za nekaj VEČ HOT ^ 0 C dO %% . . "GLAS po poŠti na* ^ § Segniti. Mesto Stettin so Xein-ei po možnosti utrdili in na u-licali mesta Kuestrin se vrŠe boji od hiše do hiše. Na zapadni fronti je ameriška vojska razširila svoje mostišče za nadaljne tri milje proti izteku. Nemci so vprizo-rili dva protinapada, ki sta se pa za nje žalostno končala. A-meričani se pripravljajo še na d m ira prekoračenja reke Rene. • Ciuum, 12. maria. — XaŠc letalstvo je včeraj ponovno napadlo mesto Tokio, ki je bilo še oil prejšnjih napadov v plamenu. Istočasno so letalci lnniibardovali tudi veliko obrtno initio Xagoya, kjer izdelu-jt'j" japonske aeroplane. Xa-pad je bil povsem vspešen? kajti večina tovarn je bila razdejana in na tisoče stanovni-kov usmrtenih. Xagoya je le Kio milj zajiadno od Tokija. Naši so )M>vodom napada na mesto Xagoya porabili 2000 ton !»oiifl>. Svoje baze v Saipa-' nu, Tinijaiiu in Guamu, so na ši letalci ostavili včeraj zvečer (l>o japonskem času) in sicer pod poveljništvom gen. Curtis E. LeMaya. NEVARNOST PRED LETEČIMI BOMBAMI ZMANJŠANA Po poročilih, ki so po tajnih potih prišla iz Norveške v London, so sedaj New York in druga ameriška mesta ob atlantski obali varna pred nemškimi letečimi bombami, katere bi imele čez Atlantik pripeljati nemške podmornice. Pričakovanje izredno važnih vojnih novosti. — Konec vojne v Evropi? Iz W ashingtona je dospel v soiboto po noči poziv vsem časniškim poročevalcem organizacije A PA., naj ostanejo vso noč v svojih uradih, ker je pričakovati skrajno senzacionelne novosti iz evropskega bojišča, oziroma nemškega naznanila, da se Nemčija poda zahtevam iztočnih in zapadnih zaveznikov, ker tako je sklenil baje nemški generalni štab, kateri je končno prišel do uverenja. da je vojna izgubljena. Dospelo je tudi poročilo, da je Hitler odstavljen, toda te vesti niso bile potrjene. rradnih poročil glede imenovanih novosti ni bilo, toda časniški poročevalci so ostali v svojih uradih vso noč, ker je bilo pričakovati nadaljnih tozadevnih novosti. Inozemski poročevah-i, ki so bili doma, so se ta'koj vrnili v svoje urade, ter prefbili tam vso noč. Tozadevno potrdilo do sedaj še ni dospelo. Po poročilih iz Norveški- so Nemci zgradili novo podmornico št. I0G3, ki je imela miio-pripravo za naglo pogreznenje pripravo za naglo pogrezenje in dvignenje. Novo podmornico so p rei skušali in kako velike važnosti je 'bila ta preiskušnja, je razvidno iz tega, da je bil na |>odmoniici poveljnik 11. podmorskega brodovja r. j i* iz-so commander Spild vedencev, katerih nekateri iiahi^'- prišli iz Gdanska. Podmornica so je uspešno potopila in se dvignila, nato Hitler je obupal Nmšk-i podtalni yiri "naznanjajo, da je Adolf Hitler visokim nacijskim uradnikom priznal, da je Nemčija izgubila vojno. Nedavno je londonski list "News Chronicle" poročal, da jo Ilitlor rekel svojim genera- , , •, i "lom: "Bog mi pomagaj pri pa se je na naglo potopila kot .. , ,, , ; . - 1 , . . tem, kar (bom napravil zadnjih kamen z vsemi častniki, mzi-L i - • ,, .... ,, J . r »osem dni te vojne." nirji m posadko, skupaj 58 ; i : - , , in4tž | Jljtl( 1 J° ',aJe Poznal, da je j vojna izgubljena, 24. februar-Podmornica leži na tako glo-| j» na sestanku visokih na-bokem dnu morja, da do nje ''ij^kih uradnikov, največ gau-ne more noben potopljač. hitlerjev in reiohsleiterjev. v,,,...; iiriii Hitler je rekel, da je izsru- Aemei so se lianah, kako bo n •> • , - / , ^ ^ i • .t i • ll V(Mn<% ker je postal žrtev nova podmornica potopi iala a- • -- • , - * --i - . *i i- • i največjega izdajstva v z^odo- menske m angleške ladie in - • - • , , ^ T , i t - . .. ' _ i vini in je vsled tega ukazal bo tudi cez Atlantik pehala le- , , • , * . „ t ~ i „ i-ii -- | orezoozirno opustosenje Nem-tece bombe, ki IhhIo snuscene x- V 1 - 1 • I ^J«*- na New York m druga ameri-j Vso krivdo je Hitler pred ka mesta. naeijskimi voditelji zvrnil na nazadnja'ke in izdajalske Zfi-M .. veznike, posdbno na »Japonsko, 1 'e-j ko p,; rije v enem čolnu. Voda ki se je zavezala, kot trdi Hit le 1 1 ' ' PATTON PREPLAVAL LEDENO REKO SESTAVA VLADE V JUGOSLAVIJI Belgrad, 5. marca (ONA) — Člani jugoslovanskega regentstva so bili danes zapriseženi in so takoj spre jeli odstop londonske vlade v izgnanstvu in odbora narodne osvoboditve. Maršal Tito, ki je bil predsednik odbora narodne osvo-boditve, je dobil nalog, da sestavi novo vlado, kar ho naj-br/.e izvedel že jutri. < lani regeutstva so vsi že starejši državniki, ki imajo či-Mc roke v pogledu odpora j proti Nemcem, a klji^b temu niso tesno povezani z nobeno obstoječo politično stranko. Ante Mandie je Hrvat in rimski katolik. Ii<»jen v Istri, je Mandič že leta 11)18 pomagal ustanoviti jugoslovanski odbor v Londonu. V tej vojni je bil interni ran v Italiji in izpuščen na svobodo šele i>o premirju z Italijo. Kmalu nato se je prijavil v osvot>odilno fronto. Srdjan Budisavljevic je pravoslavni Srb iz Hrvaške. Bil je prej prvak srbske neodvisne demokatiične stranke izven stare Srbije. Bil je član vlade gcncala Simoviča in je z njim odšel v London, odkoder se je pred 10 dnevi vrnil v Beograd. Dušan iSernoc pa je Slovenec, rimski katolik, inženir in bivši profesor na ljubljanski visoki šoli. Leta 1927 je bil minister za javna dela, leta 19tJ9 f>a minister za šume in rude. Pristopil je k slovenski narodni ofivo^bodilm fronti kmalu Staff Sergt. Thomas fibausgh, ki je na dopustu v Baltimore, Md., je povedal, kako je general (ieorge S. Pat-1 ton poklical čolne nazaj, ton v januarju preplaval vojaki sed« čevljev široko reko Sure med hudim streljanjem strojni«; in artilerije, ko so po vodi plavale ledene plošče. (»en. Patton je 4. infanterij-cein za poved al z:i vzeti Betten-dorff onstran reke, da osvolio-dijo Amerikance, ki so jih Xemci zajeli v svoji ofenziiv v decembru v Ba^togne. Vojaki so pričeli prehajati čez re- bila zelo .leroča in ledfMi«'lcrj (la }>(> Illipadla Rusijo ob-mrzla. < * malo časa je Pat- 0 ker 'liem z Nemčijo. j Hitlei v i-oliiih tri eevlie,-- - • i • , . t ojakom Nemčija 12,5000,000 mrtvih, ranjenih in pogrešanih. Zaradi brezupnega položaja je Hitler načelnika ^estapa Heinriclia Himmlerja postavil za posebnega komisarja za u-ničenje z naročilom, da uniči vsa nemška mesta in industri- je in celo s pomočjo aeroplanov, če bi bilo potrebno. , , _____f Glede konference v Jalti je pomaga tudi majhnim krajem Hitler rekel, da so veliki trije kot trije svetovni roparji mislili, da si bodo razdelili medvedovo kožo in dodal: "Toda, ko fbodo korakali skozi Nemčijo, ne bodo našli medvedove kože, temveč razvaline, kupe kamenja, podgane, epidemije, lakoto in smrt. "Xaša sveta dolžnost je, da ne pustimo nobene druge zapuščine boljševikom, Židom in plutdkratom in zato naj — za- j'' navedel, da ima padna civilizacija pogine. nad vodo. Vijakom je ukazal reko preplavati > puškami, ba-1 zukami in z vI se moglo vploklieati v armado i>olničarke prav tak<>. kakor moško. Zakon sam ni bil ni- red ali kakor bi rekli: Šol«, za mlada delketa. Imenuje se l nited States < *a4o, Beg Roata Washington, I). C. (ONA). — Dobro infoiniran Italijan, ki je v Waslnngtonu lui pol-u rad n i misiji, je danes dejal, da je prepričan, tla bo general Roata pos4kusil j^begniti skozi zavezniške linije v severno Italijo. Roata, bivši načelnik glavnega stana maršala Pietro Badoglio-a, je pollM?. gnil iz zapora v Rimu dne 4. marca, kjer je bil, ker je obtožen vojnih zločinov. Omenjeni Italijan je celo izrazil mnenje, da utegne biti njegov posrečeni beg posledica "pritiska zavezniških krogov v osvobojeni Italiji, katerim bi bile izjave generala Roata pred sodiščem neprijetne." Gen. Roata je bil namreč obenem načelnik generalnega stana maršala Badoglio in načelnik italijanske vojaške informativne službe. V tej svoji službi pa je Ttoata'baje "sedel na obeli stolih". Delal je za Angleže, toda obenem je obranil tudi gvoje vezi s pre Tšnjimi zavezni'ki Italije, Nemci. General Roata je obtožen sokrivde pri umoru bratov Ro-po njeni t»taaovityi leta 1S41, (Nadaljevanje na 2. str.