18. jiinlfa 1930	Sl. 25.
Naroča se pod naslovom: ».Koroški Slovenec",
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Pol. in gospod, društvo, Klagenfurt, Viktringer-Rmg 26.
Občni zbor
Političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem.
(Konec.)
Poslanec Ivan Starc: Vsaka večja vojna rodi nove ideje. Zadnja svetovna vojna je rodila idejo enakopravnosti in samoodločbe. To ! idejo so mirovne pogodbe upoštevale in ustvarile narodne države. Točno pa se narodov ni rnoglo ločiti in tako so nastale tudi manjšine. Mirovne pogodbe so poskrbele za manjšinsko zaščito. Vendar se večinski narodi ne morejo sPoprijazniti z idejo enakopravnosti manjšin, zato stalno vznemirjenje javnosti in motenje miru.
Francija in Italija skušata izravnati te spore vsaka na svoj način. Francija propagira Pan-evropo in pri tem ji dobro služi neugoden gospodarski položaj Evrope. Italija pa stoji na stališču, da v novih državah sploh ni mesta za Manjšine in da se naj enotnost države doseže Po potrebi tudi s silo, z nasilno pospešenim raz-r Parodovanjem. Vendar Italija pri tem ni dosodila.
Pa to nas ne zanima tako daleč. Mi osta- j Perno, odkar smo ločeni od materinskega na-roda, zvesti idejam manjšinskih kongresov in zahtevamo, da se ne samo večinskim narodom, ampak tudi manjšinam priznajo pravice enako- | Pravnosti v okviru obstoječih držav in obsoja- | mo vsako raznarodovanje kot protinaravno in j nemoralno dejanje.
Kar se tiče proslave desetletnice plebiscita, ne bi imeli nič proti temu, če bi se obhajala j samo lOletnica glasovanja. Avstrija je zmagala ài svoje zmage se sme veseliti. Mi ji tega ne zamerimo, vsaj smo i mi priznali izid glasovanja in se lojalno pokorili Avstriji. Toda s to lOIetnico glasovanja združujejo Nemci tudi lOIetnico bojev in s tem vzbujajo spomine na vse tiste strašne dogodke, ki so se po naših Rfajih godili. S tem vzbujajo spomine na takratno sovraštvo, in tu se upravičeno bojimo novega sovraštva in zdi se nam, da je naša bojazen povsem upravičena. Prihajajo glasovi, da se ljudje, ki se bore v prvih vrstah za naše na-ravue pravice, bojijo za svoje domove. Zato Piislim, da je naša dolžnost, da oblasti opozo-Nmb na ta strah med našim ljudstvom in z vso °dločnostio zahtevamo popolno zaščito svojih najvitalnejših pravic: pravic do osebne varnosti 'n varnosti našega imetja. Zahtevamo, da oblasti vse ukrejeno, da ne nastanejo nove sovražnosti. Zavedni Slovenci, narodno nezavedni Slovenci in Nemci, vsi smo se enako poslužili vsem enako dane pravice glasovanja, zajamčeno je nam vsem, da zavoljo glasovanja noben ne bo trpel, zato imamo pravico zahtevati zaščito od oblasti.
S svojim dosedanjim političnim delovanjem smo dokazali, da ne gremo za fantastičnimi ide-iami, ampak da upoštevamo realni položaj ini da ne zapustimo legalne poti v boju za dosego svojih naravnih in zajamčenih pravic. In naši voliici to tudi vidijo in se zato tako trdno oklepajo svoje stranke. Ne lov za koristmi in dobro-^mi nas druži, ampak globoko prepričanje o npravičenosti naših načel in naših zahtev. Zato 'blatno tudi uspehe, kjer je dana prilika.
Pri tej priložnosti naj še omenjam nekaj. Koroški Nemci bi zunanjemu svetu radi poka-?ali, da se Nemci in Slovenci lepo razumemo 'k da je mogoče celo že nekako skupno delovanje. Pozdravljali bi to. a prvi poizkusi so že Pokazali, da ne jemljejo ozira na naše zastop-"'ke kot enakovredne, ampak _kot nadležen Privesek, ki se ga sme z vzbujanjem političnih sPominov javno žaliti. Zato si bo za naprej pač vSaka slovenska organizacija dobro premislila
bi ai.T	\	.
List za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev.
Stane četrtletno: 1 S 50 g; celoletno: 6 S i— g Za Jugoslavijo •!!,	•	i.;;: Mi,:, i V
četrtletno: Din. 251—; celoletno: Din. 100'—.
in pristala na sodelovanje z nemškimi organizacijami šele potem, ako bo res zajamčena popolna enakopravnost.
Na šolskem polju vlada nered, ki ga še nismo doživeli. Proti § 6 šolskega zakona dajejo okrajni šolski sveti krajnim šolskim svetom pravico, da odločuje o učnem jeziku v šoli. Šolska oblast se je dalje pričela vmešavati v poučevanje krščanskega natika, kar je zadeva cerkve. Tozadevna razprava v deželnem zboru je še V spominu. Dr, Angerer pa še do danes ni podprl svoje trditve z dokazi, ker je ne more, ker damo mi tudi drugim to, kar zahtevamo zase. Šolske oblasti so iznašle tudi nov pojem označbe za narod. Imamo po šolskih izkazih na Koroškem pripadnike treh narodov: slovenskega, bindišarskega in nemškega. Zakoni dozdaj tega naziva še ne poznajo. Nekateri učitelji označujejo slovenske otroke za pripadnike k »slovenskemu koroškemu narečju11. Nadaljevalne šole je smatrati po zakonu kot obvezne višje ljudske šole. To stališče sta zastopala tudi naša poslanca. Zato spada v nje tudi krščanski nauk. Ker je večina deželnega zbora odklonila verouk na nadaljevalnih šolah, ga zvezna vlada ni potrdila in se bo o njem razpravljalo še enkrat v deželnem zboru.
Da gospodarsko propadamo, čuti na sebi vsak posamezni. Naša gospodarska politika je zgrešena. Začetkom sc je izdatno podpirala industrija, nato se je priporočalo pridelovanje žita, pozneje živinoreja in nazadnje perutninarstvo. Deželni kulturni svet je nemška ustanova ter tudi deluje v nemškem smislu. Za nas ne stori ničesar in tudi od njega dosti ne pričakujemo, čeprav je vzdrževan tudi z našim denarjem. Zato zahtevamo kmečko zbornico. Naše zadružništvo nima nobene vladne opore in je navezano popolnoma samo nase. Izpopolniti ga moramo tako kakor je potrebno za najrevnejši del dežele. Po desetih letih so Nemci šele našli, da je slovensko ozemlje zanemarjeno in sestavili so slavnostni gospodarki načrt. S tem so začeli izrabljati naše potrebe in našo revščino v propagandne svrhe. Naši kmetje pa trpijo tudi radi prikrajšanja služnostnih pravic.
Vrata v deželne službe so za Slovence hermetično zaprta. Niti najnižji deželni uradnik ali nameščenec ne postane Slovenec, ako je slovenskega mišljenja. Za naše ljudi ni javnega kruha, četudi bi imeli zmožne ljudi na razpolago, ker smo državljani druge vrste. Pa kljub temu bomo vztrajali, ker imamo veliko ljubezen do doma, ker nas diči delavnost in požrtvovalnost.
