ji lahko pomagate in ji stojite ob strani, ne vzemite pa njene odgovornosti in njenih posledic nase. Vi boste babica, ona mama. Mislim pa, da bi bilo zelo smiselno, da začnete v njo verjeti, da zmore, da bo zmogla, kakorkoli se bo že odločila. Materinstvo žensko zelo spremeni, da ji moči, neverjetno moč preživetja in vi to veste. Vi veste, kaj pomeni postati mama. Verjemite vanjo in ob vašem sočutju in razumevanju, ji bo veliko lažje.
Naredite ji toliko prostora ob sebi, da vam bo zmogla povedati, kako ji je, kaj doživlja, da bo zmogla govoriti o svojih strahovih, upih, hrepenenjih, predvsem pa recita kakšno besedo tudi o vajinem odnosu. Ali jo lahko samo začutite, koliko je sama, noseča, v stanju največje ranljivosti? Če še vi sodelujete z vsemi drugimi, ki ji svetujejo splav, ji boste vzeli vso upanje, v njej bo vso čakanje, da boste kot mama vzdržali, ugasnilo. Sedaj potrebuje mamo, vaše oči ji povedo, kje ste. Ne obremenjujte je s svojimi strahovi, ker jih je že sama polna. Sedaj imate zadnji popravni izpit
materinstva.
Morda se resnično ne zaveda odgovornosti, ki jo čaka in so njena pričakovanja polna evforije in nerealnih idej. Pa saj ste tudi sami pri prvem otroku doživljali podobno. Še sanjalo se vam ni, koliko neprespanih noči in stisk boste preživeli. Pa vendar je ves napor, ki ste ga vložili v materinstvo, poplačan. Saj kot pravite, ko gledate svoji hčerki, ste srečni, ker vam je uspelo, pa velikokrat ni bilo lahko, kajti mož vas je pustil in so bili trenutki, ko je bilo zelo, zelo hudo, pa vendar ste zmogli. Tudi vaša hčerka bo morala skozi težke trenutke in velikokrat ne bo lahko. Naredite ji toliko prostora ob sebi, da vam bo nekoč lahko rekla: »Srečna sem, ker sem zmogla, hvala mama, da si mi stala ob strani.« Saj veste, kako je biti sam v življenju, ona pa ima vas, če boste zmogli tukaj vstopiti v odnos kot mama, bo njej v življenju veliko lažje.
Odločitev za tega otroka naj bo izključno samo njena. Življenje resnično ni lahko in ima za naše otroke svoja pota, ki jih mi ne zmoremo kontrolirati in jim določati poti, vendar ko boste gledali tega otroka, kako bo odraščal, bo tudi za vas imelo smisel.
Z vašo podporo, bližino,
sočutjem se bo postavila na noge, otrok bo pa iz nje naredil odgovorno mamo. Morda bo potrebovala malo časa, da se najde, vztrajajte ob njej in verjemite vanjo, sicer pa vi veste, da je ravno takšna kot vi, borka, sposobna premikati gore, v sebi zelo močna in pogumna punca. Začutite ta del nje in ji ga ovrednotite. Kajti vi jo še vedno doživljate kot šibko deklico, brez moči, samozavesti in neodgovorno. Včasih je treba tako malo, da nekdo verjame vate, kaj potem vse zmore človek, in hkrati zelo malo, da te potol-če in se nikoli več ne pobe-reš. Obe izbiri imate, pa vso srečo v odnosu s hčerko in vnukom/vnukinjo.
Sabina Stanovnik
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 030 333 009
Na valovih časa
Torek, 23. junij
Danes je kresni večer in olimpijski dan. Danes goduje Kresnica.
1368 je grof Herman Celjski dobil v zastavo mesta Radgono, Kamnik, Slovensko Bistrico ter dohodke gradu in urbarja Laško. 1668 se je rodil italijanski filozof Giovanni Battista Vico. 1859 se je rodil v Novem mestu slovenski planinec in kartograf Alojzij Knafelc.
1888 so v francoskem Lillu prvič zapeli Internacionalo, pesem, ki je kmalu postala himna delavskega razreda. 1894 se je rodil ameriški biolog Alfred Kinsey, ki je znan predvsem po raziskavah seksualnosti.
1894 so ustanovili v Parizu i Mednarodni olimpijski komite. 1915 se je začela prva italijanska ofenziva na Soški fronti, ki je trajala od 23. junija 1915 do 7. julija 1915. Sreda, 24. junij Danes goduje Janez.
1314 je v bitki pri Bannackburnu Robert I. Bruce premagal angleškega kralja Edvarda II. in za nekaj časa zagotovil Škotski neodvisnost.
1398 je umrl kitajski cesar Hon-gwu, ki je utemeljil vladarsko dinastijo Ming.
1717 so v Londonu ustanovili prvo veliko prostozidarsko ložo.
1811 je južnoameriški narodni junak Simon Bolivar porazil Špance
in izbojeval neodvisnost Venezueli.
1948 je SZ zaprla vse kopenske in vodne poti do Berlina.
1905se je rodil v Gorici slovenski kipar Boris Kalin.
1905je bila ustanovljena v Ljubljani Deželna zveza za pospeševanje
tujskega prometa na Kranjskem, ki je prva povezala turistična
društva na Slovenskem.
Četrtek, 25. junij
Danes goduje Hinko.
Danes je slovenski državni praznik - dan slovenske državnosti.
1858 se je rodil francoski pripovednik in komediograf Georges Maoinaux.
1863 so odprli železniško progo Pivka-Ilirska Bistrica-Reka. 1874 se je rodil v Železnikih slovenski pisatelj Janko Mlakar, avtor s humorjem navdahnjenih predvsem planinskih potopisov.
1926	se je rodila v Celovcu avstrijska pisateljica Ingeborg Bachmann, ki je bila tudi najpomembnejša lirska pesnica po drugi svetovni vojni.
1927	se je začel v Italiji prvi proces proti Slovencem pred posebnim sodiščem za zaščito države, ki ga je ustanovil italijanski fašistični režim. 1950 se je z nenadnim napadom Severne Koreje na Južno Korejo začela korejska vojna.
1958 je jugoslovanska zvezna skupščina izglasovala splošni zakon o šolstvu. Petek, 26. junij Danes goduje Stojan.
Danes je dan boja proti zlorabi mamil in svetovni dan podpore žrtvam mučenja.
1824 se je rodil eden največjih matematikov in fizikov 19. stoletja Thomson Kelvin.
1869 se je rodil danski pisatelj Martin Andersen Nexo. 1881 se je rodil v Ihanu slovenski jezikoslovec Andrej Breznik. 1945 se je končala v San Franciscu mednarodna konferenca, na kateri so predstavniki 51 držav podpisali ustanovno listino Organizacije združenih narodov.
1991 je predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan
poslal pismo šefom zahodnih držav in generalnemu sekretarju OZN
s prošnjo za mednarodno priznanje Slovenije.
2000 je mednarodni konzorcij Projekt človeški genom sporočil, da
je njegovim znanstvenikom uspelo razvozlati 97 odstotkov dedne
zasnove človeka.
Sobota, 27. junij
Danes goduje Ema.
Danes je dan slovenske policije.
1846 se je rodil irski narodni voditelj in bojevnik Charles Steward Parnell.
875 se je rodil slovenski skladatelj Gojmir Krek.
1881	se je rodil v Kamniku slovenski kemik Maks Samec.
1882	se je rodil nemški kulturni filozof in pedagog Eduard Spranger.
1921 so v Kraljevini SHS uvedli zdravstveno in nezgodno zavarovanje delavcev.
1940	so SZ še kot pomoč Nemcem vkorakale v Romunijo.
1941	so ustanovili v Beogradu Glavni štab NOB za Jugoslavijo. Nedelja, 28. junij
Danes goduje Hotomir.
1389 je turška armada v bitki na Kosovem polju premagala srbsko fevdalno vojsko.
1586 je umrl utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika Primož Trubar.
1904 se je rodil v Loki pri Zidanem mostu slovenski pisatelj in pesnik Ludvik Mrzel.
1914 je 9. zbor Jugoslovanske socialdemokratske stranke v Ljubljani sklenil, da premestijo sedež strankinega izvršnega odbora v Trst z utemeljitvijo, da je Trst največje slovensko delavsko mesto. Ponedeljek, 29. junij Danes godujeta Peter in Pavel.
1797 se je rodil v Mali vasi pri Dobrniču slovenski duhovnik-škof, misijonar in raziskovalec Severne Amerike Friderik Irenej Baraga. 1886 se je rodil francoski politik Robert Schuman. 1913 se je začela druga balkanska vojna.
1917	so Slovenci v Ameriki sprejeli Čikaško deklaracijo.
1918	so ustanovili v Ljubljani vseslovensko Jugoslovansko demokratsko stranko.
1945 so razpustili vetrinjsko taborišče, begunce pa preselili v nova taborišča.
1991 so na pogajanjih med predstavniki Slovenije in JLA v Ljubljani predstavniki vojske zahtevali zlasti deblokado vojašnic in vojaških kolon.
AvtoD£OM
Prihaja yeti iz češkega mesta Kvasiny
Verjetno je malo tistih, ki vedo za yetija iz češkega mesta Kvasiny, ki bo sredi poletja začel svojo tržno pot. Po štirih letih namigovanj so namreč pokazali serijsko izvedbo, s katero so Čehi na Ženevskem salonu poželi kar nekaj odobravanja avtomobilskih navdušencev. Kompaktni avto, ki v sebi združuje več avtomobilskih razredov, privablja z nenavadno podobo, simpatično notranjostjo, na 4,2 metra dolžine pa ponuja prostor petim potnikom. Izbirati je mogoče med prednjim ali štirikolesnim pogonom ter med dvema bencinskima in tremi dizelskimi motorji.
Češka Škoda, ki že vrsto let sodi pod okrilje koncerna Volkswagen, ni nova v razredu avtomobilov, ki tu in tam zapeljejo na brezpotje, sploh ker so že davnega leta 1942 predstavili model superb 3000. To je bila prva štirikolesno gnana škoda, kia je kazala željo po vožnji zunaj utrjenih cest. Čehi vidijo največje rivale med vozili za prosti čas, kot so kia sportage, nissan qashqai ali renault koleos, kljub temu da so ti nekoliko dražji.
