Po£HUiw pintami » gotovM m Ccnn Din 1*- VicrumsHl dum Stev. 137 U fiubliniu, 18. iuniin 1936 leto 1. Razlog za konec sankcij: strah? Iiondnn, 18. junija. Britanska vlada je na svoji včerajšnji seji odobrila besedilo izjave, ki jo bo zunanji minister Eden podal na jutrišnji seji spodnje zbornice v imenu britanske vlade. Mislijo, da bo bistvena vsebina te izjave ta. da je britanska vlada sklenila pristati na ukinitev sankcij, če bo kdo to predlagal v Ženevi. l*o poročilih agencije Press Associated jo zelo verjetno, da bo britanska vlada še pred ženevsko sejo uradno obvestila vse države članice ZN o lem stališču. Eden ho v svojem govoru odbil vsako odgovornost 7.a posledice, ki bi v Evropi nastopile zaradi ukinjenja sankcij. Vso odgovornost za to nosi ZN, ki je sankcije sprejela brez resne volje, da jih bodo njene članice tudi izvajale. Anglija ni imela nikdar namena, da hi Italijo gospodarsko in finančno uničila, zato prepušča odgovornost tistim, ki niso znali izkoristiti tega poskusa za varovanje miru in evropske bodočnosti. Razlogi za uklnjenje I^ondon. 18. junija, o Iz krogov, ki so vladi blizu, zatrjujejo, da je na odločitev angleške vlade o ukinitvi sankcij zlasti vplivala italijanska grož- nja, da bo Italija razglasila splošno mobilizacijo, če bodo sankcije še dalje trajale. Razlogi, ki jih bo angleška vlada za ukinitev sankcij uvedla, so naslednji: 1. Določila ZN ne predvidevajo vzdrževanja sankcij, ko se je enkrat končala vojna. Sankcije so mišljene samo kot preventivno sredstvo, ki naj prepreči izbruh vojne. 2. Nadaljnje vzdrževanje sankcij bi imelo značaj kazni in bi moralo dobiti vse bolj sovražni značaj, ki bi še bolj zapletel trenutni evropski kočljivi položaj. S. Vzdrževanje sankcij je edina ovira za to. da se Italija ne udeležuje nobenega dela za zavarovanje miru v Evropi. Poleg teh uradnih razlogov pa so. kakor smo žc dejali, še drugi razlogi, ki so Anglijo privedli do tega, da se je odločila za ukinjcnje sankcij. Poleg italijanske grožnje o mobilizaciji vzbuja angleškim politikom bojazen zbliževanje med Italijo in Nemčijo. Anglija ne bo v nobenem primeru mogla trpeti, da pride do sporazuma med Italijo in Nemčijo. v katerem hi Italija pustila Hitlerju proste roke glede (''eškoslovaske. če Hitler prizna neodvisnost Avstrije. Ženeva. 18. junija. AA. Havas: Mednarodni krogi presojajo zelo neenako soglasni sklep angleške vlade, da naj se ukinejo sankcije. Nekateri menijo, da je odločitav angleške vlade hud udarec za pakt ZN. Delegacije držav, ki so zelo daleč od Evrope, pa pozdravljajo odločitev angleške vlade, ki bo zelo razčistila položaj. Posebno so zadovoljna zastopstva držav Južne Ameriko. Vfi proti sankcijam Tokio, 18. junija. Vsi japonski listi računajo s tem, da bodo sankcije proti Italiji ukinjene in da bo ZN, kakor pravijo ti listi, pokazala svojo nemoč proti Italiji. Listi pravijo, da niti delegat sovjetske Rusije ne bo vložil prav nikakeg a pomisleka in da bo odnehal pred stvarnostjo. Po sodbi listov bo moral britanski zunanij minister Eden zahtevati od Zveze narodov, da se pobriga, da Italija obnovi normalno razmerje z vsemi sankcijskimi državami. Bero, 18. junija. Na 6eji državnega sveta je na vprašanje nekega liberalnega poslanca Mola izjavil. da zvezni svet meni, da se sankcije proti Ha liji morajo ukiniti. Švica bo zahtevala oa ZN, da naj sprejme sklep v tem smislu. Pred sporazumom med Avstrijo in Nemčijo Pariz. 18. junija, m. Semkaj je prispelo poročilo iz Prage o naporih glede sklenitve sporazuma o ureditvi mednarodnih odnošajev med Nemčijo iu Avstrijo. Po teh poročilih sp da sklepati, da je tudi Mussolini dal načelni pristanek za ta sporazum o priliki zadnjega sestanka z avstrijskim kanclerjem Schuschniggom. Po poročilih iz Prage se je g. von Hassel .nemški ambasador v Rimu v prvi vrsti raz-govarjal s Hitlerjem o glavnih linijah tega sporazuma. Nato se je Mussolini sporazumel z avstrijskim kanclerjem Schuschniggom za časa njegovega bivanja v Italiji. Kar se tiče von Papena, je ta od sveje strani vzdrževal zveze z Reichom ter sc je večkrat sestal s Hitlerjem v južni Nemčiji. V Pragi smatrajo, da je tu govor o sklcnifvi sporazuma med Avstrijo in Nemčijo, na katerega je pristal tudi Mussolini. Rok trajanja tega sporazuma je predviden.za dobo petih let. Kakor vse kaže, sc v prvi vrsti vodijo pogajanja o sledečih tečkah: 1. Glede priznanje avstrijske neodvisnosti s strani Nemčije. 2. Glede ukinitve takse 1000 HM, ki jo mora sedaj plačati vsak Nemec, ki želi potovati v Avstrijo. 3. Glede razpusta »Avstrijske legije«. 4. Glede pogajanja o sklenitvi sporazuma o ne umešavanju v notranje zadeve ene in druge države. 5. Glede razgovorov o zadevi sklenitve gospodarskega sporazuma na bazi kompenzacijskega sistema, sličnega onemu, ki ga je Nemčija sprejela ob priliki sklenitve sličnih sporazumov z balkanskimi državami. b. Sprejetje kulturne konvencije, ki bo odstranjevala vsako polemiko v časopisju. Nasproti temu pa bi se v smislu teh vesti Avstrija obvezala, da bi 1. pričela sprejemati narodne socialiste v državne službe in v domovinsko fronto. Pozneje pa bi liiihovi zastopniki stopili tudi v vlado. 2e sedaj pa bi osebe, ki so v zvezi z narodnimi socialisti, kakor lloffcr in Stiirghk, mogle priti na čelo kakega nepolitičnega resora. 2. Da bi Avstrija dala veliko amnestijo za politične krivce, od katere bi bil izvzet edino bivši avstrijski poslanik v Rimu Rintelen. 3. Da bi zajamčila popolnoma svoboden povratek emigrantom, ki bi se vrnili v Avstrijo. 4. Da bi dovolila Nemcem iz Reicha, da bi pri potovanju skozi avstrijsko ozemlje lahko nosili nacionalistični znak. 5. Da bi se avstrijska vlada obvezala podpirati nemško politiko v mejah, v katerih ta politika ne bi posegala v interese Italije in Madjarske. Te točke naj bi bile glavne smernice za spora zuni med Dunajem in Berlinom s pristankom Kitna. Nekateri celo trdijo, da sklenitev tega sporazuma zelo podpira tudi britanski poslanik na Dunaju. Avstrija zanikava Dunaj, 1«. junija. AA. Havas: V zvezi z vestmi, ki so bile razširjene v inozemstvu o sporazumu med Avstrijo in Nemčijo, so pristojni avstrijski krogi izjavili sinoči naslednje: 1. Na Dunaju nič ne vedo v takem sporazumu. 2. Avstrijska vlada je čvrsto odločena, da ne popusti niti za ped od politike, ki jo je v notranji in zunanji politiki začrtal pokojni Uollfuss. 3. Avstrija ne more sprejeti nobenih pogojev za normalizacijo dogodkov med Avstrijo in Nemčijo. Glede tega se tudi izjavlja, da je dr. Schuschnigg v svojem govoru dne 10. junija v dunajski mestni hiši točno pojasnil stališče Avstrije. Avstrijska vlada ne namerava menjati svojega programa Vendar pa vladni krogi ne dajejo nobenih obvestil o teni, če so v teku 1< >k,i pogajanja med avstrijsko ir) nemško vlado Organizacija policije, dviganje nemškega izvoza Iz nemške domače politike Berlin, 18. junija, o. Državni voditelj SS-odd*;!-kov, ki predstavljajo najbolj zvesto in zanesljivo jedro narodno socialistične stranke ter njeno politično policijo, Himmler, je imenovan za vrhovnegi vodjo nemške policije v notranjem ministrstvu. To imenovanje 6e je izvršilo zaradi tega, da bo Him-mler po eni strani združil vso nemško varnostno službo v eni roki, po drugi strani pa da bo poenotil policijo. Po na fcrtu nemške vlade bodo v bodoče vse panoge nemške policije, to je varnostna policija, občinska policija, podeželska policija kriminalna in tajna politična policija spadale pod vodstvo Himmlerja. to pa zaradi lega. da bi bilo njihovo delo čim uspešnejše Berlin, 18. junija. o. Gospodarski odbor nem Hke narodne socialistične stranke ie izdal poročilo, v katerem podčrtava potrebo, da je treba polagati največjo pažrtjo na to, da si država za primer vojne vzgoji zadostno število delavcev specialistov, ne da bi zaradi tega trpela vojna sila. Potrebo takega dela opravičuje dejstvo, da je Nemčija 1914 imela premalo specializiranega delavstva za to- I varne vouicga maleri:ala. Ker pa je vojna tehnika v zadnjih 10 letih silovito napredovala, je vzgoja specialistov nujna zahteva za vsako uspešno obrambo. Nemški porast v svetovni vojni je posledica napačnih računov v gospodarstvu Nemčija je svetovno vojno izgubila v gospodarskem oziru, medtem, ko jo je v vojaškem dobi.a. Zato morajo odločujoči ljudje na vsak način voditi o lem vprašanju načune. Berlin, 18. juni:a. o. Po statistiki nemškega trgovinskega ministrstva je znašal nemški uvoz v maju 337 milijonov mark. Izvoz pa v istem času 372 milijonov mark. V prvih petih mesecih 1. 