V	zadnjem času so pričeli Nemci bolj temeljito izvajati frazo »Koroško Korošcem**. Za učitelji iz jugoslovanskega Kočevja so pričeli naseljevati med nami rajhovske protestante, tuj element, ki bo izzval narodnosten in verski boj. Saj je javna tajnost, da hočejo Nemci Slovence gospodarsko uničiti in privesti na njih mesta tujce. Saj je znano, da imajo za rajhovce zabeleženih 120 posestev v coni A. Morajo se naseliti med Slovenci, drugače ne dobijo podpore. Nemcev vojna ni izmodrha. Državi očitajo, da ne drži svojih obljub, a tudi dežela jih ne izpolnjuje. K raznarodovanju po šoli, po gospodarstvu je tedaj prišel nov poizkus raznarodovanja po protestantih. Naš odpor proti vsemu temu mora obstojati v tem, da skušamo narod ohraniti moralno zdravega, delavnega, prepojenega z veliko ljubeznijo do domače vere, domače hiše in prepričanja sreče lastnega družinskega ognjišča.
V	prav živahni razpravi, ki se je po poročilih mandatarjev razvila, se je sprejel predlog, da se vpostavi v resolucijo tudi stališče k plebiscitnim proslavam. — Govorilo se je o ponemčevanju v cerkvi v čisto slovenskih župni-
Ij i ‘j v.; o,. :	/• od CHS tal <) tejg !» (>
jah. V ŠT Tomažu je bilo v zadnjem času popolnoma odpravljeno slovensko petjé, pognana sta bila ministrant in mežnar brez povoda. Vse intervencije so zastonj, ker Slovenci nimamo zaslombe. Kamor pride enkrat nemški duhovnik, tam gre mladina k marksistom ali boljše-vikom. So nemško misleči duhovniki, ki kar javno rovarijo proti našim zadružnim ustanovam, češ, da bodo propadle, kar pa je pri neomejenem poroštvu naših hranilnic nemogoče. Ali ni to podobno zločinu? — Omenilo se je dalje, da daje deželni kulturni svet rajhovcem za nakup slovenskih posestev subvencije in še posebne ugodnosti. Ni pa razumeti nezavednih Slovencev, da prodajajo lastno zemljo tujcem. — Priporoča se gosopdarska anketa. — Glede društvenega delovanja v župnijah, ki so zasedene po nemških duhovnikih, je prodrlo mnenje, da se mora kulturno delovanje osamosvojftj od cerkvenega, a mora ostati na strogo verski podlagi. Ugotovilo se je nadalje, da nam Nemci niso iskreni. — Kar sé tiče prostorov Dijaškega doma in Družbe sv. Mohorja, se je storilo vse, seveda brez uspeha, ker bodo' uradi sicer iskali nove prostore, a zastonj, ker jih nočejo najti.
Za tem se je razprava zaključila in občni zbor je odobril delovanje naših poslancev in jim izrekel zaupnico. — Poročilo blagajnika se je vzeto na znanje. — Pri volitvi novega odbora se je potrdil stari odbor. — Članarina je ostala ista.
Resolucija.
1.	Na občnem zboru »Političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem** dne 5. junija 1930 zbrani Slovenci na, Koroškem kljub zavlačevanju od strani Nemcev slejkoprej vztrajajo na zahtevi kulturne avtonomije in ponavljajo sklepe zadnjih dveh občnih zborov. Posebej ponovno odklanjamo vsako cepitev slovenskih šolskih otrok na dve šolski oblasti in zahtevamo za vse otroke, ki jih starši prostovoljno vzgajajo v slovenskem jeziku, narodno in domoljubno vzgojo po slovenskem učiteljstvu, ki ima ljubezen do slovenskih otrok in slovenske kulture.
2.	Odtočno odklanjamo kršenje določb o utrakvističnih šolah po šolskih oblastih in vse poizkuse uredbe pouka krščanskega nauka v materinem jeziku.
3.	Ponovno zahtevamo pouk krščanskega nauka na nadaljevalnih šolah in sicer v materinskem ieziku.
4.	S povdarkom, da razumemo slavitev iOletnice glasovanja, obžalujemo,, da se obenem vzbujajo spomini na predplebiscitne boje na način, ki obuja staro sovraštvo. Po predznakih sodeč se naše ljudstvo upravičeno boji in zahteva zaščite.
5.	Odločno protestiramo proti zlorabi žalostnega gospodarskega položaja koroških Slovencev, ki se kaže v naseljevanju nemških državljanov, po večini protestantov, na slovenskem ozemlju in obžalujemo, da »domovini zvesti** Slovenci ne dvignejo protesta.
I POLITIČNI PREGLED j
Avstrija. Landbund je stavil predlog, da se smejo dovoliti zborovanja oboroženih organizacij samo v slučaju, če .se organizacije obvežejo, da bodo krile vs.e; stroške za varnostne odredbe. Zeto pametna misel. — Landbundov-ski poslanci so zahtevali ,od zveznega kanclerja, da uporabi protiterorskj zakon zoper preprečevalce shoda v Sinci.vasi:.in sovražnike in nasprotnike republikanske, države. Meščanske stranke in posebno Ftojmwehr je uporabila vse sile, da se je sprejel protiterprski zakon, ki naj bi se uporabljal preejvsem proti socijalistom. hi če bi se v tgm slučaju ne uporabil tudi proti
Heimwehru, bi postalo preveč očitno, da je namenjen samo za socijaliste. Zadevo preiskuje sedaj deželna vlada, kr bo odstopila akt deželnemu sodišču, da dvigne obtožbo. Zborovanje v Sinči vasi je najlepši primer, da je vsa zboro-valna svoboda v naši državi samo na papirju, v praksi pa se je more posluževati samo tisti, ki je močan in ima za seboj oboroženo silo. Kaj umljivo, da bo Landbundi polagal sedaj največjo važnost na Bauernwehren.
Karol II. Princ Karol, ki se je moral 1. 1925 nepreklicno odpovedati romunskemu prestolu, ker se je sodnijsko ločil od princese Helene in se poročil z neko gospo Lupescu, in obljubiti, daj ga 6 let ne bo v Rumunijo, se je 7. t. m, vrnil v letalu čisto nepričakovano. Povsod je bil naj-prisrčnejše pozdravljen in ugodno sprejet. Takoj po prihodu se je sestal ministrski svet in na binkošti velika narodna skupščina — senat in poslanska zbornica skupaj — ki je razveljavila zakon od 6. januarja 1926, s katerim so bile odvzete bivšemu prestolonasledniku princu Karolu pravice do prestola, in ga proglasila za romunskega kralja, njegovega mladoletnega sina Mihaela, dosedanjega kralja, pa za prestolonaslednika. Princ Karol si je nadel ime Karol II. m takoj prisegel na ustavo^ Zatem je imel nagovor na poslance in na narod, ki so ga sprejeli vsi z velikim odoravanjem. Ljudstvo je navdušeno, vse je v zastavah, drugače pa vlada mir. Da se sestavi koncentracijska vlada, je takoj za tem aktom odstopila vlada Minorescu. Ma-niu je odklonil sestavo nove vlade, general Pre-san pa je mandat vrnil, ker ni mogel sestaviti vlade, ki si je želi kralj. Novo vlado je končno sestavil le Maniu. Politični krogi trdijo, da se zunanja politika Romunije ne bo izpremenila.