}, , odlašala z njim, mislec menda, se bo to vprašanje rešilo samo (Ml sebe. A jrišlo je bas narobe. Bolničark je manj o*\ dne do \ u-go>!avi.;e. Tajna jugoslovanska postaja je poslovala 40 mescev in ob vešče vala ves svet o ju- To in O no Zidanje po vojni Vsak ve, da nas čaka velikansko delo po vojni, (ire se za zidanje novih stanovanj. Med vojno samo ?>e je malo zidalo. Vlada je pobrala vse ljudi za svo.ie vojne tovarne. Federalna vlada je pripravila velike načrte. Gre se za to, da izginejo starinske barake po vseh mestih, zraven tega pa se po deželi. Pozabilo se ni tudi farmerjev- najemnikov, katerim se l»o omogočilo, da postanejo lastniki. Predvsem bo prispevala fe deralna vlada letno po 110 milijonov dolarjev direktne podpore. A zraven tega bo vlada dajala gotov kapital. To je potrebno, če se hoče graditi cenena stanovanja. Kakor znano, ima Federal Housing Authority dovoljenega kapitala osem sto milijonov. Ta kapital se bo rabil po voj ni tako, da se bo neprestano zalagalo od njega. Ker bodo na drugi strani dohodki—vrnen denar, se bo lahko vsak dolar porabil dostikrat za grndbo dobrih stanovanj. Računa se, da bo v povojnem času dovolj privatnega kapitala zlasti pa milijoni in milijarde, ki leže danes jm» bankah. Vendar privatna po djetja 110 bodo dajala toliko, da bi se pokrilo vse stroške. In v tem slučaju pride na pomoč federalne vlada. Vlada je zlasti preštudirala naških bojih partizanov, kakor tudi vse poveljnike jugoslovanskih partizanskih čet, kateri so potom te postaje dobivali potrebna. povelja od maršala Tita. vpeljali pri nas poseben raz- v Manilo. Žena in sin generala MacArthurja v Manili Reorganizovanje jugoslo V Manilo sta prejšnji teden vanske vojske dospela soproga in (» letni sin! Jugoslovanska Xarodna Voj-generala Dougla^a MacArthur- ska Osvobojenja, je po nare--!a- tihi maršala zadobila ime "Ju- Prišla sta iz Avstralije s1 goslovanska Vojska", in sicer prvim [»a mikom, ki je prišel j z 1. maivein t. 1. V tej vojski st» sedaj vpvšteti tudi vsi par- jih l>oje Ijinlje kupiti. Te bi se tlalo modernizirati, bi bilo dosti ceneje, kakor pa podreti in začeti z novo zgratll»o. Težava je le ta, da navadno n"-majo ljudje po/robnega kapitala. In tukaj je. koder je potrebna vladna pomoč. bojilni vojski Iz KoŠie v Slovaki j i se javlja, da prihajajo partizanske slovaške čete iz vseh krajev po Rusih osvobojene Slovaške v mesta in pristopajo kot prostovoljci k češkoslovenski vojski, ki je pod poveUiiištvom' stare, katere bi se da generala Svoboda. Prijavilo sel1" popraviti in modernizirati-jih je toliko, da morajo toza-lXnano da ima vsak kr;ij lievnl vojaški uradi delati noč popolno takih hiš, ki že davno iu dan. — Tako javlja radio n^so vet" moderne in zato Moskva. 400.000 jugoslovanskih jetnikov se vrne v Jugoslavijo Francoska brzojavna agencija javlja, da je maršal Tito nedavno odposlal svojega osebnega zastopnika, generala Ui-ča, v Xaney, kjer ga je sprejel prefekt imenovanega mesta, kakor tudi poveljnik ta-niošnje posadke. Gen. Ilič ima nalogo posvetovati se z zastopniki zavezniških narodov, da se čim preje organizuje evakuacija 400,000 jugoslovanskih vojnih jetnikov in sužnjev, kateri so opravljali prisilna dela v Xemci ji za znano Sieg-friedovo črto. OKUPACIJSKA RAZDELITEV AVSTRIJE Ker je bilo v" Jalti sklenje no, da jm> vojni Evropa ne lx> razdeljena na vplivne zone, bo vendar začasno nekatere dežele trdba razdeliti in jih bodo zasedle zavezniške armade. Znano je, da so se trije veliki dogovorili, da bodo Nemči MOGOČNO ANGLEŠKO BRODOVJE PROTI JAPONSKI Angles i k informacijski urad je naznanil, da je v Vzhodni Judi ji in na Pacifiku mogočno angleško vojno h rodov je. v katerem so lake močne oklopni-ce kot Howe, King George V., Qeen Elizabeth iu Valiant Poleg tega je še veliko število drugih ladij, ki niso navedene po imenih, so križarke, rušil-ei, matične ladje za aeroplane in druge ladje. Med temi bojnimi latljami je v azijskih, vodah tudi francoska oklopni-ca Richelieu, ki ima .'5o,0(X) ton iu vozi s hitrostjo 30 vozlov na uro. Štajersko; angleška armada l»o zasetlla sevdrozapadni del Štajerske, celo Koroško, Tirol-jo zasedle armade treli velesil.I sko in Vorarlbcrško; ameriška Naša režna straža je rešila šestorieo ponesrečenih letalcev , katerih aeroplan se je pone-»fo dogovoru v Jalti bo ruski srečil. Ugledali so jih raz svoj ega aeix>plauu v njihovem rešil nem čolnu 600 milj zapadno o I armada zasedla Dolenjo Av . d californijskega obrežja in jih rešilL t*______• ____ Tako bo tudi Avstrija začasno razdeljena v tri dele, katere bodo zasedle, ruska, ameriška in angleška armada. Toda ne ibo razdeljena samo Avstrija, temveč tudi Dunaj. Po dogovoru v Jalti bo ruska stri jo, Burgenland in severeo delu, armada pa Gorenjo Avstrijo. Ta del bo poleg nemškega dela, ki ga bo zasedla ameriška armada. Na Dunaju Ibodo Rusi v južnem in osrednjem delu, Amerika nci v vzhodnem, Angleži-pa v zapadnem in severnem "GLAS NAHODA"—NEW YORK MONDAY, MARCH 12, 1945 TSTANOHJEN I*. 18» "GLAS NARODA" _CVOICE OF THE PEOPLE") Owned and Published by Slovenlc Publishing Company, (A Corporation) Frank Sakser. President; Ignac Bude. Treasurer; Joseph Lupsha, Sec. Place of bortm of the coporation and addreome of above officers: _216 WEST 18th STREET, NEW YORK 11, N. X. :: 52nd YEAR :: "Glas Naroda" is issued every day except Saturdays, Sundays and Holidays. Subscription Yearly $7. Advertisement on Agreement. EA CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE EN KANADO: f7.—; ZA POL LETA $3.50; ZA ČETRT LETA $2.—. "e naif al jne ofenzive, se v kratkem prične s tem, da IkkIo sovjetske čete zavzele nemško glavno mesto in se združile z vojskami zapaduih zaveznikov. — v srcu Xemeije, dasiravno to tree vtripa sedaj svoje smrtne srčne udarce. N&eijski propagandist, dr. Rudolf Semmler, je te dni žalostnim glasom vsej javnosti naznanil: "Nikdar, tekom vse naše prošlosti, Nemčija ni bila v tako resnem položaju, kakor sedaj, — iu nikdar popreje nismo bili tako popolnoma c sami jeni." Zmaepe zaveznikov na zapadni, kakor tudi na iztočni fronti so tekom zadnjih dni bile tako vsestranski vspešne, da r.acijsko življenje v resnici le še životari in da takorekoč u-Diira. Na zapadni fronti so naie čete že prekoračile Reno, in na iztoku, je sovjetsk.i vojska ž«' pri vratih Berolina in Stet-tina, kar znači, da pride sedaj dt> ofenzive, katere namen ie končati vse nadaljne ofenzive tekom sedanje svetovne vojne. In Hitlerjev nacizem, liode sedaj žel popolno žetev svojih grehov — in dr. Rudolf Semmler dokazuje z svojo izjavo, da se docela zaveda, kaj to pomenja. 