št. 28 (1007) Leto XX NOVO MESTO, četrtek, ^4	10. julija
^	1969
DOLENJSKI LIST
Področni klub poslancev za Dolenjsko
Danes popoldne bo v Dol. Toniinah sestanek republiških in zvezmn poslancev, ki ga sklicuje klub poslancev RS Slovenije. Pogovorili se bodo o ustanovitvi področnega kluba poslancev za Dolenjsko, izvolili bodo vodstvo kluba, sprejeli program dela in se dogovorili o načinu delovanja kluba.
Slovesnost »Avta Kočevje«
Na dan šoferjev, 12. julija, bo »AVTO KOČEVJE« prar
zaioval 20-letnioo obstoja. Ob 10. uri dopoldne bo v avli nove osnovne šole v Kočevju sA'ečano zasedanje delavskega sveta in podelitev priasnanj Slanom kolektiva, ki so v podjetju 20 let. V kulumem delu programa bodo nastopili Ladko Korošec (bas), Vilma Bukovec (sopran), in Zdenka Lukec (klavir). Ob 13. uJi bo ▼ hotelu »PUGLED« slavnostno kosilo, ob 19. uri pa tovariško srečanje članov kolektiva v prostorih mehanične delavnice.
~,xm
Srečno, tovariši šoferji!
13. julij je DAN ŠOFERJEV, za katerega pj^rčno čestitamo zlasti vsem p<rfdicnim voznikom in jim želimo pri njihovem napornem in odgovornem delu kar največ sreče, zdravja in čvrste volje, pozdravljamo pa tudi vse voznike amaterje, la iz tedna v teden povečujejo veliko armado tehnično izobraženih državljanov. Slednjim veljaj znano geslo: NA CEJSTI NISI SAM! Vljudnost, srena omika in tovariška pripravljenost pomagati vsakomur, če je v stiski, naj jim bo vodilo. — Na sliki: Stane Oblak, ki že 24 let vozi avtobuse na dolenjskih progah. Tudi njemu velja naša čestitka: SREČNO VOŽNJO! (Foto: F. Modic)
Sestanek v Čateških Toplicah
v soboto, 12. julija, se bodo zbrali v zdravilišču Cate-ške Toplice slovenski in hrvatski časnikarji ter turistični delavci iz obeh republik. Predstavniki zdravilišča jih bodo seznanili z razvojem Toplic v minulih petih letih in načrti za prihodnost.
16. julija 1969 dopolni slikar in grafik
Bošidar Jakac
akademik in častni občan Novega mesta
sedemdeset let svojega umetniškemu ustvarjanju po s ve če nega iivljenja
Od prvih vzgibov njegovega umetniškega ustvarjanja sta mu bila Novo mesto in dolenjska pokrajina vir navdihov. Kamorkoli v široki svet ga je zanesla ustvarjalna sla, kjerkoli na treh kontinentih se je opajal z lepoto in jo zajemal v svojih neštetih skicah, risbah, grafikah, pastelih in oljih, od vsepovsod se je vedno vračal k svojemu mestu in Dolenjski.
Kot zemlja v svoji čudoviti barvitosti, tako ga je vedno pritegoval tudi človek v vseh njegovih radostih in tegobah ter v njegovi vlogi v družbi in kulturi. Zato se je od vsega začetka z vso vnemo In zavzetostjo posvečal tudi portretu, ki ga je zopet uveljavil kot »pomembno umetniško izrazilo in zgodovinsko pomemben dokument o sodobnikih, njih človeških podobah in duše-
slovnih značilnostih« (Fr. Stele).
Naš someščan Božidar Jakac 'je brez dvoma osebnost, ki ga ne poznajo samo naše mesto in Dolenjska, pa Slovenija in Jugoslavija, temveč ga kot velikega umetnika in človeka pozna tudi kulturni svet v Evropi in zunaj nje.
Kot človek, Slovenec in Jugoslovan je svojo vero v dobro in lepo, ki moreta kliti le v svobodnem, duhovno in miselno poglobljenem človeku ter družbi in narodu, izpričal v najhujših stiskah naših narodov, ko je kot partizan s svojo umetnostjo plemenitil naš osvobodilni boj in ga v svojih delih poveličal. •
Božidarju Jakcu, velikemu umetniku in človeku, ob njegovem sedemdesetem rojstnem dnevu naše mesto in Dolenjska prisrčno čestitata in voščita sto tisoč sreč!
Božidar Jakac: Avtoportret (39. 11. 1967)
Ruža Lucija Petelinova;
Mojstru Božidarju Jakcu ■ namesto portreta
Mojster.s tvoje slike spevi so visoki O življenju zemlje v senoi in v svetlobi,
Jasne so in čiste ko ubrani zvoki Strun, ki z njimi ubeži srce tesnobi.
Toplo, kakor se v dolenjskih gričih trte Rujni grozdi v soncu lesketajo zreH, Ustvarjalno točiš sok življenja v črte,
Božaš tla domača s svojimi pasteli.
Ognju, zemlji, zraku, vodi daješ trajno Živost in odkrivaš, kar je tajno v črki.
Iskro iste večne volje si Niagari Dal s palete svoje kakor naši Krki,
A nad vsem ljubezen tvoja gospodari.
Rada bi v portret tvoj kleno položila Jedro, ki v njem praspočeta je duha svetloba. Usta na podobi naj bi govorila
Jezik, ki besed mu prva je: zvestoba,
A le skromna pesem nadomešča sliko Krasnega sodruga, in če v njej človeka Ceno najdeš zlato, to še ni veliko;
Uglašena v verzih je le zlata jeka.
VRATA r , I OKNA iniGS POLKNA
ribnica KREDIT
SLAVJE GORJANSKEGA BATALJONA
Prijetno srečanje pod Gorjanci
Ljudje iz Podgorja so toplo sprejeli borce Gorjanskega bataljona - Kulturni program je bil odlično pripravljen - Prijetno slavje je zbujalo spomine na partizanske mitinge.
Mm
OD 10. DO 20. JULIJA
Okrog 10. In 20. julija padavine. V ostalem lepo vreme.
Dr. V. M.
Na slavnostni seji družbeno političnega sbiHra v Krškem so danes t^eo izroč^ Stanetu Nunčiču častno primanje z Valvasorjevo medaljo. Na sliki: dr^ Jotc Brilel podpredsednik skupščine SRS in ljudski poslanec v Posavju, čestita
<»dUkovanott (Foto: J.Teppey)
v soboto in nedeljo, 5. in 6. julija, so prebivalci prijazne podgorjanske partizanske vasice Gabrje sprejeli več sto borcev Gorjanskega bataljona in blizu 3.000 ljudi iz vseh krajev Slovenije. V prijetnem kulturnem programu, ki so ga nrispevali pionirji in mladinci iz Kostanjevice, Brusnic, Šentjerneja, Stopič in Gabrja, godba na pihala iz Novega mesta, pionirji iz tabora »Sutjeska« in novomeški taborniki, so obiskovalcem pripravili lepo doživetje. Uspel je tudi taborni ogenj v soboto zvečer g programom, ki so ga pripravili novomeški taborniki, nad katerimi ima pokroviteljstvo Gorjanski bataljon.
Razen borcev Gorjanskega bataljona, ki so prišli tokrat na svoje tretje srečanje, smo opazili tudi ljudi, ki so med vojno sodelovali kot družbeni delavci na podgorjanskem področju. Slavnostni govor je imel medvojni politični' delavec Vencelj Perko-Stefan, ki je med drugim dejal: »Letos že tretjič zapored prirejamo srečanje borcev Gorjanskega bataljona ter družbenih delavcev z domačini, ki so sodelovali v naši borbi in jo podpirali. Srečanje postaja tradicionalno in je v glavnem namenjeno naši mladini. Spominja nas na težke čase iz preteklosti, ko je bil delovni
, (Nadaljevanje na 13. str.)
tedenski
mozaik
Pred spremembami v gozdarstvu
Kmečki gozdni posestniki naj sami in dokončno odločajo o vseh vprašanjih, ki se pojavljajo pri gospodarjenju v njihovih gozdovih
SLEPO OBRAČUNAVANJE — Po lunoru kenijskega ministra za gospodarsko planiranje in razvoj T.onia Mboja (morilca še niso izsledili) so se že začeli pretepi in spopadi med člani plemena Liio, ki mu je pripadal Tom Mboja, in člani plemena Kikuju. Prvi trdijo, da je Kikuje ubil Toma Mboja. Na 'sliki: člani plemena Luo so se na ulici pred domom pokojnega Mboje v Nairobiju spravili nad mladeniča, ki je iz plemena Kikuju. (Telefoto: UPI)
tedenski zunanjepolitični pregled |
Saigonske oblasti so prepovedale številko ameriškega tednika »Neivsweek«, ki je objavil reportažo o tem, kako podgane zapuščajo ladjo, ki tone«. Ne morejo pa pre-prečiti, da ne hi po najnovejših poročilih dezertiralo kakih 11.000 juznovietnam-skih vojakov vsak mesec iz armade. Ladja res tone... Se ena iz Saigona: oblastva so prepovedala izhajanje nekega časopisa, ki je objavil movico«, da so Vietnamke zaradi kemikalij, ki jih uporabljajo Američani za uničevanje rastlinja, začele — leči jajca... Voditelj Nigerije generalni major Jakubu Oo-tvon je v razgovoru z novinarjem revije »Time« dejal, da člani plemena Ibo (Bia-frčani) niso »naši sovražniki«. Nigerijska vojska se bojuje proti autelešenemu zlu*-Tako zlo je biafrski voditelj Ojukivu, id je »tipičen Hitler« ... Sovjetski tisk še ni komentiral jiapovedanega obiska predsednika Nixona v Romuniji v zdčetku avgusta. Tednik »Za rubežom« se je domislil prave. Ker tako in tako ne sme povedati srnjega mnenja, če »ni prišlo od zgoraj«, si je sposodil mnenje prt »konkurenci«. Navedel je pisanje »New York Timesa,« ki je med drugim zapisal, da si je Nizon izbral »čuden čas« za obisk v Romuniji ... Ko je grški pol-kovniški režim odslovil predsednika državnega sveta, najvišje pravosodne qblasti v Grčiji, je odstopilo še osem članov sveta. Grška vlada tako in tako ne potrebuje pravosodnih organov, saj ji po-polnomaf zadostujejo vojaška sodišča in preverjeni policaji... Na Kubi so zdaj rado-nirali še kruh, da bi »preprečili razsipanje«. Razsipanja res ni, ker dobi vsak samo 15 dekagramov kruha na dan. Zato pa je sajno še sladoled »brez kart«. Toda tudi to ima svojo senčno stran: po enournem ali še daljšem čakanju v vrsti mine človeka želja tudi po najslajšem sladoledu ...
»Zdaj pa gre zares. Naše kritike so le našle plodna tla,« je dejal kmet, ko sva se začela pogovarjati o gozdarstvu in prodaji lesa. »V ja\Tii razpravi bomo povedali, kaj mislimo, in zahtevali svoje pravice.«
Strinjam se z njim in z vsemi, ki mislijo podobno. Vsakdo naj dobi za svoje delo pošteno plačilo! Pa ne le za delo pri sečnji in spravilu lesa do kamionske ceste, ampak tudi za tisto, ki ga je več desetletij opravljal v gozdu, da so sedanja velika drevesa hitreje zrastla. Sicer pa tudi naši republiški organi izjavljajo, da se strinjajo s takim nagrajevanjem dela kmečkih 'gossdnih pcsestnikov.
I Nezaupljivi gozdni po-
TELEGRAMI
NAIROBl — Neznan atentator, ki ga doslej še niso odkriH, je v soboto ubil na ulici v kenijskem glavnem mestu ministra za plani ranje in razvoj in človeka št. 2 v Keniji Toma Mbojo.
NEW YORK — Generalni sekre tar OZN U Tant je zelo odločno pozval Arabce in Izraelce, naj prenehajo s streljanjem, sicer bedo posledice zelo hude. U Tant v svojem poročilu poudarja, da je sedanje obstreljevanje čez Sueški prekop najhujše od junij.ske vojne leta 1967.
TOKIO — Japonska socialistična stranka nasprotuje sovjetskemu predlogu o ustanovitvi sistema kolektivne varnosti v Aziji. Po mnenju stranke ne more noben tak sistem v Aziji izključiti LR Kitajske.
PRAGA — Agencija CTK je spo ročila, da so se v nedeljo začeli poletni manevri sovjetskih čet na ozemlju CSSR. Ti manevri, ki jih je — kakor poroča agencija — odobrila češkoslovaška vlada, bodo trajali do 14. julija.
ORAN — Pred revolucionarnim sodiščem v Oranu se je začela sodna obravnava proti oeebam, ki so obtožene, da so decembra 1967 sodelovale v zaroti proti vladi predsednika Boumediena. Glavnemu obtožencu polkovniku Tahariju Zbiri ju bodo sodili v odsotnosti, ker je pobegnil v tujino.
sestniki pa menijo, da bo taka stališča treba tudi uzakoniti, ne le predlagati gozdnim gospodarstvom, naj jih uredijo s svojimi statuti. Slabih izkušenj je namreč že veliko. Osnovne pravice kmečkih gozdnih posestnikov bo treba določiti z republiškimi predpisi ali pa se bo sedanja organizacija še naprej krhala. Nezaupanje do gozdnogospodarskih organizacij je prevladalo' celo v odboru za zadružništvo in kooperacijo pri republiški gospodarski zbornici, saj je na zadnji seji sklenil, da se bo zavzemal, naj kmečkim gozdnim posestnikom o-mogočijo združevanje tudi v samostojnih organizacijah ali pri kmetijskih zadrugah. Seveda lahko imajo svojo organizacijo tudi pri gozdnem gospodarstvu, če mu zaupajo.
‘ iRazprava o teh vprašanjih, ki je bila pri republiški konferenci Socialistične zveze, pa je pokazala, da je kmečkim gozdnim posestnikom možno zagotoviti njihove pravice tudi brez ustanavljanja novih organizacij in v okvini, ki ga je določil v svojem gradivu za razpravo o teh vprašanjih Izvršni svet. Ko so' ugotovljene dosedanje slabosti, je v gradivu namreč zapisano; »Zato je pri skupnem gospoflarjenju z družbenimi in zasebnimi gozdovi potrebno kmečkim gozdnim posestnikom v okviru gozdno-go.spodarskih organizacij zagotoviti lastno samoupravno skupnost, ki bo bnela vse pristojnosti a dokončno in izključno odločanje o vseh vprašanjih, ki zadevajo gospodarjenje z zasebnimi gozdovi.«
B Po dosedanjih razpravah v republiških organih bi lahko samoupravljanje kmetov z navedenimi pravicami raztegnili na sleherni gozdni obrat ali delovno enoto. Odločale bi torej lahko tudi
manjše skupnosti kmečkih gozdnih posestnikov, ne le en sam njihov organ pri velikem gozdnem gospodarstvu. To pa pomeni, da bi kmetje v vsaki delovni enoti, ki naj bi bila pri gozdnem obratu, lahko sklepali, ali prodajo svoj les preko komercialne službe gozdnega gospodarstva, ali drugim kupcem, ki so pooblaščeni za odkup. Odločilna bi bila' cena. Kdor bi plačal več, bi dobil les. To pa bi sililo uprave gozdnih gospodarstev in njihovo komercialno službo, da bi zniževali svoje stroške.
■ Nekateri dvomijo, da bodo take obljube uresničene. Slabih izkušenj je res veliko. Nove organizacije pa tudi ni lahko ustanoviti, ker brez sredstev ne more poslovati. 2^to bo treba te stvari dobro premisliti. Gotovo bo laže »prisiliti« gozdnogospodarsko organizacijo, da prižaia kmetom pravico odločanja tudi pri prodaji lesa, kot ustanoviti novo organizacijo. Saj ne gre toliko za organizacijo kot za dohodek od lesa! Kjer ne bo uspelo, pa bodo seveda tudi kmečki gozdni posestniki morali biti odločni in vztrajni.
.ložo Petek
Italijanska vlada premiera Romurja je odstopila, ko je prišlo do razcepa v italijanski socialistični stranki (PSI), katere predstavniki so bili doslej v vladi levega centra, in ko je voditelj socia'istične stranke Pietro Nenni odstopil kot voditelj stranke in kot zunanji minister. Svoj odstop je pospremil z greiv kim besedami: »Starost in moč mi ne dopuščata, da bi začenjal znova in da bi se še kdaj aktivno udeležil življenja v stranki.«
Do razkola v stranki je prišlo po burni seji CK stranke 4. julija z>’cčer, ko je Nenni zaman opozarjal člane CK nap omen enotnosti ne samo za stranko, »npak tudi za politično prihodnost države. Njegova resolucija je dobila 53 glasov in je bila poražena. Socialni de^iokrati v stranki so se odcepili in takoj ustanovili lastno stranko, ki so 5o krstili za enotno socialistično stranko. Njen sekre-' tar je bivši socalistični avto-iu)mist Mauro Ferri. Italijanska desnica je pozdravila ustanovitev nove stranke, zelo zanimivo pa je dejstvo, da je levo krilo krščansko demokratske stranke — stranka je pred nekaj dnevi imela svoj kongres — izrazilo obžalovanje in »po'egnilo« s socialisti, ki so os'.ali v socialistični stranki.
To obžalovanje je razumljivo, -če upo.števamo, da je levo krilo krščanskih dcmo-kratdv prav tako v skrbeh za vlado levega centra, kakor je Nenni. Takojšnja ustanovitev nove, enotne socialistične stranke, ki so jo postavili na noge odcepljeni socialni demokrati, upravičuje <domne-vo, da je bil razcep pripravljen in nameren. Socialistični voditelji De Martino, IVIanci-ni, Giolitti In Viglianesi — njihova resolucija je v pelek 4. julija dobila večino glasov — so po razkolu izjavili, da kjub relativni vi^činl, ki so jo dobili pri glasovanju v centralnem komiteju, niso imeli prav nobenega namena, da bi ».se polastili« stranke. Trdijo, da so socialni demokrati zavrnili vse njiliove, celo »ponižne« predloge in ponudbf za spravo in pomiritev, Naposled stj predi igali 'paritetni odbor, v katerem bi bilo 10 socialistov in 10 socialnih demokratov, vmes pa naj bi bil Nenni, Id bi imel potemtakem (Mlločilen glas. Toda socialni demokrati so očitno želeli izsiliti razcep in 80 ga izsilili.
Čeprav se zgodovina nikoli natanko ne ponavlja, spominja sedanji razkol v socialistični stranki na podoben razkol pred dobrimi 21 leti. Januarja 1948 so Giuseppe Sarafat, sedanji predsednik
italijjnske republike, in njegovi somišljeniki v (»alači Barberini ustanovili neodvisno demokratično strank^, ker so hott‘Ii preprečiti u.sts^ novitev ljudske fronte v za-veznišl\'u s komunisti.
Tudi zdaj se zastavlja »v'prašanje« komunistov. Socialisti in celo del levih krščan.skih demokratov sodi, da je prišel čas za pritegnitev komunistov k »vzvodom oblasti«, da lahko samo sodelovanje komunistov poživi umirajočo vlado in politični koncept levega centra. Toda večnia v krščansko demokrat-sla stranki in socialni demokrati menijo, da bi bila udeležba komunistov v vladi |Ke-več »tv^ana«.
V gratlu Caernarvon \ Wa-Icsu je britanska kraljica Eli-
Razkol v PSI
zabeta II. 1. julija podelila svojemu dvajsetletnemu sinu princu Charlesu naslov prc-stolona.slednika, ki se v Britaniji imenuje waleški princ. Princ Clharles je postal 21. \va1eški princ, Ta naslov izvira iz leta 1301, ko je Kd-ward I., ki si je pokoril neposlušne in puntarske VVel-šane, imenoval svojega sina waleškega princa. Slovesnost v gradcu Caernarvon pa je zelo mlada. Uvedli so jo leta 1911 na zahtevo premiera Davida Lloyda Georgea, ki je bil doma iz Walesa.
Pred pisano slovesnostjo v gradu je bilo nekaj bombnih atentatov, ki so jih naredili vvaleški nacionalisti, britanski tisk pa sc je spi^t razpisal o i>omenu monarhije v Britaniji in kakor običajno — tudi to pot ni prL^l do pametnega sklepa. Kakor marsikaj drugega pri Britancih tudi monarhije ni mogoče razumno pojasniti. Politične oblasti nima nobene, pač pa je v okras deželi in pospešuje turizem: na milijone Američanov je gledali po televiziji veliko predstavo investl-ture v gradu Caernarvon. najbolj bo držala trditev, da jc krona v Britaniji povezava s preteklostjo — in Brl« tanci so tra<licionalisti in konservativci po miselnosti — ter simbol neke trajnosti in družbene trdnosti. Vsekakor jc zanimivo, da je bilo pred sto leti med izobraženimi Angleži več republikancev kakor danes. Danes večina skomiga c rameni.
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
■ SLABI OVIRAJO DOBRE —
Tudi prejšnji teden so bile v sredi-,šču pozornosti ne le skupščin, marveč vse naše javnosti, ocene gospodarskih gibanj v letošnjem prvem polletju. Ob hitro naraščajoči proizvodnji, povečevanju izvoza in zaposlenosti se hkrati spet pojavljajo znaki gospodarske nestabilnosti, ki se kažejo v nepredvideno veliki potrošnji, večanju primanjkljaja v plačilni bilanci in nelikvidnosti gospodarstva.
Po mnogih ocenah so korenine mnogih teh problemov v manjšem številu slabih podjetij, ki poslujejo z izgubo ali z neznatno rentabilnostjo, z minimalnimi osebnimi dohodki in skladi, ki ne dopuščajo razvoja. Prav ta podjetja so najglasnejša v svojih zahtevah in vidijo v tem, da bi se gospodarski sistem prilagodil njim, ne pa v tem, da bi se sama pril^odila zahtevnejšim gospodarskim razmeram. Takšna podjetja se zadolžujejo in uporabljajo sredstva drugih delovnih organizacij, izsiljujejo dajanje novih količin denarja v obtok in ovirajo vsa sposobnejša podjetja. Gospodarski sistem pa seveda ne more zagotoviti obstoja vsem, naj ga še tako izpopolnimo. Pogumneje se bo treba odločiti za to, da bodo slaba podjetja šla v stečaj, prednost pa naj dobe tista, ki vlečejo naprej.
■ OSREDNJA proslava V SEDLARJEVEM — Dan borca, 4. julij, so slovesno praznovali po vsej državi. V Sloveniji je bila osrednja proslava v Sedlarjevem ob slovensko-hrvaški meji v bližini Kumrovca. Praznovanje so tu združili s 25-letnico ustanovitve Kozjanskega odreda in pohoda divi-
zije, ki je tu s hrvaške strani prekoračila Sotlo na svoji poti na štajersko. Prav tam so na dan borca odprli nov most Bratstva in enotnosti. Na proslavi je govoril nekdanji komisar XIV. divizije in sedanji podpredsednik republiške skupščine dr. Jože Brilej.
■ KUDARJI SO PRAZNOVALI — Dne 3. julija so v slovenskih rudnikih slovesno proslavili dan rudarjev. Proslave v idrijskem rudniku živega srebra sta se udeležila tudi predsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič in predsednik republiškega sindikalnega
Prednost tistim, ki vlečejo naprej
sveta Tone Kropušek, slovesnosti v Velenju pa predsednik CK ZKS Franc Popit in častni predsednik Zveze združenj borcev NOV Slovenije Franc Leskošek-Luka. Skupščina občine Hrastnik je ob tej priložnosti izročila priznanja častnim občanom, predsedniku republiške skupščine Sergeju Kraigheirju, Članici sveta federacije Lidiji iSentjurc in pr\'oborki Olgi Kastelic-Marjetki.
■ POPIT NA STAJERSKEMIN V POSAVJU — Predsednik CK ZKS Franc Popit je prejšnji teden obiskal nekatere delovne organizacije v občini Slovenske Konjice, rudarje v Laškem, železničarje v Zidanem mostu in kolektiv v radeški
papirnici. Povsod se je pogovarjal o delu in problemih tamkajšnjih kolektivov. Pri tem so ga železničarji v Zidanem mostu obvestili, da bodo čez nekaj dni začeli voziti električni vlaki do Sevnice, novembra pa do Dobove. ZAVAROVANJE — Te dni je začel veljati odlok zveznega zavoda za cene, ki omogoča zavarovalnicam, da podražijo obvezno zavarovanje avtomobilov za 40 odstotkov. Ta podražitev letos ne velja za tiste, ki so že podaljšali veljavnost zavarovanja do konca leta. člani združenja, v katerem so včlanjene vse zavarovalnice razen »Jugoslavije« in »Novega Sada«, do konca tega leta ne bodo podražili prostovoljnega, tako imenovanega kasko zavarovanja. To zavarovanje pa je pred dnevi podražila zavarovalnica »Jugoslavija« (za 200 odstotkov).
■ PROTEST ZASEBNIH AVTOPREVOZNIKOV — Zasebni avtoprevozniki v Mariboru, Kopru in Ljublj£ini so javno protestirali proti novemu zakonu, ki je začel veljati 1. julija letos, po katerem zasebniki ne smejo imeti tovornjakov nad 5 ton nosilnosti.
■ IZSEUENSKO SREČANJE V ŠKOFJI LOKI — Škofja Loka je na dan borca, 4. julija, gostoljubno in prisrčno sprejela številne izseljence in druge goste^ ki so prišli na XIV. izseljenski piknik.
■ PREDOR SKOZI KARAVANKE — Predstavniki Slovenije so na nedavnih pogovorih s predstavniki Avstrije predložili projekt o zgraditvi 5 km dolgega d^stnega predora skozi Karavanke, ki bi povezoval Jugoslavijo s tauernsko in južno avtomobilsko cesto v Avstriji.
OB 20-LETNICI »AVTA KOČEVJE«
Na kolesih po vsej Evropi
Nič nenavadnega ni, če vidiš tovornjake »AVTA KOČEVJE« v Rusiji, na Švedskem, v Nemčiji, Italiji in drugih evropskih državah, saj ustvari podjetje okoli 55 odstotkov celotnega dohodka z mednarodnimi prevozi
blaga
v prvih povojnih letih je les iz bogatih kočevskih gozdov mnogo pripomogel k obnovi domovine in gospodarstva. Prav zaradi tega je bilo v začetku leta 1949 tudi ustanovljeno GOZDARSKO AVTO PODJETJE (GAP) Kočevje, ki se je leta 1956 preimenovalo v Splošno avto prevozništvo AVTO Kočevje, leta 1966 pa v današnje AVTO KOČEVJE — tuzemski in mednarodni transport.
V prvih letih svojega obsto. ja je podjetje pre\-ažalo les. kasneje pa tudi drugo blago. V letih 1953 — 1963 pa je opravljalo celo i>otniški promet.
Zaradi pomanjkanja deviz za nakup prikolic so 1959 ustanovili obrat za proizvodnjo prikolic, ki seje kasneje osamosvojil. Danes dela pod imenom ITAS — industrija transportnih sredstev in je eno največjih podjetij v občini.
Nekdanji GAP je imel v začetku stara in iarabljena (tro-
fejna) vozila s skupno nosil-nosilnostjo 280 registrskih ton. preteklo poslovno leto pa je zaključil AVTO z 82 novimi vozili, ki imajo okoli 2000 ton r^istrske nosilnosti
Delovne sile za celo tovarno
Brežiška občina nima močne industrije, zato si ljudje iščejo kruh v Zagrebu, v Krškem, pa tudi onstran meja.
V tujini je trenutno zaposlenih 1200 delavcev, v Zagrebu jih dela približno 600, na zaposlitev pa jih čaka okoli 400. Še sreča, da je v občini obrt tako razvita, sicer bi bil pro-račim še revnejši.
J. T.
Čez nekaj let 10 milijonov nageljnov
Na vrtnariji brežiške AGRA-HIE je pod steklom 21.000 kvadratnih metrov površine.
V rastlinjakih potrgajo na leto dva milijona nageljnovih cvetov, v Sloveniji pa jih ljudje pokupijo petnajst milijonov. Vrtnarijo bodo širili še nekaj let, dokler ne bodo pokrili 60.000 kvadratnih metrov zemljišča. Tedaj bo plan izpolnjen. V toplih gredah bodo na leto vzgojili že deset milijonov cvetov.
J.T.
V okviru kluba še
sekcijo
Po novi razdelitvi področnih klubov poslancev spadajo spodnjeposavske občine k dolenjskemu klubu. S tem se predstavniki družbeno-politič-mh organizacij v teh občinah strinjajo, predlagajo pa da bi v okviru kluba imeli še . svojo sekcijo, kjer bi sodelovali tudi poslanci laške občine. Sevnica in Krško imata namreč z Laiškim skupne republiške poslance.
Sejmišča
Dražje govedo v Novem mestu
V ponedeljek, 7. julija, je bil na novomeškem sejmišču sejem za pra.šiče in govedo. Medtem ko je bilo naprodaj 524 pujskov, pa so nudili kmetovalci samo 72 glav govedi. Prašičke so prodajali v glavnem po Isti ceni kot na preišnjem sejmu, veljali so 150 do 310 din, govedo pa je bilo precej dražje: za vole so zahtevali 5 do 6 din za kilogram, za krave 3.20 do 4.BO din in za mlado živino 5 do 6,20 din za kilogram.
Na sejmu v Brežicah
V soboto, 5. julija, Je DUO na brežiškem sejmu naprodaj 56S pujskov, prodali pa so jih 338. Za manjSe so zahtevali 10 din za 1 kg, za večje pa 6 do 6.50 din za kiloigram.
Dražje osemenjevanje
EKjslej je veljalo osemenjevanje krav v kočevski občini 50 din. Od tega zneska je plačal 40 din kmet, 10 din pa občinska skupščina iz proračuna. Novi izračim pa je pokazal, da bo tudi osemenjevanje zaradi nekaterih podražitev dražje, in sicer bo veljalo 63,35 din. Po sedanjem predlogu, ki pa ga mora sprejeti še občinska skupščina, naj bi tudi v bodoče plačal kmet le 40 din, 23,35 din pa občinska skupščina. Osemenjevanje je v kočevski občini zelo drago in verjetnp najdražje v republiki, ker je občina zelo velika, a redko naseljena
V industriji dela vedno več ljudi
Zavod SRS za statistiko je objavil podatke, da je v letošnjem aprilu slovenska mdu strija zaposlovala 3,3 odstotke več delavcev kot v lan-sikem mesečnem povprečju. V industriji in rudarstvu je bilo letos od januarja do aprila za 3,5 odstotka povprečno na mesec več zaposlenih kot laiii v enakem obdobju. Največ novih delavcev so imele letos:	elektroindustrija 7,7
odstotka več kot v lanskih prvih 4 mesecih, kemična in-dusrtrija 9,9 odstotka, gu-•marska 9,3 odstotka, grafična 5,9 odstotka, tobačaia 8,2 odstotka, kovinska 4,4 odstx.it-ka itd.
Tudi celotni dohodek, ki je lani znašal nad 36 milijonov din, je v 20 letih občutno porastel: povečal se je kar za nad 90-krat.
Posebno zavidljive uspehe je AVTO KOČEVJE dosegel pri prevozu blaga za inozemstvo. V celotnem dohodku podjetja je jmašal mednarodni transport leta 1957 okoli 6 odstotkov, leta 1963 že nad 51 odstotkov, lani pa skoraj 55 odstotkov. Med 58 jugoslovanskimi podjetji, ki opravljajo mednarodni transport, je AVTO KOČEVJE glede na ustvarjena dohodek in težo prevoženega blaga na tretjem mestu
Na inozemskih cestah je dnevno najmanj po 30 tovornjakov AVTO KOČEVJE. Veliko število inozemskih podjetij se poslužuje samo uslug kočevskih prevoznikov, kar dokazuje, da si je podjetje s solidnim poslovanjem ustvarilo pri njih ugled
Zanje ni zakona -bodo še dolgo čakali?
v Sloveniji je 14 obrtnih nabavni in prodajnih zadrug, ki ustvarijo na leto blizu 20 milijard starih dinarjev bruto prometa. Take vrste zadruge, ki združujejo zasebne obrtnike; imajo tudi na Jesenicah na Dolenjskem. Direktor Milan šepetave pravi, da zakon njihovega položaja ne določa. Obrtniki bi kupovali več strojev za svoje delavnice, če bi lahko dobili posojilo. Večina članov je voljna delati in vlagati več denarja v opremo kot za osebne potrebe, vendar za sedaj niti posojilnice in hranilnice ne morejo ustanoviti,,v banki pa tudi ne dobe kredita. Za osnutek novega zakona o obrtništvu menijo, da je preozek in da ga bo treba temeljito dopolniti. Nasploh se priporočila in stališča, ki jih je lani sprejela republiška konferenca SZDL, uresničujejo preveč po polževo.
J.T.
Kmetijski nasveti
Uničevanje cime krompirja
Zadnjič smo oipisali postopek pn pridelovanju m potrjevanju semenskega krompirja, danes pa se na kratko seznanimo z uničevanejem krompirjeve cime, ki je nujen ukrep pri pridelovanju semenskega krompirja, koristen pa tudi pri spravilu merkantilnega krompirja.