1. je bila nemška trgovinska bilanca za 1222 milijonov mark aktivna, mcolem ko je lansko leto v is*i dobi izkazovala 164 milijonov izgube. Uvoz v Nemčijo je v teh prvih petih mesecih napredoval edino iz Sovjc'ske Rusije od izven evropskih držav pa iz Turčije in Avstralije Nemški izvoz pa se je povečal predvsem z ozirom na izven evronske države, zlasti v Japonsko in v Čile ter Turčijo. Razvoj stavke v Belgiji Bruselj, t8. junija, o. Z ozirom na dejstva, da •e ktavJtujočim pridružujejo vedno nove skupine delavcev iz različnih podjetij in da groze s stavko iz solidarnosti tudi tisiužbenc. prometnih železniških družb, je včeraj imela vlada sejo pod predsedstvom ministrskega predsednika Van Zeelanda. Na tej seji so sklepali o tem, kakšne ukrepe naj ir.da vJada, da pospeši rešitev stavke in kaj bo treba narediti v primeru, da se sedanje posamične stavke razširijo v splošno. Ker je policija ugotovila zadnje dni, da se med belgijskim delavstvom močno udejstvujejo številni inozemski komunistični agitatorji, je pravosodni minister dal vsem tujcem, ki bivajo v Belgiji opomin, naj &e vedejo tako, kakor se spodobi ljudem, ki uživajo gostoljubje tuje države. Kogar bo policija dobila pri nemirih in ugotovila, da ni belgijski državljan, bo takoj izgnan. V zvezi s tem je policija včeraj aretirala veliko stavkujočih skupin in raziskala, kakšni ljudje so med njimi. Včeraj so delno stopili v štrajk bruseljski šoferji osebnih avtomobilov tako, da se zdaj vrši promet samo še z avtobusi. Pristaniški delavci v Antwerkenu stavkajo kar naprej. Stavkati so začeli tudi delavci v Gentu. Stavka v Belgiji nikov posamezni h sindikatov računajo z objavo splošne stavke. Položaj se ie v stavkovnih področjih nekoliko pomiril. Guvernerji skrbe za red in mir in so izdali vse potrebne odredbe. V okolici l.iniburga je orož-ništva razgnalo kolesarsko kolono stavkujočih iz Liegea, ki je šla proti Linib^urgu. da bi potegnili) v stavko laniošnje delavstvo. V Liegeu jo sprevod stavkujočih hotel priti pred socialistični dom, pa jih je orožništvo razgnalo. Število stavkujočih v okolici Liegea znaša okoli 73.010. Delavci v tekstilni industriji so podali svoje zahteve in bodo utri stopili v stavko, če 11 ihovim željam ne ugode. Davi je v Liegeu zopet prišlo do izgredov. Slavkujoči so prevrnili tovorni avto, ki je vozil mleko po hišah Orožniške čete so pomnožene. Nov predsednik upravnega sodišča v Celju Belgrad, 18. junija. 111. S kraljevim ukazom je na predlog pravosodnega ministra imenovan za predsednika upravnega sodišča v Celju dr. Ivan Likar, sodnik upravnega sodišča v Celju. Razdelitev Palestine po narodnostih Jeruzalem, 17. junija. AA. (DNB) Po poročilu iz židovskih krogov proučuje angleška vlada sedaj prav resno načrt mandatne oblasti za Palestino o razdelitvi Palestine v čisto židovske okraje, čisto arabske ograje in v mešane okraje. Mešani okraji hi prišli pod posebno upravo. Vrh tega se pogaia angleška vlada s prvaki cionističnega gibanja o začasni ustavitvi priseljevanja Zidov v Palestino, in sicer zaradi miru in reda v tej deželi. Reuter: Položaj je še zmeraj napet Policija je bila posebno v pripravljenosti zaradi obletnice smrti treh Arabcev v letu 1929 Tudi včeraj je bilo izvršenih več atentatov na vojaške patrole. Pri Jaffi so Arabci napadli neki policijski avtomobil Policija je začela streljati in ie bil ubit en Arabec. Arabci so poškodovali tudi neko otroško bolnišnico v ameriški koloniji. Tudi železniška proga je bila poškodovana na več krajih. S pomočjo policijskih psov so odkrili Arabce, ki so posekali pel hektarjev gozda, ki je hil šele nedavno nasajen. Upor v kaznilnici Nevviork, 18. junija V kaznilnici v Richmondu je prišlo do upora. Osem obsojencev je zasedlo tovorni avtomobil sredi kaznilniškega dvorišča. Na avlo so potegnili s seboj 2 paznika kot talca, nato pa so ga zagnali z vso silo proti glavnemu izhodu. Drugi pazniki pa so opazili njihovo početje in so otvorili na avto ogenj iz strojnic. Kaznjenci so nato enega paznika ubili, drugega pa težko ranili. Štirje kaznjenci 30 bili ranjeni. Pariz, 18. junija. AA. V teku včerajšnjega dne se je v Parizu in ostalih krajih okoli Pariza vrnilo na delo skupaj okoli 14.1M'0 delavcev. V PaVizu in okolici Pariza stavka še sedaj okoli 63.000 delavcev. Jugoslavija na olimpijadi Belgrad, 18. junija, m. Z ozirom na vesti, da naša država nc bo sodelovala pri olimpijskih igrah zaradi pomanjkanja sredstev, moremo ugotoviti, da so te vesti brez podlage. Vlada je že na svoji zadnji seji na predlog ministra za telesno vzgojo naroda dr. Rogiča sklenila, da izplača iz državne blagajne olimpijskemu odboru v Zagrebu vsoto 500.000 Din za sodelovanje jugoslovanske reprezentance na olimpijadi v Berlinu. Znesek 200.000 Din je odobren kot podpora za trening našega olimpijskega moštva, znesek po 300.000 Din pa za potne in ostale stroške pri sodelovanju na olimpijskih igrah. Kakor je iz tega razvidno so neosnovane vse vesti da je odhod naše reprezentance dvomljiv. ,Ognjeni križi' nastopajo Pariz, 18. junija. Polkovnik de la Rocque je izdal proglas, v katerem poroča, da se bo odslej pokret »Ognjenih križev« udejstvoval tudi na političnem polju. »Ognjeni križi« predstavljajo danes najboljše organizirano skupino v Franciji. Plačilni promet z Italijo Belgrad, 17. junija. A A. Nov način ureditve plačilnega prometa z Italijo. Finančni minister je izdal tale odlok: 1. Narodna banka lahko uvoznikom blaga v Italijo na njihovo zahtevo v zameno klirinške avize izda klirinška nakazila na lire, ki se lahko prodajajo na domačih borzah za plačilo v Italijo uvoženega blaga pred 18. novembrom 1935. 2. Uvozniki blaga iz Italije lahko izjemno od odloka št. 13.320-8 z dne 5. decembra 1035 svoje obveznosti nasproti italijanskim upnikom urede tako, da pri vsakem plačilu 50% plačajo v zbirni račun nacionalnega instiuta za menjavo pri Narodn) banki v Belgradu. drugih 50% si pa nabavijo z odkupom klirinških nakazil na lire preko pooblaščenih zavodov na domačih borzah. 3. Narodna banka ima pooblastilo za izdajo potrebnih navodil za izvedbo teh transakcij o plačilnem prometu z Italijo. Nesreča na Donavi Budimpešta, 18. junija. Glede na včerajšnjo nesrečo na Donavi pri Novi Pesti so dognali do danes dopoldne ob 10, da je utonilo 9 oseb. Razen tega so ugotovili, da se je poleg teh devetih in onih 15, ki so jih rešili ter osmih, ki so se sami rešili in naknadno prijavili oblastvom,, nahajalo na brodu še osem oseb; njih usoda je do tega trenutka še neznana. Po doslej še nepotrjenih glasovih se zdi. da so od teh osmih oseb tri utonile. Bilanca te nesreče bi lorej bila 12 mrtvih. Od osmih oseb, ki so izginile nri nesreči z brodom. sta se dve prijavili policiji. Neznana je torej usoda še šestih oseb. Treba jih bo pač šteti med mrtve. Tako bo vseh smrtnih žrtev 15. Policijska preiskava je ugotovila, da je bil brod v dobrem stanju; njegov motor in sploh vse naprave na njem so |X)polnoma ustrezale zakonskim določbam. Brod je lahko vozil ne samo 40, temveč celo 60 oseb. Bržčas je bila vzrok nesreče pijanost nekaterih oseb na brodu, ker so se po nc|>otrebnem razburili in zagnali alarm ter tako povzročili pa niko in nato katastrofo. Tramvajski uslužbenci predlagajo spremembe Ljubljana, 18. junija. Sinoči ob desetih ie bilo v Delavski zbornici zborovanje tramvajskih uslužbencev, ki so sklepali, oli n«i sprejmejo službeno pragmatike, ki jo je predložila maloželczniška družba, ali naj jo odklonijo. Zborovanja se ie udeležilo okrog 140 uslužbencev, fo se pravi škorenj vsi, ki so bili ob desetih prosti službe. Zborovanje ie vodil glavni zaupnik n Leopold Cej, strokovno poročilo o pragmatiki pa ie podal g. Junij Stanko., jz pragmatike je bilo razvidno, da ji- kolikor toliko ugodna in prav za prav nc ternlje pravic, ki so jih ceslni železničarji dosegli. Zlasti mlajši ne bodo prav nič prizadeti. Neugodna pa ie po mnenju železničarjev pragmatika za starejše železničarje, ki bodo napredovali le bolj počasi in pa za družine z več otroci, toda to ie v soglasju s stremljenjem, ki nastaja v vsej državi, d« sc dra-giniskr doklade znižujejo Po živahni debati so ceslni železničarji sklenili, da Itodo predložili inaložele/niški družbi svoje izprernenievalne predloge k pragmatiki. Upravni odbor se sest,me še ta teden ter bo sklepal o predlogih uslužbencev Zborovanje te trajalo do polnočne ure. Rim, 18. junija. AA. (Stefani) Ustanovljen je zavod za znanstvena raziskovanja v Vzhodni Afriki. Po uredbi kolonijskega ministrstva bo imel ta zavod tudi podružnico v Adis Abebi. Budimpešta, 18. junija. A A. Tu se bo od 8.