BIBLIOGRAFIJA BIBLIOGRAFIJA SLOVENSKE ZGODOVINE (Publikacije iz let 1951—1958) Sestavili Slavka Kajba, Vasilij Melik, Majda Smole in Ema Umek . Uvod V petem letniku Zgodovinskega časopisa smo objavili v bibliografiji .slo­ venske zgodovine publikacije iz let 1945 do 1950. Ko zdaj to bibliografijo nadaljujemo s publikacijami iz let 1951 do 1958, nas marsikaj sili, da kriterije izbora in način objave nekoliko spremenimo! Izza prvih let po osvoboditvi se je izredno povečalo število knjig in raz­ prav, ki izhajajo pri nas in obravnavajo zgodovinsko tematiko. Od zgodovinskih revij je začela na novo izhajati Kronika. Zgodovinski članki izhajajo skoraj v vseh naših revijah in časnikih, od osrednje Naše sodobnosti pa do zadnjega lokalnega glasila. Članki, spomini in razprave v teh listih so posvečeni pred­ vsem našemu delavskemu gibanju ter boju za svobodo. V zadnjih letih izhaja cela vrsta ožje krajevnih in širše pokrajinskih lokalnih zbornikov, ki so posve­ čeni dostikrat posebej aH v celoti predvojnemu naprednemu gibanju ter NOB, pa poleg tega tudi siceršnji preteklosti in sedanji problematiki. Nekateri teh zbornikov preraščajo že v redne periodične publikacije. Poleg tega se je v zadnjih letih zelo razmahnila in izpopolnila bibliografska dejavnost, ki se je v prvih letih po osvoboditvi borila še z mnogimi začetnimi težavami. Leta 1950 je začela izhajati zvezna bibliografija časopisnih člankov,1 leta 1951 pa je začela tudi Slovenska bibliografija, ki jo izdaja Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani,2 objavljati bibliografijo člankov in lepo­ slovnih prispevkov v časopisju in zbornikih.3 1 Bibliografija Jugoslavije, ki jo izdaja Bibliografski institut FLRJ v Beo­ gradu, izhaja v dveh publikacijah. Prva, Knjige, brošure i muzikalije, izhaja štirinajstdnevno z letnim registrom. Druga, Članci i prilozi u časopisima, novi­ nama i zbirnim delima, izhaja dvomesečno v treh serijah: Serija A: Društvene nauke, Serija B: Prirodne i primenjene nauke. Serija C: Filologija, umetnost, sport, književnost, muzikalije. 2 Slovenska bibliografija izhaja za posamezna leta v skupnem enem zvezku za knjige in članke. Doslej so izšli: I. letnik za leta 1945—1947 (izšel 1948), II. letnik za leto 1948 (1950), III. letnik za leto 1949 (1951), IV. letnik za leto 1950 (1952), V. letnik za leto 1951 (1953), VI. letnik za leto 1952 (1954), VIL letnik za leto 1953 (1956), VIII. letnik za leto 1954 (1957), IX. letnik za leto 1955 (1958). Tekoča bibliografija knjig izhaja v mesečniku Knjiga, glasilu slovenskih založb. 3 Najboljši pregled o stanju bibliografije pri nas (v LRS in FLRJ) daje sedaj članek Bibliografija v 1. zvezku Enciklopedije Jugoslavije (1955). 377 Zasnovana na isti način kakor bibliografija 1945—1950, bi bila bibliogra­ fija slovenske zgodovine 1951—1958 brez publikacij o Narodnoosvobodilni borbi zelo obsežna. Vsebovala bi precej nad 2000 del, od katerih pa bi bila ogromna večina že obseženih v zvezni in slovenski splošni bibliografiji. Taka dvojnost seveda ne bi imela nobenega smisla in bi predstavljala za Zgodovinski časopis in njegove bralce le nepotrebno tratenje prostora. Iz teh razlogov smo se odločili, naj bo izbor upoštevanih del precej ožji kakor pa je bil v naši prvi bibliografiji. Načela, ki so nas vodila pri sestav­ ljanju, so naslednja: Kakor pri prejšnji bibliografiji, zajemamo tudi to pot dela, ki zadevajo zgodovino Slovencev ali zgodovino ozemlja, na katerem žive, oziroma ozemlja, na katerem so nekdaj bivali, če se vsebina dela posredno ali neposredno nanaša na slovensko življenje na tem ozemlju. Od zgodovinskih del, ki zajemajo celotno ozemlje FLRJ ali vse jugoslovanske narode, smo upoštevali le najvažnejša in tista, ki v veliki meri govore o slovenski zgodovini in njenih problemih. Del, ki zajemajo Slovence ali Slovenijo (deloma ali v celoti) v širšem okviru (n. pr. zgodovin diplomatskih in vojnih dogajanj, avstrijske, italijanske, srednjeev­ ropske, jugovzhodnoevropske, evropske zgodovine, del o izvoru ali preseljevanju Slovanov itd.) praviloma nismo upoštevali. Del s področja zgodovine literature, likovne umetnosti, glasbe, filozofije, znanosti, s področja etnografije, lingvistike, geografije, numizmatike in drugih v celoti ali deloma zgodovini bližnjih ved nismo upoštevali. Pač pa smo v prvem poglavju od takih publikacij našteli nekatera pregledna dela, ki zajemajo daljša obdobja slovenske preteklosti. Upoštevana so dela, ki govore o slovenski zgodovini v zgoraj naznačenih mejah, ne glede na to, ali so izšla v LR Sloveniji, v FLR Jugoslaviji ali v ino­ zemstvu, v naših ali v tujih jezikih in ne glede na to, ali so samostojne knjige in brošure ali razprave in članki v zbornikih, časopisih, časnikih in drugih periodičnih publikacijah. V bibliograf jo smo vključili dela, ki imajo kot letnico izida označena leta 1951 do 1958. Pri revijah nam je bila merodajna letnica letnika, ne pa leto dejanskega izida. Izločali smo učbenike za osnovne in srednje šole, članke, ki ne prinašajo ničesar novega, ki so le splošno informativnega ali popularizacijskega značaja, ki so le odlomki ali okrajšave iz prej ali pozneje objavljenih širših del, ki so zgolj priložnostni prikaz nekega dogodka ali skupine dogodkov, ki samo na kratko podajajo spomine tega ali onega udeleženca ali očividca, ne da bi hoteli dati kritično ali globljo sliko dogodkov, ki so le kratke notice posameznih lokalnih dogodkov. Izločali smo kratke obravnave zgodovinskega razvoja po­ sameznih šol, podjetij, društev, ulic, poslopij. Izločali smo večino drobne kra­ jevne literature. S tem kriterijem, seveda nikakor nočemo in ne smemo odrekati člankom, ki smo jih izpustili, vrednosti in pomembnosti. Mnogi med njimi predstavljajo za vsakogar, ki bo sestavljal kritičen zgodovinski prikaz tistih časov, krajev ali dogodkov, neobhodno potrebno gradivo z dragocenimi podatki. Mnogi teh člankov, posebno za čas stare Jugoslavije, za zgodovino delavskega gibanja, so pravi zgodovinski viri. Iskalec takih člankov bo s pridom uporabil zvezno in slovensko splošno bibliografijo, medtem ko je naša le izbor. Ta bibliografija slovenske zgodovine svojega naslova ne nosi povsem upravičeno. Že bibliografija publikacij iz let 1945—1950 je bila, tako kakor je 378 tudi sedanja bibliografija publikacij iz let 1951—1958, omejena na dela, ki govorijo o dogodkih do leta 1941. Bibliografija del, ki opisujejo NOB, je že vseskozi izhajala posebej. Začela je izhajati prej in je že v predzadnjem letniku zajela publikacije iz leta 1955.4 Naša sedanja bibliografija pa je še bolj ome­ jena kakor je bila tista pred leti. Iz nje smo namreč izločili slovansko in pred- slovansko arheologijo in zgodovino starega veka. Arheološka bibliografija nam­ reč že izhaja v Arheološkem vestniku.5 Ta bibliografija zajema publikacije, ki obravnavajo preteklost celotnega jugoslovanskega ozemlja oziroma njegovih delov. Sprva je bila omejena na domače publikacije, od leta 1952 naprej pa zajema tudi dela, ki so izšla v tujini. Zaradi tega bi bilo nesmiselno, da bi v Zgodovinskem časopisu ponavljali navedbe del, ki jih že prinaša Arheološki vestnik. Bibliografija za leta 1945—1950 je bila urejena po abecednem redu piscev. Za sedanjo bibliografijo se nam je zdelo primerneje, da jo uredimo drugače. V prvem poglavju navajamo dela, ki obravnavajo celotno slovensko zgodovino ali zgodovino kakega večjega" predela ali posameznih panog, kakor gospodarstva, literature, umetnosti in podobno, pa tudi širše zgodovinske preglede za večja obdobja. V drugem poglavju navajamo dela, ki obravnavajo dogodke in pro­ bleme iz fevdalne dobe slovenske zgodovine, ali točneje, od naselitve6 do leta 1848. Navajana dela so povezovana v skupine po času, ki ga obravnavajo, po problematiki in teritoriju. Na podoben način je urejeno tretje poglavje, to pa zajema dela, ki opisujejo dogodke in probleme iz kapitalističnega obdobja slovenske zgodovine, to se pravi, od leta 1848 preko 1918 do konca stare Ju­ goslavije 1941. V četrtem in zadnjem poglavju navajamo dela, ki obravnavajo zgodovino posameznih krajev, mest, manjših pokrajinskih enot. Pri tem pre­ hajamo od Ljubljane preko Dolenjske, Gorenjske, Posavja, Štajerske, Prek- murja, ozemlja Rabskih Slovencev na Koroško, Notranjsko, Primorsko z Gorico, Beneško Slovenijo, Trstom ter Slovensko Istro. Taka ureditev ima svoje prednosti, ima pa tudi svoje nedostatke. Marsi­ katero delo je težko uvrstiti v eno samo skupino, pri marsikaterem se je težko odločiti, ali naj bo uvrščeno v oddelek lokalne zgodovine ali v splošna poglavja. Tem neugodnostim smo se skušali izogniti na ta način, da smo v splošnih poglavjih opozarjali na literaturo iz lokalnega poglavja in narobe ter da smo tudi sicer uporabljali kazalke.7 Da bi bilo iskanje olajšano, smo odstavke označili z debelo tiskanimi zaporednimi arabskimi številkami. Taka ureditev bibliografije je seveda v marsičem subjektivnega značaja, prav tako kakor izbor, ki se bo nekomu zdel preoster, drugemu premil. Nedvomno bo treba v bodoče ureditev naše bibliografije še nadalje spre­ meniti. Prva zgodovinska bibliografija se je začela sestavljati v času, ko 4 France Skerl: Bibliografija o narodnoosvobodilnem boju Slovencev: 1945 do 1949: Zgodovinski časopis 4, 1950, str. 278—316; 1950: 5, 1951, str. 492—500; 1951—1953: 8, 1954, str. 353—428; 1954—1955: 9, 1955, str. 287—348. 3 Staško Jesse: Bibliografski prispevki k jugoslovanski arheologiji: 1945 do 1949: Arheološki vestnik 1, 1950, str. 236—241; 1950: 2, 1951, str. 265—273; 1951: 3, 1952, str. 337—353; 1952: 4, 1953, str. 351—357; 1953: 5. 1954, str. 408—420; 1954: 6, 1955, str. 364—375; 1955: 7, 1956, str. 479—491; 1956: 8, 1957, str. 339—355. 6 Vključen je torej tudi še določen čas pred nastankom fevdalizma. 7 Nekatera dela smo uvrstili v ta ali oni oddelek iz čisto tehničnih razlogov; v takih primerih smo na drugem mestu seveda postavili kazalke. 379 primernih splošnih bibliografij še ni bilo, nastala je kratko malo iz potrebe po bibliografiji. Danes te potrebe v prejšnji obliki ni več. Zato bo mogoče preiti iz; strogo bibliografskega načina, ki smo ga že letos v določeni meri opustili, na bolj kritičen pregled novih domačih in tujih zgodovinskih del o slovenski pre­ teklosti, kar bo nedvomno tudi interesom in potrebam naših bralcev mnogo bolj ustrezalo. Sestavljalci se zahvaljujemo vsem, ki so nam pri zbiranju podatkov po­ magali na ta ali oni način. Posebej pa se moramo zahvaliti Bibliografskemu oddelku Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, ki nam je ljubeznivo dajal na razpolago svoj še neobjavljeni material. Kratice smo uporabili le pri nekaterih periodičnih publikacijah z dolgimi naslovi. To so: Razprave RZD SAZU: Razprave razreda za zgodovinske in družbene vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Razprave RFL SAZU: Razprave razreda za filološke in literarne vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti. ZHVS: Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark. MIÖG: Mitteilungen des Instituts für österreichische Geschichtsforschung. Namesto Carinthia I navajamo vseskozi samo Carinthia. I i. V obdobju, ki ga zajema naša bibliografija, je izšla druga, pregledana in dopolnjena izdaja knjige Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, ki jo je napisal Edvard Kardelj (Ljubljana 1957, 477 strani). Delo zajema celotno slovensko zgodovino in predstavlja marksistično osvetlitev glavnih momentov slovenske zgodovine, njen »politično-teoretično-analitični komentar«. V pre­ vodu je izšlo v Beogradu (Razvoj slovenaökog nacionalnog pitanja, 1958) in Skopju (Razvoj na slovenečkoto nacionalno prašanje, 1959). 2. V tem obdobju so izšli trije splošni pregledi slovenske zgodovine do 15. oziroma 16. stoletja. Milko Kos: Zgodovina Slovencev od naselitve do pet­ najstega stoletja (Ljubljana 1955, 426 strani) je zaključeno delo, katerega kratek uvod govori tudi o času pred prihodom Slovencev. Na koncu navaja vire in literaturo.1 Bogo Grafenauer1: Zgodovina slovenskega naroda je na osem zvezkov preračunano delo, ki naj obsega celotno slovensko zgodovino do osvoboditve 1945. Doslej so izšli prvi trije zvezki (1. zvezek: Od naselitve2 do uveljavljenja frankovskega fevdalnega reda, Ljubljana 1954, 170 strani; II. zvezek: Doba zrele fevdalne družbe od uveljavljenja frankovskega fev­ dalnega reda_ do začetka kmečkih uporov, Ljubljana 1955, 222 strani; III. zve­ zek: Doba prve krize fevdalne družbe na Slovenskem od začetka kmečkih uporov do viška protestantskega gibanja, Ljubljana 1956, 176 strani).3 Tretji, 1 Oceni B. Grafenauerja v Naših razgledih (4, 1955, str. 538—539) ter Zgo­ dovinskem časopisu (10-11, 1956-7, str. 337—341). 2 Velik del tega zvezka je posvečen slovenskemu ozemlju pred prihodom Slovencev. 3 Ocena 1. zvezka: Stane Gabrovec (Naši razgledi 4, 1955, str. 240—241); ocena 1. in 2. zvezka: V. Melik (Naša sodobnost 4, 1956, str. 560—565), J.Koropec in M. Zevart (Nova obzorja 9, 1956, str. 422—427). 380 •a po času izida prvi, je prikaz slovenske zgodovine v kolektivnem delu Zgodovina narodov Jugoslavije, katere prva knjiga (Do začetka XVI. stoletja, Ljubljana 1953, 763 strani)4 je izšla v redakciji Boga Grafenauerja, Dušana Perovića in Jaroslava Sidaka. Tudi to delo obravnava naše ozemlje od naj­ starejših časov dalje. Slovensko zgodovino od naselitve naprej so napisali Bogo Grafenauer, Milko Kos, France Stele in Fran Zwitter. Za vsako poglavje so navedeni viri in literatura.5 3. Od Slovenske zgodovine 1813—1914, ki sta jo 1950 napisala Ferdo Ge- strin in Vasilij Melik, je izšel zdaj srbski (Slovenačka istorija 1813—1914, Beograd 1951, 168 strani) in hrvaški (Povijest Slovenaca 1813—1914, Zagreb 1952, 283 strani) prevod. Zadnji predstavlja nekoliko popravljeno in dopol­ njeno izdajo'prvotnega dela. 4. Splošna dela o obdobju stare Jugoslavije navajamo v 100. odstavku. 5* Naše osvobojene pokrajine so dobile obsežen zbornik z naslovom Slovensko Primorje in Istra (Beograd 1953, 662 strani).6 Publikacija se deli na tri dele, od katerih sega prvi od najstarejših časov do druge svetovne vojne, drugi opisuje osvobodilni boj, tretji pa politično diplomatski boj, obnovo in graditev. Zgodovinski del do druge svetovne vojne so napisali Milko Kos, Fran Zwitter, Bogo Grafenauer, Matko Rojnič, Ive Mihovilovič, Lavo Čermelj in Tone Peruško. Prikazana je tudi kulturna zgodovina (Tone Peruško, France Stele, Vasilij Mirk, Lino Legiša). 6. Fran Erjavec je pri Družbi sv. Mohorja v Celovcu izdal zgodovino Koroški Slovenci (Prvi zvezek: Srednji vek, Celovec 1955, 192 strani; Drugi del: Od reformacije do prosvetljenstva, Celovec 1956—1959, 975 strani). 7. Slovenska gospodarska zgodovina je zajeta v knjigi Mijo Mirković: Ekonomska historija Jugoslavije (Zagreb 1958, 443 strani). Posebne gospodar­ ske zgodovine slovenskega ozemlja nimamo, pač pa moremo zabeležiti neka­ tere splošne prikaze razvoja posameznih gospodarskih panog, nekatere v slovenskem merilu, druge v okviru starih deželnih meja. Sem spada knjiga Albert Struna: Vodni pogoni na Slovenskem (Ljubljana 1955, 450 strani), ki daje obilo podatkov tudi o našem železarstvu, rudarstvu, steklarstvu in drugih •dejavnostih, povezanih z vodno silo.' Na splošno je naše rudarstvo zajeto v knjigi Vasilije Simić: Istoriski razvoj našeg rudarstva (Beograd 1951, 438 strani). Posebej je obdelano koroško železarstvo v delu Hermann Wiessner: Geschichte des Kärntner Bergbaues (I.Teil: Geschichte des Kärntner Edel- 4 Knjiga je izšla v treh izdajah, v Beogradu (Istorija naroda Jugoslavije, Prva knjiga, Beograd 1953, 821 strani), v Zagrebu (Historija naroda Jugoslavije, I, Zagreb 1953, 892 strani) in v Ljubljani. 5 Glej diskusijo o knjigi (Nova misao 1, 1953, II. knjiga, str. 758—797, ter 12, 1954, str. 70—84) ter ocene J.Diniča (Živa antika 4, 1954, str. 411 ss.), J.Kaste- lica in G. Čremošnika (Zgodovinski časopis 8, 1954, str. 212—220), V. Melika (Naša sodobnost 2, 1954, str. 548—556), Ju. V. Bromleja, I. S. Dostjanev in S. A. Nikitina (Voprosy istorii 1956, št. 10, str. 158—162). 6 Izdaja v srbohrvaškem jeziku: Istra i Slovensko Primorje (Beograd 1952, 752 strani). 7 Tu nepopolno objavljeni mlinski red iz leta 1814 v takratnem slovenskem prevodu je v celoti objavil in jezikovno komentiral Rudolf Kolarič (Slavistična revija 10, 1957, str. 296—305). 381 metallbergbaues, Klagenfurt 1950, 301 stran; IL Teil: Geschichte des Kärntner Buntmetallbergbaues mit besonderer Berücksichtigung des Blei- und Zink- bergbaues, Klagenfurt 1951, 298 strani; III. Teil: Kärntner Eisen, Klagenfurt 1953, 353 strani). Kot kratek pregleden članek naj omenimo na tem mestu Franz Kahler: Die Gewinnung der »Steine und Erden« im Wandel der Kärnt­ ner Wirtschaftsentwicklung (Carinthia 142, 1952, str. 434—442). Josip Žontar je obdelal Svilogojstvo in svilarstvo na Slovenskem od 16. do 20.. stoletja (Ljubljana 1957, 160 strani). 8. Deželno gospodarsko zgodovino predstavlja delo Kärntens gewerb­ liche Wirtschaft von der Vorzeit bis zur Gegenwart (Klagenfurt 1953, 496 str.), ki ga je pod vodstvom Karla Dinlklageja in Alfreda Wakolbingerja izdala koroška obrtna zbornica (Kammer der gewerblichen Wirtschaft-für Kärnten). 9. Viktor Paschinger je objavil Grundzüge der Verkehrgeschichte Kärn­ tens (Carinthia 143, 1953, str. 353—384). Janko Tavčar je opisal Razvoj pla­ ninskih poti v naših Alpah (Geografski vestnik 24, 1952, str. 145—176). Zgodo­ vino pošt obravnava Bogdan Kurbus: Zgodovinski razvoj naših pošt (Poštni zbornik 5, 1951, str. 2—6, 17—20, 25—31, 49—52, 63—69, 73—77, 87—91, 101—103, 111—116, 130—132; 6, 1952, str. 14—15, 31—32, 54—55). 10. V članku Kärnten in Reisebeschreibungen und Lebenserrinerungen (Carinthia 141, 1951, str. 16—49)8 daje Gustav Gugitz bibliografijo potopisov in memoarske literature, ki se nanaša na Koroško, od 15. stoletja pa do časa med obema svetovnima vojnama, s kratkimi opombami, kaj ta dela opisujejo, ter z avtorskim, osebnim, stvarnim in krajevnim kazalom. 11. Kratek pregled upravne razdelitve Slovenije od srede 18. stoletja do danes daje Živko Šifrer: Upravna razdelitev slovenskega ozemlja (Prikazi in študije 4, 1958, št. 8, str. 1—14). Živko Šifrer: Narodnostni sestav ozemlja LRS v času do ustanovitve Jugoslavije po prvi svetovni vojni (Prikazi in študije 2, 1956, št. 11, str. 5—11) zajema v glavnem čas od začetka 19. stoletja pa do 1910.9 12. Splošne probleme slovenske pravne zgodovine zadevata razpravi Sergij Vilfan: Slovenska pravna zgodovina in njene zveze s prakso (Prav­ nik 9, 1954, str. 15—29) in Josip Žontar: Zur Problematik der Rechtsarchäologie bei den Völkern Jugoslawiens (Wiener Archiv für Geschichte des Slawentums und Osteuropas 2, 1956, str. 169—202). 