Znano je, da so listne uši prenašalke najbolj nevarnih virusnih obolenj krompirja. C.e uničimo krompirjevo cimo dovolj zgodaj, dva do tri tedne pred izkopom, obvarujemo rastline pred poletnim množičnim naletom uši in prekinemo prehod bolezni iz listja v gomolje. Ce bi takoj izkopali krompir, bi bUi gomolji bolj občutljivi za tolezru m poškodbe ter jih na ta način, da prej uničimo'^cimo, lahko še nekaj časa zadržimo v zemlji, da se jim okrepi kožica.
II Kočno puljenje cime je predrago in prezamudno. Za večje površine je mogoče uporabiti neoljeni apneni dušik, najboljše rezultate pa daje poseben pripravek — reglou, ki se je obnesel tudi v naših razmerah. Za hektar krompirju potrebujemo 5 do 6 litrov pripravka na ok*^ii BOO litrov vode.
Škropiti moramo v oblačnem vremenu, zgodaj zjutraj ali pozno popoldne. Ce krompirjeve rastline že venejo, ni priporočljivo škropiti s tem pripravkom. Ce hočemo, da bo učinek popoln, je treba zmočiti celo rastlino, posebno stebla. Delo je dobro opravljeno, če v tednu dni odmro vsi listi in večina stebel ter krompir nič več ne odganja.' Učinek je še boljši, če škropimo dvakrat s pol manjšimi količinami reglona. S cimo uničimo ludi plevel, kar Je zelo dobro za spravilo pridelka.
I Krompirjeva cima mura biti uničena vsaj teden dni pred kopanjem. Kazen tega, da vse to ugodno vpliva na semensko vrednost pridelka, zadrži tudi okužbo s krompirjevo plesnijo, najbolj nevarno krompirjevo boleznijo, saj okuženi listi ne pridejo v stik z gomolji. Uničevanje cime je torej koristen agrotehiučni ukrep, ki odtehta stroške toga dela.	M.	L.
20. in 21. julija 1969
LICITACIJA
pri Carinarnici Ljubljana
Carinarnica Ljubljana bo prodajala 20. in 21. julija 1969 motorna vozila in ostalo blago in to:
avtomobile v nedeljo 2U. julija v prostorih šolskega centra zu tisk in papir, Ljubljana, Pokopališka 33 od 8. ure dalje, a motorna kolesa in ostalo blago 'i\. julija od 8. ure dalje v prostorih carinarnice Ljubljana, Smartinska 152-a.
Ogled vozil in blaga bo v petek 18. julija od 9.—13. ure in v soboto 19. julija od 9.—13. ure in od 14.—i7. ure v-prostorih carinarnice Ljubljana.
OSEBNI AVTOMOBILI
ZACEINA CENA NDINAUJEV
1. Opel Rekord, 1900, letnik 1967/68, karamboliran
2. Mercedes 220 S, letnik 1960, nevozen
3. Opel Rekord, letnik 1965, karamboliran
4. Volkswagen, letnik 1960, nevozen
5. Volkswagen, letnik 1960, nevozen
6. Mercedes 190 S, letnik 1962, karamboUran
7. Alfa .Romeo, Giuletta, letnik 1960, nevozen
8. Voikswagen, letnik 1959, nevozen
9. Opel Caravan. letnik 1962, nevozen
10. Ford Taunus 17 M, letnik 1960, nevoz«i
11. Volkswagen, letnik 1964, karamboliran
12. Volkswagen, letnik 1965. karamboliran
13. DKW F 12, letnik 1963. nevozen
14. Triumph, letnik 1962, nevoeen
15. Ford	Taunus	17	M,	letnik	1962,	karamboliran
16. Ford	Taunus	17	M,	letnik	1963,	karamboliran
17. Audi 80, letnik 1966, karamboliran 18 DKW 1000 S, letnik .1961, nevozfen
19. Opel Rekord, letmk 1962, karamboliran
20. Ford Tavmus 12 M, letnik 1964 karambolira«
'21. Fiat 1500, letnik 1963, nevozen
22. MG, letnik 1961, karamboliran
23. Ford	Tauntis	17	M,	letnik	1961/62, karamboliran
24. Ford	Tavmus	17	M,	letnik	1902.	karamboliran
25. Renault Dauphen, letnik 1961, nevozen
26. Fiat 1100, letnik 1954, nevozen
27. Volkswagen, letndk 1958, karamboliran
28. Opel Admiral, letnik IS^, izgorel
29. Opel	Rekord,	letnik	1956,	nevozen
30. C^l	Rekord,	letnik	1959,	karamboliran
31. Skoda Octavia, letnik 1963, karamboliran
32. Ford	Tavmus	Caravan 17	M, letnik 1964, karamboliran
33. Opel	Rekord,	letnik	1961,	karamboliran
34. Mercedes 190 S, letnik 1956, karamboliran
35. Opel Rekord, letnik 1957, karamboliran
36. DKW 3=6, letnik 1956, nevozen
37. Citroen žaba, letnik 1960, karamboliran
38. Opel Rekord, letnik 1962, karamboliran
39. BMW 1600, letnik 1965, karamboliran 40 Opel Rekord, letmk 1960, karamboliran
41. Voilkswagen, letnik 1954, nevozen
42. Renault Dauphen, letnik 1961. karamboliran
43. Fiat 600 D, letnik 1962, karamboliran
44. Fiat 1100, letnik 1962, karamboliran
45. Fiat 500, letnik 1958, nevozen
46. Ford Tavmus 12 M, letnik 1960, karamboliran
47. Wolkswagen Kombi, letnik 1952, nekompleten
PONOVNO NA LICITACIJI
15.000.—
8.500.—
7.200.— 6.800.—
6.500.—
6.500.—
6.500.—
6.200.— 6.200.— 6.000.—
5.700.—
5.700.—
5.500.-
5.500.—
4.300.—
4.800.—
4.700.—
4.500.—
4.500.—
4.000.—
3.900.—
3.900.—
3.900.—
3.600.—
3.500.-
3.200.—
3.200.—
3.000.—
3.000.—
2.800.— 2.800,— 2.800.—
2.600,—
2.500.—
2.500.—
2.500.—
2.500.—
2.500.—
2.500.-
2.400,—
2.400.—
2.300,—
2.200.— 2,200,—
2.000.—
1.500.—
1.500.—
Mercedes 190 D, lemik 1962/63, karamboliran
BMVV 2002 letnik 1967/68, karamboliran
Volvo, letnik 1968, karamboliran
BMW 1500, letnik 1963, karamboliran
Mercedes 190 D, letnik 1964, karamboliran
Citroen ID 19, letnik 1960, nevozen
Volkswagen Kombi, letnik 1961/43, karamboliran
Opel Rekord, letnik 1956, nevozen
Opel Rekord, 1700, letnik 1961/62, karamboUran
Opel Rekord, letnik 1957, nevozen
Opel Rekord, letnik 1959. nevozen
Opel Rekord, 1700, letnik 1962, karamboliran
Ford Taunus 17 M, letnik 1960, nevozen
Fiat Steyer 1400, letnik 1959, nevozen
Mercedes, letnik 1965, motor razstavljen
Opel Rekord, letmk 1955, nevozen
paltovorni avto Volkswagen, letnik 1958, karamboliran
Ford Zephir. letnik 1959, karamboliran
Opel Rekord, letnik 1962, karamboliran
Opel Kadett. letnik 1962, karamboliran
Alfa Romeo 1900, letnik 1958. karamboliran
Ford Taunvis 17 M Caravan, letnik 1960, karamboliran
Renault Dauphen. letnik 19.58/59. brez motorja
48.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60.
61.
62.
63.
64.
65.
66.
67.
68.
69.
70.
in ostalo blago (motocikli, kmetijski stroji, motorji za osebne m tovorne avtomobile in njihovi defi ter ostali'material). ^
Pravico licitirati imajo vse pravne in fizične osebe. Udeleženci morajo v dneh, določenih za ogled, vplačati kavcijo v višini 10 ®/o od začetne cene v carinarnici Ljubljana, predstavniki podjetij pa tudi pooblastilo.
Vse informacije o licitaciji se dobijo od 14. julija 1969 dalje po telefonu 316-588 carinarnica Ljubljana
Spisek motornih koles in ostalega blaga bo na oglasni deski carinarnice Ljubljana.	'	CARINARNICE	LJUBL.IANA
14.000.-
».800.-
9.800.-
8.700.-
6.900.-
5.500.-
4.800.-
4.000,-
4.000,-
3.500.-
3.200.-
3.200.-3.100.-
3.000.-
2.700.-
2.000.-
1.900.-
1.900.-
1.800.-1.800.-1.600.-
1.500.-700.-
OB SEDEMDESETLETNICI ŽIVLJENJA BOŽIDARJA JAKCA. MOJSTRA IN PESNIKA LEPOTE, ISKRENOSTI IN NAJGLOBLJIH DOŽIVETIJ
•	• •
Kakor krepka brajda vinske trte je sedemdesetletno življenje slikarja Božidarja Jakca. Njene korenine srkajo moč iz očetnega istrskega Krasa, žlahtni sok plodov pa je dozorel v soncu materine Dolenjske. Oče Anton je bil namreč doma iz vasice Jakci v Istri, mati Josipina pa je bila Colaričeva s Slinovc pri Kostanjevici. Iz nemirne življenjske volje očeta je dozorel ustvarjalni »Hočem!«, iz mehkih materinih sanj se je spočel umetnostni »želim« sina Božidarja, ki se je kot peti izmed šesterih otrok porodil 16. julija 1899 nad novomeško vijugo Krke. Usojeno mu je bilo, da se bo po prvih samouš-kih poskusih razvil v umetnika, ki bo poveličal rodno deželo, križemsvet poromal z risalnikom v roki in končno kot zrel moj.ster ostrmel nad razodetjem domače zemlje kot njen zavzeti pesnik z barvami. Vzporedno z življenjskimi postajami družine, ki ji je življenje pot kazalo iz Istre na Dolenjsko, v Romunijo in spet v Novo mesto, je šla Jakčeva življenjska pot iz ljubega Novega mesta na realko v Idriji, na fronto ob Piavi v prvi svetovni vojski, nato pa leta 1919 na umetnostno akademijo v Pragi, kjer so mu bili učitelji J. Obrowski in Fr. Thiele, zlasti pa grafik A. Broemse. Toda že med prvim likovnim iskanjem so Jakčeve mladostne umetniške vitice iskale opore v trdni figuraliki Ivana Vavpotiča, hlepele k barvnim vizijam Riharda Jakopiča ter se opijale ob ekspresivnih risbah Franca Tratnika. Zato je stopil Jakac na umetnostno akademijo že s trdo slikarsko samovzgojo in z disciplinirano voljo, ki ga spremlja vse življenje. Veliko doživetje mu je bilo srečanje z grafikami norveškega mojstra Edvarda Muncha; razkrilo mu je poglobljeni grafični izraz in sugestivni mik svetlo temnih ploskev, v katerih se kakor v mračnih sanjah razkriva človeška usodnost.
Po vrnitvi v domovino se je mladi umetnik, poln življenjskih načrtov, moral zadovoljiti s službo časopisnega ilustratorja, nato je postal profesor risanja na gimnaziji, vmes pa je leta 1925 obiskal Pariz in prvič Tunizijo, tri leta pozneje še enkrat severno Afriko, pravo prelomnico v življenju pa mu je pomenil v letih 1929—1931 prvi obisk Amerike, ki ga je s svojim stehniziranim življenjem in računarstvom človeško pretresla. Leta 1936 ga je prijatelj komponist Harald Saeverud povabil na Norveško, ki ga je pritegnila s svojim mitom, nato je 1940 spoznal še Ogrsko. Sredi ustvarjalnega zagona, ki je že našel priznanje doma in v svetu, se je znašel pred surovo resničnostjo druge vojske. S polno zavestjo človeške in umetniške odgovornosti se je pridružil osvobodilnemu boju in skupaj z ženo odšel 1943 med partizane v dolenjske gozdove — tudi tedaj s svinčnikom v roki. Doživel je kot slovenski delegat zgodovinske dni II. AVNOJ v Jajcu, kjer je portretiral maršala Tita, po zmagi pa se je s prvo slovensko vlado vrnil v Ljubljano poln umetniških in organizacijskih načrtov. Novoustanovljeni umetnostni akademiji, za katero se je sam najbolj zavzemal, je postal prvi in nato šc večkratni rektor. Bil je med prvimi pobudniki ljubljanskega grafičnega bienala, ki je utrdil čast naše grafike v svetu. Nepotešljiva žeja po potovanju ga je vnovič popeljala v Ameriko, v Rusijo, na Norveško. In vendar si je začenjal Želeti, da bi se iz neutrudne družbene aktivnosti lahko spet povrnil k lastnemu delu, da bi M spet posvetil samo timet-
dandanes je treba poguma, če hočeš ljudem povedati^ da je nebo res modro...
nosti. Usodna avtomobilska' nesreča 16. julija 1964 mu j^ zagrenila tudi ta up, ni pa mu strla duha in volje. Neupogljivo delaven, vitalen in človeško prekaljen služi gospe umetnosti, njena lepota pa je lepota slovenske zemlje in njen obraz je obraz našega človeka. Za svoje delo je Jakac prejel trikrat Prešernovo'nagrado, Slovenska akademija znanosti in umetnosti ga je izvolila za rednega člana. Jugoslovanska akademija v Zagrebu in Srbska v Beogradu sta ga odlikovali z dopisnim članstvom in 1963 je postal častni akademik na Accademia delle Arti del Disegno v Firenzi.
Mnogotera bridka doživetja so se kot vinogradnikov nožič zarezala v trto Jakčevega življenja — bolečina pa je žlahtnila plodove.* Ob trudni podobi človeka, ki je tudi vanj vtisnila grozo nemira, iskšmja in dvoma, pa umetnik nikoli ni nehal verjeti, da je ena velikih nalog .umetnosti vzbujanje upanja. Zato je tudi srečanje z Jakčevo umetnostjo vedno plemMiito doživetje — je srečanje z lepim, z iskrenostjo in s poezijo.
Iz skoraj otroške vere v poslanstvo umetnosti, iz poezije in glasbe cvete Jakčeva umetnost. Cudi se svetu, zavzeta je nad njegovim utripom, zvesto spremlja vsa razkritja življenja in njegove odmeve v lastni duševnosti. V razmerju do sveta je Jakac realist, toda čista objektivnost mu je premalo, če je ne oživlja muzikalnost in je ne vzvalovita Ipika in poseben ritem. Tako je doživljal umetnost že v tistih mladostnih le^, ko sta s prijateljem pesnikom Miranom Jarcem v Novem mestu sanjala o velikih načrtih, to občutje ga je vodilo v praških študijskih dneh in danes zveni v meditativnih izpovedih zadnjih d©l. »Prava umetnina mora imeti nekaj spontanega, sugestivnega, nekaj, kar te pretrese v dnu duše in te notranje vzvibrira,« je sam poudaril.
Poseben mik Jakčeve umetnosti je, da zna življenje hkrati pričevalno in duhovno zajeti ter ga preliti v likovno izpoved, polno globlje resničnosti, pa naj gre za psihološko poudarjeni, mnogokrat kakor z notranjim žarenjem poživljeni obraz portretiranca ali za zasanjano balado starega mesta ali za pesi^ško interpretacijo pokrajinskega motiva ali za razpoloženjski odmev neike situacije ali za zapis nekega dogodka ali za trepet zvezda nad elegijo minljivosti ali za krik umirajočih dreves. Majhni dogodki lahko zadobe veliko veljavo; usoda posameznika se nenadno spremeni v usodo človeštva: osamljenec na ulici, onesveščenec v množici, zamišljeni ljudje Y pivnici, ekstaza glasbenika, ple-
salcev. Luči se spopadajo s temo, drevesa v viharju, urejenost z nemirom — ljudje, rastline, stvari se bližajo simbolom bivanja in mirovanja. Grudijo se vase, da se takoj nato vzpno v novem upanju. Roke ljudi so pogosto kakor plameni hladnih ognjev, človeška telesa so kot melodiozni vzdih iz mraku. In končno; dandanes je treba poguma, če hočeš ljudem dopovedati, da je nebo res modro — čisto smo pozabili na to. Morda umetniku celo zamerimo, če nas spet spomni na to resnico.
V	zadnjih Jakčevih delih se je ekspresija mladostnih dni spet prebudila, vendar na drugi, z življenjskimi izkušnjami in z modrim umevanjem potrjeni ravnini. Simboli iz narave so znanUoi usodnih sp>oznanj, ki izzvene končno v vizionirani tragiki Dance macabre — mrtvaškega plesa boleče zvitih mrtvih dreves, pa tudi v upanje osamljenih zvezd in v melanholično melodijo koloriranih lesorezov, kakršni so Veliki kanjon. Indijanska vas. Po festivalu. Tako se Jakac zvesto spet sklanja k prvim vrelcem svoje ustvarjalnosti, le da zdaj ekspresija ne potrebuje več eruptivnega vzgiba, ampak se zateka v zmagovito odpoved, podprto z mirnimi tonskimi soglasji, pri katerih barva ni glavni namen, ampak le nosilka razpoloženjskih kvalitet in zato ne preglaša čiste grafične govorice. Da, Jakac je stal ob rojstvu naše moderne grafike in še danes je zagovornik njenega čistega izraza. Bil je odličen mentor mlajšega grafičnega rodu, saj obvlada klasične grafične tehnike do zadnjih tančin, odklanja pa zapeljive efekte tveganih eksperimentov. Mnogokrat ne vemo, ali bi bolj občudovali oblikovno ali tehnično dognanost njegovih grafičnih listov
—	toda mar moremo prvo ločiti od drugega? Prav zaradi grafično čistega izraza je znal združiti tudi najglobljo izpovednost z oblikovno dognanostjo in zgoščenostjo in doseči tisti zanj tako značilno lirično ekspresivni izraz, ki ga uvršča med najsubtilnejše mojstre naše ekspresionistične umetnostne smeri. Prav tako pa je znal zajeti tudi muzikalno prepesnjeno realnost, ki klije iz njenega osebnega doživetja. Tak se nam Jakac razkriva ne samo v grafiki, marveč tudi v oljih in še posebej v pastelih — v kot metuljeva krila občutljivi slikarski tehniki! — v katerih je znal preliti re alno podobo pokrajine v poveličano enkratnost, pomerjeno po razpoloženju človeka. Prav tako pa je znal v barvnih tonih ali v kredi zajeti tudi psihološko podobo človeka, osebno podoživljeni portret, in sicer ne samo imensko po-
AO%ll>AK JAKAC: Kostanjevi«* lut Krid (jnmiM, 17. juni>i 19Š» — aadnje
■mHfrtkoro delo)
membnega človeka, temveč tudi malih, anonimnih ljudi, ki pa niso nič manj pomembni zaradi svoje zvestobe življenju: delavcev v martinami, neznancev iz Amerike in puščavskdli Arabcev, kmetov, partizanov. Modrost opuščanja vsega postranskega Jakac odlično obvlada. Kakor v sanjskem reliefu dviga pred naše oči le najznačilnejše prvine stvari. Obraz in roke so mu na portretih oporišče duhovne govorice, v igri modelirujočih senc in svetlob pa se oblikuje pred nami človekova osebnost prav tako, kakor zaživi pokrajina v valujočih prelivih barvnih ploskev ali senčenj in kompozicijskih ritmov. Po liričnem občutju navezuje Jakac na naj lepša platna naših impresfbnistov — Jakopič mu ni bil zaman veliki prijatelj in svetovalec — po interpretaciji pa je subjektivTiejši, melo-dioznejši, morda bi smeli reči kar »roman tičnejši«, če razumemo to besedo v njenem srčno zavzetem pomenu. S svojimi slovenskimi pokrajinami je slikarsko realiziral prav tisto, kar je hotel povedati z besedami: »Objel bi to zemljo, objemam jo, poljubljam jo z očmi in jo božam s svojim srcem.« Ta umetnost hoče govoriti sočloveku. Ne v ugankah, ampak v konkretnih izpovedih. »Zdi se mi, da je tu osnova vzroka za ustvarjanje, da drugemu posreduješ najgloblja doživetja, spoznanja in videnja.«
To velja za vsa Jakčeva dela. Tudi za skicno sproščeni in prav zato pretresljivo ekspresivni portret komponista Saeveruda v olju, za markantno podobo očeta, za sliko domače krajine ali za skicni zapis s potovanja ali iz partizanskega življenja, številne .skice iz dni osvobodilnega boja so mnogo več kot preproste ilustracije časa in dogodkov
—	so umetniške interpretacije, iz realnih situacij porojene »likovne misli«, resnične, toda invenciozne, stvarne, toda duhovite. So umetniške glose velikega časa in njegovih osebnosti, človeško Msoda čutimo v njih. r^o je humanizirana umetnost. Njeno I merilo je človekovo duhovno doživetje, umetniško stvariteljsko videnje.
V	ritmični vzvalovanosti in prepletu grafičnih črt ter. v tančinah tonskih prelivov čutimo dihrnje zemlje; v častitljivi podobi Mesta čutimo zgodovinsko žalost, v ranjenih, ožarjenih skalah Velikega kanjona bridkost izumiranja indijanskega rodu; tragika umirajočih dreves se spreminja v tragiko človeka. Pianistka prehaja v ogenj oči.ščujoče glasbe. NI čudno, da želi umetnik tudi sam sebe spoznati ir ujeti vse poljube usode na lastnem obrazu. Od mladostno vedrih, zasanjanih portretov spremlja lastno podobo mimo ur sreče in družinske idile ob ženi do velikih prelomnic ih katarz, dokler se njegove oči ne za-strme čez meje vsakdanjosti v jedro človeškega bitja in komaj slutenih skrivnosti. Nekdanji »želim« in »Hočem« sta se združila v zavesti »Ustvarjam, torej sem.« (Ker pa »sem«, .sem tudi odgovoren!) Tudi v bolečini je lepota, tudi v lepoti je bolečina.
Ko se je mladi Jakac z vsem srcem navezal na Cankarjevega Kurenta, je podzavestno določil lastno življenjsko pot. Pot odpovedi in upanja in zaupanja. Kot oče slovenske grafike si je v na Si umetnosti pridobil mesto, .prikovano v zgodovino. Kot avtor psihološko poglobljenih portretov sodobnikov je enkraten. Kot pesnik slovenske zemlje pa dopolnjuje generacijo slovenske moderne ki nam je našo re.sničnost prva razkrila.
Dr. EMILIJAN CEVC
= (Besedilo sestavka im tej stnuii je | = povzeto po uvodni besedi v kataliHiu. | E ki jo je saa raa.stavo ob 70-letnici roj- š š fttva mojiitra Božidarja Jakca napisu! i E umetno.stiii zgodovinar dr. Emilijan | E Cevc. Razstavo bodo slovesno odprli E S prihodnji torek zvečer v Koirtanjevici E E na Krki, v sredo zvečer pa bo <xlprtii E E tudi velika ra»tava umetnin Bo'Jadarja | E Jakca v vseii prostorih I>Mefx}fdir ga- |
E lerlje t Novem me«tu.	1
aHIHIHIIIHIHMIHHHMHiniiMNHIIIItHHHIIHIiNIHIIHMmilllHlTl
kultura in izobraževanje
Dvajseta razstava Krške galerije
v počastitev občinskega praznika so pretekli četrtek popoldne v krški galeriji odprli razstavo grafik tržaškega umetnika Lojzeta Spacala. Umetnika, ki se je zaradi nujne zadržanosti opravičil, je predstavil številnim gostom dr. Zoran Kržišnik, ravnatelj Moderne galerije iz Ljubljane. Podal je prerez njegovega življenja in umetniškega ustvarjanja, pri čemer je zlasti poudaril tesno navezanost Spacala na slovenski Kras. Razstavo so si ogledali tokrat tudi vsi odborniki občinske skupščine, ki so bili ta dan na slavnostni seji občinske skupščine, kakor tudi gostje iz Celja, Maribora, Brežic, Novega mesta in od drugod.
S Spacalovo razstavo slavi krška galerija tudi svoj skromni jubilejček: to je že dvajseta razstava, ki jo je galerija priredila, odkar je bila ustanovljena. — Spacalova razstava bo odprta do 23. julija!
s«*?:
mm
BOŽIDAR JAKAC: Cerkvica sv. Martina (Belokranjski muzej v Metliki) OB ŽIVLJENJSKEM JUBILEJU MOJSTRA BOŽIDARJA JAKCA
Umetnikova osebnost
... če strnemo sodbo o življenjskem delu Božidarja Jakca, bi njegov pomen opredelili po treh vidikih: v slovenskem merilu je Jakac ena najvidnejših osebnosti našega umetniškega
BOŽIDAR JAKAC: lesorez iz pesniške zbirke VEČNI STUDENCI Alojza Gradnika (1938).
ALOJ/ (iRADNIK:
Belo in črno
(BOŽIDARJU JAKCU)
Tu bela črta je in tu je čma.
A dobro vidim vse, kar tu vmes je: duhtenje rože je in ost je trna, rjovenje vetra in šumenje brez.
Vmes žalost joka je in sreča smeha in ur bodrečih in morečih strah, molitve krila so in -peza greha, vmes v soncu vigred in jesen v megldh.
Vmes žar je lave in hlad ledenika, ljubezen sladka in strupeni črt, mir meseca in zvezde trepetanje.
Vmes mračni dvomi so in svetle sanje in večno rojstvo je in večna smrt: vmes tvoja tužna je človeštva slika.
V	Ljubljani, v noči 21. XII. 1952
življenja po prvi svetovni vojni. Po dolgi krizi od iznajdbe fotografije je ^pet uveljavil slikani portret kot pomembno umetniško izrazilo in zgodovinsko pomemben dokument. Kot izrazit krajinarje nadaljeval prizadevanja impresionistov in Fr. Pavlovca. Kot ilustrator je prekosil dosežke Ivana Vavpotiča. V grafiki pa je položil temelje slovenski grafični šoli, po kateri je vplival na razvoj mgoslovanske grafike sploh. Drugi vidik je vidik Jakčeve vloge v umetniškem izrazu partizanskega razdobja, ki je dobilo po sili razmer naj posredne j ši izraz v grafiki in risbi in se je dediščina pozitivno vključila v povojno likovno vimet-nost narodov Jugoslavije.
V	grafiki pa Jakčev pomen daleč presega jugoslovanski okvir. Posebno njegovi, tehniški dosežki so vzbujali mednarodno pozornost in prispevali dejansko k likovnemu razvoju svetovne grafike.
Čeprav je bil Jakac v vsem življenju in pri vsakem nastopu predvsem umetnik, bi bila podoba o njem okrnjena, če ga ne bi doživljali kot človeka, ki se je, vsestransko zavedal dolžnosti do družbe in njene kulture. Noben slovenski umetnik medvojnega rodu namreč ni toliko osebno povezan z usodnimi premiki v zgodovini našega naroda kakor on. Čeprav je po naravi vse prej kakor k prevratom nagnjen revolucionar, njegova vloga posebno v zgodovini partizan-sta ni samo vidna, ampak v marsičem celo izrazita; to je namreč umetnost časa, ko so bile muze prisiljene k molku, pa je prav v njem dobila osrednjo osebnost, po kateri bo odmevala daleč prek našega časa.
Umetnostno interesirana javnost trpi danes pod nasiljem »sodobne kritike«, ki izbira svoje junake po vidikih spekulativno normativne likovne filozofije, vzvišene nad vrednote včerajšnjega dne, zato je v svojih sodbah o njih pogosto zmedena in jim je težko pravična. Jakac se je v tej zmedi načel vzdržal na površju zato, ker je kljub mnogovrstnosti svoje dejavnosti dokazal, da je zaokrožena osebnost, ki v polstoletnem razvoju le črpa iz enotnega vira umetniških pobud. Razpet med lirični in stvarni pol svoje narave, je po desetletjih združil oba elementa in je
Sindikat v Krškem se je izkazal
Občinski sindikalni svet v Krškem se močno zavzema za to, da bi delovne organizacije ne odklanjale prispevkov za gradnjo šole. Podružnice se pridno sestajajo in z razumevanjem ocenjujejo potrebe po deležih iz kolektivov. Več kot polovica delovnih organizacij je že obljubila pomoč, za katero se je nanje obmifa občinska skupščina. Sindikalne
organizacije upajo na uspeh, saj so ga dosegle tudi v dobrih in vsestranskih pripravah za referendum.
■ SPOMIN NA STANETA CK SNIKA — Prejšnji teden je umrl dramski igralec Stane Cesnik. 2e z 20. letom je pričel peti v Operi, Clan SNG v Ljubljani pa je postal 1935. Kot borec-partizan se je vključil v prvo gledališče na svobodnem ozemlju.. Svoja zadnja umetni&ka leta pa je preživel kot pevec v Invalidsk«n pevskem zboru.
s svojo starostno grafiko upoštevan tudi mednarodno. On je namreč lep primer za staro resnico, da je likovna umetnost v bistvu vidno in otipljivo izražena umetnikova osebnost. V pogojih razpoloženj in teženj časa jo življenje razvije do tiste popolnosti, ki jo dopušča prirojena umetniška nadarjenost. Umetnik je naposled nenačrten proizvod svojega časa in zato enkraten pojav, ki ga ni mogoče kombinirati z drugimi. Uspel bo samo, če ostane zvest sebi in če bo izpolnjeval nalogo, ki mu jo je določilo življenje.
Po spoznanju svojega pota je sprva revolucionarno razpoloženi Jakac kmalu premagal mamila naglo se menjajočih dnevnih gesel in pokorno sledil svojemu notranjemu čutu. Tako je ostal vse življenje zvest svojemu mladostnemu idealu, sanjam o lepoti, ki jo današnji čas prezira. Ta se kot tiha spremljevalka njegovega pota oglaša prav do danes. Vera v lepoto povezuje v enoto vso njegovo spontano, to je v ožjem pomenu umetniško ustvarjalnost od prvih praških let do zadnjih del, naj so nastajala doma, v partizanskih gozdovih ali na Rdeči zemlji. Suvereno tehnično obvladujoč svojo stroko, svojemu bistvu zvest in kljub telesni invalidnosti še poln neizčrpne vsebine stoji sedemdesetletnik Jakac med nami, v času, ki se mimo njega bori za uveljavitev nove svetovno veljavne likovne govorice, kot moder čuvar zanesljivega znanja in ustaljenega življenjskega nazora. To pa je velika prednost učitelja in svetovalca pred drznimi, pa manj izkušenimi napadalci umetniškega Olimpa.
FRANCE STELE
(Odlomek iz uvodne‘besede akademika Franceta Steleta v katalogu retrospektivne razstave likovnih del Božidarja Jakca v Slovenjem Gradcu apriia in maja 1969)
■ PRAZNOVANJE V PTUJU —
v okviru praznovanj ob 1900-let-nici Ptuja, bo ptujska radijska postaja v lotoSnJem soptambru pripravila zanimiv festival narodno zabavne glasbe. Sodelovalo bo več kot 30 do sedaj Se malo poznanih ansamblov iz Slovenije in HrvaSke.
■ ' FIMSKI FESTIVAL — Od preteklega ponedeljka pa do 22. julija te T Moskvi fiesti filmski festival. Na njem sodelujejo filmski ustvarjalci iz 17 deiel s približno 170 filmi.
i
NOVO!
■oniSoje mesece je Dieseee
o brez vonja o komaije, muhe, brenclje...
• v stanovanjih, lokalih, skladiščih, gospodarskih prostorih...
kjer[5Biilflji e i visi
laoiinselitDHečni!
samo EIMA škatlica zadostuje v prostorih do 40
rus
l-nov nallin odstranjevanja mreesa
\AB/ /4if4KuHXl
BREŽICE
i	STE V Z ADR E«; I	i
I	ZA DARILO?	I
^	šopek nageljčkov je primerno darilo za vsaku
^	priložnost. — Naša dnevna proizvodnja je več
^	tisoč cvetov v 6 bar\’ah. — Zahtevajte v vaSi
^	najbliži c\'etllčami	^
^	nagel jeke iz vrtnarije Čatež	^
njihovo
skrbi narava
za vaso
garant
POHIŠTVENA INDUSTRIJA PO LZ ELA
ki po n'uki ceni in meri za vsak dom iztMuje lq»hi solidno pohiitvo
Zahtevajte v trgovinah izdelke garant
St. 28 (1007)
DOLENJSKI LIST 5
Glasba plemeniti ljudi
m 111 rt ^ ~ ‘	*’***"	rt	*r**riaiii^tfiii	■	■■»■■mnnmiiii
Tovariš urednik!
Rada bi opisala pomemben dogodek, ki ga je Metlika doživela prvič v svoji zgodovini. Gre za oddelek glasbene šole, pri katerem so metliški učenci 11. junija prvič opravljali izpite.