—15. julija t. I. vršil mednarodni ženski kongres. Italijansko maščevanje za sankcije Bruselj, 18. junija. Slavka v Bruslju zavzema čedal e več i obseg. Po današnji konferenci zastop- Rim, 18. junija, o. Z ozirom na londonske vesti o ukinitvi sankcij rimski krogi ne izražajo nobenega začudenja ali zadoščenja. Italija je prepričana o svojih pravicah, tako da mora smatrati konec sankcij samo kot zakohilo in zasluženo zadoščenje zn krivice, ki So jih sankcije Italiji prizadele. Italija smatra angleški sklep o ukinitvi sankcij kot priznanje, da je Društvo narodov naredilo težak pravni greh s tem, da je izglasovalo sankcije. ZN mora za zadoščenje Italiji ne le ukiniti sankcije, marveč mora tudi priznati italijansko osvojitev Abesinije. Ce tega ZN ne bo naredila, potem bo mednarodna napetost zaradi Abesinije trajala še naprej. Rim, 18. junija, o Napol uradni krogi izjavljajo, da je /a Italijo zdaj najvažnejše vprašanje revizija trgovskih pogodb. Italija bo revidirala vse trgovske dogovore, ki so obstojali med njo in med drugimi državami pred dnem, ko so bile proglašene sankcije. S temi državami bo Italija sklenila najbrž nove pogodbe na podlagi kompenzacijskega načela. Italija bo tem državam dovolila le tiste ugodnosti pri uvozih njihovega blaga v Italijo, kakršnega bodo one dovolile italijanskemu blagu. Z Nemčijo pa bo Italija sklenila trgovsko pogodbo še pred vsemi državami, ki so se udeležile sankcij, ker te bila edino Nemčija lojalna do nje v času sankcij. Ko bo z Italije izuinilo sramotno znamenje, katero so ji vtisnile sankcije, bo Italija stopila v zbor evropskih držav iu pomagala sodelovati za vzpostavitev evropske varnosti. Glavni njen načrt za to je še zmeraj štiri zveza med Italijo, Anglijo, Francijo in Nemčijo, ki predstavlja enega naj' ljubših Mussolinijevih političnih načrtov, Po tem načrtu naj bi vodile usodo Evrope štiri velesile. Tej zvezi bi se pozneje lahko pridružile tudi druge države Sleparski ciganki čarata okoli Celja Celje, 17. junija. Koliko lahkovernosti rn nepremišljenosti vlada med našim ljudstvom, najlepse in v najzgvovor-nejši luči dokazujeta primera, ki sta se pripetila te dni v Celju in o katerih hočemo na kratko poročati našim čitateljem. Iz tega dogodka je razvidno, da imamo še vedno dovolj ljudi, ki kljub prosvitljenemu veku, v katerem živimo, verujejo še vedno v čarovnije in take sorodne reči. Na drugi strani pa zopet lahko ugotovimo, da je še vedno na svetu dovolj ljudi, ki hočejo na nepošten način poceni živeti na račun ljudske lahkovernosti. V ponedeljek, dne 15. t m. popoldne sta prišli dve neznani ženski, po videzu sodeč sta bili ciganki in sta govorili hrvaško v kuhinjo neke boljše družine v Gaberju. Z neznankama se je spustila v Izgovor domača kuharica. Ciganki sta prosili kuharico za kozarec vode, katero prošnjo je njima ludi uslišala. Neznani ženski sta pokrili kozarec z belo ruto, nakar je začela voda v kozarcu šumeti. Starejša je nato pripomnila, da pri kuharici ni vse v redu ter naj prinese ves denar, ki ga ima, da ga bo nato blagoslovila, nakar ji bo povedala, katere stranke v hiši so ji nenaklonjene. Kuharica je prinesla ciganki 10 Din s pripombo, da več nima. Nato je dala starejša povohati kuharici neko snov, nakar se je začelo kuharici vrteti, začela je kričati na pomoč, obe neznanki pa sta z 10 Din takoj izginili. Drugi primer se je pripetil še isti dan okrog 6 zvečer pri ženi nekega mesarskega mojstra tudi v Gaberju. V stanovanju sta se zopet pojavili že prej omenjeni nezi ženski. Domači gospe sta položili na dlan Kni .usovo podobo ter ji nato iz roke vedeževali. Trdili sta ji, da ima v okolici mnogo sovražnikov, ki kalijo njeno zakonsko »rečo. Rekli sta ji, naj jima izroči 1000 Din, da jih zašijeta v cunjo, katero bi potem ona dala pod svoje zglavje. Ta zašiti denar da bo morala imeti pod zglavjem vso noč. Če bo to storila, ee bodo naslednji dan javile pri njej vse osebe, ki kalijo njeno zakonsko srečo in jo prosile odpuščanja. Gospa je neznankama res izročila 6 bankovcev po 100 Din. Ta denar sta obe neznanki v njeni navzočnosti zavili v cunjo in položili v blazino ter jo zašili z naročilom, da pač mora gospa ležati na njej vso noč, ne sme se pa denarja dotakniti, ker bosta naslednji dan, to je dne 17. t. m. med S in 9 dopoldne ta denar zopet vzeli iz blazine in izročili njej. Nato sta neznanki izginili. Čujte in strmite. Gospa je na predmetni blazini noč res srečno prebila in sanjala o svoji bodoči zakonski sreči. Naslednji dan je pa od 8 zjutraj dalje zaman čakala obe neznanki, ki jih ni hotelo biti od nobene strani, da bi zopet vzeli iz blazine denar in ji ga izročili nazaj. Ker žensk le ni hotelo biti, se je gospa končno opogumila, vzela iz blazine cunjo, v kateri je pa na ovoje veliko začudenje opazila namesto bankovcev navaden papir. Vsekakor sta neznanki prejšnji dan, ko sta gospe prerokovali njeno bodočo srečo, na zvit način izvabili od nje 600 Din, v blazino pa vtaknili navaden papir ter nato neznano kam izginili. Obe omenjeni žrtvi popisujeta neznanki, ki sta bili po vsem opisovanju sodeč brez vsakega dvoma ciganki, da je bila prva stara okrog 50, druga pa okrog 25 let, obe srednje velike postave. Na glavi sta imeli kri-žasti ruti, črna krila in opanke. Kam sla pretkani čarovnici izginili, za enkrat še ni znano. Možno je pa, da sta jima poleg že omenjenih dveh nasedle gotovo še druge lahkoverne stranke. Skopi brezvestnež prodaja mrhovino za sveže meso Ptuj, 17. junija. Znano je, da uživajo cigani meso poginulih Šivali, posebno izvrstno jim tekne pečenka poginulih svinj. Ni se pa še slišalo, da bi se meso poginulih živali, toraj mrhovina, prodajala na drobno od kmeta, kakor se je to zgodilo pred kratkim v Ptuju. V Drstelji pri Sv. Urbanu živi dobro situiran posestnik, znan skopuh, Lplosnjo pomlad mu je povrgla kobila žrebe, ki jo bilo stalno v spremstvu 6voje matere in kakor običajno pri kmetih, tudi ko je bila kobila vprežeua. V sredi meseca majni-ka pa je' žrebe nenadoma zginilo in ga ni bilo videti več v spremstvu kobile Prodal ga ni in tudi, kakor se je ugotovilo, konjaču ga ni izročil. Dejstvo je, da je žrebe poginilo, ne da bi lastnik o tem komu kaj naznanil. Da bi pa prišel skopuh na svoj račun in do odškodnine, je žrebe kratkomalo raztelesi, naložil meso in kožo na voz ter »e podal v Ptuj in ee ustavil na Hrvatskem trgu. Nato je nabasal kose mesa v torbo, hodil od hiše do hiše, prodajal mrhovino za svežo teletino po 4 do 5 Din kilogram. Ker je bila cena zelo nizka, so ljudje kupovali tudi večje količine, tako da je tekom dveh Drobne iz Kranja Nosreča. Pred dnevi so v tovarni »Jugočcška« eksplodirale v kotlarni parne cevi. Ravno tedaj se je nahajal pri odprtini za ugaske pomožni delavec. Odprtino varujejo močna železna vrata, ki se avtomatično odpirajo in spuščajo ugaske v tam pripravljen voziček. Delavec je ravno hotel odpeljali ta voziček, ko se je pripetila eksplozija. Vratca je odtrgalo in pognalo veliko množino ugaskov delavcu na hrbet. Zaradi tega je dobil po vsem hrbtu močne opekline. Le čudnemu naključju se ima zahvaliti, da ni nastala še kaka druga nesreča. Tako na primer, da niso eksplodirali tudi kotli, saj se nahaja para v ceveh pod pritiskom 30 atmosfer. Pri mariborskem narodnem gledališča je an- fažiran za prihodnjo sezono igralec in režiser e. eter Mal ec, sin kranjskega cerkovnika. Malec je študiral dramatično šolo sprva v Ljubljani pri ur razprodal vso mrhovino. Končno je še prodal nekemu ptujskemu usnjarju tudi kožo. V domači vasi v Drstelji mrhovine seveda ni upal prodajati, ker je tamkajšnje ljudstvo vedelo, da mu je žrebe poginilo in da ni zaklal teleta. Iz tega nastale govorice so prišle na ušesa tudi oblasti, ki je uvedla obširno preiskavo in ugotovila resničnost navedenega. Nadalje se je ugotovilo, da one stranke, ki so mrhovino spekle in isto primerno pripravile, niso prišle na sled, kaj so jedle, pač pa so one stranke, ki so mrhovino kuhale, začudeno opazile, da je meso pri kuhi popolnoma očrnelo in ni bilo užitno. Zadeva pride pred sodišče, kjer dobi brezvestnež, kojega ime za enkrat ne objavimo, primerno plačilo. — Občinstvo pa se ponovno svari, da naj ne kupuje utihotapljenega mesa, ki ni pregledano po veterinarju, ker ee s takim nepremišljenim nakupom mesa lahko zastrupijo cele družine. Javno predavanje. V soboto, dne 20. t. m. predava v dvorani Mladike s pričetkom ob 30 vse-učiliški profesor g. dr. Milko Kos o zgodovinskem razvoju slovenskih narodnostnih mej. g. prof. O. Šestu in kasneje, po končani učiteljski maturi, na dunajski drž. gledališki akademiji. Mudil pa se je dalj časa tudi v Pragi in pred kratkim v Berlinu. Lansko leto je zrežiraj Malec v ljubljanskem in mariborskem gledališču z zelo velikim uspehom Arxovo dramo »Izdaja pri Novari«. V svojih študijskih letih pa je tudi doma pokazal, kaj zna. Saj je deloval tedaj pri Prosvetnem društvu in pozneje, ko je bilo to razpuščeno, pri Delavskem odru. Nocoj je priredil l. pešadijski polk iz Škofje Loke v Narodnem domu koncert, ki je obsegal skladbe Fučika, Smetane, Schuberta, Bizeta in Parme. To je bil prvi večji koncert, ki ga je Kranj doživel v povojnih letih. Kljub temu in kljub dobremu izvajanju so se Kranjčani le v malem številu