1. Kronologija Cesar Viljem TI je dne 10. novembra, li>18 bežal na Nizozemsko 111 sel*)j je odpeljal kar eeli železniški voz zlata. J>va tedna kasneje se je odpovedal "cesarjeva 11 ju", tako v tvojem lastnem, kakor tudi v imenu svoje rodbine. Njegov sorodnik, princ Maksimilijan Badenski, je postal potem vladar tedanje, poražene Nemčije. Istočasno je pričelo vse moštvo "cesarske"' vojne mornarice v Hamiburgu, Bremenu in Kielu z splošnim uporom Ta upor se je potem širil z hitrostjo gozdnega poraza med vsemi obrtnimi delavci v vsakem nemškem mestu. Podtalne itemške organizacije, znane tedaj pod imenom "spartakus", po pod vodstvom dr. Kari Liebkneclita in Rozalije Luxembourg, izdale manifest, s katerim so pozvale vse nemško prebivalstvo, naj preženejo iz javnosti vse vojne zločince, vse cd budendorfl'a do najnižjih kolaboratorjev: Scheidenian, Koške in Stainpfer. Berlinsko delavstvo je napadlo poslopje lista t4Vor-vaerts", kakor tudi vsa uradna vladi na poslopja na \Vil-belmstrasse, in pohabljeni vojaki so postali kar preko noči vodje napadov na vojne zločince tedanje dobe. — V Dražda-r.ih je vodil množico nek vojak, ki je v vojni zgtibil obe no-tako. da so ga ostali revolueijonarji vozili seboj na dvo-lvohiiei. Ta množica je potem korakala k poslopju vojnega 11 inistr>tva ob reki Lahi, kjer so ujeli saksonskega vojnega lm uistra zajedno z vsemi višjimi častniki, katere vse so tem jM.topili v imenovani reki, kakor je treba potopiti vsem navadne podgane. Dr. Liebknecht je bil ta Luxembourg, brezplačno stanovanje in hrano v zaporu. Potem so cesarski Nemci poskrbi m,li /a to, da je dr. Liebkneclit obmolknil in so 11111 dali službo, v kateri je potem — vozil samokolnico v nekem od-delukii prisilnega delavstva v Franciji. Nekateri njegovih kol.-aov v državnem »boru, so potem naprosili vojno mini-sterstvo, naj jili uvrsti kot dofcrovoljce v cesarsko vojsko. Seveda, vojno ministrstvo tega ni storilo, toda "njegovo veličanstvo" cesar, je izdal poseflmo "milostno" povelje, vsled katerega so postali — "cesarski inšpektorji" raznoterih komisij in postaj, katerih naloga je bila očistiti bivše vojake vseh uši in slične golazni . . . koncem novembra 1918 dosegla je revolta v Nemčiji svoj vrhunec, iu "njegovo kraljevo visočanstvo" princ Maksmili-jan Badenski, je padalo svojo 1<>, so Ludendorffovi krvniki obkolili glavni stan delavske, oziroma socijalistične stranke, umorili dr. Liebkneclita in Rozo Luxembourg. ter vrgli njuni trupli v reko Sprejo. Tedaj je vse ameriško časopisje objavljalo pohvalne članke o dr. Liehkneehtu in Kozi Luxembourg, o katerih se je izražalo, da sta bila največja junaka med teda-liiimi nemškimi junaki. Toda kmalo na to j«. ono ;st0 časopisje pričelo pisati o njima kot—revolucijonainima bandi-tima. Tedanja nemška revolucija se je vršila skoraj na isti navin, kakor nedavna revolta na Grškem. Razlika je bila le ta. da je v Nemčiji revolucijo zatrlo Ludendorffovo vojaštvo, d oči m je v o Uro gibkega naroda zatrla—Anglija /. svojim vojaštvom. Citatelji "Glasa Naroda4' bodo morda vprašali in izjavili: "Kaj ima nemška revolucija iz leta l!»)s opraviti v. sedanjo dobo, leta l!»4o.'" Odgovor: Obilo, kajti, ako bi narodno revolto v Nemčiji ne zatrli z kruto vojaško silo leta 1918, potem bi oni ljudje, kateri so takoj pričeli / pripravami za drugo svetovno vojno. — ne prisil na površje; sedanje oziroma druge svetovne vojne bi ne bilo. in v dnevnem časopisju bi ne čitali vsaki dan dolge imenike, v katerih s«, objavljena imena naših ubitih in pohabljenih vojakov in mornarjev, ki so morali žrtvovati svoja mlada življenja lani in letos za zločine, katere >0 napravili nemški lastniki „l.rti v letu 1918 . . . (X adaljuje s, MIRKO TREBA JE DAROVALCEV KRVI! Plazma RDEfEGA KRIŽA rešuje življenja sto in slo ranjenih vojakov in mornarjev. — Toda pot rt* I >-nih je še na tisoče darovalcev krvi. Dajte pint krvi, da rešite življenje. Roata , . . Nadaljevanje s 1. strani. selli v Franciji, in še drugih zločinov na italijanskih tleh in v inozemstvu. Obenem pa zahtevata njegovo ekst radiciju gtška in jugoslovanska vlada kot vojnega zločinca, ki je Kriv množičnih umorov talcev. -Maršal Badoglio j,- kljub vsemu temu drža! generala Roata po premirju leta i:»4.'!. Sele ko jo italijanska komisija čiščenja, kateri je načelo-val Sforza. je odnehal. Baje je to tudi resnični vzrok, zakaj je poslal Sforza tako nepri ljubljen v angleških uradnih krofih RAZGLEDNIH UČITELJI Ud japonskega napada na naših javnih - lah. dasiravno Pearl Harbor nadalje, o-tav'ilo'-.o -t; ii. je nekaj nad _ u.oiio učiteljev « »l;i>li -eeaj -in ni dežele v Zjedinjenih državah svoj po-j ugibajo, kaj naj store, da se klic in svoja me-ta v ljudskih t- mu položaja .nip more, in se da spada.io u- in drugih javnih teri s^ vsto,»i!i »lah. Neka- tudi xaveilajn ii;i>«» redno citelji med ** p< zabljene Iju- voj>ko. tod:, v« č :; 1 je -.sta %'ila ' « i". ' oda >i niso : t k i < - i i : svoj pokii .< r /n morejo v ie uič.-s;. ,|;i poboljša j lovarnah. Kjer s,, i/tleluj jo loža.i a- . učiteljev. .Morda vojne potr< ! -i j 1;,.^ mnog > v< • i>o:i»« morala 1» iii na pour č zaslužit:, kaxo: i«r * /. pod;. <0111 z\ ••/ t,a \!a<: . .1 •►<•. deloma na se mlad:a< . T"'• ; -a i: aiini |je na vasi in posveča ji vso paž-njo. skrb iu ljubezen. Vasi se ponašajo s svojimi cerkvami iu Se kosajo, katera bo imela Kilo podpira cerkvt ? N prvih letih partizanskega gibanja zlasti k*l.o-JL-.le; , . i„- . - drugo polovico PJ41 in tekom Tet i VJ4 > I K " ' >0 l^^vnli laznjne pn.pa- be loga rdiš t i okupirali va^ J u^ C^l t'" ^''T ^^ ^^ i:■ |» • .. . . * Ji*1 | ter da rušijo božje hrainove. Partizan i>a sU je Bela ^iTr l \ \ ji." odgovarjali, da UKRKVK SA.Mo sT nit K p' eskrbovala kažipote in ogleJjo BKL( Mi.\ KDIST H X K (i..Ly,A| T KIJ <1 iike. Ko so se pa partizan, vojaško oporno-! J) \ rm Pt^STWK t'FRKFV s. VP v i gh so pričeli napadati italijanske in l>eIogar-| |;,< ii-. . ske p:ači Vprečno one i: •;! . , p-I ž. i .. Vs ed g»»v p« s:., eokai s, . n leU •it .•iteiji. t\'oti astavijeni t v malih n pojavi s0 do-!.:;".• temu. t ia tudi Vse osia-'leiliio p ti l a jšanjr ivLlpi -loiarjev. ana I državah s, Ijev. katerih lila Ilego ■1 l.:»M na < io u;|si i" '""it c| iev ka ODLOMKI . -The Ilera pravi. Id" a gi |e ilo Vol j in sicer " S' i valut e Ih s|«»uu a/ov na ieer iz \'aršave, 1 .eiiiugrada, da •bivai-'i likih »leganja o>ta dasiravno nio lučajih živeti na ■iu. to*ha pre- <]\u: : Vsem t je o!t<». kar je ■ ! UI •» i I s O i »" - oddelka u •ma N. I,* H M) i no itmi. Niltii u in medio Že 1,, v ka- e !"e j.' II Voj- a s,, ■ ko a is ki ila j je nrebi- as>nill. ki Ji nikoli p<»zab| je- ni nogo SO postale močne TRI)VI\n' i i.......p-^w.. ^ s,. |lfl ltUK(. !llM, Uolakmle. \ < |J o po. motne i A\ h katere so mo- \|( >S\M|(' \ 11 n-. n.o.„.,- L-; rali partizani zavzeti z naskokom Med bitko ♦ i ■ ! i • - s° SO bile take cerkve navad no hi^ ^f* ^»1-išče nedotaknjena. «li razdejane. Danes je vitlet J»HUm n ^ ^0iT'bil ^ ^ Zlasti na I)f>l..n ..... ...t:u , J _.