13. Iz zgodovine šolstva na Slovenskem naj tu navedemo nekaj splošnih preglednih člankov: France Ostanek: Nekaj podatkov o razvoju osnovne šole na slovenskem ozemlju (Sodobna pedagogika 2, 1951, str. 374—384), ki daje »posnetek gradiva za obdobje 1751—1951«, France Ostanek: O jezikovnem vprašanju v osnovnih šolah na slovenskem ozemlju (prav tam 4, 1953, str. 155 do 174), France Ostanek: Slovenski šolski muzej v Ljubljani. (Ljubljana 1956, 126 strani), France Ostanek: Iz kronike slovenskega tržaškega ozemlja (Pro- 8 Dopolnil Günther Hermann Neckheim v Carinthia 142, 1952, str. 739 in 740. 9 O razvoju prebivalstva na Slovenskem glej še 74. odstavek ter v IV. po­ glavju navedene razprave, kakor n. pr. za Ljubljano (109. odstavek), Škof jo Loko in Kranj (123. odstavek), kamniški okraj (136. odstavek), Celje (148. odsta­ vek), Maribor (150. odstavek), Prekmurje (156. odstavek), goriški okraj (174. od­ stavek), Trst (191. odstavek) in še drugod. 382 svetni delavec 4, 1953, št. 15—16), France Ostanek: Iz kronike slovenskih šol v Gorici in okolici (Prosvetni delavec 4, 1953, št. 17), Lojze Ude: v 93. odstavku navedeno delo o koroških šolah, France Ostanek: Pregled slovenskega perio­ dičnega pedagoškega tiska (Sodobna pedagogika 3, 1952, str. 215—226).10 14. Izšlo je nekaj cerkvenih zgodovin, tako Alois Maier: Kirchengeschichte von Kärnten (I.Teil: Altertum, Klagenfurt 1951, 38 strani; IL Teil: Mittel­ alter, Klagenfurt 1953, 94 strani; III. Teil: Neuzeit, Klagenfurt 1956, 116 strani), Rudolf Klinec: Zgodovina goriške nadškof i je 1751—1951 (Gorica 1951),u Ru­ dolf Klinec: Marija v zgodovini Goriške (Gorica 1955, 138 strani). Knjiga Vatikan i Jugoslavija (I. deo: Odnosi Vatikana prema južnoslovenskim naro­ dima do kraja prvog svetskog rata, Beograd 1953, 180 strani) daje dokumente o vatikanski politiki tudi za slovensko ozemlje. O isti problematiki glej članka Franček Saje: Vatikan in Slovenci (Dolenjski list 4, 1953, št. 15—32), Franček Saje: Vatikan — tradicionalni nasprotnik svobodoljubnih Jugoslo­ vanov (Slovenski poročevalec 14, 1953, št. 255—262). 15. S področij jezikoslovja, ki so pomembna tudi za zgodovinarja, naj tu navedemo le nekaj splošnih razprav: France Bezlaj: Predslovanski ostanki v slovenščini (Naša sodobnost 6, 1958, str. 673—693), isti: O besedah in imenih (Jezik in slovstvo 1, 1955—6, str. 170—172, 239—241, 291—292), isti: Stratigra- fija Slovanov v luči onomastike (Slavistična revija 11, 1958, str. 35—56), ob­ sežno delo istega pisca Slovenska vodna imena (I, A—L, Ljubljana 1956, 365 strani)12 ter Tine Logar: Dialektološke študije (Slavistična revija, od letnika 5—7, 1954 dalje). 16. Od literarnih zgodovin je v našem obdobju izšel prvi zvezek na tri knjige preračunanega kolektivnega dela Zgodovina slovenskega slovstva (I: Do začetkov romantike, Ljubljana 1956, 459 strani), ki ga je s sodelovanjem Alfonza Gspana uredil Lino Legiša, napisali pa so ga Alfonz Gspan, Lino Legiša, Milko Matičetov, Boris Merhar, Mirko Rupel in France Tomšič, obsega pa poleg poglavij o razvoju knjižnega jezika, ljudskem slovstvu (ljudski pesmi, pregovorih, ugankah, ljudski prozi) literarno zgodovino do leta 1809, z navajanjem virov in literature.13 Celotno slovensko literarno zgodovino zajemajo v našem obdobju izdane knjige: Stanko Janež: Pregled zgodovine jugoslovanskih književnosti, Prva knjiga: Slovenska književnost (Maribor 1953, 542 strani),14 isti: Zgodovina slovenske književnosti (Druga, predelana 10 Več razprav obravnava šolstvo v dobi protestantizma (glej 52. odstavek), terezijanskih in jožefinskih reform ter v predmarčni dobi (65., 66. odstavek), v drugi polovici 19. stoletja (95. odstavek) ter v stari Jugoslaviji (104. odstavek). Obilo je izšlo tudi zgodovinskih opisov posameznih šol, od katerih navajamo v IV. poglavju le nekatere najobširnejše. 11 V publikaciji so priobčeni še življenjepisi Gollmayerja, Hrasta in Mahniča. 12 Več specialnih Bezlajevih del je izšlo v Slavistični reviji ter Jeziku in slovstvu. 13 Glej oceno Dušana Pirjevca (Naša sodobnost 5, 1957, str. 62—75, 162 do 172, 273—281, 348—365, 451—458, 545—556, 649—656), odgovor avtorjev (prav tam 6, 1956, str. 155—161) ter Pirjevčev odgovor (str. 256—261). Glej tudi J. Po­ gačnik: Poglavja iz starejše slovenske književnosti (Nova obzorja 10, 1957, str. 555—573, 669—688, 758—770). ".Glej oceno B.Teplyja (Nova obzorja 7, 1954, str. 249—254, 314—320). 383 izdaja s sodelovanjem Miroslava Ravbarja, Maribor 1957, 751 strani), Marja Boršnik: Kratek bibliografski pregled slovenskega slovstva (Ljubljana 1955, 102 strani),15 Anton Slodnjak: Geschichte der slowenischen Literatur (Berlin 1958, 363 strani).16 17. Kot deželno literarno zgodovino moremo navesti knjigo Erich Nuss- baumer: Geistiges Kärnten (Literatur- und Geistesgeschichte des Landes, Klagenfurt 1956). Za vrednotenje tega dela beri Rok Arih: Razmišljanje o knjigi »Duhovno življenje Koroške« (Naša sodobnost 6, 1958, str. 182—188, 266—274, 374—381, 470—474, 557—559). Omeniti je še razpravo Erich Nussbau- mer: Italienisch-kärntnerische Beziehungen im Spiegel der GeistesgeSchichte (Carinthia 148, 1958, str. 636—667). 18. Tu naj navedemo delo Arturo Cronia: La conoscenza del mondo slavo in Italia (Bilancio storico-bibliografico di un millenio, Padova 1958, 792 strani), v katerem podaja avtor, »kar se je od najstarejših časov do naših dni mislilo in pisalo v Italiji« o Slovanih "in torej tudi o Slovencih. Opozorimo naj tudi ria članke kakor Englesko-južnoslavenski odnosi ali Francusko-jugoslovenski odnosi v Enciklopediji Jugoslavije. 19. Izšla je prva knjiga Zgodovine glasbene umetnosti na Slovenskem. Napisal jo je Dragotin Cvetko (Ljubljana 1959, 413 strani), sega pa do 18. sto­ letja, tako da zajema še barok, ter obsežno navaja vire in literaturo. 20. V letih 1951—1958 ni izšel noben splošen pregled zgodovine slovenske likovne umetnosti. Navedemo pa naj nekatere v tem času izšle pregledne študije za posamezna obdobja: Emilijan Cevc: Srednjeveška plastika na Slo­ venskem (Ljubljana 1956, 54 strani), galerijska kataloga Emilijan Cevc: Umet­ nost srednjega veka na Slovenskem (Ljubljana 1956, 86 strani) in France Stele: Umetnost baroka na Slovenskem (Ljubljana 1957, 90 strani), razstavni katalog Klasicizem in romantika na Slovenskem (Ljubljana 1954, 58 strani, uvod Izidorja Cankarja), Izidor Cankar: Slovensko slikarstvo v dobi realizma (Likovni svet 1951, str. 87—111). 20 a. Glede zgodovine posameznih znanosti na Slovenskem naj opozorimo na članke Arheologija, Botanika, Etnografija,. Farmacija, Filologija, Filozo­ fija, Fizika, Geografija, Geologija v Enciklopediji Jugoslavije ter na tam navedeno literaturo'. 21. Anton Melik je v obdobju, ki ga tu zajemamo, izdal od svojega ob­ sežnega geografskega opisa Slovenije dva zvezka opisov slovenskih pokrajin: Slovenski alpski svet (Ljubljana 1954. 608 strani) ter Štajerska s Prekmurjem in Mežiško dolino (Ljubljana 1957, 596 strani). 22. S področja zgodovine našega zgodovinopisja je omeniti oceno sloven­ skega zgodovinopisja preteklosti in sedanjosti, ki jo daje Boris Ziherl: O nekaterih teoretičnih in praktičnih problemih slovenskega zgodovinopisja (Novi svet 6, 1951, str. 481—495),16a življenjepise in ocene nekaterih starejših 13 Glej oceno Franceta Dobrovoljca (Naša sodobnost 3, 1955, str. 516—521). 16 Glej oceno Dušana Pirjevca (Naši razgledi 8, 1959, str. 134—135, 166 in 167, 187—188, 217—219, 240—242, 264—266, 288—290). 16a Ponatisnjeno v Ziherlovi knjigi O nekaterih aktualnih vprašanjih socia­ lizma (Ljubljana 1959, str. 95—110). . 384 zgodovinarjev, ki jih navajamo v 31. odstavku, življenjepis Josipa Starete (Janko Polec v Koledarju Mohorjeve družbe 1953, str. 134—142), razprave Bogo Grafenauer: Pomen dela Franca Kosa v razvoju slovenskega zgodovino­ pisja (Zgodovinski časopis 8, 1954, str. 118—124), Sergij Vilfan: Anton Aškerc — mestni arhivar ljubljanski (Kronika 4, 1956, str. 99—107), Bogo Grafenauer: Znanstveno delo Milka Kosa (Zgodovinski časopis 6-7, 1952-3, str. 9—29, z bi­ bliografskim pregledom), nekrologe Valter ju Šmidu (Jože Kastelic v Zgodo­ vinskem časopisu 5, 1951, str. 292—299), Dragotinu Lončarju (Fran Zwitter prav tam 8, 1954, str. 181—191), Josipu Mravljaku (Bogo Teply prav tam, str. 192—194, Franjo Baš v Kroniki 1, 1953, str. 204—205), Janku Polcu (Viktor Korošec v Letopisu SAZU 8, 1956-7, str. 48—60, z dodatkom k bibliografiji, Sergij Vilfan v Zgodovinskem časopisu 10-11, 1956-7, str. 315—324, z biblio­ grafijo), Antonu Urbancu (Sergij Vilfan v Zgodovinskem časopisu 10-11, 1956-7, str. 325—326).17 V 195.odstavku govorimo o historiografiji Trsta, v 94. odstavku pa o italijanski iredentistični historiografiji. Delo jugoslovanskih in s tem tudi slovenskih zgodovinarjev po osvoboditvi do leta 1955 prikazuje knjiga Dix années d'historigraphie Yougoslave oziroma Ten years of Yugoslav Histo­ riography (Beograd 1955, 686 strani), ki jo je uredil Јогјо Tadić.18 Omenimo I naj še delo Josip Žontar: Zur Problematik der älteren Sozial- und Wirtschafts­ geschichte der Völker Jugoslawiens (MIÖG 60, 1952, str. 369—383). , 23. Od enciklopedičnih del, ki zajemajo tudi pregledne in specialne članke s področja slovenske zgodovine ter biografije pomembnih Slovencev, moramo omeniti široko zasnovano publikacijo Enciklopedija Jugoslavije, ki je v tem obdobju začela izhajati. Doslej so izšli trije zvezki (1: A—Bosk, Zagreb 1955, 708 strani; 2: Bosna—Dio, Zagreb 1956, 716 strani; 3: Dip—Hidj, Zagreb 1958, 686 strani). Od Slovenskega biografskega leksikona je v tem obdobju izšel osmi zvezek (Pregelj—Qualle, Ljubljana 1952), tako da je zaključena druga knjiga (M—Q). II 24. Za fevdalno obdobje so izšle v času 1951—1958 razne zbirke virov. Milko Kos je izdal II. del Urbarjev Slovenskega Primorja1 (Ljubljana 1954, 410 strani), ki obsega predvsem urbarje posesti goriških grofov ter urbarje za Devin, Senožeče, Prem, Postojno in Vipavo, največ iz 15. stoletja. V zbirki Die mittelalterlichen Stiftsurbare der Steiermark je izšel 1. zvezek, ki vsebuje seckauska urbarja iz let 1270 in 1295 ter urbarje ptujskih minoritov in domi- nikancev (izdali Benno Roth, Hans Pirchegger in Wolfgang Sittig, Graz 1955, 319 strani). Od zbirke Die mittelalterlichen Stiftsurbare Kärntens je izšel 1. zvezek Gurker Urbare, ki daje izbor urbarjev iz let 1285—1502 (izdal Her- I man Wiessner, Graz 1951, 580 strani). Friederike Klos-Bužek je izdala Das | '£ Urbar der Vordem Grafschaft Görz aus dem Jahre 1299 (Wien 1956, 201 stran). 17 Omejujemo se na slovenske zgodovinarje. Vendar pa naj opozorimo na nekrolog tržaškemu italijanskemu zgodovinarju Fabiju Cusinu (Fran Zwitter v Zgodovinskem časopisu 9, 1955, str. 220—222). 18 Glej oceno B. Grafenauer ja (Zgodovinski časopis 10-11, 1956-7, str. 327 do 336). 1 I. del (tolminski urbar 1377) je izšel 1948. K njemu glej A. Savli: Sporna imena krajev v tolminskem urbarju iz leta 1377 (Kronika 1, 1953, str. 130—131). 25 Zgodovinski časopis 385 25. Kot nadaljevanje Jakschevega dela sta izšla od Monumenta historica ducatus Carinthiae peti (Die Kärntner Geschichtsquellen 1269—1286, Klagen­ furt 1956, 511 strani) in šesti (isto 1286—1300, Klagenfurt 1958, 370 strani) zvezek v redakciji Hermanna Wiessnerja. 26. V seriji Urkundenbuch zur Geschichte der Babenberger in Österreich sta izšla drugi zvezek, ki objavlja pečatne listine 1216—12792 (uredila Hein­ rich Fichtenau in Erich Zöllner, Wien 1955), ter tretji zvezek, ki prinaša pečate Babenberžanov od 11. do 13. stoletja (uredila O. Mitis in Franz Gall, Wien 1954). 27. V delu Die Regesten der Grafen von Tirol und Görz, Herzoge von Kärnten, ki ga izdaja Hermann Wiesflecker, je po prvem zvezku iz leta 1950 izšel 1. snopič 2. zvezka (Die Regesten Mèinhards II 1271—1295, Innsbruck 1952, 238 strani).3 O raznih virih za goriško zgodovino glej Giorgio E. Ferrari: I codici di privilegi »contra Comitem Goricie« nell'Archivio dei Consultori della Repubblica Veneta (Gorizia nel medioevo, Gorizia 1956, str. 107—150) ter Guido Manzini: Documenti medioevali su Gorizia ed il Friuli trascritti in una miscellanea inedita di G.D.Delia Bona (prav tam, str. 151—159). Ada Toscano je pod naslovom Pergamene inedite degli archivi goriziani objavila listine goriškega pokrajinskega arhiva, ki zadevajo plemiške rodbine Strassoldo (Studi Goriziani 21, 1957, str. 91—122), Mels-Albana (prav tam 22, 1957, str. 91 do 109), Savorgnan in drugih (prav tam 23, 1958, str. 127—162)4 z orisom zgo­ dovine teh rodbin, katerih posest je bila deloma tudi na slovenskem ozemlju. 28. V zbirki Quellen zur Veriassungs- und Verwaltungsgeschichte der Steiermark je izšel prvi del III. zvezka: Die ältesten steirischen Landtagsakten 1396—1452 (izdala Burkhard Seuffert in Gottfriede Kogler, Graz 1953, 169 str.). 29. Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku omenjamo podrob­ neje v 106. odstavku. 30. Istrske listine zadeva razprava Milko Kos: Aus der Geschichte der mittelalterlichen Urkunden Istriens (Wiener Archiv für Geschichte des Sla­ wentums und Osteuropas 2, 1956, str. 49—62). 31. Letopisne notice vuzeniškega župnika iz 13. stoletja objavlja Erich Zöllner: Die Annalen des Pfarrers Weriand von Saldenhofen (Carinthia 147, 1957, str. 296—305). Hans Gille obširno analizira pesem o benečanskem oble­ ganju Trsta 1463 kot zgodovinski vir: Michel Beheims Gedicht »Von der Statt Triest« (Zeitschrift für deutsche Philologie 77, 1958, str. 259-281; 78, 1959, str. 50—71, 291—309). Magda Röscher objavlja Eine Rechtfertigunsschrift des Abtes Johann von Viktring an das Cistercienser Generalkapitel (1489; Kla­ genfurt 1956, 68 strani), ki ima tudi podatke o kmečkih puntih. Unrestovo Avstrijsko kroniko je izdal na novo Karl Grossmann (Scriptores rerum Ger- manicarum, nova series, tomus XI, Jacob Unrest: österreichische Chronik, Weimar 1957, 369 strani) z orisom življenja in dela pisca.5 Gotbert Moro je 2 Prvi zvezek s pečatnimi listinami do leta 1215 je izšel 1950. 3 Glej o njem poročilo Milka Kosa, ki ocenjuje delo tudi z vidika našega ozemlja (Zgodovinski časopis 8, 1954, str. 262—264). 4 Z indeksom krajev in oseb. _ 5 Glej tudi Jakob Obersteiner: Zur Biographie von Jakob Unrest (Larm- thia 143, 1953, str. 948—951). 386 na novo izdal Paracelsovo Koroško kroniko (Die Kärntner Chronik des Para­ celsus, Klagenfurt 1955). Isti avtor je tudi opisal to kroniko v članku Die Kärntner Chronik des Theophrastus Paracelsus eine landeskundliche Quelle (ZHVS 46, 1955, str. 57—67). O Kristalniku govori delo Wilhelm Neumann: Michael Gothard Christalnick (Kärntens Beitrag zur Geschichtsschreibung des Humanismus; Klagenfurt 1956, 124 strani). O Martinu Bavčarju piše Valentin Jelinčič: Martino Bauzer, il primo storico goriziano (Studi Goriziani 23, 1958, str. 45—55). Izbor iz Valvasorjeve Slave je izdal, uredil, prevedel v slovenščino ter opremil z uvodom o Valvasorju ter z opombami Mirko Rupel: Valvasorjevo berilo (Ljubljana 1951, 365 strani).6 32. O splošnih problemih kolonizacije in germanizacije na srednjeveških slovenskih tleh govorita razpravi Milko Kos: Kolonizacija in germanizacija slovenske zemlje (Historijski zbornik 4, 1951, str. 9—21) ter isti: Odnosi med kolonizacijo in oblikovanjem narodnostnih in etničnih meja (Zgodovinski časopis 9, 1955, str. 140—145, objavljeno v povzetku v Atti del X Congresso internazionale di Scienze Storiche, str. 52—54 ter v Riassunti delle communi- cazioni, str. 19—20). 33. Naselitveno zgodovino Koroške obravnava Eberhard Kranzmayer: Ortsnamenbuch von Kärnten. Prvi del je Die Siedlungsgeschichte Kärntens von der Urzeit bis zur Gegenwart im Spiegel der Namen (Klagenfurt 1956, 216 strani), drugi del pa Alphabetisches Kärntner Siedlungsnamenbuch (Kla­ genfurt 1958, 260 strani) »z uradnimi in narečnimi oblikami, najstarejšimi in najvažnejšimi omembami v listinah ter etimologijo«. 34. V razpravi O imenih nekaterih krajev v Slovenskem Primorju (Zbor­ nik primorske založbe Lipa, Koper 1956, str. 7—26) osvetljuje Milko Kos z imeni pokrajin in naselij naseljevanje in življenje starejšega srednjega veka v tej pokrajini. A. Cronia obravnava Revision der slavischen Eigennamen im alten Evangeliar von Cividale (Wiener slavistisches Jahrbuch 2, 1954). 35. Več del se posebej ukvarja s slovansko naselitvijo v Istri, vendar obravnavajo predvsem ali v celoti le ozemlje hrvaške Istre, zato naj tu ome­ nimo le eno izmed njih: Stjepan Antoljak: Problematika najranijeg doseljenja i nastanjen ja Slavena — Hrvata u Istri (Starine 48, 1958, str. 47—83). Razna arheološka in lingvistična dela o istem problemu pa tudi sicer ne spadajo v okvir naše bibliografije. 36. Razvoj fevdalizma na Slovenskem od začetka do konca prikazuje pregledni članek; Boga Grafenauerja v Enciklopediji Jugoslavije (Feudalizam kod jugoslavenskih naroda). 37. Bogo Grafenauer: Ustoličevanje koroških vojvod in država karan­ tenskih Slovencev (Ljubljana 1952, 623 strani)7 obravnava ob centralnem problemu ustoličevanja in kosezov ter virov zanje vso glavno problematiko najstarejše slovenske zgodovine: naselitev, odnose do Obrov in drugih so­ sedov, nastanek in razvoj karantanske države, gospodarstvo in družbo tega časa itd. Precej je del iz našega obdobja, ki se ukvarjajo z enim ali drugim 6 Prva polovica tega izbora je izšla prvič že pred vojno. 7 Od pomembnejših ocen naj navedemo oceno Milka Kosa (Zgodovinski časopis 8, 1954, str. 247—253) ter Ljudmila Hauptmanna (Historische Zeitschrift 178, 1954, str. 553—556). 25» 387 ali naenkrat z več naštetimi vprašanji.8 To so Ernst Klebel: Das Fortleben des Namens »Noricum« im Mittelalter (Carinthia 146, 1956, str. 481—492), Karl öttinger: Das Werden Wiens9 (Wien 1951, 238 strani), Erich Zöllner: Ein Mark­ graf des kàrolingischen Südostens im französischen Epos? (Carinthia 143, 1953, str. 794—804), Hermann Braumüller: Zur Geschichte der Karolingerzeit in Kärnten (Carinthia 148, 1958, str. 295—301), Ljudmil Hauptmann: Staroslo- venska družba in obred na knežjem kamnu (Ljubljana 1954, 162 strani),10 Bogo Grafenauer: Vprašanje županov, »Hrvatov« in ustoličevanja koroških vojvod (Naša sodobnost 3, 1955, str. 1125—1146),11 Georg Graber: Der Karn- burger Fürstenstein im Licht und Dunkel der Geschichte (Carinthia 147, 1957, str. 186—210), Ljudmil Hauptmann: Zemaljski sudac u švapskom zrcalu (Isto- riski časopis 5, 1954-5, str. 131—138), isti: Der kärntnische Pfalzgraf (Südost­ forschungen 15, 1956, str. 108—123), Herwig Ebner: Von den Edlingern in In­ nerösterreich (Klagenfurt 1956, 90 strani), Fritz Popelka: Die Judenburger Ritterstadt und das karolingische Wehrsystem in Karantanien (MIÖG 62, 1954, str. 299—3lb),& Josip Mal: Kontinuiteta Slovenske karantenske kneževine (Koledar Slovenske Koroške 1952, str. 48—63), isti: Slovenska Karantanija in srednjeveška nemška država (Razprave RZD SAZU 2, 1953, str. 105—137).13 Stjepan Antoljak: Hrvati u Karantaniji (Filozofski fakultet na univerzitetot- Skopje, Istorisko-filološki oddel: Godišen zbornik 9, 1956, str. 15—38),13a Ernst Klebel: Die historischen Individualitäten der österreichischen Alpenländer (Mitteilungen des Oberösterreichischen Landesarchivs 5, Graz 1957), Milko Kos: Carta sine litteris14 (MIÖG 62, 1954, str. 97—100), Franjo Baš: Pripombe k požigalništvu (Slovenski etnograf 6-7, 1953-4, str. 83—102). 