Če pogledamo nekaj let staro študijo in jo primerjamo s končnim izdelkom, vidimo, da se yeti v tem času ni veliko spreminjal, ker to ni bilo potrebno. Oblikovalci so ohranili značilno in prepoznavno podobo Škodinih vozil, še največ vzporednic pa bi lahko potegnili z roomsterjem, s tem da njegov terenski brat deluje robustno in seveda bolj terensko. Športni te-renec ima bolj mogočno motorno masko, v isti ravni postavljena svetila pa dopolnjujeta še ogromni meglenki, ki sta postavljeni zelo visoko in proti sredini vozila. V oči padejo veliki in poudarjeni blatniki, podobo dopolnjujeta strešni letvi, zadek pa je zaradi zagotavljanja ustrezne prostornosti strmo odrezan.
Za družinske kupce je prostora prav
tako dovolj, tudi če se z avtomobilom vozi pet ljudi. V zadnji vrsti so na voljo trije samostojni sedeži, kar pomeni, da jih lahko odstranimo iz vozila in prtljažni prostor z osnovnih 405 povečamo na 1760 litrov prostornine. Seveda lahko poljubno izbiramo tudi število zadnjih sedežev, ki so v primerjavi s prednjima za dva centimetra dvignjeni, da omogočajo boljšo vidljivost naprej tudi zadnjim potnikom. Ko iz vozila odstranimo srednji sedež, je preostala dva mogoče pomakniti nekoliko navznoter in vožnja zadaj postane še udobnejša. Seveda je vse tri zadnje sedeže mogoče premikati tudi naprej oziroma nazaj.
Ravno na družinske potrebe (in zahteve) so bili Škodini snovalci zelo pozorni, zato je v potniški kabini mogoče najti številna odlagalna mesta za drobnarije. Predala v vratih za voznika in sovoznika so opremili s priročnim elastičnim trakom, ki na mestu lahko trdno držijo recimo mapo A4-formata, pa tudi v prtljažnem prostoru se nahajajo štirje pomični ka-vlji, na katere lahko obesimo na primer nakupovalne vrečke. V prtljažniku je kot že omenjeno za 405 litrov uporabnega prostora, ki ga lahko s pomočjo vzdolžnega pomika varioflex sedežev v drugi vrsti povečamo na 510 litrov. Če to še vedno ni dovolj, lahko s preklapljanjem zadnjih sedežev razpoložljiv prostor povečate na 1580 litrov, in če zadnje tri sedeže povsem odstranimo iz vozila, ga je na razpolago še za 180 litrov več.
Že osnovni paket opreme active ponuja štiri varnostne zračne blazine, ročno klimatsko napravo, 16-palčna platišča, električni paket in strešne letve. Ambition je bogatejši za dvopodročno samodejno klimatsko napravo, zračni zavesi in varnostno blazino za voznikova kolena, me-glenki, potovalni računalnik ter platišča iz lahkih litin. Experience omenjeno nadgrajuje z za palec večjimi platišči, usnjenimi dodatki, velikim zaslonom na konzoli, terenskim voznim programom in meglen-
kami s smerno funkcijo. Na spisku dopla-čilne opreme najdemo stranski zračni blazini za drugo vrsto, parkirni sistem za samodejno parkiranje, biksenonska svetila z osvetlitvijo ovinkov ter navigacijo s prikazom map in stavb. Pri tej različici najdemo na sredinski konzoli še na dotik občutljiv zaslon, ki ga poznamo iz octavie, superba in novejših volkswagnov, na njem pa se izpisujejo podatki o delovanju navigacije, klimatske ter avdio naprave.
Škoda yeti bo ob začetku prodaje na voljo s petimi motorji. Med bencinarji najdemo 1,2 in 1,8-litrska TSI agregata s 105 oziroma 162 KM. Dizelske različice 2,0-litrskega TDI motorja so tri, in sicer s 111, 140 oziroma 170 KM največje moči. Ker vsi motorji izhajajo iz koncerna Volkswagen, verjetno ni treba izpostavljati, da so opremljeni s tehnologijo vbrizgavanja goriva po skupnem vodu.
Za prenos moči skrbi haldex sklopka četrte generacije, ki v običajnih razmerah pošilja 96 odstotkov navora naprej, na drseči podlagi tudi do 90 odstotkov na zadnjo os. Na voljo je tudi off road funkcija, ki bi se še najbolje podala h kakšnemu klasičnemu terencu, ker ob njeni uporabi ne dobimo samo klasične pomoči pri spuščanju po strmini. V prvi prestavi sistem dovoljuje vožnjo z 8 km/h, in če je to glede na teren prehitro, lahko voznik pretakne v prosti tek, nakar se yeti varno spušča s polžjo hitrostjo 2 km/h. Naslednja zanimivost je speljevanje v strmini navzgor, kjer sistem ne dovoljuje speljevanja z več kot 2500 vrtljaji, četudi voznik pritiska plin do konca. S tem preprečimo obremenjevanje sklopke in nekontrolirano vrtenje enega od pogonskih koles v prazno.
Proizvodnjo so pri Škodi že začeli, prva vozila pa bodo slovenskim kupcem na voljo sredi poletja.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Hipoterapija (2. del)
Konj lahko v koraku na pacienta, nezmožnega hoje, prenaša sliko človeške hoje. Če se skoncen-triramo na svoje sedne kosti, lahko čutimo premik naprej z vsakim korakom konja, ko stopi z zadnjo nogo pod sebe. To je občutek, kako lahko hodimo s sednimi kostmi. Pri hodu konja v koraku se na me-denično-kolčne sklepe prenese od 90-110 nihajnih impulzov na minuto. Ti nihajni impulzi se prenesejo na jezdeca in povzročijo tridimenzionalno gibanje v medenično kolčnih sklepih, ki se izvaja v vseh treh oseh in smereh: abdukcija/ addukcija (odmik/primik) v sagitalni osi, rotacija v frontalni osi in flexija/ extrenzija (skrčenje/izte-
zanje) v transverzalni osi.
Zgornji del trupa in glava tvorita pri dresurnem sedu center stabilnosti. Trup je proporcionalno razdeljen na tri dele, medenico, prsni del in glavo, ki so kot posamezni gradbeni elementi skladno postavljeni eden nad drugim kot gradbeni stolp. Karkoli od tega je zamaknjeno, ne moremo graditi stabilnosti, na konju ne sedimo pravilno in konja motimo pri njegovem gibanju.
Za stabilnost in lažje doseganje ravnotežja na konju je zelo pomembno tudi težišče, ki mora biti čim nižje. Težišče je pri vzrav-nanem sedenju v telesu 9. prsnega vretenca. Takšna drža je zaželena tudi na konju in pri njej poteka te-
Foto: Črtomir Goznik
Dragica Silak, dipl. fiziotera-pevt, hipoterapevtka, Zasebna fizioterapija
žiščnica za ušesom, preko ramenskega sklepa, preko kolčnega sklepa, pred peto in teče skozi težišče konja. Nižje kot je težišče, bolj je človek stabilen, lažje je doseči ravnotežje. Ni pomembno, kako se konj giblje, pomembno je, da je zgornji del telesa vedno del
gibanja in spremljanja na konju. Želena vzravnava pa ne sme biti toga in napeta, ampak dinamično stabilna.
Ramena in roke so center samostojnosti in so neodvisne ter sprejemajo gibalno stimulacijo preko trupa. Zgornji udi so pomembni za mobilnost.
Nogi sta center ravnotežja in prožnosti in spodbujata gibanje. Tako so impulzi iz hrbta konja preko nog vodeni naprej čez medenico na hrbtenico.
Samo jahanje oz. hipo-terapija pa ima vpliv tudi na dihanje, in sicer na trebušne mišice/prepono in mišice medeničnega dna, saj se ob gibanju zadnjih nog konja prepona poglobi, prsni koš pa razširi.
Dragica Šilak, dipl. fizioterapevt, hipoterapevtka, Zasebna fizioterapija
Moje cvetje
Kje je poletje?
Letošnje poletje pa se res močno obotavlja. Vsakokrat, ko mislimo, da je le tu, nas spet razžalosti hladnejše, deževno vreme. Žal pogosto takšne spremembe spremlja tudi toča. Ta je naredila kar veliko težav tudi na okrasnih gredicah in balkonskem cvetju. Kaj je torej na okrasnem vrtu potrebno narediti, da posledice škode omilimo?
Okrasne gredice
Na okrasnih gredicah je najpomembneje, da pomagamo grmovnicam. Najprej jih očistimo vseh polomljenih in poškodovanih vej. S škarjami odrežemo vse veje nad poškodbami, najbolje je, da jih kar izrežemo pri osnovi, tam, od koder rastejo. Drugače pa veje vedno odrežemo kakšen centimeter nad listom, ki gleda iz grma. Grmovnice se namreč vedno po takih poškodbah pričnejo močno obraščati. Na tak način oblikujemo, v katero smer se bodo veje usmerjale. Vsak grm mora biti vedno zračen in osvetljen, zato si ne želimo, da bi veje rasle navznoter v grm ali da bi se med seboj križale.
Ker so neurja spremljali tudi močni vetrovi, so se marsikje odlomile tudi večje veje. Tudi te odrežemo ali odžagamo tako, da bo rez gladek, raven in čim manjši. Nato vse rane, večje od 10 cm, zamažemo s cepilno smolo.
Ko grmičke očistimo, poškropimo vse rastline s pripravki , ki sem jih že velikokrat omenjala, to so biostimulatorji, naravni, narejeni iz alg, ali sintetični, ki vsebujejo različne aminokisline, vitaminske komplekse in druge snovi, ki rastlinam pomagajo, da se rane čim hitreje zacelijo in rastline pričnejo ponovno rasti. Naj jih naštejem le nekaj: agroste-min, agrofito, algoplasmin, plantella vita, drin, protifert, pomembno je le, da so to taki, ki jih poškropimo po listih, ne tisti, s katerimi rastline zalivamo.
Foto: Miša Pušenjak
Predvsem vrtnicam je potrebno dodati še ustrezne fungicide. Če jih ni veliko, preprosto skuhamo močnejši žajbljev, kamiličen ali rmanov čaj, če imamo pri roki, mu lahko dodamo žličko apna in rastline poškropimo s tem. V trgovinah lahko kupimo tudi naravne pripravke iz sojinega lecitina ali ekstrakte njivske preslice, če nimamo doma pri roki čaja zgoraj omenjenih zelišč. Čaj iz čajnih vrečic ne bo učinkoval. Ker je vreme še naprej deževno, hladno, vmes pa kakšen dan vročine in sopare, bo taka tretiranja potrebno zelo pogosto ponavljati.