Indija. Indijski podkralj je izdal dve novi naredbi, od katerih ena prepoveduje vsakršen način terorizma, posebno potom stavkarskih straž, potom bojkota blaga, nadlegovanja pri prodaji inozemskega blaga itd., za kar določa denarne kazni. Druga naredba določa posebne kazni za neplačevanje davkov in za tozadevno propagando. — Sliši se, da je Gandhi pripravljen preklicati svoja navodila in povelja za izvajanje državljanske neposlušnosti in neplačevanje davkov ter se udeležiti indijske konference, čemu angleška vlada nudi primerna jamstva za to, da bo pristala na ureditev odnošajev med Anglijo in Indijo v obliki, ki bo zadovoljila tudi težnje indijskih nacijonalistov po popolni samoupravi in kar najbolj svobodnemu razmahu indijskega gospodarstva. Baje se pogajanja z Gandhijevimi pristaši že vršijo. — V zadnjem času so bili 4 indijski uporniki obsojeni na smrt. — Odpor nacijonalistov je nekoliko ponehal, s čemer so ponehali tudi vsakodnevni spopadi s policijo. Le tu in tam še pride do kakšnega manjšega boja. — Angleška vlada je izdala ..Modro knjigo41, ki vsebuje poročilo Simonove komisije o ustavni reformi za Indijo. Knjiga nepristransko navaja dejstva. Drugi del knjige bo prinesel predloge komisije za rešitev indijskega vprašanja. V javnosti vlada za to knjigo veliko zanimanje.
Politične vesti. Arabski delegati so se pogajali v Londonu z angleško vlado o ureditvi političnega položaja arabskega naroda v Palestini. Pogajanja so se v zadnjem času vsled pretiranih zahtev Arabcev razbila. Palestinska vlada pravi k temu, da so postavili Arabci zahteve. ki bi v bistvu izpremenile sedanjo palestinsko ustavo, kar bi angleški vladi onemogočilo zadostiti obveznostim, ki jih je sprejela s palestinskim kolonijalnim mandatom. Posledica tega bo, da se bo že itak dosti napeti položaj Še bolj poostril. — Mednarodni mirovni urad je razposlal na vse balkanske države vabilo na balkanske konference, ki naj bi se vršile vsako leto. Prva taka konferenca naj bi se sestala letos v oktobru. Glavni cilj teh balkanskih konferenc pod varstvom Društva narodov naj bi bila uvedena uvedba prijateljskega sodelovanja vseh balkanskih držav. Posamezne vlade so pozvane, naj pošljejo na konferenco delegacije, ki naj se sestavijo iz zastopnikov gospodarstva, vseučilišč, novinarstva in vlad. Delegacije naj bi imele po 30 članov. Prva konferenca naj bi se vršila v Atenah in potom izmenoma v vseh balkanskih prestolicah. Španskh kralj je podpisal ukaz, s katerim se katalonska zastava zopet dovoljuje. Katalonija pa se z njim ne zadovoljuje in zahteva vposta-vitev avtonomije in deželnega zbora, ker agl-tacila za odcepitev od Španije močno narašča.
DOMAČE NOVICE
Položnice priložimo prihodnji številki. Zakaj se prilagajo položnice, bo menda že vsakemu naročniku jasno. Zato pa naj ne čaka na opomin, temveč takoj vplača odpadajočo vsoto.
Volilni imeniki so razpoloženi od 1. do 30. junija. V tem času ima vsak volilni upravičenec pravico, da se prepriča, ali je vpisan v stalnem volilnem imeniku ali ne. Pravico ima, da zahteva izbris volilnega neupravičenca in vpis volilnega upravičenca. O reklamacijah razsoja volilna komisija pri glavarstvu. Politične razmere v naši državi so nestalne in ni povsem izključeno, da bomo imeli jeseni nove volitve. V tem slučaju morejo voliti samo dotični, ki so v volilnem imeniku, ker pred volitvami ni več reklamacijskega postopanja. Novi vpisi volilnih upravičencev pred volitvami tedaj niso več mogoči. Zato naj se vsak volilec pobriga, da bo gotovo vnisan. Volilno pravico ima vsak državljan, ki bo 30. junija 1930 star 21 let.
K plebiscitnim proslavam. Pisatelj Perko-nig izda spominsko knjigo. Vlada je dovolila za tisk, da bo cena knjige nizka in dostopna tudi siromašnejšim slojem, 6000 S. Prav lepa vsota. Za delo pisatelj, oziroma izdajatelj baje ne dobi ničesar. — Zaslavnostno igro razpisuje deželna vlada 4000 S. — ..Slovenec44 prinaša sliko duhovščine ob štajersko-koroški meji iz leta 1919. Pod sliko pripominja, da je dobilo župnišče v Sv. Marjeti pri Slovenjgradcu veliko nemško-koroških krogelj. Župnišče v St. Janžu pri Dravogradu je bilo izropano in tabernakelj v cerkvi razbit s krampom. Starotrški župnik je kmalu po nemško-koroškem vpadu vsled prestanega strahu in dušnega trpljenja zbolel in umrl. — Binkoštne praznike je obhajal Junglandbund lOletnico svojega obstoja in obenem lOletnico plebiscita. Med svečanim iz-prevodom po mestu smo pač opazili mnogo udeležencev s Štajerske in nemškega dela Koroške, a prav malo iz cone A. Minister Schumy je pojasnil svojim bodočim landbundovcem, kaj vse je storil za Koroško v letih 1919—1920 predvsem kot vodja Heimatdiensta. — Iste dni je proslavilo plebiscitno obletnico tudi pevsko društvo „Karntner Liab“. Člani tega društva so pred in med plebiscitom gojili koroško pesem ter z njo vlivali po .Jugoslovanskih mogotcih in njihovih pretepaških bandah44 preplašenemu prebivalstvu novo upanje. — Na binkošti se je o priliki zborovanja društva Nem-cevt v inozemstvu in Schulvereina Sudmarke v Solnogradu na koroškem večeru razkoročil tudi sudmarkovec svetnik Nagi, ki ga že dalj časa poznamo po strupenih govorih proti Slovencem. Vedel je nekako povedati, da so na Koroškem desetletja pred in med vojno rovarili ljubljanski politiki, kar je povzročilo zasedbo Koroške. Posrečilo se je zapoditi Jugoslovane s Koroške in doseči plebiscit, Težko je bilo doseči zmago, ker cona A je bila eno in pol leta pod jugoslovansko upravo, ki je skušala z vsemi sredstvi nasilja ustrašiti domovini zveste Korošce. Amerikanska komisija je poslala resnično poročilo o razmerah v glasovalnem o-zemlju in tako odbila vse napade proti glasovanju. Ali boj še danes ni končan. Ljubljanski politiki Koroške še niso pozabili in jo smatrajo za neodrešeno ozemlje in se trudijo, da bi u-stvarili na Koroškem novo iredento {tako se slika vrag na steno. Ur.). Tako pade sicer kapljica pelina v bokal veselja, ali njo odtehta zavest, da stoji za obmejno Koroško celoten nemški narod. — Koroški državni poslanci so bili 13. t. m. ponovno pri finančnem ministru dr. Juchu in razpravljali z njim o plebiscitnih zahtevah Koroške. —- Zvezna železnica je dovolila 40 odstotni popust pri posebnih vla'kih k celovškim plebiscitnim proslavam.