odzvali koncertu. Sploh postaja vsem prirediteljem vedno bolj ja6no, da koncerti in umetniške razstave pri kranjskih meščanih ne najdejo odziva. Morda je temu vzrok nerazumevanje panog umetnosti. ff Nič ni bilo ff Nokelfke odgovora »Mariborskemu veiemlku" Maribor, 17 »unija Zadnje čase posveča »Mariborski več er n ik« mariborskim poročilom v našem listu posebno pozornost. Očividno mu ne ugajajo, pa samo taka, ki so njemu slučajno ušla. Ker jih on ni mogel servirati prvi svojim črtateljcm. pa uh skuša sedai naslikati kot neresnična, kar »z trte izvita. Tako je bilo pri našem svoječasnem poročilu o naplavljenem truplu v Sladkem vrhu ob Muri, na katerem ie sodna komisija ugotovila znake skrivnostnega zločina in tako »e sedaj pri preiskavi, kr se je vršila v Mariboru v zvezi z Bodijevo tihotapsko afero. Ker smo mi prinesli poročilo v najdbi trupla ter ugotovili, da gre zopet najbrž za žrtev avstrijske politične jaistiee, je »Večernih« potem škodoželjno beležil samo vest avstrijskih listov, da je naplavljen utopljenec postal v Gradcu žrtev nesreče ter je utonil pri skoku v Muro, obenem pa je cikni! na nas, češ »neki ljubljanski dnevnik je skušal napravit iz tega senzacijo, ki se mu je ponesrečila«. Isto ie v svoji današnji številki ponovil o Rodi revi aferi ter naziva naše poročilo: »veliki »tam-tam« nekega liublianskega dnevnika, ki je hotel dvigniti velikanski halo, se je žalostno razblinil v nič«. Skoraj se ne izpača, da bi se zmenili za te-Je žalostne »Večernikove« poskuse, s katerimi skuša osmešiti naša poročila, enkrat mu pa vendar moramo dokazati, da se ga prav nič ne bojimo: V primeru naplavljenega trupla v Sladkem vrhu smo dobiti naknadno iz zanesljivega vira obvestilo, da je bil pokojnik res žrtev umora. Pa tudi naši sodni izvedenci so ugotovili na truplu znake nasilne smrti, preden je bilo vrženo v vodo. In rane od bodala v prsih so pričale dovolj jasno, da jih mrtvec samo od skoka v Muro m mogel dobili. Sam si jih gotovo ni zadal, ic že moral storiti to nekdo drugi! Avstrijsko časopisje o tem primeru ni smelo pisati drugega, kakor suho nolico, da se je naplavljenec ponsrečil v (radcu pri skoku v Maro, ko je skušal rešiti neko dekle iz reke. Niso smela poročati niti tega, da ie dal oče utopljenca, ki je reven železničar V Avstriji, truplo prepeljati iz Sladkega vrha ter ga doma pokopati Zanimivo bi bilo dognati, kdo je da! očetu sredstva za prevoz trupla. Stroški so znašali namreč 20.000 Din, ki jih navaden železničar pač težiko zmore. Vseh teh okolnosti »Veeernik« očividno ne ve, vse. pa dovolj kažejo no to, da ie bil utopljenec žrtev zločina, in sicer najbrž političnega, kar so Avstrijci naravno skušali zakriti, ker so jim take stvari pač neljube. — Isto ie sedaj z Rodnevo afero. Poročali nismo nič drugega, kakor da so se vršile preiskave tudi v Mariboru in v resnici so se tudi vršile. Pisali smo tudi, da so šle včasi skozi Maribor diplomatske pošiljke iz inozemstva v Relgrad in v resnici so tudi šle. Poročali smo popolnoma objektivno, da so preiskave v Mariboru izpadle negativno. Nikakor nismo hoteli iz tega napraviti kake senzacije, pač pa inf or marati naše čitatelje o zanimivi zadevi in nič več! Kakor smo že omeniti, nam zamerja »Večer-nik« samo taka poročila, ki njemu uidejo. Nam ie zelo žal m bi tudi »Večerniku« prav radi privoščili kake senzacije, saj jih je zelo potreben, vendar če jih sam ne najde, mn pač ne moremo pomagati. Da hi še zanj delab, zato pač nimamo časa. Pripomnimo pa, da smo bili dosedaj napram »Večerniku« prav kavalirski. Prav lahko bi se hiti ponorčevali iz njegovih »senzacij« že nekajkrat. Na primer taikrat, ko je poslal na drugi svet kar tročlansko družbo v okolici Prevali — posestnika Misirliča, njegovo ženo in njenega liubavnika, pa se ie potem vse skupaj izkazalo kot izvrstna potegavščina, kateri je »Večernih« nasedel, pa je to svojim čitatetlem lepo zamolčal O Misirliču in njegovem strahovitem zločinu ter žalostnem koncu je bilo namreč vse Iz trte izvito. Pa še druge malenkosti: predvčerajšnjim je uredništvo »Večemika« in »Jutro« k« na lepem izstrelilo artista Aleksiča iz njegovega kanona, mu polomilo kosti ter ga poslalo v špital. Aleksič pa se ves čas lepo sprehaja po mestu ter strelja iz kanona svojega pomočnika; dosti takih »Večerpikovih« senzacij bi še lahko dali v drobnogled. Pa jih ne damo, ker prepuščamo njegovim čitateljem, do si sami napravijo svojo sodbo. Mimogrede pa omenimo, da je uredništvo »Večemika« nehvaležno Mirno mu dovoljujemo, da prepisuje naše senzacije ter jih potem servira v »Jutru« z vsemi tiskovnimi in drugimi napakami, ki nastanejo pri telefonskem prenosu, kar se mu je zgodilo pri prepisanju tragične nesreče, ki je zadela opernega pevca Cvejiča v št. liju, o kateri je prvi poročal »Slov. dom«, naslednjega dne pa je izšlo v »Jutru« poročilo s prav tako zmrcvarjenimi imeni »grof Bruckfelle, grofica »Paur«, kakor so izšla v našem listu, ker ie bil telefonski prenos slab in jih je naš telefonist v ljubljeni napačno razumel. Res, črna nehvaležnost naše senzacije prepisati, potem pa nam sponašati, ker jih prinašamo In tako »Večemikovi« in »Ju-trovi» mariborski redakciji olajšujemo delo. Poizvedbe za pogrešanim Marnom se nadaljujejo Ljubljana, 18. junija. Vevški orožniki pod vodstvom komandirja g. Sušnika Ivana *o včeraj popoldne, ko si je situacijo na licu mesta v Šmartnem ob Savi ogledala še sodna komisija, obstoječa iz preiskovalnega sodnika g. Al. Zalokarja in drž. tožilca dT. Hinka Lučovnika, začasno opustili nadaljne poizvedbe na terenu ter so se vrnili domov na postajo v D. M. v Polju. Zbrali so važne, Lojzeta Mama obremenjujoče indice. Vendar za enkrat še ni mogoče napraviti končnega sklepa, dokler ni najdeno truplo pogrešanega Viktorja Marna, kajti brezdvomno je, da j« postal Viktor žrtev ostrega konflikta z neko osebo. Hiša Lojzeta Marna, kjer stanujeta tudi oče France in mati Urška, stoji bolj na samem izven vasi ob kolovozni poti, ki vodi do Save. Je to majhna stavba z vrtom. Orožniki so kakih 300 korakov od hiše naleteli na travniku na prostor, kjer je bila trava močno pomandrana Tu so pa našli tudi sledovi krvi. Upravičena je hipoteza, da sta se morala na tem mestu ruvati, da sta se spopadla in da je najbrž bil Viktor oni, ki je podlegel spopadu. Po vseh okolnostih je tu nož igral odločujočo vlogo. Kar Lojzeta Mama zelo obremenjuje, je dejstvo, da je imel Lojze močno rano pod brado, vreznino, dalje, da je bil po obrazu in okoli vratu precej opraskan. Tudi Lojzetov revolver, ki so ga orožniki našli v njegovi obleki, je kazal krvave madeže, to na ' oncu cevi. Najbrž revolver, katerega notranjost je bila zarjavela, ni fiimkcijoniral in zato ga je napadalec rabil za druge svrhe, da je ž njim nasprotnika udaril, Od gori omenjenega mesta na travniku, kjer je žrtev podlegla, so orožniki z največjo skrbnostjo in previdnostjo nadaljevali pot proti Savi. Do brega, kjer je napravljena škarpa z betonskim nad- zidkom, je samo kakih 200 korakov. Na tej škarpi, na betonu so našli tudi krvave madeže.■ Očividno, da so ti madeži od človeške krvi. Tu je nasprotnik žrtev za nekaj minut položil in jo nato zvrnil v Savo, ki na tem mestu precej dere. Finsiirano posojilo Mnogo , se govori, da se brata nista mogla trpeti. Sovraštva pa ni bilo sprva toliko, kajti aretirani Lojze je tuintam šel na roko pogrešanemu Viktorju. Prav čudno je dejstvo, da se je Lojze na podlagi zadolžnice od 25. januarja 1934 vknjižil na Viktorjevo, ob Šmartinski cesti zgrajeno hišo za 40.000 Din s 5% obrestmi. Zadolžnica je kratke vsebine in vse kaže, da jo je najbrž sestavil kak zakotni pisač. V tej zadolžnici je kratek odstavek: »Zavezujem sc, da vrnem upniku dolžno glavnico, kakor hitro bi to zahteval.« Letos 7. marca se je Lojze Marn na bratovo hišo vknjižil za nadaljno posojilo 27.000 Din, Zadolžnica ima isto vsebino kakor prva.. Le še posebno klavzulo ima, da je posojilo brezobrestno za dobo 6 let in da teko 5% obresti šele od 1. januarja 1942. Znano je dalje dejstvo, da t« pogrešani Viktor Marn vodil dolgo civilno pravdo. Neka ženska, ki ji je obljubil zakon, ga je tožila za odškodnino. Zadeva se sedaj nahaja vprav pred stolom sedmo-rice v Zagrebu. In splošno mnenje je, da sta bili posojili fingirani, da bi tako Viktor sebe zavaroval in tožnici onemogoči! doseči svoje zahtevke tudi z' vknjižbo na njegovo hišo, kajti v zadolžnicah je tudi izrecna pripomba, da ima Lojze prvi pravico do vrnitve posojil, če bi hiša prišla na dražbo. Vevški orožniki danes nadaljujejo poizvedbe in raziskavanja o pogrešanem Viktorju Marnu. — Njegovega trupla doslej še niso našli. Smrtonosna igrača Maribor, 17. junija. O usodni nesreči nam poročajo od Sv. Barbare v Slov. goricah. Pripetila se je v Zavrhu, občina Korena ter je zahtevala življenje 3 letnega fantka, sina posestnika Tomaža Žmavca. 