38. Žitje Konstantina in Metodija in nekatere druge tekste je pojasnil in v novem prevodu izdal France Grivec (Ljubljana 1951, 178 strani). Od lite­ rature, ki obravnava probleme Cirila in Metoda, naj imenujemo tu le članek Franceta Grivca in Kruna Krstića v Enciklopediji Jugoslavije (Ćiril i Me- todije), članke Franca Grivca o Metodovih ječah (Zgodovinski časopis 6-7, 1952-3, str. 159—170; 8, 1954, str. 139—143; 10-11, 1956-7, str. 282—284), kjer bomo našli navedena še druga dela, in na M. V. Anastos: Political Theory in the Lives of the St. Constantin and Methodius (Harvard Slavic Studies, Camb- 8 Tu ne navajamo literature, ki obravnava na splošno naseljevanje Slova­ nov ali razmerje med Obri in slovanskimi plemeni. O zadnjem glej Bogo Gra­ fenauer: Razmerje med Slovani in Obri do obleganja Carigrada (626) in njegove gospodarsko-družbene podloge (Zgodovinski časopis 9, 1955, str. 145—153) in tam navedeno literaturo ter Bohumila Zastčrova: Avari a Slovane (Vznik a pocâtky Slovanu II, Praha 1958, str. 19—54), ki daje pregled današnjega stanja razisko­ vanja. 9 Postavlja Samovo prestolnico na Dunaj. Primerjaj oceno Karla Lechnerja in Eberharda Kranzmayer ja (Unsere Heimat 23, 1952), odgovor öttinger ja (prav tam, str. 123—127) ter ponovni odgovor Lechnerja in Kranzmaverja (prav tam, str. 127—133). 10 Ocena Milka Kosa v Zgodovinskem časopisu 9, 1955, str. 255—259. 11 Ocena Hauptmannove Staroslovenske družbe. 12 Glej še Popelkin v 50. odstavku navedeni članek. 13 Ocena B. Grafenauerja v Zgodovinskem časopisu 8, 1954, str. 253—258. 13a Ocena B. Grafenauerja v Historijskem zborniku 11-12, 1958-9 str 313 do 319. 14 Se tiče omembe kneza Inka v Conversio. 388 ridge 1954, str. 17—73). Vprašanje Pribinove in Kocljeve vlade v Spodnji Panoniji obravnavajo Alojz Trstenjak: Kje je bila Pribinova Businica? (Svet ob Muri 1, 1956, str. 90—96),15 France Grivec: O papeških pismih kneza Koclju (Zgodovinski časopis 8, 1954, str. 134—138), Bogo Grafenauer: Vprašanje konca Kocljeve vlade v Spodnji Panoniji (prav tam 6-7, 1952-3, str. 171—190). V glavnem v arheološko literaturo spadajo oibjave izsledkov izkopavanj na ozemlju Pribinove kneževine. Od teh precej številnih del naj omenimo le nekaj najpreglednejših: Géza Fehér: Les fouilles de Zalavâr (Acta archaeo- logica Academiae Seientiarum Hungaricae 4, 1954, str. 201—265), Ljubo Ka- raman: A propos de l'église de Pribina à Blatnograd (Archaeologia Jugosla- vica 1, Beograd 1954), Aladâr Radnóti in Laszló Gero: A Balaton régészeti es torténeti emlékei16 (Budapest 1952), Tamâs Bogyay: Mosapurc und Zalavâr (Südostforschungen 14, 1955, str. 349—405). 39. O slovanskem prebivalstvu na Madžarskem pred prihodom Madžarov, njegovi nadaljnji usodi ter medsebojnih madžarsko-slovanskih vplivih glej pregledno predavanje Istvan Kniezsa: A honfoglalâs elötti szlâvok nyelve a Dunäntulon17 (A Magyar Tudomânyos Akadémia Nyelv- es Irodalomtudo- mânyi Osztâlyânak Kozleményei 2, 1952, str. 373—397), Géza Fehér: Beiträge zum Problem des ungarisch-slawischen Zusammenlebens (Acta archaeologica Academiae Scientiarum Hungaricae 8, 1958, str. 269—318), E.Moor: Die Aus­ bildung der Betriebsformen der ungarischen Landwirtschaft im Lichte der slawischen Lehnwörter (Studia Slavica Academiae Scientiarum Hungaricae 2, 1956, str. 31—117). 40. Vasilij Melik obravnava Vprašanje bitke pri Ljubljani v dobi madžar­ skih napadov (Zgodovinski časopis 6-7, 1952-3, str. 202—217). 41. Razvoj zemljiških gospostev, topografijo posameznih posesti, podrob­ nejšo sliko kolonizacije, upravo in sodstvo, dajatve podložnikov, gospodarsko in socialno strukturo vasi v času fevdalizma ter etnične razmere nam kažejo Milko Kos v že omenjeni izdaji primorskih urbarjev,18 uvodi v druge prav tam navedene izdaje urbarjev, Pavle Blaznik v svojih delih Kolonizacija in kmetsko podložništvo na Sorskem polju (Razprave RZD SAZU 2, 1953, str. 139 do 243) ,19 Zemljiška gospostva na besniškem ozemlju (prav tam, str. 243—277), Freisinška županija Dovje (Zgodovinski časopis 9, 1955, str. 7—25), Zemljiška gospostva v območju freisinške dolenjske posesti (Razprave RZD SAZU 4, št. 6, 1958, 94 strani), Günther Glauert: Deutsche und slowenische Hof- und Geländenamen im Bereich der Wasserscheide zwischen Drau, Sann und Sawe (Südostforschungen 11, 1946-52, str. 46—83), Ferdo Gestrin: Gospodarska in socialna struktura gornjegrajske posesti po urbarju leta 1426 (Zgodovinski časopis 6-7, 1952-3, str. 473—514), Ljudmil Hauptmann: Razvoj družabnih raz­ mer v Radovljiškem kotu do krize petnajstega stoletja (prav tam, str. 270 do 284), Günther Glauert: Siedlung und Wirtschaft im oberen Sawegebiet (Nord- 15 Primerjaj Hans Pirchegger v ZHVS 49, 1958, str. 174—175. 18 Balatonski arheološki in zgodovinski spomeniki. 17 Jezik Slovanov pred naselitvijo Madžarov v Zadonavju (Dunântulu). 19 Glej 24. odstavek. 19 Glej oceno in dopolnila Sergija Vilfana (Zgodovinski časopis 8, 1954, str. 269—276). 389 westslowenien) während des 16. Jahrhunderts und heute (Südostforschungen 16, 1957, str. 388—426). Pod naslovom Od vinskega hrama do bajte (Slovenski etnograf 5, 1952, str. 107—142) daje Sergij Vilfan prispevke k zgodovini baj- tarstva in gostaštva v dolenjskih vinogradih ter govori pri tem splošno o naseljevanju v dolenjskih goricah zlasti s pravnozgodovinskega vidika, pa o naseljevanju v vinogradniških objektih v vasi Gornji Lakenc v zadnjih 130 letih. O kajžarstvu v logaškem gospostvu je pisal Ignacij Voje (glej 168.odstavek). Janko Orožen: Gmajne na področju srednje Savinje in njenih pritokov (Celjski zbornik 1957, str. 153—190) govori predvsem o razdelitvi gmajn v 19. in 20. stoletju.20 42. O položaju kmeta na Koroškem govori obsežno delo Walther Fresa- cher: Der Bauer in Kärnten (1. Teil: Die persönliche Stellung des Bauers in Kärnten, Klagenfurt 1950, 176 strani;21 2. Teil: Das Freistiftsrecht, Klagen- furt 1952, 173 strani; 3.Teil: Das Kaufrecht, Klagenfurt 1955, 201 stran).22 K tej problematiki spada še Walther Fresacher: Die bäuerlichen Besitzrechte in Altbayern und Kärnten (Klagenfurt, 1956, 19 strani), Fritz Posch: Die Ver- kaufsrechtungen auf den landesfürstlichen Pfandherrschaften Kärntens im 16. Jahrhundert (Carinthia 147, 1957, str. 465—487). O bamberški posesti na Koroškem govorita Ernst Klebel: Zur Herkunft des Bamberger Besitzes in Kärnten (Carinthia 1945, 1955, str. 245—248) ter Gotbert Moro: Zur Entstehung und Ausdehnung bambergischen Besitzes in Kärnten (prav tam 147, 1957, str. 243—260). Hans Lessiak opisuje Die Entstehung der Ministerialität in Kärnten (prav tam 142, 1952, str. 226—248; 145, 1955, str. 275—303). 43. Fritz Posch opisuje Die Entstehung des steirischen Landesfürstentums (MIÖG 59, 1951, str. 109—117). Hans Pirchegger: Landesfürst und Adel in Steiermark während des Mittelalters (1. Teil: Graz 1951, 205 strani; 2. Teil: Graz 1955, 356 strani) govori o nastanku štajerskega deželnega ozemlja, o posesti in genealogiji plemiških rodbin. Naj navedemo še Hans Pirchegger: Die Herrschaften des Bistums Gurk in der ehemaligen Südsteiermark (Kla­ genfurt 1956, 32 strani), isti: Die Herren von Pettau (ZHVS 42, 1951, str. 3—36), isti: Die Herrschaft Marburg (ZHVS 43, 1952, str. 14— 55), Franjo Baš: Celjski grofi in njihova doba (Celjski zbornik 1951, str. 7—22), Hans Pirchegger: Die Grafen von Cilli, ihre Grafschaft und ihre untersteirischen Herrschaften (Ostdeutsche Wissenschaft 2, 1955, str. 157—200), Janko Orožen: Fevdalno omrežje v srednjem in spodnjem Posavinju (Celjski zbornik 1951, str. 22—39), Fritz Posch: Die steirische Landtafel (Mitteilungen des steiermärkischen Landesarchivs 3, 1953, str. 28—45). O sodstvu za kmečko prebivalstvo, njega izvoru ter razmerju do gosposke je pisal Hermann Baiti: Die ländliche Ge­ richtsverfassung Steiermarks vorwiegend im Mittelalter (Archiv für öster- 20 V IV. poglavju navajamo še nekaj del te vrste. Naj tu opozorimo le na Kosove razprave o ljubljanski (107. odstavek), kostanjeviški (118. odstavek), go­ riški (174. odstavek) okolici ali Krasu (178. odstavek). 21 Glej k temu Ljudmil Hauptmann: Postanek kmetskega stanu na Ko­ roškem (Zgodovinski časopis 4, 1951, str. 186—191) ter Fresacherjev odgovor (Carinthia 144, 1954, str. 1086—1091). 22 K celoti glej oceno Sergija Vilfana (Zgodovinski časopis 10-11, 1956-7, str. 354—367). 390 reichische Geschichte 118, Wien 1951, 264 strani).« Istega problema se dotika Anton Adalbert Klein: Landgemeinde und Dorfherrschaft in Steiermark (ZHVS 46, 1955, str. 82-111). Na 18. stoletje se nanaša razprava Anton Gütl: Der Kampf der Freisassen in Steiermark um ihre Freiheit (ZHVS 48 1957 str. 156—174). 44. O posvetnem gospostvu oglejskih patriarhov do konca Staufov (tudi v naših deželah) govori Heinrich Schmidinger: Patriarch und Landesherr (Graz-Köln 1954, 194 strani). Istega pisca je tudi delo Die Besetzung des Patriarchenstuhles von Aquileja bis zur Mitte des 13. Jahrhunderts (MIÖG 60 1952, str. 335-354).** Ernst Klebel: Zur Geschichte der Patriarchen von Aqui­ leja (Carinthia 143, 1953, str. 326-352) razpravlja o vrstnem redu in krono­ logiji oglejskih patriarhov do 15. stoletja. Na goriške grofe se nanašajo raz­ prave Hermann Wiesflecker: Meinhard der Zweite (Tirol, Kärnten und ihre Nachbarländer am Ende des 13. Jahrhunderts; Innsbruck 1955, 372 strani), Gino Venuti: La politica italiana di Enrico II conte di Gorizia (Situdi Gori­ ziani 16, 1954, str. 95-133), isti: La lenta agonia della Contea di Gorizia (prav tam 19, 1956, str. 57—106, ter v zborniku Gorizia nel medioevo, Gorizia 1956, str. 23—72), Igino Valdemarin: Il diritto di patronato dei Conti di Gorizia (Gorizia nel medioevo, str. 77-95). O goriško-gradiščanskih deželnih stanovih piše Francesco Spessot: Le Convocazioni di Gorizia e Gradisca (Studi Gori­ ziani 16, 1954, str. 65-93). Carlo di Levetzow Lantieri daje zgodovino grofov Lantieri: I Lantieri nel Goriziano (prav tam 13, 1952, str. 77—102).25 Francesco Spessot daje življenjepis Riccardo conte Straçsoldo, barone di Villanova (1571 do 1651; prav tam 20, 1956, str. 83-105) z odlomkom urbarja iz leta 1653-4, ki obsega med drugim tudi Gorico in Solkan. Nekaj drobcev iz goriške zgodo­ vine 16. stoletja prinaša Gaetano Perusini: Note per la storia del Goriziano nel sec. XVI26 (Memorie storiche forogiuliesi 42, 1956-7, str. 199—208). 45. Branko Marušič piše Iz povijesti kolonata u Istri i Slovenskom Pri­ morju (Jadranski zbornik 2, 1957, str. 237—279). 46. V zbirki Erläuterungen zum historischen Atlas der österreichischen Alpenländer so v drugem oddelku (IL Abteilung: Die Kirchen- und Graf­ schaftskarte) izšli zvezki: 4. Teil: Steiermark (Wien 1951, 27 strani), v katerem daje Hans Pirchegger pregled razvoja cerkvene organizacije, pregled srednje­ veških seznamov župnij kot virov, seznam pražupnij in župnij z dopolnili 1. delu tega oddelka, ki je bil obravnaval cerkveno razdelitev Štajerske pred letom 1218," 8. Teil: 1. Kärnten südlich der Drau (Klagenfurt 1956, 149 strani) ki ga je oskrbel Walther Fresacher, 2. Ost- und Mittelkärnten nördlich der Drau (Klagenfurt 1958, 411 strani), ki so pri njem sodelovali Walther Fre­ sacher, Gotbert Moro, Jakob Obersteiner, Richard Wanner in Hermann Wiessner. Navedemo naj še Jakob Obersteiner: Das Bistum Gurk in seiner str. 261. 23 Primerjaj ocena A. A. Kleina (ZHVS 44, 1953. str. 192—196). 24 Primerjaj oceno P. S. Leichta v Memorie storiche forogiuliesi 40. 1952-3 !61. 25 S kronološkim seznamom glavnih listin rodbinskega arhiva 26 O procesu in pritožbah tolminskih kmetov proti tolminskemu glavarju 1336 o sonetu o stanovskem zastopstvu kmetov (1705), o obisku nadvojvode Karla v Gradišču in Ogleju 1567. 27 Izšel 1940. 391 ЛУ Entwicklung nnd in seiner reichs- und kirchenrechtlichen Stellung (österr. Archiv für Kirchenrecht 8, 1957, str. 185.ss.), Viktor Paschinger: Die ursprüng­ lichen Grenzen der Diözese Gurk (Carinthia 142, 1952, str. 248—256), Walther Fresacher: Die Kirchen um Villach (prav tam 144, 1954, str. 644—660), Rudolf Wurzer: Ein System der Klostergründungen des 10. und 11. Jahrhunderts in Kärnten? (prav tam 144, 1954, str. 244—247). Enrico Marcon opisuje najstarejše cerkve in župnije oglejskega patriarhata ob zahodni slovenski meji in preko nje : »Tituli« e »plèbes« nel Basso Isonzo (Studi Goriziani 24, 1958, str. 93 do 121). Ö nacrtu ustanovitve goriške škofije v 16. stoletju piše Pio Paschini: Vescovi di Gorizia prematuri (prav tam 17, 1955, str. 101—103). Obširen opis nastajanja goriške nadškofije daje Enrico Marcon: La genesi dell'Archidio- cesi di Gorizia (prav tam 13, 1952, str. 119—171).28 H goriški cerkveni zgodo­ vini spadajo še Francesco Spessot: Francesco Filippo conte d'Inzaghi, vescovo di Trieste, Gradisca e Gorizia (prav tam 14, 1953, str. 107—121), isti: Chiese e clero a Gorizia nel 1789 (prav tam 22, 1957, str. 77—89), isti: Chiese e clero del Gradiscano nel 1789 (prav tam 24, 1958, str. 123—137). 47. O gradovih na Slovenskem govori Ivan Komelj v članku Grad v En­ ciklopediji Jugoslavije. O gradovih na Koroškem govori Werner Knapp: Zur Burgenkunde Kärntens (Carinthia 145, 1955, str. 309—352; 146, 1956, str. 102 do 118; 148, 1958, str. 314—321). Franz X. Kohla opisuje Kärntens Burgen, Schlösser und wehrhafte Stätten (Klagenfurt 1953, 373 strani).29 Utrjene cerkve opisuje Karl Kafka: Kärntner Wehrkirchen (začetek v Carinthia 1932, v našem ob­ dobju 145, 1955, str. 361—369; 147, 1957, str. 390—408; 148, 1958, str. 322—335). V isto vrsto spada delo Herwig Ebner: Die steirischen Tabore (Anzeiger 91, 1954, str. 292—309) ter isti: Steirische Burg- und Schlosskapellen und ihre Patrozinien (ZHVS 49, 1958, str. 67—82). 48. Problem nastanka mest obravnava Fran Zwitter: K predzgodovini mest in meščanstva na starokarantanskih tleh (Zgodovinski časopis 6-7, 1952-3, str. 218—245), prav tako Fritz Popelka: Zur Entstehung der österreichischen Städte und Märkte (Veröffentlichungen des Verbandes österr. Geschichts­ vereine 2, 1952). O razvoju mest na Slovenskem v celoti pišeta Milko Kos in Fran Zwitter v Enciklopediji Jugoslavije (Gradovi). Prav tam je izšel tudi pre­ gleden članek Josipa Žontarja o cehih na Slovenskem (Cehovi). O cehih glej tudi Modest Golia: Obrtniško življenje v preteklosti (Celjski zbornik 1951, str. 39—53).»» 49. Franz Pagitz: Über die Freiung in Kärnten (Carinthia 148, 1958, str. 336—353) obravnava pojave te vrste v cerkvenih ustanovah, mestih in trgih ter v rudarstvu. 50. O vinogradništvu govori Richard Wanner: Spuren des ältesten Wein­ baues in Kärnten (Carinthia 147, 1957, str. 434—464). Franc Goršič pojasnjuje Die rechtsgeschichtliche Bedeutung des Terminus »Schild und Krug« (ZHVS (\ 49, 1958, str. 137—151). Ferdinand Tremel daje Studien zur Wirtschaftspolitik 28 S seznamom vseh oglejskih in gradeških patriarhov, goriških in videm- skih škofov in nadškofov. 29 Glej tudi istega pisca Der Turm im Kärntner Burgenbau (Carinthia 144, 1954, str. 597—624). 30 Govori v glavnem o cehih v 17. stoletju. 392 Friedrichs III. 1435—1453 (Carinthia 146, 1956, str. 549—580). »Cesta« na Slo­ venskem v starem in srednjem vekn31 (Vjesnik za' arheologiju i historiju dal­ matinsku 56-59, 1954-7, dio drugi, str. 169—174) je naslov in vsebina razprave, ki jo je napisal Milko Kos. O trgovskih potih govori Herbert Klein: Das Geleitsrecht der Grafen von Görz »vom Meer bis zum Katschberg« (Carinthia 147, 1957, str. 316—333). Fritz Popelka obravnava Die Alpenstrassen im Mittel­ alter (ZHVS 47, 1956, str. 3—10).32 51. Ludwig Kobel in Hans Pirchegger sta izdala knjigo Steirische Orts­ wappen einschliesslich jener der ehemaligen Untersteiermark (Graz 1954, 316 strani).33 O deželnih grbih razpravlja Heinrich Appelt: Die Entstehung des steirischen Landeswappens (ZHVS 46, 1955, str. 50—56). 52. Iz dobe 16. stoletja, obdobja reformacije in kmečkih uporov, je opo­ zoriti na razpravo Josip Žontar: Nastanek, gospodarska in družbena proble­ matika policijskih redov prve polovice 16. stoletja za dolnjeavstrijske dežele s posebnim ozirom na slovenske pokrajine (Zgodovinski časopis 10-11, 1956-7, str. 32—121), na Drugi Trubarjev zbornik (Ljubljana 1952, 194 strani),34 ki je izšel ob štiristoletnici slovenske knjige in katerega glavni historični članki so Boris Ziherl: Družbeno-politični temelji reformacijskega gibanja na Slo­ venskem (str. 7—14) ^а Ferdo Gestrin: Družbeni razredi na Slovenskem in reformacija (str. 15—56), Anton Meliik: Prometni položaj Raščice v Trubarjevi dobi (str. 57—64), Mirko Rupel: Primož Trubar in formula concordiae (str. 65 do 112), France Stele: Vloga reformacije v naši umetnostni zgodovini (str. 119 dO' 150), Anton Svetina: Protestantizem v Ljubljani (str. 161—174). Omeniti je še pregledni razpravi Ferdo Gestrin: Reformacija u Slovenačkoj (Istoriski pregled 1, 1954, št. 2, str. 13—21), isti: Pobeda protivreformacije u Slovenačkoj (prav tam 1, 1954, št. 4, str. 28—32). Zbornik Cvetnik naše reformacijske misli (Ljubljana 1951, 174 strani) daje odlomke iz znanstvenih in literarnih del o reformaciji na Slovenskem ter iz del naših protestantov. V posebni knjigi opisuje Vlado Schmidt Pedagoško delo protestantov na Slovenskem v XVI. sto­ letju (Ljubljana 1952, 224 strani). Reformacijo obravnavajo še Mirko Rupel: Namestitev Felicijana Trubarja v Ljubljani (Zgodovinski časopis 6-7, 1952-3, str. 588—595), Mi jo Mirković: Pokušaj Matije Vlašića da osnuje sveučilište u Regensburgu i u Celovcu (Rad 300, 1954, str. 537^-573), Jakob Obersteiner: Beiträge zur Gurker Bistumsgeschichte aus der Zeit der Reformation und Gegenreformation (Carinthia 145, 1955, str. 543—576; 146, 1956, str. 189—228), isti: Aus dem Tagebuche des Gurker Weihbischofs und Dompropstes Karl von Griming (prav tam 1948, 1949 ter 142, 1952, str. 337—354), Franz in Gustava Kahler: Über die Edelmetallverluste Kärntens durch den Auszug der Prote­ stanten (prav tam 145, 1955, str. 596—601), Paul Dedic: Kärntner Exulanten des 17. Jahrhunderts (prav tam 1948, 1949, 1950 ter v našem obdobju 142, 1952, 31 V tisku je beseda Cesta v naslovu ostala pomotoma brez narekovajev. 32 Primerjaj Atti del X Congresso internazionale di Scienze storiche, str. 409 do 411, ter Riassunti delle communicazioni, str. 227. 33 Primerjaj zelo ostro kritiko Krasslerja v Mitteilungen des steierm. Lan­ desarchivs 6, 1956, str. 33—61. 