Zelo pomembno je tudi, da zemljo okoli rastlin prerahlja-mo, ko se zemlja dovolj osuši. Vsa neurja, ki so se izmenjevala z vročim, kasneje pa še vetrovnih vremenom, so marsikje zemljo močno zbila. To se je zgodilo tudi tam, kjer toče ni bilo. Zdaj je tudi čas, ko veliko grmovnic tudi ponovno po-gnojimo. Predvsem tiste, ki so že zaključile cvetenje, pa tudi poletne metuljnike in hibiskuse, ki se k cvetenju pripravljajo. Gnojila plitvo zadelamo v tla. Zaradi vseh vremenskih dogajanj tudi toplo svetujem, da tla okoli rastlin prekrijemo z organskimi prekrivkami, naj bo to lubje, listje, pokošena trava ali seno. Tako bodo v teh vremenskih razmerah korenine zavarovane pred nevšečnostmi in bodo načrpale dovolj hranil, da si bodo rastline hitro opomogle.
Zelišča in dišavnice
V tako spremenljivem vremenu le težko najdemo čas, da jih porežemo in posušimo. A je potrebno, saj ne smejo ole-seneti. Kljub temu po vsakem dežju počakamo vsaj en dan, preden jih režemo. Večje količine padavin namreč deloma izperejo ali pa razredčijo količino koristnih snovi v samih rastlinah. Ko rastline obrežemo, prerahljamo tla okoli njih in jih morda zalijemo z namočenimi koprivami, njivsko preslico ali gabezom. Tako bodo hitro ponovno pognale in bomo najmanj dvakrat še pobirali pridelek.
Ne pozabite, da rastline sušimo tako, da listov z vej ne smukamo pred sušenjem, ampak jih sušimo na čim večjih rastlinskih delih. Manj bomo rastline rezali narazen, manjše bodo tudi izgube koristnih snovi. Hranimo jih tako, da se ne mečkajo in lomijo, na hladnem, predvsem pa v temnem prostoru. Zdaj je tudi čas, da si naredimo orehov liker.
Miša Pušenjak
S svetovne ¿Mene scene
Po letu 2006 in ob 25-letni-ci delovanja se 24. junija v okviru velike svetovne glasbene turneje, na kateri predstavljajo svoj zadnji album Greatest Hits, v ljubljansko halo Tivoli znova vračajo fantje iz legendarne angleške zasedbe Simply Red. Simply Red, eno najuspešnejših svetovnih pop skupin zadnjih dveh desetletij, je leta 1984 ustanovil karizmatični pevec Mick Hucknall. Med njihovimi najbolj znanimi uspešnicami so skladbe If You Don't Know Me By Now, It's Only Love, Stars in številne druge. V svoji bogati karieri so posneli deset albumov, ki so ji prodali v 50-milijonski nakladi, osvojili so številne glasbene nagrade, zasedli prva mesta glasbenih lestvic in v živo nastopili pred približno 10 milijoni ljudi. Ob 25. obletnici nastanka skupine in ob izidu albuma Greatest Hits se je skupina februarja letos odpravila na svetovno turnejo, ki so jo začeli na Tajskem, sledile so Avstralija, Nova Zelandija, Mehika, Brazilija, kmalu pa se bodo torej angleški glasbeni veljaki ustavili tudi v slovenski prestolnici. Pevec in ustanovitelj skupine Mick Huchnall se je po razpadu svojeprejšnje skupine Fanatic Elevators odločil, da naredi novo in udarnejšo zasedbo.
No vo skupino je poimeno val po svoji ljubezni do nogometnega kluba Manchester United, levičarskem prepričanju in svoji barvi las. Simply Red so prvi singel Moneys's Too Tight izdali leta 1985- Istega leta so v svet poslali svoj prvi album Picture Book. S skladbo Holding back the years so Simply Red prodrli v sam vrh
si >etoi me glasbene scene.
®@®
Nelly Furtado se pripravlja, da bo kmalu izdala novi studijski album. Pevka, ki se je na glasbeni sceni pojavila leta 2000 z veliko uspešnico I'm Like a Bird, je kompleten album posnela v španskem jeziku. Da ji španščina leži, je dokazala že pred tremi leti, ko je posnela v španščini v duetu s pevcem Juanesom skladbo No Hay Igual. 30-le-tna Furtado pogosto menju-je glasbene stile in jezike. Na glasbenih lestvicah se je v zadnjem času pojavljala skupaj s hip-hop producentom Timbalandom v skladbah Promiscuous in Maneater. Novi španski album naj bi izšel v jeseni, da pa ne bi razočarala svojih »angleških« privržencev, pa pevka obljublja, da bo kmalu posnela album tudi v angleščini.
Novi tretji album zased-
D KODA
i številko


$ ]e on ah ona j resnično prava oseba > zate?
Sedaj dvomov končno ne bo več. Oba prislonita palca na ekran tvojega mobilnima in pustita aplikaciji Fingerprint Matchmaker, da preveri vajino kompatibilnost. Ne izpusti priložnosti, da najdeš nekoga posebnega!
eessnrab
i aplikacijo, pošljite
QetS
Syet
i

Pogoji uporabe Bd'jngai Uporabnik? predplačnlške telefonije pfeverite stan¡e na važen računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRSUWTS perajs podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operaterja (Mobrtel, Smnotil, Debite!), cena povratnega srns-a je 1,88 EUR. I uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na w/w.smscit^nevbalunga. Ba'wnga je narotnišfca storitev in uporabrritom prinaša riajvet S Sporočil na mesec z wap povezavo do g3¡eii¿5> a kasere si lafrto naložijo d vsebin brez doplačila. Cena sporaoía |e 1,88 EliR. V vse cene je vštet DDV. Od pogodbeni če shranjer« na sedežu podjetja, je možno odsioprt) kadarkdi, Odjava td stop na 3030, Reklamacije- Q2-4&-14-59S, rekiamacijeSsinscitijnet- Ponudnik: ThreeAnls Koban&Co. dn.o., Zg. Ostrica 22,2310 Slov. Bistrica. Detektor laži je zabavna aplikacija, ki ne zagotavlja točnosti pi i preverjanju resničnosti izjav posameznikov, Fingerprint Matchmaker ¡e zahavra aplikacija, ki simulira jemanje prstnih odtisov in ne zagotavlja točnosti rezií'iata.
To je to
Foto: Internet
Nelly Furtado
be Arctic Monkeys naj bi
po besedah njihovega bobnarja Matta Heldersa izšel avgusta letos. Prejšnja dva albuma zasedbe Arctic Monkeys, Whatever People Say, I Am That's What I'm Not in Favourite Worst Nightmare sta bila ena izmed najbolje prodajanih albumov v Veliki Britaniji, oba pa sta tudi osvojila prvo mesto britanske glasbene lestvice. ®®®
Kanadska glasbenica Sarah McLachlan bo v kratkem izdala veliko kolekcijo svojih največjih hitov. Ta zelo cenjena pevka je v svoji dosedanji dvajsetletni karieri osvajala poslušalce po celem svetu s svojimi čudovitimi baladami. Nagrajena je tudi s tremi grammy nagradami, po celem svetu pa je prodala več kot 40 milijonov albumov. Nekaj največjih hitov iz njene bogate kariere bo torej zbranih na kolekciji z naslovom Closer: The Best of Sarah McLachlan, tako bomo lahko na enem mestu slišali hite, kot so: Building a Mystery, Adia in Sweet Surrender. Kolekcija je obogatena tudi z dvema popolnoma novima skladbama U Want Me 2, ki je v Kanadi izšla ob koncu lanskega leta, druga nova skladba Don't Give Up on Us je hkrati tudi aktualni singel, ki tudi napoveduje
novo kolekcijo.
®@®
Slavni ameriškiproducent ter član in ustanovitelj zasedbe Black Eyed Peas Will I Am je izjavil, da se v prihodnosti ne bo več posvečal svoji samostojni karieri in bo več svoj čas namenil delu s svojo matično skupino.
Will I Am pa ni slaven samo kot frontman zasedbe Black Eyed Peas, ampak tudi kot producent in sodelavec številnih drugih znanih pop in hip-hop glasbenikov, kot so: Estelle, John Legend, Justin Timberlake, Macy Gray, Flo Rida, Pussycat Dolls. Od leta 2001 pa do danes je izdal tri samostojne albume vključno z zadnjim Songs About Girls
iz leta 2007.
®®®
Britanski rokerji iz zasedbe Editors v teh dneh končujejo snemanje svojega tretjega studijskega albuma, ki naj bi izšel septembra letos pod naslovom In This Light And On This Evening. To bo naslednik njihovega zadnjega albuma An End Has A Start, ki je bil objavljen leta 2007. Editors so na britanski glasbeni sceni prisotni od leta 2002, svoj prvi album The Back Room, na katerem sta tudi uspešnici Munich in
Blood, pa so izdali leta 2005.
®®®
Dizzee Rascal je potrdil, da bo na novem singlu ponovno sodeloval s Calvinom Harrisom. Ta producentski dvojec je že ustvaril veliko svetovno uspešnico, skladbo Dance Wiv Me, kije osvajala vrhove svetovnih glasbenih lestvic. Njuno skupno sodelovanje se nadaljuje v skladbi z naslovom Holiday. Omenjena skladba bo izšla tudi na novem albumu Dizze Rascala, Tongue 'N' Cheek, ki naj bi izšel septembra letos. Ta popularni britanski raper trenutno osvaja glasbene lestvice s skladbo Bonkers, na kateri se pojavlja tudi dance DJ Armand Van Helden.