7-letni Stanko Žmavc je ustrelil iz očetove puške svojega triletnega bratca Frančka. Usodnega dne proti večeru so bili otroci pri Zmavčevih sami doma. Oče je odšel v sosednjo vas po opravkih, mati pa se je mudila v hlevu pri živini. V hiši so ostali samo 7-letni Stanko, 6 letni Feliks, 4-letni Lojzek in 3-letni Franček, Z igro so si preganjali dolgčas in pri tem se je Stanko spomnil, da bi bila sedaj ugodna prilika, da 6i ogleda očetovo puško. Orožje se je nahajalo v zaklenjeni omari, Stanko pa je vedel, da hrani oče ključ na omari. Pristavil je stol, dobil ključ ter odprl omaro. Puška je bila k nesreči nabita s šibrami. Je to enocevka starega sistema, ki se nabija še od spredaj. Pripravljena je bila na strel, ker se je nahajala na vžigalniku že vžigalna kapica. Treba je bilo samo naviti petelina in sprožiti. Otroci so z velikim zanimanjem ogledovali orožje, katerega so smeli drugače samo od daleč opazovati, ker je oče puško skrbno čuval, da ne pride v nepoklicane roke. Stanko je poskusil petelina napeti in po nekaj poskusih se mu je to posrečilo. Potem je pomeril s puško, naenkrat pa je silovito počilo in mali Franček se je valjal pred presenečenimi dečki v krvi na tleh. Strel ga je zadel v trebuh ter so mu šibre izstopile na hrbtu iz telesa. Ko so otroci videli nesrečo, so pobegnili iz hiše. Mati je medtem opravljala v hlevu živino. Zaslišala je iz hiše pok, mislila pa je, da so otroci prevrnili kak stol ter sc ni zmenila dalje za stvar-dokler ni bila z delom gotova. Odpravila se je v hišo, na pragu sobe pa je vsa otrpla obstala. Pred njo je ležalo truplo najmlajšega sinčka v mlaki krvi. Na trebuhu je zijala za pest široka rana Franček ■e bil pri priči mrtev. Mati se spričo strašnega pri-jra sprva skoraj ni mogla zavesti. Ni vedela, ali naj dvigne mrtvega sinčka, ali naj išče ostale otroke, ki jih ni bilo nikjer v hiši in se tudi na klicanje niso odzvali. Iskala jih je okrog hiše in šele po daljšem času našla skrite v bližnjem gozdiču. Otroci so bili vsi preplašeni ter skraja niso mogli z besedo na dan, kako ee je nesreča pripetila. Potem pa sta skušala oba mlajša bratca, očividno nagovorjena po najstarejšem, prevzeti krivdo na sebe. Prepirala sta se, kdo od njiju je sprožil smrtni strel v najmlajšega. Šele orožnikom je naj-starejši 7-letni Stanko priznal, da se je on igral s puško ter se je orožje njemu sprožilo in ubilo malega Frančka. Nov vodič po Sloveniji Ljubljana, 18. »unija. Na včerajšnjem občnem »boru Zveze za tujski promet v Sloveniji so bili udeleženci ob prihodu v dvorano prijetno iznenadeni. Dobili so namreč po en izvod novega Badjurovega vodiča po Sloveniji, m sicer v nemščini (Rudolf Badjurah Kleiner Fiihrer durch Slovvenicn mit einer Karte und 47 Illustrationen. — II. Auflage). Badjurove knjige in brošure že poznamo in zarodi tega njih kvalitete ni treba posebej podčrtavati. Vsi m ego vi spisi so dovršeno izdelani ter najskrbneje pripravljeni. Toda zdi se, da no- vi vodič dosedanje v tem še presega. To ie mogel pisec doseči zaradi tega, ker »c imel na raz-polago več prostora, kakor pri svojih dosedanjih spisih. Saj obsega novi vodič okrog 200 stiani samega teksta, med katerim je vpletenih 47 ilustracij. Zadaj pa je pregledna karta Slovenije s sosednjimi pokrajinami isto tako v prireditvi R. Badjure. Snov »e v knjigi razdeljena v glavnem na dva dela, in sicer opisuje pisec najprej savsko ozemlje, nato pa dravsko. V okviru savskega ozemlja potuje pisec najprej po Gorenjskem, nato po Notranjskem in Dolenjskem. Po obdravskem ozemlju pa si ie pisec izbral gotove smeri, in sicer: (Td Zidanega mosta čez Celja v Maribor in Št. lij. Od Celja preko Smartna ob Paki v Logarsko dolino. Iz Celja preko Šoštanja v Mežo (Dravograd). Iz Celja v Pohrno in Vitanje. Iz Gro-belneg« preko Rogaške Slatine v Rogatec. Iz Brežic čez Podčetrtek v Rogaško Slatino itd. S takimi smermi obdela vse ozemlje in skoraj vse kraie. Vsak izlet je opisan tako skrbno, da se moramo čuditi, kako je mogel pisec zbrati tako točne, podrobno in stvarne podatke. V tem oziru je II izdaja vodiča tako izpopolnjena, da t>o popolnoma zamašila vrzel, ki ie nastala glede primernega vodiča po Sloveniji v nemškem jeziku. Nezgoda in smola Ljubljana, 18. junija. Včeraj je bil pravj živžav na kopališču SK Ilirije. In kako naj bi tudi ne bil, ko pa ie kazal toplomer na kopališču nič mani kot 50 stopim m je imela voda v bazenu toplino polnih 22 stopinj. Seveda so si kopalci privoščili vode v naivecji meri, prav tako pa tudi toplih in prijetnih sončmh žarkov. Takole od 4 naprej pa postaja število kopalcev čedalje manjše, tako da okrog pol 6 začno nemoteno igrati vaicrpoolo. Pri vsem tem pa se prav pridno udejstvujejo tudi naši skakači. Kar užitek ie. gledati jih, ko se zaženejo iz višine 5 ali pa 10 metrov in kot lastovka zletijo v vodo. Seveda pa tega ali onega pospremi pri poletu zvesta spremljevalka nesreča ali v športnih kro- 1 gih znana — smola. Včeraj okrog četrte ure popoldne je z deske v višini 5 metrov skočil znani . skakalec Ante R. V istem momentu pa je z deske 1 metra skočil mali C. Nesreča ni bila izogibna. R. je z glavo priletel na C in si no čelu prebil kožo. Rana je začela krvaveti in je takoj stopila v akcijo kopališka lekarna. Oba skakalca pa sta brez dvoma prestala precej strahu. Tam na Sv. Petra nasipu prav lepo cveto lipe in razširjajo prijeten vonj ter privabljajo ljubitelje lipovega čaja. Po zakonu pa je prepovedano trganje lipovega cvetja, ker ljudje ne trgajo samo cvetja, ampak lomijo kar cele veje. Včeraj prati večeru pa sta se dva mlada fanta, Ljubljančana seveda, ki pa baje nista vedela za " s- poved, spravila na te lipe in trgala cvetje. Tod« smola je bila že tu: Pazniki imaio sedaj piko na ta kraj in večkrat, navadno ko jih človek najmanj pričakuje, pridejo. Fantiča sta kar odrevenela, ko sta zagledala pod lipo paznika. Ta ju je povabil na mater zemljo in jima vzel vrečo s cvetjem vred. Fantoma se je seveda zdelo to čudno, a ko jima je dal paznik na razpolago policijsko kožen ali odvzem vreče, sta pristala na slednje in se izgovarjala na smolo. Spori Državno nogometno prvenstvo Belgrad, 18. junija, m. Ob navzočnosti delegatov osiješke Slavijc, Gradjanskcga iz Skoplja ter g. Klemenčiča iz Ljubljane In delegatov drugih nogometnih klubov je bila seja upravnega odbora JNZ, na kateri je bil določen program tekem za državno prvenstvo. 21. junija v Osijeku: Slavija (O) : NAK (Subotica). V Skoplju: Gradjanski (SKI : Slavija (Sarajevo). V Banjaluki: Krajišnik : Ljubljana. 28. junija rcvamžne tekme istih parov v mestih nasprotnikov. 5. julija: Zmagovalca iz prvega in drugega para v kraju zmagovalca iz. prvega para. 12. julija: Rcvonžne tekme istih panov v nasprotnem mestu. 5. julija: V Bclgradu tekma med zmagovalcem para Krajišnik : Ljubljana z BSK. 12. julija: Revanžna teikma v nasprotnem krami. 19. julija: Finalna tekma: Zmagovalce iz skupine obeh parov Slavita (O) : Ngšk (Subodi-ca) in Ciradjanski (Skoplie) ; Slavila (Sarajevo) igra z zmagovalcem iz skupine BSK : zmagvalcu iz tekma Krajišnik proti Ljubljana. 26. julija: Revanžne finalne tekme v mest Si nasprotnika. NAŠI ATLETI ŠE VEDNO NA ČEŠKEM. Kakor smo že poročali, sc je naša lahkoatletska reprezentanca razdelila v tri skupine, ki s« udeležujejo še posameznih mitingov no Češkem. ,P iPna lupina postala v Pragi, dručla ie Lovozac, tretja pa v Olomuc. V Pragi je Kovačevič ponovno izboljšal jugoslovanski rekord v metu krogle, vrgel je 15.01 m m zasedel za Doudo drugo mesto. Douda je vrgel 15.05 m. V Lovosicu je vrgel Markušič kopje 53.23 m, Miloš 52.90 m. V, Olomucu pa ie zmagal Krevs na 3000 m v novem jugoslovanskem rekordnem času 8:59.9. Hanžekovič ie zmagal v teku 110 m z zaprekami s časom 153; Bauer pa na 100 m v 11 seik. ŠE VEDNO SMUKA. Triglavsko pogorje je še vedno visoko zalito s snegom ter nudijo prostrani tereni pod Kredarico najlepšo smuko. Marsikateri ho zmajal z. gla-> ter mislil, da je to le vaba. Vendar sc more vsak planinec-smuČar sam prepričati, kako ugodna ic smuka v sedanjem času. Skozi Kot nesejo smučke nosači iz Mojstrane za zmerno ceno. V višini približno 2000 ni že prione smuka. V okolici Staničeve koče, ki je stalno oskrbovana, so najlepša smučišča. Smučarji, ki prihajajo v dolino ter se vračajo s svojih tur, ne morejo j>rehva-liti sedanjih ugodnih snežnih prilik. Ugodna smuka na Triglavu bo trajala predvidoma še najmanj en . mesec. Ljubitelji visokogorske zimske narave in smučarskega športa naj hitijo s smučmi na Triglav. V Staničevi koči je še vedno na razpolago smuški učitelj g. Stopar, ki spremlja turiste na raznih smuških visokogorskih turah. Ljubljana danes Koledar Danes, 18. junija. Četrtek: Efrem. Jutri, 