Da bi pri izpitu šlo ko, bi nekatere učenke rade tik pred Izpitom še enkrat preigrale vaje. Poklenile so na tla hodnika, predse pa razgrnile note in na tleh »igrale« s prsti. Kakšna prisrčnosti Ena izmed njih je rekla, da je na ta način »vadila klavir« doma in zraven pela vajo, da bi se kaj sliša^
lo	— v začetku šolskega ^eia kar dva meseca, dokler osnovna šola ni dovolila klavirja tudi za vaje. Koliko le-po-te je v učencih in kako različne težave imajo, pa je mar.
sikateremu njihovemu učitelju to prikrito!
Ko so učenke čakale na hodniku pred glasbeno učil-niso, so imele precej treme, vendar so se vračale iz sobe razžarjenih obrazov in srečne. ker so uspešno opravile izpit.
Izpitno komisijo so sestavljali Ernest Jazbec, ravnatelj glasbene šole iz Novega mesta, Silvester Mihelčič, ravnatelj glasbene šole v Črnomlju, Silvo Mihelčič starejši in Franc Zupančič, predavatelj na glasbenih šolah, člani komisije so med letom ob pouku s svojo strokovnostjo in požrtvovalnostjo posredovali učencem znanje in jim vzgajali čut za doživljanje lepot glasbene umetnosti.
Oddelek glasbene šole je
Pokopali smo dva trpina
PrejSnji mesec smo pokopali 71-letnega Janeea Stilia iz Podbočja. Komaj 15 let mu je bilo, ko^je moral od doma. Služil si Je kruh pri gozdni upravi v Kostanjevici. Podiral je hraste, sekal, žagalT tesal. Pravil je, da so se mu v močvirnatem Krakovskem gozdu pogrezale noge in so mu škornji večkrat ostali v blatu. Zato se je sezul ter delal bos. Težavno in nezdravo je bilo to delo, takrat tudi slabo plačano, da se je težko preživljal. Bil je priden, trezen in varčen. Nekaj si je prihranil, in ko je po več letih dela čutil, da mu leze bolezen v noge, je delo pustil ter se priženil na malo kmetijo. Tudi tu je bil priden. Uredil si je go-q>odarstvo, da si je zagotovil za starost človeka vredno življenje. Toda kruta bolezen, ki si jo je nakopal v krakovskem močvirju, mu je glo^a Icosti. Dobil je kostno jetiko. Zdravil se je dve leti v Valdoltri, izgubil eno nogo in upal, da mu bo vsaj druga ostala. Toda bcrfezen ga je razjedala naprej, in' ko so mu odre-sali drugo nogo, je podlegel. Bil
je trpin vse življenje, še najbolj pa na stara leta, ko bi lahko mimo in zadovoljno živel.
Pred nedavnim smo pokopali Franceta Peterčiča, starega komaj 45 let. Bil je sin bajtarja iz Starega gradu in si je po končani šoli služil kruh kot dninar. 18 let star se je priključil 1942 našim tK>rcem. Bil je partizan do osvoboditve. Nato se je s starši preselil v Apače pri Gornji Radgoni. Pred leti si je kupil nedozidano hišo v Velikem MraSevem. Bil je zaposlen pri gradbenem podjetju. S pridnostjo si je spravil skupaj hišo, tako da ima družina vsaj primemo stanovanje. 2e pred leti je začel bolehati, zato so ga upokojili kot invalida. Mnogo je pretrpel v življeixju, med vo^o kot borec, po vojni kot nekvsUiticrani delavec,' zadnja leta pa kot bolnik. Zapustil Je ženo in štiri otroke, od katerih je preskrbljena le «ia hčerka.
Slava ob«na trpinoma, naj počivata T miru v doma<U zemlji!
J02E ŠKETA Podbočje
PISMA UREDNIŠTVU
bil ustanovljen v Metliki v letošnjem šolskem letu na pobudo Silvestra Mihelčiča, že pred dvema letoma pa je to zamisel sprožil Franc Zupančič. S tem sta hotela tg, dva mlada belokranjska zelo lentirana glasbenika omogočiti mladini metliške občine, da bi prek glasbene šole z razvijanjem estetskih okusov spoznala, doživljala in ustvarjala resnično vredno glasbo in jo posredovala kot duhovno svojino našemu ljudstmi. če kaj plemeniti človeka, potem je to-lepa glasba!
Ustanavljanje glasbene šole je zlasti danes pomembno iz dveh razlogov: 1. ker nagli razvoj tehnike zasužnjuje človeka in njegovo duhovno osebnost usmerja le glasba iz radia in televizije, filma itd. in 2. ker je danes v našem šolstvu in življenju sploh zapostavljeno vzgajanje čustvenosti mladih ljudi. Okrnjena vzgoja pa daje družbi tudi okrnjenega človeka, kar se močno pozna v odnosih med ljudmi
ZORA HERAKOVIČ.
Mestni trg 7, METLIKA
19. in 20. julija proslava 50-letnice viniške republike
v okviru proslav ob 50-letnici ustanovitve ZKS, SKOJ in sindikata bo osrednja svečanost črnomaljske občine 19. in 20. julija na Vinici, ko bodo obenem počastili 50-letnico viniške republike. V osnovni šoli bo odprta razstava, organizirali bodo UiTističnp prireditev »Noč na Kolpi«, ob tej priložnosti pa bo tudi svečano odprta asfaltna cesta Črnomelj—^Vinica. Obsežen kulturni program bo na cam-pi»g prostoru v nedeljo, 20. julija; govorila bo Vida Tomšič, članica sveta federacije.
Vsak gospodinjski stroj popravimo v 24 urah. Pri okvari večjih strojev kličite telefon 314-958^ in še isti dan vas ho obiskal naš strokovnjak. Največji servis za gospodinjske stroje in aparate v Sloveniji.
„STANDARD“
Ljubljana^ Dalmatinova 10
Ekonomska propaganda •GOSPODARSKI VESTNIK«
Zlata kvalitet zlata tradi
ŽE PRED 40 LETI JE BIL ZLATNIK NAJBOLJ CENJENA NAGRADA ZA ZVESTOBO TRADICIONALNI KVALITETI.
*	*?■
m
.m
Vsak mesec nadaljuje tradicijo 200 zlatnikov v pralnih milih. Zlatniki so iz 14-karatnega zlata in vsak tehta 8 gramov.
ZLATNIKI VAS ZNOVA ČAKAJO V PRALNIH MILIH.
Drage gospodinje, morda je prav v vašem zlata nagrada! Že vnaprej se vam zahvaljujemo za kratko sporočilo o najdbi zlatnika.
^hioroa
PRESENEČA
Krmeljčani zmagali v Ribnici
Na roltomotnem turnirju v počastitev dneva borca v Ribnici so nasledile tri dolenjske rokometne ekipe. Precejanje presenečenje so pripravili Krmeljčani, saj so osvojili pokul občinske skupščine Ribnica. V prvem srečanju so porazili Grosuplje 23:11, v druR»?ni pa so izgubili z domačini z 18:13. Grosu]xljčani so nato premagali domačine s 4 zadetki razlike, tako da so Krmeljčani prišli na prvem mestu. Najboljši strelec turnirja je bil Krmeljčan Milan Papež, ki je za to prejel poseben pokal
B. DEBEL.\K
Avsec in Novome-ščani zmagali
Na ribiškem tekmovanju v Dbb-ličici in Lahinji so se srečali ribiči iz Novega mesta in Črnomlja. V tekmovanju rib s plovcem so mod posamcaniki in ekipno zma-
Za Viranta dve tretji mesti
Na državnem atletskem prven- Hribernik, Ici je pretekel 3lK) m v stvu za starejše mladince, ki je	Suhy Si Kristan v za-
^	fP	ht^i kookure^lci nista mogli po-
nastopili štirje novomeški atleti:	vidnih	mestih.
Marjan Hribernik, Branko Suhy,
Franci Kristan in Ko.stja Virant. Krogla: 3. Virant 12,12; disk: 3. Največ je dosegel nad^jeni Vi- Virant 38,54; kopje: 7. Suhy 4ti,50; rant, ki je osvojil dve tretji me- daljina: Suhy 5,85; 200 m: Hriber-»ti, uapeSen pa je bil tudi Marjan nik 23,6; višina: Kristan 1,75.
Odmor v košarkarski ligi
Za nami je prvi del tekmovanj m že odigrano I. kolo v jesen-•skem delu tekmovanja v H. košarkarski ligi. V tem tekmovanju imamo Dolenjci kar dva zastopnika: Metliko in Novo mesto. Ce se ustavimo ob doseženih rezultatih, lahko ugotovimo naslednje: Novomeščan. so trenutno na tretjem mestu, vendar si ga dele še dvema ekipama. Z malo več
gali NovOTneščant. Pri j5Uinih je športne sreče bi lahko bili še za
kakšno mesto višje. V malo slabšem položaju so Metličani; trenutno si delijo sedmo in osmo mesto, vendar smo z njihovimi nastopi kar zaidovoljni, saj so doma premagali vodeče moćtvo Ježice in Prulr
zmagal Savo Avsec (RD Novo mesto) z 850 točkami, sledijo: Miro Hirser (RD N. m.)	740.
Sti*vo Vidovič CRD Črnomelj) itd. Ekipno- 1 Novo mesto (Savo Av-.ser. Marko Picek, Miro Ker)(er) 3070 točk
OBNOVA
LJUBLJANA TITOVA CESTA 39
VABI K SODELOVANJU
na profta razpisana delovna mesta:
- žerjavovodje s pooblastilom • visoko kvalificirane in
kvalificirane zidarje
- visoko kvalificirane in kvalificirane tesarje
- kvalificirane železokrivce
Zaposlitev je možna takoj, in to za delovna mesta v Ljubljani, Domžalah, Celju in Trbovljah, ter kasnejša možrvost zaposlitve v inozemstvu.
Samska stanovanja m hrana zagoto\»ljena v podjetju.
Osebni prejemki določeni s pravilnikom podjetja.
Vse ostale informacije daje kadrovska služba GP OBNOVA. Ljubljana, Titova cesta 39.
Le.stvica: Ježica Ib, Trnovo 16, Novo mesto 12, Moste 12, Prule 12, Zagorje 10 (tekma manj), Litija 6. Metlika 6. $ientvid i (tekma manj) in Hrastnik (—1).
M. (1.
Plavalci Celulozarja oslabljeni
v letošnjem tekmovanju za moštveni pokal Plavalne zveze Slovenije bodo za ekipo Celulozarja v glavnem , nastopili sami pionirji. Pomlajeno moštvo Oluloearja bo do okrepili samo štirje bolj izkušeni tekmovalci te prve ekipe. Mladim bodo pcnnagali Franc Čargo, Nevenka Jenkole, Mojca Novak in Zvonko Prosenlk.
Večina plavalcev, ki je še lani uspeSno nastopala, je letos prenehala vaditi in se pričela resneje flkvarjatl z vaterpolom. Zaradi tega je bila tehnična komisija prisiljena pomladiti ekipo, čeprav .se je že od začetka zavedala, da bo »mlada garda« požela večje uspehe <ele če* nekaj let.
L. H.\RTMAN
Plavalci in vaterpolisti v ospredju
v krški občini je prenehal,* športna dejavnost v vseh športih, razen pri plavalcih in vaterpolistih, za katere se je sezona komaj pričela.
Plavalci prvega moštva so st zbrali pri trenerju Niku Žlbrrtii. pionirji in pionirke pri /Jvku •^-beku, medtem ko vodi vaterpoli ste trener Mirko Kužnik. Vsi trije imajo precej dela, sadovi njihove Ka dela pa se bodo pokazali nri prvih srečanjih na republiškem in državnem pr\’enstvu.
Ker so letos pričeli dovolj zgodaj vaditi, krški športni delavci pričakujejo, da bodo mladi krški plavalci uspešnejši kot prejSnja letR.	L. HARTMAN
PRODAMO manjšo količino
Časopisnega
papirja
po 0,40 ddn kil^ram Uprava
DOLENJSKEGA LISTA Novo mesto Cilavni trg 3
••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••C
fESTENINE
Pekatate
s
s
\ši
@
F
s
KRŠKO
OnlACITK N(IV<> SAMOrONTlIKZN« TROOVINO NA
SKITOVEM
KOCJO>SKI ODBOJKARJI (na sliki) so na kvalifikacijskem turnirju v Novem mestu nastopili oslabljeni in so si komaj v zadnjem trenutku priborili pravi^c(> pon(»vnega i.e:ranja v društvu najboljših. Dolenjci bomo imeli ^seni v republiški kvalitetni ligi kar tri predstavnike — Novo mesto, Kočevje in Trebnje
KVALIFIKACIJSKI ODBOJKARSKI TURNIR
Dolenj’;! so se vsi rešili
Kočevje in Novo mesto uspela - Dolenjci imamo zdaj tri predstavnike v republiški ligi
Na dvodnevnem odbojkarskem turnirju v Novem mestu so se srečale štiri zadnje uvrščene ekipe iz slovenske republiške lige, ki so za.sedle v tekmovanju 7. do 10. mesto. Na tem turnirju so izbirali kimdidate, ki bodo jeseni igrali še naprej v republiški ligi, oziroma nesrečnika, ki bo moral zapustiti tekmovanje v tej kvalitetni ligi.
Prva srečanja so pokazala, da bodo kandidati za izpad iz lige Mislinja, Braslavče, in Kočevje. Novomeščani so že na samem začetku pokazali, da tokrat mislijo igrati resno in ne dovolijo nikakršnih presenečenj. V prvem srečanju so dokaj gladko premagali Braslovče s 3:1. Kočevarji pa so zgubili z Mislinjo z enakim rezultatom in prišli v škripce. Nedeljska srečanja niso nič dobrega obetala KočeTOrjem, saj so izgubili z Novomeščani, Braslovčam pa so obračunali z Mislinjo in tako zaenkrat zapustili nevarni rep Ko je že vse kazalo, da bodo kočevski odbojkarji »žrtve«, so
zaigrali tako, kot znajo, premagali Braslovče s 3:1 in jih izločili.
Kaj lahko rečemo o teh odboj-•>tarskih srečanjih? Novomeščani imajo še toliko moči in izkušenj, da lahko igrajo v tej ligi in sodijo 'lekje v zlato sredino. Kočevarji, so tokrat nastopili oslabljeni, imajo mlado in lx>r-beno ekipo, manjkajo pa jim visoki igralci. S prikazano igro obeh dolenjskih predstavnikov smo lahko zadovoljni. Novome-Ščanom bi dali ocoio prav dobro, Kočevarjem pa dobro.
Rezultati: Novo mesto — Braslovče 3:1, .MLslinja — Kočevje 3:1, Novo mesto — Kočevje 3:1, Braslovče — Mislinja 3:1. Mi.sli-nja — Novo mesto 3:1 in Kočevje — Braslovče 3:0.
KONČNA LESTVICA:
1. MISUN.IA	^	3 2	1	7:5 4 točke
2. N. MESTO	3 2	1	7:5 4 točke
3. KOČEVJE	-	3 l	2	5:6 2 točki
4. BR.ASLOVCE	3 1	2	4:7 2 točki
REPUBLIŠKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO
Podkoritnik med vodečimi
z Dolenjskega igra na mladinskem šahovskem prvenstvu pet mladih šahistov - Uspešno sta startala Podkoritnik in Rakovič iz Kočevja
Na mlatlinskem šaliovskem pr-veastvu Slovenije za posameznlko v Zagorju igra 22 mladih šahistov iz Ljubijiine, Maribora, Kranja, Anhovega, Sežane, Domžal, Trbo. velj, Zagorja, Novega mesta in Kočevja. Novome.^čšme zastopa Karel Kapš, Kočevarje pa Stanc Podkoritnik, Tone Kakovič. Maks Vovk in Rudi Karničnik. Odigrali so že 6 kol. V vodstvu je llalik, za njim Kosauovič foba Ljubljana), Stane Podkoritnik pa Je s 4 točkami v samem vrhu. Ostali dolenjski šahisti so zbrali dve oziroma tri točke.
I. kolo: Rijavec : Kai>š remi. Karničnik : Rakovič remi. Anžur : Podkoritnik 0:1, Vovk : Naglič remi; II. kolo: Kap« : Kosanovlč 0:1, Vovk : Rutar V: 1, Karničnik; Bajda 1:0, Podkoritnik :	Drob-
njak remi, Rakovič ; Ukmar 01; III. kolo: M, Rijavec : Vovk re mi, ilalik : Karničnik 1:0, Sajovic : Potikoritnlk remi, Kap^ :
Taljat 0:1, Lmek : Rakovič 0:1; IV. kolo: Vovk : S. Rijavec 1:0, Kapš : Umek 1:0, L'kmar : Karničnik 1:0, Podkoritnik : Rutar 0:1, Rakovič ; Zornik 1:0; V. ko lo: Rutar : Karničnik 1:0, Pndko-ritnik : M. Rijavec 1:0, Urob-njak ; Vovk 0:1, Hribar ; Kapš 1:0, Rakovič : Bajda 1:0.
I. STANIČ
tradicija
kvalitet
iPRESKRBA C i]®®®®®®®®®®
®
0(l|>rla*jc vsak dan od 5. do 18. ure. bife pa od 5. do 19. urr. % jtpecerija % eoApodiiijNki pripomočki 0 galanterij«
% V bifeju točimo prititni cviček iz (iadove peči
®
®
®
®
®
®
Štirje Dolenjci v v reprezentanci
Pred dnevi je bilo v loirbljanl republl&ko ribiško tekmovanje za posameznike v lovu s piovccm. Ejkipa člaiK>v in mladincev Zveze ribiških društev Novo mesto je požela lep u-speh: pri članll) je dr. Ivo Podergajs osvojil drugo mesto, Stane Žabkar deseto in Branko Suhjr devetnajsto. ■ Med mladinci sta se dobro odrezala Kostanjevičana Jože Kržiitoik in Branko Cuk, ki ata osvojila drugo oziroma tretje mesto, Novomeš-čan Istok Podergajs pa je bil trinajsti. V eklimi konkurenci so bili člani tretji, mladinci pa dru-gi
Na podlagi doscAov na repub-liftkern prvemtvu' so določili ribiško repretzientanco, ki bo zastopala Slovenijo na bližnjem državnem prven.stTU v Kostanjevici. V članaki reprezentanci je dr. Po-dergaj«, Cnk in Kržišnik pa sta T mladintdd; nuse teh bo med posamezniki nastopil Kostanjflvičan Klaitr Žabkar.	A	T
Praznikova vodi
Na republiškem ženskem šahovskem prveast^ii v Ljubljani nastopa letos 7 šahistk iz M:i-ribora, Celja, Ljubljane, Kočevja in Novega mesta. Na turnirju igrata tudi Dolenjki Isteničeva in Praznikova. Sa-histke so odigrale 4. kola. vodstvu je nekoliko presenetljivo Praznikova iz Kočevja pred favoritinjo prvenstva Pongračevo iz Celja. I. kolo: Istenič : Praznik 0:1, II. kolo; Pongrac : Istenič 1:0, III. kolo: Praznik : Fridl 1:0, Istenič ; B«>rčlC 0:1, IV. kolo: ,Ir-raj : Pnwnik 0:1 in Fridl ; Istenič 0:1.
Cimer prvak Dolenjske
Na letošnjem šahovskem prven-st\-u Dolenjske je igralo 12 Sahi-stov iz Novega mosta in Kočevja Prven.stvo je bilo precej okrnjeno, saj niso igrali Novom^ani prof, Penko, dr. ^^unJlT', AkerlJ in Sitar. Dolenjski prvak je nekoliko ne pričakovano po<>tal Stefan Cimer iz Kočevja, ki Je zbral 0,5 točke, ravno toliko jih je zbral tudi mojstrski kandidat Rudi Osterman. Zmagovalec je osvojil prvo ka tegorijo, razen njegn pa le Vfe-stek.
Končni vrstni red: 1. in 2. t’.i-mer in Osterman (Koč) 9,5, 3. In 4. Mestek in Gornik (Koč) 7,5, 5. in 6. Ivlč In Praznik (Koč) 6,5. 7. Istenič (N. m.) 5,5 8., 9. in 10. Vene, ^ap, Mitič (N. m.) 3, 11. Jenko (N. m.) 2,5 in 12. Ilc (N m.) 2.
Od tu in tam
■ SKVNM;A — V nedeljo je bil v Sevnici prijateljski nogometni turnir. Sodelovale so ekipe iz Krmelja, Hotemeža in Sevnice. Zmagali so domačini, ki so od-pni vili oba nasprotnika. Rezultati; Sevnica — VPD llotemež 5:0, VPI» — Krmelj 4:0 in Sevnica — Krmelj 4:0. (V. V'.)
■ KR!^K() — V športnem parku dijaškega doma so odigrali prijateljsko nogometno tekmo nogometaši Vidma In (iriča. Po boljši igri je zmagal Grič z 8:4. Zadetke za Grič so dosegli Cler-šak (4), Pleterski (2) In Predanič 2, za [M'emagance Budna (2>, Božičnik (1) in Dimc (1). (B. G.)
■ NOVO MESTO — V zadnjem kolu . občinskega teniškega prvenstva so bili doseženi naaledivji rezultati; NOVOTEKS — IMV 2:1, PIONIR — Zeleeničar 2:1, KRKA — IMV 1:2, IMV - NOVOLES 2:1, KRKA — Železničar 3:0 in Družbene (>lužbe — KRKA 2:1.. Končni vrstni red:	1.	Družbene
službe (Splilial, llil. J. Picek) 12 točk 2 NOVOTEKS 8, 3. KRKA 8, 4. IMV 8, 5. PIONIR 4. 6. Železničar 2 in 7. NOVOLES brez točke. Tekmovalci Družbenih služb so vse dvoboje brez težav odločili v svojo korist in zasluženo zmagali (S. V.)
■ KR>iK() — V ponedeljek, 14. julija. bo pomlujena platna ekipa Celulo/arja nastopila v prvem kolu za moštveni pokal Plavalne zveze Slovenije v Kopru. Razen Krčanov bodo nastopili še Trboveljčani in Koprčani. (L. H.)
■ KRMKIJ — »Svoboda« je t počastitev dneva borca priredila šahovski liitropotezni turnir, na katerem je nastopilo 9 igralcev. Igrali so dvokrožno, zmagal pa je Boris Debelak. Vrstni red: 1. Debelak 13,5, 2. 1). Perhaj 13, 3. ftrlbar 12, 4. Zvagen 10, 5. Kos 8 Itd (B. D.)
■ NOVO MKSTO — Te dni bo pričela z delom mladinska atletska .šola v Velenju, v kateri bo tudi 8 mladih novomeških atletov.
■ KRi^KO — V petek. 11. ju lija, bo ob 18. uri prvenstveno vaterpolo srečanje med domačim Celulozarjem In Ljubljano. V ponedeljek, 14. julija, pa bodo Ce-lulozarjevi waterpolisti gostovali v Kopru, kjer se bodo srečali z istoimensko ekipo. (L. H.)
■ VAVTA VAS — Plavalnega tečaja se Je udeležilo 57 učencev 4. razreda. Tečajniki so se seraia nili z abecedo plavanja v bazenu Dolenjskih Toplic. Uprava zdravilišča, je odobrila SO odstotni popast in tako omogočila izvedlx> tečaja. Končno testiranje učencev je pokazalo, da je bil plavalni tečaj u^ješen. (J. P.)
■ KRAKO — Na košarkarskem igrišču pri dijaškem domu je bil košarkarski turnir, na katerem so igrale ekipe iz Krškega, Brestanice m Dijaški dom (KriUco). Rezultati:	Krško — Brestanica 50:34, in Krško — DiJ:i.ški dom 48:18. Zmagala je ekipa Krškega. Najuspešnejši strelci pa so bili: Zlgante, Grršak ter .Avsec.
(B. G.)
■ N0^'0 MKSTO — Teniško prvenstvo Novega mesta bo kmalu končano. Nekaj srečanj zadnjih Itol: Medic — Turk 1:6, 6:4, 7:5; Turk ~ Splihal 6:4, 5:7. 5:7, Dhl — Splihal 6:2, 6:1; Splihal — Lukšič 4:6, 6:S. 6:1 in Uhl — M. Picrtt 6:2, 6:1. (S.T.)
IVO PIRKOVIČ:
Vedre in ra.zl3ux*]jive ZGODBE
va.škes^
za.ščitxxi]sai
(2. nadaljevanje)
Njegov sin, naš junak iz gracarske ječe, se je rodil 1895. S štdrinajstim letom je prišel na grad za hlapčka s šestimi goldinarji plaće na mesec. Kadar se je pripeljala iz Bršlina graščakinja Maca, o kateri si je služničad šepetala, da je hčerka za^bškega škofa, ji je mladi Luzar moral pomlati z voza in ji poljubita roko. Njena gnada mu je vrgla srebrno krono; iz same baharije, saj je bila že skoro na beraški palici in se je zelo trudila, da bi svojo revščino prikrila.
Potem je cesar poklical mladega Luzarja na vojsko. Nato so dvajset let po Podgorju vsi stradali, ko so hodili od hiše do hiše berači in brezposelni, ko se je grad začel podirati in je Macin sin Pavle dajal dninarjem samo še čuden petjot, od katerega se je trava požgala. Od same divje jage in jetniškega ričeta ne bodo mogli Podgorci večno živeti, si je mishl Luznarjev stric, nekaj bo moralo priti drugače, sicer bo vse vrag vzel. No, in sedaj ždi siromak kot tat in razbojnik v grajski ječi, ki je bila od tlačanskih časov prazna.
Na Gracarjev turn so gonili legisti nove jetnike: Franca Bregarja s Kire, ki so ga ix>zneje doma umorili; mlinarja Zagorca iz Cerovega loga, pri katerem so našli lovsko puško, nevarno rimskemu imperiju; iz Brusnic so prignali nekega fanta Pavliča, ki so ga dolžili, da je partizan. Do petka se jih je nabralo v grajski sedem, ko so jih po dva in dva zvezali z žico in jih pod močno stražo odpeljali na bataljonsko poveljstvo na Brezovici nad Šentjernejem. Vrgli so jih v klet velikega Jordanovega gospodarskega poslopja, kjer je tičalo že dvajset prestrašenih kmetov. Bolj »milostni« so bili zaprti v starih skladiščih' nad kletjo. Zapirali pa so jih tudi v hleve sosednja Gregoričevega posestva, na katerem je znani ljubljanski drogerist iz Prešernove ulice pred vojno gojil medvede s plemenitimi kožuhi in zaradi njih obdal dvorišče z visokim zidom.
V medvedjih brlogih so ždeli sedaj ljudje.
V soboto, 7. novembra, so na Brezovici pognali vse jetnike na dvorišče. Pred hi$o so se posvetovali oficirji s poveljstva. Prvo besedo je imed Gustelj Cvelbar, nekoč tih in miren šentjer-nejski štacunar, ‘ki sta mu že visoki, piskajoči glas in drobna hoja izdajala dvomljivo naravo. Pred poldrugim letom je postal nemški agent, pozneje pa se je v legističnem štabu moralno docela izpridil. Jetnikom, zlasti ženskam, je podajal skoraj večji strah od brutalnega p>oročnika Milana Kranjca ali oboroženega kurata šinkarja, ki si je bil pustil rasti brado, da bi ga ljudje ne Spoznali.
štacunar je bral imena jetnikov. Devet so jih ločili na levo in jih močno zastražili. Med n|lmi sta bila mlinar Janez Zagorc in čevljar Luzar, oba iz Cerovega loga, partizanski bolničar Franko iz Volčkove vasi/ ujeti partizanski komandir Karel Suhi-Liko, mesar Ivan Kržišnik iz Kostanjevice in zajokani mladi Miha Rolih iz Šentjerneja, ki si je moral pravkar izkopati v sadovnjaku grob. Ostalih 51 jetnikov pa so v dveh vrstah postavili na desno. Bili so brez straže.
V daljavi zabrni motor tn se bliža. Beli šta-bovci se vznemirijo. 2ivčno rinejo devetorico z leve za vogal velikih hlevov. Kakor nalašč se obkoljenim jetnikom nikamor ni mudilo.
Med prerivanjem se na dvorišču ustavita dva italijanska oficirja. Radovedno gledata čudni prizor in vprašata, kaj je z deveWrico, ki jo poskušajo skriti.
»Obsojeni so,« jeclja obotavljaje se legistični kcMnandant.
»Tukaj ni nobenega sodišča,« reče Italijan.
Obsojence spravi v gručo na desni, jetnike prešteje in ukaže: »Tutti internati — vsi v internacijo!«
Legistični častniki so od strani potuhnjeno gledali izpod čela.
Ob treh popoldne so šestdeset jetnikov z Brezovice pognali, na trg v Šentjerneju na dva velika vojaška kamiona. Na vsakega je prisedlo po šest oboroženih italijanskih vojakov. Iz Kostanjevice so se jim pridružili še štirje kamioni kmetov in ujetih partizanov. Spremljali so jih štirje oklepniki.
Cesta v Novo mesto je bila vsa zasedena.
V struških gozdovih so iz grmovja povsod gle^ dale cevi. V 2abji vasi so jetniki trepetali: če bodo zavili proti Stopičam, so izgubljeni; tam je višije legistično poveljstvo. Oddahnili so se, ko so kamioni zdrveli naprej skozi Kandijo v mesto.
Na sodišču so pripeljane ljudi zasliševali. Tolmač v italijanski uniformi je tiščal v pesti železni del kladiva in z ročajem tepel jetnike po glavi in ušesih, da so jim sproti otekala v brea-lično rdeče vijoličasto gmoto. Od mučenja so mnogi obupavali. Vsak drugi dan so jih trpinčili.
»Ubijte nas, samo ne mudite!« so prosili jetniki.
»če sem bil tiho, sem bil tepen, če sem govoril, sem bil tudi tepen,« je pozneje pripovedoval zaščitnik Luzar iz Cerovega loga.
Poeled iz letala na novo dirkalno stezo Ostrerreichring v Zeltwegu med gradnjo
(Foto: Hruby)
Za nas najbližja Formula 1: Zeltweg
Pred otvoritvijo avstrijske nacionalne dirkalne pentlje za najzanimivejše avtomobilske dirke - Že čez en mesec mednarodna dirka športnih vozil in dirka za svetovno prvenstvo konstruktorjev
Kdor se je že kdaj spravljal v Monzo pri Milanu na slovito dirkališče v tamošnjem športnem parku, pa zaradi časa in denarja ni nikoli prijel tja,-čeprav je bila Monza za nas najbližja možnost videti vrhtmske avtomobile in njihove voznike, se bo prav gotovo razveselil novice, da bodo še ta mesec v Zeltwegu blizu Judenburga v Avstriji odprli dirkalno stezo, kjer bodo že prihodnje leto drveli vsi asi za točke svetovnega prvenstva v kategoriji — Formula 1.
Letališče v Zeltwegji, ki je bilo do zdaj prizorišče mednarodnih dirk za športna vozila, za zahtevnejše preizkušnje ni. ustrezalo. Zato so prizadevni člani dconačih avto-moto društev toliko časa vrtali, da so od F. I. A. dobili dovoljenje za gradnjo pravega dirkališča. Začeli so 4. maja lani, letos pa je steza že toliko nared — asfaltirana je po vsej dolžini (6 km) in postavljeni so boksi — da bodo že 27. julija zdrvela po njej v mednarodni konkurenci športna vozila, turna voizila, vozila za evropsko prvenstvo Formule 5 in motorji do 500 fcubikov za avstrijsko državno prvenstvo.
10. avgusta pa bodo v glavni l^ošnji atrakciji Oster-reichringa, kot se dirkališče imemije, startala športna vo-
zila in prototipi za svetovno prvenstvo konstruktorjev. Predvsem pa, druga, dirka za Veliko nagrado Avstrije, je prireditev, kakršno so do sedaj doživeli le redki Jugoslovani. 2e samo, če naštejemo nekaj vozil, ki jih bodo gledalci tu lahko videli med vožnjo — Porsche, Ford GT 40, Ferrari — bo pravi ljubitelj avtomobilskega športa težko zdržal doma.
Od Novega mesta do Zelt-wega je čez Ljubelj in Celovec približno 260 km vožnje. Vstopnice — stojišča po 25.— din in sedišča po 50.— din — bodo naprodaj v naših turističnih poslovalnicah, ki
nameravajo za ogled dirk v Zeltwegu prirediti tudi enodnevne avtobusne izlete.
Vodstvo dirkališča je junija v sodelovanju z revijo AVTO iz Ljubljane za naše novinarje' priredilo tiskovno konferenco v Zeltwegu in zapeljali smo se z živahnimi avtomobili tudi po novi dirkalni stezi. Naš Porsche si sicer ni kaj dosti segrel izpušne cevi, ko bo šlo zares, pa bodo njegovi bratje iz iste hiše (2anje so elektronski računalniki že izračunali teoretične možnosti) drveli tudi hitreje kot 300 kilometrov na uro!
M. MOSKON
Tudi letos pionirski tabor Sutjeska v Šmihelu
60 pionirjev in pionirk iz vseh republik Jugoslavije bo v Šmihelu pri Novem mestu preživelo tri tedne prijetnih počitnic
Ze nekaj let zapovrstjo je dijaški dom Majde Sile v Šmihelu gostitelj udeležencev slovenskega tabora Sutjeska, ki se ga udeležuje po 10 pionirjev in pionirk iz vseh nadih republik. Taki tabori so tudi v drugih r^ubli-kah.