Janko Bezjak
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	BOOM BOOM POW - THE BLACK EYED PEAS
2.	I KNOW YOU WANT ME - PITBULL
3.	KNOCK YOU DOWN - KERI HILSON FEAT. KANYE WEST&NE-YO
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	MAMA DO - PIXIE LOTT
2.	BOOM BOOM POW - THE BLACK EYED PEAS
3.	REALESE ME - AGNES
NEMČIJA
1.	ANYTHING BUT LOVE - DANIEL SCHUMACHER
2.	POKER FACE - LADY GAGA
3.	BOOM BOOM POW - THE BLACK EYED PEAS
Parada ponosa
Spet se bliža in spet se ustvarjata dva bregova. Eni jo stoodstotno podpirajo, drugi ne, spet tretji se znajdejo v dolini med bregovoma. Ti ljudje, ki tako paradirajo, se že ne vem koliko let morajo boriti, da bi postali ljudje. Zdi se mi sicer grozno, da vse dosežejo tako počasi, vendar vse ima nekje mejo. Parada ponosa se mi ne zdi prav, pa ne zato, ker se pač ne spodobi. Ne zdi se mi prav, pa ne zaradi drugih ljudi, pač pa zaradi njih, ker parada še zdaleč ni dostojanstvena. Mar je dostojanstveno, da moški v tangicah plešejo, lezbijke se zgoraj brez poljubljajo in ob vsem glasno bobnajo? Mislim, da v tem, da tam paradirajo, okoli pa stojijo ljudje, ki s prsti kažejo nanje, se jim posmehujejo in norčujejo, ni kančka dostojanstva in ponosa. Kar se mi zdi, da bi bilo prav, je to, da bi en sam, ne pa cela horda, šel na sredo mesta in se tam objel. Tak, neke vrste tih in miren protest bi bil najmočnejši, ne pa zdaj, ko prirejajo parado, vsi ostali pa to jemljejo kot nek festival ali maškarado.
Dobro, za parado nisem, jih pa podpiram pri tem, da bi se radi poročali. Vendar spet ni vse tako rožnato. To sem sicer že zapisal, vendar nikdar ni preveč. Zakon, vsaj po mojem, ni nekaj krasnega. Zakon ubija ljubezen. Zakon zatre iskrico, ugasne plamen in čez čas vse postane hladno in pusto. To pa zato, ker v ljubezni se oba trudita in jo poskušata ohranjati, ko pa se poročita, pa zakon velikokrat vzameta kakor garancijo za srečno skupno življenje in se pozabita še naprej truditi. Si istospolnipari res želijo tega? Pri vseh propadlih zakonih, ki so jim lahko priča? Ok, prav nesramno se sliši, da se lahko REGISTRIRAJO, kakor avti, tudi za poroke sem, vendar si res tega želijo? So se kdaj vprašali, zakaj si sploh želijo porok? Zato, ker se hetero tudi lahko in ker se jim zdi samoumevno, da bi se tudi sami lahko poročali. V vsem tem vidim primer slepega sledenja, saj mislim, da sije nek gej ali lezbijka nekega dne zamislil, da bi se radpo-ročil, morda tudi imel dobre argumente, vsi drugi pa samo sledijo in v bistvu sploh ne vedo, kaj oziroma zakaj bi to radi?
Glede porok pa menim, da bi si jo vsak, pa bodisi je to hetero ali homopar, moral izboriti, da bi jo znal ceniti, ker kakor se to dogaja hetero parom, da izgublja na pomenu, ker je pač samoumevna. Ni prav, da jo ena generacija izbori in jo zna ceniti, vse nadaljnje pa več ne. Pa da ne bom samo o porokah, bi rad nekaj povedal tudi o otrocih, ki sijih tako želijo. Dobro, želijo sijih, ampak, pa ne da jim jih ne bi privoščil, ne morejo jih imeti. Kakor nobeden otrok ne bi smel biti zaznamovan ne z vero, s političnim prepričanjem in ne vem s čim še, ne bi smel biti zaznamovan tudi s spolno usmerjenostjo. Kam bi pa prišli čez desetletja? Saj bi imeli samo še geje in lezbijke. Že po naravnih zakonih tako ne gre. Dve osebi enakega spola pač ne moreta imeti otrok in pika. Tudi če si sam še tako želim leteti, nikdar ne bom mogel, ker nimam kril in je to še ena naravna zakonitost. Prej kot se bodo s tem dejstvom sprijaznili, lažje jim bo. Vem, da si niso sami krivi, da so, kar so, vendar tudi invalidi velikokrat niso sami krivi, da so invalidi, pa če bi še tako radi hodili, ne morejo. In tega ne bodo dosegli z nobenimi paradami in bobnanjem.
Matic Hriberšek
t V
1.	PLEASE DON'T LEAVE ME - PINK
2.	AYO TECHNOLOGY - MILOW
3.	POKER FACE - LADY GAGA
4.	LOVE TAKES OVER - DAVID GUETTA FEAT KELLY ROWLAND
5.	REALESE ME - AGNES
6.	NOT FAIR - LILY ALLEN
7.	HALO - BEYONCE
8.	HER DIAMONDS - ROB THOMAS
9.	BOOM BOOM POW - THE BLACK EYED PEAS
10.	I'M NOT ALONE - CALVIN HARRIS
11.	NUMBER ONE - TINCHY STRYDER FEAT. N-DUBZ
fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2»1043 bo Janko Bezjak
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
njoki v gobovi omaki, solata SREDA
mesna lazanja, solata ČETRTEK
ajdove palačinke s špinačo, sirom in
gobami*, solata
PETEK
bučkini zrezki, solata SOBOTA
telečja obara z gobicami**, vodni
žličniki
NEDELJA
goveja juha z rezanci, ražnjiči na žaru, pečen krompir, solata PONEDELJEK
dušene bučke, pire krompir, kuhana govedina
*Ajdove palačinke s špinačo, sirom in gobami
Za nadev: 500 g sveže špinače, 5 strokov česna, narezanega na lističe, 1 žlička olivnega olja, sol, poper po okusu. Za palačinke: 1 jajce, 2,5 dl mleka, 30 g ajdove moke, 90 g navadne moke, ščep soli. Za omako: 100 g gobic, po možnosti ne šam-pinjonov, 2 stroka česna, stisnjenega, 1 žlička olivnega olja, 1 dl sladke smetane (ali pol smetane, pol mleka), 0,25 dl piš-čančje juhe ali vode, sol, poper, 2 vejici timijana, 100 g sira. Nadev: Olje segrejemo, dodamo nasekljan
česen, in ko ta zadiši, dodamo oprano špinačo. Posolimo in popramo ter vsake toliko časa premešamo, da špinača enakomerno ovene (se skuha). Postavimo na stran. Po potrebi od-cedimo vodo, ki je ostala v posodi.
Omaka: Žlički olja dodamo česen, ko ta zadiši, dodamo gobice in timijan. Pražimo 2 do 3 minute, dodamo 1 žličko moke, premešamo ter prilijemo juho (ali vodo) in sladko smetano. Posolimo in popramo. Kuhamo še kakšnih 5 minut. Postavimo na stran.
Palačinke: Vse sestavine prav na hitro z ročnim mešalnikom ali v blenderju zmeljemo v gladko testo. Spečemo tanke palačinke. Palačinke posujemo s sirom in samo po sredini naložimo špinačni nadev. Zložimo ter položimo na s peki papirjem obložen pekač. Ponovimo z ostalimi tremi palačinkami. Palačinke pečemo približno 5 do 7 minut oziroma toliko časa, da se pregrejejo in da so robovi malo zapečeni. Medtem spet pogrejemo omako. Če se je preveč zgostila, dolijemo malo vode. Po dve palačinki položimo na krožnik in prelijemo z omako. Postrežemo z zeleno solato.
**Telečja obara z gobicami
0,5 kg telečjega mesa, 1/4 kg gobic, 2 krompirja, 2 korenčka, 1/4 zelene, 1,6 l vode, 1 čebula, sol, olje.
Čebulo sesekljamo in prepražimo. Nato dodamo na kose narezano meso, na lističe narezane gobice, sol in 1 dl vode. Dušimo, dokler voda ne izhlapi. Dodamo na kose narezan krompir, narezano korenje, na kocke narezano zeleno in vodo. Kuhamo 20 minut.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
B
Kadar se z ženo prepirata, se - ne glede na to, kdo je kriv - opraviči. Reci: »Žal mi je, da sem te prizadel. Mi lahko oprostiš?« To so čudežne besede, ki zdravijo.
-k-k-k
Ne bahaj se s svojim uspehom, ni pa se ti treba zanj opravičevati.
•k-k-k
Kadar naletiš na slabo postrežbo, hrano ali izdelek, obvesti odgovorno osebo. Dobri me-nedžerji bodo to znali ceniti.
-k-k-k
Ne odlašaj. Stori, kar moraš storiti, takrat, ko je treba.
-k-k-k
Beri svojim otrokom.
-k-k-k
Poj svojim otrokom.
-k-k-k
Poslušaj svoje otroke.
-k-k-k
Ugotovi, kaj je zate v življenju pomembno. Še nihče ni na svoji smrtni postelji rekel: »Oh, le zakaj nisem preživel več časa v službi.«
-k-k-k
Pazi na svoj ugled. To je najvrednejše, kar imaš.
-k-k-k
Ne vozi preblizu spredaj vozečega avtomobila.
"Z možem se vsak teden vsaj enkrat skregava." "Naš pa dobiva plačo enkrat
mesečno.
Gradbena delavca gresta čez gradbišče, levico tiščita v bok, desnico pa imata zasukano nad glavo. Polir ju zagleda in zavpije: »Kaj se pa sprehajata kot dva butalca?!«
Prvi pogleda kvišku in reče: »Saj res, Jože, lestev sva pozabila vzeti!«
Na vratih čevljarske delavnice je listek, na katerem je napisano: »Zaprto! Sem v bližnjem bifeju!«
Spodaj je z žensko pisavo pripisano: »Malo počakajte - bo takoj nazaj!«
Dva znana strokovnjaka se pogovarjata.
»Sprašuješ me, koliko sem prejšnji mesec zaslužil? No, s teboj sem lahko popolnoma iskren: tega ti že ne bom povedal!«
Mlada čevljarska pomočnika gledata skozi ključavnico, kako se njun mojster valja po postelji z ženo.
»Ti, tole, kar počneta, mora biti pa nekaj prijetnega,« reče prvi.
»Po čem to sklepaš?«
»Če bi bilo zoprno, bi delo zanesljivo prevalil na naju!«
Dimnikar se hvali prijatelju: »Oženil sem se z resnično lepotico.«
»Ali je svetlolaska?«
»Kje pa! Temnolaska! Saj veš, kakšen posel imam, svetlolaska bi se takoj umazala!«
Gorenjski gruntar pade v vodnjak. Njegove klice na pomoč zasliši žena, ki prihiti k vodnjaku in vsa iz sebe reče: »Pazi, da ne potoneš! Grem po delavce s polja!«
»Koliko je ura?« vpraša Gorenjec.