®,I,JI' ""V11.0- v vasi le še tri družine. p,»-po- ziasti na Dolenjskem, veliko takih razvalin nekdanjih božjih hramov, katere so Italijani in domači izdajalci brezvestno spremenili v vojaške trdnjave. Po mnogih stenah >o nes lahko Čita.io ostudni napisi v italijanščini m vidi človeška nesnaga—delo onih. ki sU "ščitili cerkev in vero pred bolševiki." Obleganje eerkve \ Žužeinberku Zuženrl»ereani s<» se silno postavljali z lepo novo dvostolpno cerkvijo, ki je stala okrog «>-sem milijonov dinarjev. Belogradisti so jo spremenili v im>eno utrdbo, kot so sosednjo šolo in farovž. Stala je na gričku nad glavno cesto med Ljubljano iu Novim mestom. Kdor je kontroliral to pozicijo, je kontroli raft ud i promet na cesti. Partizani so jo skušali večkrat zavzeli, toda niso ji prišli do živega. Sovražni "otok" v Suhi "krajiin, 4-1 so nemški bombniki napadli 1 i.\Tl s v lielokrajini. V bližini se je tedaj nahajal tudi stan ameriške in angleške vojaške misije z.i Slovenijo. Tarča prvih bomb. ki sU jih metali Stuke i„ Di»ruierji, je bila vaška eerkev. Zavezniški oficirji s,, oi»a-zovali v»'s prizor iu snemali slike. TPDI TO .IF BIL LJI'DKM DoK |>\ JK SlirKAZMK TISTI, KI POD1RX ( I U KVK. NK P.\ PARTTZA X F. StalištV Osvobodilnr fronle napram .cerkvenim voditeljem Nobenega dvoma ni, da smatrajo voditelji Osvobodilne fronte cerkvene oblasti odgovorne za organiziranje Bele garde ter zveze z fašisti. Obenem pa se tudi zavedajo, da je pametnejše pustiti klerikalcem delati napake, kajti pri tem vprašanju je ljudstvo zel., kon- . Partizansko stališče, da držijo roke popolnoma stran od cerkve, duhovnikov in verskih ohredov. je gibanju zelo veliko koristilo. Ljudem dokažejo potom taktičnih dogodkov, kako lažnjiva so klerikalna gesla, in narod se sam prepriča potom lastnih - '•■'«.1 iiixuui iuiv^uu ijf a u ac ni oe rs kc ................. • i*,vi" " •» m^nmi cerkve, posnete kmalu po zavzetju. Vrha olieli'',l'|,*z'ctK5o,i;*- nsv<"'N,dilua fronta stalno izjav- r. . ... .. t I . . . _ .i.. J 4.. I ' 1 • .... I 1.1 i)'! ,!<»>.> »..m.,..., ____4* - i* " I zvonikov sta odstreljena; kjer se je dvigala po. nosna streha glavne ladje, zija črna, okajena luknja. Kar niso razdejale 'bombe in kroglje, je uničil požar. Zanimivo je beležiti mišljenje naroda glede tega incidenta. Suha krajina je bila precej časa simpatična napram belogardistom, zlasti še, ker jih je zagovarjal sani ljubljanski škof. To da njihovo obnašanje je bilo tako divjaško iu Ija. da nima namena zatirati vero in cerkve, temveč da je to vprašanje osebna zadeva vsakega posameznika. Jasno pa je povedano, DA XK BO DOVOLJENO CERKVT MEŠATI SK V NARODNO POLITIKO—; da morata država in cerkev biti ločeni, kajti vsaka ima svoje posebne funkcije iu dolžnosti, katere nimajo nobenih skupnosti. _______ (Pride še.) v/'_. »jo m]a< iiu jti pričak i»-1 valeev w"ll liske Ver : '' »O VCs T i. Villi . e. 4 Ia • •■ii i n »g le In Pri s I!: :•;••!!! ; i,v.-ii »vanju Se • {* • 1i » vi- -t. i • T ne K, nu o pa ].. »s*a ! \"pi;»i i"e- šat" storilo. d: !?" r s • p(.,0/. a j ; dno vi *čj i. ca ki r pred "J"J leti. p"-! o tj.šal. '1 »•k i a a sivi-ga e-j kajti \ p š|4.v pridejo 1 •!<"] bal ta so o |a- t i 1 i d • !i!e .">( H Iranski katoil.'-ani. /. -e:i pa ni začasnih .i; »i«. m a ; do\olj.- v .1 - ig« »s!a\ i.ii. za po: k pif.' "ft. ii ija kom r: z- In i uski /a-f' pniki so |>ris'i liih učite!;': it« •i niso ' * 1 * i iir tudi v l.iiaso. _la\ : • mest,, "j" pr\'o\ ;->t i ■ V't go budistov. potre 'en. M no g' s tarih uči e-j Ijev. ki s,, i ■ i »t toku icni t V n .-\v\ orši^e 1 *' S • u *' eita preil mnogi It! •ti. s.- jj; < i mo v« s J z ozir-m na Turčijo, šp»v«»ijno j:. vil začasne« ml KI e T MpoVet-ala vojni! X e 1II č i podu a !I \ I a: h s. lah. To s O ji in .1 a po! ski. baje radi storili zgolj iz I'.' i I r i jot izma. ri f ega. i a bodo delegat je iz Tur- nadomestni uč h Lii - na ibti i ; čije /: unogli prepevati: **Ča- ši. kar ji ini i ? a» /.a sedaj V iiforui si. Here 1 Conic." _____ -g, ~~ -- j = ----= "GLAS NARODA** — NEW YORK MONDAY, MARCH 12, 1945 V8TANOVUKN L. 1( P SE NEKAJ O KONFERENCI V JALTI Napisal za ONA Harold Laski Clmivliillov govor o zakljin-- sov. O vsem tem niti besedice, kili konterenee v Jalti je bil j Kdorkoli pa je poslušal bil po raz mil v »Jani dosežen na ruv. Že iz tega je razvidno, da1 podlagi prave izmenjave—daj sestanek na Krimu ni bil gola1 in vzemi! N<«tl»enega dvoma tu-iorainliiost in da so so prvaki!di ne more biti o tem. da So-treli velesil zares sporazumeli' vjetska Lilija zares boee močili napravili ogromen korak'no in neodvisno demokrat Leno naprej. Jaslio je dalje, da so Poljsko. kuj Konicienee v .lam je lull Kdorkoli pa je posh brez vsakega dvoma eden nje- Oliureliilla bo vedel, da je go v ili velikih polit ienih gov o- sporazum v Jalti dosežen se nemška upanja na neslogo med zavezniki izjalovila. Strašne agonije vojne so jih naučile, da je treba pred vsem skrbeti za to, kar je bistveno. Kna poglavitnih točk Chur-ehillovega govora je bilo vprašanje Poljske. Kavno v tem vprašanju je bila predlagana Churchillu neprijazna rezolu-j'ija—L'o torijev je protest ira-1 lo proti sporazumu, do katerega je prišlo v Jalti, da bodo bodoče p«»lj>ke meje ua \zhodu /. malimi spremembami take kot določeno v takozvani Clintonovi liniji. Teli torijev je zahtevalo, iia naj Poljska obdrži s v > j< • mej«> i/. I«*l;» !!>:!!» m tla je nesprejemljiv sporazum. glede katerega Poljska sama ni bila niti vprašana, tla pove tudi svoje nazirauje. Xe- Predlagana meja je ona, kateri je lord Curzon sodil leta 1921. da je primerna in pravična. In uikdo ne bo mogel trditi, da je bil lord Curzon naklon jen bol jševikom. Povrh tega pa je treba še priznati, da so Poljaki ravnali v času met 1 obema vojnama z onimi Ukrajinci. ki bodo zdaj pripadli Sovjetski Rusiji. ua skrajno sramoten na-na.jj čiu. Dvoje vprašanj je mogoče |M)stavlti, glede katerih bi bilo pravično razpravljati, ker so dvomljiva. Prvo je, v koliko in ali j<* Lvov /.ares pretežno Poljsko moto. Drugo vprašanje j »a j«*, ali I i uši zjircs ik»-šiljajt) Štovilne Poljake v taborišča. kjer so v konfinaeiji. in ali odrekajo drugim pravico. kateri teh torijev >o govorili svobodno i/, raza jo svoje miti zelo vz h i če no in strastno — (>.|šljenje. Xa prvo vprašanje bo goče odgovoriti le ua podla-^icrsva /a javna dela, je eelo gj pravičnega in svoliodnega odstopil, tla s tem še Ih»1 j po- štetja. Pri drugem vpmšailju udari svoje nezadovoljnost. n,« j,. treha dognati najprej, Rezolueija je propadli«. kajti [kaj tori ji imenujejo svoImhIo {Mula je le 25 glasov od + priporvfljlro. temu % pa je umestno dati nekaj pojasnila k te.i zadevi. • I'red vsem je popolnoma ja-1 da glavni promoterji te rezolueije niso toliko prijazni I' Ijakoin kot ^o stivražni Sovjetski l itiji. Mno^ti jih je med njimi. ki bili prej jedro ;ip/.i ra-k<- »t ril jo. ki s.t skušala i»obotati so s Hitlerjem in pozneje ^ l* raneom. Nultode-n i/ iii«m| njih ni niti poskuša razpravljati o vprašanju, alij' )M»ljska zamejila vlada v Lon ' doiiu »I* »h >e predstavlja d rti ^ro kot svoje la-tne ••lane. ™> Niti besetliee niso eMinili o| n«>>miseluosti postopanja I«»u® don-kill Poljakov «»eni. Niti liesediee o nesmisel-' irovora. Suiniijaiit, da j«* »vobo-da vr°vor;i. yj\ katero jim **t«\ ve." ,-ili manj istovetna z namernimi in organiziranimi na-padi proti Sovjetski l niji. Ako boee poljska sploh ktlaj priti do < k Ik ri t os r«'* i u* ia!i svet se mora zavedati. iMno. pravi elankar, da jim j,, dam- Poljska -vobotlua. predložiš sledeče štiri toeke, Toda osvebtniili jo ni>o Polja katere vsebujejo ceh« ru>ko- ki. par pa Kusi. Oni so tisti, ki poljsko vprašanje: ,žrtvovali vse. Milijone jib 1. \* letu so za zaveza i- In danes, ko j.