34 Glej oceno Boga Grafenauerja (Zgodovinski časopis 8, 1954, str. 276—284). Ma Ponatisnjeno v Ziherlovi knjigi Književnost in družba (Ljubljana 1957, str. 33—42). 393 1 str. 350-380; 145, 1955, str. 577-589; 147, 1957, str. 628-634), Pio Paschini: Eresia e riforma cattolica al confine orientale d'Italia (Roma 1951). 53. O kmečkih puntih posebej govore dela Rudolf Bićanić: Začetki kapi­ talističnih odnosov v hrvatsko slovenskem kmečkem uporu 1.1573 (Ekonomska revija 2, 1951, str. 411—421, ter v knjigi-Počeci kapitalizma u hrvatskoj eko­ nomici i politici, Zagreb 1952, str. 5—21), Ju. V. Bromlej: Vosstanie horvatskih i slovenskih krestjan 1573 g. (Ucenye zapiski Instituta slavjanovedenija Aka- demii nauk SSSR 11, 1955, str. 154—216) ter k obema Bogo Grafenauer: Stara in nova vprašanja ob hrvatsko-slovenskem kmečkem uporu 1573 (Zgodovinski časopis 9, 1955, str. 170—188), Jože Šorn: Ljubljana in kmečki upor v letu 1635 (Kronika 3, 1955, str. 22—25), Bogo Grafenauer: Veliki tolminski kmečki punt35 (Kronika 2, 1954, str. 81—89). 54. S problemi turških napadov in obrambe pred njimi se ukvarja Stanko Jug: Turški napadi na Kranjsko in Primorsko od prve tretjine 16. stoletja do bitke pri Sisku (1593) (Zgodovinski časopis 9, 1955, str. 26—62), pa tudi Wilhelm Neumann: Die Türkeneinfälle nach Kärnten (Wahrheit und Dichtung in der Kärntner Geschichtsschreibung von Jakob Unrest bis zur Gegenwart: Südostforschungen 14, 1955, str. 84—109). V ta okvir spada tudi članek Ivan Božić: Ludovik Kozjakar u Dubrovniku (Zgodovinski časopis 6-7 1952-3 str. 522—530). 0 J 55. Gospodarsko zgodovino tega časa zajema poleg nekaterih že v 52. in ^ | 53. odstavku naštetih del (Zontar, Gastrin, Bićanić in drugi) Ferdinand Tremel: ( , Der Frühkapitalismus in Innerösterreich (Graz 1954, 175 strani). Razne študije govore o posameznih panogah gospodarstva od 16. do srede 19. stoletja (ali celo še dlje). Jože Šorn prikazuje v razpravici Ob 200-letnici premogovnika Zagorje ob Savi (Kronika 5, 1957, str. 1—5) glavne črte razvoja premogov­ ništva na Slovenskem. Glede železarstva naj opozorimo na dela, ki jih nava­ jamo v IV. poglavju, tako za Kropo (127. odstavek), Bohinj (134. odstavek) in druge kraje. O idrijskem delavstvu v 16. stoletju govori Marija Verbič.36 Vlado Valenčič je v več razpravah opisal steklarne na Kranjskem: Vloga steklarn pri izkoriščanju gozdov na nekdanjem Kranjskem (Gozdarski vestnik 11, 1953, str. 185—195), Steklarni na notranjskem Javorniku (Kronika 3, 1955, str. 87—93), Še nekaj steklarn na Kranjskem (Kronika 5, 1957, str. 61—68). O pohorskih steklarnah glej v 151. odstavku navedena dela. Jože Šorn je opisal Starejše mline za papir na Slovenskem (Zgodovinski časopis 8, 1954, str. 87—117) z Dodatkom (prav tam 9, 1955, str. 189—191).37 K tej razpTavi objavlja nekaj dodatkov še Ivan Slokar (prav tam 10-11, 1956-7, str. 295—298). Josip Mal opisuje Slovenske fajančne delavnice (Tkalčićev zbornik, Zagreb 1955, str. 157—167). Josip Zontar je popisal zgodovino svilarstva (glej 7. odst.), Jože Šorn ljubljanske suknarne (glej 111.odstavek), Franjo Baš cehovsko tkalstvo v Dravski dolini (glej 151. odstavek), Josip Zontar platnarstvo in sitarstvo v loškem gospostvu (glej 123. odstavek), Vlado Valenčič sladkorno 35 Iz leta 1713. 36 Glej 172. odstavek. **.,., 3?,Povzetek v nemščini je izšel v časopisu Papiergeschichte 6, Darmstadt 1956, st. 3. . 394 industrijo (glej 111. odstavek). O gozdarstvu38 so pisali Josef Schmid: Der Kärntner Wald und seine Geschichte (Carinthia 142, 1952, str. 442—463), Lojze Kiauta: Beneška republika in njeno gozdno gospodarstvo (Gozdarski vestnik 15, 1957, str. 226—233), Vlado Valenčič: Nekdanji deželnoknežji gozdovi na Primorskem (prav tam 14, 1956, str. 233—251), isti: O gozdarski politiki osem­ najstega stoletja (prav tam 15, 1957, str. 234—237, 281—288), isti: Slovensko gozdarstvo v predmarčni dobi (prav tam 16, 1958, str. 285—288, 313—322, z na­ daljevanjem v letniku 1959). , . 56. O cestah in prometu v času do 18. stoletja govorijo Ludovik Modest Golia: Razvoj cestnega omrežja na Kranjskem in Primorskem v 16. in 17. sto­ letju (Zgodovinski časopis 6-7, 1952-3, str. 612—618), Albert Schlüge: Der Waren- und Postverkehr in Oberkärnten im 17. und 18. Jahrhundert (Carin­ thia 145, 1955, str. 665—679), Erhard Riedel: Aus Steiermarks Postgeschichte (ZHVS 45, 1954, str. 17—32), Velimir Sokol: Ivan Vajkard Valvasor — prvi kroničar i historičar pošta kod nas (PTT arhiv, Beograd 1, 1958, str. 5—38, z nadaljevanjem v letniku 1959), Ferdo Gestrin: Trgovina z medom in voskom na Reki v 16. stoletju (Slovenski čebelar 59, 1957, str. 163—169), Josip Žontar: Zapora proti kugi v Karavankah v letih 1713—1716 (prispevek .k zgodovini blagovnega prometa in organizaciji trgovine na Slovenskem v 18. stoletju) (Tržič 1957, ponatis iz Tržiškega vestnika). 57. Vprašanje mer obravnava Sergij Vilfan: Prispevki k zgodovini mer na Slovenskem s posebnim ozirom na ljubljansko mero (16.—19. stoletje, Zgo­ dovinski časopis 8, 1954, str. 27—86). 58. Posebej o zgodovini davkov govori Rafael Ogrin: Nekai o neposrednih davkih v XVI., XVII. in XVIII. stoletju (Kronika 6, 1958, str. 35—38). 59. Pravno zgodovino tega časa obravnavajo Josip Žontar: Kranjski sodni red za deželska sodišča iz leta 1535 (Zgodovinski časopis 6-7, 1952-3, str. 566 587), Anton Svetina: Pravice in dolžnosti ljubljanskega deželskega sodnika (Kronika 5, 1957, str. 45—47), isti: Prispevki k starejši zgodovini odvetništva v Ljubljani39 (Pravnik 9, 1954, str. 214—224) ter v 64. odstavku omenjena razprava Jožeta Zontarja o posebnem sodišču za kmečke podložnike. 60. O čarovništvu govori Vladimir Deduš: Istina o vješticama (Zagreb 1952, 101 stran), v slovenskem prevodu Rojstvo in smrt čarovnice (Ljubljana 1952, 110 strani). Slovenskemu prevodu je dodano poglavje Čarovništvo med Slovenci (str. 79—108), za katero je »poskrbel uredniški odbor«. 61. Ema Umek opisuje Kugo na Štajerskem v letih 1679—1683 (Kronika 6, 1958, str. 80—84), Majda Smole pa Kugo na Kranjskem v XVI. stoletju (Kro­ nika 5, 1957, str. 97—98). Dela o kugi v Gorici 1682 navajamo v 176. odstavku. 62. Jože Šorn opisuje Merkantilista Franca Rakovca-Reigersfelda (1647 do 1760) (Kronika 3, 1955, str. 81—87). Josip Žontar: Christian Wilhelm Heil Diplomat, Projektenmacher und nationalökonomischer Theoretiker des Jahrhunderts (Südostforschungen 17, 1958, str. 376—406) opisuje Heilovo vanje in delo na Slovenskem. 17 do , ein \ s 18. i > bi- \ 38 Nekaj opisov zgodovine posameznih gozdnih področij navajamo v IV. po­ glavju; poleg tega pa je objavil Gozdarski vestnik še več krajših zgodovinskih člankov. 39 Se nanaša na 16. in 17. stoletje. 395 63. Cas druge polovice 18. stoletja in začetka 19. stoletja opisujejo Bogo Grafenauer: Zgodni kapitalizem na Slovenskem v drugi polovici 18. stoletja (Zbornik Prešernove knjižnice 1952, str. 87—93), Alfred Hoffmann: Die Wirt­ schaft Kärntens im Prinzenunterricht für Joseph II. (Carinthia 147, 1957, str. 640—650), Erika Weinzierl-Fischer: Die Reisebeschreibungen Kaiser Franz I. über Kärnten (prav tam, str. 651—662), Bogo Teply: Razvoj kmetijstva pri nas v stoletju pred marčno revolucijo (Nova obzorja 4, 1951, str. 20—30), isti: Podložniško vprašanje v stoletju pred marčno revolucijo (prav tam, str. 362 do 373, 451—467), isti: Odsevi gospodarskih in socialnih razmer v stoletju pred marčno revolucijo v našem slovstvu (prav tam 5, 1952, str. 145—159, 239—245, 310—317, 377—381, 444—457, 537—542, 585—593, 662—671), isti: Književnost in gospodarstvo31^ (prav tam 6, 1953, str. 115—121, 160—167, 225—232, 297—306, 379—383), Vlado Schmidt: Doneski k problemu otroškega dela v začetkih ka­ pitalističnega razvoja na Slovenskem (Zgodovinski časopis 10-11, 1956-,7, str. 122—153), Vladimir Murko: Josip Ressel, življenje in delo (Ljubljana 1957, 212 strani). 64. Že nekatera doslej naštetih del govore o položaju kmeta in reformah 18. stoletja. Posebej o tem razpravljajo še Jože Zontar: Posebno sodišče za kmetske podložnike, njihove pritožbe ter poskusi regulacij podložniškega položaja v terezijanski dobi na Kranjskem (Zgodovinski časopis 9, 1955, str. 87—106), Majda Smole: Pbdložniki in vojaška služba v terezijanski dobi (Kro­ nika 4, 1956, str. 21—24). Jože Žontar: Neznana pisma Žige Zoisa (Kronika 2, 1954, str. 188—191) govori o Zoisovi korespondenci z upravnikom na Brdu; pisma zadevajo predvsem gospodarske zadeve. V zvezi s tem je razprava istega pisca: Upor podložnikov gospodstva Brdo pri Kranju v letih' 1781 do 1783 (Kronika 4, 1956, str. 24—29). 65. O problemih šolstva v drugi polovici 18. in prvi polovici 19. stoletja so pisali Vlado Schmidt: Odnos cerkve do osnovne šole na Slovenskem ob pré- „ hodu fevdalizma v kapitalizem (Sodobna pedagogika 4, 1953, str. 129—147, 193 do 210) ,40 France Ostanek: Povsodn duželski solni red (prav tam 5, 1954, str. 112—116),41 isti: O šolskih zadevah v celjskem okrožju v času 1787—1792 (prav tam 5, 1954, str. 288—290), Vlado Schmidt: Učiteljsko izobraževanje na Slovenskem v prvi polovici 19. stoletja (prav tam 9, 1958, str. 1—12,'102—112, 190—201, 286—298), isti-: Doneski k problemu otroškega dela... (glej 63. od­ stavek), Hermann Braumüller: Kärntens Bemühungen um eine Landesuni­ versität (Carinthia 147, 1957, str. 565—578). 66. Dosti je bilo pisano o Linhartu ob dvestoletnici njegovega rojstva. Tako mu je bila posvečena 12. številka Naše sodobnosti leta 1956. Posebej naj omenimo članka Alfonz Gspan: Naš odnos do Linharta v preteklosti in seda­ njosti (Naša sodobnost 4, 1956, str. 1079—1100) in Fran Zwitter: Anton Tomaž Linhart in njegovo zgodovinsko delo (prav tam 5, 1957, str. 1—13). LinhaTta se tiče še Vlado Schmidt: A. Linhart kot okrožni šolski nadzornik (Zgodovinski časopis 8, 1954, str. 143—154). 39a Obravnava »odmeve kapitalističnega razvoja in meščanskega življenja v naši književnosti v stoletju pred marčno revolucijo«. 40 Obravnava predvsem 18. stoletje. 41 Opisuje obči deželni šolski red iz leta 1774 ter njegov slovenski prevod. 396 67. O dobavah orožja s slovenskega ozemlja za prvo srbsko vstajo so pisali Lojze Žitnik: Dolenjci so obrožili srbsko armado za prvo vstajo proti Turkom (Dolenjski list 4, 1953, št. 1), Vladimir Šenk: Slovenačko oružje za Karadjordja (Trideset dana 13, 1952, str. 302—305), Ivan Stojilković: Topovi slovenske industrije na srbskih, bojiščih pred 150 leti (Slovenski poročevalec 1954, št. 13). 68. O Ilirskih provincah govorita pregledna članka Fran Zwitter: Napo­ leonova Ilirija (Radio univerzitet 1, Beograd 1953, str. 38—47) ter isti: Les Provinces Illyriennes de Napoléon (Questions actuelles du socialisme, Paris mars-avril 1956, str. 101—119). Za to dobo glej še nekaj del v 181.odstavku. 69. Na vprašanje upravne ureditve naših dežel po propadu francoske oblasti se nanaša razprava Arthur G. Haas: Kaiser Franz, Metternich und die Stellung Illyriens (Mitteilungen des österreichischen Staatsarchivs 11, 1958, str. 373—398). 70. V Izbranih esejih in razpravah Ivana Prijatelja je ponatisnjena ob­ sežna študija Duševni profili slovenskih preporoditeljev (I, Ljubljana 1952, str. 79—314). Borisa Ziherla razprava France Prešeren — pesnik in mislec je z malenkostnimi popravki izšla ponatisnjena v njegovi knjigi Književnost in družba (Ljubljana 1957, str. 43—81). III 71. O periodizaciji' slovenske zgodovine 1848—1918, zlasti še zadnjega dela te dobe, piše Dušan Kermauner: Obdobja novejše slovenske politične in kulturne zgodovine1 (Novi svet 7, 1952, str. 72—77). 72„ Najobsežnejše delo za to obdobje je Ivan Prijatelj: Slovenska kul- turnopolitična in slovstvena zgodovina 1848—1895, ki izhaja zdaj v novi izdaji pod uredništvom Antona Ocvirka ter z obširnimi političnozgodovinskimi opombami Dušana Kermaunerja (Prva knjiga: Obdobje tvornega konserva- tizma, Ljubljana 1955, 420 strani; Druga knjiga: Obdobje okorelega konser- vatizrna, Ljubljana 1956, 626 strani; Tretja knjiga: Obdobje romantičnega realizma, Ljubljana 1958, 536 strani). 73. V Zbranem delu Borisa Kidriča, iki je začelo izhajati, so izšle tudi njegove predvojne razprave, ki obravnavajo slovenska zgodovino 19. stoletja ter obdobje med obema vojnama (I. knjiga, Ljubljana 1958, 425 strani). Naj posebej omenimo razprave Evropske krize in slovenski narod (str. 72—109) ? Pripombe k slovenski literarni zgodovini (str. 110—122), Lik slovenske inteli­ gence med Prešernom in Levstikom (str. 131—141). 74* Podatke o rasti prebivalstva na ozemlju današnje LR Slovenije od leta 1857 dalje daje v uvodu Krajevni leksikon Ljudske republike Slovenije (Ljubljana 1954). Rast mestnega prebivalstva na Slovenskem pred prvo sve­ tovno vojno popisuje Vasilij Melik (Ekonomska revija 7, 1950, str. 507—524). Stane Zrimec daje Izpopolnitev podatkov o naravnem gibanju prebivalstva v letih 1922 do 1940 na današnjem ozemlju LRS (Prikazi in študije 4, 1958, št. 1, 1 Kritika Lončarjevih pripomb (Zgodovinski časopis 1950) k Prijateljevi Kulturni in politični zgodovini Slovencev. 2 Obravnava predvsem revolucijo 1848 ter razpad Avstro-Ogrske. 397 str. 12—15). Vladimir Klemenčič je prikazal Rast prebivalstva na Slovenskem Koroškem v obdobju 1934—1951 (Geografski vestnik 24, 1952, str. 115—134). Julij Felaher pa Strukturne spremembe prebivalstva Slovenske Koroške v pogledu kmetijstva, industrije in obrti (Gospodarski koledar 1957, str. 45—57). 75. Publikacija Ekonomski položaj žene na območju današnje LR Slove­ nije v 100 letih (Ljubljana 1955, 60 strani), ki jo je izdelala Katja Vodopivec, daje statistične podatke o deležu in položaju žena v prebivalstvu, .šolanju,^ poklicih itd. v času od revolucije 1848 do današnjih dni. 76. Problematiki domače obrti y zadnjem stoletju je posvečen članek Ivana Mohoriča (Slovenski etnograf 3-4, 1950-1, str. 9—27).3 Paul Mechtler piše Zur Geschichte der ersten Eisenbahnen in Kärnten (Carinthia 145, 1955, str. 803 do 810). O razvoju na kmetih glej tudi še zadnja dela, našteta v 41. odstavku. 77. Na obdobje neposredno po revoluciji 1848 se nanašata deli Janko Po- lec: »Zupan« in »občina« v novejšem slovenskem izrazoslovju (Zgodovinski časopis 5, 1951, str. 222—234), isti: Uvedba občin na Kranjskem 1.1849/1850 (prav tam 6-7, 1952-3, str. 686—732). 78. O dobi taborov je omeniti članek Zmago Vrbnjak: 90-letnica 1. sloven­ skega tabora (Pomurski vestnik 22. maja—26. junija 1958). Bratko Kreft, Franjo Baš in Bogo Teply so pisali o ljutomerskem taboru (Svet ob Muri 3, 1958, str. 1—24). Isti čas zajema Kosta Milutinovic: Problematika ljubljanskog jugoslovenskog programa 1870 kod Srba i Hrvata (Zgodovinski časopis 10rll, 1956-7, str. 154—182). 79. Rudi Kyovsky opisuje Malthusianizem slovenskega meščanstva ob začetku delavskega gibanja pri nas (Socialistična misel 2, 1954, str. 764—776). Isti: Narodno vprašanje ob prvih začetkih socialističnega gibanja med slo­ venskim delavstvom (prav tam, str. 4?—19) govori o Delavskem izobraževalnem društvu v Ljubljani v sedemdesetih letih ter o Zeleznikarju. Isti pisec opisuje Socialne razmere našega delavstva v Kropi, Kamni gorici in Železnikih proti koncu XIX. stoletja (Kronika 1, 1953, str. 81—89) ter 70 let inšpekcije dela na slovenskem ozemlju (Socialistična misel 1, 1952-3, str. 695—702, 768—774). Pod naslovom Družbeno politični vzroki slovenske Moderne (Kronika 3, 1955, str. 15—21) razpravlja Dušan Pirjevec o družbenih in političnih spremembah na Slovenskem proti koncu 19. stoletja. ~80. Od zgodovin delavskega gibanja jugoslovanskih narodov, ki zajemajo tudi slovenski razvoj, naj omenimo le Jovan Marjanović: Nastanak i razvitak radničkog pokreta u jugoslovenskim zemljama do prvog svetskog rata (Beo­ grad 1954, 183 strani). Kratek slovenski pregled dajeta Ferdo Gestrin: Radnički pokret u Sloveniji do prvog imperialističkog svjetskog rata (Nastava istorije 1, 1951, str. 40—51) in France Klopčič: Kratek oris zgodovine delavskega gibanja od 1.1869 do 1.1914 (Delavska enotnost 16, 1957, 21. junija—5. julija). Glavno zbirko virov za zgodovino delavskega gibanja predstavlja Socialistično gibanje v Sloveniji 1869—1920 (Beograd 1951, 512 strani), ki je izšlo kot 5. tom Zgodo­ vinskega arhiva KPJ v redakciji Dušana Kermaunerja in Rudolfa Golouha.4 3 O raznih domačih obrtih govori dobršen del 5. letnika Slovenskega etno­ grafa. 4 Od ocen naj tu navedemo le Rudija Kyovskega (Delo 20, 1951, št. 4, str. 62—71). 398 3 Zajema leta 1868—1874. 6 Objavlja pisma Josipa Zavertnika in Frana Petriča o socialističnem gi­ banju pri nas in o Antonu Klemenčiču. 7 Opisuje dobo okrog leta 1870. 8 Opisuje Železnikarjev ilegalni letak iz leta 1883. 9 1889. 10 1891. 11 Članek je ostal zaradi avtorjeve smrti nedokončan ter obsega le prvo poglavje (Boj za volilno reformo). 12 Govori predvsem o razmerah na Primorskem. Zavračanje nekaterih trdi­ tev v Razgovorih s pesnikom Gradnikom (Nova obzorja 1953 in 1954). 399 81. Delavsko gibanje opisuje poleg nekaterih del, ki smo jih navedli v zadnjih dveh odstavkih, še vrsta člankov, od katerih naj omenimo: Rudi Kyovsky: Zakon o koaliciji, prvi razredni spopadi in ustanovitev strokovnih društev ljubljanskega delavstva5 (Socialistična misel 3, 1955, str. 357—371, 433 do 448, 523—536), Ferdo Gestrin: Prvi koraki delavskega gibanja in odmevi Pariške komune na Slovenskem (prav tam 1, 1952-3, str. 293—301, 360—368), Dragotin Lončar: Dva doneska o početkih socializma med Slovenci6 (Zgodo­ vinski časopis 5, 1951, str. 234—240), Rudi Kyovsky: Prva preganjanja sloven­ skega delavskega gibanja (Delavska enotnost l.maja 1952), France Svetek: Zapiski iz delovanja delavskih kulturnih organizacij Slovenije (Delavska enotnost 9. ma ja—6. junija 1952), isti: Izlet v delavsko preteklost (prav tam 25. julija—12. septembra 1952), Rudolf Golouh: Iz zgodovine delavskega gi­ banja v Ljubljani7 (Kronika 1, 1953, str. 46—49), Rudi Kyovsky: Stavke ljub­ ljanskega delavstva v letih 1871—1874 in ustanovitev prvih sindikatov v Ljjubljani (Kronika 3, 1955, str. 150—159), isti: Ilegalni tisk v delavskem gibanju v Ljubljani okrog osemdesetih let prejšnjega stoletja (Kronika 2, 1954, str. 6—20), isti: Delavsko gibanje in ilegalni sestanek ljubljanskih de­ lavcev pri Slepem Janezu v Šiški 18. nov. 1882 (Socialistična misel 2, 1954, str. 266—274), isti: Novo gradivo za zgodovino socialističnega gibanja v Slo­ veniji8 (Naši razgledi 1, 1952, št. 22), isti: Zvesto je širil idejo socializma France Železnikar, pionir slovenskega planinstva (Delavska enotnost 12, 1953, št. 2), isti: Prva prvomajska proslava slovenskega delavstva (Socialistična misel 1, 1952-3, str. 445—464), Rudolf Golouh: O prvem slovenskem delavskem listu (Kronika 4, 1956, str. 57—59), Dušan Kermauner: Prvi slovenski socialnodemo- kratski list »Novi čas«9 (prav tam, str. 60—67, 121—131), isti: O prvi stavki in o razmerah na Jesenicah pred začetkom političnih bojev10 (prav tam 4, 1956, str. 1—6), Ivan Regent: Ob 60-letnici ustanovnega kongresa Jugoslovanske socialno-demokratske stranke v Avstriji (Sodobna pota 1, 1956, str. 337—344), ? Dušan Kermauner: Narodnostna delitev avstrijske socialne demokracije v luči j zgodovinskih pogojev in boljševiške kritike (Naša sodobnost 4, 1956, str. 733 do 747), Jože Petejan: Jugoslovansko vprašanje in naše delavstvo (Nova ob­ zorja 4, 1951, str. 88—95), Dušan Kermauner: Slovenske stranke v volilno- reformni situaciji in narodnostna politika slovenske socialne demokracije v 1.1905—07 (Novi Svet 7, 1952, str. 253—262, 341—351, 449—463), Etbin Kristan: Cankar kandidira11 (Socialistična misel 1, 1952-3, str. 729—732, 803—808), Dušan Kermauner: Narodnjaštvo in socializem pred pol stoletjem12 (Naša sodobnost 2, 1954, str. 1091—1108), isti: Zakaj ni slovenska socialna demokracija organi- zirala delavstva na Koroškem (Naša sodobnost 5, 1957, str. 782—788),13 isti: »Koroška« krivda in nekrivda slovenske socialne demokracije (Naša sodob­ nost 6, 1958, str. 62—69, 161—168), Janko Orožen: O delavskih stavkah v naših glavnih-premogovnih revirjih (Celjski zbornik 1951, str. 123—130). V Zborniku sindikata grafičarjev Slovenije" (Ljubljana 1958, 71 strani) prikazujeta Rudi Kyovsky (Iz obdobja nastanika grafične organizacije, str. 11—16) in Vinko Kralj (Med dvema vojnama, str. 17—25) razvoj te delavske organizacije do leta 1941. 