»Pol enih,« odgovori žena.
»Potem jih pa še ne kliči! Tja do dveh bom že še zdržal.«
Elektrikarja se pogovarjata. »Vidiš tisti dve žici na zemlji?« »Vidim.« »Primi eno.« »Prijel sem jo: ni toka.« »Dobro! Zdaj pa le pazi, da ne boš prijel druge: v njej je napetost tri tisoč voltov!«
»Janko,« pokliče voditeljica oddelka po telefonu, »pridi mi zamenjat žarnico!«
»Takoj!« odgovori Janko.
»Ni treba takoj,« reče ona, »to je žarnica nočne svetilke v mojem stanovanju. Pridi zvečer ob sedmih!«
Vodovodni inštalater, Gorenjec, se je izmuznil iz podjetja, da bi na črno popravil neko okvaro v stanovanju prikupne ženske. Gospodinja je bila uvidevna, zato sta se še isto dopoldne znašla v njeni postelji in jo dobro ogrela. Ko se je mojster že poslavljal, je zazvonil telefon. Gospodinja opravi pogovor in nato reče inštalaterju: »To je bi1 moj mož. Zdaj pride na kosilo, popoldne in zvečer bo pa na daljšem sestanku ... Ali ne bi prišli popoldne še enkrat, da bi nadaljevala, kjer sva nehala?«
»Kaj?« se upre mojster, »v prostem času?«
Jaka in Pepe sta dobila delo na žagi. Kmalu po začetku dela Jaka zastoka: »Pepe! Izgubil sem prst!«
»Nemogoče,« reče Pepe, »kako se je to zgodilo?«
»Tele cirkularke sem se samo malo dotaknil, takole ... Hudič, pa je šel še eden!«
Ugankarski slovarček: AKIN = turška lepotica, miss sveta 2002 (Azra, 1981-); EAM = grška osvobodilna fronta; KAČAK = ropar, razbojnik, živeč v gorah; MALI KUM = kraj pri Zagorju; ODERLAP = slovenska pevka (Maja); OTT = nemški pisatelj (Erwin, 1892-1947); SIG = avstrijski sir iz Bergenškega gozda; VRTARIČ = slovenski karatejski sodnik (Mladen).
■je|n^o
'eujoo 'e}se>i 'eu|qiv 'iuaz!|euo!§ -aj 'ejawiy 'de|japo '|uej_ j 'euer 'eqsz 'NO 'suon '|9}eo|\/ 'dl '}uau!iua 'snjj 'qjgodn 'jaiuo^eu 'VA'iun>|!|e|A|'}souese}o 'ivr'sau3 'Aopiuoai '¡uad 'epiAi 'me|o '^eoe^ :ouAeiopoA :9))uezjj)) 9) As^jssy
íPoíHulajtz naí na íueiouriEfíi íjiíztu.1
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Štajerski TEDNIK
Foto: ASV
Govori se ...
... da je letošnje vreme idealno za načrtovanje dopusta. Saj veste: za dopust nimamo denarja, in ker ga vreme te dni res pošteno sračka, se lahko mirne duše»potolažimo«: »O ne, v takem deževnem vremenu in pri 15 stopinjah pa res ne bomo šli na dopust!« In prihranimo denar , namenjen dopustu (kipa ga itak nimamo).
... da če že letos ne nameravate iti na dopust (ker ste v recesiji), potem se vsaj odpovejte dopustu na Havajih, Prihranili boste nekajkrat več, kot če bi se odpovedali dopustu na turistični kmetiji v Zgornjem Kašlju.
... da se v našem okolju dogajajo prav neverjetne stvari: strokovnjaki in »strokovnjaki« trdijo, da se Zemlja ogreva, navadni občani pa v začetku poletja brska mo po jesensko-zim-ski garderobi, Narobe svet...
... da so iz trte zvite govorice, da naj bi bil požar gum v Rušah povezan s požari gum v Lovrencu. Lastnika odloženih gum pa tega nihče ne upa
vprašati; da potem ne bi bil vsega kriv on, kot naj bi po neki nepremišljeni izjavi tega bili krivi gasilci.
... da si glede na „briljanten" začetek holermuškega poletja nekateri blazno želijo, da bi bilo letošnjega poletja čimprej konec.
. da lahko slabo vreme marsikomu tudi koristi. To so zagotovo ugotovili tudi organizatorji vurberškega festivala, ki so s preselitvijo prireditve na
Destrnik pridobili še nekaj dodatnih sedežev - in začuda, vsi so
Za ostre oči • Najdi razlike
Vidi se ...
. da je zadnje čase tudi med župani vse več humanitarnega duha, vse večjih je tudi v gasilskih vrstah, kot (na posnetku) župan juršinske občine, ki baje dobro ve, da je v gasilskih vrstah veliko dobrih ljudi in dobrih volivcev.

Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška casta 4, tel.: 02 783 76 51
Foto: Jože Kristovič
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je Jože Kristovič iz Budine poslal fotografijo svoje hčerke Maje, ki je pri stricu Marjanu našla ljubke ježke. In ker je bila previdna, je sploh niso opikali.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
		7					1	5
			3	9	7			
	6	2		1		4		9
	2				1	5	4	3
7			4		9			1
4	8	1	2				6	
9		6		2		7	3	
			9	8	4			
1	5					2		
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	V	©©©	€€	000
Bit	¥»¥	©	€€€	0
Dvojčka	VV	©©©	€	00
Rak.	V	©©©	€€€	0
Lev	VV	©	€€€	00
Devica	VVV	©	€	000
Tehtnica	V	©©©	€€	0
Škorpijon	VVV	©	€€	000
Strelec	V	©©	€€€	00
Kozorog	VVV	©©	€	0
Vodnar	V	©©©	€€	000
Ribi	V	©©	€€€	0
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 23. junija do 29. junija: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do srede, 24. junija, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjižno nagrado.
Nagrajenec iz prejšnje številke je: Sara Jeza, Janški Vrh 53, 2323 PTUJSKA GORA.
Anekdote slavnih
Francoski pesnik in pisatelj Claude Emanuel Luiller Chapele je bil znan po tem, daje pijan rad govoril neumnosti. Tako seje nekoč hvalil, da je z neko novoporočeno žensko že spal. Ko ga je prizadeta srečala, ga je užaljena zasula s ploho zmerljivk.
Pesnik je nekaj časa poslušal, potem pa dejal: "Pomirite se prosim. Če ne boste nehali, ne bom prišel nikoli več k vam spat."
***
Ko so francoskega komediografa Georgesa Courtelinea vprašali, ali verjame v drugo življenje, je odgovoril: »Verjamem, ko
sem bolan, ne verjamem pa takrat, ko sem zdrav.«
***
Sarah, hči britanskega ministrskega predsednika Winsto-na Churchilla, je bila poročena z igralcem, ki politiku ni bil najbolj pogodu. Posebno ga je nerviral, ker ga je vztrajno klical papa. Proti koncu druge svetovne vojne ga je zet vprašal: »Papa, kdo je po tvojem mnenju največji državnik v obdobju druge svetovne vojne?« - Churchill mu je odgovoril: »Mussolini, ker je bil tako pameten, da je dal svojega zeta ubiti.«
***
Ko je italijanski igralec Ermete Novelli nekoč igral lopova, ki umre, bi morala zavesa po umoru hitro pasti. Nekje se je zataknilo in vsi poskusi, da bi padla, so bili zaman. Novelli je nekaj časa ležal in čakal, potem pa se je truplo dvignilo, prijelo
spodnji rob zavese in reklo: »Še v grobu ni miru!«
***
Premiere iger imajo ponekod še vedno najbolj za družabni dogodek. Ko je francoski dramatik Jean Anouilh prišel nekoč na premiero nekega svojega dela, je zagledal pred gledališčem dolgo vrsto sijajnih kočij. Prisluhnil je pogovoru dveh v uniformi oblečenih kočijažev: »Jutri tu ne bo več toliko elegance, ker bodo prišli gledalci ... «
***
Ko je francoski pripovednik in komediograf Georges Cour-teline nekoč pripovedoval o svojem potovanju po Nizozemski, ga je zaneslo, da je pretirano hvalil njeno čistočo. Ko je to opazil, se je sam ponorčeval z besedami: »Haag na primer je tako čist, da se človek ne upa pljuniti na tla. Kadar pa to le mora storiti, se usede na vlak in se odpelje na podeželje ... «
Ptuj • Dosežki šolarjev OŠ Olge Meglic
Naj prostovoljka je
Ptujcanka Urška Mezic
Med pomembnejšimi prostovoljnimi dejavnostmi, ki jim svoj čas namenjajo učenke in učenci Osnovne šole Olge Meglič, je projekt medgeneracijskega sodelovanja. V sklopu tega obiskujejo stanovalce ptujskega Doma upokojencev. Ena izmed osnovnošolk je za svoje požrtvovalno delo prejela naziv naj prostovoljka, sprejel pa jo je tudi predsednik države dr. Danilo Türk.
Projekt Medgeneracijske povezave na Osnovni šoli Olge Meglič poteka že vrsto let in je ena najbolj priljubljenih oblik prostovoljnega dela.
»Zavedamo se, da medsebojno druženje učencev in starejših pozitivno vpliva na oboje. Učenke starejšega človeka sprejmejo takšnega, kakršen je, ga poslušajo, se z njim veselijo in žalostijo, to pa jim omogoča
rast samozavesti in osebnosti. Na takšen način se naučijo živeti in sprejemati življenje,« je prepričana ravnateljica OS Olge Meglič Diana Bohak Sabath.
Na šoli imajo letos še posebej veliko prostovoljcev, med najaktivnejšimi je učenka Urška Mežič, ki je bila izbrana za naj prostovoljko, sprejel pa jo je tudi predsednik države dr. Danilo Türk.
Foto: arhiv šole
Urško Mežič je sprejel tudi predsednik države dr. Danilo Türk.
Učenci OS Olge Meglič so letos dosegali zelo dobre rezultate.
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SIP
TV
SPORED ODDAJ
TOREK 23.8.
8.00 Dobrodelni koncert na Destrniku 9.00 Vrata med zvezde 18.00 Super hiti odd. 19.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 20.00 Oddaja Občine Destmlk
SREDA 24.6.	ČETRTEK 25.6.