- Polj, ški narodi ustanovili novo -voliodna. so pa .-la-ajo poljsko državo. Zemljo za to v Uiulonu. ki o/.nanja-tlržavo so vzeli Rusiji.' Spada- jo* >0 l»M,j>ka vlada. O-la la je t je vee kot sto let. Liga ~ IM' Proti N*«'»*<-i'iu. narodov je bila posebno pono- I'4""' l'ro,i Kn-"om. sna, tla je ustanovila to drža- <*V <■ l*«»-vo, kateri ua čelu je bil zna- Ijaki od nektlaj delali vel i kanili umetnik Paderevski. Rusija ski škandal vsem t»aj enkrat vs(>. je bilo vse ] J roti boljševoktuiij-- O župniji Sv. Cirila v New Yorku Ktlo bi si mislil, da iz liašt tako male naselbine, je toliko fantov in deklet v službi Stri-ea Sama. Število za našo ne\v-vorško naselbino je veliko— •JI4 elanov, a s«» veejo in o«*ro nino števihk je padlih—enajst. V Slovenskem domu, imamo spominsko plošeo, katero je mojstersko izvršil Mr. Chas. Majdie: ua njej so zapihana vsa imena. Tudi v farni cerkvi so še prej za eel i s sjiomiii-sko plošeo, toda ir. župnik so kupili plošeo y;\ 7f» imen. ker so pae mislili. da l»o veliko preVelikii. a setlaj. tla se popravi, so naroeili dve zastavi, ona — koliko jih je. in napi>: druira, /.alilvir. koliko jo mrtvili. Na prvi je slovenski napis: "Jezu*. Marija. Jožef, Varujte naše vojake." Na druifi je zlata zvezda in številka 11.— Napi- j«- tudi slovenski: vini mir! — P.uliim pokoj!** Ob«; zastavi ho>ta «»t»ošoiii na Wlikonoeiio nedeljo: vendar slovesni blauoslov bo na Belo nedel jo pri deseti >\". Maši - -v. Obredi za pokojne. 1'oroee valeč. GIPIIHIIMV ... !\ a d i o Kino.., In ta proti ruski svet je zbral najfboljše strokovnjake, ki s-> postavili takoz\rano mejo Curzon. In pomniti je treba, da je bil tedaj ves zavezniški svet sovražen Rusiji. Torej: nu l>ružba R-deeeg-a Križa na-no-ti politike, ki zahteva, tla bi znanja našemu uredništvu, da jim morala Sovjetska Trnja'je v Velikem New Yorku te-napraviti velik poklou—v znak k iu takozvani Bund—zelo zaaro-jvojak in mornar brezplačno do-varjajo polnitanje na potllairi biti telefonsko zvezo z svojci, izjav krimsko konterenee, in'ko "irb>. Meurt lie-et-M«»-selle. Mouse, Haute Saone in je k voejein prevee p"ljska. ne pa ruska. *J. Poljaki niso bili nikdar nikomur hvaležni, kakor niso še danes. Dve leti kasneje, t«> je leta 11>2*2 so šli z vojno nad kljub tre kot naprimer polj-ki -^oei-ali-ti—v vladi le š,. nil potlla-ui .iak<» malenkostne veeiue urla- Naznanilo in Zahvala Tiižiifga »rtu ju\ Ijaiuo ^•MMluikoai. |>rijat^j«-iu iu znajii-eiij. • l i j«- |n> tlultfi in uturili l»>l«-jr.ni /M v.-.Hm. xuti»oiilu svoj«- Mrs. Evgenija Plaskan l'i*kojna j«- Inln n»>'U.-i » |»n Kkr»-iM'ji«' zahvaljuj« ii». vm-ui <>niui. ki mi j» <4.isk>- vmU v njeni iM.h /ni iu ji i,j, i,, a|j .mi iiikMu I.ili v |KKtpur<>. 1'rnv k*|Ml hvala vsrm. ki ilurmaU \i-u«r in m sr. rfia^-t »t vm-ui onim, ki i.» |»ri-Ji krilni iu j„ sumili ua u>ni ra.luji T»»l»i. tlni^a mati. nHid iu t«-ta. nuj l«> lalikn aiucri^kji /»-uilja ! Ž«luj«».M ONiali : JOHV PtlHK VN. Ua v armadi: KM.I POVNK. MRS. SLAVKA TAKSON. ^tH; VI.ADIMIH MADISON. KKANK KKlNTOf , iM^aka. Nrar V.irk. N. r^ mun-a. ItM.V V'»sires. Pisma je mo.sroioe pošiljati v vso kotninentalno Francijo, razun v Moselles, Bas-Rhin in Haut-Rhiu in v teritorij Tielfort. temu, tla s*.» ji odsvetovale An irlija in Franeija. H use je bilo! Pi-nia, kakor tiuii /.a v oje, ki lahko premagati, ker niso i- ne tehtajo vee, kakor 4 funte moli nieesar, tla bi se branili. Poljaki so šli lepo dalje, podjarmili s »ilo velik tlel Rusijo in ira obtlržai. Torej: rop prve \Tste. Leta 1!*:2<» je znani Pilstidski preniatail republiko Poljsko in ustanovil pravo fa-'sistieno državo. V letu liKTS bila }»a v zvezi z Nemei.it« in je zavratno napadla sosetlnO < oško ter zopet z ropom vzela eoške kraje. Ironija vsojja j'' tem. tla je notloliro za tem Xemeija } »oba sal a vso ptilj-ko državo. 3. Ameriški izolaeijouisti, kot je znani re^lj;io. senator Wheeler, so bili proti temu. tla In se bilo tlalo evropskim dr-j za vam kako ponioe. Vpili so, tla bi no žrtvovali življenja e-ueura samega Amerieana za vso Kvropo. Tu to jo l»ih» v easih, ko je izredno s lat »a pretila Angliji in Kraneiji. Kak<>i znano, sta te tlve di-žavi napovedale vojno Neineiji l«is radi Poljske. Zdaj pa pride najlepše. Reeeni senator uamree vpije, zakaj se ni dalo Poljakom vseufa in še malo vee. kakor zahtevajo. Res zanimivo, kakšne prijatelje ima Poljska po svetu. 4, Poljaki sami, pa tudi o- in »> uiie, jo v nadalje lahko odposlati v zgoraj omenjeno kraje. Tudi resist rova nje iu posebna pošilja tov ali dostava (speeial delivery) je vkljuee-na. Embassy Newsreel Theatres v New Yorku Vodstvo imenovane .uiedaii ške družbe nam naznanja, tla se seda.; kažejo izredno zanimivi filmi \ vs«*h y:led]š"'ili te družbo, - nanir«*e slike bitke ua ot«»ku I \vo. kakor: prihod velik«*ira i nvjtzi j>keirti t»r«»tU»-vja. obsrelj«'Vjiuje "toka z to povi in botnhardovauj»* obrežja z aeroplani: izkreevanje uašo-na vojašt\a: protinapadi .la-poiieev. 0. in 7'J. tiliei imaj" 1st«' -»lik«* na vsporetlu. 20th Century Fox Film naznanja, da bode znana Betty Smith. ki je spisala knjigo **A Tree (iiwvs iw Brooklyn**, u«»st<»vala pri radio "mri imenom " Information Please, in sieer dno 12. marca po vseh ptistajah radio-odtlaJe NW-—od ilo l()r«X) P. M. HELP WANTED :: MOŠKO DELO DELAVCE IŠČEJO Help Wanted (Male) Tli«« War .Man INmer Cummift-sion has m!nI that nu mir in this area now employed in i sential artivity may tmn>fer lo i another jolt without statement of availability. LOTAH IN POMOt'NlK ixurji-ua \ UK'liku in ir«l«> l«4:iiij*' i-«.|l«ni |il;ir.i. 11 a m n • i: a r r J K w i: i. i: i c s i::j Kr.uft ST.. X. v. r «is«» •» ::T!h;» i lil -Vi i mx 1'KltlKNt 'Kl» \m iuki:i:s OKNKKAl. I1KIJ* .\Kor\l» . SILK S< UKKN I AiTOliY. :il>«. STKNtll. CI'TTKK, .\inri.n..«! IM'-UoliK I»IS1'I.\VS IN« i::i w. jmII ST. X. v f. i 1!» - .-,t . TOOL and 1MK MAKKHS t 1'ltv« IV ISSTN1 • stai.m > 1 »ki.« • im»1;|;.\ IM..\«""A IniNNKI.I.V 1SI.ANTH« »UN « « » ^s w. jsti, st. n. y. «*. ____• tt -v.'. M 11 Š K I Z A DKI.AVXIin ZA I'la m ksi It AN.lt: M I. 1". K A "K«»«'iil ia I" 1 mlii^t rijji \'l»ra>si jt«»: i: i s s i; i. a s s ii«»M S«-;«1 1 »air> «".>rj. l". >11 h'tiukst A v k. statkn isi.am« «' Ai. i. mu. VAN NAMI". «:II: u t I! i -V., MOSKK roiKKUlJKM 11 i z r u j k x i r r TT K KS K NO H A \' K1 {S na STKKLO n« m"k «*it y sta i. «;i..\ss <«i 1l* w. lstli st. n. ^ «•. i .".» . ll»TliKIUJK.\H> TOOL A: 1)1 K Al A K K L* S -""» «lni na t«ilt*u: •"ll" in i»«i| /ji iKitliir-im. I" ur na t«-«l« n. Slaljn« »t«-l«». •l«>l>ra l>lani. m.uoi: vvatt llfasi: «'«• •_'ir. i.akaYirrri: st. x. \ r «•. «>f \Vi«.