Udeleženci slovenskega tabora so pripotovali v Šmihel že 2. julija, kjer 80 jim pionirji osnovne
Ob dncAOi borca sta Združeno podjetje Iskra iz Kranja in II. VDV brigada priredila na Lokvah pri Novi Gorici tovariško srečanje članov kolektiva in borcev. Govorom komandanta brigade in predstavnikov I^re je sledil kulturni spored in zabava. Na sliki: vojaški kuharji so imeli dosti dela, ko je množica navalila s porcijami. — Tudi tega srečanja starih partizanov so se udeležili številni člani samostojnih obratov ISKRE z Dolenjskega. (Foto: Polde Miklič)
m
m
Pozdrav iz »Trebnja«
Kupite razglednico in jo pošljite znancu! Hvaležen vam bo, saj so razglednice, ni kaj reči, prav lepe. četudi nima dokončane osemletke, pa bo kaj hitro opazil, da na njih nekaj ni v redu. Preljuba slovenščina, kam gre tvoja pot? če je Fotolik, ki je razglednice izdal, iz Celja, pa so pozdravi iz Trebnjega!
Dolga pot po stopnicah
Na zadnji seji občinske skupščine v Brežicah so odborniki kritizirali počasno reševanje zemljiških zadev. Strelice so sprva letele na uslužbence zemljiške knjige, potem, ko so poklicali na sejo njenega Šefa, pa so se usmerile drugam. Ta je namreč povedal, da je za marsikateri zaostanek kriva dolga pot uradnega sklepa sodišča do vročitve na njihovem uradu. Zgodilo se je že, da sta od podpisa sklepa sodišča do sprejema v pisarni zemljiške ^ iige minili dve leti. Oba urada sta v isti stavbi: zemljiška knjiga v pritličju, sodišče pa v prvem nadstropju. 'Kolikšna bi neki bila zamuda. če bi bila urada bolj oddaljena?
Izguba je razumljiva
Potniki v vlaku, ki vozi iz Sevnice proti Trebnjem, nestrpno čakajo, da bo »kranjski Janez« odpeljal, železničarji pa še vedno vztrajno premikajo vagone po sevniški postaji. Nekemu potniku je mera polna, pa hudomušno pristavi: »Saj ni čudno, da železnica posluje z izgubo, ko pa nas zastonj prevažajo gor in dol!«
lil belokranjskih vasi trepeta pred lisicami
Kmetje so brez orožja nemočni proti Jisicam, ki so jim doslej odnesle že 143 kokoši — Če se lovci ne bodo zganili in pokončali nadloge, bodo vaščani prosili za pomoč garnizijo JLA
PrSbivaJci vasi Sadinja vas, VaiiTča vas. Mladica, Pugled, Vinji vrh, Trebnje, Nestorja vas, liiipovec, Starihov VTh, Gorenjca in še drugih vasi ne vedo, kam naj se obrnejo po pomoč, ker so jifli lisice izpraanile že skoraj vse kokošnjake.
Do sedaj so 2az:nali tri lisičja brl<^e: v Kadnici, v Moćilah pri Brezju in v javoru med Breajem in Nesto-pljo / vasjo. V teh brlogih gojijo lisice mladd rod in pridno nosijo tja dokaj o-hrano. Napadajo koko-Si, kokošnjake, koklje in pi-šča*^oe ter tiste, ki še valijo. 91cw.tka, če bo šlo tako naprej* res kmalu ne bo več noi)0ne kokoši. Gospodinje bodo morale po jajca na trg, kokošnVaki pa bodo praani.
tJiJdje se otepajo lisičje nadloge z vilami, grabljami in drugim orodjem, kot najboljša obramba pa so se do-sl^ izkazali domači psi. Čestokrat so primorani spustiti se v boj z zverjadjo.
je bil pred dnevi nai^den manjša čuvaj Jožeta Štruklja iz Sadinje vasi, ko je varoval vprežni voz. Boj bi se žalostno končal, da ni
bU v bližini lastnik psa, ki je čuvaju priskočal na pomoč, da sta lisico prepodila. ^ed dnevi so delavci tovarne IMV v Semiču opozo-rdiia. posestnika Orgna iz Vavpče vasi, da se bUža lisica noegovi domačiji. OpoBonjend je poiskal pomoč še pri sosedu Vuikšiniču, ki je lovec. Ta je naglo vzel puško m začel zasledovati lisico. Lovec jo je ustrelil in od veselja vpil: — »Padla je, ubita je!« Nato se ji je približal. Lisica pa je zvita aver in se je le potuhnila ter jo naravnost izpod lovčeve cevi pobrisa-
la. Pritekla pa je v zobe Primoždčevemu psu, ki se je z njo spopadel na življenje in smit. Ko so se kiičeč začeli bližati ljudje, je lisico spustil.
To lasico imenujejo garjav-ka. Večkrat je napadala kokoši vpričo loudi in vsak lov nanjo se je izjalovil. Svojo drznost je plačala s smrtjo šede 28. junija na ^Lipovcu. Zatekla se je pod Golobičev skedenj in čakala na kokoš, vaščani pa so jo opazili in spustili nadjo dva večja psa.
Ljudje mislijo, da so med lisicami razširjene garje in
da prav zvitorepke to bolezen širijo na ostalo divjad in na domače živali. Vaščani Vavpče vasi so doslej izgubili že 28 koikoši, vaščana Lipovca 20, prebivalci Stariho-vega vrha 20, iz Nestoplije vasi so lisice, odnesle kar 50 kur, z Vdnjega vrha 22 in iz Sadiinje vasi ter Gorenc 25. Tako je v lisičje brloge izginilo 143 živali.
V boju z lisicama so kme-tje brez orožja in izurjenih ipsov nemočni, zato prosijo vse bližnje lovske družine, naj pokončajo nadlogo. Ce se lovci ne bodo hoteli spoprijeti z lisicami, nameravajo IjfUdje prosita za pomoč garnizijo JLA, da bi vojaki brlele zaminirali in pokončali vsaj mladi zarod.
J02E HUTAR
Za 7 družin 6 medvedov
N* območju 7 lovskih dru-žU> v kočevski občini bo v te«® lovskem letu odstrelje-nii Predvidoma 6 medvedov. Itfedvedi povzročajo precej šhflde na kmetijskih površinah zato mora biti planira-nl.Mstrel tudi izpolnjen. Ra-*0^ ^a bo odstrelj^h v gojl^enem letovLšču »Rog« n»^iaih 10 medvedov. Koliko Pa jih bo padlo v go-jitvcnem lovišču »Snežnik«, še znano.	*
POLNO NABREŽJE, MALO KOPALCEV. Kljub temu da je od petka do nedelje sonce močno prii>ekulo, se je večina ljubiteljev Krke zadovoljila s sončenjem. Le naji)ogumnejši so se šli osvežit v reko. Na sliki: kopališče pri Uršiču na
Čatežu. (Foto: Baškovič)
Kriva je bila očetova puška
Franc Starič, kmečki delavec iz Gor. Mokronoga, se je moral zagovarjati pred okro žnim sodiščem v Novem me-
šole Šmihel pripravili grejem 8 kulturnim programom. Na predvečer dneva borca Je bila svečana otvoritev tabora v dvorani dijaškega doma.
v dnrfi od 3. do 23. julija bodo mladi gostje iz bratskih republik obiskovali partizan.ske kraje v okolici Novega mesta, spoznavali bodo kulturne in naravne lepote Dolenjske, obenem pa priredili veC športnih tekmovanj. Med bivanjem v Šmihelu bo udeležence tabora Sutjeska sprejel predsednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije, sprejem pa jim bodo priredili tudi predstavniki dnižbeno-pol|tičn.ih organizacij v Novem mostu.
' Na predvečer dneva vstaje bodo udeleženci tabora priredili zaključno slovesnost, na katero so vabljeni gostje iz Ljubljane in Novega mesta, dva dni zatem pa se bodo poslovili od naših krajev.
Obisk čeških letalcev
v soboto sta pristali na novomefikem letališču v Prečni dve češki športni motorni letali, dvosedežni ZLYN in štirisedežni SOKOL, s katerima so prišli na obisk k novomeškim letalcem tri,/3 češki tovariši iz Hrudima. Po dogovoru o medklubskem sodelovanju so Cehi posodili Novomeščanom za to sezono visoko sposobno dvosedežno Jadralno letalo BRANIK, ki so ga pripeljali s seboj. Na njem bodo novomeški jadralci vadili do jeseni, ko bodo uvozili svoje letalo istega tipa.
i. •.
NEDELJSKEGA SLAVJA V	na	Gorjancih	so	bili prav	gotovo najbolj
veseli številni domačini iz po^’^^fjanskih	vasi, ki so	se	zbrali od	blizu in	daleč:
toliko starih znancev, parti2<^^^< aktivistov in prijateljev že zlepa ni bilo pri njih! (Foto: Slavko Dokl) — ^t^daj: med gosti smo opazili tudi Bogdana Osolnika, inž. Jožeta Levstika-Vid>^ Borisa Andrijaniča;	fotograf jih	je ujrf v	živahnem prijateljskem pomenku (* Mirko	Vesel)
stu zaradi malomarnosti, ki je povzročila smrt njegove 4-letne hčerke Jožice.
Bilo je 27. oktobra lani. Staričevi otroci:	11-letni
Franc, 4-letna Jožica in 10-mesečni Janez so ostali sami doma. Franci je vedel, da ima oče v sobni omari puško in ga je strašno zamikala. Vzel je orožje v roke, se malce poigral, naenkrat pa je počilo m 4-letna Jožica se je zgrudila. Zaradi hudih poškodb glave je bila na mestu mrtva.
Nesreča je bila strašna, oče otrok pa je stal pred sodniki, ker ni upošteval pravila, da orožje in strelivo ne smeta biti shranjena na otrokom dostopnih mestih. Sodišče je upoštevalo, da je oče preminule Jožice hudo prizadet že s smrtjo otroka in da Staričevi živijo v zelo slabih razmerah. Francu Stariču so prisodili 8 mesecev zapora, pogojno za dve leti.
Smrt v potoku
v soboto zjutraj so v nu-doumi stn^ pritoka Radu-Ije pod Celevcem našli mrtvo Pepco Mariih, 46, mater dveh otrok z Dul pri Klevevžu. Ko se je v petek zvečer vračala z dela v vinogradu, jo je, kot domnevajo, obšla slabost, da je omahnila čee skale v prepad in obležala v tolmunu. Po rani na glavi sklepajo, da je umrla od UKlarca ob sklale im padcu.
Orehovica: mopedista trčila
5. julija sta si v Orehovici pripeljala naproti moi)edista Stanko Hosta iz Orehovice in Ljubljančan Ladislav Seiko. Pri trčenju sta padla na cesto in se huje poškodovala. Skoda na mopedih 7,noša 1300 din.
Novo mesto: konj na pokrov motorja
Novomeščan Pavel Zore je -4. julija vosil osebni avtomobil iz Prečne proti Novemu mestu. Nenadoma je pred avtomobil zavil Franc Turk iz Bršlina z vozom in s kon.fem. Konj se je ustra.šU av. tomobila, skočil na pokrov motorja in razbil vetrobransko steklo. Skoda znaša 900 din
TRGOVSKO PODJETJE
»MAVRICA«
LJUBLJANA
Resljeva cesta 1
razglaša prosta delovna mesta
VAJENCEV
v KEMIČNI STROKI
POGOJ: dokončana 8-letka z dobrim uspehom.
V poštev pridejo samo moški vajenci.
Določenemu številu vajencev plača podjetje hrano in stanovanje.
Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe na tajništvo podjeta
»MAVRICA« LJUBLJANA, RESLJEVA C. 1 do 15. julija 1969.
••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••A
W
:
:
i
l
i
Mamica iz senika
Odkar so ga izključili iz šole, mu prejšnja druščina sošolcev in vrstnikov iz soseske ni bila več prijetna. Kavica v mlečni, klepeti in spogledovanje z dekleti, prepovedana cigareta na gričku nad mestom, spokojna tišina sončnega zf^oda, vznemirljiva sanjarjenja, ki te tako prijetno zaposlijo s svojo neresnično resničnostjo, čudoviti trenutek, ko se v mestu prižgejo luči, ti pa ležiš v travi in ne veš, ali je še dan ali je že mrak — vse to mii naenkrat ni več nič pomenilo. Le enkrat se mu je še zgodilo, da ga je vsak dan se ponavljajoče in vendar v svoji enkratnosti tako lepo umiranje dneva napolnilo z množico med seboj različnih, celo nasprotujočih si, pa vendar do popolnosti skladnih občutkov, da je z nežnostjo v očeh strmel tja daleč, tja, kjer naj bi bila večna lepota. Nenadoma pa se je zdrznil, priprl oči, ustnice so se mu zravnale v tenko črto, skoraj jezno je zamahnil z roko in slabe volje odšel naprej.
Našel si je novo družbo in rekel si je, da je to res prima klapa. Ob sobotah je bil za vse člane klape obvezen »obhod«, kakor so v svojem žargonu rekli klatenju od gostilne do gostilne, že zadnjič, ko je z obhoda domov grede za kostanjem izbruhal vse, kar je tisti večer popil, in se mu je želodec v hudih mukah krčil še vso pot do doma, si je prisegel, da pijače ne pokusi več. Začel bo novo življenje!
Pa vendar se je v soboto spet napil. Bilo mu je slabo in ni hotel domov, pa tudi pred mamo se tak ni upal prikazati. Očeta ni imel in verjetno tudi mama ni zagotovo vedela, kdo naj bi to bil. Moški, ki jih je srečaval doma, so bili povečini starejši neznanci, ki so S3 do njega obnašali kot do pobiča, s katerim moraš biti prijazen in mu dati sto dinarjev za čokolado ali kino. Vsak se ga je hotel čimprej znebiti. Zadnje čase je začel k mami pogosto zahajati neki plešasti tip. Bil mu je oduren. Ko je pomislil, da bi ga lahko srečal pri njej, ga je vse minilo. Ni mogel razumeti, kako da mama lahko z njim živi, in sploh ga je mamin način življenja bolel, zato se je premišljevanju o tem najraje izogibal.
Nekako je splezal na bližnji senik, razgrebel že skoraj preostro dišeče seno, se ulegel in skušal zaspati. Slabost se mu je razširila po vsem telesu in se spet v valovih vračala nazaj v razbeljeni in vznemirjeni želodec. Skušal je misliti na karkoli, samo na pijačo ne. Mislil je na seno. Tok misli ga je napeljal na kolonjsko vodo »pokošeno seno«, spomnil se je, da je tudi kolonjska voda nekakšen alkohol.,. krč, stisk želodca — hitro se je obrnil vstran in težko, boleče bruhal. Od napora so mu prišle solze v oči.
Ulegel se je nazaj in te solze so se pomešale z drugimi, še bolj pekočimi, s solzami, ki so mu mehke in debele navrele iz razbolele duše. Niti pomislil ni, da bi jih ustavil. Kot solze so mu iz duše privrele tudi nežne besede:
»Mama, mamica! Drugače bova živela, čisto drugače! Srečna bova kot takrat, ko sem bil še majhen in sva šla, ti v novi letni obleki, jaz v kratkih hlačah in belih dokolenkah, na nedeljski sprehod. Obljubim ti, mama, doma bom, učil se bom, jesen me bodo spet sprejeli v šolo! Obljubim, obljubim... sama bova, sama in srečna! Obljubim, vse bom naredil...«
Zaspal je v solzah in smehljajoč se. Zbudilo ga je sonce, ki mu je skozi špranje sijalo na obraz, še ves lepljiv od posušenih solz. Z ozko priprtimi očmi je pogledal v rosno jutro. Nenadoma ga je postalo sram sinočnih besed in solza.
(Honorar 100 din)
TINE BALANT
BREZ BESED
ANKETA MED ZAPOSLENIMI STARŠI V BREŽIŠKI OBČINI
V OBČINI KRŠKO ŽE 45 MILIJARD S DIN BRUTOPRODUKTA
260 krat odgovor „DA" za varetvo Odlikovanja za praznik občine
Skupščina je sprejela program otroškega varstva do leta 1975
Vedno več je družin, v katerih sta zaposlena oba roditelja, to pa postavlja pred družbeno skupnost nove naloge. Sem sodi predvsem varstvo predšolskih in šolskih otrok. Za malčke je v brežiški občini delno že poskrbljeno, za varstvo šolarjev pa do sedaj sploh ni bilo možnosti.
S podalj.šanim bivanjem otrok v šoli bi lahko nudili učencem pomoč pri učenju, dodatno vzgojo in urejeno prehrano. V sedanjih razme rah so mnogi otroci zaposlenih staršev za to prikrajšani in prepuščeni škodljivim vplivom ceste.
Temeljna izobraževalna skupnost je letos napravila anketo, da bi ugotovila, kakš-
RADIO BREZICE
PKTKK. n. JULIJA: 20.00—20.10 ^ Napoved sporeda, poročila. 20.10—20.25 — Nove plošće BTB, obvtt.stila in reklame. 20.25—21.15 — "la.sbena oddaja:	Izbrali ste
Siinii.
NKDKIJA, 13. Jri-IJA: 11.00 — Domače zanimivosti — SZDL danes - Mimica Avsec: Prispevki in davki občanov v letu 1969 — Dr. Minko Bric in dr. Slavko Siišin govorita pred pričetkom flu-orografske akcije — Za naše kmetovalce: inž. Lojze Pirc — Se o urejevanju hlevov za govejo živino' — Prijetno nedeljo vošči ansambel Fantje treh vasi — Nedeljska reportaža: Iz dela .AMD Brezico — Pozor, nimaš prednosti! -T Obvestila, reklame in spored kinematografov. 13.00 — Občani če-ititojo in pozdravljajo.
TOltKK, 15. JULIJ.A: 18.00 do 19 00 — Svetujemo vam — Ju goton vam predstavlja — Iz naše 1'lasbene šole — Vzgojno pre-ilavtinje: Začnimo zgodaj — Ob-trestila, reklame in pregled filmov. 19.00—19.30 — Zabavne melodije iz tujih logov.
ne so potrebe po varstvu šolarjev in predšolskih otrok. Vprašalnike so prejeli v družinah, kjer sta oče in mati zaposlena. V Brežicah so naslovili anketo na 200 družin, 100 družin pa so zajeli v okoliških središčih. Le 14 odst. anketirancev je odgovorilo, da varstva za otroke ne želijo. Po odgovorih sodeč so potrebe po varstvu v občini zelo velike. Z razvojem gospodarstva, gradnjo novih stanovanj in zaposlovanjem ženske delovne sile bodo še naraščale.
Občinska skupščina je na seji 2. julija sprejela program razvoja otroškega varstva do leta 1975. Za njegovo uresničitev bo potrebnih 14,220.000 dinarjev. Zbrali bi jih delno iz proračuna, iz sredstev temeljne izobraževalne skupnosti, s samoprispevkom in s posojili pri banki in republiški izobraževalni skupnosti.
Vrtec za predšolsko mladino nameravajo že prihodnje leto urejati v stari brežiški šoh. V Cerkljah in na Bizeljskem bodo dobili prostore za zanj po razširitvi šolskih poslopij. V DoboVi je za predšolsko varstvo že poskrbljeno.
Podaljšano bivanje učencev v šoli bodo že naslednje leto vpeljali v Brežicah, do leta
Firma - lažna fasada za zasebnike
V brežiški občini imajo delavnice številni obrtniki. Nekateri izmed njih se predstavljajo naročnikom kot podjetje in nastopajo pod nazivom firme, do česar kot zasebniki nimajo pravice. To omalovaževanje predpisov povzroča na sodišču številne spore.
S tem, da se Oto tnik predstavi pod nazivom KOVINA, PL.ASTIKA ipd., zavaja po-bodbene stranke, ki menijo, da se pogajajo s podjetjem, in ne z zasebnikom. Ko pride do iožbe, mora nastopiti obrtnik pod svojim imenom in zadeva se zavozla. Vse skupaj bi bilo lahko rešeno s plačilnim nalogom, ime firme pa povzroči, da se rešuje kot tožba.
Veliko je primerov, ko obrtniki samozvanci na tak način zavajajo podjetja. Njihovi predstavniki so namreč prepričani, da sklepajo jk)-godbo z drugim podjetjem. Nil sodišču menijo, da bi morala pristojna inšpekcija poostriti nadzor nad obrtniki.
ki si želijo pridobiti delo in ugled s tem, da nastopajo pod nazivom firme, ne pa pod svojim imenom.
Trgovsko podjetje
..KRKA« BREŽICE
obvešča cenjene občane Bi/eljskefia, ^
da bo vsako nedeljo dopoldan odprta ena izmed poslovalnic.
Poslovalnici bosta vedno bogato založeni z raznim trgovskim blagom po konkurenčnih cenah.
Pridite in prepričajte se! Za vaš obisk se priporoča kolektiv.
NOVO v BREŽICAH
■ rillJK 7JVAIINI ItNKVl OK KUKI. Proste dneve od potka do m\1eljc so številni -ZugrolK'ani pre iiveli na bregovih Krko. Zo zju-tra) so zasedli kopališče pri Hor paliču in druge priljubljene kijaje VSI' do Cerkelj. Čeravno voda Se m tuko topla, ko< bi lahko bila v juliju, .so »e mnogi osvežili v n let.
^ OitciNSKA SKl I*.«^<-1NA 7.K l)i) it 1*1 JK ZKMIJIŠCA, čez ka
foni bo .speljan p{>daljšok novogu mostu če/, Savo. Pogajali se bo morala s 23 za.s«‘bnimi histniki in ^CIRARIO. Začetek gradnje je predviden jeseni, če bodo do te-di ' končjme v.se predpriprave.
■t r,\ Ti:i)KN »o v OBKATL’ A(<>tARIK na Čatežu postavljen nov rastlinjak. V ponedeljek je bilo polovico hale že za.stekljene. Tildi v njem bodo gojili nageljne, fK) katerih Je na trži.Sču zelo veliko povpniSe%'Hnje.
■ V DRIKJI POLOVICI AV(il .STA ali najkasneje v začetku septembra pričakujejo prebivalci Bre zine modernizacijo ceste skoai vas Cestno podjetje iz Novega mesta bo tod<ij asfaltintlo tudi zloglasni odsek cc3te od žolraniSke postaje do Pohance. Onstran občinske me Jo cesta proti KrSktMnu letos naj brž Se ne bo dobila aafaltne preproge. Skozi Breaino bodo asful tirali približno poldrugi kilome ter Coste, toliko, da ao bodo prebivalci ob njej znebili nadležnega prahu.
■ tk(;()v.sko 1'oiuktjk kuka jo pred dnevi slavilo petnajstletnico obAtoja. Ob tej priložnosti se je kolektiv s priznanji in »pomlaskinii darili oddolžil vnem tistim, ki so 7.nposlBni v podjetju de-set o/.iroma 15 let. Na proslavo so bili povabljeni tudi upokojenci. Srečanje ob Jubileju je bilo zelo prisrčno,
■ NOV OTKOsKI VKTKC v Brežicah nameravajo začeti aidati 1975. leta. V .st^danjih pro.tiorih je tesno, zato ne morejo sprejeti v varstvo v.seh otrok. Dnigo jasen bo že bolje, ko .<« bo spraznila stani Sola. Dotlej pa se bodo morali .starši znajti vsak po svoje.
1975 pa še v Cerkljah, na Bizeljskem, v Artičah, v Piše-cah, v Dobovi in v Globokem.
J. TEPPEV
Obisk iz Avstrije v Brežicah
Delegacija sindikatov kmetijskih in gozdnih delavcev iz graške pokrajine si je pred dnevi ogledala topolove nasade gozdnega gospodarstva v Vrbini, Posavski muze;, zdravilišče čateške Toplict>, tople grede AGRARIE na Čatežu in Zavod za kulturo. Predsednik občine Vinko Jurkas je gostom na kratko prikazal gospodarski položaj občine. Sindikalni delavci iz sosednje Avstrije so Brežičanom čestitali za uspehe v gospodarstvu in dejali, da so z obiskom izredno zadovoljni.
Ivan Živič - predsednik UO sklada za oktobrske nagrade
Občinska skupščina v Brežicah je na zadnji seji razrešila bivšega predsednika občinske skupščine v Brežicah Marjana Gregoriča predsedniške dolžnosti v upravnem odboru sklada za podeljevanje nagrad. Na njegovo mesto je imenovala novega podpredsednika Ivana 2iviča.
Upokojenci so zbrali za prapor
Bizeljski upokojenci so si že pred leti želeli svoj prapor, s katerim bi ob smrti v članski vrsti spremljali pokojne na zadnje bivališče, ob drugih priložnostih pa bi jih pra-I>or zastopal kot člane organizacije. Denar so marljivo zbirali in bodo svojo zamisel v kratkem uresničili. Pokroviteljstvo nad praporom je prevzela najstarejša članica društva 93-letna družinska upokojenka Ivanka Vilimek. Razvitje b® v nedeljo, 27. julija, na Bizeljskem,
Pavšal je bil boljši
Odkar imajo obrtniki predpisano vodenje knjig, davčna služba pri občini marsikdaj ne ve, pri čem je. To so zvedeli odborniki na minuli seji skupščine v Brežicah. Tista ugotovitev velja tudi za obrtnike, ker tudi oni ne vedo, za koliko bodo obdavčeni. Na občini menijo, da so imeli prej veliko boljši pregled, ko so sklepali z obrtniki pogodbe, ob dokončni obremenitvi pa so jih še naknadno obdavčili, če so imeli večji promet kot v pogodbi.
 ______
Stane Nunčič je dobil Valvasorjevo medaljo, štirje sindikalni xlelavci pa
odlikovanja predsednika Tita
v .‘?pomin na prve krške žrtve ter na povratek izseljencev iz taboriš-C je občina Krško 4. julija slavila svoj praznik. Vzdušje je bilo nadvse svečano že 3. julija, ko se je v sejni sobi skupščine sestal družbeno-politični zbor na
Specializacija
Agrokombinata
Kmetijsko in trgovsko podjetje AGROKOMBINAT iz Krškega se je specializiralo za proizvodnjo žitaric in vzrejo piščancev ter za kooperacijsko proizvodnjo. Kombinat že dve leti uspešno obnavlja vinograde. Pri kooperantih organizira tudi vzorne kmetije.
Zahteve po novih vodovodih
Zelje po vodovodih so prerasle možnosti krške občine, zato menijo odborniki, da bi bilo treba mobilizirati vse sile in vse denarne vire za postopno in načrtno., napeljevanje vode v mesta in vasi, ki te dobrine še nimajo. Za vodovod prosijo v Kostanjevici, v Mladjem pri Podbočju, v Sotelskem, v Zalogu na Bohorju, na Velikem Kamnu, v Dolenji vasi, v Kostanj-ku, v Ardrem pri Raki, v Selcah pri Leskovcu, v Zadovin-ku in na Šutni.
LISCA odklonila
prispevek
-
't \
slavnostni seji. Kot gost ji je prisostvoval tudi podpredsednik skupščine SRS dr. Jože Brilej.
Predsednik občinske skupščine Jože Radej je obudil spomine na padle borce in talce in nato. prikazal napore delovnih ljudi za gospodarski napredek občine. Z velikim zadovoljstvom je omenil zmago na referendumu za šolo, pri katerem so Krčani dosegli slovenski rekord v številu pritrdilnih glasov.
V obdobju od 1967 do 1968 se je brutoprodukt v občini povzpel na 45 milijard Sdin, to je za 23,6 odst. več kot v letu 1966. Narodni dohodek je porastel na 18 milijard Sdin konec lanskega leta in se je v primerjavi z letom 1966 povečal za 28,5 odst. Vse gospodarske organizacije so šle v novo leto 1969 s pozitivnim finančnim rezultatom. To daje lepe obete za prihodnje obdobje. Rudnik Senovo je
tudi že vložil programe sa preusmeritev proizvodnje na republiške organe in banke. Skupščina pričakuje, da l>o do jeseni urejeno financiranje gradnje obrata METALNE za izdelovanje žerjavov in tovarne keramike za proizvodnjo obloženih ploščic.
Na predlog izvršnega odbora Socialistične zveze je predsednik domače skupščine odlikoval Staneta Nunčiča s častnim priznanjem in z medaljo Janeza V. Valvasorja. Dobil jo je za dolgoletno in požrtvovalno delo na družbenem in gospodarskem področju.
Na slavnostni seji so podelili odlikovanja predsednika Tita . tudi štirim zaslužnim predvojnim in povojnim sindikalnim delavcem. Red zaslug za nared s srebrnimi žarki so prejeli Anton Hruševar, Alojz Omerzo in Jože Zidanič, red dela z zlatim vencem pa Franc Pavlin.	J. T.
Hladilniki in televizorji na kredit
Občinska skupščina Krško je razposlala deldvnim organizacijam priporočilo za prispevek v sklad za odpiranje novih delovnih mest. Centralni delavski svet LISCE je sklenil, da tej vlogi ne bo ugodil in da podjetje ne bo soustanovitelj omenjenega sklada. Odklonilno stališče utemeljuje LISCA s tem, da podjetje že tako ali tako daje veliko sredstev za odiTira-nje novih delovnih mest v obratu na Senovem. To je po mnenju samoupravnih organov precej več, kot dajo druge delovne organizacije. Vsako dodatno obremenjevanje podjetja bi bilo po njihovem mnenju nepravilno in nesorazmerno z drugimi podjetji na tem območju.
V trgovinah ELEKTROTEHNE v Krškem in Sevnici prodajajo vse pralne stroje in televizorje na enoletni potrošniški kredit brez pologa.
V obeh prodajalnah so dobili pošiljko EMO posode. Emajlirane lonoe DEKOR imajo v velikosti 14 do 20
Sprejem pionirjev s Češkega
Minulo soboto so gosto\'ali pri pionirjih Iz krške občine, ki preživljajo počitnice v Rovinju, pionirji iz Češkoslovaške. Mladi Krčani so jim pripravili prisrčen sprejem. Za to priložnost so naštudirali pester kulturni progpam. Češki otroci bodo ostali v Rovinju 14 dni.
»Ko bi bilo le še hudih zim«
nekaj
Senovskim rudarjem se je letos godilo boljše kot lani. Imeli so več dela, pa tudi več zaslužka. Do konca maja letos so nakopali 900 ton premoga kot v is om obdobju lanskega leta. Za ta rekord se imajo zahvaliti dolgi in hudi zimi. Vsem po vrsti je zinanjkalo premoga in naročila so kar deževala, »Ko bi le bilo še nekaj takih zam. potem bi laže prebrcKiili krizo!« si na tihem želijo kopa či rjavega premoga ix>d Bo hor jem.
Kako so želje različne!
cm premera, kozice DEKOR pa prav tako od 14 do 20 om premera. Dobili so tudi 2 in 3-delne garniture IDEAL loncev, skodelice za kavo, ponvice DEKOR in garniture ponvic ABC. V ELEKTROTEHNI imajo tudi 5 in 7-lit*rske lonce ECONOM, TRIUMF pekače in sokovnike.
Ker prodajajo omenjeno posodo po izi^edno ugodnih cenah, priporočamo, da pohitite z nakupom.	PO-E
Nov transformator - velikan
v stari vasi pri Krškem so delavci, poslovne enote ELEK-TRO-CELJE 3. julija v okviru dneva borca in občinskega praznika izročili svojemu namenu pravkar dokončano 110/20-kilovoltno razdelilno trana.brmatorsko postajo. Spodbudo za gradnjo^ jim je dala elektrifikacija železnice Ljubljana-Zagreb, kar bo povečalo odvzem energije. Pozneje predvidevajo gradnjo enakih razdelilnih postaj tudi v Sevnici in Brežicah.
Odjemalci energije bodo zdaj na boljšem, ker bo preskrba z njo boljša. Pričakovati je manj nihanj v napetosti in manj izpadgv. V novo razdelilno trafo postajo je kolektiv vložil amortizacijo poslovne enote, del skupnih sted-stev podjetja, nekaj pa sta prispevala ZTP in brestaniška termoelektrarna.
KRŠKE NOVICE
■ CKiAM .nK MM.AJO Hi\A-I.IACA — Občiaski skupščini doslej ni u.<q?elo odktipiti zetnljiSče v Zadovinku. da bi na njem naselili Cigane, liastnik zeniljid<;-ii je reven kmet, ki mu to pHmioni vse, Piitcele ni pripravljen (Klsto piti pod nobenim pogojem Ko misija 7,a urejevanje cigiiaskega vpraSunja meni. da je povzročilo tak odpor pri lastniku tudi pre-pričovjuije prebivalcev, ki nočejo Ciguiov v svt>ji bližini. VaAčani sl namreč na vstj načine prltM»-devajo, da bi prepržili muieUtev Ciganov v Zudovlnku
■ V NKDKIJO /VKCKK so pra znovall nu Senovem «lan nidar-Jev. Slovesnost Je začela domača godba 9 pronieniulnim koncertom, potem so niustopili pevci in folklorna skupina slovenskih iaseljen cev iz Holandije. Prireditev Je bila na novem ilportnmn igrlSču in Je domačine zelo navduSila. Z ve-(ikim voHolJem .so po/druvlli v ivoji sredi rojake, ki ,so prebili Dtrofeka leta na Senovem in okolici.