Z dežele. Naravnost nerazumljivo nam je, da nekateri kmetje s tako lahkoto in lahko-mišljenostjo prodajajo svoja posestva, medtem ko marsikateri delavec in obrtnik misli samo na to, da bi si mogel pozidati vsaj malo hišico, da bo imel vsaj svoje stanovanje. Pozidava take hišice stane okrog 8000 S, kmetje pa prodajajo svoja posestva, na katerih morejo rediti po 5 in več glav živine, za borih 10.000 do 12.000 8. So ljudje, ki zavidajo delavca, ki služi gotovo plačo, ne pomislijo pa, da je delavec danes v službi, jutri pa že lahko stoji na cesti brez zaslužka, stanovanja in sredstev. So ljudje, ki ne vedo, kaj se pravi biti. podložen in odvisen, in ne znajo ceniti svobode in neodvisnosti na svoji zemlji. — Nerazumljivo nam je tudi, da oblasti
s tako lahkoto in lahkomišljenostjo delijo gostilniške koncesije. Gotovo da so potrebne gostilne tam, kjer je živahen tujski promet. 'Po vojni so se gostilne tudi na deželi zelo pomnožile. V neki občini vzdržuje, ako odštejemo ženske in otroke, 30 mož eno gostilno. Vsaka nova gostilna pomeni gospodarsko škodo. Zdi se, kakor bi se hotelo delovne sloje, kmete in delavce, ki žive v pomanjkanju, vtopiti v alkoholu, da bi manj občutili svojo bedo. Vse vpije in hrepeni po materijelnih dobrinah in vživanju, pri vsem tem pa propadamo.	Dninar.
Flugs. Posestnik Brunec Jožef v Melinci-Beltin-ci piše o Flugs-ovem patentiranem kosirju s koso: Dolgo sem mislil Vam malo obširneje poročati, toda kmetska roka je trda in nerada prime za pero. Vaše kose so vzbudile veliko zanimanje med najbolj trdovratnimi kmeti, ker so se prepričali, da je vsaka kosa dobra. Ker so kmetje trdovratni in se ne primejo radi kake nove iznajdbe takoj, so sedaj sprevideli, da se je napačno sodilo in sedaj že priznavajo, da so v resnici najboljše kose Flugs. Za prihodnjo spomlad pričakujem desetkratno večjo prodajo kos. Bru-nec, 1. r. — Opozarjamo na današnji oglas.
Št. Jakob v Rožu. Na binkoštni pondeljek se je pri nas vršilo blagoslavljanje nove motorne brizgalnice naše požarne brambe. Izredna udeležba je pričala, da je bil ta dan praznik vse občine. Domači g. župnik je izvršil pred gasilnim domom cerkveni del sporeda in nato go" voril v izbranih besedah o vodilni misli gasilnega društva: o krščanski ljubezni do bližnjega-Po pozdravnih besedah načelnikovih in po pozdravu zastopnika domače občine je zapel društveni pevski zbor svojo slavnostno pesem. P° deklamacijah naših mlajših je nato povzel besedo č. g. poslanec Starc in izvajal Gasilsk3 služba je častna služba, ker pomeni prostovoljno obrambo naših domov pred uničujočim elementom v solidarnem skupnem delu vseh. Od brambovca zahteva nesebičnost in požrtvovalno ljubezen. Število požarov raste od leja do leta: koroška zavarovalnica je izplačala leta 1925 536.347 S zavarovalnine Pogorelcem id leta 1928 pa celo že 1,279.712 S. Leta 1928 Je bila dobra tretjina požarov podtaknjena iz hudobnih namenov. Sploh se množijo požari, nastali po hudobiji in maščevanju ter iz malomar; nosti in neprevidnosti. Zato je pravilno, če stoj1 stalno na straži četa, ki ji je namen varovati m ščititi. In dobro, če se v ta svoj nesebični namen posluži modernega napredka. Z ozirom na isti cilj bodi vsem hrambam ista pravica in ista dolžnost! Ne delajo dobro oni, ki hočejo dajati gotovim hrambam prednost pri subvencijah! RO poslančevem govoru se je ob sviranju brambine godbe oficielni del dneva zaključil. Zabavni dd sporeda se je vršil živahno in nemoteno v zadovoljnost gostom in prirediteljem. Usoda pa je hotela, da je sprejela nova brizgalna še isto noč svoj ognjeni krst. Iz dosedaj še nedognaniu vzrokov je izbruhnil nekako ob pol dveh ponoc požar pri p. d. Erjanu v Veliki vasi ter upepe hišo in skedenj ter segel še k sosednjemu Bukovniku in tudi tam uničil vse. Domačim in ^ sosednjih fara došlim hrambam se je po precejšnjem trudu posrečila lokalizacija požar • Na opeklinah, dobljenih o priliki požara, je dvu dni navrh umrla Erjanova mati ; na njenem grobu žaluje ubogi oče in mali otročiči. S težKu prizadeto Erjanovo in Bukovnikovo družino sočustvuje vse in nujna pomoč je na mestu. ’ zadnjem času v naši okolici rudeči petelin sph-» prav sumljivo razsaja. V četrtek je pogorel metni Frankov mlin in v nedeljo pa se je vioc ognjeni žar iz Ratenč pri Ločah. Nujnost ki poda bo treba strnjenih vrst in železne discipU" pri gasilcih bolj kot nekdaj!	,
Slnča vas. (Landbundovski shod.) Lano bund je sklical za 9. t. m. zborovanje v SInco vas, na katerem bi imel govoriti m>nis; Schumy. Heimatschutz pa ima piko na ministra Schumyja in je poslal zato s cele Koroške sv je ljudi na avtomobilih na zborovanje, da ga 1 nemogoči. Landbundovci so bili seve v matu šini. Po otvoritvi kmalu po tretji uri je bu predsednika izvoljen najprej inž. Maierho -za njim pa dobrolski Taurer. Ker nobeden , ni hotel odstopiti od predsedstva, se je prepir, ki je trajafceli dve uri. V tem času mn . ni mogel do besede. Orožnikov je bilo v vasi okoli 15 in v Velikovcu 33 policistov iz y. lovca. Red je prišel delat tudi velikovškl okr ni glavar, kateremu se je posrečilo, da Je 0 grajajoče udeležence — razgrajali in vsi — ločil v dva tabora. Nato se je Pre<J., se nik volil še enkrat in je izvoljen Taurer, K*
|e začel hvaliti, kako je pred 30 leti napovedal N slovenskim klerikalcem, kar je dovedlo do zmage nemštva. Pa tudi njemu udeleženci niso Pustili govoriti, da je moral ohraniti naštevanje Svojih zaslug v boju proti Slovencem — obogatel je s slovenskim denarjem — zase. Lovorje-vega venca ni dobil. Prerekanje se je nadaljevalo, dokler posl. Feinig ni zaključil zborovanja. Tedaj šele je nastal huronski kraval. Ker so začeli hajmatšiclarji groziti, je orožni-štvo potegnilo bajonete. Minister Schumy ni Prišel do besede, pač pa je moral slišati od stra-ni hajmatšuclarjev tem ljudem lastne izraze kakor „podlež“, „izdajalec“, „Judež“, „Mist-haufenminister“, „Windischer“. Prav krepko je bil ozmerjen tudi Hornbogner iz Velikovca. Pa tedi Taurer je prišel na svoj račun. Požreti je moral: Kartoffeljud, Bauernschreck itd. Gospodje se med seboj gotovo dobro poznajo, zato so si dajali tako laskave priimke. Končno so landbundovci sklenili, da se vrši shod dne 22. t. m. na istem kraju. Ta dan je tudi pevska prireditev v Dobrli vasi in je gotovo, da ista^ ne bo izpadla preveč sijajno in da bo imela dežela zopet čast, kriti primanjkljaj prireditve. Take blamaže Landbund v slovenskem kraju še ni doživel. To ne bo ostalo brez posledic za stranko. Sliši se že, da so prijavili svoj izstop iz Hei-matschutza inž. Taušic, predsednik deželnega kult. sveta Supersberg in nekatere druge skupine pristašev Landbunda.