82. V knjigi Poglavja iz boja za socializem (Ljubljana 1958, 431 strani) so zbrani in ponatisnjeni razni članki, poročila in govori Ivana Regenta iz let 1906—1934. Tisti izpred prve svetovne vojne se nanašajo predvsem na Trst in delavsko gibanje v Trstu, povojni pa predvsem na delavsko gibanje na Primorskem pod italijanskim režimom. Tu je prvič v slovenščini objav­ ljena brošura Julijska krajina za časa okupacije in aneksije ter terorja in nasilja fašističnega režima, ki je izšla 1929 v Parizu kot anonimna brošura italijanske sekcije Mednarodne rdeče pomoči v Parizu. O delavskem gibanju na Primorskem govore še Ivan Regent: Utrinki iz neobjavljenih spominov (Kronika 2, 1954, str. 1—6), Lado Kozak: »Visoka šola« Ivana Regenta (Naša sodobnost 2, 1954, str. 78-85), isti: Socialistični Trst je bil njihova domovina (Ljudska pravica 20, 1954, št. 6—8), Andrej Bahun: Socialni boji delavcev bivše južne železnice (Primorski dnevnik 12, 1956, št. 146—152), Ivan Regent: Tržaški ljudski oder (Razgledi 6, 1951, str. 386—392), Jože Petejan: Spomini na socialistično gibanje na Goriškem pred prvo svetovno vojno (glej 174. od­ stavek). 83. Glede Ivana Cankarja naj opozorimo posebej na članke Boris Ziherl: Ivan Cankar in njegova doba (izšlo kot predgovor k zadnjemu zvezku Can­ karjevih izbranih spisov v Beogradu 1956 ter v Ziherlovi knjigi Književnost in družba, Ljubljana 1957, str. 83-109), isti: Ivan Cankar in naš čas (Slo­ venski poročevalec 10. maja 1956 ter Književnost in družba, str. 111—117), isti: Ivan Cankar in slovensko delavsko gibanje (Sodobna pota 1, 1956, str. 209 do 216), Ivan Regent: Ivan Cankar v Trstu (Socialistična misel 1, 1952-3, str. 84 do 90, 154—157), Fran Zwitter: Vprašanje koroške kandidature Ivana Cankarja leta 190? (Koledar Slovenske Koroške 1958). 84. Kratek življenjepis Antona Dennote ter 20 njegovih pisem objavlja Branko Berčič: Prezrti jubilej dr. Antona Dermote (Loški razgledi 3 1956 str. 183—204). 85. O socialističnem tisku posebej glej Cvetko Anton Kristan: Šestdeset let slovenskega socialističnega tiska (Socialistična misel 2, 1954, str. 166—169, 241—245, 341—346, ter dodatek o prvih socialističnih listih, str. 836—837),^ Ivan Kreft: Nastanek in razvoj progresivnega slovenskega tiska (Nova ob­ zorja 4, 1951, str. 540-546), isti: Delavski tisk na Slovenskem v letih 1918—1940 (Naši razgledi 3, 1954, 8. maja). Kljub tej omejitvi v naslovu daje članek po- 13 Polemika z Udetovo Teorijo o vindišarjih (glej 93. odstavek). Udetov od­ govor v Na« sodobnosti 5, 1957, str. 926-928, nadaljnji Kermaunerjev odgovor pa je naslednji zgoraj citirani članek (»Koroška« krivda...). "Naslov na platnicah: 90-letnica grafične organizacije na Slovenskem. 15 Glej tudi istega avtorja članek Slovenski socialistični tisk in Trst (De­ lavska, enotnost 12, 1953, št. 47). 400 datke tudi za dobo pred prvo svetovno vojno.18 Prav o tej dobi, o začetkih I slovenskega socialističnega tiska se je razvila polemika: Cvetko Anton Kri- / stan: Še nekaj o delavskem tisku na Slovenskem (Naši razgledi 19. junija 1954), Dnšan Kermauner: Prvi trije slovenski socialistični listi (prav tam 18. septem­ bra 1954), Cvetko Anton Kristan: Nekaj pojasnil k razpravi o prvih sociali­ stičnih listih na Slovenskem (prav tam 3. februarja 1955), Dušan Kermauner: Prvi slovenski socialistični listi (prav tam 19. februarja, 5. in 19. marca 1955). [ Glej tudi zgoraj v 81. odstavku navedeni Kermaunerjev članek o »Novem I času«. . — •_. ; 86. O periodičnem tisku nasploh govori Fran Vatovec: Razvojne tendence 0 slovenskega časniškega tiska (Naši razgledi 4, 1955, str. 438—439, 487—489). ' / Rudolf Cef arm: Beiträge zur Geschichte des kärntnerischen Tagesschrifttums (Carinthia 142, 1952, str. 540—609) daje razvoj nemškega in slovenskega, i ' buržoaznega in socialističnega periodičnega tiska na Koroškem od začetkov do danes z bibliografijo nemških, slovenskih in tujejezičnih časopisov in časnikov. Opozorimo naj tu na bibliografijo tržaškega periodičnega tiska, navedeno v 194. odstavku; v IV. poglavju navajamo tudi še nekaj drugih del o razvoju tiska v posameznih mestih, tako n. pr. za Celovec (161. odstavek), Beljak (164.odstavek) ali Gorico (176.odstavek). O Mohorjevi družbi glej predvsem Boris Ziherl: Ob stoletnici Mohorjeve družbe (Novi svet 7, 1952, str. 1057—1060). Nedokončano zgodovino Mohorjevedružbe daje Janko Moder: Iz zdravih korenin močno drevo (Celje 1952 in 1953, 384 strani). Posebej je objavil Janko Moder tudi Mohorsko bibliografijo (Celje 1957, 548 strani) s statističnimi pregledi o članstvu in publikacijah v uvodu. 87. O sokolstvu govori Zoran Polič: Vloga sokolske organizacije v zgodo­ vini slovenskega naroda (Vodnik 3, 1951, str. 169—217, ter posebej Ljubljana 1952, 51 strani), Viktor Murnik: Ustanovitev prvega slovenskega telovadnega društva in nekaj njegove zgodovine (Vodnik 3, 1951, str. 125—145). 88. Od precej obsežne literature, ki obravnava zgodovino našega pla­ ninstva (več življenjepisnjih monografij, razprav v Planinskem vestniku in drugod) naj navedemo le Jože Pretnar: 60 let slovenskega planinstva (Pla­ ninski vestnik 10, 1954, str. 6—17, 65—79, 141—144, 195—198, 232—234, statistični dodatek str. 332—333). O planinskih poteh glej v 9. odstavku navedeno Tav­ čarjevo razpravo. 89. Branko Božič daje Kratek pregled zgodovine slovenskega gasilstva (Gasilski vestnik 10, 1956, str. 10—14, 39—44) od začetkov do druge svetovne vojne. 90. Ivan Logar je začel v Zdravstvenem -vestniku 22, 1953, str. 91, objav­ ljati obširno kroniko za Društvo zdravnikov na Kranjskem, ki je v letniku 27, 1958, segla do konca leta 1912. Dvanajsta številka 27. letnika Zdravstvenega vestnika 1958 je bila posvečena zgodovini medicine, v 112. odstavku navajamo tudi zgodovino ljubljanske babiške šole. 91. O septembrskih dogodkih leta 1908 piše Metod Mikuž: Ljubljanski septembrski dogodki (Naši razgledi 7, 1958, str. 425—426). Ju. A. Pisarev raz- 16 Glej tudi istega avtorja članek Nastanek in razvoj naprednega tiska v jugoslovanskih deželah od prvih začetkov do leta 1941 (Slovenski poroče­ valec 15, 1954, št. 159—171). 26 Zgodovinski časopis ATÌÌ iskuje Nacionaljno-osvoboditeljnoe dviženie v jugoslavjanskih zemljah Cis- lejtanii v 1908—1909 godah (Novaja i novejšaja istorija 1957, št. 2, str. 90—111). Adolf Ponikvar popisuje Kako so Preporodov« leta 1914 proslavljali 500-let- nico zadnjega ustoličenja koroških vojvodov (Svoboda 5, 1952, str. 101—109). 92. Matija Škerbec je napisal v emigraciji Pregled novodobnega sloven­ skega katoliškega gibanja (Cleveland, I. del, 1957, 168 strani; II. del: 1957, 143 strani). Jegličev življenjepis je izdal Jože Jagodic, nekdanji tajnik nje­ gove škofijske pisarne (Nadškof Jeglič, Celovec 1952, 483 strani). O politiki Vatikana do Slovencev glej v 14. odstavku navedeno knjigo Vatikan i Jugo­ slavija ter dvoje Sajetovih člankov. O Mahničevih zadnjih letih po prvi svetovni vojni glej Franček Saje: Preobrat škofa Mahniča v jugoslovanskega rodoljuba (Slovenski poročevalec 14, 1953, št. 251). 99, Koroške politične probleme obravnava Lojze Ude: Zgodovina sloven­ skega pouka na koroških ljudskih šolah (Pedagoški zbornik, Ljubljana 1955, str. 3—53), isti: Teorija o vindišarjih — Windische (Celovec 1956, 108 strani). Politični profil koroškega časopisa »Mir« (1882—1920) daje Janko Pleterski (Zgodovinski časopis 10-11, 1956-7, str. 183—216). Objavljeni so bili spomini, ki jih je napisal slovenski koroški politik France Grafenauer (Moja leta, Svoboda 3, 1950; 4, 1951, str. 14—17, 59—64, 106—112, 148—157, 193—204; 5, 1952, str. 116—125), uredil in dopolnil pa Julij Felaher. Polemiko med Kermaunerjem in Udetom glede socialne demokracije na Koroškem smo navedli v 81. odst. 94. Knjižica Milan Marjanović: Borba za Jadran (1914—1946, Iredenta i imperijalizam, Split 1953, 128 strani) daje pregled za čas od izpred prve sve­ tovne vojne pa do pariške mirovne konference po drugi vojni. O italijanskem iredentizmu, težnjah in politiki italijanske buržoazije na naših zahodnih mejah navajamo vrsto del v IV. poglavju v odstavkih o Trstu (179. odstavek in naslednji) pa tudi o Gorici (176. odstavek). Bernard Stulli: Talijanska historiografija i jadranski iredentizam (Historijski zbornik 7, 1954, str. 215 do 224) daje pregled glavnih središč, ki so organizirala zgodovinska raziska- vanja od časa pred prvo svetovno vojno pa do danes. Srečko Vilhar govori O nekaterih vprašanjih naše politične in kulturne zgodovine na Primorskem" (zbornik Bori, Koper, jesen 1954, str. 49—57). Vilharjev članek o družbenih koreninah italijanskega iredentizma v Istri navajamo v 198. odstavku. 95. France Ostanek je opisal Prizadevanje slovenskih šolnikov za reformo šolstva v razdobju 1889—1914 (Pedagoški zbornik 1956, str. 71—86). O organi­ zacijah in delu slovenskega učiteljstva na Primorskem pred prvo svetovno vojno in po njej govori Jože Pahor: Učiteljstvo v Slovenskem Primorju in Istri v letih 1906—1926 (Zbornik primorske založbe Lipa, Koper 1956, str. 69 do 81). 96. O odmevih makedonskega gibanja med Slovenci je pisal H. G. Ando- novski: Odjek Ilindenskog ustanka u Sloveniji (Nastava istorije 1, 1951, str. 126—133), isti: Nekaj prispevkov k odmevu makedonske Ilindenske vstaje med Slovenci (Kronika 2, 1954, str. 201—204), isti: Makedonski begunci u Slo­ veniji posle ilindenskog ustanka (Istoriski pregled 1, 1954, str. 50—52) ter v publikaciji Ilindenski zbornik 1903—1953 (Skopje 1953). V zborniku Stranskiot 17 Govori predvsem o nacionalnem problemu. 402 pečat za Ilindenskoto vostanie (Skopje 1953) so objavljeni izpisi iz sodobnega slovenskega časopisja o ilindenski vstaji. 97. O odmevih Oktobrske revolucije na Slovenskem, razpadu Avstro- Ogrske, nastanku stare Jugoslavije ter revolucionarnem vrenju v teh letih glej članke: France Klopčič: Razstava »Oktobrska revolucija in delavsko gibanje na Slovenskem 1. 1917—1920« (Kronika 5, 1957, str. 155—158),18 isti: Odmevi Oktobrske revolucije v Sloveniji 1. 1917—1920 (Sodobna pota 2, 1957, str. 441—446), isti: Novi dokumentarni podatki iz sovjetskih virov19 (Slovenski poročevalec 15. in 16. decembra 1957), Dušan Kermauner: O odmevu okto­ brske revolucije pri Slovencih v letih 1917—1921 (Nova obzorja 10, 1957, str. 593—612), Ivan Kreft: Politična dogajanja pri nas v času obeh ruskih re­ volucij (Svet ob Muri 2, 1957, str. 108—117), Metod Mikuž: Eppur si muove (Naši razgledi 7, 1958, str. 354—355), Bernard Stulli: Od majske deklaracije do januarskog memoranduma Jugoslavenskog kluba (Pregled, Sarajevo 10, 1958, knj. 2, str. 179—198), Franček Saje: Revolucionarno valovanje na Dolenjskem pod vplivom oktobrske revolucije (Dolenjski list 3, 1957, št. 43—50; 9, 1958, št. 1—5), isti: Dolenjski zimzelen (TT 5, 1957, št. 45), Rudi Kyovsky: Upori slovenskih vojakov leta 1919 (Delo 21, 1952, št. 2—3, str. 47—93). Članke o Prekmurju v letu 1919 navajamo' v 156. odstavku. Tu ne omenjamo vrste del, ki so izšla o Narodnem vijeću SHS, diplomatskem položaju 1918—1919, poga­ janjih za perimirje itd. in ki zajemajo celotno jugoslovansko problematiko.20 Boj za Maribor in Štajersko Podravje v letih 1918—19 je opisal Lojze Ude (Večer 14, 1958, št. 21—32). Kratek pregled koroških bojev z avstrijske strani daje major Franz Kohla: Der Kärntner Freiheitskampf (Österreich in Ge­ schichte und Literatur 2, 1958, str. 212—219). 98. Glede položaja našega človeka pod fašistično Italijo glej zgoraj v 82. odstavku omenjeno Regentovo zbirko člankov, knjigo Italian Genocide Policy against the Slovenes and the Croats (Beograd 1954, 199 strani), ki so jo izdali Lavo Čermelj, Ivo Mihovilović in Stane Peterin, knjižico Vinko Ropotec: Praksa Italije s Slovenci in Hrvati (1918—1940, Koper 1952, 75 strani), zbirko dokumentov Lavo Čermelj: Il vescovo Antonio Santin e gli Sloveni e Croati dell diocesi di Fiume e Trieste-Capodistria (Ljubljana 1953, 155 strani), članka Ive Mihovilović: Talijanska kolonizacija Julijske Krajine (Anali Jadranskog instituta 1, 1956, str. 117—156) in Lavo Čermelj: Fašistični plebiscit 1929 na Goriškem (Bori 1, 1955, str. 86—91), ki govori o izvedbi volitev v italijanski parlament leta 1929. 99. Koroško med obema vojnama zadeva pregled razvoja Zveze koroških zadrug v Celovcu, ki ga je napisal Mirt Zwitter: 30 letnica samostojnega za­ družnega središča za Slovensko Koroško (Koledar Slovenske Koroške 1952, str. 115—130). 18 Glej tudi članek istega pisca v Slovenskem poročevalcu 15. novembra 1957 (Dokumenti slovenskih udeležencev Oktobrske revolucije). 19 O udeležbi Slovencev in ostalih Jugoslovanov v revolucionarnih dogodkih v Rusiji. 20 Več teh člankov je napisal Bogdan Krizman (v zborniku Iz istorije Jugo­ slavije 1918—1945, ki ga navajamo v 100. odstavku, v Istoriskem pregledu, Hi- storijskem zborniku in drugod). 26* 403 100. Od del, ki obravnavajo zgodovino stare Jugoslavije v celoti, naj na­ vedemo tu le nekatera. Zbornik predavanj Iz istorije Jugoslavije 1918—1945 (Beograd 1958, 444 strani) vsebuje med drugim naslednje članke: Bogdan Krizman: Stvaranje Jugoslavije, Edib Hasanagić: Revolucionarni polet u Ju­ goslaviji i stvaranje Komunističke partije Jugoslavije, Dragoslav Janković: Vidovdanski ustav, Ferdo Čulinović: Ekonomsko i političko stanje Jugosla­ vije od 1921 do 1929, Jovan Marjanović: Političke partije Kraljevine Srba, Hrvata .i Slovenaca (1921—1929), Edib Hasanagić: O nacionalnom pitanju u Jugoslaviji, Ferdo Čulinović: Sesto januarska diktatura i Oktroirani ustav, Dimitrije Mišić: Industrija Jugoslavije do Drugog svetskog rata, Mihailo Vučković: Poljoprivreda stare Jugoslavije, Sergije Dimitri je vić: Vladavina stranog kapitala u bivšoj Jugoslaviji, Julijana Vrčinac: Spoljna politika Ju­ goslavije u periodu 1919—1941, Čedomir Đurđević: Jugoslavija u oči Drugog svetskog rata i politika Narodnog fronta. Mijo Mirković: Ekonomska struk­ tura Jugoslavije 1918—1941 (Zagreb 1952, 126 strani) je nespremenjena druga izdaja dela iz leta 1950. Stjepan Lovrenović: Ekonomska politika Jugoslavije (Sarajevo 1956, 342 strani) daje v l.delu (str. 11—84) Osvrt na ekonomsku politiku predratne Jugoslavije. Sergije Dimitrijević analizira v posebni knjigi Strani kapital u privredi bivše Jugoslavije (Beograd 1958, 323 strani). 101. Kratek Pregled političnega življenja Slovencev v bivši Jugoslaviji daje Metod Mikuž v svoji knjigi Pregled razvoja NOB u Sloveniji (I, Beograd 1957, str. 69—93). Metod Mikuž daje tudi Razvoj slovenskih političnih strank (1918 do začetka 1929; Zgodovinski časopis 9, 1955, str. 107—139) v stari Jugo­ slaviji. Ivan Kreft popisuje Slovenske meščanske stranke v boju proti progre­ sivnemu gibanju med dvema vojnama (Ljudska pravica 13, 1952, št. 36—44). 102. Izšla je razprava Janeza Marentiča: Slovenska vas pod kapitalističnim jarmom (Ljubljana 1957, 174 strani). V knjigi je ponatisnjena iz Dela 1949 tudi razprava Vlada Kozaka: Nekaj o delu Partije med slovenskim kmečkim ljudstvom v predvojni dobi (str. 13—38). 105. Iz delavskega gibanja in zgodovine Partije v Sloveniji med obema vojnama naj navedemo članke France Klopčič: Obletnica prvega zbora slo­ venskih komunistov (Slovenski poročevalec 9. aprila 1958),21 isti: Prispevek k zgodovini Komunistične partije v dvajsetih letih (Naša sodobnost 6, 1958, str. 357—362, 462—467, 543—548), isti: Borba protiv frakcija unutar Komuni­ stičke partije u Sloveniji (Istoriski pregled 4, 1958, str. 127—129). Prežihov zbornik (Maribor 1957, 420 strani), ki je dal poleg življenjepisa tudi obilo pisem in spominov na Lovra Ruharja-Prežihovega Voranca. je vzbudil tudi pripombe in polemiko k nekaterim dogodkom iz dvajsetih let: oceno Dušana Kermaunerja (Naši razgledi 6, 1957, str. 575—578, 306—606; 7, 1958, str. 8—11), popravek Dragotina Gustinčiča (Naši razgledi 7, 1958, str. 33) in pripombe Franceta Klopčiča (prav tam, str. 63—64, 89—90).22 Naj navajamo dalje: France Klopčič: Konferenca KP Slovenije je bila maja L 1924 (Komunist 30. maja 1958), Miha Marinko: Trideset let po spopadu z Orjuno v Trbovljah (Ljudska 21 O kongresu 11. aprila 1920 v Ljubljani. 22 S pisanjem o Prežihovem Vorancu je povezano tudi pojasnilo Franceta Klopčiča k politiki naše Partije v zvezi z nacionalnim problemom Koroške okrog leta 1930 (Nova obzorja 10, 1957, str. 719—720). 