8.0010. Let KD Hajdoše	8-00 Praznik Občine Dornava
18.00 Super hiti odd.	17.00 Vrata med zvezde 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 18.00 Super hiti odd.
20.00 Košnja v Gerečji vasi	19-00 Pri Gašperju - glasbena oddaja
21.10 Vrata med zvezde	20.00 Od paše do sira
PETEK 26.6.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 18.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
Letos kopica projektov
Letošnje leto je bilo z vidika projektov, delavnic, srečanj in druženj za učence Olgice še posebej pestro. Posebej ponosni so na rezultate, dosežene na Otroški varnostni olimpi-jadi. Ekipa Osnovne šole Olge Meglič je bila med najboljšimi v državi, saj so njihovi četrto-šolci v finalu dosegli odlično 2. mesto.
Izvedli so tudi simpatičen projekt, ki so ga v maju zaključili z radijsko oddajo na Radiu Ptuj. »Da bi prvošolčki vedeli čim več o negi in skrbi zob, smo se lotili celoletnega projekta skupaj z medicinsko sestro Heleno. Naslovili smo ga Majavi zobki,« je pojasnila učiteljica Barbara Majhenič.
Sicer pa so tudi letos, petič zapored, sodelovali pri projektu Ekošola kot način življenja. Poskrbeli pa niso le za zdravje, temveč tudi za varnost. Zraven tega, da so sodelovali na Otroški varnostni olimpijadi, so izpeljali še projekt Prometna kača. Njegov osnovni namen je spodbujanje otrok in njihovih staršev, da bi bila pot v
šolo varna in okolju prijazna. »Igra Prometna kača spodbuja učence, njihove starše ter učitelje, da za pot v šolo izberejo pešačenje in kolesarjenje, če živijo v neposredni bližini šole. Tiste, ki so bolj oddaljeni od šole, pa spodbuja k uporabi javnih prevozov ter k prevozu več otrok z enim avtomobilom. Varnost otrok je ne glede na cilje projekta oz. igre vedno na prvem mestu. Torej varna pot v šolo mora biti kot pomemben dejavnik varnosti otrok vedno postavljena v ospredje. Na primer: otroke, ki kolesarijo v šolo, spodbujamo k uporabi kolesarske čelade ipd.,« je pojasnila Majheničeva.
V sodelovanju s ptujskim društvom Sožitje pa so učenci v skupni prireditvi obeležili tudi svetovni dan invalidov.
Kot vsako leto pa so se na seznamu aktivnosti našle tudi različne dramske igre, sodelovali so na natečajih ter dosegali različne dosežke na športnem področju. Njihov učenec Goran Novak je dosegel 5. mesto na državnem tekmovanju v skoku v daljino, Marina Baklan pa 3. mesto na državnem tekmovanju v badmintonu.
Dženana Becirovic
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno-48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________StP_______
NAUOCILNICAZA
v
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d...o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Od tod in tam
Ormož • Učiteljska Pika Nogavička
Pred koncem šolskega leta se je učencem OŠ Ormož pripetilo presenečenje, ki ga še lep čas ne bodo pozabili: njihovi učitelji so jim v popolni tajnosti pripravili uprizoritev Pike Nogavičke. In ker je bila Pika zares navihana in se ni bala splezati na klop ali potopiti glave v torto, je uprizoritev doživela ovacije celotne šole.
Igro je režirala Irena Blagovič, ki je Piko Nogavičko pred leti naštudirala tudi s šolsko gledališko skupino. Učiteljska Pika Nogavička je bila njen režijski prvenec in je nastala v zadnjem mesecu na željo kolektiva, ki se želi ukvarjati z gledališčem. Uspeh predstave jih je v tem še bolj utrdil in že iščejo primerno ime za skupino, ki bo kakšno igro pripravila tudi prihodnje leto. Vaje za igro Pika Nogavička so potekale v popolni tajnosti ob večerih, da učenci ne bi česa opazili. Kot so povedali, so na vajah neizmerno uživali in se zabavali. »Otrokom smo želeli pokazati, da se učitelji tudi znamo poveseliti, sprostiti in jih zabavati ter da odrasli v tem pogledu nismo tako drugačni od njih,«je povedala Irena Blagovič. Naslovno vlogo je odlično odigrala Mojca Bauman Kralj, vzorna Tomaž in Anica sta bila Aleksander Šterman in Mateja Kovačič. V šoli so se skupaj z njimi učili še Marija Cvetko, Majda Podplatnik Kurpes in Darka Horvat pod vodstvom učiteljice Olge Veldin Bednjanič. Na čajanki gospe Žirovnik, ki jo je igrala Ljuba Fišer, pa so se nad Piko zgražale Mirjana Meško, Darinka Rakuša, Metka Lešničar inJolanda Magdič. Za sceno in masko je poskrbela Janja Rudolf, za tehnično opremo pa Igor Kaučič.
Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • »Ženske pa pika« za dobre namene
Članice dramsko-lutkovne skupine Vrtca Ptuj, ki jo vodi MojcaRimele, izpod peresa katere je tudi nastala predstava Ženske pa pika, so se odzvale klicu humanosti. Jutri zvečer ob 20. uri vabijo že na enajsto predstavo, ki bo v prostorih glasbene šole Karola Pahorja Ptuj. Izkupiček
Foto: Črtomir Goznik
bodo namenile Anžetu, ki je v prometni nesreči januarja letos izgubil nogo, za nakup proteze, za katero potrebuje več deset tisoč evrov. Klicu humanosti so se doslej odzvali številni ljudje, vrtci, osnovne šole, fakultete, podjetja, žu-pnišča, gostilne, ki sodelujejo v akciji zbiranja zamaškov, tudi vodstvo NK Olimpija je celoten izkupiček od prodanih vstopnic na tekmi z Aluminijem podarilo za nakup proteze. Anže želi živeti aktivno, želi še kdaj bordati, voziti kolo, v letu 2010 pa tudi še enkrat preteči ljubljanski tek trojk. Za vse to pa potrebuje dobro in na žalost drago protezo, je zapisal v svoji zgodbi, ki jo je doslej prebralo že več kot 35 tisoč ljudi.
MG
ÍJ^oíIuíajis nai. na iuztourizm íjitztuí
RADIOPTUJ
eta áfiíetu^
www.radio-ptuj.si

Foto: vki
Foto: DB
Prireditvenik
Torek, 23. junij
19.00 Cerkvenjak, avla Kulturnega doma, predavanja o astronomiji
Potepanje po našem Osončju, predavatelj dr. Igor Žiberna 21.00 Cerkvenjak, igrišče, letni kino
Sreda, 24. junij
16.30
17.00 19.00
19.00
20.00
Cerkvenjak, zbiranje v centru, 9. pohod po mejah občine Cerkvenjak, vodi Tončka Divjak
Dornava, pri ribniku dnevno-nočna tekma ob dnevu državnosti Gorišnica, kulturna dvorana občinske zgradbe, osrednja slovesnost ob dnevu državnosti
Maribor, Židovski trg, fotogalerija Stolp, odprtje razstave Toma Križnarja, na ogled bodo fotografije z naslovom Darfur - Vojna za vodo
Cerkvenjak, Družabni večer pod lipo samostojnosti Slovenska Bistrica, na gradu, Starobistriški večer
Četrtek, 25. junij
5.00 9.30
10.00
10.00
15.00
17.00 18.00
Polenšak, košnja na stari način
Bresnica, pri gasilskem domu, 3. gasilsko tekmovanje za pokal Bresnice
Cerkvenjak, pred kulturnim domom, s kolesom po mejah občine Cerkvenjak
Miklavž pri Ormožu, dvorana ZD, tekmovanje v namiznem tenisu
Hajdina, zbiranje na športnem igrišču, tradicionalno kolesarjenje po vaseh občine Hajdina Dornava, pri ribniku, memorial Toneta Velikonja Hajdina, v parku, humanitarna prireditev S srcem za ljudi, v nogometnih veščinah se bodo pomerili znani športniki, kulturniki, glasbeniki ...
Slovenska Bistrica, na gradu, Starobistriški večer
STORITVE
BETONSKI zidaki širine 12 in 20 cm v junijski ponudbi. Bruno Šurbek, s. p., Cementninarstvo, Bistriška cesta 30, 2319 Poljčane, tel. 02 8025 303.
ŽELITE BAZEN na vašem dvorišču? V podjetju RM-Rodos na Zagrebški 53 v Ptuju vam ga po vaši želji sprojektirajo in postavijo. Nudijo tudi vso dodatno opremo in servis. Tel. 051 249 439.
NPK - pridobite si nacionalno poklicno kvalifikacijo - voznik po starem programu. Avtošola PREDNOST, d. o. o., Nova cesta 1, Ptuj, tel. 041 938 518.
Model GARA Model SKRIDPLECH Model TRAPEZ 6,90 C + DDV 6,90 € + DDV	6,90 C + DDV
DODATNI POPUST 7%!
DOM-STANOVANJE
UGODNO ODDAMO apartma v centru Izole, zraven morja, komplet opremljen, za 2 + 2 os., min. 45 EUR/dan. Tel. 041 764 693.
KIDRIČEVO prodam dvosobno stanovanje, 63 m2, opremljeno, delno obnovljeno, velik balkon, klet, kabelska, telefon. takoj vseljivo. Tel. 031 244 748.
V NAJEM ODDAM opremljeno trisobno stanovanje v Ptuju. Telefon 070 860 375.
NEPREMIČNINE
PO IZJEMNI ceni prodam obnovljeno stanovanje na Ptuju. Tel. 030 396 757.
PTUJ, CENTER, v najem oddam poslovni prostor, 75 m2. Telefon 051 336 307.
Mali oglasi
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, tik pred nesno-stjo, rjave, grahaste in črne, opravljena cepljena, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor in kmetijske priključke, tel. 041 358 960.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo, dobro plačilo. Tel. 041 679 937.
UGODNO PRODAM suhe hrastove fosne in deske, debeline 8, 10, 2 cm ter jelšo 5 cm. Telefon 041 245 054.
PRODAM suha bukova drva, metrska, razkalana, z dostavo. Telefon 051 667 170.
Občina Markovci na spletni strani www.markovci.si
objavlja
javni razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem v Borovcih 44.