Pliberk. (Nadgeometer Josip Gvajd.) Na binkoštni pomedeljek je bil pokopan v Mariboru ob ogromni udeležbi in z velikimi častmi uadgeometer g, Josip Gvajc. V Pliberku in okolici je še vsem v dobrem spominu. Dolgo vrsto tet je bil v Pliberku državni nadgeometer, do Plebiscita 1. 1920, ko se je moral potem umak-uiti. Bil je izredno kremenit in odkrit značaj in °dločen borec za naše narodne pravice. Zato su ga Nemci, še mnogo bolj pa odpadniki, silno sovražili, ker se jih ni bal in je imel poguma dovolj, povsod nastopiti za resnico in pravico. Kot komisar in gerent pliberške občine za časa iugosl. zasedbe je bil strog ali tudi nasproti Nemcem skrajno objektiven in pravičen. Kar je tu zapisano, priznavajo tudi danes objektivni Nemci. Cista neresnica je, da bi sovražil Nemce. Pa da, zaničeval in sovražil je nekaj in to po pravici: renegatstvo, narodno odpadni-štvo in sistem in tiste, ki so take pokvarjence vzgajali in jih še vzgajajo. Zato svetal mu spomin !
BHčovs. Nedeljo 1.1. m. bi lahko imenovali gospodarski dan, zakaj imeli smo dvoje gospodarskih zborovanj. Dopoldne po drugi sv. maši le imela kmetijška podružnica svoje zborovanje. Govornik dež. kult. sveta je govoril prav le-Po in izčrpno o svinjereji, le škoda, da samo nemški. Isti govor v slovenskem jeziku bi. pač mnogo več koristil. — Popoldne pa je imela naša Hranilnica in posojilnica svoj občni zbor. Mnogo nam naša hranilnica koristi in le premalo se tega zavedamo, zakaj i drugače bi moral biti občni zbor boljše obiskan. Kje bi kmet dobil poceni posojilo, ako ne bi imeli svoje posojilnice? Tako imamo pa svoj denarni zavod. Kamor lahko nalagamo in kjer lahko dvigamo te izposojujemo. Zadružniki, bolj se naj vas oprime zavest potrebe svoje zadruge, zakaj le če si bomo zadružnim potom pomagali, se bomo vzdržali! Naglasiti moramo, da pri vseh Poučnih gospodarskih zborovanjih manjka naša mladina. Mladina, ne spi vendar!
Drobne koroške novice. O binkoštnih praz-nikih je bilo birmanih v Celovcu 1982 otrok. Ženski spol je prevladoval. — „Freie Stimmen ‘ Vedo povedati, da so bile habsburške^ vlade, ki So povsod negovale Nemce in Madžare, Slo-v&ne pa, ki so tvorili večino prebivalstva v mo-Uurhiji, zatirale, Slovanom prijazne. Gotovo so Mie in so tudi vse novoavstrijske vlade prijaz-Ue Slovanom, saj čutimo, kakor smo čutili v Avstro-Ogrski, na lastni koži, kako negujejo Slovane. Ta list postavlja vsa zgodovinska dej-teva na glavo, samo da more udariti po Sloven-cu, ki je delal med Slovenci za Slovence in se te hotel ukloniti nemškemu pritisku. Ta oseba te geometer Josip Gvajc, ki je 6. L ni. umrl. —-Celovec je dobil svoje obrtno sodišče. — Dne '• t. m. so zabeležili na Koroškem 1604 podpi-rane brezposelnih. — Po 16 letih je. bil zopet Ptvorjen Karawankenhof v Podgori. Po „K. ‘pgblattu“ je Karavanški dvor velikega pomela za oporo nemštva v Rožu. Tudi v gospodarjem oziru je razmah te hiše za cono A naj-yeČjega pomena. Zato bo dolžnost vsakega Nemca, da ne bo obiskoval Karavanški dvor
samo radi lepote, temveč, predvsem radi narod- j ne važnosti. Slovenci nismo zaželjeni in tam nimamo kaj iskati in tudi nimano povoda, da bi podpirali oporo nemštva v slovenskem ozemlju.
—	Občinska volitev na Otoku se vrši predvidoma 26. oktobra 1930. — Med Ločilom in Re-karjo vasjo sta 12. t. m. trčila skupaj angleški in dunajski avto. Dve osebi sta ranjeni, angleški avto poleg tega še precej poškodovan. Baje je vozil angleški avto na napačni strani ceste.
—	30. maja so bili izvršeni v Medgorjah trije vlomi. Tat, baje neki Valentin Markec iz Tinj, je odnesel 5 kg prekajenega mesa, sladkorja in 2 žepni uri z verižico. — Nekdo drugi je pri Stihu pokradel obleke, perila in denarja v skupni vrednosti 270 S. — V Ratenčah je 8. t. m. pogorelo p. d. Božičevo gospodarsko poslopje z vsemi gospodarskimi stroji in orodjem. Zgorelo je tudi 15 kur. — 2. t. m. je nekdo vlomil v stanovanje Josipa Schleicherja v Zgornjih Jezercih in odnesel 2 zlata poročna prstana, 32 S denarja, obleke in čevlje v skupni vrednosti 272 S.