,	■	‘7* JliMJA .se je vrnilo iz nml-
I rvi	o^.juski	iransforniaior,	kj	ga	,j<r	izdelalo	doinačt*	i)bčin.ske počiiniftke i««« v iiovi-
podjetje	KNICRCiK^lNVKST, .stoji	v	novi razdelilni	tran>	otrok iz krSke obftinc.
»form.lor»ki	postaji	v	Klari	vasi	,.ri	Kr5k«n.	(Kolo:	"llfjlm
Jožica Tcppry)	j«	Jidravnlk priporočil fnidlh v
i>bmorskem podziebju. Kr&ki pionirji letujejo v Rovinju kot pionirski odred, ki nosi ime po XIV. diviziji. I-etovanje Je organizirali« Dl>čin&ku Z\v/M, prijateljev mlad*" ne, z denarnimi sred-stvl pa Jo potlprle tudi organizacije.
■ NA si;nom:m sk jk \
KKK. 8. juliju, sestala komi.sija w» tlnižbeno eVonom.ske odnose P” občinski konferenci Zvesic komunistov. Rar^ravljala jc o predlogih za preasmerltev proizvodnje rudniku rjHvega premoga.
■ \ (iAI.KHIJI Je od minulejja fetrtka dalje odprta razstava grafičnih listov akadem-skega «« karja Ix)Jzeta Spacala. Občii»«<y v.sak dan polni rajistuvni. P*'*** saj se s tem svetovno rjiiuun* tmietnlkoni prvič srečuje v «• ftkmi
BREŽIŠKE
VESTI
VESTI IZ KHŠKK OBČINK
Na Lisci je konfekcija LISCA že »čela prenavljati Tončkov dom, ki bo postal sodobno opremljena planinska postojanka. Na sliki zakoličenje za gradnjo depandanse za domom.
Kdaj samopostrežna | trgovina*^
KrmeljČani se še vedno sprašujejo, kdaj bodo začeli graditi novo samopostrežno trgovino. Rokometaši so se že umaknili z dosedanjega igrišča, kjer bo stala nova trgovina. Ker se dela še niso pričela, prebivalci upravičeno negodujejo, saj so že siti večnih obljub.
B. D.
KRATKE IZ KRMELJA
■ UPOKOJENCI bodo v kratkem organizirali izlet v Belo krajino.
■ SLABO ŠKROPIVO povzroča vsem kmetom slabo voljo. Kolora-darja je letos zares veliko, škropivo pa ga ne uniči tako, kot bi bilo treba. Kdaj bodo tovarne in trgovine dajale nn trg kakovostno blago?
■ VODOMERE v krmeljskih stavbah vgrajuje komunalno stanovanjsko podjetje. Dela počasi napredujejo.
OBČINSKA KONFERENCA ZK O ;TERCIARNIH DEJAVNOSTIH
Vse je tesno povezano med seboj
Ni hitrega razvoja brez terciarnih dejavnosti, če druge zaostajajo, in obratno, so poudarjali na seji občinske konference ZK v Sevnici
Občinska konferenca Zveze komunistov se je minula teden na seji lotila problemov zaostajanja terciarnih dejavnosti v sevniški občini, ki zavirajo siceršnji napredek zadnjih let. Razprava je pokazala, da je težav veliko in da bo potrebno veliko naporov, da bo zamujeno nadoknadeno.
V občini niso zadovoljni ne z razvojem obrti ne gostinstva, najmanj pa z obstoječimi cestnimi povezavami, ki hudo ovirajo razvoj turizma in drugih dejavnosti. Na seji konference so sklenili, da se je potrebno nadvse prizadevati, da bi z modernizacijo ceste proti Krškemu in proti Trebnjemu čimprej začeli.
Večina od 29 zasebnih gostišč, kolikor jih je v občini, ni urejeno tako, da bi zadovoljila zahtevnejše goste. Tudi sami gostinski delavci povečini niso usposobljeni za zahtevnejše jialoge in je potrebno s spodbudno davčno obremenitvijo vplivati na mo-
dernizacijo gostinstva, družbenega in zasebnega. Po mnenju konference je tudi čas, da podjetje Hmeljnik iz Novega mesta uresniči načrte na vinorodnem Malkovcu, ki je ena najpomembnejših izletniških točk v občini.
Obrt ne napreduje bolj, ker se prevečkrat menjavajo predpisi~in politika do zasebnega obrtništva, čeravno imamo jasno zamisel o osebnem delu z zasebnimi sredstvi. Davčna politika mora biti ustreznejša in bolj javna.
Na seji konference so poudarjali, da se trgovina preveč razvija le v središču občine, kjer so nekatere zmogljivosti celo pretirane, zanemarja pa
OBVESTILO
v sevniški lekarni vam bo 15., 16. in 17. julija 1969 dopoldne in popoldne »KRKINA« kozmetičarka dajala nasvete o strokovni uporabi KRKINIH kozmetičnih preparatov.
Odgovarjala vam bo tuoti na vsa vprašanja, ki vas morda zanimajo v zvezi s kozmetiko.
OBIŠČITE NAS, PROSIMO!
KRKA - NOVO MESTO
SEVNIŠKI PABERKI
■ liOKA — lOOLETNICA CI-Talnice, v prejSnJ«n tednu je imel v Loki sestanek poseben odbor, ki ga je imenovala krajevna konferenca SZDL v tem kraju, da pripravi pravočasno vso trebno za pramovanje ob 100-let-nici ustanovitve čitalnice v Loki. Vodja odbora jo Leopold Vrtjer. Na prvem sestanku bo predvsem sostavili cdtvimd prognmi in poverili posameznim članom Izvedbo nekaterih nalog. Praznovanje obletnico bo prihodnje leto.
■ BREG — GRADNJA VODOVODA. Tudi na Brogu ugotavljajo, da je nujno potrebno napeljati vodovod v stanovanje zgradbe. V naslednjih tednih bo izdelan načrt vodovodnega omrežja. Po pribl iinih računili bodo predvidena dela veljala 130.000 dinarjev. Vodo bodo morali vaSčani Aapt>VJati iz približno 2 in pol
kilometra oddaljenega studenca izpod Okroglic. Na vodovodno omrežje bodo priključili 25 zgradb z železnifiko postajo in trgovino.
■ GR.\DNJA IK)MA UPOKOJENCEV. v bližini obstoječega doma počitka v Loki Je predvidena gradnja doma upokojencev. Da bo gradnja uresničena, bo potrebno zbrati precej denarja. Kot glavni vir Jc predviden 4-odst. stanovanjski sklad upokojencev, ki naj bi ga prispevale poleg sevnlSke občine Se občine Hrastnik, Trbovlje, Zagorje in Lažko, ki imajo svoje varovance v dos^anjem domu v Loki. Del sredstev h gradnji pa bo pod pogojem, da bo imel dom enak znesek lastno udeležbe, prispeval ropublifiki zavod za socialno zavarovanje,
■ NOVA ftOLA NA TEI.f:AH Je v zadnji fiizl izgradnje, zato Je bil na občini preJSnJl teden sestanek, da bi se dogovorili, kdaj bo otvoritev nove Sole in predvsem o zagotovitvi denarnih .sredstev za nokfitero dele opreme. Zagotovili Jo treba tudi denar za ureditev okolice Sole. Ob koncu toga meseca bo tehnični prevzem fiole. Do takrat morajo biti vsa delu opravljena.
manjše kraje, kjer ni tolikšne kupne moči.
Daljša razprava je bila posvečena tudi komunalnemu urejanju, ki zaradi pomanjkanja denarja zaostaja. Kmetje so znova opozorili na svoje težave, zato bo konferenca eno prihodnjih sej posvetila kmetijstvu v občini.
Upokojenci hočejo besedo
Na nedavnem sestanku društva upokojencev se je zbralo v Šentjanžu v novih prostorih več kot 40 članov. Upokojenci so razpravljali o nekaterih svojih težavah, o razlikah pri pokojninah, menili pa so tudi, da bi bilo najbolj prav, če bi v razpravah o novem pokojninskem zakonu tudi oni imeli svoj prav.
Društvo upokojencev v Šentjanžu ima lepe prostore; z njimi se lahko pohvali pred vsemi društvi v občini. Pri gradnji prostorov so sodelovali člani lO društva, pomagala pa jim je tudi krajevna skupnost iz Šentjanža.
B. D.
Posvet o delu SZDL
Predstavniki občinske konference SZDL Sevnica so se udeležili sektorskega posveta vseh občinskih konferenc z območ-ja 64. in 65. zvezale volilne enote. Na posvetovanju v Šmarju pri Jelšah so obravnavali dosedanje delo republiške konference, delovne programe občinskih konferenc, zaustavili pa so se tudi pri pokojninskem zavarovanju kmetov.
DANES SEJA SKUPŠČINE
Pred.scdnik občinske skupščine Sevnica sklicuje danes 3. redno sejo skupščine. Razpravljali bodo o spremembi urbanističnPKa načrta mesta Sevnice, o zazidalnih načrtih nekaterih delov mesta, o do ločitvi prispevka, ki ga plačujejo podjetja v sklad skupnih rezerv gospodarskih ori^aniza-cij, poslušali pa bodo tudi poročilo sveta za gospodarstvo in finance, ki je na svoji zad-nji seji obravnaval poslova nje obrata Jugotanin in Gozd' nega obrata Sevnica. Na dnevnem redu jc š« nekaj pomembnejših za<h‘v.
O^laNiijte v Dol. listu!
s SEJE SKUPŠČINE: TOKRAT O ZDRAVSTVU
Uravnavati potrebe in možnosti
Potreben je program zdravstvenega varstva - Splošna zdravstvena služba ni zadovoljiva - Zdravnik na Mirni sredi julija
Vprašanje zdravstva, ki je predmet številnih razprav na zborih volivcev, se vleče že od pričetka tega stoletja, kot je razvidno iz raznih publikacij. Stvari gredo tudi tu na bolje, seveda pa so potrebe povsod večje kot možnosti.
Težave so tudi v tem, ker ni zadovoljivo izdelanega programa zdravstvenega varstva, ki bi zajemal kadrovsko zasedbo, naloge in druge zadeve, ki sodijo v celovit sistem zdravstva. Reševanje teh vprašanj je še vedno preveč kratkoročno in nenačrtno. Kajti zdravstvo je treba razumeti širše, vanj ne sodi samo dobra zdravstvena služba, temveč tudi urejene komunalne naprave, splošna higiena, bolj učinkovita zdravstvena vzgoja po šolah in podobno.
Republiški zdravstveni cen-
ter je junija izdal začasno strokovno navodilo o kadrovskih normativih v zdravstveni službi. Zahteve po ustrezni strokovni zasedbi, vsebovane v tem navodilu, so pomanjkljive, ker upoštevajo le število prebivalcev, ne pa tudi strukture, zato za trebanjsko občino ne veljajo povsem. Res pa je, da je treba hitreje reševati problem strokovne zasedbe, saj zlasti splošna zdravstvena služba še vedno ni zadovoljiva. Zdravniki splošne prakse iščejo boljša delovna mesta, mnogi se tudi specializirajo. Temu so krive slabe delovne
razmere, pogosto pa tudi slab odnos občanov do zdravnikov.
Po dolgotrajnem prizadevanju se je zdravstvenemu domu končno le posrečilo dobiti manjkajočega zdravnika na Mirni. Delati bo pričel sredi julija; polovico rednega delovnega časa bo na. Mirni, polovico pa v Trebnjem.
Na zborih volivcev večkrat kdo sproži vprašanje cene zdravstvenih storitev, češ da niso enotne. Občane je treba opozoriti, da veljajo od 28. februarja nove cene, zato dvom o samovoljnem določanju cen ni upravičen.
J. KRIŽIC
Izobraževanje - pogoj za napredek kmetijstva
Volitve in imenovanja
Na predlog komisije za volitve, imenovanja in razrešitve je občinska skupščina potrdila takšno-le sestavo:
Komisija za turizem — Jože Kastelic, predsednik; Pavel žagar, tajnik; člani pa so: Stane Marinšek, Janez Mihevc, Ivan Drnovšek, Angelca Legan, Alojz Me-žan Tone Gole, Bojan Kolenc, Alojz Krhin, Martin Brezovnik, dr. Jože Jaklič, Milan Uhan.
Komisija za spremembo občinskega statuta — Ciril Pevec, predsednik; Jože Godnjavec, tajnik, ter člani: Ivan Kos, Ciril Bukovec, Janez Gartnar, Slavko Kržan, Alfonz Tratar, Tone Gole Lojzka Kovač, Janez Zajc, Tone Zibert, Roman Ogrin, Ivan Gričar. Ciril Pungartnik, Jože Kastelic.
Upravni odbor gasilskega skla da — Pavel Japelj, predsednik, Jože Klemenčič, Anica Gabrijel, Emanuel RebeT-nik, Bert Škufca
Kako zaustaviti naval hroščev
Neki odbornik je na zadnji seji občinske skupščine zastavil vprašanje, kaj storiti, da bi preprečili škodo, ki jo povzročajo hrošči. Odgovora na tem mestu pač ni mogel dobiti. Kmetje se z vseh koncev pritožujejo, da so škropiva povsem neučinkovita. Nekdo bo le moral nekaj ukre.-niti.
Bergerji so navdušili tudi v Trebnjehi
Priljubljeni kvintet Berger s pevci, ki je po vsej Dolenjski dobro poznan, tudi Tre-banjcev v nedeljo ni razočaral. Toliko ljudi se že dolgo ni zbralo na kakšni veselici, tako da je bilo tudi plesišče očitno premajhno. Precej je bilo tudi turistov, ki so se mimogrede ustavili v Trebnjem.
Kmetijstvu še vedno ne priznavamo tistega mesta v gospodarstvu, ki mu po svoji pomembnosti pripada. Še vse preveč je razširjeno zmotno mišljenje, naj dela doma na kmetiji tisti, ki po svojih umskih zmožnostih ne more nadaljevati šolanja. Tudi letos na žalost ugotavljamo, da se je najmanj učencev, ki so dokončali osemletko, odločilo za kmetijstvo. Ce je takšna odločftev s stališča mladih ljudi razumljiva, pa je z družbenega vidika zaskrbljujoča.
Tudi kmetijstvo je poklic, ki zahteva zlasti v sedanjih razmerah dosti znanja. Trditev, da je odstotek kmečkega prebivalstva na nekem področju že zadosten kazalec družbenega napredka, bo
vedno bolj vprašljiva. Temeljna izobraževalna skupnost Trebnje je v finančnem načrtu za leto 1969 predvidela 50.000 dinarjev za izobraževanje kmetov; za to ji je dala priznanje tudi občinska skupščina, ki meni, da brbilo dobro, če bi razširili področje štipendiranja iz sklada Jožeta Slaka-Silva tudi za dijake in študente kmetijskih šol, zato nalaga pristojnim strokovnim službam, da že do septembra pripravijo predlog za spremembo odloka o ustanovitvi tega sklada.
Izobraževanje kmetijskih proizvajalcev mora zavzemati pomembno mesto pri celovitem reševanju kmetijskega vprašanja, zato velja takšne odločitve samo pozdraviti.
Načrtnejša skrb za borce
Občinska skupščina je ustanovila sklad za urejanje stanovanjskih zadev udeležencev NOB
Na zadnji seji občinske skupščine Trebnje so bili sprejeti trije odloki, ki zadevajo nekdar.je borce in druge udeležence NOB.
Tudi v trebanjski občini je bil z odlokom ustanovljen sklad za urejanje stanovanjskih zadev borcev. Po republiškem razdelilniku bo občina dobila 1,64 milijona dinarjev ali 1,37 odst. v vsej ^o-veniji zbran^a denarja. S tem bo mogoče kriti nekako tretjino potreb, saj .so ob lanskem popisu ugotovili, da bi potrebovali 6,2 milijona
Načrt sklada je potrjen
Finančni načrt sklada za reševanje stanovanjskih zadev udeležencev NOV za leto 1969, ki ga je sprejel upravni odbor sklada na seji 24. jimi-ja, je občinska skupščina potrdila.
2e lani so napravili popis in ugotovili, da bi za 297 upravičencev potrebovali 62,260.00 dinarjev. Iz finančnega načrta pa je razvidno, da bo na razpolago predvidoma le 18.150,00 dinarjev. Po ocenitvi realnih potreb so planirani dohodki razdeljeni takole: 33,6 odstotka za nakup stanovanj v družbeni lasti, 49,1 odst. za adaptacije in 17,3 odst. za dograditev stano-vanj.skih prostorov v zasebni lasti.
Iz ugotovljenih skupnih potreb so izločeni borci, zaposleni v KPD Dob. Ti imajo zdaj primerita stanovanja, želijo pa preurediti svoje hiše v raznih občinah, kamor se bodo odselili po upokojitvi. Upravni odbor sklada meni,
dinarjev posojil, če bi hoieli vsem potrebnim omogočiti dostojna bivališča.
Posebni odlok o merilih' za uporabo tega denarja ;n dajanje posojil določa, da se posojila določajo na pod’agi točk, ki jih dobi prosilec no posebnem ocenjevanju Na podlagi teh ocen bo določen vrstni red, po katerem bodo najbolj potrebn*: prišli najprej na vrsto.
Skupščina je sprejela tudi nov odlok o priznavalninah, ki se bistveno ne razlikuje od dosedanj^a, vendar pa ima nekatere novosti, na primer odpravo spodnje meje vi&ine prizaiavalnine in možnost, da uveljavijo pravico do enkratne priznavalnine tuda mora takšna vprašanja re- di ljudje, j(ci nimajo statusa ševati delovna organizacija, v borca, so pa pomagali narod-kateri so borci zaposleni.	noosvobodihiemu	gibanju.
TREBANJSKE IVERI
■ RAZSTAVO UEL naivnih in ljudskih slikarjev v osnovni Soli je prvi teden obiskalo že več kot 500 obiskovalcev. Zlasti je razveseljivo. da je bilo med njimi precej tujih turistx>v, predvsem Nemcev in Avstrijcev, od naših pa prednjačijo Zagrebčani. To dokazuje, da postaja Trebnje slovensko središče tovrstnega umetniškega snovanja. Vsekakor je to lepo kulturno poživilo v poletnem mrtvilu.
■ NOVO KOPALIŠČE Je V vročih poletnih dneh zaživelo. Zlasti veliko kopalcev Je v popoldan-.skih urah, ko si ljudje po opravljenem delu nabirajo novih moči.
■ AVTOMATI za žvečilni gimil večkrat potegnejo ljudi za nos. Mladina so pritožuje, da vanj mečejo denar, ne dobijo pa zaželenega. Ljubljanski Tobak bi moral malo bolj paziti tudi na to.
■ fJlNA TABLA zunaj trgovine Mercator jc Sc dalj časa prazna. če je že ne uporabljajo. Je
bolje, da jo odstranijo.
■ OBČINSKI KOMITE ZMS namerava te dni izdati ciklostirano glasilo, y katerem bodo razne aktualne zanimivosti, pa tudi 11-teramf prispevki. Mladi literati Imajo lepo priložnost, da se predstavijo SirSemu občinstvu, zlasti 6e ker primanjkuje gradiva.
■ DELEGACIJA sovjetskih mladincev, članov Komsomola, se bo na obisku v Sloveniji okrog 10. septembra ustavila tudi v Trebnjem in se pogovarjala z mladinci trebanjske občine.
■ ZUNANJOST STARE Sole, v kateri je Krojai&ko podjetje, je prenovljena. Podoba srediSča je zdaj mnogo lepša kot prej.
SEVNIŠKI
VESTNIK
rREBAN.)SKE
NOVICE
dolenjski list II
s SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE KOČEVJE
Z novim letom obvezni hišniki
Imeti jih bodo morale vse večje stanovanjske stavbe - Živahna je bila tudi razprava o stanovanjskih zadevah borcev, o delni spremembi občinskega proračuna in o planu odstrela divjadi za to lovsko leto
Na zadnji seji občinske skupščine Kočevje, ki je bila 3. julija, so razpravljali o stanovanjskem gospodarstvu v občini, o reševanju stanovanjskih zadev borcev, o zaključnih računih skladov, spremembi proračuna in drugem. Sprejeli so tudi več odlokov.
Ko so razpravljali o stanovanj skein gospodarstvTi v občini, so posebno poudarili, da morajo do konca leta imeti vse večje stan.^-vanjske zgradbe (nekdo je omenil, da one z nad 20 stanovanji) hišnike. V začetku bodo hišniki res predstavljali občutno finančno breme, vendar bodo z njimi stanovanjiia pod.ietja oziroma
Iz dobrega mesa narede slabo
Med nedavno razpravo ob podražitvi mesa v kočevski občini je predstavnik gostinstva povedal, da kočevski mesarji. ki prodajajo v mesnicah, ne zrna jo mesa prav obdelati, zato iz dobrega mesa napravijo	slabo. Kočevske
mesnice so v sestavu KGP. Prav KGP dobavlja tudi meso zasebnemu mesarju v Sodražici. Več inženirjev, pa tudi drugih uslužbencev KGK ne kupuje mesa v kočevskih mesnicah, ampak se vozi ponj k zasebniku v Sodražico. Torej: kočevske prodajalce mesa v šolo za sekače!
Gibanje prebivalstva
Na območju matičnega urada Kočevje sta bila v juniju rojena dva otroka (deček in deklica), izročili pa so se štirje pari. Umrli so; Stjepan Skreblin, upokojenec iz Starega Loga, star 83 let; Jože Rozman, delavec iz Kočevja, star 27 let; Janez češarek, kmet iz Slovenske vasi. star 76' let; Marija Pavček, gospo^nja s Smuke, stara 68 let; Marija Melik, upokojenka Iz Moelja, stara 71 let; Jože Osterman, čevljarski mojster iz Kočevja, star 61 let, in Jem^ Hren, uptrfcojenec iz Kočevja, star 73 let.
enote samo pridobile, ker bodo zgradbe bolje vzdrževane.-Odborniki pa so zavrnili predlog, da bi poslovne prostore, ki so last splošnega ljudskega premoženja in jih je v stanovanjski sklad vložila občina, prodali sedanjim koristnikom. Menili so, da je prej potrebno napraviti analizo o tem; razen tega je praksa pokazala, da so delovne organizacije, ki so prejele ali po-cen| odkupile zgradbe ali zemljo SLP, pMJtem to drago prodale ali
pa je imela občinska skupščina precej težav, če je zaradi i^loš-nih koristi sgiet hotela dobiti odstopljeno premoženje nazaj .-
V zvezi s stanovanjskim gospodarstvom je bilo sprejetih še ve5 drugih sklepov in priporočil, ki se nanašajo na delo hišnih svetov, komunalno mejanje zazidalnih zemljišč, ceno gradbenih zemljišč, nakup 9t-anovanj in delo delavskih svetov stanovanjskih organizacij.
Na seji je bila spet zelo' živahna razprava o planu odstrela divjadi (ki je bil sicer sprejet, a s prfdržkom. da bodo o njem do septembra ponovno razpravljali), o stanovanj.skih zadevah udeležencev NOV in o delni spremembi občinskega proračuna.
Gasilci za SO-letnico KPJ
izvedli so tekmovanje gasilskih enot
Občinska gasilska zveza Ko. čevje je pred kratkim oiig^ nizirala v počastitev 50-letni-ce KPJ in 100-letnice prvega gasilskega društva v Sloveniji gasilsko tekmovanje. Tekmovali so v dveh skupinah. Obe sta pols^li 105 m cevi. Skupina A je tekmovala še v mednarodnem gasilskem napadu z 800-litrsko brizgalno, B pa s 600-litrsko.
Skupno je nastopilo 12 gasilskih desetin. Republiška komisija sodnikov, ki je na tekmovanju sodila, je od 1000 možnih točk prisodila posameznim skupinam naslednji uspeh;
Skupina A: 1. PGD Kočev-je-onesbo 853 točk, 2. PGD Stara cerkev I 846, 3. industrijska gasilska četa Rudnik, 4. PGD Stara cerkev II, 5. IGC INLES 6. PGD Livold, 7. PGD Struge 728,5.
Skupina B: 1. K»D Salska vas 759.8 točke, 2. PGD Vas-
SVET ZA URBANIZEM, GRADBENE
IN KOMUNALNE ZADEVE
PRI OBČINSKI SKUPŠČINI KOČEVJE
daje
na razgrnitev zazidalne načrte:
»D01*0LN1TEV PRI STRELIŠOU«
»ZA RUD.VRSKIM DOMOM RUDNIK«
»PRI GAJŠKU« — ZAZIDALNI NACRT V DOLGI VASI
Zazidalni načrti bodo razgrnjeni v času od 7. julija do 7. avgusta 1969 v prostorih občanske skupščine Kočevje v I. nadstropju. Vabimo vse občane in delovne organizacije, da dajo na razgrnjene zazidalne načrte svoje pripombe najkasneje do 7. avgusta 1969. Predsednik sveta za urbanizem, gradbene iri komunalne zadeve občinske skup.^čine Kočevje:
inž. Oto I)ev.iak, 1. r.
DROBNE IZ KOČEVJA
■ ■ ■ LEPO UREJENE VRTOVE in okraSena okna imaio v PcKlgorski ulici ob vznožju Sto'j ne. Med cvetlicami prevladujejo vrtnicc. Najlepši je vrt pri Klaričev! hiši. Upajmo, da bo komisija, ki vsako leto ocenjuje po dobo hiš in njihove okolice, obiskala tudi to ulico. Pričakujemo, da bo vsjij ena nagrada ostala tukaj
■ ■ ■ POPR.AVUEN JE le seni mostiček preko Rinže pri vodovodni črpalnici. Tega so najbolj veseli učenci kovinarske šole, ki imajo v stari elektrarni praktični pouk (delavnice), . Pot jim je precej skrajšana.
■ ■ ■ NAMA JE POD STREHO in delavci ZIDARJA, ki so jo gradili, so ta svoj uspeh 2e proslavili z »likofom« v JE:LKI. Delali so noC in dan, zato so bili zelo zadovoljni, ko so lahko po starem običaju na vrh slemena Bstaknili smi-ečico. »Likof« so .li pošteno zaslužili.
Fara 3. PGD Dolga vas, 4. PGD Mahovnik, 5. PGD Koprivnik 688 točk.
Sodniki so pK>hvalili organizacijo tekmovanja, disciplino in tekmovalni prostor (stadion). Predstavniki občinske gasilske zveze so bili zadovoljni z organizacijo tekmovanja in številom nastopajočih: razočarani pa so bili, ker so poimensko vabili 40 pred-sta\'nikov političnih in družbenih organizacij ter podjetij, odzvali pa so se raeen pokrovitelja Mira Heglerja le
ANDREJ ARKO
20 let so pri »Avtu«
AVTO KOČEVJE bo prav na dan šoferjev, se pravi 12. julija, praznoval 20-letnico obstoja. Ob tej priložnosti bo prejelo priznanja 19 članov kolektiva, ki so 20 let pri podjetju. Ti so: Prane Boštjančič, Anica Cerkvenik, Alojz Panjs, Jože Gržina, Valentin Hribar, Branko Klepač, Anton Klepač, Alojz Kersnič, Ivan Lipovec, Alojz Ličan, Feliks Slanovič, Slavko Smrekar, Mara Skrabec, Rudi Šmalc, Pavla Trobec, Franc Trobec, Ludvik Trošt, in Slavko Zlobec
Prikrajšane partizanske matere
ZB Ribnica kritizira sramotno majhne invalidnine, ki jih dobivajo matere padlih borcev - Več pravic za borce po 9. septembru 1943
Na nedavni seji vodstva občinske organizacije ZZB NOV Ribnica so r-azpravljali predvsem o delu svoje organizacije z ozirom na njen politični in družbeni pomen, o invalidninah, pokojninah, rekreaciji in zdravljenju borcev ter o porabi denarja, ki je namenjen za izboljšanje stanovanjskih razmer borcev.
no,
1943
Ugotovili so, da je ZB vedno med tistimi organizacija^ mi, ki se najbolj prizadevajo za napredek občine. Prav zato ZB ni le stanovska organizacija. kot trdijo nekateri.
Volitve in imenovanja
Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica 28. junija so imenovali člane svetov in komisij občinske skupščine, in sicer: svet za družbeni plan in finance (predsednik Franc Trdan), svet za notranje zadeve (predsednik (Ivan Lavrič), svet za gospodarstvo (inženir Alojz Marolt), svet za komunalne zadeve in urbanizem (Milena Borovac). svet za šolstvo, kulturo in telesno vzgojo (Franc Mihelič), svet za zdravstvo, socialno varstvo in delo (dr. Božidar Voljč); komisija za družbeni nadzor (Stanka Ilc), komisija za prošnje in pritožbe (Janez Andolj-šek), komisija za predpise (Slavka Pucar), komisija za skrb za borce NOV (Bogo Abrahamsberg), komisija za gradnjo in adaptacijo stanovanj borcev NOV (Janez Kozina), mandatno imunitetna komisija občinskega zbora (Ivan Lavrič) in komi.sija za odlikovanja (Stane Petek).
Sku^o imajo sveti 68 članov, komisije pa 48.
Razen tega je občinska skupščina imenovala kot svoja predstavnika v skupščino temeljne iz-.obraževalne skupnosti Franca Miheliča in Staneta škrabca.
TRIKGN namesto SUKNA
Poročali smo že, da občinska skupščina Ribnica išče razne možnosti, da bi v prostorih ukinjenega obrata TORBICE v Sodražici spet kdo odprl proizvodnjo in tako zaposlil odvečno žensko delovno silo s tega območja. Vse je že kazalo, da bo tu začel delati obrat podjetja SUKNO iz Zapuž, vendar je načrt padel v vodo. Iz zanesljivih virov smo zvedeli, da namerava zdaj tu odpreti svoj obrat podjetje TRIKON iz Kočevja, vendar pod pogojem, če bo dobilo 80.000 din posojila za obratna sredstva.
■ ■ ■ UDARNIŠKO urejajo že nijkaj sobot in nedelj naši pla ninci svojo kočo na. Mestnem vrhu pri Jelenovem studencu. .Se veda bodo polepšali tudi okolico. Popravljena je tudi cesta do koče, posebno njen zadnji del, ki je delal avtomobilistom preccj preglavic. Izkopali so tudi grez nico, ker nameravajo urediti nove sanitarije. Koča je redno oskrbovana ob sobotah in nedeljah, seveda Jo takrat obišče ttidi največ izletnikov.
■ ■ ■ nabiralce UPOVE GA CVETJA zdaj privlačijo lipe. ki so v bujnem razcvetu. Prav Je, da ljudje naberejo čimveč cvetja za domače potrebe in pro dajo, vendar pa bi morali biti pri obiranju bolj ob:iimi. Nekateri namreč lomijo veje in drevo tako opustošijo, da sl ie t nekaj letih no bo opomoglo — cvetja pa bo ob takem početju iz leta v leto manj.
■ ■ ■ R.\ZNEGA MRČESA je bilo letos po drevju in ntovih precej. Vrtičkarji nimajo Škropilnic in se na uničevanje mrčesa ne razumejo. Koristno bi bilo, če bi hortikulturna sckclja pri TD osposobila nekoga za tako delo, ki bi ga potem lahko honorarno opravljal, saj bo delo 1* tako opravljeno strokovno in pravočasno
MEDOBČINSKO TEKMOVANJE GASILSKIH DRUŠTEV V VELIKIH LAŠČAH — Gasilci Kočevja, Stare cerkve, Ribnice, Dobrega polja in Grosupljega so v nedeljo, 6. julija, pokazali svoje spretiiosti v obrambi proti požarom. Zatem so mijboljšim društvom podelili pohvale in priznanja. Posebno priznanje so po* delili poveljniku ribniške gasilske čete tov. Šobru za dolgoletno vrgojo mladega kadra y občini Ribnica.
(Foto: France Modic)
ki bi jo radi postavili v pK>d-rejen položaj, številni borci namreč uspešno delajo na različnih pomembnih področjih.
Borci so ostro kritizirali tvidi sramotno majhne invalidnine, ki jih dobivajo matere padlih borcev. Zahtevali so naj invalidnine zvišajo ali pa popolnoma ukinejo, saj jim tista revna invalidnina ni v nobeno pomoč. Opozorili so na to. da plačujejo na primer Nemci slovenskim materam, ki so izgubile sinove v nemški vojski, p>o 200 din invalidnine. Smo res tako revna država, da ne zmoremo dati partizanskim materam več?
Zahtevali so tudi, naj bi imeli vojaški vojni invalidi brezplačno zdravstveno varstvo in da novi pokojninski zakon ne snie znižati že doseženih pravic borcev. Nasprot-
Prapor za ribniško četo
Občinska skupščina Ribnica je na zadnji seji sprejela odlok o podelitvi domicila 1. ribniški četi. Slovesna podelitev bo 31. avgusta na proslavi Notranjskega odreda v Sodražici. Občinski odbor ZZB NOV Ribnica bo ob tej priložnosti izročil borcem 1. ribniške čete prapor. Prapor bo nekaj posebnega; ker bo na njem tudi ribniški grb z ribo kot simbolom Ribnice.