^ A
■n yjJ
NA GRAJSKEM DVORIŠČU V ORMOŽU
datum	PRIREDITEV	vstopnina
torek, 23. junij	Hum pri Ormožu: ob 19. uri MAŠA ZA DOMOVINO, KRESOVANJE	-
sreda,	Grad Ormož: ob 18. uri POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ-ORMOŽ: RAZSTAVA »Taborsko gibanje na Slovenskem in 140. let Ormoškega tabora« Grajsko dvorišče: ob 19. uri OSREDNJA OBČINSKA PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI (Ormoški rogisti, Miklavževski oktet, Harmonikarski orkester GŠ Onnož pod vodstvom dirigentke Darinke Vidovič, prof., KD Simon Gregorčič Velika Nedelja) Kerenčičev trg: ob 21. uri 6. ORMOŠKI NOČNI ULIČNI TEK	-
24. junij		
četrtek, 25. junij	Velika Nedelja pri gradu: ob 2030 uri TAMBURAŠKI KONCERT KD Simon Gregorčič Velika Nedelja Gosti koncerta - Petrovaradinski tamburaši in Zvonko Bogdan	8,10,12 € (Študenti, predprodaja, redna prodaja)
petek, 26. junij	Grad Ormož: ob 11. uri SIMPOZIJ »Taborsko gibanje na Slovenskem in 140. let Ormoškega tabora« Žvab: ob 18.uri ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE BOŽIDARJU RAIČU NA ŽVABU Mestna graba: VETER V LASEH - S ŠPORTOM PROTI DROGI (športne igre v mestni grabi) Grajsko dvorišče: ob 21. uri Koncert glasbene skupine TABU	5 EUR
nedelja, 28. junij	Grajsko dvorišče: ob 20. uri TADEJ VESENJAK-prleški kantavtor Grajsko dvorišče: ob 20.30 uri GLASBENI VEČER GIMNAZIJE ORMOŽ z gosti G AL GJURIN IN GALERISTI	
sreda, 1. julij	Grajsko dvorišče: ob 21. uri Špasteater: ŽENSKE&MOŠKI.COM režija: Boris Kobal igrajo: Zvezdana Mlakar / Lucija Čirovic, Matjaž Tribušon / Branko Šturbej, Katarina Čas / Ana Dolinar, Rado Mulej / Primož Ekart, Lado Bizovičar / Miha Brajnik	15 EUR
Prodaja vstopnic poteka na Enoti turistično informacijskega centra v gradu Ormož (telefon: 02 741 53 56) vsak dan od torka do sobote od 10.00 do 16.00 ure ter eno uro pred začetkom predstave na prireditvenem prostoru. V primeru dežja ali hladnega vremena bodo prireditve v Domu kulture Ormož.
Kako srčno si ti želela, da še med nami bi živela, da svoje vnučke bi objela.
A smrt pač tega ni hotela, prezgodaj, MAMI, BABI, te je vzela. Molče s solzami se borimo: »Naj bo le mora«, si želimo. A žal nebo nas ne posluša, od žalosti boli nas duša.
ZAHVALA
Boleča je resnica, da se je nenadoma za vedno ustavilo plemenito srce naše ljubljene mamice, babi, drage tašče, botrce ter nadvse delovne ženice
Jožefe Hrastnik
rojene Strah
IZ POLJČAN
Iskreno se zahvaljujemo vsem za prisotnost ob njenem slovesu s tega sveta, vsem, ki ste se z ljubeznijo poklonili njej v zahvalo, nam pa v čast. Hvala reševalni postaji Ptuj za takojšen odziv in pomoč, hvala družini Strelec, iz srca hvala za razumevanje in pomoč pogrebnemu Komunalnemu podjetju Ptuj, hvala gospodu župniku iz Police za čudovito poduhovljeno slovo, ki je z besedami slovesa čustveno omilil našo globoko bolečino. Iskrena hvala družini Lerbar iz Goričan ter teti Cveti iz Gradišča za vso skrb, pomoč in podporo v naših najtežjih trenutkih.
Hvala za vsak podarjen cvet in za številne sveče, ki bodo ožarjale poslednji tihi dom naše ljubljene mamice.
Z žalostjo v srcu hči Natalija z družino ter tvoji nepozabni ljubeči vnuki
VSAK ČETRTEK. OB 20,00 URI
Ji t
K POSKOČNIH
1.Ans.	SPEV -Strune ljubezni
2.	Ans. GOLTE - Če te luna nosi
3.	Ans. BRATOV GAŠPERIČ - Ljubezen je greh
4.	POLKA PUNCE -Ti si faca
5.	Ans. SICER - Lep pozdrav
6.	FANTJE IZPOD ROGLE - Dvajset let nas pesem druži
7.	Ans. KRJAVELI - Kako res prekrasno deželo imamo
POP 7 TOP
1.	NATALIJA VERBOTEN - Ma kje si ti
2.	MANCA ŠPIK-Moj edini
3.	ELA-Glas sirene
4.	KORADO & BRENDI - Genij in bedak
5.	PREPIH-Ona je šla nafkk
6.	NOVA LEGIJA-Mirne duše
7.	MARKO MULEC-Dajte mi krila
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Ime in priimek: Tel. Številka:
Glasujem za: Naslov: _
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Prekmurska šunka in prekmurska gibanica
Pod okriljem Društva za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot se razvija kolektivna blagovna znamka Diši po Prekmurju, ki promovira kulinarične in prehrambene posebnosti prekmurske regije. V okvir te blagovne znamke so uvrščeni znani avtohtoni prehrambeni izdelki, ki so pridelani v Prekmurju in odražajo regionalno posebnost: bučno olje, pereči, bograč, domače marmelade, likerji, prekmurska vina ... ter seveda najbolj znana izdelka - prekmurska šunka in prekmurska gibanica.
Prekmurska šunka je tradicionalna kakovostna suhomemesnata delikatesa iz Prekmurja, ki je nosilka označbe geografsko
poreklo. V Prekmurju je že ^ ^g^koiR^ifa«
■ i , i ,.	i. i.	^— poreklo Ministrctvoafarfetijst
dolga stoletja uveljavljena	| gozdar m pn*™
tradicija sušenja in zorenja posebej oblikovanega stegna prekmurskih prašičev brez kosti s kožo in slanino. V Prekmurju zorjena prekmurska šunka je cenjena enako kot pršut, od katerega pa jo ločijo prepoznavna hruškasta oblika ter poseben vonj in okus, ki ga
dopolnjuje aroma po dimu.
Prekmursko gibanico uvrščamo med slovenske nacionalne kulinarične specialitete, ponaša se z označbo zajamčena tradicionalna posebnost, za kar gre zopet zasluga Društvu za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot. Priprava prekmurske gibanice ni omejena le na Prekmurje ali širše geografsko območje, ampak jo lahko pod to označbo izdeluje in prodaja vsak, ki spoštuje predpisan recept in za to pridobi certifikat pri Društvu za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot.
Prekmurska gibanica je dobila ime po starem prekmurskem izrazu guba (si. guba), ki se nanaša na njeno značilno sestavo iz posameznih plasti. Pripravljena
je iz krhkega testa, na katerega so položeni štirje različni nadevi: mak, skuta, orehi in jabolka v točno določenem zaporedju, ki se dvakrat ponovijo in ji dajo zaradi barvitosti prepozaven mikaven izgled in bogat razpon vonjev in okusov. Proizvajalci prekmurske gibanice in prekmurske šunke dokazujejo ustreznost obeh izdelkov s pridobljenim certifikatom, ki ga podeljuje certifikacijski organ, to je neodvisna zunanja kontrolna institucija z ustreznimi pooblastili za presojo standardov kakovosti. Najlažja pot do pridobitve certifikata vodi preko vključitve v skupino proizvajalcev prekmurske gibanice oz. v skupino proizvajalcev prekmurske šunke, ki pridobita in ohranjata certifikat v imenu svojih članov. Pridobitev certifikata za proizvodnjo znotraj skupine je namreč nekajkrat cenejša od samostojne pridobitve, poleg tega pa prinaša še vrsto drugih prednosti. Društvoza promocijo in zaščito prekmurskih dobrot združuje proizvajalce in ponudnike prekmurske gibanice in prekmurske stavenija šunke v skupnih
a kmetijstvo, . (	,,L
m prehrano prizadevanjih za izboljšanje in ohranjanje kakovosti obeh zaščitenih delikates ter izvedbo skupne promocije na področju Slovenije in tudi v tujini. Glavna naloga obeh skupin proizvajalcev je pridobitev in ohranjanje certifikata zajamčena tradicionalna posebnost prekmurske gibanice oz. certifikata zaščitena označba porekla prekmurske šunke. V okviru Društva je vzpostavljena notranja kontrola, ki skrbi za vzdrževanje dogovorjenih standardov kakovosti,	hkrati pa
tudi koordinira	sodelovanje
scertifikacijskim^^^^^^^^^ organom in pristojnimi^^^^^^	državnimi
institucijami.	^^^^^^^^	PR
INFORMACIJE O PRIDOBITVI CERTIFIKATOVZA PREKMURSKO GIBANICO OZIROMA PREKMURSKO ŠUNKO:
Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot Skupina proizvajalcev prekmurske gibanice oz.
Skupina proizvajalcev prekmurske šunke Pisarna: Lendavska ulica 1, 9000 Murska Sobota Telefon: 02 / 526 14 35 e-mail: info@disi-po-prekmurju.si
Sv. Tomaž • Zgodba kot iz nasilnega ameriškega filma
Kdo bo pomiril strasti, da pri Sv. Tomažu ne bo pokalo?
Krajani Sv. Tomaža so nas obvestili, da se v svojem kraju ne počutijo več varni. Že nekaj časa naj bi po gostilnah in diskotekah prepir in pretep iskali nekateri mladeniči. Doslej o tem nihče od pretepenih ni upal govoriti, saj se nasilnežev vsi bojijo. Po incidentu, ki se je zgodil 7. junija, pa ne želijo biti več tiho in so jasno povedali, da jim je dovolj ustrahovanja.
Zgodba se je začela 7. junija okrog 22. ure v prostorih gostilne Kostanj, kjer je Danilo Štabuc čakal na sardelice, ki jih je naročil. Ob šanku je svojo pijačo pil tudi Danilo Skuhala. Brata Milan in Jože Hebar ter Marjan Kranjc naj bi Štabuca začeli provocirati z vprašanji, zakaj tako hudo gleda, ga nadlegovali z vprašanji, koliko je ura, čeprav je na steni visela ura, in nazadnje namigovali na spolno usmerjenost prisotnih v gostilni. Ker sta Štabuc in Skuhala ocenila, da fantje iščejo prepir, sta se umaknila na teraso, vendar so prišli za njima, vrgli krožnik po mizi in eden od njih naj bi najprej z glavo Skuhala udaril v glavo. Poskušala sta se rešiti tako, da sta sedla v avto in se zaklenila. Poklicati sta želela policijo, vendar še preden jima je to uspelo, naj bi napadalci s koli začeli razbijati avto. Najprej so razbili luči, udrihali po pločevini, nato pa so razbili še sprednji stranski šipi in oba Danila potegnili iz avta.