" Bilčovs-Gozdanje. (Poroka.) Iz naših vrst, iz srede našega izobr. društva in še prav posebno iz vrst tukajšnjih igralcev se je dne 9. t. m. poslavljal naš Pavlej Žnidar, p. d. Ce-pečnjajov v Želučah. Od nas je šel eden najmarljivejših članov domačega društva, večletni društveni odbornik in naš najboljši igralec. Težko ga bomo pogrešali. Pa saj je zrasel zato med nami, da bo tudi tam gori na Gozdanjah stal v sprednjih vrstah! Daleč sta si župniji Bil-čovs in Gozdanje narazen, a vendar sta se, znašli in na binkoštni pondeljek sta stala v majhni cerkvici na Jezercih naš Pavlej in pd. Smreč-nikova Anica pred poročnim oltarjem, kjer sta si podala roke v zakonsko zvezo. Tebi, Pavlej in Tvoji izvoljeniki, želimo, da bi rosilo na vaju nebo mnogo svojega blagoslova!
j DRUŠTVENI VESTNIK j
Prireditve. Na Radišah obhajamo v nedeljo, dne 22. junija po blagoslovu ob treh popoldne na vrtu poleg župnišča materinski dan s sledečim sporedom: deklamacije, govori dru-štvenikov, nastop pevcev in zvezinih tamburašev, prizor „Pismo“. Dopoldne cerkvena proslava materinskega dne. — V Ločah^ igra društvo „Jepa“ v dvorani gostilne Pušnikove v Ratenčah igro „Miklova Za‘la“. Natančnejše v oglasu današnje številke. Oglejte si igro in pokažite, da spoštujete delo in trud domačih fantov in deklet!
Dobria vas. (Begunka.) Naše izobr. društvo je uprizorilo na binkoštno nedeljo Meško-vo dramo „Begunka“ in navrh še burko „Zdaj gre sem, zdaj pa tja“. Videti je bilo, da so se igralci potrudili, da nudijo res kaj dobrega m da dajo občinstvu, ki se je odzvalo vabilu v precejšnjem številu, urico užitka. Tem potom bodi izrečena prisrčna zahvala igralcem, kakor tudi občinstvu, posebno po okoliškim gostom, ki so nas posetili v precejšnjem številu. Obenem pa, dekleta in fantje, bodimo zvesti in pripravimo se za prihodnjo sezono!
Iz «Slovenskega krožka na Dunaju". Pet izletov našega krožka je bilo filmanih. Na binkoštno nedeljo pa smo videli v krožku vse te filme. Tudi neudeležencem naših izletov so bili filmi najbolji dokaz, kako živahni in lepi so bili vsi naši letošnji izleti. Povsod se je razlegala naša lepa slovenska pesem, ki so jo radi poslušali in hvalili tudi tujci. Tako se širi dober sloves slovenskega imena. Rojaki, udeležujte se v velikem številu izletov našega krožka. Ne samo to, da se dobro imate v lepi slovenski družbi, ampak pomorete tudi dobremu imenu našega naroda med Nemci in vsemi, ki nas vidijo in Čujejo. Iz Domovine pa čujemo tudi le lepe glasove o dobrem imenu našega edinega slovenskega društva na Dunaju. Kdor je bil ali je še član krožka, ga spoštujejo tudi v domovini toliko bolj. Tako se godi posebno na Koroškem. Ko se vračajo naši fantje ah dekleta domov, začasno ali za stalno, pa jih domačim že poprašujejo: Ali ste člani našega krožka.
In reči moramo, da marsikdo se ni mogel pohvaliti, da je član, in potem ga tudi doma niso imeli preveč v čislih. Iz koroške občine St. Jakob v Rožu nam poročajo tole zgodbico iz zadnjega časa: Na binkoštni ponedeljek je bila v Št. Jakobu lepa veselica in blagoslovljenje motorne brizgalnice. Popoldne je bila pri CvI-tarju živahna veselica s plesom. Dvorano za ples pa sta odprli dve naši vrli krožkarict gdč.
Toiička Madrič in Anica Velikonja, ki sta se potem ves čas prav dobro zabavali v lepi domači družbi vrlih koroških fantov. To pozornost so jim tamkaj skazovali ravno zaradi tega, ker so vedeli, da sta obe gospodični vrli članici Slovenskega krožka na Dunaju. Koroška dekleta in fantje: Ko pridete na Dunaj, vedite, da je v restavraciji Fuchs na Mariahil-ferstrasse 138 edino naše društvo. Pridite!
Predsednik.
ZADRUŽNI VESTNIK
Iz uvodnih besed načelnika na občnem zboru Hranilnice in posojilnice v Pliberku.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Pliberku se je vršil dne 13. maja. Načelnik g. Lojze Milač je občni zbor otvoril in govoril v kratkem sledeče: Na originalu naših pravil je podpisan g. Jurij Rudolf, pd. Rudolf na Bistrici Med ustanovitelji naše: zadruge je bil in nje prvi načelnik. Te dni je preminul in včeraj smo ga na šmihelskem pokopališču položili k zasluženemu počitku. Vrši se tedaj naš občni zbor v znamenju žalosti in v zavesti izgube zaslužnega moža v zadružništvu naše okolice. Bil je mož značaj, mož poštenjak, kakršen mora biti za-drugar. Naša dolžnost je, da ga ohranimo v vednem častnem spominu in prosim, da se v znamenje spoštovanja dvignete s sedežev in mu zakličete trikratni: Slava!
Občni zbor se vrši v času trajne gospodarske krize. Prizadeto je kmetijstvo, ki ne more vnovčiti svojih produktov. V jeseni je zadul udareč krompir, ki so ga v naši okolici ogromno sadili in ga tudi veliko pridelali, a ga niso mogli prodati. Danes se je pridružila še lesna kriza, da ga tisti, ki ga še kaj imajo, ne morejo prodati. Posledica je, da ni denarja in da se kmetje vedno bolj in bolj zadolžujejo. Naravnost katastrofalno je, ako pomislimo, da so bile kmetije še 1. 1923 skoraj popolnoma brez dolga, toda se danes že prisilnim potom prodajajo. Drugi pa jih prodajajo, ker ne vidijo izhoda in, na žalost, prečesto tujcem, ki se zadnji čas naseljujejo na naši zemlji. Žalosten gospodarski položaj ima seve tudi svoj vpliv na razvoj in napredek posojilnice. Iz računskega zaključka za 1. 1929 je razvidno, da je dobila zadruga v poslovnem letu veliko vlog, dokaz, da vživa zadruga zaupanje, vendar so zadnje mesece vlagatelji, vsled že omenjene krompirjeve krize, morali svoje prihranke dvigati, tako da so vloge narasle samo za okroglo 30.000 S. Vsekakor napredek. Posojila se silno malo in neredno vračajo in posebno žalostna postavka, ki je vsekakor previsoka, so zaostale obresti posojil. Izposojevalci morajo obresti redno plačevati, ker je to stvar reda v gospodarstvu. Zaostale obresti je čimdalje tem težje plačevati in dolžnikom ni nobena usluga, ako se plačevanje obveznosti ne zahteva pravočasno. Načelstvo je imelo skoraj vsak teden seje, glede posojil morajo biti za načelstvo merodajna tri načela : ali je prosilec kredita vreden, v kakšen namen se bo denar porabil in ali je dano posojilo popolnoma varno. Dana posojila morajo biti popolnoma zavarovana, ker je denar, ki ga posojilnica posoja, po večini denar vlagateljev, denar pošteno pridelan in prihranjen, večkrat odtrgan od ust in zaupan zadrugi. S takim denarjem zadruga ne sme lahkomiselno postopati in je prepričana, da to dolžniki razumejo in se ne hudujejo, ako se zahteva včasih več jamstva, kakor bi kdo mislil. Na žalost pa posojilnica danes, vsled pomanjaknja denarja, tudi upoštevanja vrednim prošnjam za kredit ne more v polni meri ustreči, čeprav bi rada. Toda, apeliram tudi danes na zadrugarje in predvsem na člane odbora, da vstrajajo in da tudi v teh težkih časih pomagajo premagati gospodarske težkoče in našemu kmetu, da mu bo omogočen obstanek na domači grudi. Zadružništvo je organizacija samopomoči in v teku 21 let svojega delovanja je naša zadruga že mno gim pomagala iz denarnih zadreg in jih obvarovala pred večjimi izgubami.