-r
KGP bo dalo dotacijo
Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje bo letos dalo na območju ribniške občine raznih dotacij v skupnem znesku 20.000 din. Od tega bo dobilo osem krajevnih skupnosti 12.500 din, pet gasilskih društev skupaj 6,500 din in jamarski klub 1000 din. Krajei'-ne skupnosti bodo porabile denar za komunalno dejavnost. gasilska društva za ureditev gasilskih domov, jamarji pa za popravilo ceste do jamarskega doma. Novost je, da bodo dobili vsi dotacijo neposredno od Kmetijskega gozdarskega podjetja in ne prek občinskega proračuna.
Počastili so dan borca
Mladina iz Rovinja, ki letuje v Ortneku, je na predvečer dneva l)orca organizirala prireditev s kulturnim sporedom in kresom. Govori, deklamacije in petje so se vrstili pozno v noč. Na prireditvi so nastopil itudi vojaki, kar je da lo slovesnosti Se večji pomen. Ob tej priložnosti je bil ortneftki park poln domačih poslušalcev oziroma gledalcev.
borci po 9. septembru naj bi dobili celo več pravic.
Obširno so razpravljali o rekreaciji borcev in počitniških. domovih zanje. Za zdravljenje borcev pa so dodelili 5000 din.
Pogovorili so se tudi o, denarju, ki so ga dobili iz republiških virov in je namenjen za reševanje stanovanjskih zadev borcev. Sklenili so, da bodo ta denar namenili izključno za gradnjo zasebnih stanovanj za borce, del tega denarja pa bodo vezali pri banki in ga uporabili' šele’ v prihodnjem letu.
Kdo bo dobil pomoč?
Poročali smo že, da je KGP Kočevje letos namenilo iz sklada skupne porabe finančno pomoč posameznim. krajevnim skupnostim in gasilskim društvom. Občane zanima, kdo bo dobil to p>omoč in koliko. Pomoč dobijo krajevne skupnosti: Loški p>otok 5000 din, Ribnica 2200 din, Prigorica 800 din, Sodražica 1000 din, DolMija vas 1000 din. Nemška vas 500 din, Grčarice 1000 din, in Velike Poljane 1000 din; gasilska društva:	Dolenji	Lazi	2500
din, Gregor 1000 din, Bukovica 1500 din in Dolenja vas 500 din. Jamarski klub pa bo dobil 1000 din.
Gradili bodo počitniški dom
Izvršni odbor sindikalne organizacije v podjetju RIKO-Ribniška kovinska industrija je i23Volil odbor za gradnjo počitniškega doma na Travni gori. Podjetje namerava v tem lepem gorskem svetu zgraditi počitniški dom, v katerega bodo odhajali letovat člani kolektiva. Zamisel zasluži pohvalo in je vredna posdiemanja.
Cene v Kočevju in Ribnici
Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednjo maloprodajne cene;
	Kočevje;	
	(cena v din	za kg»
krompir	1,15	1..T0
sveže zelje	1,90	2,(»
fižol v zrnju	6,10 in 7,30 7.00	
stročji tižol	2,40	
čebula	2,10	:<.20
česen	21,70	24,00
solata	2,0(1	a,.”«
paprika	4,.3(1	7,80
paradižnik	2,611	2,60
korenje	4,50	4,60
peteršilj	6,00	—
cvetača	5,6(1	C,00
rdeča pe.sa	1,80	2,60
kumare	2,00	:i,oo
hnuSke	—	(i.OO
marelice	4,.')0l	5,00
breskvi*	4,70	5,30
limone.	6,70	—
banane	6,20	6 40
jagode	7,70	8,20
jajca (cena za kos> 0,61 in 0,63 0,67
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
■ ■ ■ ZA GRADN.IO VIKENDOV na Travni gori se zanima tudi občinski odbor ZZB Ribnica. Menijo, da bi bilo prav, če 'bi postavili tudi za borce tu vikend ali dva. Sem bi prihajali borci na dopust ali pa bi včasih napravili zamenjavo z organizacijami ZB, ki imjo počitniške hišice ob morju. Občinski odbor ZZB Ribnica je že Imenoval gradbeni odbor, ki bo uredil vse potrebno v zvessi z gradnjo vikendov na Travni gori (dodelitev zemljišča, zbiranje denarja itd.).
■ ■ ■ NA TX>PUST v raane kraje, predvsem pa letovišča ob morju, je od.Slo že precej ljudi iz ribniške občine. Počitniška skupnost Ribnica Je odprla svoj novi počitniški dom v Novem gradu, kjer imajo nekateri Ribničanje tudi svoje vikende. V Ribnici se vedno bolj uveljavlja dopust ob koncu tedna, ko oče v soboto naloži svojo družino v avto in Jo odpelje na morje ali kam dni-gam. Družina se vme običajno v nedeljo zvečer.
■ ■ ■ KOPALNA SEZONA v Bi-.strici bo letos zaradi slabega vremena zelo kratka. Zaradi pogostega deij« M TOda t Bistrici in
drugih potokih le počasi segreva, iitevilni kopalci pa komaj čaikajo, da se bodo nainakuli« in razgibali v vodi.
■ ■ ■ ZELO OBLSKANI SO GO-ZDOVI od Žlebič proti Ortneku in še naprej, kjer rastejo sladke borovnice, ki so letos dobro ob-rodile. Obiralci prihajajo iz vseli krajev in Je mati narava komaj vsem zadostila.
■ ■ ■ GOBARSKA LETINA jd bila doslej zaradi dolgotrajnega deževja zelo pičla. Jurčkov je bilo še malo, pa tudi drugih gob Je manj kot pr«j.^nja leta. Gobarji pričakujejo, da bo več gob Jeseni.
■ ■ ■ VELIKO GASILSKO SLAVJE bo 13. Julija v Dolenjih La-2dh pri Ribnici. Gasilci bodo proslavili jubilej svojega društva. Na proslavo so povabili gasilce iz vse občine. Po proslavi bo veselica, ns kateri bo dobro poskrbljeno za pijačo in Jedačo.
H K S KI'O
KOČEVSKE
NOVICE
10 DOLENJSKI' LIST
St. ^8 (1007) ^ it
„v Avstrijo pojdem!“
Na Vinici otroci že v osnovni šoli računajo na to, da bodo šli za kruhom v tujino
NA SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE METLIKA
Pobratimstvo z avstrijsko IDfagno
Potem, ko so odborniki obeh zborov metliške skupščine na ponedeljkovi seji sprejeli odlok o ustanovitvi sklada za nakup, gradnjo jn popravila stanovanj za borce, so se odločili še za pobratimstvo z avstrijsko občino Wagna, okoli 15 km oddaljeno od meje
Izseljevanje z viniškega predela je postalo problem tudi v osno\ni šoli. Prosvetni delavci ugotavljajo, da so se nekateri učenci, ki so bili še lani praw dobri, nenadoma močno poslabšali. Ko je tako pred koncem letošnjega šolskega leta učitelj vprašal fantiča: »Povej mi, kaj je s teboj, da dobival slabe rede!« je bil odgovor:
—	Tovariš, jaz pojdem v Avstrijo. Tam me nihče ne bo vprašal, s kakšnim uspehom sem izdelal na Vinici. Za učenje je Skoda časa. Medtem raje obračam seno. Menda so se v razredu oglašali še drugi: »Jaz pojdem v Francijo,« »Jaz v Kanado« ...
V	pokrajini, od koder se ljudje močno izseljujejo, je 484 otrok na viniški šoU in njenih podružnicah. 250 jih je v Dragatušu in okoli 300 v Bosiljeveon čez Kolpo. bi imeU v bližini vsaj eno podjetje, kamor bi lahko šli
Cesta v Jernejo vas veliko dražja
Vaščani Jerneje vasd so sprejeli dodatni samoprispevek za gradnjo ceste od Kanižarice do njihove vasi. Pri računih, koliko bo cesta veljala, pa so se močno ušteli. Mislili so, da z gradnjo ne bo več kot 80.000 din stroškov, od katerih bi s samoprispevkom zbrali polovico. Ko pa si je bodočo traso ogledal gradbeni inšpektor, je ugotovil, da bi po približni oceni gradnja te ceste veljala okoli 150.000 din. Ker toliko denarja ni mogoče zbrati, dela stojijo. Vaščani Jerneje vasi se bodo morali odločiti, ali z denarjem, ki je na razpolago, popraviti cesto do vasi Dobliče, da bo primerna za prevoz s tovornjaki, ali pa čakati, da se bo zbralo dovolj denarja za gradnjo nove ceste.
Napaka se maščuje
Se ni dolgo tega, ko so v č5rmošnjicah ^>reuredili in sodobno opremili vaško trgovino. Domačini so tedaj predlagali, naj za sanitarne prostore v vaški' trgovini urede ^ ena’izacijo, v<ndar jih niso poslušali. Za sanitarije so naredili greznico, ponikalnica pa ne dela in tako greznica teče mimo hiš po sredi ceste. Vaščani se zaradi t^a močno pritožujejo in zahtevajo, naj napako popravi,jo.
■ v ČRNOMALJSKI OBČINI je
37 zdravstvenih delavcev, od teh 5 zdravnikov splošne prakse, 4 zobni terapevti, 2 farmacevta, 7 medicinskih sester, 3 zobotehniki, 3 farmacevtski tehniki, 1 laboratorijski tehnik, 3 babice, 4 bolničarji in 5 zobnih asistentk. Na enega zdravnika v ambulanti splo-6ne prakše pride 3.448 prebivalcev.
■ PRVA STOPNJA TEČAJA angleškega Jezika po avdiovizualni metodi je v Semiču končana. Tečaj Je obiskovalo 16 udeležencev, ki so 26. junija pokazali svoje znanje v pismeni nalogi.
■ ZAVOD ZA ZAŠČITO malih avtorskih pravic, ki Izdaja dovoljenja za vso prireditve s progra-
NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE
V	službo, bi odhajanje v tujino na mah upadlo. Tako pa že otroci vedo. da zanje ne bo drugega kniha kot tisti, ki si ga bodo prigarali po njivah. Ta kruh pa je tako grenak, da ga mladi nočejo okušati.
»DOLENJKA« izpolnjuje obljubo
Okoli 1.850.000 din bo ve-loala nova. biagovnica, ki jo v KolcdivorsM ulici v Cmom.-Iju gradi novomeško trgovsko podjetje DOLENJKA. Trgovina bo imela 1000 lev. metrov uporabne površine, v njej pa bodo prodajali razen meterskega blaga budi moško, žensko in otroško konfekcijo ter galanterijske potrebščine, medtem ko bo v pr\^em nadstropju večji salon pohištva. Predvidevajo, da bodo novo trgovsko hišo, ki se bo lepo vključila med sedanje prodajalne v Kolodvorski uUci, zgradili in o p-remili ter odprli do konca letošnjega novembra. DOLENJKA bo s tem izpolnila obljubo, ki jo je dala Črnomaljcem ob pripojitvi POTROŠNIKA k novome.^kemu podjetju.
Na zadnji seji občinske skupščine Črnomelj so na dolgo in široko razpravljali o odloku in statutu, po katerem bodo iz občinskega sklada za gradnjo, nakup in adaptacijo stanovanj za borce dodeljevali posojila.
Ko so lani po terenu popisovali vse člane ZB, so ugotovili, da bi potrebovali za ureditev njihovih stanovanjskih problemov poldrugo milijardo starih din. Jasno, da toliko denarja ni, bo pa do konca leta 1969 na razpolago okoli 4,200.000 din za stanovanjska posojila.
K osnutku odloka in statuta so imeli odborniki nekaj pripomb. Tako so se zavzemali, naj bo točno določeno, ko-
mom, je končno našel zastopnika za Belo krajino. To je Ivfin Hru-stek, zaposlen pri ix)stajl milice v Črnomlju. Vse informacije, kakor tudi obrazce za prijavo, dobite pri njem.
■ MEDTEM KO SE VINICA in Metlika lepo pripravljata na turistično sezono, pa pročelja hiš v Ulici Staneta Rozmana in na Kolodvorski cesti v Črnomlju ne delajo mestu časti. Zlasti je kla-vem pogled na črnomaljski grad, kjer domuje uprava občinske skiip-6člne. Verjetno bi moralo domače turistično dfuštvo In krajevna .skupnost dati pobudo za olepšavo mesta, da nas ne bodo na pomanjkljivosti opozarjali tujci.
■ ČLANI MEŠANEGA pevskega zbora »Jacobus Gallus« iz Trsta, ki so 29. junija nastopali v programu na srečanju Izseljencev, sc bili presenečeni nad lepotami Belo krajine. Ogledali so sl tudi' Zupančičevo rojstno hišo In se pozno popoldne, polni najlepših vtisov, vrnili v Trst.
Je bil to golaž?
Prebivalci Blatnika pri Kanižarici sumijo, da so jih potegnili za nos: na vaškem sestanku pred vo-Ut'rami jim je aktivist obljubil naprfjavo trofazne-ga toka, luč pa je še zmeraj slaba in tudi strojev še ne morejo uporabljati. O tem je spregovoril na zadnji občinski seji odbornik s tega predela in kar odkrito vprašal, če je bila obJjuba le predvolilni golaž. Vprašanje so dali na zapisnik.
Pomanjkljivo varstvo pri delu
Na območju črnomaljske občine je lani inšpekcija dela v 81 pregiledih našla 652 pomanokljivosti, ki zadevajo varstvo pri delu. Ugotovili so, da se je stanje od prejšnjih let sicer p>opraiviio, še zmeraj pa so našli 135 neustreznih gradbenih objektov, 173 pomanjldijivih električnih napeljav itd. Pomanjkljivo varstvo pri delu inšpekcija prhanja zlasti zato, ker je toliko poškodb. Lani se je med 3.799 zaposlenimi v občini Črnomelj pri delu poškodovalo 478 ljudi, kar pomeni, da se na 1000 zajjosle-nih poškoduje vsak 125. občan.
mu in za koliko let se lahko dodeli posojilo, zato bo v statut vnesena lestvica z določenim rokom, ko je treba kredit vrniti. Prav tako so se odločili za enotno obrestno mero 2 odst., medtem ko prvotno obresti niso bile za vse enako in natančno določene. Na seji je prevladalo mnenje, da je treba odlok in statut sprejeti' tako, da bi bilo čim manj razlik, ker prav te navadno povzročajo hudo kri.
Prepise odloka in statuta bodo dobile vse krajevne organizacije ZZB na terenu, da bodo lahko same izračunale, komu od njihovih članov predvsem pripada posojilo. Imenovan je bil tudi upravni odbor sklada; sestavljajo ga: Anton Dvojmoč, predsednik in člani Janko Štukelj, Franc Košir, Rade Vrlinič, Janez Vitkovič, Martin Tomc, Ivan Grabrijan, Franc Kapš in Leopold Bečaj.
Lani umrlo 137 občanov
v čmomaljški občini je v letu 1968 umrlo 137 ljudi, od tega 63 moških in 74 žensk. Kar 32 ljudi je umrlo zavoljo bolezni srca in ožilja, 18 zaradi bolezni živčnega sistema, 18 zaradi bolezni dihal, 17 zaradi novotvorb in samo diva za posledicami jetike. Med lani umrlimi občani sta dva umrla nenaravne smrti: eden je naredil samomor, e-den pa je bil umorjen.
Nevarno za otroke
Na področju Vrtače in Stare gore nad Semičem so drogovi za električno napeljavo že tako stari in dotrajani, da jih lahko prevrne otrok, če se vanje malo bolj zaleti. Vaščani menijo, da bi mora-
li	električno napeljavo obnoviti, in godrnjajo, ker jih že več let obiskuje samo in-kasant.
Velika odgovornost in kaj neprijetna dolžnost čaka letos člmie upravnega odho ra sklada, iz katerega bodo borcem dodeljevali posojila za nakup, gradnjo in popra vila stanovanjsl^ hiš. De narja je letos na razpolago mnogo več kot prejšnja leta, vseeno pa ga ne bo dovolj za vse interesente posn j tl, zato so na seji zelo natančno obravnavali odlok in status, po katerem bodo posojila razdeljevali. Za zapo-■šlene borce in upokojence bo na razipolago 2,610.000 din. za posojila kmetom borcem pa 180.000 din.
K osnutku odloka so imeli odborniki več pripomb. Zahtevali so. naj bo v odloku zapisano, da posojila lahko dobe samo borci, ki so že pred izidom odloka bivždi v metliški občina, in da nihče ne more dobiti več kot 50.000 din posojila pri Zvezi borcev
Na predlog odbornikov so povečal' upra\Tii odbor sklada za 2 člana iz vrst kmeto. valcev. Sklenjeno je bilo. da
Metlika bo sodelovala pri gradnji ceste Semič-Gradac
Na zadnji seji občinske skupščine Metlika so odborniki izglasovali skep o najetju 450.000 din poso.j'ila, s katerim bodo sosednji Črnomelj ski občini p>omagali graditi asfaltno cesto od Semiča do Gradca. Okoli 1200 m te ceste teče po metliškem terenu, zato so pristali na sofinanciranje, čeprav ne v taki višini, kot so predlagali Črnomaljci. Kredit bodo najeli pod zelo ugodnimi pogoji, odplačevati pa ga bodo začeli 1973.
Izlet v Zagreb in Kumrovec
Konec junija je občinski komite ZKS v Metliki priredil enodnevni izlet za predvojne revolucionarje, člane občinskega komiteja in sekretarje osnovnih organizacij. Obiskali so Zagreb in muzej revolvicije, ogledali pa so si tu'di Kimirovec z rojstno hišo maršala Tita. Izlet so organizirali v okviru proslav ob 50-letnici ZKJ, SKOJ in sindikata.
Prvič plavalni tečaj
Letos bo prvič za vse učen-ce višjih razredov šol na metlii^kem območju plavalni tečaj na Kolpd v Metliki. Kdor bo le hotel, se bo lahko tečaja udeležil, prispevati pa bo moral samo 4 din za ma,lico. Šolski kombi bo vozil otroke na Kolpo tudi iz oddaljenih vasi, kar bo mnogim vaškim otrokom po menilo tudi košček počitnic. Tečaj bo v prvi polovici julija, takoj ko se bo vreme ustalilo. Otroke bodo učili plaivanjia štirje učitelji.
Člani sklada za dodeljevanje stanovanjskih posojil borcem
Predsednik sklada je DaKo Damjanovič, obenem predsednik občinskega odbora ZZB Metlika. Člani upravnega odbora slada so: Franc Jakljevič, Slavo Prevalj šek, Prenk Molek, Adrej Smuk in Zvonko Hanzelj iz Metlike ter Anton Urbas iz Grabrovca Jože Nemanič iz Bušinj« vasi, Emil Skrabar iz Gradca, Jože Kozjan iz Božakove-ga in Tone Pezdirc (Mikolaš) s Krasinca.
bo upravni odbor sklada takoj začel reševati prošnje za posojila, pri mnogih prosilcih pa se bo na terenu prepričal o upravičenosti prošnje. Prav tako bodo člani upravnega odbora sklada delali sporazumno s krajevnimi organizacijami ZZB.
šele na tej. seji so bili izvoljeni organi občinske skupščine: odborniške komisije, sveti, upravni odbori skladov, člani poravnalnih svetov ter sodniki porotniki občinskega in okrožnega sodišča.
Na	podlagi priporočila
predsedstva skupščine Ivana želeta, ki je vodil metliško
Na prisrčni slovesnosti so v Metliki 29. junija v domu TVD Partizan podelili “ odlikovanja zaslužnim krvodajalcem. Diplomi sta dobila Ivan Turšič iz Metlike in Karlina Mavretič iz Svržakov.
Zlato značko so dobili Metličani; Zofka Grahek, Rudi Hrastar, Matija Blatnik, Milka Nemanič, Maks Vidic, Maks Kozjek, Slavo Avguštin In Jožica Bezek, razen teh pa še občani drugih krajev: Martin Muc iz Ravnac; Marta Pe-renčevič iz Drag; Marija Kuznič z Dol; Marija Krštinc iz Dragomlje vasi; Marija Fir in Alojzija Šuklje iz Bereče vasi; Jožefa Režek iz Bojanje vasi; Martin Vr-viščar z Radoviče; Vinko Janžekovič iz Radoš; Martin Matkovič in Zofija Matkovič iz Geršič; Rozalija Marinčič Iz škemljevca; Ana Mohar z Jugorja; Franc Za-puhar In Anton Klemenčič s Sel; Marija 2ugelj iz Slanine vasi; Marija Mavretič iz Boldraža; Ivanka šegina iz Prilozja; Rudi Dim, Ivan Petrič in Tončka Nemanič' iz Gradca; Anton čmugelj in Anton Kočevar iz Božakovega; Anton Nemanič iz Želebeja 3 in Anton Nemanič iz Želebeja 6 ter Karlina Kraševec, Jože Kraševec, Ivana Mavretič in Marija Guštin iz Drašič.
8 srelirno značko so bili odlikovani: iz Metlike: Ivan Vergot, Peter Guštin, Janko Butala, Ana Matjašič. Peter Dokl, Rudi Vla-šlč, Jure Bučan, Angela Petrič, Savo Vuletlč, Miloš Omerzel, Jože Omerzel, Olga Jurajevčič, Milenko Nenadlč, Francka Kobe, Jože Pirkovič, Stanko Rajner, Ivan Muc. Anica Šauer; iz Dragomlje vasi: Martin Petrič, Marica Žugelj, Drago Krštinc; s Suhorja: Vladko Škof, Katarina Nemanič, Alojz Kokalj, Karlin Nemanič; z Dol: Ivan Šavor, Marija Damjanovič; iz Bereče vasi: Peter Pla-van, Marija Žlogar, Zofka šuklje, Zvonimir Radkovič; iz Ravnac Vlado Petrič; s Sel: Štefka Plut; Iz Gabrovca: Ana Bučar; z Rado vice: Ivanka Šavor, Jože Režek; iz Geršič: Jože Simec, Vida Matkovič; iz škemljevca: Tončka Gazvoda; z Jugorja; Hasan Catič. Janez Radkovič; Iz Boldraža; Angela Rus; Iz Slamne vasi; Martin Kramarič, Martin Plesec; iz Lokvice: Milena Kraševec; iz Trnovca: Marija Pezdirc; iz Podzemlja: Ni-
■ MESTO METLIKA JE LETOS ob koncu prvega polletja štelo 2109 prebivalcev (954 moških in 1055 žensk). V zadnjih šestih mesecih je prebivalstvo naraslo za 48 ljudi. Od začetka aprila do konca junija se je poročilo 11 parov, rojenih je bilo 16 otrok — od teh večina v novomeški porodnišnici — umrlo pa je 5 oseb.
■ UPRAVNI ORGAN, pristojen za notranje zadeve pri občinski skupščini Metlika, je v prvem polletju izdal 179 potnih listov. V Istem času je bilo registriranih 71 osebnih avtomobilov, 48 motornih koles in mopedov, 21 tovornjakov, 2 traktorja in 3 prikolice. V prvih šestih mesecih je ta upravni organ Izdal tudi 35 novih vozniških dovoljenj.
■ ŽETEV PŠENICE, zlasti zgodnjih italijanskih rdečih sort, se je pričela že konec prejšnjega tedna. Metliška kmetijska zadruga, ki ima dva lastna velika kombajna, je za to žetev najela še t^ manjše zasebne kombajne. Žeti so pričeli najprej na hrvaški strani onstran Kolpe. V začetku tega tedna so nadaljevali z žetvijo v Podzemlju, te dni pa se bodo kombajni preselili v okolico Metlike, Ce ne bo nagajalo deževno vreme, bo pšenica v kakih dveh tednih pospravljena.
delegacijo na obisku v avstrijskem mestu Wagna so odborniki sprejeli sklt^j o pobratimstvu Metlike z Wag-no. Do sodelovanja med o'.')«-ma občinama je prišlo pr<>k stikov z italijansko občino BcHichi, s katero so pobrate ni tako Metličani kot prebivalci občine Wagna.
Metličani bodo manjšo delegacijo Wagne še ta mesec povabili v Belo krajino, da se bodo pogovorili o raznih obHkah sodelovanja, na end izaned jeseniških zasedanj skupščine pa nameravajo sve. čano podpisati listine o trojnem pobratimstvu.
ko Mušič, Anton Brodarič, Anton, Kambič, Peter Trinko;- z Grma: Franc Molek; iz Primostka; Anton Tomc; iz Rosalnic; Slavo Vraničar.
Iz Radovič: Martina Sodec, .■Vni-ca Rožman; iz Curil: Anton Vra-ničar, Terezija Pečarič; iz Gradca: Julija Kočevar, Marija Stru-g:ar, Milka Hrast, Marija Kristan, Katica Požek, H^a Kovač, Onica Štefančič; iz Kloštra: Helena Šober, Miroslav Pavliha. Amalija Sti-panič; iz Dobravic: Anton Panjan; iz Božakovega: Angela Nemanič, Marija Matjašič, Franc Plut, Marija Nemanič, Jože Kočevar, .\n. ton Kozjan; iz Rakovca: Ivan Matjašič, Boris Ferenc; iz Drašič; Ana Simonič, Angela Guštin, Jože Simonič, Olga Simonič; iz Železnikov: Marija Bajuk; iz Želebeja; Marija Srebačič.
Vsem odlikovancem iskrene čestitke!
Žetev se pričenja
v metliški občini se bo začela žetev s kombanji še ta teden. Direktor kmetijske zadruge inž. Janez Gačnik je prosil odbornike na seji skupščine, naj pomagajo na domačem terenu vzdrževati red, da se ne bodo krneti posameznih vasi spet kregali, kam naj kombajn najprej pride. 2eti bodo začeli v okolici Prilozja. Zadružni kombajni bodo vse žito pospravili v 10 dneh. Na Lokvici, v Do-bravicab in v okolici Gradca jim bodo pri žetvi pomagali manjši stroji zasebnikov.
Mali oglas,
U ga objBVljittc v OolenjsKen-, listu - zanesljiv uspeh! Pretje :e ga 150.000 gospodinj, vdov cev. Kmetovalcev dijakov, uslužoenk m vojakov doma m po svetu! Polzkusltel
■ A’A STOLPU NOVE(iA (iA-SILSKEGA DOMA SO minuli leden montirali svetlobno reklamo trikotažne tovarne BETI, medtem ko bo na pročelju doma žarel svetlobni napis DOM GASILCEV.
■ AVTO-MOTO DRUŠTVO^ ČRNOMELJ je pretekli mesec v Metliki organiziralo tečaj za šoferje-amaterje. V tečaj, ki je dvakrat tedensko v konferenčni sobi hotela BELA KRAJINA, se je prijavilo 22 kandidatov. Izpiti bodo verjetno prihodnji mesec.
■ TURISTIČNO DRUŠTVO V METLIKI prosi starše, da opozo-re otroke, naj ne mečejo sladolednih skodelic, raznih vrečic in drugega papirja' po tleh. Koši za odpade so zlasti v središču mesta dokaj na gosto posejani in jih ni težko najti. Predvsem obe stopnišči, ki vodijo s Ceste bratstva in enotnosti mimo Mežnaršičeve gostilne in Murnove hiše na trg, sta včasih močno nastlani s papirjem
METLIŠKI tednik
Velika izbira ženskih, moških in otroških letnih oblek iz vseh pomembnejših tovarn. Prodaja na 5-mesečno brezobrestno odplačilo pri
»Oeleieksfil^ ČRNOMELJ
ČRNOMALJSKI DROBIR
Cim manj razlik, da ne bo zamere in Itritike
Takef^a mnenja so bili črnomaljski odborniki, ki so na zadnji seji sprejemali odlok o usta> novitvi sklada za gradnjo in popravilo stanovanj za borce NOV
123 odlikovanj za krvodajalce
Požrtvovalnost prostovoljnih dajalcev krvi iz metliške občine je bila deležna priznanj
SPREHOD PO METLIKI
ZiPŽen^berk vabi za 13. julij!
v nedeljo, 13. julija, bo v , Žužemberku proslava krajevnega praznika, združena s praznovanjem dneva šoferjev in avtomehanikov. Na pred-*j večer bo kresovanje, praznični dan pa se bo začel z budnico, nadaljeval z otvoritvijo vodovoda v Prapre-čah, šolskega športnega igri-•šča pri osemletki v Žužemberku in s filatelistično razstavo v doniU TVD Partizan. Oh 9. uri dopoldne bo peljal skozi Žužemberk sprevod motornih vozil, nato pa bu na slavnostnem zborovanju na trgu govoril dr. France Hočevar, podpredsednik izvršnega sveta SRS. Po govoru bodo učenci osemletke izvetlli kulturni program, nato pa bodo športna tekmovanja. Popoldne bo na loki veselica. Igrali bodo »Veseli fantje«.	M. S.
ZZB Bršlin je razvilo prapor
Na lepi slovesnosti na LfOki v Novem mestu je 3. julija razrv-lla prajx>r kraje^Tia organizacija ZZB Bršlin. Pokro-viteljslvo nad razvitijem' je prevzela tovarna NOVO-TEKS. Prizadevni člani organizacije so zbrali denar s prispevki, največ pa je pri-dejala tovarna NOVOTEKS. Razen novega praparja je organizacija kupila tudi dve svileni zastavi, ka ju bodo up)orabljali na pc^rebih. V 1 prc^ramu so na slovesnosti sodelovali recitatorji, novomeška godba na pihala in pevski zbor KUD Dušan Jereb. Razvitja prapora in tovariškega srečanja po njem so se udeležili člani vseh organizacij ZZB iz Novega mesta.
mu\wm
z NOVOMEŠKE PORODNiSNlCE^mi
Pretekli teden so v novomeSkd porodnišnici rodile; Jožefa Novak ie Sadinje vasd — Roberta, Marija -^kedcU iz Pangeo^ grma — Anlonijo, Miirija Uožič z Vinice
— Roberto, Greta l’ate iz Brestanice — Rajka, Tatjana Pu.xtavrh iz Vavpče vasi — Simono, Slava C«“4tar iz Mirne pedi — Andreja, Marija Hribar iz Pavle vtusi — dečka, .\utonija Barbič iz Senja
— dedka, Amalija Novak iz Gradca — deklico. Slava Koplun iz C»nomIja — deCka. Draga Debevc iz Mišincev — d^lico, Branislava ^ŽilM-rt iz Krškega — doklico Martina Rabzi-lj iz Gornje Stare vasi
— deklico in dečka, Ivanka Abram iz Ledeče vasi — deklico, Ana 1’eU-h iz Črnomlja — dečka;
3)ober uspeh in številne dejavnosti
Učenci iz Šmihela pri Novem mestu so v minulem šolskem letu navezali prijateljske stike z vrstniki iz Duge Rese na Hrvaškem - Dobili so tudi 129 bralnih značk - 18. avgusta dopolnilni pouk v šoli
Avtomobili renault po mei-i vaših zahtev in vaših možnosti
26. junija so v osnovni šoli v Šmihelu pri Novem mestu slovesno končali šolsko leto in podelili spričevala. Odlični učenci so dobili knjižne nagrade.
V	pravkar končanem šolskem letu je obiskovalo šolo 561 učencev. Izdelalo je 4:52 učencev ali 81.66 odstotka vseh. Od drugega do četrtega razreda je 7 učencev, ki bodo napredovali z nezadostno oceno. Popravne izpite ima 46 učencev od petega
ELA je dobila kredit
Novomeško obrtno podjetje ELA je pred nedavnim dobila od DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE 500.000 din kredita za nakup opreme na domačem in tujem tržišču. S tem kreditom bodo nadaljevali z uresničevanjem večstopenjskega investicijskega programa. Ce bodo še letos dobili preostali del kreditov po tem programu, bodo z novim letom zaposlili še 120 ljudi in povečali proizvodnjo za 100 odstotkov.
do osmega razreda. Padlo jih je 63.
Med nižjimi razredi je bil najboljši I. c, ki je izdelal 100-odstotno, med višjimi razredi pa VIII, b, kjer je od 20 učencev izdelalo 1^-
Za učence s popravnimi izpiti se bo 18. avgusta začel dopolnilni pK>uk. Po teh izpitih bo splošen uspeh prav gotovo boljši od tega na koncu šolskega leta.
Učenci šmihelske osnovne šole so bili marljivi tudi pri delu po šoli. Sodelovali so v JPI, geslo »ljubimo domovino in njene bratske narode« pa jih je spodbudilo, da so navezali prijateljske stike s pionirji iz Duge Rese na Hrvaškem. Ljubitelji knjig so tekmovali za cicibanovo in Župančičevo bralno značko. Dobili so 54 cicibanovih ter
10	zlatih. 28 srebrnih in 37 bronastih Zupančičevih značk, v tekmovanju so sodelovali tudi učenci iz podružničnih šol Birčna vas in Laze,
v drugem šolskem polletju je začel pionirski odred izdajati glasilo »Prvi poganjki«. Izšli sta dve šte^'!lki v S-iO
Od pravljičnega krožka do „Češnjevega cveca“
Uspešno izvenšolsko delo brusniških učencev
Učenci osnovne šole v Brusnicah dosegajo odlične uspehe v šoli in pri izvenšolskih dejavnostih. Na šoli delujejo številni krožki, pevski zbor, izdajajo tudi lastno literarno glasilo. Pri delu so jim v veliko pomoč njihovi svetovalci in prijatelji, učitelji brus-niške osnovne šole.