19. junija, p-etek: Julijana. » * Lekarne. Nof.no službo imajo: dr. Kmet Tyr-š*fva cesta 4-1. inr. Trnkozcy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ulica. Ka| bo danes DniStrena dvorana S*. Petor: Ob P sestanek fantovskega odseka Šentpetrskega prosv. društva. Občni zbor Trboveljske Ljubljana, 18. junija. Včeraj popoldne ob 5 ee je vršil v palači Trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani občni zbor družbe. Po obrnem 7,boru je bil izdan naslednji komunike: Na občnem zboru Trboveljske premogokopne družlie, ki se je vršil dne 17. t. m. pod predsedstvom g. Andre Luqueta v Ljubljani, je bilo sklenjeno izplačati dividendo od 6%, t. j. 12 Din za dafriico in se bo vnovčil kupon št. 23 počenši t. 18. junijem 1936 pri družbeni blagajni v Ljubljani in pri ekspoziturah družbe v Belgradu in Zagrebu po odbitku 10 odstotnega davka na dividende. * 27. — 2fl. avtoialet Plitviee— Senj—Crikvenica. Informacije daje i*letna pisarna Okorn, hotel Slon, Ljubljana. Gojenci solopevskepa. klavirskega in instrumentalnega oddelka ljubljanskega drž. konservatorija bodo nastopili prihodnji ponedeljek in sredo v Filharmonični dvorani še na dveh sklepnih letošnjih produkcijah. V torek 23. t. m. pa bo v dramskem gledališču produkcija onih gojencev, ki obiskujejo dramatično šolo. Začetek te produkcije je ob 20. Za dramo dobite vstopnice pri dnevni blagajni v operi, sporede ta sklepne produkcije pa v Matični knjigarni. Mali harmonikarji profesorja RanSigaja, sloneči zbor, ki ga zadivlja, kjerkoli nastopi, so na sporedu kresne prireditve v nedeljo 21. t- iti. na ljubljanskem Gradu posebna točka. Nastopili bodo ob 18 pri vhodu v grajsko poslopje in pod vodstvom svojega mojstra zasvirali naše narodne tako lepo, da jih bo veselje poslušati. Nudi se poseben užitek. Ne zamudite ga! Izkaznice /.a Slomčkove praznike, na podlagi katerih se dobi polovična vožnja, se dobe v pisarni Prosvetne zveze po 3 Din. Paradne noše, ki se nameravajo udeležiti Slomškovih praznikov v Mariboru,'naj se prijavijo Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7a/l, kjer dobijo vse potrebne informacije, kakor tudi izkaznice za polovično vožnjo. Istotam dobijo tudi navodila o zadevi prenočišč in prehrane v Mariboru. RFPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI OPERA: Začetek ob 20. Ctitrtek, JunUn: Lucia di Lammermoar. Red Cetijtek. •pet&k. 13. junija: Zaprt«. Sobotii, 20. jturiija: Velela vdova. Red B. N»mii 10.00 Naipoved časa. vremenska napoved, inoročiila .objava »poTeda, obvenlAla 19.30 Nacionalna nra: O Vojvodini (Ante Tadič te Belsrrada T9.50 Kopro-dnveiran koncert na w uri lik ib orialah 20.10 Naia srednja Sola (k. prof. Mirod*v Adle»ič) 20.80 Francoski operni »pevi in fantazije — Poje jfdč. Vida Rudolfova s Bpreinljorestaja vedno bolj tujsko-prometna dežela. To dejstvo je iz narodno-gospodarskih razlogov razveseljivo. Ne smemo pa prezreti, da prinaša tujski promet s seboj tudi nevarnosti, katerim se mora zdrav narod brezpogojno jsostaviti v bran. Ena največjih navar-nostth, ki preti narodu, ki živi v tujsko-prometnem ozemlju, je ta, da zapade vplivu tujcev. Ne mislimo pri lem le na raznarodovalne jx)sledice tujskega prometa, ampak zlasti na zle vplive, ki se s tujskim prometom počasi vrivajo v narodni živelj, njegovo mišljenje in čustvovanje. Res je, da prinaša tujski promet denar, a paziti moramo, da ta denar ne zastruplja ljudskih duš, da ne uničuje prelepih življenjskih navad in da ne ustvarja neizpolnjivih ter slepečih želja po velikem svetu. Samonikel in zdrav narod se len nevarnosti, če se jih zaveda, lahko otrese. In prepričani smo, da se nam teh nevarnosti ni treba bati. Neokusne zgradbe Druga nevarnost, ki nastaja radi potrebe in želje ugoditi lujcem v njihovih zahtevah po udobju, dobrih prometnih zvezah, in celo razkošju obstoji v tem. da zasebniki te potrebe tujcev napak tolmačijo. To se zgodi skoraj vedno, kadar gledajo le na kar največji gospodarski dobrobit svojih tujsko-prometnih podjetij. Kaj vse je v zvezi z vprašanjem tujskega prometa prizadeto, si skoraj ne moremo predstavljati. Res pa je, da smo v tem napravili že nekaj napak, čeprav še zdaleka ne toliko, kakor druge dežele, ki so že pred nami izostale središča tujskega prometa. Da se v bodočnosti preprečijo usodne napake,ki bi skazile zunanjost naših najlepših pokrajin, je banska uprava izdala nekaj nadvse važnih odlokov, ki obravnavajo zaščito regulacije in zazidalne principe za tujski promet v f>oštev prihajajočih delov Slovenije. Regulacijski načrt Blecta Ze leta |O’50 je dobil Bled svoj prvi regulacijski načrt, ki pa radi številnih zasebnih r>rttožb in radi nevpoštevanja prvotne in tako ljubke blejske |>okrajinske slike ni mogel biti odobren. 2e pri delih za ta regulacijski načrt se je pokazalo, da je za temeljit načrt potreba imeti točno zemljemer-' sko |xxllago. Dosedanji kataster za ta namen ni dovolj natančen in zato je blejska občina že dala na praviti vse potrebne meritve za natančne topografske karte, ki bodo služile kot temelj za novi regulacijski načrt. Potrebni načrti poligonov, triangulacije in nivelizacije so že napravljeni in so stali 770.030 Din. V letošnjem letu se dela natančna izdelava teh načrtov z vsemi plastnicami s pomočjo tahimetrije. hkrati se bodo izmerile vse meje tako, da bo jeseni že dokončana natančna karta blejskega okoliša v merilu 1:25C0, Te meritve bodo stale okrog 120.000 Din in priznati moramo, da so te denarne žrtve popolnoma umestne glede nato. kar bodo ta merjenja omogočila. Ko bo ta zemljevid blejskega okoliša izdelan, bo jeseni banska uprava razpisala natečaj za izdelavo idejne regulacijske skice, katere se bodo mogli udeižiti naši arhitekti. Najboljša regulacijska rešitev bo seveda sprejeta. Po tej ideini rešitvi, bo nato blejska občina po svojem arhitektu izdelala natančen regulacijski načrt, lasno je, da bo ta novi načrt najprej vi>ošteval vse naravne lepote Bleda, tako, da bo ostalo nezazidano vse tisto obrežje, ki je tako ostalo do sedaj. V naprej Bled ne sme in ne bo izgubil ničesar več na svojih naravnih lepotah Maribor in to mu bo zajamčil novi regulacijski načrt. Hkrati pa bo z načrtom določen in omogočen razvoj Bleda za dolga desetletja, tako da bo: mogel postati veliko,-sodobno in znano letovišče, v katerem bo vsaka nova zgradba dokazovala, da smo se ob pravem času zavedli važnosti pravilne in premišljene regulacije. Zaščita Bohinja Bohinj ie med vsemi našimi planinskimi kraji ostal še najbolj nedotaknjeni in zato je prav, če ga skušamo ohraniti kot naraven in nedotaknjen biser naše zemlje. Seveda pa moramo računati s tem, da bo privatna |xxijetnost tudi v teh predelih skušala izrabiti najugodnejše (očke za navidezno jiovzdigo tujskega proinela. Zavedati se pa moramo, da bo Bohinj, tako ramantičen, kot je danes, čez deset leija gotovo bolj privlačen, kakor pa bi bil, če bi se šopirili ob obrežjih Bohinjskega jezera moderni hoteli in kopališča. Zato se je tudi za regulacijo Bohinja že sestala komisija, v kateri so bile zastopane občine, tujsko prometne institucije, klub arhitektov, banovinski sjiomeniški uradniki banovine. Ta komisija je v osnovnih črtah določila fvrogram za regulacijo Bohinjske kotanje, zlasti pa določila vse zaščitne pasove, kjer zgradbe ne bodo smele stati. S tem, da je določeno, kje se sme zidati in kje ne, je dano vsaj jamstvo, da Bohinj ne bo pokrajinsko skažen. Sam celotni regulacijski načrt manjka še dovolj natančnih zemljemerskih jjosnet-kov. Banovina bo skušala v bližnji bodočnosti izdelati tudi te meritve tako, da bo v najkrajšem času mogoče pristopiti k delu za celotni regulacijski načrt Bohinjske kotanje. Na najvažnejših mestih pa so meritve že izvršene in zato se idejni regulacijski načrt pri banski opravi že izdeluje. Pokrajinska zaščita Ker je vsaka regulacija kompromis med javnimi in zasebnimi interesi, je jasno, da izdelava regulacijskih načrtov ni lahka. Poleg stroškov, ki jih žre tako delo, je to tudi zamuden jx)sel. Zato je treba, tudi za kraje, ki še ne bodo takoj dobili regulacijskih načrtov, pa bi jih bilo škoda |>repustiti ozkim zasebnim interesom, ustvariti zaščito. Ta zaščita je seveda le jierventivnega značaja tako, da v 7 ;čitenih okrajih poedinec ne sme graditi karkoli in kakor bi hotel. Pod zaščiteno ozemlje spadajo kraji, ki jih določa gradbeni zakon, jx> zaslugi banske uprave pa je zaščita še razširjena. Tako so zaščiteni vsi važnejši kraji radovljiškega okraja, Logarska dolina, Rogaška Slatina in Dobrna ter Škofja Loka, za katero izdeluje sedaj banovina regulacijski načrt. Ta zaščita obsega sledeče najvažnejše točke. Vsaka zasebna zgradba, ki naj bi stala na tem ozemlju, mora biti odobrena od banovine. Tako se da preprečiti zidava na krajih, ki ne bi bili umestni, in Kjer bi zgradbe