Sinča vas. (Poročilo Južnokoroške gospodarske zadruge.) V nedeljo, dne 15. t. m., se je vršil občni zbor zadruge. Pri tej priložnosti je prišel odbor do sklepa, da mora zahtevati od članov in dolžnikov, da v~doglednem času plačajo, kar so dolžni. Vemo, da je čas za kmeta silno težaven, vemo da lani ljudje niso mogli
prodati krompirja. Vemo, da so pridelki, ki jih dandanašnji ni mogoče prodati in ki jih raditc-ga tudi zadruga ne sme sprejemati: tako n. pr. dandanašnji prosa nihče ne kupi več. Ljudje v mestu kaše iie jedo več, vsaj se tudi na deželi kupuje le tuji riž. Tako lezemo v beraštvo. Pomanjkanj denarja je nad vse čutno in če bo trajala suša naprej, bo še občutnejše, ker tudi les nima več cene. Ali zadruga ni posojilnica. Zadruga je ustanovljena, da pomaga po. primerni ceni prodajati kmečke pridelke in da za gospodarje skupno .kupuje, kar se x večji meri naročuje: umetna gnojila, cement, koruzo za krmo. Zadruga pri teh naročilih ljudem né -sme dajati daljših krediTov, nego jih ima sama. Ako mora zadruga blago plačati v dveh mesecih, mora tudi od naročnikov tirjatj. dvemesečno plačilo. Dolgovi ljudi pa so v zadružjiih. knjigah tako narastli, da še mora ta stvar urediti. Kdor ne more odplačevati v obrokih, vsaj se ne zahteva vsega na enkrat, naj stopi k našim posojilnicam: v Dobrlo vas, v Velikovec, v Galicijo, v Globasnico i. dr. Naj pri pelje poroka in posojilnica bo dolg prevzela radevolje, ako je gospodar kredita vreden. Zadruga od posojilnic ne tirja takojšnjega plačila, vse to se lahko uredi polagoma. Če ta opomin ne bi zalegel nič, tir-jalo se bo od strank takojšnje plačilo in če se to v gotovem roku ne bi poravnalo, bi morala zadruga seve tožiti, kar bi nam bilo žal. Potem moramo člane opozarjati, da je zadruga za to tu, da prodaja kmečki pridelek. Ako pa kdo popravlja hišo in potrebuje cementa, ne sme misliti, da mu more ta cement posojevati zadruga. Zadruga ga naroči, ali plačati se ji mora. Gospodarje pa se mora sploh opozarjati, naj ne gradijo in ne popravljajo, dokler si niso nekaj denarja za material sami prihranili. In potem nikar ne smejo misliti, da zadruga — čaka — čaka! Zadruga bo kakor vedno do ljudi prijazno postopala, ali premnogi dolžniki se morajo pripraviti, da ob novini stare dolgove poravnajo
GOSPODARSKI VESTNIK
Deželni kulturni svet.
(Seja dne 16. majnika 1930.)
(Konec.)
Turska cesta.
Pri Sv. Krvi se je vršil razgovor o trasiranju nove Turske ceste in potem o oskrbovanju ljudi, ki bodo tam delali. Določilo se je, da delavce oskrbi z živili okrajno kmetiško društvo v Kotu, Winklern, in kar društvo nima samo, za to se naj obme na vnov-čevalnico za živino v Celovcu ter na Gornjekoroško mlekarno v Beljaku. Zahtevalo se je tudi, da se kmečkih hlapcev k delu ne sprejema.
Kmečki posli kot delavci pri mestnih zgradbah.
Supersberg: Kulturni svet se naj enkrat posebno bavi z vprašanjem, jeli mogoče prepovedati tu splošno, da se kmečki ljudi sprejemajo v mestih kot delavci. Imamo malih posestnikov, ki v času, ko jih doma ni treba, iščejo dela. Ako se tu nastopa prestrogo, se je bati. da mladi ljudje sploh ne pojdejo vec h kmetu služit, ker od tam ne bi smeli več nikamor naprej.
Letni račun 1929.
V proračun se je sprva postavilo za osebne potrebščine in pisarno 276.000 S iti za pospeševanje deželne kulture 393.000 S. Ker pa deželni zbor ni mogel dovoljevati toliko denarja, se je za oboje svota znižala na 250.000 S. Denarni promet je znašal v kulturnem svetu: leta 1927 8,000.000 S, leta 1928 10,000.000 šilingov, leta 1929 15,000.000 S. Iz tega je razvidno, da sta dežela in država dajali za pospeševanje kmetijstva veliko denarja in' da se je v tem oziru v deželi delalo z vsemi siiami. Stroški za tajništvo in uradnike izkazujejo:
Uradni stroški . . .	. 125.000 S
Kmetijska šola . . .	. 41.700 S
Podkovska šola .... .	.	3.100 S
Potovalni jjonk . . .	.	5.000 S
Melioracijski urad . .	. 47.000 S
Penzije ......	. 27.00° S
Iz dr. Kuharjeve ustanove se je dobib dozdaj 2/6.000. S in se je s tem denarjem kupilo dve no-, sestvi v Celovcu: Perkovo iti Filejcvo poh'štv,-\ kamor se prenese kmetijska šola.
Za posamezne stroke kmetijstva se je izdalo:
( • Premije za stare posle . .	.	8.000	S
Zadružništvo ...... 20.000 S,
. Obratno računanje .... 15.500 S
Izobrazba ....... 22.5t>o S
Rastlinska produkcija . . . 134.800 S
Sadjere.u....................Ol.'tOi)	S
Gozdarstvo ....... 25.0'J0 S
Planšarstvo................... 18.000	S
Živinoreja ....... 401.000 S
Mlekarstvo.................... 63.00u	S
Gnojne jame................... 54.000	S
Podpore za cd toče prizadete 40.000 S Kultiviranje močvirij . . . 130.000 S Podpora za pridehvanje žita 473.000 S
Melioracije.................  362.000	S
Utrjevanje posesti ....	4.500	S
Beljaški trg. Kapus 1, rdeče zelje 1, zelje MO, karfijol 2 S, koleraba 20, korenje 15 g, pesa 1,40, kumare 2,40 S, čebula 60 g, česen 2 S, glavnata solata 20 g, grah v stročju 1,40, fižol v stročju 2,40, špinača 1 S, redkev 20 g, hren 2,80, špargel 3,40 S, letošnji krompir 50, lanski 15 g, namizna jabolka 3,20, goveje meso
3.40,	telečje 3,50, svinjsko 3,60, prekajeno 4,60, črešnje 2, jagode 2,40 sladka smetana 4, kisla
2.40,	čajno maslo 6,40, maslo za kuho 6, skuta 1,60, strd 6 S, mleko 44 g, jajce 15 g, ribe 2,60 do 4,50 S kg.