|i«T M.i- liiiici \ i«'»»r. Spring Si. i « 17 .v:> I /. I U J K N BLOW 1MPK WOlfKKK Stalni, •tfto iti il«tll:i.-a. IV.kli.il«-: WOrtli 2 « I .".1 OBorKUV <' L K l»K i^inj.ii \ «:K(»«'i:i;i.i>Ki:.M •••«ij«-i.u /. z\axji:.\l «• saj »j i ix zi:i.i:n.i.\yi T. .lui tclfli. i|iil>r;i |.1 ai. -lalim »l«-!- \i;\v STAI: .MAiiKin 1 Oil :;r«l A\«-. MM-sir tisi ll Si . >Yl" i Hi r.*j i DKLH WTKSSKN < LKKK l/.rUJKN. KI' 111 n.isk«» l»ia.t» Stalilo •!»•!.i. izvrstna t»lji>"-a. ].ri.telii«.. |M»-Vl.jll«» 1'AUK r«M»|> Sll«H' lnai M al »IS« »N a V K. N Y. «". • fM>|M»l«lti«>. M E N & BOYS k« »u METAL STAMPING Aei.lv ; 111!» n|'»IN<. vr. (lili fhniri N. ^ i « »T 11». uai:im«» i/.* k.ii:m> a KI KVATOi; IJKPAIL' MAX: j«.i«m i u« I i -—--^^^ |• ti \i n r n I K A IH-M.IVKlfV IU>VS ............. > := : i. i • \y A X T K 1» I'Ulu.-ii.. »t i' . , J"HN IIAII.KU :;i!t «;I:I i \\\ i« II V.»» \\ K K k L 1 si. \ \ i ■ Si«*ii»l« u.itk, «»|*tM»ri unit v f.ir aitvaii«-«- i ~ - i ("A 1« I" K N 'I K 1C ali < AliINKTMAK KI« PUKSSMAN. Kelly. STAliX«!. I-111 \ ATM) I'l i|»Ji:'l-I i: l/.vi>ina |»hn"ti. in m na ti^im. Xat^iiriio DIrIiIi> l--.»:»St i na \i:u ST A u MAUKirr ::r.i am:. \ ^ c-. • in :.i i »talna im. v.i.ina »lu/.K;«. «l«.l>ra j.i;l««/ n.Ivctrslua |il:nn. Tlxv lor i i I:\ITI I:I: \ t«*Y « «» «i ukkx l'» >1 n'l" a\i:. ckihiKLYX j i Iml. »ultu.-i.v «,«, train al «; r*-»-ii|-»iiit Av»-.»_ t i::- i*i i li» In.tir Hii-k. ^t«.-:i«l\ \\«.rk. ir."-l _______-- --tltrv " [ M' »SKI 7.A Tia;o\ IXO s MMK uijiit IIIIKSS ... jSAD.IK.M in ZKLKXd AVO ::ir. wkst :knIi ST. x. Y. e. k/.uax. /. /.nanjkm «• SIHPPINC BOY iii \iaki: lllMSKI.r I Sl.ll i. ix t KAtTnliY MOŠKO DELO Help Wanted (Male) It lTRKlSt'4 EilO "REFRKtERATION" M EC HANK'S ^ lsmrjeue im»žje. (ni«tl 9. in 3. uro.) i HI .Vil BOY OR VOLNO MAN Wt»UK IX OKXTAT. I-Alt. l^in«' «»|»|«ortuiiity to Ivam a ivi-ll iKiy-in^ mwlf. St«*a«ly work, p*i«l jwv. »iT. FI.ATItt'SlI AVK. Ur«H»kIyn MA 2 1". i 4!« 7C, i JEWELER I'rvoirsten /a popravila, in /a po>el>iia narorila. i». srHXKiimu r4 \V. HUli ST. x. y. «\ i u« r.i i P R E S S M A N Stalno «l»'t««. «lol»ra plača. Izvistlna ]irili*KUi»st pravega nn«ža. IV»-v«>jli«». ni.WKI.L 1'KKSS 11«£! FI LT1»X ST. lili« H iKl.YX _______ _i r» v.« Opozorile še drug?, ki ne čitajo "ti- N." ua te oglas*'. — Mogot-e bo komu vNtrrlflne. «;u« m 1.1:1.1 ah l*el «lni na le»l»-n. i/.vr»lna pia«a. Stalno. xi:\v stai: M.vuKirr I na ;:r.| a-r. ni«mi- «is?h St.' NVl ___ __1 n; rci flrniti:re KIMSHKIfs 1 Z I' .1 K X I V praša ji«> i- k. /. a m is u a x •» 1"»* K. _'T Si.. X. \ .' « IS ."rt 11 KN.IKiOVKZI in h)M< M "N IK1 I»ol«ra pla»'*a. Xailnrii." «i« rt:i»i:ui;rsn •«« !»1 Till AVK.. \ \ I 1 Iv ■4 Angleško-Slovenski BESEDNJAK Izšel je novi angleško-slovenski besednjak, ki ga je sestavil Dr. FRANK J. KERN V njem so vse besede, ki jih potrebujemo v vsak. danjem življenju, — Knjiga je trdo vezana v platnu in ima 273 strani. Cena je Naročite jo pri: KNJIGARNI "GLASA NAHODA" 216 W. 18th Street New York 11, N. Y. AUTOMOBILE MECHANICS IZVEŽBANI PRVOVRSTNI MOŽJE MECH ANICS HELPERS Potem tudi: BODY METAL MEN DOBRA PLAČA — STALNO IDKAI.NE DKIW SKK KA/MERK KSSKXT1AL DOBRA PRILOŽNOST JOE K E T T E L L (i,h. _ liti, AVEME NEW V1IKK «IT\ NOVA IZDAJA ' Hammondov SVETOVNI ATLAS Y njem najdete zemljevide Fsega sveta, ki bo tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi so ▼ barvat. Cena 50 centov Naročite pri: "G LASU NARODA", 216 West 18th 8trwt, New Tort 11, N. Y. / 0153235323532348234848485353535323485348484848485353535353905323 ■XJLAH NARODA" — NEW YORK - MONDAY, MARCH 12, 3945 ▼8TAN0VLJEN L 191 Spisal: FRANCE (12) Gospodinjstva se je oprijela že v par:Franeko, ki je planila v vežo: "Ti meni ne o-dneli in nalaliko tipaje tudi gospodarstva, vjeitaj! Toliko sem delala kot ti, jedla pa sem kolikor se ni bala Prod ar ja. Te niti so izhajale [manj. Izognila se ti bom. . . " -Milka se je na te ibesede dvignila in planila iz veže, letela je čez vrt do brvi iu izginila proti Košaim. Pri Prodarju je moreče ležal molk na vse . . . Pozno pod večer se je vrnila Milka in zopet prijela za delo. XIX. Štirinajst dni po tem dogodku je videl Pe- od njene matere. Pustili so ji, da je delala po svoji volji. Bilo je težko. Navade obeh hiš so se lo-či le. Nevesta ni gledala na to, da si privzame obi- aje hiše, v katero je prišla, ampak je vsiljevala hiši običaje svoje domačije. Premeitila je čas molže in klaje. Mleko je metla zjutraj mesto zvečer. Perilo je izobešala v izbi mesto pod streho. Sklede je splaknila z ter Francko, da zibira cunje iu povezuje culo, mrzlo vod-, ni jib uinila v kropu. Spremenil se J1UAti P* bodi objokana po hiši. jo oku> jedi, ki so prihajale na mizo. "Kaj pa ti."' jo je vprašal. pri h Prodar in Prodariea sta opazovala in zmaja vala z glavo. Peter je gledal, molče ga je b 'lelo, spregovoriti se ni upal. Kadar je Prodariea rekla Milki: "Talko j«* pri nas navada in ne tako, ker je tako bolje!" je ia jezna hodila po veži iu okrog ognji-m-;i do večera . . . Prodariea je vzela pomito skledo in jo ju \ topli vodi pomila »še enkrat. Milka je to videla, postavila je prsten lonce na ognjišče s t;:ko si.o, da se je razbil. Slo uičevih malenkosti jim je razjedalo življenje. Kadar je Prodar pogledal Petra, je ta začutil 'besedo: "Saj sem dejal, da ne Ikj prav." Petra je jezilo. Bil je prepričan, da so v-.emu njegovi starši vzrok. V večnih tožbah Ji Jc 1>rat -- 'Služit grem.'' Petra je zapeklo. "To sramoto si delaš," jo je ugriznil. 41 Zame to ni sramota, če zate ni." "Kam pa gre«?" jo je vprašal po presledku in umiiil glas. 41V mesto grem," je poudarila. Ponos je ležal v tem poudarku, kakor bi hotela podčrtati: iz te samote pa v mesto. Milka je slišala; ob zadnjih besedah je namrdnila dbraz v zaničljiv izraz. "Pazi," je mislil Peter, da je potrebno, da pouči svojo sestro, 4'da ne prineseš kake sramote k hiši." "Tako ne, kakor si jo prinesel ti," je odgovorila Francka iu se izognila udarcu, ki ga j« svojo ženo tolažil, da bo napravil red; ni \ i del, kaj naj stori. V hiši je vladala praznota. 'Milka je molčala. Kakor da teži na nji Prodarjeva beseda. Soparnega dne, ko sta Prodar iu Peter da je še on gospodar, ni iskala vzrokov za pi 'kopala zadnji kos laza v gozdni višini, sta1 prepir, dasi je poizkusila vtisniti hiši svoj vrnila domov. Bilo je popoldne; utlujena1 pečat. i 1 l ična -ta sedla na klop in čakala kosila. Preteklo je pol ure. Ko kosila še ni bilo, - je ozrl Prodar: "Ali b>, ali ne bo.'" "Pozna si!je dejal Peter ženi, ko je ta j * >iavila močnik na mizo. Mleko sem medla," je dejala. "Vsega i « i norent ..." "Mleko se uiede zvečer," je opomnil Pe-l . nejevoljen zaradi utrujenosti in glada, iu i i ml pred Miihcinim pogledom. Prodar je začel z žlico, pos valj kal pozi rek \ list ill in vprašal: 'o kuhala "Ža tistega, ki " Koliko ča>a -i i o kuhala Miika je pogledala moža: 44 lačen, je že dobro.'