404 pravica 20, 1954, št. 129), France Vreg: Živa barikada (Kronika trboveljskih dogodkov leta 1924, Ljudska pravica 18, 1953, št. 140), Ivan Kreft: O delavskem in ljudskem gibanju v času boja proti Orjuni (Ljudska pravica 18, 1952, št. 18—19), France Klopčič: Stanje partije v Sloveniji 1926. leta (Komunist 16, 1957, št. 21), Ivan Kreft: Spomini ljudskega agitatorja (Maribor 1954, 214 str.), isti: Množično narodnoobrambno delo Partije v letih 1933—1941 (Vestnik, Maribor 8, 1952, 26. avgusta—7. septembra, ter Mladina 10, 1952, št. 29—37). Franček Saje: Dvajset let naše Partije (Naši razgledi 6, 1957, str. 168—170). Ob proslavi dvajsetletnice Ljudske pravice je izšla slavnostna številka Ob- murskega tednika (6, 1954, št. 39) s prispevki Edvarda Kardelja (Prekmur­ skemu ljudstvu ob 20-letnici »Ljudske pravice«), Načeta Voljča, Rudija Čači- noviča (spomini), Jožeta Tivadarja (Klub prekmurskih akademikov), Miška Kranjca, Toma Brejca, Vaneka Šiftarja, Ivana Krefta in drugih. Več spo­ minskih prispevkov je tudi v številki Ljudske pravice z dne 5. oktobra 1954 (Tomo Brejc, Rudi Čačinovič, Janko' Liška in drugi). Dne 3. oktobra 1954 je govoril v Lendavi Miha Marinko (govor objavljen v dnevnikih), 5. oktobra v Ljubljani Boris Ziherl (Ob prazniku slovenskega naprednega tiska, Naša sodobnost 2, 1954, str. 769—780).22a Poleg tega naj navedemo še: Ivan Kreft: »Ljudska pravica« močno orožje naše Partije (Socialistična misel 2, 1954, str. 408—416), isti: Ob dvajsetletnici »Ljudske pravice« (Nova obzorja 7, 1954, str. 488—492), isti: Skupina »Ljudske pravice« in njen prvi zaveznik (Ljudska pravica 20, 1954, št. 27—28), isti: Dogajanja, ki jim je dala pečat »Ljudska pravica« (Večer 10, 1954, št. 35—75), isti: Dopolnilni podatki k zgodovini23 (Ljudska pravica 21, 1955, št. 234), isti: O pospešenem progresivnem preusmer­ janju slovenskih političnih sil v obdobju od »Ljudske pravice« do NOB (Svet ob Muri 1, 1956, str. 71—83), isti: Delo Partije med kmečko mladino (Mladina 11. januarja 1951), isti: Volilni boj ob občinskih volitvah pred dvajsetimi leti in njegov odmev v tisku24 (Ljudska pravica 21, 1955, št. 268—273), Franc Za- dravec: Ferdo Kozak kot urednik Sodobnosti (Naša sodobnost 6, 1958, str. 1085 do 1103), Ivan Kreft: Politični tokovi v Osvobodilni fronti v prvem letu nje­ nega razvoja (Naša sodobnost 1, 1953, str. 357—367). Zadnji članek, ki je nastal v odgovor na Škerlovo razpravo v Zgodovinskem časopisu 5, se v veliki meri dotika Zveze delovnega ljudstva in drugih progresivnih predvojnih gibanj.25 Slavko Kremenšek popisuje Razvoj študentskega gibanja med obema vojnama (Tribuna 5, 1955", št. 2—10), Alenka Nedog Antifašistično in narodnoobrambno gibanje študentov pred vojno (Naši razgledi 7, 1958, str. 332—333). Zbornik Velika tekstilna stavka Slovenije 1936 (Kranj 1956, 146 strani) vsebuje obširen zgodovinski opis stavke (Ivka Križnarjeva, str. 15—64), spomine udeležencev ter nekaj dokumentov, dnevnikov iz časa stavke, v dodatku k zborniku pa je objavljen med drugim govor Franca Leskoška v Kranju dne 16. septem­ bra 1956.26 22a Ponatisnjeno v knjigi Književnost in družba (str. 481—493). 23 O Ljudski pravici. 24 V letih 1935 in 1936. 25 Odgovor Fr. Skerla v Naši sodobnosti 1, 1953, str. 955—960, 1030—1035, ter novi odgovor I. Krefta prav tam, str. 1036—1047. 26 Glej tudi članek Ivka Križnar: Nekaj misli k veliki tekstilni stavki leta 1936 v Sloveniji (Naši razgledi 5, 1956, str. 408). 405 104. O našem šolstvu med obema vojnama govori Milica Bergant: Poizkusi reforme šolstva pri Slovencih 1919—1929 od prevrata do uvedbe diktature (Ljubljana 1958, 212 strani). Gorazd Kušej in Rudolf Sajovic sta prikazala Pravno fakulteto v prvih treh desetletjih (Zbornik znanstvenih razprav pravne fakultete 24, 1954, str. 195—226). IV 105. Izšla je prva knjiga široko zasnovane Zgodovine Ljubljane z naslo­ vom Geologija in arheologija (Ljubljana 1955, 458 strani). S to vsebino je delo pravzaprav izven okvira naše bibliografije. 106. Ljubljanski mestni arhiv je začel izdajati Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku. Doslej so izšli trije zvezki: I. zvezek: listine 1243—1397 (Ljubljana 1956, 102 listini), II. zvezek: listine 1299—1450 (Ljubljana 1957, 100 listin), III. zvezek: listine Mestnega arhiva ljubljanskega 1320—1470 (Ljubljana 1958, 79 listin). Tekst ni tiskan, ampak razmnožen, cela publikacija pa je urejena kartotečno. 107. Topografski opis mesta in okolice daje knjižica Milko Kos: Srednje­ veška Ljubljana (Ljubljana 1955, 78 strani). Kolonizacijsko zgodovino in topografijo ljubljanske okolice tega obdobja zajemata razpravi Milko Kos: Starejša in mlajša naselja okoli Ljubljane (Geografski vestnik 23, 1951, str. 157—177) ter Pavle Blaznik: Doneski k historični topografiji ljubljanske okolice (Zgodovinski časopis 6-7, 1952-3, str. 391—397). Vprašanje, kje je bila najstarejša Ljubljana, kje najstarejša mestna hiša in še druga rešuje Sergij Vilfan: Nekaj vprašanj iz zgodovine stare Ljubljane (Kronika 4, 1956, str. 132 do 148). 108. Vprašanje podelitve mestnih pravic, pridobitve mestne avtonomije ter najstarejših patricijskih rodbin obravnava Ferdo Gestrin: Doneski k zgo­ dovini Ljubljane v srednjem veku (Zgodovinski časopis 5, 1951, str. 192—209). Milko Kos: O izvoru prebivalcev Ljubljane v srednjem veku (prav tam 10-11, 1956-7, str. 7—31) govori o izvoru in sestavi ljubljanskega prebivalstva do 15. stoletja ter o izvoru in rodovnikih nekaterih patricijskih rodbin tega časa. Milko Kos: Una lettera in volgare spedita verso il 1320 da Lubiana a Cividale (Ce Fastu? 32, 1956, str. 3 ss.) govori o poslovnem pismu Jakoba Porgerja. Sergij Vilfan daje Zgodovino neposrednih davkov in arestnega postopka v srednjeveški Ljubljani (Zgodovinski časopis 6-7, 1952-3, str. 417—442). Josip Mah Stara Ljubljana in njeni ljudje (Ljubljana 1957, 226 strani) prikazuje način življenja, navade, igre, moralo itd. v Ljubljani v zadnjih stoletjih fevdalizma. 109. Razvoja in strukture prebivalstva Ljubljane se dotikajo dela Vlado Valenčič: Prebivalstvo in hiše stare Ljubljane (Kronika 5, 1957, str. 111—123), isti: Popis družinskih poglavarjev leta 1660 in število prebivalstva v Ljubljani (prav tam 3, 1955, str. 179—182), isti: O gospodarski strukturi ljubljanskega prebivalstva v začetku XVIII.stoletja (prav tam 5, 1957, str. 5—13), isti: Prebi­ valstvo Ljubljane pred dve sto leti (prav tam 2, 1954, str. 191—200)J ter Igor Vrišer: Razvoj prebivalstva na območju Ljubljane (Ljubljana 1956, 67 strani), ki zajema čas po letu 1869. Obravnava leto 1754. 406 110. Sergij Vilfan: Zgodovina ljubljanske mestne hiše (Ljubljana 1958, 127 strani) vsebuje tudi prvič objavljeni (Dolničarjev?) rokopis iz leta 1679-80 z opisom starega rotovža in načrtom za zidavo novega, poročilo o obnovitvenih delih na ljubljanskem magistratu 1954—58 ter Josipa Cernivca perspektivni program za asanacijo in rekonstrukcijo magistrata. Alojzij Potočnik je v dolgi vrsti člankov, ki so izhajali najprej v tedniku Gradimo (od 5. januarja 1951 do konca izhajanja časopisa 29. junija 1951 z naslovom Iz zgodovine Ljubljane), nato v Ljudskih novicah (od 13. februarja 1953 do konca izhajanja časopisa 12. junija 1953, z naslovom Naše mesto skozi stoletja) ter v Ljub­ ljanskem dnevniku (od 19. junija do 28. septembra 1953, z naslovom Ljubljana skozi stoletja), obravnaval zgodovino Ljubljane po posameznih cestah in poslopjih. Angeles Baš daje podatke K stavbnemu in zemljiškemu* značaju Ljubljane v franciscejskem katastru (Slovenski etnograf 5, 1952, str. 76—100). Alojzij Potočnik opisuje Javno razsvetljavo v stari Ljubljani (Kronika 2, 1954, str. 47—52). Vlado Valenčič prikazuje Agrarno gospodarstvo Ljubljane do zemljiške odveze (Ljubljana 1958, 69 strani) ter Gozdove in preskrbo z lesom v stari Ljubljani (Gozdarski vestnik 12, 1954, str. 178—193). Neposredno bližino Ljubljane zajema članek Ema Umek: Gradnja kanalov na Ljubljanici v prvi polovici XVIII. stoletja (Kronika 4, 1956, str. 82—86). ill. Zgodovino podjetij v Ljubljani in njeni najbližji okolici obravna­ vajo Vladislav Fabjančič: Prvi ljubljanski livarji zvonov in topov (Kronika 1, 1953, str. 23—39), Jože Šorn: Začetki suknarne kranjskih deželnih stanov (Zgodovinski časopis 6-7, 1952-3, str. 663—685) z nadaljevanjem Ljubljanske suknarne (prav tam 9, 1955, str. 62—87), isti: Svilarske manufakture v Ljub­ ljani (1725—okrog 1800, Kronika 1, 1953, str. 103—110), Ivan Slokar: Prva majolikarna v Ljubljani (Kronika 2, 1954, str. 183—187), Vlado Valenčič: Sladkorna industrija v Ljubljani (Ljubljana 1957, 64 strani). V reviji Moščan- ska kronika je pisal Jože Šorn o industriji v Mostah ter o tovarni kleja, Vlado Leban o razvoju Most (1957-8). Jože Šorn je obdelal Razvoj papirnice Vevče (Ljubljana 1956, 152 strani). O trgovini govori Ivan Mohorič: Razvoj ljub­ ljanske trgovine od fevdalnih dob do socijalizacije gospodarstva (Beograd 1951, 75 strani). 112. 200 let ljubljanske babiške šole (1753—1953) opisuje v posebni knji­ žici Vito Lavrič (Ljubljana 1953, 70 strani). 113. Iz politične zgodovine naj navedemo članek Marija Lah: Borba ljub­ ljanske občine za slovensko uredovanje (Kronika 5, 1957, str. 135—146), ki obravnava leta 1848—1918. Več razprav o delavskem gibanju v Ljubljani smo navedli v 81. odstavku. Omenimo naj še članek Marije Draksier, Mirka Trtnika in Franceta Klopčiča: Hiša na Marxovem trgu (Slovenski poročevalec 2. junija 1957), ki govori o bivšem Delavskem domu na sedanjem Novem trgu. 114. Vlado Valenčič: Iz preteklosti štangarskega gozda (Gozdarski vestnik 15, 1955, str. 215—222) govori o krčenju gozda od 16. do 18. stoletja. 115. Dolenjski kmet v prejšnjih stoletjih je naslov članku Rafaela Ogrina (Kronika 6, 1958, str. 67—73), ki opisuje razmere na posesti ljubljanskega avguštinskega samostana blizu Radeč v 18. stoletju. 116. Na Krško kotlino in njeno obrobje se nanaša Blaznikova razprava o freisinški dolenjski posesti, ki smo jo omenili v 41. odstavku. Bajtarstvo in 407 gostaštvo v Gornjem Lakencu opisuje v istem odstavku navedeno Vilfanovo delo. 11?. Zbornik Videm-Krško nekdaj in danes (Videm-Krško 1957, 114 strani) vsebuje s področja, ki nas zanima v tej bibliografiji, članek o Krškem v srednjem veku (Stanko Škaler) ter razne zgodovinske podatke o obdobju med obema vojnama ter o posameznih podjetjih v mestu in okolici. 118. Zbornik Kostanjevica na Krki ob sedemstoletnici mestnega obstoja (Kostanjevica 1953, 116 strani) govori med drugim o nastanku mesta in mest­ nega prava (J.Likar, str. 25—52), Milko Kos pa je v posebnem članku prikazal življenje kmetov koštanjeviške okolice v 14. stoletju (str. 53—62). 119. Začetki Novega mesta je naslov razprave Milka Kosa (Kronika 2, 1954, str. 171—177). Novo mesto opisujeta Jopis Wester: Novomeški spomini (Novo mesto 1958, 106 strani)2 in Otmar Skale: Novo mesto pred desetletji (Dolenjski list 2, 1951, št. 13—33). Bogo Komelj obravnava Novomeški tisk (prav tam 6, 1955, št. 47—48). 120. O Beli krajini govore Niko.Županič: Imena rodbin, domov in naselij kot pomožni viri za zgodovino migracij ter nekoliko belokranjskih primerov (Zbornik Etnografskog muzeja u Beogradu 1901—1951, Beograd 1953, str. 143 do 147), Ivan Simonie: Krajevna, ledinska in rodbinska imena v Beli Krajini (Dolenjski list 7, 1956, št. 45—48), Modest Golia: Slovenica v spisih metliškega čevljarskega ceha3 (Zgodovinski časopis 5, 1951, str. 214—222). Jože Dular objavlja Navratilov zapis iz leta 1849 (Kronika 3, 1955, str. 99—109, 176—179), rokopisni prikaz metliške preteklosti, ki ga je po Valvasorju, časopisju, izro­ čilu in lastnih spominih napisal Janez Navratil. Ivan Mohorič obravnava Železarno Gradac v Beli Krajini (Kronika 1, 1953, str. 183—190). O dogodkih v Vinici leta 1918 glej v 97. odstavku navedena Sajetova dela. O naprednem gibanju v Beli krajini med obema vojnama govori prvi del članka Janko Jarc: Bela Krajina v uporu (Kronika 1, 1953, str. 3—15). 121. Majda Smole opisuje Gospodarski položaj ribniških podložnikov v začetku XIX. stoletja (Kronika 4, 1956, str. 170—173). Obširen prikaz zgodovine ribniškega Sokola daje publikacija 50 let telesne vzgoje v Ribniški dolini (Ribnica 1956, 90 strani). 122. V zborniku Kočevsko (Kočevje 1956, 247 strani), ki daje »zemlje­ pisni, zgodovinski in umetnostno-kulturni oris kočevskega okraja«, je napisal Ivan Simonie Zgodovino kočevskega ozemlja od naselitve do leta 1941 (str. 73 do 128). 123. Za področje Škofje Loke je največ zgodovinskih člankov zbranih v Loških razgledih (Škofja Loka I: 1954, 178 strani; II: 1955, 232 strani; Ilir 1956, 282 strani; IV: 1957, 178 strani; V: 1958, 245 strani). Tu je obravnavana zgodovina mesta, posameznih umetnostih spomenikov, preteklo in sedanje gospodarstvo v mestu in na vsem škofjeloškem področju, obdobje NOB, delo znamenitih Ločanov, razvoj raznih društev in organizacij. Naj posebej nave­ demo članke: Pavle Blaznik: Na obisku v Freisingu (1, str. 55—64), isti: Upor loških podložnikov konec XV. in v.začetku XVI. stoletja (2, str. 65—70), isti: 2 Izhajalo v Kroniki 1956 in 1957. V knjižici dopolnjeno z opombami Janka Jarca ter Westrovo bibliografijo. 3 Iz 17. stoletja. 408 Popis kmetij na ozemlju loškega gospostva leta 1510 (5, str. 119—127), istega opis mestnega obzidja (4), stolpa na Kranclju in Starega gradu pod Lubnikom (3), Jože Zontar: Novi škofjeloški mestni red iz leta 1747 (5, str. 128—136), Josip Zontar: Ločan Volbenk Schwarz (4, str. 25—34),4 Ivan Mohorič: Pravila bratovščine kovačev in ključavničarjev v Škofji Loki iz leta 1678 (3, str. 103 do 108), Josip Zontar: Platnarstvo in sitarstvo v loškem gospostvu v 18. stoletju (3, str. 89—102), Ivan Mohorič: Škofjeloško platnarstvo in njegov zaton (2, str. 71—80), Doroteja Gorišek: Loški klobučarji (5, str. 173—177),5 Marijan Masterl: Gradnja škofjeloških vodovodov v letih 1898—1902 (3, str. 109—128), Franc Braniselj: Osnovanje in razvoj gorenjske predilnice do leta 1945 (3, str. 178—184). Izven Loških razgledov naj omenimo članek Pavle Blaznik: Gradovi na loškem ozemlju (Kronika 1, 1953, str. 97—102), statistiko Razvoj naselij na območju mest Kranj in Škofje Loka ter njune okolice6 (Mesečni statistični pregled 3, 1954, str. 659—665). 124. Zgodovino plavža v Železnikih je opisal Ivan Mohorič (Kronika 2, 1954, str. 95—104). Glej še427. odstavek. 125. Blaznikove študije o zemljiških posestih in kmetih na Sorskem polju in na besniškem ozemlju smo navedli že v 41. odstavku. 126. V zborniku Kranj v boju in svobodi (Kranj 1954, 63 strani), ki je v glavnem posvečen dobi NOB, je napisal Črto Zoreč Nekaj podatkov o raz­ voju tekstilne industrije in delavskega gibanja v Kranju (str. 7—13). Za tekstilno stavko leta 1936 glej 103. odstavek, za razvoj prebivalstva pa 123. od­ stavek. 127. Za zgodovino Krope naj navedemo knjižici Jože Gašperšič: Vigenjc (Vodnik po zgodovinskih žebljarskih kovačnicah v Kamni gorici, Kolnici, Kropi in Železnikih; Ljubljana 1956, 105 strani) ter Slovenska peč (Vodnik po zgodovinskem plavžu v Dnu nad Kropo; Ljubljana 1954, 73 strani), v kateri sta pisala Franjo Baš in Ciril Rekar, razpravi Franjo Baš: Iz zgodovine hiše v Kropi (Zgodovinski časopis 6-7, 1952-3, str. 619—649) ter isti: Eine historische Schmiedesiedlung in Kropa (Stahl und Eisen, Düsseldorf 75, 1955, str. 1393 do 1397) in podatke iz šestdesetletne kronike Plamena (Glas Gorenjske 8, 1955, št. 16—19) ter razpravo Kyovskega, ki jo citiramo v 79. odstavku. 128. Nekdanje fevdalno gospostvo Brdo pri Kranju konec 18. stoletja je opisoval Jože Zontar. (glej 64. odstavek). 129. Na Tržič se nanaša monografija Ivan Mohorič: Zgodovina obrti in industrije v Tržiču (Ljubljana 1957, 379 strani). Vrsto člankov o preteklosti Tržiča in njegove okolice je objavil Tržiški vestnik, tako n. pr. izpod peresa4 Simona Milača opise preteklosti Leš (1955). 130. Na področje Save od Radovljice navzgor se nanašata razpravi Ljud­ mila Hauptmanna in Gimtherja Graluerta, navedeni v 41. odstavku. Cene Avguštin je opisal Zgodovinsko-urbanistične osnove Radovljice (Gorenjska 1, 1957—1958, str. 64—70, 122—125, 211—228). Meta Campa je opisala Reformacijo na Bledu (prav tam, str. 133—139). Boris Orel je pisal O izdelovanju živinskih zvoncev v okolici Gorjan pri Bledu (Slovenski etnograf 3-4, 1951, str. 132—141). 4 »Prispevek k zgodovini finančnega gospodarstva« okrog leta 1500. 5 V 19. stoletju. 6 1869—1953. 409 131. Posebej na Jesenice se nanašajo članki Kurt Hoffmann: Nastanek in razvoj železarstva na Jesenicah (Jeseniški kovinar 4, 1951, št. 3—8), Viktor Ropret: Jubilej jeseniške železarne (Železar 3, 1954, str. 102—121), Slavko Smolej: Železarske Jesenice (Glas Gorenjske 9, 1956, št. 18—35), Dušan Ker- mauner: v 81. odstavku citirano delo. 132. O Dovjem v fevdalnem času je pisal Pavle Blaznik (glej 41.odst.). 133. O zgornjem delu doline Save Dolinke, posebej o Ratečah in njeni nekdanji cerkveni pripadnosti na Koroško je pisal Ivan Grafenauer: Die Reichweite der Urpfarre Maria Gail im Süden (Carinthia 147, 1957, str. 261 do 274), isti: Celovški rokopis iz Rateč (Razprave RFL SAZU 3, 1958, str. 7—61). 134. Bohinjsko fužinarstvo opisujejo Marija Verbič: Bohinjsko rudarstvo in fužinarstvo konec 18.stoletja (po Zoisovem opisu leta 1778; Kronika 4, 1956, str. 6—14), Miha Klinar: Pred 65 leti je v Bohinju zatonilo železarstvo (Glas Gorenjske 9, 1956, št. 37—39), Slavko Smolej: Najstarejša livarna železa na Slovenskem (Kronika 1, 1953, str. 54—57).7 Piparstvo na Gorjušah v Bohinju — naša stara domača obrt (Slovenski etnograf 3-4, 1951, str. 51—86) je naslov članka Borisa Orla. 135. 50 let zadružništva v Komendi 1905—1955 (Ljubljana 1955, 34 strani) opisuje posebna brošura. 136. Kamniku in okolici so posvečeni štirje v našem obdobju izdani Kam­ niški zborniki (Kamnik I: 1955, 270 strani; II: 1956, 241 strani; III: 1957, 343 strani; IV: 1958, 291 strani). Od daljših člankov naj posebej omenimo Avguštin Lah: Historia vitae magistra (1, str. 22—50), ki daje nekaj beležk iz obče, narodne in kamniške mestne zgodovine, Tajtana Kraut-Šifrer: Geo­ grafski momenti v razvoju Kamnika do začetka XIX. stoletja (3, str. 5—22), Božo Otorepec: Prebivalstvo Kamnika v srednjem veku (2, str. 67—100), isti: Privilegijska knjiga mesta Kamnika iz leta 1528 (4, str. 87—110), isti: Donesek h gospodarski zgodovini Kamnika do XVI. stoletja (3, str. 43—61), Janko Polec: Kamniške meščanske hiše in njihovi lastniki v dve sto letih (1, str. 51—110), Angelos Baš : Stavbni značaj Kamnika v f ranciscejskem katastru (3, str. 62 do 68), Vlado Valenčič: Bistriški gozd in kamniški meščani (3, str. 69—10), isti: Prebivalstvo kamniškega področja skozi tri stoletja8 (4, str. 41—86). Izven Kamniških zbornikov je omeniti še razpravi Vladimir Klemenčič: Urbaniza­ cija okolice Kamnika (Geografski vestnik 25, 1953, str. 73—90) ter Ivan Mo- horič: Zgodovina fužin ob Bistrici pri Kamniku (Kronika 3, 1955, str. 25—32, 93—99). 137. Mengeški zbornik 1154—19549 (Ljubljana 1954, 244 strani) prinaša med drugim razpravi Božo Otorepec: Iz preteklosti Mengša (str. 21—54) in Vladimir Klemenčič: Razvoj Mengša v zadnjih 80 letih1* (str. 92—98), objavlja pisma Janeza Trdine, ki zadevajo mengeško preteklost, oris gospodarskega razvoja in sedanjosti. Ob tridesetletnici podjetja Induplati v Jaršah je izšla posebna publikacija Trideset let dela, borb in zmag (Ljubljana 1953, 92 strani). 138. Področje okrog Gornjega grada opisujeta dve v 41. odstavku nave­ deni deli (Gestrin, Glauert). Franc Hribernik je objavljal Odlomke iz pre- 7 Plavž v Nomnju. 8 Podatki se nanašajo na nekdanji (avstrijski) politični okraj Kamnik. 8 Naslov na platnicah: 800 let Mengša. 10 Obravnava predvsem razvoj prebivalstva. 410 klosti Gornjegrajskega (Turistični vestnik 4, 1956, str. 258—261, 328—331, 350 do 354). 