RAZNE VESTI
Drobne vesti. Avstrija: Od 1. julija naprej avstrijski državljani za potovanja v Italijo ne rabijo več vizuma, isto velja za potovanja Italijanov v Avstrijo. — Pred binkošti je nekdo vlomil v tajništvo kmetiških bramb in odnesel vse tajne spise in dokumente, ki se nanašajo na prestop heimwehrovskih oddelkov k Bauern-wehru. Nekatere ukradene listine objavlja štajerska „Heimatschutzzeitung“. Pozneje se je izkazalo, da je izvršil vlom tajnik te organizacije. — Amerika : 10. t. m. sta trčila skupaj tovorni in potniški parnik. Tovorni parnik je eksplodiral in se potopil z vso posadko. Potniški parnik je pričel goreti, a je še dosegel pristanišče. Utonilo in zgorelo je skupno 46 oseb. — Ker so se raztrosile na ne\vyorški borzi neresnične vesti o bančnih in industrijskih polomih, o atentatu na predsednika Hooverja in o odstopu predsednika narodne banke, so padli papirji od 20 do 60%. Borzo so morali zapreti, ker je nastala zmeda. Izgube znašajo 4 milijarde dolarjev in je izvršilo baje 20 špekulantov, ker so izgubili vse premoženje, samomor. —
Izrežite! Veliko nad 33.000 Shranite!
na kili trpečih
je zalitevalo v kratkem času moj, sodaj v Avstriji in Nemčiji 5 krat patentiran kilni pas z vstavitvenim aparatom. Tisoči poročajo v navdušenih dopisih in uradno potrjenih zahvalnih pismih o
ozdravljenju kile
brez bolečin, brez nadloge In s mostojno, vsled česar naj nobeden na kili bo ni ne opusil, da bi se ne poslu-žil mojega idealnega kilnega pasa. Vedno sem pripravljen nuditi vpogled v dnevno prihajajoča zahvalna pisma in potrdila.
Novi uspehi: H. R. v M. 37 let obstoječa težka kila,
K. M. v N. 19 let obstoječa dvojna kila,
J. R. v F. 13 let obstoječe dvojna kila
popolnoma odstranjena.
Nastanitev :
Beljak : Hotel .Zur Post“, sreda 26. junija 1930, 8.-3. ure. Celovec: Gostilna „Stadt Wieu-, FiBh ichgasse 18, četrtek, 26. junija 1930, 8.—3. ure.
Velikovec : Gostilna .Goidner l.owe-, petek.27. junija 1930,
9.-2. ure.
Woltsberg : Gostilna Florijan Kienzl, s bota, 28. ju ljal930,
8.—3. ure.
Saltlal ob Dravi : Gostilna Ertl. ob kolodvoru, nedelja,
29. junija 1930, 3.—3. ure.
Sporočam, da zdravniška prakse ne izvršujem, ne ordiniram, tudi ne pr-iskujen: Moje delovanje se omejuje samo na čisto bandažlstično'in dovoljeno prodajo mojega od avstrijske zvezne države več.rat patenilranega kilnega pasa v okvirju § 17 patentnega zakona in § 4 min odredbe od 15. sept. 1898, R. G. B, 62.
Svarilo: Pazite natančno na moje ime. Jaz sem najstarejša v Avstriji dovoljena tvrdka z listno tovarno.
Druga firma poizk ,5a ponarejati moje patente in se izdaja, kot Di bila z menoj istovetna, kar zapeljuje.
E. Danzeisen, špecijalist za kline obveze Miinchen 42, Egcttcrstrassc tl
Ponovno iremiiiran: Mednarodni kongres natur nifi zdravnikov»
Dunaj, april 1930.	114

kosir bodočnosti, patent, s koso. „FUUGS” kosa v vseh oblikah iz prvovrstnega materijala, napravljena za ta način pritrjevanja, je lahka in se more hitro nagniti na vsako stran.
„FLUGS” garantira, da stoji kosa v vsakem položaju zanesljivo In stalno trdno.
..FIAJGS" se more z lahkoto pritrditi na vsako kosišče. „FIXIGS'’ racionalizira s prihrankom moči, časa in denarja.
Najugodnejše izjave:	, ,,
Preizkuševalnice na kmetiški visoki šoli na Dunaju, dalje kmet. učilišč, kakor pohvalita priznanja velikih in malih posestnikov in koscev so na razpolago.
Izdeluje: Steierm. Seusenwerks A.-G. „Styria“.
Dobiva se v raznih trgovinah In pri glavnem zastopstvu za Koroško In
vzhodno Tirolsko: Matevž Seher, Celovec, Burgg.12.
Zastopniki se sprejemajo.	107
FILFFI-posn e m alnik
je izmed oseh najstarejši in kdor ga preizkusi, ta oe, da ni drugovrstnega, ki bi ga mogel prekosili o prooorstnosti posnemanja.
Čudi ostala druga posoda za mleko od lordke RbFR je proourstna.
NOVI
Zadtopnik: 3anho Cgìis, fioieótnik, SliUoe*, . SsiiMlz, im Rotentala.
M 0 0 E-|;
originalnega
N 6 lottS-levega posnemalsiika
pripraven za ročni in motor®' pogon.
Neprekosljiv na konstrukciji in trpežnosti! Neslišen tek!
Originalno Meiotte-jevo
brabantsko oralo
Najboljše oralno orodje sedanjosti.
Ugodna plačila na obroke.
Ceniki zastonj.

MELOTTE-WERKE, «ntii. m.. MBVčRHOfGj
Zastopnik : Valsntin Lassiilg, pososinik, Nova Vas, P. FMorlacli-
Izobraževalno društvo „JEPA“ v Ločah priredi
v dvorani gostilne Pušnikove v Ratencali
igro
AIKLOVA
ZALA
v soboto, dne 21 junija ob 8. uri zvečer, v nedeljo, dne 22. junija ob 3. uri popoldne, v soboto, dne 28. junija ob 8. uri zvečer in v nedeljo, dne 29. junija ob 3. uri popoldne.
Pridite od blizu in daleč in si oglejte po davnem zopet v tej igri kos naše domače zgodovine!
ODBOR.
^......................... ... ■	■■ .p »I.I »' »	■	» lf 1 1	i*! * 1	- ,r 1z - J '	*
Laatnik: Pol. in gosp. dmitvo » Slovmce M Kowk«n v Colovcn.
Založnik, kdatelj in odgovorni nrodaik: Ž i n k o v »k jr Josip, typograf, Dunaj, X.
T«k« L j d o v a »‘»»kam* Ant. Mtchil n družba (za tak odgovoren Jo». 2inkov*y). Dunaj. V.. MargargteppUte 7.
Ettenroicbga**® *