kazile in motile jwkra-jinsko sliko. Če pa zgradba stoji na mestu, ki je sicer ugodno, je pa treba še ugotoviti, čc njena zunanjost ne bo v popolnem nasprotju vsemu okolju. Naše, sicer vrlo stavbarstvo je zlasti zadnja leta zašlo v edino »zveličavno« moderno smer in posledice tega so, da se projektirajo vile z raznimi strehami in drugimi sličnimi kuriozitetami sodobnega stavbarstva v pokrajinah, kamor te niti najmanj ne spadajo. Da se take neokusnosti preprečijo, je nadvse umesten sklep o banovinskem nadzorstvu. Splošna zaščita Posebno dovoljenje za ozemlje vse Slovenije pa potrebujejo vse industrijske zgradbe, kar se zdi morda komu odveč. Vendar lemu ni tako, saj prav tovarniške zgradbe, ki navadno na zunaj niso izdelane jio izrednih estetskih principih, lahko silno motijo lice pokrajin. Poleg tega pa morejo biti tudi škodljive v higijenskem oziru glede na bližnjo okolico. Tudi drugega drobnega dela v tej smeri je dovolj. Tako n. pr. ima Gorenjska številna cestna znamenja, med katerimi so mnoga nad vse značilna in tudi zgodovinsko zanimiva. Krajevni činitelji se seveda jtobrigajo za lo. da taka znamenja ne propadejo, često pa jih nepravilno |)opravljajo. /ato je banska uprava določila, da se vsa znamenja, ki so bila prekrita s pločevino, pokrijejo na novo z bobrovcem ali pa lesenimi škodliatni. Krita naj bodo torej tako, kakor so jih krili naši dedje, ki so ta znamenja postavljali. Od banske uprave sta prav v svrho študija regulacij in zaščite ozemlja potovala lansko leto dva izvedenca j>o Nemčiji in ugotovila, da so prav v alpskih predelih Bavar.-ke 'zamudili mnogo več. kakor pa je pri nas zamujenega. Upravičeno torej lahko uj>amo, da bomo pri nas ohranili svojstveni značaj naše lepe zemlje in da jo na ljubo tujcu in gosp- darskemu izrabljanju ne bomo popolnoma skazili. Obrtniška razstava na Mariborske™ tednu. Vsi obrtniki, ki so zanimajo za letošnjo obrtniško razstavo na Mariborskem tednu, se vabijo na sestanek, ki se_ bo vršil jutri, 19. junija, ob 20 v prostorih Okrožnega odbora obrtnih združenj v vetrinjski nlic.i. Obftnska *o}a »e bo vršila danes [»poldne ob pol 19. Na dnevnem redu jc oddaja hodnika v novi magdalenski šoli, zvišanje delavskih mezd pri isti zgraddbi ter odstopitev javnega sveta garnizijski upravi. Rlektrifikarija pohorskih vrhoi. Pohorje sc modernizira. V nedeljo bo že na drugi pohorski postojanki zažarela elektrika. Dosedaj je imel električno razsvetljavo Pohorski dom, ki jo je v zadnjem času začel oddajati še Mariborski koči. — V nedeljo pa bodo z-ažarele žarnice v lepem penzionu Lobnica na Smiolniku, ki si je letos zgradil hidrocentralo. Graditelji so bili praktični ler so rezervoar za vodno turbino zgradili kot plavalni bazen, ki je v svoji izmeri 9X16 m največji na Pohorju. Oddajo gostilniških in kavarniških obratov na letošnjem »Mariborskem lednuc razpisuje zadruga Mariborski teden. Oddajo se trije gostilniški obrati, kavarna s sporedom, turška kavarna in šotor /a jestvine. Obrati bodo j>ostavljeni na običajnih mestih vsakoletnega veseličnega prostora. Reflektanti morajo poslati ponudbe najkasneje do 25. junija na naslov pisarne »Mariborskega tedna«, Maribor, Aleksandrova 25, tel. 21-29, kjer dobijo tudi vse informacije zaradi razpisa. Ponudbe je treba poslati v zapečatenih kuvertah z navedeno označbo. Brivski pomočniki imajo drevi v Delavski zbornici sestanek. Razpravljalo se bo o kolektivni pogodbi in delovnem času. Stavbinski delavci imajo jutri ob pol 7 zborovanje na verandi pivovarne Union. Sporočil se jim bo reizultat pogajanj, ki t*e bodo vršila pod vodstvom inšpektorja dela v Delavski zbornici med delavskimi zaupniki in gradbenimi podjetniki. Za klobuk je riskiral življenje Maribor, 17. junija. Na postajo v Slovenski Bistrici se je pripeljala skupina fantov rekrutov, ki so se odpravljali v vojsko. Fantje so bili dobre volje, pripeljali so s seboj j>olno pletenko, ki so jo za slovo od civila še naglo izpraznili in postali so prešerni. Metali so si na peronu klobuke s pušelci z glave. Pri tem je neki fant zagnal klobuk Alojza Bergleza med Irač-nice. Berglez je skočil za klobukom, v tistem hipu pa je že prihrumel vlak V postajo ter zavozil po tiru, na katerem se je nahajal Berglez. Fantje so obstali kar otrpli, ko so videli, da strmi Berglez kakor prikovan v bliskovito naglo bližajoči se vlak, ki ga bo zdaj in zdaj povozil. V tem hipu se je junaško izkazal službujoči uradnik na poslaji. Zagnal se je proti fantu, ki je stal na progi, ga v enem trenutku zagrabil za suknjič ter z vso močjo ]>o-tegnil k sebi, da sta se oba opotekla. Šivi na suknjiču so zahreščali, rešeno pa je bilo življenje. V zadnjem hipu je prišla pomoč, ker bi bila sicer lokomotiva Berzgleza gotovo povozila. Nagli podplati -najboljša obramba Maribor, 17. junija. V mariborsko bolnišnico so pripeljali iz Šmarl-na 34 letnega zidarja Vinka Rebernjaka, ki je doma iz Zgor. Polskave. Vinko je strahovito zdelan, samo na glavi ima nič manj ko 15 »žlakov« od palice, zlomljeno ima desno roko in po vsem telesu modre jiodplutbe od udarcev. Vsi ti križi pa so prišli nadenj zaradi prevelike njegove korajže. Vinko je napravil v družbi |K>lsavskih fantov izlet .v Šmartno na Pohorju. Sedeli so tam v gostilni ter se veselili, kar pa očividno šmarskim fantom ni šlo v račun. Hitro jih je bila skujjaj gruča, še enkrat večja, kakor število Polskavčanov. Ko so ti videli, da mislijo Šmarčani zares, so vzeli podplate pod pazduho ter jo urno ubrali s pohorskih vrhov v dolino. Šmarčani eo hiteli za njimi. Vinka je zapeklo, ko je videl sramoten beg svojih tovarišev in ker jih ni mogel pripraviti do tega, da bi se postavili Šmarčanom po robu. se je sam ustavil ter se korajžno začel biti. Premoč |>a je premoč in za- i slonj je vse junaštvo. Vinko je zaradi svoje korajše , lake skupil, da bo še dolgo čutil jx>elediee, dočim so si pa njegovi tovariši z naglimi podplati ohranili celo kožo. Strožje kazni la ponarejalce denarja Ljtibltana. 17. junija. To načelo je povdarjal državni tožilec dr, Jul i j Fellaher v procesu, ki je včeraj trajal 4 ure pred malim kazenskim senatom proti 5 o-btožencem, bratom Kastelicem. O tem smo že včeraj poročali. Državni tožilec je v svojem govoru naglašal: •Dejanja ponarejanja denarja se tako ogromno širijo, da ogrožajo javni kredit in da zlasti škodujejo malemu človeku. 7.č|radi ogrožanja, kredita in varnosti denarnega prometa so nujno potrebne strožje kazni.« Branilca dr. Kamušič in dr. S-tare Egon Ma govorila za milejše kazni. Med razpravo so obtoženci v©i odkrito .priznali inkriminirana jim dejanja in obžalovali. Zlasti brata Ivan in France Kastelic sta bila s,ke«ana in sta sama priznala, da je najhujše življenje za svobodnega kmečkega fanta v neznosnih kriminalnih zaporih, kjer doživlja kmečka fant največja zaničevanja od težkih zločincev. Tako sta pravila Vašemu poročevalcu, ko sta dolgo nad 1 uro čakala na sodbo. 'Obtoženi bratie Kastelici so sinovi trdnega kmeta. Na domu rede do 10 glav živine in imajo lepe vinograde. Obtoženi France Kastelic ie sodnikom dejal: *Ko smo spravili nekaj kovancev v denar, smo sklenili, da jih več ne vlivamo. To se ne izplača- boljše je pošteno delo!« in. naposled se je obrnil do sodnikov: «SlavPo sodišče! Prosim za miilostno so^bo, saj veste, da so slabi ča*i. »Senatni predsednik g- F. Kovač: »Na ta način »i ne boste pridobili poštenega premoženja. Dober grunt imate. Redite do 10 glav živine.« Bili so ob«oieni: Ivan Kastelic na 2 leti robijc, 360 din denarne kazni in v izgubo častnih .državljanskih pravic za 2 leti. France Kastelic na 2 leti 4 mesece robite, 480 din denarne kazni in v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. Anton Kastelic na 9 mesecev strogega zapora, 240 din denarne kazni. Ignac Kastelic na 4 mesece strogega zapora in 120 din denarne kazni, ker je 6amo gle-dl pri delu in naposled Anton Fine kot inštruktor na 1 leto robije, 120 din denarne kazni in v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta. likra-tu mora Fine presedeli še 5 mesečno kazen strogega zapora, ki mu je bila lani izrečena pogojno v Novem mestu za dobo 4 let. Fine je sodbo sprejel. Bratje Kastelici se bodo premislili. Državni tožilec je prijavil priziiv zaradi prenizke kazni. Novo mesto Češnjev dan v Brusnicah. Ljubljančanom s« njti ne sanja, da jedo naijlepše češnje v Ljubljani iz. Brusnic in nje oikolice, saj jih dnevno izvažajo 3—6 tisoč kilogramov in to vse v Ljubljano. Sadjarska in vrtnarska podružnica v Novem mestu priredi 21. t. m. od 9. ut« do 18. ure v Brusnicah češnjev dan, ki bo zanimiv že zaradi tega, ker je to prvi takšen dan, da počastimo češnjo in nje sad, ki je prvovrsten v vsej dravski banovini. Ta dan bomo tudi kratili to nad vse okusno češnjo. Vsak si jih bo lahko nabavil po