* •ta prišla, je pristav Je "Ko s};, prišla, j,, pristavila vodo dejala Prodariea, ki ni pri sedla k mizi. "Sirovih jedi ne bomo jedli," je položil 1 roda r žlico na mizo in se dvignil. Francka je blorila isto. Nastal je tesen inolk. Milka iu Peter sta zajemala žlico za žlico, slednjič je položil žlico še Peter. Takrat se je Milkin rdeči obraz trpremenil v jok, popadla je skledo in se cfljr-nilu na pragu: 44Vsi ste zoper mene!" Sedla je pred ognjiščem na klop in ihtela. Prodariea je šla v vežo, nalila lonec za kavo in ga pristavila k ognju. Milka se je dvignila, prijela lonec za ročico in ialila vodo v ogeuj. Prodar je stal na pragu, žena se je ozrla po njem. Par hipov ni dejal ničesar, nato je njegov nlas udaril: 4Ne vprašaj! Še sem gospodar pri hiši..." "Dobro . . ." je planila mlada, 44ali pometali z mano ne boste." "Bodi mirna!" se je prikazal v veži Peter iu ni vedel, za kaj gre. Obrnil se je proti očetu: 44Kaj imate ž njo"' Grozilo je, da '1m> ta lup bruhnila na dan povodenj, ki se je nabirala v kapljicah. boia delala, da boste vi drugi jedli. Rajši grem ..." Milko je znova posilil jok. ".Jaz iu Peter delava, pri mizi pa nas je petero." " Molči," je dejal Peter, ki je čutil težo, ki je ležala v izgovorjenem, in zadržal z roko Peter je mnogo zahajal h Kosami, tudi Kiošanka je bila pogosto v hiši. Prodar je o-pazoval, da ta ženska ustavlja njegovega sina na vseh potih, stoji za njim na klancih in ob brveh in mu neprestano z živo kretnjo dopoveduje. Petrova glava je visela v tleh. poslušal jo omamljen in . . . V len razgovorih je Prodar slutil zahrbt-nost. Vznemirjalo ga te, kakor da ve, da mu t.- besede izpodkopujejo tla. Poskušal je celo posluškovati. Privedla ga je pot mimo njiju, oba sla utihnila in sta se zmedla . . . Bral je v Petrovih očeh. Bile .-'» neodkrite iu s() <(> izogibale. Videl ga je, kako je hodil nejevoljen na delo, razmetal je orodje, kakor. da se znaša nad njim, in bi rad predal. 44< e bi človek le vedel, čemu dela," je dejal neko«". Iz te besede sta pogledala vzrok njegove nejevolje iu vsebina njegovih skritih razgovorov. Zvečer je šla Milka zgodaj v posteljo; Peter je okleval po izbi, pripravljal si' je, da nekaj reče, a mu beseda ni šla z jezika. Ivo se je dvignila mati, da gre spat, jo je sin zadržal. "Ostanite, mati!" je prosil. "Nekaj 'bi rad govoril . . . Vpričo obeh ..." "Zda j je prišlo," je mislil'Prodar in gledal v sina; ženo je (»švignil z lahkim, pomenljivim pogledom. 44Kdaj mi mislite izročiti hišo.'" je vprašal po kratki zadregi sin. "Hišo.'" je vprašal Prodar, kakor da ni tiikoj razumel, kaj sin misli. "Hišo?" ... In je odgovoril trdo: 44Kadar umrjem ..." "Tega ne bom učakal!" je planilo iz sinove nejevolje. 44.\li mi želiš smrti.'" 44Ker je ne. želim," se je sin izognil očetovemu natolcevanju. "Če hočete, da delam, da bom skrbel za hišo, mi jo prepišite. Če ne, naj ..." Hotel je izreči grožnjo, n ni našel primerne besede. (Dalje prihodnjič.) R ACIJSKI KOLEDAR Racijonovanje za dobo od 12. do 18. marca Konzervirano sadje, itd, sadje v konservah ali pa v steklenicah, sočivje, omake, to-mati, cotsup in chili-omaka. Modre znamke X3 do tudi modre znamke A2 do S2 v knjižici štev. 4, sedaj veljavne, — Modre znamke X5 do Zo. tudi Ali in B2 postanejo lieve-veljavne dne 31. marca; modre znamke C2 elo G2 postanejo neveljavne 28 aprila; modre znamke 112 do vštevši M2, so neveljavne z dnem 2. junija iu modre znamke N2 do vpo-števši S2, postanejo neveljavne junija. Vsaka modra znamka v redi 10 točk. Meso in maščobe: Naslednje vrste mesa, bodisi sveže, osoljeno, okajeno ali kuhano iu sicer vrste govedine, razun malih izjem. — Vrsta AA, A, in B jagnjetine, steak i in od rezki; vrste AA, A in B telet i na za pečenko, in odrezki; dalje svinjetina, kakor odrezki, loin, stegna, plečeta, bacon in plati, tudi surovo maslo, margarin, mast, solatno olje, sir, konzervirane ribe in mleko ter nekatere vrste konservi ranega mesa. Samo rdeče znamke in rdeče točke (tokens) zamorejo kupili omenjene vrste mesa, maščobe. Kdeče znamke (t>.~» do !Z5, in A2 do vštevši J2 so veljavne. Ro so neveljavne po 31. marcu; rdeče znamke T") do vštevši X5, postanejo neveljavne 28. »aprila ; rdeče znamke E2 do vštevši .J2, postanejo neveljavne .'50. junija. Vsaka vredi 10 točk. Morda postanejo naknadne znamke veljavne precl 1. aprilom. Sladkor: Sladkorne znamke o.>, postale so veljavne 1. marca; vsaka vredi za ii funtov sladkorja. Ta je edina znamka, ki je sedaj veljavna in sicer do vštevši 2. junija. Morda postane naknadna znamka veljavna pred 1. majem. Čevlji: "Airplane" znamke 1, J iu •{ v knjižici št v. .'> so veljavne za 1 par čevljev za nedoločeno za par čevljev. Rodbine zamorejo rabiti tovrstne znamke po potrebi medsebojno. HELP WANTED :: DELAVKE ISCEJO HELP WANTED i The War Man Power Commission has ruled that no one in this area now employed in essential activity may transfer to another job without statement of availability. ..Girls.., CLERKS FOR FRUIT STORE GOOD PAY — STEADY WOKK AN OPPORTUNITY Call: SH 8 3567 DEMONSTRATORS _ ON COSMETICS for Nationally Know Cosmetic Line Fine salary — plus lo'/c commission. No experiencce necessary. Steady work. C A 5-6282 (48- M SIV A L K A IZURJENA. STA I.N O DELO. I »OU It A PLAČA, IZVRSTNE RAZMERE. l-XIJSKI ŠOP HONEY M All) DRESS CO. :ck) \\\ :wih sr.. x. y. c. < 18 —30) ( 1!» -55» SNAŽILKA ZA BEAUTY PARLOR Zgodaj zjutraj ali pozno zvečer W E I X H E R G E It ' S 11!» LEXINGTON AVE., I i:ir < l'|Kslairs» X. Y. c. <41»—r.i) PI »TREBUJEM«» IZF It J ENE 8 I V A L K E ZA £1.75 PRINT DRESSES Stalno delo — Dobra plača. Vprašujte: I MIRAN MANUFACTURING CO. 104 \V. 27tli ST. (1Kb fl.) N. Y. C. (4!»—55 > S I V A L K E NAŠA DEKLETA ZASLUŽIJO VISOKE PLAČE DELO OD KOMADA Mnogo nadurnega dela. ljubko delo. AVERY MFG. CO. 200 VAItl«'K ST. X. Y. C. (48—50> ŽENSKE ZA riSTITI CKADNIŠKO 1'OSLOIMK KRATKE FRE . . . POČITNICE ?22 NA TEDEN NADl'RXO OELo. AKO ŽELITE. DORRK RAZMERE Vprašajte SUPERINTENDENT 1501 BROADWAY, near 4:ird St. NYC. 14!»—55 > SIV A L K E IZURJENE ŠIVA I.Ki: I »ENARN1C |Miteiu tudi F R A M K K Stalno delo, dobra plača. NAOMI l'FKSE CO. 14!» W. 27th St. (2nd floor) X. Y. C. i li>—51) BIND E R V EXPEIUENI"El» i INLY CARBON COLLATORS; highest wages l«ai«I. Stwuly work. Fiue shop. BAKER PRESS INC. 228 E. 45 til ST., X. Y. C. M U 2-(i4i*2 (11»-55) F L O O R - G I R L TO BE GEXERALLY IIELPFFL AROFND FACTORY Fnitwi shop, 5 day week ami lime ami one-half for overtime. Steady work. g< m n I salary. A It LES HEAD WEAR CO. 50 W. 3rd ST.. X.Y.C. (One flight up) (4ft—55» EXPERIENCED FLOOR GIRL W A X T E D HANDY AROFND THE FACTORY. ONE WHO IS IIANDY WITH A SCISSORS IN A DRESS FACTORY Steady work, fine salary. ALSO A GIRL WHO KNOWS STAMPING and ASSORTING Steady work, fine |«iv. N. B L O C K :«UI> WEST :;sili ST. (!»lh floor) X. Y. C. (All sulmays) __<47—5^) er SPISANA V ANGLEŠČINI Garden f^ncyclopedia v ufxi ix trpežni platneni vezavi $4.00 VRTNARSTVO SADJEREJSTVO POLJEDELSTVO Skoro 1400 strani — 750 Slik dopolni voditelj za vaf vojni vrt. Popolna vsaka beeeda. vsaka stran, vsaka slika — mnogo nove snovi norih Ilustracij! kdina vrtnarska enciklopedija za domaČo potrebo 1 Nit visokih besed — vse Je jasno, rai-lotno, vporabno. To knjigo je oredll E. L. D 3E1 M O UR. a & A, poznana oseba \ vrtnarstvo, IU ga cenijo vrtnarski b reden« Tukaj Jo v eni mubI knjig« VSE, KAR VAM JE TREBA VEDETI O TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI! 10.000 člankov vam podrobno poja sni vse o vrtnarstvu, o saditvi Ia sejanja, • gnojenju In oskrbi trta. Najnovejšo pa Je VRTNARSTVO BREZ ZEMLJE; nova metofo ca uničevanje Škodljivcev, gojenje divjih rastlin, nove sestavino cvetlic! — Abecedno kazalo vam pove takoj, kar telite. Prirejeno za vsako ponebje v Združenih državah, za vsako zemljo In vsak« KN JIGARNA SLOVEN1C PUBLISHING CO. ?'