139. Zbornik Med Mrzlico in Dobrovljami (Celje 1955, 268 strani) je po­ svečen predvsem obdobju NOB, razen tega pa govori precej tudi o delavskem gibanju med obema vojnama. O tem, na kratko pa tudi o starejši dobi, piše Franc Hribar: Tovarna Prebold in njeno delavstvo (str. 17—40). Tudi nekateri drugi krajši članki govore o delu Partije in naprednem gibanju v Preboldu in Zabukovici med obema vojnama, stavki tekstilnih delavcev 1936, kulturno- prosvetnem delu itd. Zbornik Liboje (25-letnica »Svobode« 1929—1954; Liboje 1954, 130 strani) govori prav tako predvsem o dobi NOB, pa tudi o času med obema vojnama. Sem spadata članka Rudi Cilenšek:. Razvoj delavskega gi­ banja v Libojah med obema vojnama (str. 21—33) ter Anton Vočko: Delavska prosveta med obema vojnama (str. 34—47). V posebnih člankih je popisan še razvoj rudarstva in keramične industrije v Libojah. 140. Brošura Dve sto let rudnika Zagorje 1755—1955 (Zagorje 1955, 48 str.) vsebuje tudi pregled zgodovine rudnika in delavskega gibanja v Zagorju. Zasavski vestnik je po pripovedovanju starih rudarjev objavljal Odlomke iz zgodovine delavskega gibanja v Zagorju (6, 1953, št. 20 in naslednje). France Klopčič je v članku Župan-komunist v Zagorju (Slovenski poročevalec 22. ju­ nija 1957) opisal občinske volitve 1927. leta. 141. Izredno obsežna monografija Janko Orožen: Zgodovina Trbovelj, Hrastnika in Dola (I: od početka do 1918, Trbovlje 1958, 725 strani) daje zelo podroben prikaz razvoja naselij, posestnih razmer, gospodarske in kulturne dejavnosti opisanega področja. O delavskih stavkah v premogovnih revirjih glej tudi v 81. odstavku navedeni Orožnov članek. O delavskem gibanju med obema vojnama glej nekaj podatkov v 103. odstavku. 142. Ivan Mlinar je prikazal Zidani most v zgodovini (Kronika 4, 1956, str. 67—76). 143. Ivan Čerin piše v zborniku Rimske Toplice v borbi in svobodi (Rim­ ske Toplice 1954, 83 strani) o krajevni zgodovini (str. 64—71). V zborniku Iz trpljenja in krvi (Laško-Rečica 1958, 252 strani) opisuje Janko Orožen prirodo in preteklost teh krajev, v kratkih sestavkih pa je opisana tudi zgodovina zdravilišča, rudnika in podjetij v Laškem. 144. Vlado Jenko opisuje Bohorske gozdove v preteklosti (Gozdarski vestnik 16, 1958, str. 23—30). 145. Zbornik Posavje I (Brežice 1957, 133 strani) obsega s področja, ki ga zajemamo v tej bibliografiji, članke Milko Kos: Brežice v srednjem v.eku (str. 7—15), Stanko Skaler: Posavje v uporu 1573 (str. 29—42), Boris Lipužič: Geografski opis Brežic (str. 52—71), ki prikazuje tudi razvoj mesta in prebi­ valstva v 19. in 20. stoletju, Franjo Baš: Iz narodnostnih bojev v brežiškem Posavju (str. 72—90). 146. V posebni brošuri Olimje (Maribor 1955, 52 strani) je opisal Franc Minarik zgodovinsko lekarno v tem kraju. 147. V zborniku Šentjur skozi borbo v svobodo (Šentjur 1956, 85 strani) opisuje Marjan Žagar Šentjur v preteklosti (str.27—62). Članek obravnava tako starejše obdobje kot napredno gibanje med obema vojnama ter seveda najbolj obširno čas NOB. 411 148. Za Celje so izšli predvsem trije Celjski zborniki: Celjski zbornik 1951 (Celje 1951, 271 strani), Celjski zbornik 195? (Celje 1957, 293 strani), Celjski zbornik 1958 (Celje 1958, 321 strani). Glavni zgodovinski članki v prvem • zborniku so članek F. Basa o celjskih grofih, J. Orožna o fevdalnih gospostvih (glej oba v 43. odstavku), M. Golie o cehih (glej 48. odstavek), J. Orožna o stavkah v premogovnikih (glej 81. odstavek), Janko Štrukelj: Razvoj tekstilne industrije v Celju in okolici (str. 256—265). V drugem zborniku (1957) je poleg Orožnovega članka o gmajnah, navedenega v 41. odstavku, omeniti članke Jože Curk: Grad Gornje Celje (str. 103—152), isti: Razvoj celjske mestne vedute (str. 251—269), Fran Roš: Maistrova celjska doba (str. 270—283), Gustav Grobelnik: Petdeset let srednje gospodarske šole v Celju (str. 284—291). V tretjem zborniku (1958) so prikazani med drugim razvoj celjske gimnazije (Ivan Mlinar), čitalnice (Bruno Hartman) in gospodarjenja občine (Janko Orožen). Janko Orožen in Justin Felicijan sta pisca Kratke gospodarske zgo­ dovine Celja in okolice Celja (Celje 1952, 72 strani). Celje in olepševalno društvo (Celje 1955, 78 strani) je naslov knjižici, ki govori o mestni zgodovini in delu tega društva. Izšel je zbornik Osemdesetletnica prve slovenske šole v Celju 1875—1955 (Celje 1955, 102 strani), ki podaja v različnih člankih zgodovino slovenskega šolstva v Celju. Poleg tega naj omenimo še Ivan Mli­ nar: Borba za slovenske razrede na celjski gimnaziji pred 60 leti (Poročilo I. gimnazije v Celju za šolsko leto 1954/55, Celje 1955, str. 5—16), Janko Orožen: Teritorij in uprava mesta Celja od davnih dni do danes (Kronika 4, 1956, str. 149—156), isti: Posestna in gradbena zgodovina mesta Celja (Bilten, Celje 1957), isti: Zgodovinski pregled regulacije Savinje in njenih pritokov (Kro­ nika 4, 1956, str. 15—20) ter statistiko Razvoj naselij na območju mesta Celje in sosednjih občin v letih 1869 do 1953 (Mesečni statistični pregled 3, 1954, str. 383—388). 149. Danijel Omerzu je objavljal Zgodovinske in statistične črtice mesta Slovenska Bistrica (Glasnik delovnih ljudi občine Slovenska Bistrica 2, 1953, št. 1—4; 1955, št. 16—17). Jože Koropec je opisal Slovenjebistriški svet v luči prvih deželnoknežjih urbarjev (Kronika 5, 1957, str. 20—25). 149 a. Franc Minarik daje Podatke o zdravstvu v žički dolini do leta 1782 (Zdravstveni vestnik 27, 1958, str. 446—454). 150. Zgodovinski pregled razvoja Maribora je dal Bogo Teply v svojem Vodniku po Mariboru in okolici, ki zavzema največji del publikacije Maribor (Maribor 1955, 285 strani). Ermin Kržičnik je napisal Gospodarski razvoj Ma­ ribora (Maribor 1956, 190 strani). Anton Vončina je orisal zgodovino poimeno­ vanja mariborskih ulic (Imena ulic v Mariboru, Kronika 6, 1958, str. 21—35) ter opisal Maribor v letih 1918—1919 (prav tam 4, 1956, str. 94—98). Statistika pri­ kazuje Razvoj naselij na območju mesta Maribor in okolice (od 1869 naprej; Mesečni,statistični pregled 3, 1954, str. 457—460). Nekaj podatkov o rasti Ma- ribora v zadnjih desetletjih ter deležu mariborskih študentov na ljubljanski univerzi daje Vladimir Bonač: Maribor in slovenska univerza (Kronika 1, 1953, str. 49—54). Razvoj in zgodovina Predilnice in tkalnice (Maribor 1953. 27 strani) je naslov posebni brošuri. 151. Področja od Maribora do Dravograda, tako severno od Drave (Koz­ jak) kot ob Dravi in južno od nje (Pohorje) se dotikajo dela: Otto Lamprecht: Die Besiedlung des Remschnikberglandes (ZHVS 47, 1956, str. 20—27), isti: 412 Der mittelalterliche Besitz des Stiftes St. Paul i. L. auf dem Remschnik (Ca­ rin thia 147, 1957, str. 334—349), isti: Der älteste Besitz des Stiftes St. Paul im steirischen Draulande11 (ZHYS 46, 1955, str. 112—124), Drago Korent: Pohorske glažute in njihov vpliv na gozdove (Gozdarski vestnik 10, 1952, str. 240—246), Franjo Baš: Pohorsko steklo (Likovni svet 1951, str. 215—229), Franc Minarik: Slika nekdanje glažute ob Spodnji Lobnici pri Rušah (Kronika 1, 1953, str. 191 do 194), Josip Mravljak: Muta (Koroški fužinar 2, 1952, št. 4-6, str. 30, št. 7-9, str. 18—19), Franjo Baš: Cehovsko tkalstvo v Dravski dolini (Vuzenica; Slo­ venski etnograf 3-4, 1951, str. 159—179). 152. Slovenj Gradec ob ?00-letnici (Slovenj Gradec 1951, 82 strani) je na­ slov zborniku, ki prikazuje zgodovinski razvoj Slovenjega Gradca predvsem v srednjem veku (Ivan Grobelnik) ter v času reformacije (Josip Mravljak). Zabeležiti je še članek Marijan Zadnikar: Srednjeveška arhitektura na gradu pri Slovenj Gradcu v luči zgodovine in novih odkritij (Kronika 4, 1956, str. 156 do 169). 153. O -zgodovini Velenja, velenjskega rudnika ter delavskega gibanja je bilo objavljenih več člankov v Velenjskem rudarju.12 154. Ptujski zbornik 1893—1953 (Ptuj 1953, 112 strani) vsebuje arheološke, umetnostnozgodovinske članke, prikaze iz dobe NOB, pa tudi pregled dela ptujskega Muzejskega društva (Karel Šepec) ter opise življenja in dela lo­ kalnih zgodovinarjev S. Povodna, F. Raispa, F. Ferka in V. Skrabarja (F. Alič). Jože Maučec je napisal Vodnik po Ptuju in okolici (Ptuj 1957, 60 strani), ki daje tudi zgodovinski pregled. Omenimo naj še članka Franjo (Baš: Ptujski grad in njegova okolica v novem veku (Kronika 1, 1953, str. 171—176), Jože Curk: Ptujski grad (Kronika 6, 1958, str. 57—66). 155., Zbornik Prlekija (Ljutomer 1955, 100 strani) obsega tudi krajše članke o zgodovini Prlekije, med katerimi je posebej omeniti tistega o med­ vojnem obdobju (Ivan Kreft: Progresivno' usmerjanje političnega razvoja v Pomurju, str. 12—16). V zborniku je orisan tudi zgodovinski pregled šolstva in ljudske prosvete. Alojzij Trstenjak je pisal Iz zgodovine vinogradništva v ormoško-ljutomerskih goricah (Ptujski tednik-8, 1955, št. 45—51). Otto Lam­ precht opisuje Die Wüstungen im Räume Spièlfeld-Radkersburg (Graz 1953, 64 strani). 156. Prekmurje obravnavajo predvsem naslednji članki: Ivan Zelko: Ko­ lonizacijsko stanje ob Kučnici v XIII. stoletju (Kronika 5, 1957, str. 105—111), isti: Statistika prebivalstva v Prekmurju 1, 1698 (Kronika 6, 1958, str. 85—93), Franc Šebjanič: Gmotni temelji prvih prekmurskih protestantskih župnij v XVII. stoletju (Svet ob Muri 2, 1957, str. 155—158), Franc Gumilar: Zgodovinska . slika Prekmurja v 17. stoletju (Topoli 1956, št. 2—4), Dragica Černy: Rast pre­ bivalstva v Prekmurju (Kronika 1, 1953, str. 131—137), ki daje pregled gibanja prebivalstva v času 1869—1948, Jože Ftičar: Slovenski taborit Božidar Raič, budetelj prekmurskih Slovencev (Svet ob Muri 3, 1958, str. 25—34), Rudi Ky- ovsky: Slovenska Krajina (Prekmurje) 1918—1919 (Delo 21, 1952, št. 5-6, str. 51 do 90), isti Boljševiški režim v Prekmurju leta 1919 (Obmurski tednik 6, 1954, 11 Področje okrog Lovrenca na Pohorju. 12 Glej posebej članek Jožeta Vrabiča (z začetkom v 2. številki letnika 1953), posebno številko 31. decembra 1953 ter številko 3. julija 1954. 413 št. 39), isti: Novi dokumenti o boljševiškem režimu v Prekmurju leta 1919 (Naši razgledi 5, 1956, str. 185—186), Miroslav Kokolj: Prekmurje v prevratni dobi 1918—19 (Svet ob Muri 2, 1957, str. 177—211, 241—280), Rudi Cačinovič: Postanek in razvoj kapitalizma v Prekmurju (Svet ob Muri 2, 1957, str. 63—77, 121—132), Franc Zadravec: Nacionalna in socialna vloga prekmurskega tiska do 1941 (Obmurski tednik 6, 1954, št. 39), Miroslav Kokolj: Prekmurje v letih pred »Ljudsko pravico« (prav tam, št. 32, 33), Franc Zadravec: Nekateri prek­ murski problemi tridesetih let med vojnama (Svet ob Muri 1, 1956, str. 2—27, 122—138, 209—221), Rudi Cačinovič: Prekmursko mladinsko gibanje med dvema vojnama (Obmurski tednik 6, 1954, št. 50), nekatera v 102. odstavku imenovana dela o Ljudski pravici, Vanek Šiftar: Razdrobljenost kmetijskih zemljišč (Svet ob Muri 3, 1958, str. 47—62) JKoloman CigiinPrispevek k zgodovini po- murske naftne industrije (pravtam, str. 100—113), Ludvik Olas: Razvoj in problemi sezonskega zaposlovanja prekmurskega prebivalstva (Geografski vestnik 27-28, 1955-6, str. 176—208). Publikacija Lendava 10 let v svobodi (Lendava 1955, 43 strani) vsebuje tudi kratek pregled krajevne zgodovine. 157. O Porabskih Slovencih piše Janez Dobravec: Porabski Slovenci (Svet oib Muri 1, 1956, str. 84—89) ter opisuje narodnoprosvetne in socialne prilike s statistiko' po letu 1890. 158. Ivan Mohorič je napisal knjigo Industrializacija Mežiške doline (Ma­ ribor 1954, 315 strani). Mnogo člankov iz zgodovine Mežiške doline in okoliških področij je bilo objavljenih v Koroškem fužinarju. Tu naj navedemo le naslednje: Franjo' Baš: Iz starih časov mežiškega rudarstva (6, 1956, št. 1-3, str. 16—17), isti: Tehniški spomeniki in njihov pomen za gospodarsko zgodo­ vino Mežiške doline (7, 1957, št. 10-fl2, str. 6—12), isti: V času, ko so Turki odšli (4, 1954, št. 5-6, str. 28—29), isti: Turške šance pri Kotljah (prav tam, št. 7-12, str. 17—18), Josip Mravljak: Početki Guštanja (1, 1951, št. 1-2, str. 8—9), članki iz rudarske zgodovine, ki jih je napisal Ciril Vončina (2, 1952, št. 1-3, 4-6, 10-12; 3, 1953, št. 5-7). Fran Sušnik je objavil postave za delavce prevaljske železarne iz leta 1852 (3, 1953, št. 1-3, str. 16—17). 159. Richard Wanner: 700-Jahrfeier der Stadt Völkermarkt (Carinthia 143, 1953, str. 943—948) raziskuje vprašanje, kdaj je postal Velikovec mesto. Julij Felaher piše Ob 60-letnici narodne šole v Št. Rupertu pri Velikovcu (Koledar Slovenske Koroške 1957, str. 117—125). 160. Hans Wagner piše Zur Fischereigeschichte des Freibaches (Carinthia 145, 1955, str. 622—636). 161- Od raznih del, ki se nanašajo na Celovec, naj omenimo Wilhelme Müller ja beležke k celovškemu grbu (Carinthia 143, 1953, str. 385—386; 147, 1957, str. 181—185), Richard Wanner: Die Begräbnisstätten der Stadt Klagen­ furt (Carinthia 145, 1955, str. 810—821), knjižica 100 Jahre Gewerbe und Han­ delsbank Klagenfurt (Klagenfurt 1951, 84 strani), katere glavni avtor je Din- klage,13 Karl Ernst Newole: Die Offizin Kleinmayr in Klagenfurt bis zur Gründung der Zeitschrift »Carinthia« (Carinthia 144, 1954, str. 417—539), isti: Die Offizin Kleinmayr in Klagenfurt seit der Gründung der Zeitschrift »Ca- 13 Dopolnilo temu delu je Bericht über die Feier anlässlich des 100 jährigen Bestandes der Gewerbe- und Handelsbank in Klagenfurt (Klagenfurt 1951, 56 strani). 414 rinthia« (Carinthia 146, 1956, str. 295-403) s seznamom tiskov te tiskarne v letih 1688—1955, Fran Zwitter: Prebivalstvo Celovca pred sto leti (Koledar Slovenske Koroške 1952, str. 112—114). 162. O narodnostni in socialni sliki ozemlja ob Vrbskem jezeru (posebej občin Loga ves, Škofiče in Vrba) v 19. stoletju govori Julij Felaher v članku Ob Vrbskem jezeru (Koledar Slovenske Koroške 1953, str. 67-86). Na isto področje se nanaša članek istega avtorja: Košatov rod (Koledar Slovenske Koroške 1952, str. 92—104), ki opisuje med drugim tudi tabor koroških Slo­ vencev v Zopračah leta 1870.14 . 165. Max Doblinger opisuje Die Herrschaft Rosegg und die Perkheim in Kärnten (Carinthia 143, 1953, str. 386-391). Lego nekaterih krajev v Rožu in Hodišah obravnava Walther Fresacher: Wo lagen Freiach, Trostenheim und Wartberg (Carinthia 145, 1955, str. 353—360). Železarstvo in puškarstvo opi­ sujejo Ferdo Miler: Nastanek in razvoj železarske, jeklarske in puškarske industrije v Spodnjem Rožu (Koledar Slovenske Koroške 1954, str. 63—72), Kari Dinklage: 400 Jahre Ferlacher Büchsenmacher (1958, 9 strani), Josip Šašel: Puškarske Borovlje (Koroški fužinar 4, 1954, št. 5-6, str. 11—13). 164. Carinthia je v letniku 1958 posvetila več člankov beljaški zgodovini. Poleg Gòrlichovega in Dolenzovega, ki se nanašata predvsem na najstarejše obdobje in -arheologijo, je tu članek Walther Fresacher: Das Werden des mittelalterlichen Villach (Carinthia 148, 1958, str. 272-288). Rudolf Wurzer: Die bauliche Entwicklung Villachs in der Neuzeit (prav tam 141, 1951, str. 488 do 554) je nadaljevanje članka iz leta 1949. Omenimo naj še članke Rudolf Cefarin: Die Entwicklung der Presse in Villach (Carinthia 147, 1957, str. 681 do 694) isti: Der Leitenböck (Ein Beitrag zur Geschichte des Bäckerhand­ werkes'in Villach; prav tam 141, 1951, str. 458-488), Richard M.Allesch: Der Rats- und Handelsherr Georg Allesch in Villach (prav tam 145, 1955, str. 608 694). V brošuri Das Rathaus von Villach (Villach 1952, 48 strani) opisuje Maas zgodovino uprave Beljaka ter zgodovino starega rotovža s seznamom vseh županov. Franz Pichler: Die bildenden Künste, das Kunsthandwerk in Kärnten und die (Bundesgewerbeschule in Villach (Villach 1954, 94 strani) je brošura, posvečena 75-letnici preselitve te šole v Beljak. 165. Guido Schöner popisuje Die Bezirksgerichte Arnoldstein und Tarvis im ersten Weltkrieg (Carinthia 145, 1955, str. 826—837). 166. Julij Felaher piše o Šoli in šolnikih v Melvičah v dobi od leta 1789 do 1877 (Koledar Slovenske Koroške 1956, str. 99—109). 167. Vlado Valenčič je ob jubileju mlekarske zadruge opisal Petdeset let mlekarstva na Vrhniki (Vrhnika 1954, 56 strani). V knjižici Grega Novak: Ob petdesetletnem jubileju vrhniške šole 1904-1954 (Vrhnika 1954, 55 strani) je opisana zgodovina šole in podan kratek oris zgodovine Vrhnike in njene okolice (napisal Franc Habe). . 168. Ignacij Voje opisuje Kajžarstvo v logaškem gospostvu (Zgodovinski časopis 6-7, 1052-3, str. 650—662). . 169. Peter Ribnikar prikazuje Posestne in gospodarske razmere losko- snežniškega gospostva od XVI.-XVIII. stoletja (Kronika 3, 1955, str. 35-39). i* Podatke o Košatovem rodu dopolnjuje avtor v zgoraj navedenem članku Ob Vrbskem jezeru. |1 4 415 Viljem Kindler daje Beležke iz preteklosti snežniških gozdov (Gozdarski vest- nik 13, 1955, str. 42—54). 170. Roman Savnik poroča Iz zgodovine postojnske jame (Kronika 6, 1958, str. 138—145). 171. Gospodarsko zgodovino Ilirske Bistrice in njene okolice, posebej kmetijstva in zadruge opisuje Vlado Valenčič: Od zadružne mlekarne do mlekarske in poljedelske industrije (Ilirska Bistrica 1956, 92 strani). 172. Razne drobce iz idrijske zgodovine objavljajo Idrijski razgledi (1956 do 1958). Posebej so pisali Karel Bezeg (razni odlomki iz rokopisa Doprinosi k zgodovini Idrije), Lado Božič in Cvetko Kristan (o delavskem gibanju). _Opozorimo naj še na delaj} Marija Verbič: Idrijski delavec v 16. stoletju (Zgo­ dovinski časopis 6-7, 1952-3, str. 531—551), Erna Lesky: Arbeitsmedizin im 18. Jahrhundert15 (Wien 1956, 79 strani), Franjo Baš: Rudarska hiša v Idriji (Slovenski etnograf 10, 1057, str. 29—48),V Stanislav Mazi: Klavže nad Idrijo (Ljubîjânâ~1955, 71 strani)."-"" — ' 173. Tolminski zbornik (Tolmin 1956, 147 strani) vsebuje tudi dva kratka članka o zgodovini (Hinko Uršič) ter o gibanju prebivalstva od 18. stoletja naprej (Janko Berginc). 174. Goriški zbornik 1947—1957 (Nova Gorica 1957, 270 strani), ki je izšel ob deseti obletnici priključitve Slovenskega Primorja, prinaša članke Milko Kos: Na Lijaku in Okroglici pred pet sto leti (str. 9—13), Joško Humai: Go­ riški Slovenci v letu 1848 (str. 18—28), France Bevk: Naša knjiga pod fašizmom (str. 43—48), Jože Petejan: Spomini na socialistično gibanje na Goriškem pred prvo svetovno vojno (str. 49—58), Ivan Murovec- Joško Humar: Od čitalnic do Svobod (str. 233—252). Opozoriti je še na tabelo na zadnji strani (270), ki pri­ kazuje gibanje prebivalstva od leta 1869 do 1953 na območju sedanjih občin okraja Gorica. 175. V stari Gorici je izšel ob petstoletnici goriškega mesta zbornik Gorizia nel medioevo (Gorizia 1956, 159 strani). Del razprav je posvečen de­ želni zgodovini in smo jih že navedli v 44. odstavku, del pa mestni zgodovini. Med temi so Pier Silverio Leicht: I Conti di Gorizia e la formazione del Comune Goriziano (str. 9—22), Pio Paschini: La pieve di Solcano-Gorizia nei secoli XIV—XV (str. 73—76) Leonardo Pedrini: Gorizia dalle origini al secolo XV (str. 97—105). Ta zadnja razprava je le povzetek prvega dela obšir­ nejše študije Gorizia: ricerche di geografia urbana (Annali di Richerche e Studi di Geografia 10, 1954, št. i), ki obravnava topografski, demografski in ekonomski razvoj Gorice. 