»Bilo je grozno, po meni je letelo steklo, nato so me potegnili ven, vrgli na tla in so me začeli tepsti in brcati. Temu ni bilo konca. Pretepali so naju kakšno uro. Eden je sedel v avto in ga dobesedno uničil. Ves obraz sem imel otečen, tako da me sosedje niso spoznali. Zobje se mi še sedaj majejo, tudi po telesu sem bil hudo poškodovan. 46 let sem star in nisem pretepač, to je nasilje,« se pripetljaja, ki se je zgodil okrog 22.30, spominja Danilo Štabuc, ki ima še vedno hude bolečine.
V njegovi pripovedi je morda tudi kakšna luknja ali nelogičnost, saj naj bi Štabuc večkrat izgubil zavest. Na kraj sta prispela tudi policija in rešilec. A takrat sta bila oba pretepena
i	9
	
Stvari so se začele zapletati ob točilnem pultu gostilne Kostanj, kjer je usodnega večera delala šefica Kristina Grašič, nadaljevale so se na terasi in končale nekaj sto metrov vstran.
že zelo poškodovana. Povedala sta, da napadalcev nista poznala po imenu, da pa sta jih že videla v gostilni in bi jih z lahkoto identificirala. Po njunih trditvah z napadalci nista imela nobenega konflikta ali neposrednega kontakta do brutalnega pretepa.
Če ne utihneš, bo pokalo!
Ker se mi je zgodba zdela malo predivja, sta mi začela kazati poškodbe, ki so bile 14 dni po poškodbi še vedno zelo zgovorne. Trdila sta, da napadalcev nista z ničimer izzivala, oziroma da nista pretepača, da sta se skušala napadalcem izogniti ter da sta želela le vsak zase nekaj popiti.
Zgodbo sem preverila tudi v gostilni, kjer so naključni obiskovalci znali veliko povedati o napadalcih. Po njihovem pripovedovanju naj bi bili že stari znanci policije. Verjeli ali ne, našteli so 7 do 8 primerov, ko
Danilo Skuhala ima še danes, več kot dva tedna po incidentu, vidne modrice, pod katerimi se skrivajo tudi štiri strta rebra.
so po okoliških gostilnah koga brutalno pretepli in mu kaj polomili. Zaradi strahu pred njimi so doslej vse žrtve molčale.
Milan Hebar je zaposlen v Slovenski vojski, kar se jim zdi še toliko bolj sporno, saj ima kot tak tudi dostop do strelnega orožja. Pri Sv. Tomažu je menda posameznikom že grozil, da bo pokalo, oziroma dobesedno: »Če ne utihneš, grem v avto in potem bo pokalo!« Krajanom se zdi sporno, da je tak nasilnež uslužbenec Slovenske vojske: »In takšni naj bi nas branili?« se sprašujejo. Da je zadeva še bolj nerodna, sta pretepena veterana vojne za Slovenijo.
Na vprašanje, kaj menijo o tem dogodku, so iz Slovenske vojske sporočili, da ostro obsojajo kakršnokoli nasilje, še posebej, če bi ga povzročali njihovi pripadniki. »O opisanem primeru smo bili obveščeni iz medijev, zaradi tega ne moremo ocenjevati verodostojnosti napisanega. Če bodo omenjeni primer obravnavali pristojni organi in bo zoper imenovanega izrečena pravnomočna obsodba, bomo zoper kršitelja uvedli vse postopke, skladno z zakonom,« je zapisal tiskovni predstavnik Simon Korez.
Na vprašanje, kakšen vojak je Milan Hebar, pa so zapisali: »V Slovensko vojsko zaposlujemo kandidatke in kandidate po natančno opredeljenem postopku in kriterijih. Omenjeni vojak je 2004. leta v zaposlitvenem postopku izpolnil vse kriterije in pogoje za zaposlitev. V Slovenski vojski uspešno izvaja dodeljene naloge, med temi je bilo tudi sodelovanje na dveh mednarodnih operacijah in misijah (na Kosovu in v Afganistanu). Njegovi nadrejeni in sodelavci ga ocenjujejo kot uspešnega in delovnega ter vestnega pripadnika Slovenske vojske. Do sedaj ni bil disciplinsko obravnavan. Opravil je tudi tečaj za desetnike, na katerem je bil s strani tečajnikov izbran za najboljšega slušatelja v gene-
Danilo Stabuc je bil po obrazu in telesu pokrit z modricami, ki so se že zacelile, težave z zobmi pa ima še vedno. Na njegovem jeklenem konjičku pa so polomljena stekla, luči, antena in še marsikaj.
Steklo se je usulo po Danilu Stabucu in Danilu Skuhalu, ko so mladeniči s koli razbili stranske sprednje šipe na petki.
raciji. O njegovih morebitnih odklonih, o katerih ste navajali v dopisu, do sedaj nismo bili seznanjeni ali opozorjeni s strani civilnih pristojnih organov.«
Bi lahko policija storila kaj več?
Krajani nekako zamerijo policiji, da ni bila v tem primeru bolj učinkovita, saj naj bi menda obstajalo več zapisnikov raznih policijskih postaj, ker se baje mladeniči stepejo nekajkrat mesečno. Krajanom se zdi, da kljub temu da je na PP
Ormož zaposleno lepo število policistov, pri tovrstnih prekrških niso učinkoviti, prisotni so predvsem na cesti ob prometnih prekrških. Želela sem preveriti njihove navedbe pri policiji, a mi žal ni uspelo, saj do zaključka redakcije nisem dobila odgovora na svoja vprašanja.
Danilo Štabuc in Danilo Skuhala ocenjujeta, da so se napadalci spravili na njiju zato, ker so agresivni. Prav zato, da se nasilje končno konča, sta svojo zgodbo tudi dala v javnost. Viki Klemenčič Ivanuša
Osebna kronika
Rodile so: Urška Kračun, Lipto-vska ul. 18, Slovenske Konjice
-	Vito; Biserka Mlakar, Pristava 26/a, Cirkulane - Maia; Danijela Ratek, Rimska ploščad 4, Ptuj - Laro; Klementina Horvat, Muretinci 51, Gorišnica -Julijo; Metka Bela, Zabovci 85, Markovci - Ališo; Nataša Kosi, Mihovci 106, Velika Nedelja -Metoda; Polona Paj, Bukovci 125/a, Markovci - Emmo; Marija Ovčar, Zgornje Gruškovje 65, Podlehnik - Žana; Simona Vuk, Mihovci pri Veliki Nedelji 28/a - Alexa; Renata Kelc, Cirkulane 33 - Ana Marijo; Simona Zidarič, Sakušak 79, Juršinci - Jaka; Simona Balič, Borovci 28/a, Markovci - Luka; Tadeja Radek, Volkmerjeva c.
9,	Ptuj - Anejo; Jožica Babšek, Stopno 9/a, Makole - Anjo; Mateja Paveo, Kicar 22, Ptuj -Mineo; Maja Ferčič, Ul. Heroja Tomšiča 3, Maribor - Jakoba; Simona Danilovic, Zabovci 68, Markovci - deklico; Martina Zbil, Sp. Sečovo 85/a, Rogaška Slatina - Kornelijo; Renata Urek, Orešje 207, Ptuj - Gajo; Tamara Petek, Bučečovci 11, Križevi pri Ljutomeru - Jaka. Umrli so: Anton Ciglar, Ul. Heroja Lacka 6, Ptuj, rojen 1930 - umrl 6. junija 2009; Stanislav Cep, Spodnja Sveča 5, rojen 1930 - umrl 13. junija 2009; Gertruda Makovec, rojena Rodošek, Pobrežje 141, rojena 1934 - umrla 15. junija 2009; Marija Hren, Podvinci 21/a, rojena 1942 - umrla 9. junija 2009; Justina Lah, rojena Rojs, Grajena 24, rojena 1936 - umrla 8. junija 2009; Mirko Biškup, Belšakova ul, 63/a, Ptuj, rojen 1948 - umrl
10.	junija 2009; Marija Pažon, rojena Šilak, Rimska ploščad 9, Ptuj, rojena 1930 - umrla 7. junija 2009; Marjana Kole-žnik, Kicar 140, rojena 1960
-	umrla 11. junija 2009; Franc Golob, Brstje 29/b, Ptuj, rojen 1950 - umrl 14. junija 2009; Janez Solina, Stojnci 70, rojen 1927 - umrl 16. junija 2009; Renata Bratušek, rojena Krivec, Soviče 4/a, rojena 1965
-	umrla 17. junija 2009; Ivan Bervar, Ul. Šercerjeve brigade 2, Ptuj, rojen 1939 - umrl 10. junija 2009; Ana Vauda, rojena Zorec, Zgornja Hajdina 83/a, rojena 1946 - umrla 18. junija 2009.
Poroke - Ptuj: Stanislav Bez-jak in Simona Fridauer, Nova vas pri Markovcih 54/a. Jakob Poštrak, Zgornja Hajdina 44/a, in Nataša Belšak, Hrastovec 16. Aleksander Merc, Spuhlja 92/b, Ptuj, in Jasmina Bezjak, Bukovci 61. Konrad Visočnik, Placar 54, in Oksana Gorvat, Harkov, Aptekarska 8, Ukrajina. Izidor Cafuta, Rimska ploščad 16, Ptuj, in Petra Starkl, Slomškova ulica 14, Ptuj. Matej Zafošnik in Monika Šešo, Pleterje 30.
Napoved vremena
Danes bo oblačno. Dež se bo od vzhoda okrepil. Severni veter se bo okrepil. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 13, ob morju okoli 16, najvišje dnevne pa od 14 do 19, na Primorskem do 22 stopinj C.
Obeti
V sredo čez dan bo dež postopno ponehal, najkasneje na vzhodu. V četrtek bo spremenljivo oblačno, čez dan bodo nastale plohe in nevihte.
Foto: vki
Foto: vki
Foto: vk
Foto: vki