Delo se začne z učenci prvega m drugega razreda, ki sodelujejo v tako imenovanem pravljičnem krožku. Tu se naj mlajši seznanjajo s pravljično literaturo s pomočjo gramofonskih plošč, knjig in diapozitivov. Kasneje postanejo samostojnejši ter pravljice berejo sami ah pa jih skušajo celo dramatizirati. Z udejstvovanjem v tem krožku se dijaki pripravljajo na sodelovanje v dramatski in literarni skupini, ki Izdaja literarno glasilo »Češnjev cvet«. S pomočjo učiteljev
se je učencem letos posreči-
lo	izdati dve številki, v katerih so objavili s^je prve literarne poskuse. Glasilo bo izhajalo štirikrat na leto.
Med najbolj delavnimi je pevski zbor, ki pod vodstvom tovariša Brulca uspešno nastopa na prireditvah v Brusnicah in okolici.
Skratka, z izvenšolskim delom se ukvarja okrog 75 odstotkov učencev, kar je več kot v nekaterih mestnih šolah, kjer imajo veliko boljše pogoje za delo.
RAJKO VITKADINOVIC
izvodih. Glasilo urejajo učenci pod vodstvom mentorjev.
Učenci so pomagali urejati tudi igrišča pri šoli. SSD bi bilo uspešneje, če bi imelo na voljo telovadnico. Mladi planinci so poslušali predavanja in se tudi sami odpravi-
li	na pohod. Tudi druge dejavnosti so bile precej razgibane. Tečaj prve pomoči je opravilo 13 učencev. Recitatorji, pevci in folklorna skupina so poživili šolske proslave. Delo pionirjev in šolske dogodke je marljivo spremljal pionirski foto krožek.
Pomanjkanje prostorov je delo oviralo, saj so bile učilnice zasedene v obeh izmenah. Razgibano pa ni bilo tako kot so želeli, tudi zato, ker ima šola veliko učencev, ki se k pouku vozijo.
A, S.
42 priznanj za severno mejo
Za priznanje ugodnosti borcev prostovoljcev za severno mejo 1918—1919 se poteguje v novomeški občini 78 občanov. 42 vlog je že rešenih, prosilcem pa so priznane vse pravice, ki jim gredo po omenjenem zakonu. Dokazni postopek je zelo težaven, saj je od bojev za severno mejo minilo že 50 let, udeležencem je, ker so že močno v letih, opešal spomin, pa tudi dokumente ima še malokdo od njih.
Avtoservis v Kandiji bodo povečali
NOVOTEHNA je dobila od sveta za urbanizem odobritev za povečanje prodajno servisne organizacije pri železniški postaji v Kandiji. Podrobni program gradnje izdeluje DOMINVEST. Prihodnjo spomlad bodo začeli graditi. Zmogljivosti avtomobilskega servisa bodo povečali za 100 odst., zgradili pa bodo tudi skladišče za nove avtomobile.
Korenitka: voznik si je ranil lice
Jože Ivan;išič iz Preloke se jc 5, julija peljal z osebnim avtomobilom proti Lijubljani. KoreniLki mu je pripeljal naproti po levi strani neki avtomobil. Ivanušič je zapeljal na bankino, izruval smernik in se prekucnil v jarek. Voanik si je rani) lice. Skoda na vozilu pa zna^ 4000 d'n
Novomešl^ kronite
V vrtcu bo 150 otrok
Na pomlad bo začel rasti nov vrtec — Idejni projekt je izdelal inž. arh. Silvin Grein
■ PRVI ODSKK C:i‘:STK v nu.se Ije Nad mlini je že u&fultLran, urejen pa je tudi pločnik. Delavci Kr«dbenega pc^jetja »Pionir« pripravljajo te dni za asfaltiranje budi drugi del ceste do vrstnih hišic, ki bodo kmalu ROtove. Čeprav je zadnje dni vročina močno pritiskala, so delavci delali tudi ob praivnikih in nedeljah. Rok za vselitev se naglo bliža, bodoči ;St'4tnovalcl pa prav tako težko ča-kiijo.
s.\ DIClilCLI RTIC je v ponedeljek odpotovalo 54 otrok; 22 o.trnk je šlo na klim;itskb zdravljen.!«, 32 pu na počitni^o letovanje. Tistim otrokom, ki so Siti na tritedensko klimatsko zdravljenje, lx) poravnal stroške Komu-nulni zavod za socialno zavarovanje, za H-dnevno počitniško leCb-vanje	pa bodo	stroške	(:<30	din)
poravnaJi ::^arši, delovne organizacije, kjer so starši zaposleni. In občinski odbor RK.
■ UliO.SKA KNJIŽNICA ima 7145 knjig in 2060 vpisan:h bralcev Starejši bralci nujpoK<^steje povrašujejo po	romanih	o I.	svetovni	vojni ali	dnižbenih in	zgo-
d(A’insk:li ronuinih, mlaj.^lni pa 50 najbolj pri srcu Karl May, najrazličnejši potopisi ter partizanske povesti.
■ W)DII()I» Z.\ PESCK pri sedanji	trgovini	»Astra«	m CJlav-
r»em trgu je zares močno potre-beii. Komuijahii sklad pri občinski skupičini se je odločil, da pa fte letos uredi. Ker bo podhod
mnogo .^irSl kot doslej, bodo morali izprazniti sedai^jo trgovino s klobuki, precejšen prostor pa bodo odvzeli tudi trgovini »Ast-' ra«. Po daljšem preudarjanju so se odločili, da se preseli trgovina »Astra« v prostore sedanje komisiji trgovine, trgovina s klobuki v neikollko ananjšane prostore sedanje »Astre«, komisijska trgovina pa najbrž v prostore v Sokolski ulici.
■ KOPALC:i SO zadnji teden vendarle prišli na svoj račun; v prasiničndh dneh so bili vsi lepSi kotički ob Krki zasedeni, na Loki pa je bilo od petka do nedelje vse živo. Mnogi so se samo sončili, najpogumnejši pa .so tiKji zaplavali.
■ IK)HUST1 SO pred vrati. V anketi, ki jo je delala analitska skupina pri SZDL o vajencih, se je pokazalo, da je dopust izkoristilo od 306 anketiranih 5B odiit. vajencev in da se Je moralo 20 od-st. vajencev zjinj borili, da jih pa 37 od.st. Se ni bilo n& dopustu.
■ ŽIVILSKI TRG je bil v ponedeljek dobro aaložen. Najrazlič-nejša zelenjava je imela sorazmerno niako ceno, na stojnicah pa je bilo tudi dovolj sadja. Kronapir je bil po 2 din, jajca po 60 par, pesa po 2 do 3 din, čebula po 3 din, kiunore po 3 din, fižol po 2 in 2,5 din, paradižnik po 2,5 din in solata po 3 din.
■ RODILE SO: Albina Slrobka iz Trubarjeve 1 — Heleno.
Vsi tisti, ki jih \ieurejeno otroško varstvo bolj ali manj teži, se'bodo prav gotovo razveselili novice, da je idejni projekt za vzgojno var st veno ustanovo ob Kristanovi ulici že narejen. Inž. arh. Silvin Grein, ki je projekt delal, je o bodočem vrtcu v Kandiji povedal tole;
»Vrtec je lociran na Vandotovi parceli na Grmu oh Kristanovi ulici in je name njen stanovanjski soseski Nad mlini-Kristanova ulica Kapaciteta vrtca naj bi bila za 150 otrok od 2 do 7 let
V soboto zvečer v Grad Otočec!
v suboio, 12. julija, bodo ob 20. uri v gradu Otočec gostovali prvaki ljubljanske Opere s komično opero G. Donlzettija Don l*asquale. Pe-
li	bodo: Ludko Korošec, Sonja Hočevar, Marcel Osta.šev-ski, in Rajko Koritnik; pri klavirju jih bo spremljala pianistka Zdenka Lukec.
Grad Otočec ima posebno primerno okolje za uprizoritev te opere, ki je bila prvič izvedena 1843 v Parizu.
Renault 4
prostoren, zanesljiv, V3rč6n	'
845 CGM, 30 KM (SAE), 5 vrat, 5.5 1/100 km Cena: 1.037,06 USA $ Ndin 10.631.-931,73 USA $,
Ndin 9.678.-
cosmos
Zastopstvo tujih firm Renault, Alfa Romeo, M. A. N. Gibo Same, Alpina ...
Ljubljana, Celovška 32, telefon: 313-141 in 51-455
V jeseni novi organi ZK
Razširjena komisija za družbeno ekonomske odnose bo skrbela, da bo tudi v delovnih organizacijah stekla razprava o samoupravljanju in moderni organizaciji dela - V jeseni volitve novih organov ZK
Prejšnjo sredo je bila v Novem mestu 20. seja komiteja občinske konference ZK, na kateri so razpravljali o akcijskem pro gramu komisije za družbeno-eko-nomske odnose za obravnavo »Samoupravljanja in modeme organizacije dela« v osnovnih organi zacijah In v aktivih v delovnih organizacijah. Andrej Rous je med drugim poudaril, da bodo menili v komisijo za družbeno-eko nomske odnose vključiti tudi predstavnike delovnih organizacij, s katerimi bi se natančno dogovorili. kako bodo to nalogo ure sničUi.
Razširjena komisija za dnižbe no ekonomske odnose naj bi v času razprav dopolnila stališča, dala določene smernice ter orga -nizlrala širši posvet. Sekretarji osnovnih organizacij bodo poskr beli, da bo stekla razprava tuc*i v delovnih organizacijah. Člani komiteja so med drupm opozo rili, da bo treba v prihodnje po svečati čedalje več skrbi izobra-
ževanju proizvajalcev, saj bodo le na tak način seznanjeni s samoupravljanjem.
Na seji so se seznanili tudi s posvetovanjem komunističnih partij v Moskvi, pregledali tiresnl-čevanje sklepov VII. seje občinske konference ZK ter obravnavali kadrovska In organizacijska vprašanja v zvezi z novimi volitvami organov ZK v občini. Posedanji politični sekretar Miroslav Vute je člane komiteja opozoril. da v jeseni ne namerava več kandidirati za to mesto. Do-seflanji člani komiteja so pregledali nove predloge osnovnih organizacij in aktivov v delo\'nih organizacijah In izbrali več kandidatov za nov občinski komite. Izdelali so tudi pet predlogov za političnega sekretarja. V ožji ‘z-bor so prišli Franci Šali, Dušan Zu,panc, Božo Kočevar, Pavel Car in Franc Kočevar. O predlogih za novega političnega sekrrt.irj-i In člane komjteja bodo še razpravljali. '	M. P.
Še vedno mislijo samo na presežek
Ugodne ocene ob polletnem poslovanju sklada delvaskega zavarovanja v Novem mestu
starosti. Bodoči objekt naj bi ločil visoko zazidavo od nizke, zasebne. Idejni projekt je v skladu z zahtevami za gradnjo otroških ustanov, ki jih priporoča Zavod za napredek gospodinjstva.
Zemljišče, ki je namenjeno za stavbo in potrebna igrišča, obsega približno 3200	m.^
Bodoiči vrtec je zasnovan klasično: imel bo pritličje in delno podkletitev. Obsegal naj bi klet, 8 bivalnic za otroke z vsemi potrebnimi priključki in gospodinjsko upravni trakt. Bivalnice naj bi bile urejene posebej za otroke od 2-3 let starosti, od 3—5 let starosti in za predšolske otroke.
Prav zdaj pripravljamo na »Dominvestu« tudi predračun. O idejnem projektu bodo spregovorili tudi na združeni seji sveta za otroško varstvo pri TIS in sveta za zdravstvo ter na seji občinske skupščine, potem pa ga bomo predložili repubUškl skupnosti za otroško varstvo. Glavni projekt bo izdelan Se letos in na pomlad bi začeli s prvimi deli.«
M. F.
Tudi najnovejši podatki o poslovanGU skla^ zdra.\’stve-nega zavarovanja delavcev v Novem mestu dokazujejo, da letos ne bo prlmanjklja.j<a in da je nevamosit za predpis izrednega prispevka že davno mimo.
Izvršni odbor je nedavno Ugotovil, da je poslovanje tako, kot so ga v začetku leta začrtali s smernicam; in pTograanom skupščine delavskega zavarovanja. Ta organ je šel s svojim optimizmom ta’.vo daleč, da je za drugo polletje napovedal ne le vzorno gospodarjenje, marveč celo presežek v skladu. Kaže. da ne bre« razlogov.
O najnovejšem stanj<u v skladiu zdravstvenega zavarovanja delavcev so govoril: ttidi ob koncu junija na skuixnem posvetu predstavnikov zdraTstvenega centra, zavoda za socialno zavarovanje in 23drastvene službe v Novem mestu, ko so si tudi izmenjali informacije o delu na posameznih p>odročjih.
Na posvetu so se dobro
sezmanili s stanjem ^ada zlasti predstavniki pc^odbe-nih partnerjev; zdravstvene službe in socialnega zavarovanja. Posvet je še bolj iz-gladil njihove medsebojne odnose.
Komisija za organizacijo in razvoj ZK
Na ponedeljkovi seji komisije za organizacijo in razvoj občinske konference ZK Novo mesto so razpravljali o tem, kako uskladiti sklep konference o organiziranosti ZK z republiškim in zveznim statutom ZK, z nedavnimi spremembami tega sklepa, ki jih je sprejela konferenca na predlog komisije, in z ugotovitvami iz prakse. Pogovorili so se tudi o poročilu o delu komisije, ki ga bo ta predložila konferenci.
Otočec: trčenje pri vzvratni vožnji
Roman DolJak iz Novega mesta je 6. julija med vzvratno, vožnjo na stranici cesti pri kopališču na Otočcu trčil v osebni avto Jožeta Šepiča iz Trebnjega.
I	KRI. KI REŠUJE ŽIVLJENJA	|
=	1. julija so darovali kri na novomeški transfuzijski	=
=	postaji: Alujz Sašek, Franc Luzar in Pepca Sašek, člani sploš.	=
=	ne bolnice Novo mesto; Jože Redek, Tončka Košir, Marjan	=
=	Šinigoj, Ijriinja Bončina, Janko Petrič, Franc Felc in Anica	=
=	.Stipanovič, člani 2TP Novo mesto; Marjeta Kastelic, delavka	=
=	iz Bidke vasi; Ivan Šiška Član Novolesa, Straža; Vilma	-3
=	Manček, Anton Kućara, Jože Progar, Jože Hočevar, člani	^
=	Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Jožica Sere, Franc dašek	=
^	In Jože Brulc, člani IMV Novo mesto; Jože Surla, član Cest-	3
=	noga podjetja Novo mesto; Štefka Zupančič, članica UJV	3
=	Novo mesto; Franc Horvat, Stane Parkelj, Marjeta Turk in	3
^	Franc Turk. člani Novoteksa, Novo mesto; Marija Mrgole,	h
=	gospodinja z Brega; Marjan Marinčič, dijak novomeSke gim-	3
=	nazije; Franc Salmič, član Zavoda za požarno varnost. Novo	^
^	mesto; Jožica Klajder, članica Centra za socialno delo. Novo	=
=	mesto; Stojan Majcen, član Zavoda za zdravstveno varstvo,	=
=	No<vo mesto; Anton Hervolj,	član Mesarije,	Novo mesto;	=
=	Zofka 'Rotar, članica PTT	Novo	mesto;	Marjan Turk, član	=
=	Elektrotehničnega podjetja.	Novo	mesto.	=
=	2. Julija pa so darovali kri: Tončka GrSič, članica Zdrav-	^
š	stvenoga doma Novo mesto;	Jelka -dolobič,	članica SDK	=
=	Novo mosto; Terezija Kra.5evec, članica Zavoda za zdravstve-	=
=	no varstvo, Novo mesbo; dr.	2eljko Sribar,	član plodne	^
=	bolnice Novo mesto; Anica Mihalič, članica Novoteksa, Novo	3
=	mesto; Vera Korasa, članica Krtte, tovarne adravll,/ Novo	=
=	mesto.	3
Prijetno srečanje pod Gorjanci
(Nadaljevanje s 1. str.)
človek še brezpravna raja; na čase, ko smo se bili za svoj narodnostni obstoj. Takšna srečanja nas vedno spominjajo na težke dni iz revolucije, ki so se globoko vtisnili v našo zavest. Posebno pa nas spominjajo na svetle in junaške like tistih naših ljudi, ki so za to, kar imamo, danes žrtvovali vse ...«
Nato je Perko še omenil: »Prvi partizani na tem področju so se pojavili v drugi polovici 1941; spomladi 1942 je bila ustanovljena gorjanska četa, ki je aprila štela že 55 mož. Na Pragu v Kobilah je bil 13. maja 1942 ustanovljen Gorjanski bataljon, v njegovem sestavu so bile tri čete; kostanjeviška, šentjemejska in gabrska. Takrat je imel 301 partizana, v celoti pa je bilo vanj vključenih nekaj več kot 500 borcev, izmed katerih jih je padlo 154. Po italijanski kapitulaciji je bil bataljon razformiran, druga in tretja četa pa sta bili vključeni v Cankarjevo brigado.«
Po kulturnem programu in govoru se je razvilo prijetno partizansko slavje, ki je bilo krona uspelega srečanja nekdanjih borcev Gorjanskega bataljona s podgorjansko mladino ter številnimi domačini.
S. DOKL
Gmajna: avto trčil v motor
stane Zorko je 6. julija rini) s • prijateljem motorno kolo po priključku proti avtomobilski ce-stt pri Gmajni. Ko je motor vžK&li sta se usedla na motor in se zapeljala proti cesti prvega reda. Med obračanjem je iz Zagreba pripeljal osdboi avtomobil Izet Jerebica in zadel v motor. Zorko in njegov prijatelj sta pad. la na tla. Zorko se je hiKk> ranil, škoda pa znaša 2ŠOO din.
Domačine in goste je prisrčno pozdravil tovariš Vencelj Perko-Štefan.
Slavja v Gabrju se je udeležil tudi nekdanji vaški zaščitnik Franc Luzar iz Cerovega loga pod Gorjanci. Prireditev mu je bila všeč, takih srečanj pa si tudi on še želi! (Foto: Polde Miklič)
Na Planini bi radi ogradili spomenik
Alojz Malnar iz Gaberja je bil že pred vojno invalid, vendar ga to ni motilo, da ne Im vstopil v NOB. Pri njem so imeli zatočišče obveščevalci, on pa je redil partizansko živino. Najbolj se spominja napada belogardistov, ko je imel v hiši obveščevalce. Po njegovi za^^lugl se je vse srečno končalo. Zaradi invali^iosti se prejšnjih srečanj v Gabrju ni mogel udeležiti, letos pa je s svojimi prijatelji obujal spomine na tt‘žke dni.
(Foto: Polde Miklič)
Planina, najvišje ležeča vas v Gorjancih, je bila med vojno žrtev podivjanih ustašev. Dne 14. in 15. septembra 1942 so zaradi sodelovanja vaščanov z zbirajočimi se borci NOV ustaši poklali 32 mož in fantov, vas pa požgali. Žrtvam je že pred 10 leti 4)0sta-vilo sredi vasi sporhenik občinsko združenje ZB NOV. Ker prostor ni ograjen, pomendrajo okrasno cvetje svinje in govedo ter vedno znova onesnažijo ta kraj. Vaščani prosijo, da bi spomenik ogradili. ZB Podbočje nima dovolj sredstev, zato so zaprosili za prispevek še krajevno skupnost. Ta je svoja sredstva že razdelila. Borci v Podbočju so zaradi tega na zadnji seji predlagali nabiralno akcijo. Z zbranimi sred-
stvi nameravajo postaviti ograjo in obnoviti napise. Obračajo se na podjetja in na posameznike. Pravijo, da ne bodo izsiljevali, temveč samo prosili, pa tudi zamerili ne bodo nikomur, ki ne bo hotel ali ne bo mogel nič prispevati. Upajo, da bodo pri večini tistih, na katere se bodo obrnili, tudi uspeli.
JOŽE ŠKETA
Gomila: motorist v vprežni voz
3. julija je motorist Janez Ponikvar iz Trebnjega z motornim kolesom »java« v Gmajni prehiteval vprežni voz Antona Gabrijela iz praproč, ki je prav tedaj zavijal na stransko pot. Motorist je zadel v sredino vprežnega voza, motor .se je prevrnil, z njim pa tudi Ponikvar in njegova sopotnica Marija Ponikvar. Oba sta se huje ranila.
Ali je pismonoš vedno manj?
Sodne pošiljke izročajo pismonoše naslovnikom osebno, sicer ni pričakovati, da jih bodo naslovniki res dobili v roke. Zadnje čase opažajo na sodišču v Brežicah, da je vedno več zaselkov, kjer nimajo redne poštne dostave. V takih primerih se obračajo za posredovanje na krajevne urade in na postaje milice, čeravno ti niso dolžni izročati pošto. Odkar posluje pošta kot podjetje, dostave marsikje nimajo, če to ni rentabilno. Občani menijo, da je pošta predvsem služba v javnem interesu irt da naj bi to imelo prednost pred rentabilnostjo. Enakega mišljenja je tudi občinska skupščina v Brežicah, zato bo verjetno posredovala pri organih PTT za izpopolnjeno dostavo poštnih pošiljk.
Bo kmetijske šole plačevala republika?
v Posavju ostaja precej kmečke mladine na posestvih, vendar večina le z osnovno šolo. V tej pa učenci doslej niso dobili pouka o sodobnem gospodarjenju na kmetiji. To sicer ne bi moglo nadomestiti šolanja v nižjih kmetijskih šolah, lahko pa bi mladim ljudem vzbudilo vsaj veselje do naprednega kmetovanja. V prihodnje bo šolanje kmečke mladine morda le prevzela republika.- Takšno upanje je predstavnikom spodnjega Posavja dala izjava predsednika izvršnega sveta SRS Staneta Kavčiča ob njegovem obisku v posavskih občinah.
J. T.
Oglašujte v DL
Proslava na Repčah
V spomin na kurirsko postajo TV-4 so odkrili na hiši Antonije Udovič ploščo
Letošnja osrednja prireditev ob dnevu borca v trebanjski obSini je bila na Repčah, v znani partizanski vasici, kjer je med vojno delovala znamenita kurirska postaja TV—4.
2e dopoldan so ob zvokih partizanskih pesmi prihajali na cilj udeleženci petega orientacijskega pohoda, ki je potekal iz Trebnjega v dveh smereh; v eni za patrulje ZZB in ZROP ter v drugi za ekipe družbeno-političnih organizacij.
V	prisotnosti predstavnikov družbeno-politične^ življenja, borcev in kurirjev nekdanje postaje TV—4 ter številnih domačinov je pričel slovesnost Zoran Hudales in v kratkem nagovoru orisal pomen Repč med NOB, zlasti pa kurirske postaje. V kulturnem sporedu so sodelovali učenci trebanjske osnovne šole ter poklicne šole iz Novega mesta. Po uvodni slovesnosti je Franc Rakar, nekdanji komandir postaje TV—4, odkril na hiši Antonije Udovič spominsko obeležje. Sledil je za-
bavni del prireditve, za katerega je poskrbelo domače gasilsko društvo.
Rezultati patruljnega orientacijskega pohoda pa so naslednji: prvo mesto in prehodni pokal je med borčevskimi patruljami osvojila ekipa ZZB NOV Mirna, pri družbeno-političnih organizacijah pa ekipa ZMS Ponikve. Drugo in tretje uvrščeni, ekipe ZROP Mirna, ZROP Velika Loka ter Poklicna šola iz Novega mesta in Strelska družina iz Trebnjega so prejeli diplome.
Posebno diplomo za uspešno večkratno sodelovanje in širjenje tradicij NOB v občini Trebnje je prejela tudi poklicna kovinarska in avtome-haniška šola iz Novega mesta.
J. K.
Nov t>rod na Blanci
Te dni so na Blanci pričeli graditi nov brod čez Savo. Tako se bo končno le izpolnila dolgoletna želja domačinov, ki nov brod res nujno potrebujejo.
Priznanja za sindikalne delavce
Podpredsednik občinske skupščine Novo mesto Avgust Avbar je 3. julija zvečer pripravil sprejem in podelil sedmim zaslužnim predvojnim revolucionarjem in povojnim družbenim delavcem iz novomeške občine odličja, s katerimi jih je odlikoval predsednik republike.
Odličja so prejeli; Pavel Henigman iz Dolenjskih Toplic red republike s srebrnim
vencem; Franc Jerele iz Šen. jemeja red zasluge za narod s srebrnimi žarki; Jože Plaveč, Ludvik Kebe in Janko Kastelic iz Novega mesta red dela z zlatim vencem; Francka Je-nić-Galič — in Jože Blažič iz Novega mesta red dela s srebrnim vencem.
V	imenu odlikovancev se je za priznanje zahvalil Jože Plaveč, spregovoril pa je tudi revolucionar Franc Jerele.
C>dlik(»vani družbeni delavci (od leve) Jože Plaveč, Jože Blažič, Francka Jenič Galič. l’>anc Jerele. Janko Kastelic in Ludvik Kebe. Manjka Pavel Hetiigman.
II.KA VAŠTEIOVA:
VitAŽJEf
^	roman)
24
Grajžar ga je iz sosedne sobe opazoval, kako je v ciničnem samozatajevanju, z domišljavim izrazom v obrazu stopil pred ogledalo, ki je viselo med €)4tno«na, in si naraShnal črne dolge kodre po raane-nih. Nato se je strumno vzravnal, stopil z eno nogo naiprej, z dhigo pa je podrsal navzad in se s koketnim nasmehom globok^ priklonil — Mariji, kajpal^ ki Je stala pri oknu.
Jezno se je Grajžar zasukal k oknu. Slišal je, da 80 se vrata zaprla za Valvasorjem in Vitezovičem.
A odprla so se še enkrat in Grajžar je čul Hrvatov glas;
»Gospod komornik! H kosilu vas popelje Grajžar. Zvečer pa ostanete sami doma. Po naročilu gospoda barona vas vabim, da greste nocoj z menoj k večerji; če dovolite, pridem o mraku po vas.«
Grajžarju je udarila vsa kri v glavo. Marijinega odgovora ni razumel. Stisnil je pest.
»Prokleti ženskar stari. Zmešam mu račun!«
IV.
O	mraku tistega dne je »Mihec« nalagal na hodniku drv^ v peč.
Kar se odpro vrata v sprejemnico in na prig stopi Valvasor v rdeči, z lisičevino podloženi suknji in z lisičjo kučmo na glavi.
»Kje pa je Grajžar?«
»Ne vem.«
»Klical sem ga, a ga ni doma. Menda ni pozabil na dolžnost, ki jo je prevzel. Zelo neprijetno bi mi bilo, ako bi ne držal gospe vicedomovki dane besede. Moram zdaj z doma, ker grem pred gostijo še na obisk k zdravniku Marku Grbcu, če pride Grajžar, ga oponmi njegove dolžnosti.«
Baron je odšel po stopnicah. Rdeča, do kolen ae-
gajoča suknja se mu je na široko pozibavala okrog bokov. Meč je trkal ob stopnice.
Marija je stopila v sobo. V poltemi se je na dveh stoleh še vedno svetila atlasasta livreja. — Ali je res pozabil? In moral bi biti že pred mrakom v vicedomski palači. Za tako gostijo je mnogo pripravljanja.
Prižgala je dve lojevki, postavila svečnik na mizo in nežno pogladila bleščečo livrejo. Nekaj je zaškripalo v sosednji sobi. — Morda miš?
A ni bila miš. V sobici poleg spalnice je za zaklenjenimi tapetnimi vrati sedel na nizkem stolu Matija Grajžar in čakal, žie večkrat je vstal, da bi šel, pa se je premislil.
»Za strežniško službo bo drugih dovolj. pa ni nikogar, da bi varoval njo, da bi jo ubranil onemu ženskarju, Vitezoviču.«
Menda je o mraku nekoliko zadremal, ko je čul zunaj šklepet vrat in moške korake.
»Gospodič — e — gospod Mihec!«
Aha, Vitezovič jo kliče.
»Gospod Mihec!«
Nič. Zopet zaropočejo vrata.
»Gospod Mihec!«
Obudil bi mrtve iz spanja. A ni se mu oglasila. Ckišel je sam po stopnicah.
»Porednica! Gotovo je šla že počivat in se smeje v svoji sobi,« si je mislil Grajžar, »a lačna vendar ne sme zaspati!«
Vstal je, odklenil vrata, odšel po prstih na hodnik in potrkal na Marijina vrata.
Nobenega glasu. Vrata zaklenjena.
»Mihec! Jaz sem, Grajžar —«
Nič.
Ali je ni v sobi? Stekel je po stopnicah navzdol.
Jera je baš stopila iz svoje sobice v pritličju.
»Kristus, Marija, kako sem se ustrašila!«
»Ali ste videli gospoda Mihca?«
»Seveda sem ga. O mraku je prišel po drva ▼ drvarnico. Pol ure pozneje pa je pokukal v kuhinjo in dejal, da potrka na moje okno, kadar se ponoči vrne.«
»Ponoči vrne?« se je prijel Grajžar za glavo m ves bled je strmel v žensko.
Jera pa je pokazala vso vrsto škrbastih zob.
»Hihi! Nu, saj vedo — mladina
Ni je poslušal. Kakor omotičen je odtaval po veži.
XXX
v veliki blesteči dvorani vicedomske palače se je zbralo izredno veliko število povabljencev čez dvesto ljudi. Velikanske kodraste baroke bogato na-lišpanih kavalirjev so se vrstile med visokimi fon-tanžami iz najnežnejših čipk. posute z dragulji.
Na gorenjem koncu je sedela najvišja gospoda: ^deželni glavar knez Eggenberg, vicedom Adam Ursi-ni grof Barbo in drugi mogotci, med njimi dva škofa: ljubljanski poleg gospodinje, gospe vic^omov-ke, in brižinski poleg kneginje Eggenbergove. Za stolom bledega, bolehnega ljubljanskega škofa 2ige grofa Herbersteina je stal njegov sluga, zamorec
I	Ali.
Na podlagi 7. člena pravilnika TEMELJNE
IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI NOVO MESTO
o štipendijah za izobraževanje
RAZPISUJE
izvršni odbor TIS Novo mesto
ZA ŠOLSKO LETO 1969/70 NASLEDNJE
ŠTIPENDIJE
za študij	na srednji vzgojiteljski šoli	5	štipendij
za študij	slovenščine — nemščine na PA	2	štipendiji
za študij	slovenščine — angleščine na PA	2	štipendiji
za študij	matematike — fizike na PA	4	štipendije
za študij	fizike in tehn. vzgoje na PA	1	štipendijo
za študij	na PA — razredni pouk	4	štipendije
za študij	glasbe na PA	Z	štipendiji
za študij	psihologije	1	štipendijo
za študij	telesne vzgoje na visoki šoli	3	štipendije
za študij	na srednjih šolah — izredno
nadarjenim učencem	4	štipendije
za študij na višji hotelski šoli	3	štipendiji
Štipendije so predvidene v nasledinjih mesečnih zneskih:
1. ZA SREDNJE ŠOLE:
za prvi letnik 140 din
za učni uspeh v nadaljnjih letnikih pa za:
1. letnik
2. letnik
3. letnik
zadosten
150
180
210
dober
160
190
220
prav dober 170 200 230
odličen
180
210
240
2. ZA ŠTUDIJ NA FAKULTETAH, NA DRUGIH VISOKIH ŠOLAH IN VIŠJIH ŠOLAH:
prvi letnik 250 din drugi letnik 280 din tretji letnik 310 din četrti letnik 340 dSn
Splpšni pogoji za podelitev štipendije:
— najmanj dober učni u;^eh zadnjega končanega razreda in najmanj prav dober povprečni triletni uspeh iz predmetov, ki jih prosilec štipendije želi študirati;
— ob enakih učnih uspehih imajo prednost socialno šibkejši in prosilci — otroci borcev NOV.
Razpisni rok velja do 1. avgusta 1969. Prošnjam za štipendije je treba priložiti:''
1. overovljene prepis« spričeval zadnjih treh letnikov,
2. kratek življenjepis,
3. potrdilo o premoženjskem stanju oziroma uradno potrdilo o osebnih dohodkih družinskih članov.
Prošnje, kolkovane s kolkom za 1 din, je treba predložiti Temeljni izobraževalni skupnosti Novo mesto do 1. 8. 1969.
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
»PIONIR«
NOVO MESTO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE
razpisuj e za šolsko leto 1969/70
20 prostih mest za priučevanje za poklic
TESARJA
Vabimo vse kandioiate, ki nimstjo končane osemletke in so stari 16 let, da si na ta način pridobijo poklic.