« New York 11. N. Y. W O M E N FOR POLISHING ON WOODTFRN-INi; NOVELTIES WILLIXO TO LEAItN ItOYAL Wi H >DTI*ItNIN<; CO. 1!)5 WALLABOFT ST.. BROOKLYN (Flushing Ave. Station» FINGERWAVER, MANICURIST 4 or 5 1 »AY WEEK. Closed Wednesdays. Fine salary. pU-asiiut working eomJiCioiis. Sleaily. t 4.:J4 11REENPOINT AVE LONG ISLAX1> CITY Call ST 4-2254 _52» OJie za kurjavo: Znamke 1, 4 in o za 4<>. 'Znamka A-15 posatne veljavna dne 22. marca iu ostane v veljavi do 22. junija. Serija 1110 oštevilčene znamke B7 in <7 so sedaj izdajanc; vsaka vredi za 5 galonov. Znamke o-znaeene T 111 "1st. Qtr. 1945" vredijo za pet salonov vsaka, veljavne od 1. januarja do vštevši 31. marca. Vse ostale fT-znamke so neveljavne. Obroči iz gumija so podredjem omejitvi kvote. Motoristi, ki imajo B in O ^azoliuskc znamke, zamorejo dobiti gumijeve obroče vrste I. Rabljeni gumijasti oiirori niso ve-o racijonovani v kolikor pridejo potniški avti v pošt ev, toda za one na truckih se potrebujejo še vedno racijskitIMO W. 22nd Place, Chica-certifikati. 1 go, HL GIRLS SODA FOUNTAIN. LUNCHEONETTE EXPERIENCED 1» A Y S and NIGHTS Steady work, (I»mh1 Pay. i • »RNEIt LFN("IIE(»NETTE 41 Victory Blvd. (Cor. St. Marks PI.) ST ATEN ISLAND OI 7-4WK5 _____(44-50) EXPERIENCED FLOOR GIRLS WANTED, also PINKERN and EXAMINERS UNION SIH»I» Fine Hilary, steady work. LEARNERS accepted, paid while learning: quirk-ly reached exijeriem-e st:itus. S. HAMERLINO Ulli floor front.) •:o7 W. 3Sth ST. X. Y. <". ___Ml 50) G I It L S WANTED FOR ROOKBINDING WIRE STITCHERS AND COLLATORS. — Steady work, t:«>«id i«ty, pleasant c«rtnlitjons. STANDARD BOOKBINDING C<». 50 E. l!»tli ST.. GR T-02t>{, N. V. C. ( 1:;—50» CLEANERS E\A>DNERS D R A P E R S Izvežliane, itol>ro phn'-aue. FCENKE plačane med nči-ii jciu. $!».T."i vrslii. Stalno delo, dobra plača, fine razmere ORACETON DRESS CO. (lltli floor i J4.J W. "J7t li ST. X. Y. C. __(4U -52» FINISHERS. CLEANERS & DIIAPERK EXPERTS on IMPORTED DRESSES FOR WOMEN CimhI pay. fine conditions. ERLICH DRESS CO. ;;i5 W. 3J»lh ST. N. Y. C. 1ZVEŽBANE FINISHERS NA liOLIŠE VRSTE ŽENSKE O B L E K E l.'nij>ki So|>. Jako dol»ra plača: Stalno delo. (Room H"»4) CASTLE DRESS CO. £IYALKE — IZ V EŽB AN E "ir> w J7th ST V* ... .. , (41—u0) na eiio-sjvakne Sinj^cr m M«*rrow .stroje. — Ako znate delati na Aival- neiu stroju, jHitem se oglasite. Izvrstna plač.i, stalno drlo. Fine n»y.-J mere. CONTINENTAL MFC. CO. L'4 WEST ST.- N. Y. e'. lUth fl. (48—54) P(JTREBFJEMI) IZI R.I ENE D R A P E R S na boljše obleke, $10.75 in višje. STALNO DELO FINA PLAČA Vprašajte: GAIL JUNIOR FROCKS J54t> liEIJdONT AVE. 11UONX (48—54) 1M >TREBFJ EM I > 1ZC IU ENE H I V A L K E iu IZURJENE ČISTI I.K E OBLEK na $."1.75 vrsto. Fnijski ši»j». Stalno delo, dobra plača. — J. 1». DltESS Ci». l.lKI MYRTLE AVE.. BROOKLYN (1st floor. 1 flight up.) 117— I >T REB F J EM O I ZF B J ENO 0 I S T I L K O Stalno delo. duhra plačil. ur na tli 1«-u. unijski šop. OLADYS DRESS IIOFSE 330 W. 33th ST. N. Y. C. ( Room «mh;► (Tih & Nth Ave Snl>.» (47—40) ROČNE DELAVKE 2MBROIDERERSI Z BULLION-OM na vojaške znake Z ALI BREZ IZVEŽBANOSTI ZAČETNICE aH NE 1Z UR J E N E naučimo lahko zaslcžite najvišjo plačo med učenjem IZVEŽBANE ROČNE DELAVKE LAHKO ZASLUŽIJO NAJVIŠJO PLAČO V OBRTI OGLASITE SE TAKOJ VANGUARD MILITARY EQUIPMENT CO. 27 E. 31th STREET N. Y. C. __(45—51) Ne pozabite krvavečega naroda v domovini I — Pošljite Vaš dar še dane* Slovenskemu Pomožnemu Jdboro. IZ VEZ RAN E DRAPERS £ CLEANERS and EXAMINERS na vrsjj in višje. Natančno okrnjene. Cnij^ki šop. Stalno delo, dobra plača. JOSEPH IIALPERT CO. (21th fb-.r. 530 — 7th AVE.. N. Y. C. ____( 11» - 5J i B I N D E R V CARBON COLLATORS, cx]>erieuccd. $1 hour, plus overtime; ab«> L E A R N E R S. Iucx|«-rieiiced, taucbt, ]«»id wlule learning. Oui«-kly r»>j«rh exi*erieuced status. — E. D. BINDERY 1SČE SE ŠIVALKE I/.ur j ene ali Ncizurjene na SI II RT RM »USES Stalno delo. Dobra plai'-;i. 5 dni teden 4(> ur. Dobre delavske rsizuien*. UNIFORM BLOl'SE CO. Ki W. 4lh ST. N. Y. C. (45—51) II A I R D R E S S E R Exiierienced worker; good all around imperator, llootl sabiry, short hours. I*U'asant working conditions. GUSS1E MAYBRFCK 20!» W. 7S»th ST. N. Y. C. Phone: SU 7-t»J44 ( in 521 EXPERIENCED F L O O R C. I R L WANTED, WHO WILL IX» O EN ERA I. FACTORY WORK :I5 lisiir week, union shop. Steady work, good |*iy. M. G LASSEN INC. 1 151 W. 25th ST. N- Y. C. FINGER-WAVER. MANICURIST - $40 I'LCS COMMISSION * STEADY WORK. PLEASANT STEVENS BEAUTY PARLOR 58 E. SOtli ST.. (near Madison) NYC ___(4't—lt»» G I R Ii S LIGHT CARDING ON EARRINGS Interesting work. Pleasant working conditions Steady. App!.\ : SCHEIN BROS. FIFTH AVE. (lm Arcade i NVC _ _(4:: - 5o) S I v A L X E NA CELOTNE OPRAVE Doinre izurjene Aivalke na /»'tiske * obleke (»•Ij.^ vr»«te. Potrebujemo tudi: FLOOR GIRLS — Izvežhanc Stalno delo. ilobra plaea. JERYAL DltESS CO. In.-..rp, 545 — 8th AVE. N. Y. C. Exi»erienceerienci»4l P A S T E R S AND It RANCHERS High salary paid. Steady work. SHEILA FLOWER & FEATHER CO. 74 W. :wth ST. ltooin ol N. Y. C. MOŠKO in ŽENSKO DELO HELP WANTED (Male an 1 Female) V O IT N (» M A N TO MAKE HIMSELF USEFUL IN HAT FACTORY, al^o GIRLS to make artificial flowers, experien<-ed or inox|M>ricunt|. COLFMBIA HAT CO. 17 W. List 11 ST., .X. Y. C. ___( 10 51 i MEN and WOMEN GLASS CUTTERS Exjiericnced <>n light ware . . . tw1' GIASS WORKERS * E.\|K>riciiccd ,,u hkhuis si,.i noveli ies. Stcaily — well i«ald. LAXGSAM - BILL1G CO. 1'w w. -Jilth ST. N. V C. _ < r.r. i ŽENSKE ZA ČISTITI , CHAMBERMAIDS ami PORTER Wiiiiicil l>ol>ra plača, stalno delo. Vprašajte: Personnel offbv II o T EL It F X T O N (48 5li UBADNISKO 1'OSIjOPJE _ , KRATKE FRE . . . POČITNICE »> WEST 72od ST., NEW YORK ClT\ JlTJ NA TEDEN NADFltNO DELO, AKO ŽELITE Vpraiijte: SUPERINTENDENT 1501 BBOADWAY Xear 4IIrd St., New York EXPERIENCED MASSEUSE W ANTED Excellent tnlary, five day week; steady work. Opportunity. OLLIES BEAUTY SALON »)7 UTICA AVE., BR(H»KLYN (7th Ave sub. — ut ITth-a Ave.) It rr R E B U J EMO IZUIU EN E ŠIVALKE NA FINE ŽENSKE OBLEKE Unijski šop; delo od komada; stalno lzvrstn plača. Čas in pol za nadurno. IDEAL MAID DRESS CO. W. 38th ST.. N. Y. C. (11th fl.) (8th Are sub. at 40th.) Shipping Clerk or Packer polem tudi METAL WORKERS Rahinto tudi STAREJŠE ŽENSKE za čistiti in m lahko tovarniško d«*lo. in MLADE ali STAREJŠE ŽENSKE •/-•» Metal Work. |>o|ein tudi BENCH workers. PERIOD ART — CI! .MMCKI _________(48—50) Men for Light Porter Work Od 1 P. M. — do 11 :.*{() IV m. lK»l»m plača, biter napredek. Pokličite SHORE ROAD 5-71**) Ext. 227. dalji« imtrehujemo: ŽENSKE in DEKLETA izvežbane ali neizveil»ane za COUNTER WOMEN in CAFETERIA DELO. Stalno delo. dobra plača hiter napredek. — SHORE ROAD 5-7900 Ext. 227. Morate biti državljan (ka). (48—54) iilSb lii^a