176. Izven zbornikov naj zabeležimo o zgodovini Gorice še tele članke: Igino Valdemarin: La chiesa e la parrochia dei Santi Ilario e Taziano di Go­ rizia (Studi Goriziani 24, 1958, str. 145—216),16 Giovanni Manzini: La peste a Gorizia nel 1682 (prav tam 22, 1957, str. 23—36), Zdravko Jelinčič: Črna smrt v Gorici leta 1682 (Kronika 2, 1954, str. 115—121) — ta dva članka opisujeta na podlagi sodobnega dnevnika goriškega kaplana Marušiča kugo v Gorici leta 1682, pri tem pa objavlja Manzini seznam preko 500 goriških prebivalcev z imeni in priimki, Jelinčič pa daje na podlagi priimkov narodnostno sliko 15 Daje predvsem sliko zdravstvenih razmer in ukrepov v idrijskem rudniku. 16 S seznamom župnikov ter nekaterimi še neobjavljenimi listinami. 416 tedanje Gorice — Guido Manzini: L'arte della stampa a Gorizia nel secolo XVIII (Studi Goriziani 14, 1953, str. 85—106), Jolanda Pisani: La stampa a Go­ rizia dal 1800 ai giorni nostri (prav tam 19, 1956, str. 39—49), Attilio Venezia: Gorizia nei primi dell'Ottocento (prav tam 13, 1952, str. 47—65). Precej so pisali o Carin Favettiju.17 Ranieri Mario Cossàr je objavljal različne članke iz goriške zgodovine s precej heterogeno vsebino: o plesih v 18. stoletju,18 o prostozidarstvu,19 raznih političnih, strelskih, pevskih in drugih goriških društvih,20 raznih političnih dogodkih iz 19. stoletja in izpred prve sve­ tovne vojne.21 177. Na Beneško Slovenijo se nanaša knjižica H. Špekonja: Rod za mejo (Zgodovinska in socialna slika Beneške Slovenije in Rezije; Trst 1954, 72 str.), ki govori tako o preteklosti kot o razmerah med drugo svetovno vojno in po njej. Omenimo naj še Rihard Orel: Kako in zakaj so nastali gradovi v Be­ neški Sloveniji (Primorski dnevnik 6, 1951, št. 120—123, in Matajur 7, 1956, št. 10—20). 178. Na Kras se nanaša članek Milko Kos: Kmet na Krasu pred pet sto leti (Razgledi 7, 1952, str. 226—237). 179. Knjiga Vladimir Pertot: Trst, međunarodni privredni problem (Beo­ grad 1954, 251 strani) zajema gospodarsko problematiko Trsta, tako pogoje nastanka tržaškega pristanišča in gospodarstvo Trsta v obdobju med obema vojnama kot Trst po drugi svetovni vojni. Knjiga Ive Mihovilović: Trst pro­ blem dana (Zagreb 1951, 184 strani) je posvečena predvsem problemom Trsta po drugi svetovni vojni, daje pa tudi razvojno sliko za prejšnja obdobja. Posebej Trstu in tržaškemu problemu je bila posvečene ena od številk Među­ narodne politike (4, 1953, št. 14-15 z dne 1. avgusta) z raznimi zgodovinskimi članki (n. pr. Lavo Čermelj: Mentalitet i metodi italijanskog iredentizma; Viktor Novak: Vatikan u službi denacionalizacije Jugoslavena u Julijsko j Krajini; Ive Mihovilović: Kriza Trsta pod Italijom između dva rata; Fran Zwitter: Tršćansko zaleđe u istori ji.22 180. Zgodovino Trsta do 18. stoletja prikazuje Fabio Cusin: Venti secoli di bora sul Carso e sul Golfo (Udine 1952, 470 strani). Marino Szombathely piše o Aspetti della vita di Trieste nei secoli XV e XVI (Archeografo Triestino 20, 1955-6, str. 3—37; 21, 1957-8, str. 229—236). Pod naslovom Note sulla storia del collegio dei Gesuiti a Trieste govori Giulio Cervani o motivih naselitve jezuitov v Trstu v začetku 17. stoletja, o njihovi ekonomski in vzgojni de­ javnosti ter objavlja vrsto dokumentov tržaškega državnega arhiva o tej problematiki (Italia del Risorgimento,23 str. 187—307). Osemnajsto stoletje opi­ sujejo Elio Apih: Lo società triestina nel secolo XVIII (Torino 1957, 230 strani), 17 Attilio Venezia: Il pensiere politico di Carlo Favetti (Studi Goriziani 15, 1954, str. 71—146), Ranieri Mario Cossàr: Carlo Favetti e l'italianità di Gorizia nella seconda metà dell'Ottocento (prav tam 13, 1952, str. Ill—117), ponatis Vemitijevega posmrtnega govora iz leta 1892 (prav tam 21, 1957, str. 123—143). 18 Studi Goriziani 20, 1956, str. 21—35. 19 La Porta Orientale 28, 1958, str. 120—130. 2» La Porta Orientale 25, 1955, str. 470—497; 26, 1956, str. 111—126. 21 La Porta Orientale 26, 1956, str. 386—415; 27, 1957, str. 463—483; 28, 1958, str. 188—202. 22 Izšlo v št. 16. 23 Več o tem zborniku v 184. odstavku. 27 Zgodovinski časopis 417 Gino Luzzatto: Il portofranco di Trieste e la politica mercantilistica austriaca nel'700 (Problemi del risorgimento triestino,24 str. 7—17), Franco Catalano: Su alcuni problemi del Settecento triestino (Storigrafia del Risorgimento trie­ stino,25 str. 19—26), Alfonso Fragiacomo: La provenienza e gli apporti degli immigrati a Trieste nel secolo XVIII (La Porta Orientale 28, 1958, str. 281—300), Peter Gasser: Österreichs Levantehandel über Triest 1740—1790 (Mitteilungen des österreichischen Staatsarchivs 7, 1954), Walter Markov: Sporna pitanja oko tršćanske indiske kompanije (1775—1785; Istoriski časopis 8, 1958, str. 69—82), Mita Kostić: Srpsko trgovačko naselje u Trstu XVIII veka (Istoriski časopis 5, 1954-5, str. 167—187), Oscar de Incontrera: Vita triestina nel settecento nelle cronache dell'»Osservatore Triestino«26 (La Porta Orientale 23, 1953 do 28, 1958), Elio Apih: Contributo agli studi su Antonio de Giuliani (Problemi del risorgimento triestino, str. 129—142). 181. Dobo francoskih vojn ter Ilirskih provinc opisuje Giovanni Quaran­ totti: Trieste e l'Istria nell'età napoleonica (Firenze 1954, 356 strani), Guido Saba: Regesto dei documenti riguardanti Trieste e l'Istria durante il periodo napoleonico esistenti negli Archivi di Parigi (Problemi del risorgimento trie­ stino, str. 259—324)\w Liliana Fragiacomo-Tassini: Il governo francesce a Trieste (La Porta Orientale 26, 1957, str. 190—222), Ranieri Mario Cessar: L'av­ vocato Angelo Calafati, prefetto, barone ed intendente napoleonico (Archeo- - grafo Triestino 18-19, 1952-3, str. 39—80),28 Oscar de Incontrerà: Giuseppe La- brosse e gli emigrati francesi a Trieste (prav tam 18-19, 1952-3, str. 81—132, 361—423; 20, 1955-6, str. 77—153; 21, 1957-8, str. 71—141). 182. Predmarčno dobo obravnavajo Elio Apih: La società triestina tra il 1815 ed il 1848 (Italia del risorgimento, str. 25—38), Attilio Gentile: Fantasie scientifiche e traversie politiche di Domenico Rossetti (Archeografo triestino 21, 1957-8, str. 45—70), Bernard Stulli: Tršćanska »Favilla« i Južni Slaveni (Anali Jadranskog instituta 1, 1956, str. 7—82). 183. O letu 1848 govori Elio Apih: Gli studi sugli avvenimenti del 1848 a Trieste (Problemi del risorgimento triestino, str. 143—150). 184. Glavna tema zbornika Italia del Risorgimento e mondo danubiano- balcanico (Udine 1958, 315 strani) so stiki med Italijo in madžarskimi, hrva­ škimi, srbskimi in drugimi gibanji, politiki in vladami sredi 19. stoletja (pred in po 1848 ter v šestdesetih letih) ter položaj Trsta sredi teh problemov. O tem govore uvodni članek Angelo Tamborra: L'Europa danubianonbalcanica e l'Italia nel Risorgimento: la »porta« di Trieste (str. 7—24), članki Giuliano Gaeta: In che modo Trieste possa considerarsi porta orientale d'Italia (str. 85 do 94), Carlo Schiffrer: La »porta« di Trieste e la funzione della lingua ita­ liana (str. 127—137), Giuseppe Stefani: L'Adriatico nelle guerre del risorgi­ mento (str. 139—155). Ostali članki zbornika se ne nanašajo posebej na Trst 24 Več o tem zborniku v 185. odstavku. 25 Več o tem zborniku v 195. odstavku. 20 Izvlečki novic, ki se tičejo Trsta in Tržačanov, iz Osservatore Triestino od začetka izhajanja 1784 do 1790 s komentarji. Objavljanje se nadaljuje v letu 1959. , , , 27 Daje poleg regest tudi besedilo nekaterih najvažnejših dokumentov. 28 Objavlja tudi vrsto dokumentov iz Calafatijevega življenja. Dopolnjuje jih Guido Saba (prav tam, str. 439—445). 418 ali pa so izven glavne tematike zbornika in jih navajamo na ustrezajočem mestu. 185. Zbornik Problemi del Risorgimento triestino (Trieste 1953, 329 strani) je posvečen predvsem obdobju 1848—1915. Giulio Cervani: Aspetti della cul­ tura liberale triestina verso la metà dell'Ottocento: il pensiero politico di Alessandro Mauroner (str. 185—25?) obravnava predvsem petdeseta leta. Giu­ seppe Stefani: L'Austria e il giornalismo triestino dopo Villafranca (str. 151 do 183) se nanaša na šestdeseta. Nadaljnji članki so: Franco Catalano: Irre­ dentismo di Sinistra e di Destra dal 1870 al 1915 (str. 59—77), Giovanni Spado­ lini: La politica trasformistica e l'irredentismo (str. 79—97), isti: Crispi e l'irredentismo (str. 99—110), Giulio Cervani: L'economia triestina e il Canale di Suez nelle lettere del barone Pasquale Revoltella (str. 19—58), Piero Pieri: La Venezia Giulia nella strategia della prima guerra mondiale (str. Ill—128). 186. O Revoltelli in Sueškem kanalu govori še članek Andrea Benedetti: Pasquale Revoltella e l'opera da Ini svolta per la realizzazione del canale di ' Suez (La Porta Orientale 26, 1956, str. 264—282). 187. Več člankov obravnava življenjepise in delovanje italijanskih poli­ tikov in kulturnih delavcev v Trstu, kakor so bili n. pr. Jacopo Cavalli,29 Felice Venezian,80 Scipio Slataper,31 Arrigo in Attilio Hortis,32 Riccardo Pit- teri,33 Attilio Tamaro34 in drugi. Lavo Čermelj piše O ljudskem štetju v Trstu leta 1910 (Anali Jadanskog instituta 2, 1958, str. 7—51). 188. Dokumente o delavskem gibanju v Trstu pred prvo svetovno vojno predstavljajo izbrani Regentovi članki iz tega časa, ki smo jih omenili v 82.odstavku; prav tako govore o tržaškem delavskem gibanju še nekatera druga tam navedena dela. 189. Na prvo svetovno vojno se nanašajo Dragovan Sepie: Misija Carla Gallija u Trstu (u siječnju 1915; Anali Jadranskog instituta 2, 1958, str. 53—80), Lina Gasperini: Retroscena austriaca alla vigilia della Redenzione nel diario di Konrad Gollitz (La Porta Orientale 27, 1957, str. 118—141),35 Interesantan dokument o zahtevima tršćanskog stanovništva 1918 godine36 (Spoljnopolitička dokumentacija 4, 1952, str. 541), Dragovan Šepić: Raspad Austro-Ugarske i Trst (Jadranski zbornik 2, 1957, str. 169—198). 190. Političnemu razvoju v Trstu po prvi svetovni vojni je posvečena razprava Elio Apih: Avvento del fascismo a Trieste (Italia del risorgimento, str. 157—186), knjižica II fascismo a Trieste negli anni 1919—1922, ki jo je pod psevdonimom Tiberio napisal G. Piemontese, s predgovorom Vittoria Vidalija 20 Piero Sticotti: Il carteggio di Jacopo Cavalli (Archeografo Triestino 20, 1955-6, str. 155—215; 21, 1957-8, str. 143—228). 30 Corrado Jona v La Porta Orientale 28, 1958, str. 268—280. 31 Naj tu navedemo le bibliografijo Guido Manzini: Quarantacinque anni di bibliografia italiana su Scipio Slataper (Studi Goriziani 18, 1955, str. 113—135). 32 Attilio Gentile v Rassegna storica del Risorgimento 42, 1955, str. 281 ss. 33 Attilio Gentile v La Porta Orientale 1954. 34 Cesare Paganini v La Porta Orientale 27, 1957, str. 18—30. 35 Dnevnik sobarja zadnjega avstrijskega namestnika v Trstu, sega od avgusta 1917 do maja 1918. 36 Iz Corriere di Trieste 20. aprila 1952. 27* 419 (Udine 1956) ter vrsta člankov, ki jih je objavil Claudio Silvestri v reviji Trieste 1957-8.37 191. O razvoju prebivalstva v Trstu piše Renato Fuchs: Lo sviluppo de­ mografico di Trieste dalle origini della città ai giorni nostri (Rivista mensile della città di Trieste 4, 1953, št. 10; 5, 1954, št. 5—11). 192. Na zgodovino posameznih podjetij se nanašajo pomembnejša dela Giovanni Gerolami: Cantieri riuniti dell'Adriatico (origini e sviluppo 1857— 1907—1957; Trieste 1957, 103 strani), L'Istituto Tecnico Nautico »Tommaso di Savoia Duca di Genova« nel bicentenario della sua fondazione (1754—1954; Trieste 1954, 479 strani), Giovanni Gerolami: L'Arsenale Triestino (Trieste 1953, 76 strani). 193. Tržaška revija Umana je posvetila posebno številko januar—av­ gust 1958 (letnik 7) kulturnim ustanovam današnjega Trsta(Le istituzioni di cultura della Trieste moderna). Tu je govora o visokem, srednjem, strokov- • nem in drugem šolstvu,38 arhivih, bibliotekah, muzejih, gledališčih, kulturnih društvih in organizacijah, periodičnem tisku, vseskozi s podatki o zgodovin­ skem razvoju in sedanjem stanju ter z najvažnejšo literaturo. 194. Cesare Pagnini je že 1945 začel objavljati bibliografijo vseh trža­ ških časnikov in časopisov. V obdobju, ki ga zajemamo, se je ta bibliografija nadaljevala in končala: Giornali triestini dal 1777 al 1955 (Archeografo Trie­ stino 18-19, 1953-4, str. 337—360 za čas 1901—1918; 20, 1955-6, str. 289—351 za čas 1919—1955; 21, 1957-8, str. 237—256 indeks 1777—1955). Fausta Mancini La- penna in Petrisso de Pétris sta predvsem na podlagi Pagninijeve bibliografije sestavila bibliografijo časnikov in časopisov po strokah (v prejšnjem odstavku navedena številka Umana, str. 179—201). 195. Historiografiji Trsta, posameznih obdobij in področij njegove zgodo­ vine (predvsem 19. stoletja) je posvečen zbornik Storiografija del Risorgimento triestino (Trieste 1955, 295 strani). Tu so izšli članki Giulio Cervani: Dall'Otto­ cento al Novecento: la storia di Trieste nella storiografia (str. 67—104), Gio­ vanni Quarantotti: La storiografia istriana nell'Ottocento (str. 55—65), Elio Apih: Gli studi sii Settecento triestino (str. 27—33), Oscar de Incontrerà: Sto­ riografia del periodo napoleonico (str. 181—192), Lina Gasparini: Storiografia della Restaurazione (str. 193—198), Fabio Suadi: Storiografia del 1848—49 a Trieste (str. 199—203), Giulio Cervani: Dal Quarantotto all'Iredentismo (str. 205 do 219), Giovanni Quarantotti: Bibliografia essenziale dell'Irredentismo giu­ liano (1867—1915; str. 221—229), Attilio Gentile: Una Storia di Trieste mancata30 (str. 171—180), Carlo Schiffrer: L'Irredentismo adriatico di Angelo Vivante nel quadro della storiografia austrofila (str. 231—237), Giuseppe Stefani: Biblio­ grafia della storia economica (str. 105—114), Remigio Marini: La storiografia dell'arte triestina nell'Ottocento (str. 115—129), Giuseppe Stefani: Teatro e musica (str. 131—138), Francesco Collotti: Studi su filosofi triestini dell'Otto- 37 Dannunzianesimo e fascismo a Trieste (št. 20), Il socialismo a Trieste dopo la prima guerra mondiale (št. 21), Tramonto liberal-nazionale (št. 22), La tradizione repubblicana (št. 23), Il furto del morto (št. 24), Le elezioni del 1921 a Trieste (št. 25). »Il popolo di Trieste« e le origini del fascismo giuliano (št. 26). 38 Primerjaj Aurelia Gruber Benco: Sviluppo cronologico dell'istuzione pubblica a Trieste (str. 63—74). 39 Govori o življenju in delu Simona Dellagiacoma. 420 cento (str. 159—154), Cesare Pagami: La storiografia del giornalismo triestino dell'800 (str. 155—162), Silvio Rutteri: I lasciti privati ai musei di storia di Trieste e la storiografia ottocentesca cittadina (str. 163—169) ter poleg uvod­ nega članka o jadranskem problemu40 še nekateri drugi, ki ne spadajo v okvir naše bibliografije. 196. Alojz Gregorevčič je opisal Lipico skozi stoletja (Slovenski Jadran 4, 1955, št. 57—40). 197. Na Milje se nanaša članek Marino Szombathely: I podestà di Muggia (Atti e memorie 55, 1954, str. 160—174). 198. V Kopru sta izšla dva zbornika. Prvi, Slovenci ob Jadranu (Koper 1952, 64 strani) je obenem vodnik po istoimenski razstavi, ki je bila tedaj prirejena v Kopru. Drugi, Istrski zgodovinski zbornik (Koper 19з5, 300 strani) prinaša med drugim razprave B. Nacella:41 Gli Slavi al placito di Risano (str. 5—16), P. V. Vesel:42 Nekatere ugotovitve o Slovencih v koprskih statutih (str. 17—28), Miroslav Pahor: Koprski upor leta 1348 (str. 29—68), Srečko Vil- har: Družbene korenine italijanskega iredentizma v Istri (str. 69—100), G. A.Facchinetti: Gli slavi istriani43 (str. 101—145). Objavljenih je tudi okrog 50 dokumentov iz zgodovine Koprščine od 14. stoletja do današnjih dni (str. 191 do 297). 199. Za Koper naj navedemo še naslednja dela: Emil Smole: Koprsko obzidje, Mudina vrata in Levji grad (Kronika 5, 1957, str. 26—38), Sergij Vil­ fan: Koprski glavar Slovanov v avstrijsko-beneški vojni 1508—1516 (Kronika 2. 1954, str. 24—29), Vittorino Meneghin: Fra Giulio Morato da Capodistiria dei Frati Minori Conventuali processato del S. Uffizio per idee luterane (Atti e memorie 55, 1954, str. 131—146), Miroslav Pahor: Nastanek apelacijskega sodišča v Kopru (Kronika 6, 1958, str. 73—79), Baccio Ziliotto: Primi moti anti- oligarchici a Capodistria 1763—1769 (Archivio Veneto, quinta serie 54-55, 1954, str. 71—79), Vjekoslav Stefanie: Glagoljaši u Kopru g. 1467—1806 (Starine 46, 1956, str. 203—329).44 200. O proizvodnji in trgovini s soljo naše istrske obale govore razprave: Roman Savnik: Solarstvo Šavrinskega primorja (Geografski vestnik 23, 1951, str. 137—155), Miroslav Pahor: Solna pogodba med Piranom in Benetkami iz leta 1616 (Kronika 5, 1957, str. 14—20), isti: Statuti Izole, Kopra in Pirana ter istrski zakoni o šolarjih, solarnah in tihotapcih (Kronika 5, 1957, str. 123—134). 201. Posebej na Piran se nanaša še članek Miroslav Pahor: Oblastni in upravni organi Pirana v dobi beneške republike (Kronika 6, 1958, str. 109 do 130). 202. O Izoli govori Nikola Žic: O podrijetlu stanovništva u gradu Izoli u Istri (Historijski zbornik 5, 1952, str. 63—70). 203. Agrarno problematiko Slovenske Istre obravnavajo Sergij Vilfan: Slike iz Brkinov (Kronika 1, 1953, str. 119—130), isti: Podobe iz nekdanje ži­ vinoreje med Trstom in Slavnikom (Kronika 5, 1957, str. 69—87) ter dopolnilo 40 Roberto Cessi: Il problema adriatico (str. 7—18). 41 Bruno Canella. 42 Srečko Vilhar in Miroslav Pahor. 43 Ponatis iz časopisa L'Istria 1847. Opis navad slovenskega in hrvaškega prebivalstva v Istri. 44 Daje zgodovino in objavlja dokumente. 421 K obdelavi polja v Slovenski Istri (Slovenski etnograf 10, 1957, str. 61—70), Ema Umek: Prispevki k zgodovini ovčereje na Krasu in v Slovenski Istri (prav tam, str. 71—76). 204. Precejšnje število del govori o zgodovini Istre v devetnajstem sto­ letju ter v obdobju med obema vojnama, opisujejo pa v celoti ali večinoma hrvaški del dežele. Tu jih ne bomo naštevali; opozorimo pa naj na izbor bibliografije jugoslovanskih del o Istri, izšlih v letih 1945—1953, ki ga je objavila Miroslava Despot (Istoriski pregled 1, 1954, str. 76—79); prav tako objavlja istrsko bibliografijo tudi Riječka revija. Vendar naj opozorimo na dela Fran Barbalić: Narodna borba u Istri od 1870. do 1915. godine (Zagreb 1952, 202 strani), ki daje sliko predvsem političnega, pa tudi kulturnega in gospodarskega razvoja Istre v tem času po poročilih v Naši slogi, ter Fran Barbalić: Prvi istarski sabori (1861—1877; Rad 300, 1954, str. 281— 429), ki daje po stenografskih zapisnikih obširen prikaz dela istrskega deželnega zbora v označenem obdobju, poleg tega pa še seznam hrvaških in slovenskih de­ želnih poslancev vse do konca Avstrije. 422