Kandidati bodo delali po posebnem programu izobraževalnega središča; priučevanje traja 2 leti.
Podjetje nosi v času priučevanja oskrbne stroške; razen tega imajo pripravniki pravico do ene delovne obleke letno in do denarne nagrade, ki znaša: za I. letnik — 77 din mesečno, za II. letnik — n^ada v višini osebnega dohodka NK dfelavca.
KADROVSKA KOMISIJA
vabi k sodelovanju
6 GRADBENIH TEHNIKOV — PRIPRAVNIKOV
ki imajo veselje, da bi delali kot gradbeni delovodje.
Interesenti naj pošljejo svoje vloge kadrovski službi
SGP »PIONIR«, NOVO MESTO,
Kettejev drevored 37.	•
ZAVAROVALNICA SAVA
POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO
razpisuje
ZB šolsko leto 1969/70
naslednji
Štipendiji;
1. za ekonomsko srednjo šolo
2. za tehniško srednjo šolo -strojni odsek
Prošnji priložite zadnje šolsko spričevalo in kratek življenjepis.
Rok za vlaganje prošenj poteče 31. julija 1969.
Komisija za razpis delovnega mesta direktorja
INDUSTRIJE OBUTVE,
NOVO MESTO
razpisuje
zaradi upokojitve dosedanjega direktorja mesto
DIREKTORJA
POGOJI:
visoka strokovna izobrazba s 4 leti delovnih izkušenj, od tega 2 leti na vodilnih delovnih mestih, višja strokovna izobrazba s 6 leti delovnih izkušenj, od tega 3 leta na vodilnih delovnih mestih, srednja strokovna izobrazba s 8 leti delovnih izkušenj, od tega 4 leta na vodilnih delovnih mestih.
Poleg navedenih pogojev mora biti kandidat splošno družbeno in ix>litično razgledan, imeti pa mora tudi organizacijske sposobnosti za vod«ije delovne organizacije.
Ponudbe s kratkim življenjepisom ter z dokazili o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah pošljite na naslov »Komisija za razpis delovnega mesta direktorja pri
INDUSTRIJI OBUTVE, NOVO MESTO« v 20 dneh po objavi tega razpisa.
RIBOGOJSTVO »KRKA«
DVOR PRI ŽUŽEMBERKU razpisuje prosto
delovno mesto voznika
POGOJI: popolna osemletka — voznik B kategorije z najmanj petletnimi izkušnjami — stalno bivališče v Novem mestu — v roku dveh let je treba opraviti izpit za polkvalificiranega sladkovodnega ribiča. -Osebni dohodek po pravilniku o osebnih dohodkih. — Razpis velja dto 15. 7.1969.
fWfella
haiPm
Oglašujte v Dol. listu!
Delovna skupnost
POSEBNE OSNOVNE ŠOLE KOČEVJE
razpisuje prosto delovno mesto
TAJNIKA
ki bi opravljal tudi računovodske posle šole.
Pogoji; srednja strokovna izobrazba ali nižja z večletno prakso v šolski administraciji in riičuno-vodstvu.
Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Stanovanja ni. Nastop službe 1. 9. 1969.
33. - Cesta se je prevesila proti morju. Slani, topli veter Jadrana se je že lovil v nosnice naših turistov. Jadran! Poslednja postaja velikega potovanja! - Ob cesti so se jele vrstiti reklamne table. Ta je opozarjala na ruleto, ona na kremo za sončenje. Tretja je hvalila neprecenljive ure Darvvil. Promet se je gostil, tuje
&
tablice so se bliskale. Paradižnikova sta čutila, da vozita v veliki svet, daleč daleč od Košate lipe na Zaplankarskem, - Zaigralo je Klarino srce, pa tudi Paradižnikovo ni ostalo ravnodušno. Leta trdega garanja in stiskanja so končno rodila sad! Enkrat živimo! - Prvi hoteli
so se zvrstili ob cesti; prvi kopalci ob obali. Vozila sta kot v beli jahti v mesto ob morju; v imeniten letoviški center, Nad cesto je bil razpet velikanski transparent z napisom: Danes ob pol petih na plaži pred hotelom Kalifornija izvolitev najbolj osončenega kopalca!
Pred vojno so največje presenečenje povzročila kvalitetna Zlatorogova pralna mila z nagrado v obliki zlatnika.
Odtlej je minilo že dobrih 40 let, zgodbe o Zlatorogovih zlatnikih pa še krožijo med prebivalci številnih krajev naše dežele.
Zdaj zlatniki v Zlatorogovih kvalitetnih pralnih milih znova čakajo srečne dobitnike. Hkrati bomo s kolekcijami naših proizvodov nagradili tudi dobitnike predvojnih Zlatorogovih zlatnikov.
Naši dragi stari prijatelji, sporočite nam, kako ste v predvojnih letih našli zlatnike, kako ste se ob tem veselili, kakšna usoda je doletela vaše zlate nagrade.
Zlaiorcg,
NAGRAJUJE ZVESTOBO
fElLEVIZIJSKI
NEDELJA, 13, JULIJA
9.00	Kmetijska oddaja v madžarščini (Beograd)
9.30 Po domače z Zadovoljnimi Kranjci (Ljubljana)
10.00 Kmetijska oddaja (Zagreb)
10.45 Propagandna cxidaja (Ljubljana)
10.50 (Dtroška	matineja:	Nenavadne dogodivščine	Marka
Piegusa — filmska burleska (Ljubljana)
11.30 TV kažipot do 13.50. (Ljubljana)
15.30 Festival narodnih pesmi — Ilidja 69 (Sarajevo)
16.30 Konjske	dirke —	prenos
z Bleda	- JRT - do 17.30
(Ljubljana)
18.00 Winnetou — jugoslovansko, nemški film (Ljubljana)
19.45 Cikcak	(Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Beograd)
20.30 Vijavaja (Ljubljana)
20.35 Fant.je in dekleta (Beograd)
21.20 Videofon (Zagreb)
21.35 športni pregled (JUT)
22.05	ProKres — propagandne
oddaja (Beograd)
22.0R TV dnevnik (Beograd)
PONEDEUEK. 14. JULIJA
18.35 Pedenped — pravljica
I.iubljana)
18.50 Človek, ne jezi se (Zagreb)
19.20 Skrivnosti prozornih globin
—	sovjetski film (Ljubljana)
19.45 Cikcak (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 Vijavaja (Ljubljana)
20.35 Dr. Ivan Vošnjak:	Lepa Vl&a — TV drama (Ljub-Ijana)
21.40 P. Hindemilh: 8 skladb za Gfodalni kvartet (Ljubljana)
21.50 Poročila fT.jubljana)
DRI Gl SPORED:
17.30 TV zaslon (Sarajevo)
17 45 Oddaja za otroke (Zagrebi
18 00 Mali svet (Zagreb)
18.*>0 Znanost (Beograd)
18.50 Zabavna glasba (Zagreb)
19.20 TV po6ta (Beograd)
19 45 TV proRifekt (Zagreb)
20 fV) TVD (Beoerrad)
20.30 Sr>ored italijanske TV
TOREK, 15. JULIJA
18 30 Risanka (Ljubljana)
18.40 Po Sloveniji (L.lubljana)
19.00 Po sledeh napredka (Ljub-Ijana)
19.30 Vesoljski besednjak (Ljubljana)
19..50 (Cikcak (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 Vtlnvaja (Ljubljana)
20.35 C^ta — italijanski film (Ljubljana)
22.20	Bocherini-Sevnik:	Scuola
da ballo — oddaja iz cikla Ples skozi svet (Ljubljana)
32.40	Poročila (Ljubljana)
SREDA, 16. JULIJA
14.00 Start Apolla 11 — prenos do 14.50. (Mondovizija)
17.15 Madžarski TV pregled (Beograd)
17.45 Eh'ajset slavnih — oddaja za otroke (Zagreb)
18.30 Velika pustolovščina — serijski film (Ljubljana)
19.00 Pisani trak (Ljubljana)
19.15 Jazz portret: Hank Modley (Beograd)
19.45 TV prospekt (Zagreb)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 Vijavaja (Ljubljana)
'20.35 G. Verdi: Traviata — opera (Ljubljana)
22.25 Filmski festival v Berlinu (Ljubljana)
23.00 Water|^lo Mladost :	Jadran — Hercegnovi (Zagreb)
DRUGI SPORED:
17.25 Poročila (Zagreb)
17.30 Kronika (Zagreb)
17.45 Oddaja za otjoke (Zagreb)
18.30 Poljudno znanstveni film (Zagreb)
19.00 Enciklopedija (Beograd)
19.15 Popularna glasba (Beograd)
19.45 TV prospekt (Zagreb)
20.00 TV dnevnik (2Sagreb)
20.30 II. spored italijanske TV
ČETRTEK, 17. JULIJA
17.45 Polet Apolla 11 — pregled (Ljubljana)
18.15 Pionirski TV dnevnik (Ljub-Ijana)
18.45 Študentje v imlforml — od. daja ()d zore do nuraka (Ljubljana)
19.15 Kalejdoskop (Ljubljana)
19.45 Clkc^ (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 Vijavaja (Ljubljana)
20.35 Sodobne baletne miniature
—	prenos ameriškega baleta Glenn Tetlejr Dance Company- (Ljubljana)
Poti med nami — Kulturne diagonale (Ljubljana) Poročila (Ljubljana)
kava
Mercator
PETEK, 18. JULIJA
17.45 Polet Apolla 11 — pregled (Ljubljana)
18.15 mladinski koncert Iz Celja (Ljubljana)
19.00 Po Sloveniji (Ljubljana)
19.20 Naša soseda Italija — oddaja iz dkla Svet tu zaslonu (Ljubljana)
19.50 Cikcak (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.35 Čarovnik iz Oza — ameriški film (Ljubljana)
22.15 Poletni quiz — oddaja TV Zagreb (Ljubljana)
23.45 Poročila (Ljubljana)
DRIGI SPORED:
17.25	Poročila (Zagreb)
17.30 Kronika (Zagreb)
17.45 Oddaja za otroke (Skc^je)
18.15 Mladinski koncert (Ljubljana)
19.00 Kultura danes (Beograd)
19.50 TV prospekt (Zagreb)
20.00 TV dnevnik (Zagreb)
20.30 .Spored italijanske TV
SOBOTA, 19. JULIJA
17.45 Apollo 11 — pregled (Ljubljana)
18.00 Nove melodije — narodnozabavna glasba ‘(Ljubljana)
18.30 Disneyev svet (Ljubljana)
19.20 Znanost In morje — II. del (Ljubjana)
19.45 Cikcak (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 Vijavaja (Ljubljana)
20.35 Evropa ple&B — prenos Iz Velenje — JRT (Ljubljana)
21.35 Apollo 11	— 'Pogled na mesec med drugim krogom (Mondovizija)
22.05	Inšpektor Maigret — serijski film ( Ljubljana)
22.55 TV kažipot (Ljubljana)
23.15 Poročlal (Ljubljana)
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00,
15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00 Pisan glasbeni spored od 4.3Q do
8.00,
■ PETEK, 11, JULIJA:	8.08
C)perna matineja. 9.35 »Morda vam bo všeč«. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Boris Belo-glavec: Organizacija obrambe vinogradov in sadovnjakov proti toči, 12.40 čez polja in potoke
13.30	Priporočajo vam . . .	14.35
Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Napotki za turiste. 15.25 Glasbeni intermezzo
16.00 Vsak dan za vas, 17.05 člo vek in zdravje. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Vilija Petriča. 20.00 Pojp zbor RTV Sarajevo. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.15 »Ples z Bleda«.
■ SOBOTA, 12. JULIJA:	8.08 Glasbena matineja. 9.20 »čez polja In potoke«. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž.' Lojze Cetina: Svetovni kongres hmeljarjev letos v Sloveniji. 12.40 Z domačimi ansambli in pevci. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.05 Glasbena pravljica Pavel Mihelčič: Dvanajst drobtin. 15.20 Glasbeni in-termezzo. 16.(X) Vsak dan za vas.
17.05 Gremo v kino. 18.15 »Top-pops 11«. 19.00 Lahko noč, otro-d! 19.15 Minute z ansamblom Milana Križana. 20.00 Sobotni večer z napovedovalcem Slavkom Kastelicem — vmes ob 20.30 Zabavna radijska igra — Claude Aveline: »Redni potnik na liniji U« — II. 22. 15 Oddaja za naše izseljence.
■ NEDEUA, J3. JULIJA: 4.30 do 8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Zora Rebula: »Gabi in njene dogodivščine«.
9.05 Koncert iz naših taajev. 10.05 Se pomnite, tovariši ... a) Ljudmila Krese-Maruša:	Uporniki v novomeški gimnaziji, b) Milan Klemenčič-Ivo: Radgonska mladina in začetek TOtaje. 10.30 Pesmi borbe in dela. 10.50 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo.
11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 13.30 Z novimi ansambli domačih viž. 15.05 Popoldne ob zabavni glasbi. 16.05 »Po domače«. 17.05 Nedeljsko športno popoldne, 19.00 Ltdiko noč, otroci! 19.15 Jugotonove glas-bene razglednice. 20.00 »V nedeljo
ČISTI TON IN JASNA SLIKA - samo z antenami ELRADA!
zvečer«. 22.15 Zaplešimo ob glasbi velikih orkestrov.
■	PONEDEUEK, 14. JULIJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Janez Pogačar: Vime za strojno molžo. 13.30 Priporočajo vam ..	14.35 Naši
poslušalci čestitajo in pozdravlja-
^MAGAJ Sl SAM -Tl BO POMAGAL
jo. 15.20 Glasbeni mtermezzo.
16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »Signali«. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15	Minute z ansamblom »Štirje kovači«. 20.00 Simfonični koncert orkestra RTV Ljubljana. 20.50 Melodije v poletni noči. 22.15 Za ljubitelje jazza.
■	TOREK, 15. JULIJA; 8.08 Operna matineja. 9.20 »Morda vam bo všeč«. 10.15 Pri vas doma.
11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Franček Sl-vlc: Mravlje in izločanje mane.
12.40	Slovenske narodne pfesmi.
13.30	Priporočajo vam .. .	15.20 Glasbeni intermezzo. 18.15 V torek na svidMije! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom »Fantje treh dolin«. 20.00 Radijska igra — Ruth Rehmann:
»Španski bezeg iz Malchiena«.
22.15 Jugoslovanska glasba.
■ SREDA, 16. JULIJA:	8.08 Glasbena matineija. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Ludvik Stro-bl: Letošnji datimii izkopavanja semenskega krwnpirja. 12.40 (5d vasi do viisi. 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas — I. del. 16.3U Mednarodni zdraviliški koncert med Portorožem in Waldiosbomom v Zah. Nemčiji (pranos iz Portoroža).
17.30	Vsak dan za vas — II. del
18.45	Kulturni globus. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Koncert opernih melodij. 21.00 Mozaik zabavnih melodij. 22.16 S festivalov jazza.
■ CEIHTEK, 17. JULIJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani.
10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž Vilko Stem: Obratoslovnl In ekonomski problemi pri usmerjanju kmetij. 12.40 Pesmi jugoslo vanskih narodov. 13.30 Priporočajo vara... 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas.
18.15 Turizem in glasba. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Janeza Mahkoviča.
20.00	Četrtkov večer -domačih pe-smi in napevov. 21.00 Od Ibsena do Ionesca. 21.40 Glasbeni noktur-no. 22.15 Sodobna glasba Slovenije in Hrvatske.
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov!
15
v TEM TEDNU VAS ZANIMA
Petek, 11. julija — Olga Sobota, 12. julija — Mohor Nedelja, 13. julija — Dragan Ponedeljek, 14. julija — Franc Torek, 15. julija — Vladimir Sreda, 16. julija — Dan tankistov Četrtek, 17. julija — Aleš
BRE2ICE:
11. in 12. 7. italijanski film »Z one strani zakona«. 13. in 14. 7. jugoslovanski film »Kobila strica Toma<(. 15. in 16. 7. francoski film vTeta Žita«.
ČRNOMELJ: od 11. do 13. 7. ameriški barv-ni film »čabasko«. 15. in 16. 7. sovjetski barvni film »človek, ki ga ljubim«.
KOČEVJE — »JADRAN«;
11. • do 13. 7. ameriški barvni film »Hondo in Apači«. 14. in
15. 7. ameriški film »Bosonoga v parku«. 6. julija francoski barvni film »Kaster z Zahoda«. 17. 7. angleški barvni film »Ubogo dekle«.
KOSTANJEVICA;
12. 7. ameriški barvni film »Top-kapi«. 13. 7. jugoslovansko-nem-ški bar^Tii film »Razbojnik Šut«.
16. 7. francoski film »Grom in pekel«.
METLIKA; od 11. do 13. 7. ameriški barvni film »Lord Jim«. Od 11. do
13. 7. angleški barvni film »ya-leč od razuzdane množice«. 16. in 17. 7. ameriški barvni film »Banda Al Caponoja«.
MIRNA:
12. in 13. 7. baiviii film »Izgon iz pekla«.
NOVO MESTO:
Od 11. do 13. 7. italijansko-fran-coski l»nmi film »Ubijte John-
nyja Ringa«. 14: in 15. 7. francoski film »Drugi dih«. 16. in 17.	7. ameriški film »Zadnji
klic«.
RIBNICA;
12. in 13. 7. jugoslovanski film »Graoski biki«.
SE\T^ICA;
12. in 13. 7. ameriški film »Nazaj po sledi in graničarska pravda«.
SODRA2ICA:
12. in 13. 7. nemški barvni film »Winetou in Old Firehand«.
TREBNJE;
12. in 13. 7. italijanski barvni kavbojski film »Adios Gringo«. 16. julija ameriški avanturistični film »Obračim pod oboki«
na Trzn«n. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Anton Drganc, Kal 5, Semič, prepovedujem Jožetu Ivanetiču iz Omota 5 hojo po mojem posestvu in delanje kakršnekoli škode okrog moje zidanice. Če tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Jurij Majerle, Ul. 31. oktobra 13, Črnomelj, prepovedujem hojo po mojem vrtu v Radencih pri Starem trgu. Kdor tega ne bo upo-št^al, ga bom sodno preganjal.
film »Obračun pod oboki«.	J	_	■■
rpijnajpf^^ I^OEVESTILA I
LbI V/1 Kmetijska zadruga Črnomelj pro
Aiut KleviSar iz Gor. Suhadola 17. Brusnice, ^epovedujem vsem sosedom hojo živine ob mojem vrtu in po dvorišču, posebno Jerneju Piletiču iz Gor. Suhadola. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
Jože Slak, Dol. Ponikve 13, Trebnje, prepovedujem pašo kokoši po mojem vinogradu in njivi
vsak mesec NOV PROGRAM
SLUŽBO IŠČE
I;^EM v bližini Novega mesta zaposlitev kot gospodinjska pomočnica. Naslov v upravi lista (1317/69).
SLUŽBO DOBI
DVA SAMOSTOJNA mizarslca pomočnika dobita stalno zaposlitev. Mizarstvo črtalič, Dobrova 1, Kostanjevica na Krki.
SPREJMEM samostojnega ključavničarja (samsko stanovanje preskrbljeno) in vajenca za ključavničarsfko stroko, z dokončano osemletko. Stanovanje in hrana v hiši. Anton Golob, Tacenska cesta 88, Vižmarje, Ljubljana.
POSEST
TAKOJ PRODAM hišo t Regerči vasi. Ponudbe pošljite na naslov: Sonja Mišjak. Ljubljana, Gregorčičeva 11/a.
KUPIMO vseljivo hišo, stanovanje ali sobo kjerkoli v Sloveniji. Naslov v upravi lista — (1326/69).
UGODNO PRODAM zazidljivo gradbeno parcelo t Gotni vasi z gradbenim načrtom in nekaj materiala. Alojz Cimprič, Kolodvorska 4, Novo mesto.
PRODAM novo. Se nedograjeno enostanovanjsko hišo v Dol. Straži 95. Poizve se pri Martinu Grandovcu, Vrh pri Ljubnu 17, Novo mesto.
PRODAM ZIDANICO (soba klet) z inventarjem, vinograd (13 arov) in sadni vrt (11 arov). Poizve se pri Stanku Kozoletu, Trška gora 31, Krško.
PRODAM novo hišo s 3 ha zemlje, lahko tudi posamezno. Cena nizka. Peter Kukovičič, Dol. Leskovec 71, Brestanica.
POCENI PRODAM gradbeno parcelo z odobrenim gradbenim dovoljenjem In načrtom za manjšo hišo. Oddaljeno 1 km od šmarjeških Toplic. Naslov v upravi Usta (1328/69).
PRODAM
UGODNO PRODAM snopovezalko za »beCesko«. Mačkovec 4, Oto-6ec, Novo mesto.
PRODAM novo Italijansko okroglo zložljivo otrodko stajico. Schmidt, Mestne njive — blok VII, Novo mesto.
PRODAM slamoreznico, motorno, »Alfa«,. pleteno koSico za voz in moped. Ivan Globevnik, Sko-ojan 2.
UGODNO PRODAM Dieslov motor Aran 9 do U KS, vprežno ko-sllnioo na motorni pogon za enega konja in obračalnik Po-beda. Poisve s« ttl Kirnu, Dd. BIroooro X9, Beut oerker.
šajte pri Potokarju, Stari trg 24, Trebnje.
PRODAM dobro ohranjeno mlatilnico, ici čisti tudi žito. Vpra-
ZARADI SELITVE prodam stružnico in spalnico. Štefka Bajc, Kolodvor fca 18, Kočevje.
PRODAM belo pleskano spalnico z vložki in čm hrastov kavč. Jakovljevič, Nad mlini 4, Novo mesto.
PRODAM motorno slamoreznico v prav dobrem stanju. AntMi Križaj, Okroglo 4, Naklo — Gorenjska.
KUPIM
KUPIM VEČJO KOLIČINO smrekovih desk 5 in 3 cm. Jože Košak, Družinska vas 2, Bela cerkev.
STANOVANJA
TAKOJ ODDAM sobo in kuhinjo v Regerči vasi. V poštev pridejo samo interesenti, ki lahko plačajo najenmino za 2 leti vnaprej. Naslov v upravi lista.
NUJNO IŠČEM lopo opremljeno sobo s souporabo kopalnice. Plačam dobro. Ponudbe peljite na upravo lista pod »Nujno«.
MOTORNA VOZILA
PRODAM ŠKODO, odlično ohra njeno, 27.000 km. Pismene ponudbe na upravo lista pod »Ni potrebna gotovina«.
PRODAM MOPED, 68. letnik. Informacije vsak dan od 15. ure dalje. Zameško 22, Šentjernej.
UGODNO PRODAM motorno kolo BMW 245. Brulc, Vinja vas 13, Stopiče.
FIAT 750 ugodno prodam, tudi za ček. Oglasite se v železnini, Kvedrov trg 26, Sevnica^^ — od 8. do 16. ure.
PRODAM osebni avtomobil Audi 72, letnik 1967, prevoženih 50.000 km. Naslov v upravi lista.
RAZNO
INŠTRUIRAM francoščino in angleščino. Kristanova 23, Novo mesto.
DENAR IN ČAS vam morda ne dopuščata zdravljenja v zdravilišču. Z majhnimi stroški lahko doma zdravite bolezni Jeter, žolča in črevesja, čire, zaprtja in hemoroide z rogaškim DONAT vrelcem. Zahtevajte ga v svoji trgovini, ta pa ga dobi v Novem mestu pri HMELJNIKU — tel. 21-129, STANDARDU (MERCATORJU) — tel. 21-158 In pri DOLENJKI — tel. 21-440.
CE STE V ZADREGI, kakšen prstan bi podarili svoji ljubljeni, obiSčite zlatarja Otmarja Zida-rlfia r Gosposki 9 t ijubljani (2X>leg \udrwi9i.
Kmetijska zadruga Črnomelj proda na Javni dražbi mlatilnico Zar-^ in motor Aran v dobrem stanju. — Licitacija bo 14. 7. 1969 ob 8. uri pri mrfianični delavnici KZ Črnomelj. Ogled je možen vsak dan od 6. do 14. ure pri delavnici. — Interesenti so dolžni pred začetkom licitacije položiti
varščino v znesku 10 odst. od izklicne cene na blagajni KZ.
EKSPRESNO OČISTI oblačila Pralnica in kemična čistilnica. Novo mesto, CSermova 5.
ZIDAKE, BETONSKE in termo vseh vrst, dobite pri Grilu, Poljane 17, Dol. Toplice.
ŠČETKE ZA LOŠČILCE in za sesalce za prah obnavlja ščetar-stvo Armič, Ljubljana. Trfaška 52.
Ob nepričakovani, tragi&ii izgubi dragega sina in brata
IVANA PETKA
is Starega loga pri Kočevju
se vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih izrazili sožalje, lepo zahvaljujemo, prav tako vsem, ki eo pokojniku poklonili cvetje in vence, ter sosedom in aiancem, ki so nam kakorkoli p<»nagali in nas tolažili v težkih trenutkih.,
f
TUDI VI STE KOVAĆ!
Vsak je kovač svoje sreče! Zato mislite že danes na jutrišnji dan in ne pozabite: iz malega raste veliko! Vlagajte svoje prihranke na hranilno knjižico pri
DOLENJSKI BANKI
IN HRANILNICI
v Novem mestu
ali pri njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki in Trebnjem!
i
Hranilno knjižico DBH lahko dobite tudi pri vseh poštah v občinah Novo mesto, Krško, Metlika in Trebnje!
DBH v Novem mestu obrestuje hranilne vloge
- navadne po
Prisrčna zahvala pokojnikovim kolegom vojakom ter starešinam Iz Skopja za poslovilne besede ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se tudi vojakom iz gamiziona v Ljubljani žalujoči: neutolažljiva mama, oče, brata Andrej in Peter, sestra Olgica, zaročenka Jožica, družina Miklič in drugo sorodstvo
Ob prerani izgubi dragega moža in očeta
FRANCA SLADIČA
iz Kota pri Semiču
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga premili na zadnji poti in mu darovali cvetje. Islo«na hvala kolektivu in upravi »Iskre«, tovarni kondenzatorjev v Semiču za pomoč in organizacijo pogreba, LD Smuk, ZB, SZDL, AMD Črnomelj in Metlika, KZ Črnomelj, Komunalnemu podjetju Črnomelj, BETI — Črnomelj, osnovni šoli Semič za podarjene vence, žalujoči: žena Anica Sladič, sin Jože in hčerka Milena
Ob prerani izgubd na£ega dragega moža, dobrega očeta, starega očeta, tasta, brata, strica in svaka
ANTONA GALETA
koiarskega mojstra iz Krškega
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v dneh žalosti sočustvovali z nami, nam pc»nagali in nam izrekli sožalje. Poseteio zahvalo dolgujemo dr. Tatjani Hvali-An-drijaševič, ki mu je v času dolge bolezni lajšala bolečine, in osebju i^lošne bolnice v Novem mestu za vso požrtvovalnost. Hvaležni smo tudi vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mu poklonili lepe vence in prekrasno cvetje ter ga spremili na poslednji i>oti. Prav lepa hvala častiti duhovšžini in članom gasilskega društva Krško za zadnje spremstvo. Tovarišu Avgustu Pircu
pa se zahvaljujemo za ganljiva poslovilne besede.
Žalujoči: družini Gale in Tavčar
Ob težki izgubi naše di'age sestre in tete
ANGELCE BRODARiČ
iz Novega mesta
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so jo spremili na zadnji poti in nam izrekli sožalje, ZB Rosalnice in Metlika, tovarišu Poldetu Segini za poslovilne besede in Miku Matjašiču za dobro organizacijo. Posebno zahvalo smo dolžni tovarišu Francu Brulcu in njegovi ženi Rozi, ki sta nam stala ob strani v težkih trenutkih, ravno tako tovarišu Jožetu Brodariču in ženi Francki za pomoč in kolektivu Tekstila — Dolenjke za podarjeno cvetje žalujoči; brat Martin z ženo ia sestra Rezka z družino
JULIJSKO VREME V PREGOVORIH
Ce je na drugi dan julija lepo, tako do konca meseca bo. — Ce Cirila in Metoda dež pere, orehe in kostanj z drevja obere. — če na Marjeto dež lije, seno na travniku gnije. — če na Jakoba dežuje, ostro zimo oznanjuje. — Jakobova ajda in Ožbaltova repa je le redkokdaj lepa.
LUNINE MENE:
6. 7. f ob 14.17 14. 7. ® ob 15.11 22. J. 3 ob 13.10
- vezane do
Pri Brezi: s ceste v odvodni Jarek
Ljubljančan Aleksander Pitare. Vič se je 30. junija popoldne peljal z osebnim avtomobilom iz Ljubljane proti Zag^rebu. Pri Brezi je v slabo preglednem ovinku prehitel neki avtomobil, ko mu je naproti pripeljal avtobus. Pitare-vič se je imiaknil za preMtevani avtomobil, pri tem pa je zapeljal čez bankino na travnik in obstal v odvodnem jarku. Voznik in sopotnik sta se pri nesreči ranila. Na vOBilu je za 2000 din škode.
Obrežje: prekratka varnostna razdalja
Franc česnovar iz Dobrave pri Ljubljani je 30. junija vozil avto v koloni. Pri Obrežju se je zaradi prekAtke varnostne raadalje na mokri cesti zaletel v osebni avtomobil Antona Ogrisa iz Voglja pri Kranju, ki je vozil pred njim. Na. stala škoda znaša 950 din.
Bič: prevrnjen tovornjak
1. julija je Zagrebčan Miloš Popovič vozil iz Zagreba proti Ljubljani tovornjak francoske registracije. Pri Biču je dohitel Tržačana Gnida Wrussa, ki je prav tako vozil tovornjak. Ko je rtalijan pred priključkom zavrl, je I*opovič, ki Je vozil v pre. kratki varnostni razdalji, naglo zavil na neutrjeno bankino. Tovornjak se Je prevrnil. Škodo so ocenili na 900 din.
Karteljevo: čez cesto v drevo
Konstantinos Tsiamis se Je 2. julija peljal z osebnim avtomobilom iz Ljubljane proti Zagrefbu. Pri Karteljevem je nameraval pr^tevaitl neU tovornjak, ki Je vozU pred njim. Ko Je bil Se na levi strani ceste. Je 0{>a2il, da mu naproti voel toromjak. IH bi se izoenll trčenju. Je za(peljal dee cesto na levo strw t go«l in trčil v drevo. Skoda znaša 2500 din.
Šentjernej: trčenje pri hiši št. 32
Srečko Likar iz Kostanjevice je 30. junija v Šentjerneju pri hiši s številko 32 prehiteval dva pešca. Prav tedaj mu je naproti pripeljal avtomobil, ki ga je vozil Boris Grgič. Vozili sta trčili. Skoda znaša 1300 din.
Podgračeno: prekucljaj na bankini
Zagrebčan Dragomir Jorgič je 2. julija vozil tovornjak iz Zagreba mimo Podgračenega. Naproti mu je pripeljal po levi strani neki avtomobil. Jorgič je prav tedaj zavil na levo stran in se prevrnil z neutrjene bankine. Voznik se je laže poškodoval. Ocenje. na škoda 2snaša 6000 din.
Gradac: otrok pred avtomobil
Ljubljančan Janez Skrabar se je peljal 4. Julija popoldne z osebnim avtomobilom , skozi Gradac proti Metliki. Na cesto je nenadoma pritekel 4-letn! Mladen Fi-lak. Voznik je zbil dečka na tla. Mladena so s poškodovano glavo odpeljali v bolnišnico.
Vlom v Gradcu in Novem mestu
v noči med 3. in 4. julijem Je nekdo vlomil r gostilno Julija Rakarja v Gradcu. Vlomilec Je na* silno odprl okno na straniSču in se splazil v notranjost gostišča, ht predala točilne ndze je ukradel nekaj drobiža. Za storilcem poizvedujejo.
Prav ▼ isti noči so poskusili n»-snanci vlomiti tudi t gostiSče na Bregu T Novem mestu. S ponarejenim ključem so nameravali odpreti vhodna vrata, vendar varnostna ključavnica ni popustila; ponarejeni ključ se je zlomil in o-»tal T ključavnici. Vlomilce ie Iščejo.	t
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni In odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, MiloS Jakopec, Marjan Legan, Marija Pado-van, Jože Primc, Jožica Teppejr In Ivan Zorfln. Tehnični urednik: Marjan Moškon.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 70 par (70 starih din) — Letna naročnina: 32 Ndin (3200 Sdin), polletna naročnina 16 novih dinarjev U600 Sdin); plačljiva Je vnaprej — Za Inozemstvo 62.50 novih dinarjev (6.3^ Sdin) oz. 5 ameriških dolarjev ali ustrezna druga'valuta v vrednosti 5 ameriških dolarjev — Tekočd račun pri podr. SDK v Novem mestu: 521-84) ~ NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRA. V^: Novo mesto, Olavnl trg 3 — Pofitnl predal: 33 — Telefon: (068)-21-^ » Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo Tiska OP »Delo« v Ljubljani