zmerni ceni na razstavi, ki je tudi prva te vnste v Sloveniji. — Prvi avtobus bo vozil od izletniškega vlaka, t. j. ob 8. |uri iz Novega mesta v Brusnice, drugi avtobus pjc ob 13. uri. Priglase sprejema g. Malasek, kmet. TfJ. in g. Ko« na Kralja Petra trgu. Pokažimo, da tudi tni Slovenci cenimo češnjev sad in češnjo; Kdor pa bo hotel tolstovrSko kapljico, jo bo tudi dobil. Tudi z medom se bo lahko posladkal, saj ga imajo Brusničanje in to prvovrsten češnjev med. Vsa Slovenija ne premore t»uko lepih češnjevih nasadov, kot ravno Brusnice in, Suhadol. ■ Komur sc bo zljubilo, lahko skoči tudi na Gor-iance k Sv. Miklavžu, kjer bo lahko zobal brusmi-ško hmstavko. Torei na svidenje dne 21. t. m. v Novem mestu in v Brusnicah. Kamnik Usmiljeni samaritan Kamnik, 17. junija. Dne 15. junija t. I. je Grintal Janez iz Križa naznanil orožnikom, da se je njegova sestra Urin tal Milka istega dne jteljala iz Križa v Mlako ku-pTt si obleko. Na potu iz Križa proti Gori pa je rinela smolo in je nenadoma padla ler se tako ns-srečno poškodovala, da je obležala nezavestna. l’o vsem naključju je prišel mimo P. F. iz Križa star 35 let; ki je nekaj časa ogledoval ležečo Grintalovo in takoj nastopil samaritansko službo. Ko sc ie zavedla, je vsa osuj>la opazila, da ji jc iz žej-a predpasnika izginila denarnica z denarjem vred v znesku 126 Din. Orožniški narednik jc takoj slutil, da ji denarja ni odvzel nihče drugi kot »usmiljeni samaritan« P. F. in je kmalu nato ugotovil, da je v gostilni pri Brolihu v Podgorju spil čašico žganja in plačal z drobižem, nakar jo je mahnil proti Duplici po jioljski poti. Dalje je narednik g. Šerjak ugotovil, da seje žepar oglasil v gostilni pri Her-letu Ivanu na Duplici, kjer si je želodec potolažil z vinom in klobaso. Vse to je plačal s 100 dinarskim bankovcem in jo seveda potem jaderno popihal po cesti v smeri proti Ljubljani. — Sestra žepnega tatu je orožnikom tudi izpovedala, da njen brat zjutraj ni imel drugea denarja, kot 30 Din in je razven tega' fiotrdiTa, da jc na žalost njen brat takih lumparij zmožen. Za tatom je izdana tiralica. Proslava Guttenbergovega dne SK Grafika slavi v dneh 20. in 21. junija t 1. Guttenberga, izumitelja črne umetnosti. V soboto, dne 20. t. m. ob 5. uri jjopoldne igrata šaljivo nogometno tekmo moštvi tiskarjev in li-tografov. Tekma se vrši na igrišču ASK Primorja. V nedeljo, dne 21. t. m. gostuje proti SK Grn Rici izborno moštvo SK Kovinarja, ki je |>ostalo znano po svoji zmagi nad SK Bratstvom v prvenstvenem tekmovanju. V predtekmi igrata SK Gra lika 11 : Sk Slovan komb. Tekmi se vršita na igrišču SK Slovana, za kolinsko tovarno in sicer predtekni« ob pol 9. glavna tekma ob 10 dopoldne. Obiskovalci obeh prireditev bodo prav gotovo prišli na svoi račun. — Vstopnina minimalna. Kitajska na pragu državljanske vojne Resni dogodki, ki se zadnje čase epet odigravajo na Kitajskem, so obrnili ponovno pozornost vsega sveta na Daljni Vzhod in na vso zahodno obalo Tihega oceana. Zaradi prezaposlenosti Anglije v Sredozemskem morju in zaradi vezanosti Sovjetske Rusije v času naglega oboroževanja Nemčije, je Japonska dobila popolnoma proste roke za uresničevanje načrtov, ki streme za razkopanjem in nato postopnim osvajanjem Kitajske. Armada Južne Kitajske, ki stoji pod poveljstvom komunistične kantonske vlade, je deloma že odpotovala v pokrajine severne nankinške vlade (v Hunan in Henčau), da z oboroženo silo prepreči nadaljnje prodiranje Japoncev v Kitajsko. Povod temu koraku kantonske vlade je ojačevanie japonskih posadk v vladi državi Mandžukuo in v severnih kitajskih pokrajinah, ki so jih bili Japonci že zasedli. Da se je prav Južna Kitajska pri tem tako razburila, je treba vedeti, da japonska mornarica v poslednjem času neprestano zahteva, da se spremeni smer prodiranja tako, da ostane Japonska v defenzivi na severu, dočim začne z ofenzivo na jugu, proti Srednji in Južni Kitajski, kjer se nadejajo najšibkejšega odpora. laponsko prodiranje na jug Najznačilnejši dogodek, ki kaže na tako spremembo smeri japonskega prodiranja, jc pomorska baza, ki so jo Japonci zgradili v zgodovinskem pristanišču Taka. To mesto je dobro poznano iz ča- ropom in razbojništvom. Še 1. 1900 je bila ta vojska oborožena večinoma s kopji in loki. Zaradi te svoje nemoči seveda niti cesarska, niti republikanska Kitajska nista mogli misliti na resen odpor proti Japonski, odnosno drugim velesilam 1 [ Brezuspešne reforme Oče sodobne kitajske vojske je Juanšikaj, ki je organiziral 1. 1899. prvo divizijo, ki je bila evropsko opremljena. Stara cesarska Kitajska je večkrat v sedanjem stoletju poskušala reorganizirati svojo vojsko. Za osnovo je vzela oficirje, k: so obiskovali vojno akademijo, ki jc bila ustanovljena 1. 1895. Leta 1911. je armada štela že 12 modernih divizij in 19 mešanih brigad- Do leta 1912. bi se moralo to število povečati na 36 divizij, ki naj bi vsaka imela 10.000 mož, t. j. štiri polke pešcev, 1 polk artilerije in en polk konjenice. Toda vsi načrti so prepadli zaradi pomanjkanja denarja, zaradi odpora pokrajinskih guvernerjev, ki so slutili v tem omejevanje svoje oblasti, mnogo pa tudi zaradi mržnje stare vojske in navsezadnje zaradi revolucije. Notranje homatije Revolucija je kitajsko vojsko razdelila v tri tabore: v vojsko Juanšikajeve osrednje vlade, v posamezne oddelke neposlušnih generalov na severu ter na novo armado odcepljenega juga, kjer 7) V Kielu ho v Hitlerjevi navzočnosti krstili novo bojno ladjo »Horst Wessel«. sov tako zvane boksarske vstaje. S to novo postojanko so si Japonci zagotovili nadzorovanje nad vsemi kitajskimi vodami. Združili so tudi otok For-mozo z bivšimi nemškimi kolonijami na Tihem oceanu v eno upravno celoto pod vodstvom vojaškega guvernerja ter tako zaprli, prav za prav blokirali, obalo Južne Kitajske. Armada brez tradicije Je li Kitajska sposobna, da se z orožjem upre japonskemu prodiranju, upre velesili, ki razpolaga Iz velikansko močjo in najmodernejšo opremo? Armada današnje Kitajske je vojska brez tradicije. Od nekako leta 1700 pa do 1910, Kitajska sploh ni imela svoje redne vojske, ki bi bila sposobna ustvariti red v notranjih nemirih in zavarovati nedotakljivost ogromne države pred zunanjimi sovražniki. Pri tem lahko omenimo nagel konec kitajsko-ja-ponske vojne in boksarske vstaje. Kitajec namreč prezira vojaško službo. Tudi stara cesarska Kitajska ni imela svoje redne vojske. Zaradi tega je svojčas dinastija Minga podlegla navalu Mandžur-cev. Vpliv stare kitajske filozofije je bil razlog, da so zmagovalni Mandžurci izgubili svoj bojni duh in niso več marali za vojsko. Ko je bilo treba zadušiti vstaje v oddalienih pokrajinah, so cesarji na hitro zbrali in uredili vojsko, ki so jo pa zopet razpustili, čim je bil upor zadušen. Vojiaki s kopji in loki V začetku novega veka je bila kitajska vojska sestavljena iz osem tako zvanih bataljonov, ki so tvorili organ glavne oblasti, in iz vojske, ki je bila nekaka policija pod vodstvom guvernerjev poi-iajin. Ta vojska jc bila zelo slabo plačana in slabo oskrbovana, kar pa je znala nadomestiti z je deloval dr. Sunjatsen. Najboljša od teh je bila armada v Kantonu, ki je 1. 1916. strla nadvlado severa nad jugom. Toda tudi po lej zmagi je nastopilo mrtvilo. Kanton je hitro izgubil svojo vojsko, v kateri so zagospodovali nepokorni generali. Japonska je z denarjem in orožjem podpirala vojaško in politično cepljenje Kitajske. Četudi je osrednja vlada imela v 1. 1927. nekaj uspehov vendar dosedaj Kitajska ni prišla iz homatij. L. 1928. se je bila na Kitajskem izvedla velika reforma in vpeljala splošna vojaška dolžnost. Osnovo vojne organizacije tvori polk s tremi bataljoni in ene baterije metalcev min. Dva polka tvorita brigado, a dva do trije polki pešcev z enim eskadronom konjenice in tremi baterijami topništva, sestavljajo divizijo. Zaradi pomanjkanja topništva je kitajska armada podobna evropskim izza leta 1866. Kitajci tudi sicer ne morejo po evropsko uporabljati topov, ker je večina oficirjev neizobražena, ki se iim niti malo ne sanja o potrebah matematike in sličnih ved. Nankinška vlada, kateri stoji na čelu maršal Čangkajšek, ima danes preko devetdeset divizij 6 skoraj milijon vojaki, vlada v Pejpinu ima 16 samostojnih brigad z 200 tisoč moimi, dočim je imela kantonska vlada v pokrajinah Kwansi in Kwantum samo 150 tisoč vojakov, vendar danes z vsemi silami dela na to, da bi svojo armado kolikor mogoče povečala in najmodernejše izvežbala. Vojaki brez discipline Po številkah sodeč predstavlja kitajska armada veliko moč. Toda oprema, izvežbanost in disciplina vojakov se nahajajo daleč izpod povprečnosti, čeprav je junaška obramba Šanghaja 1. 1932. pokazala, da je kitajski vojak odličen borec, če ima dobro vodstvo in je dobro opremljen. Od leta Življenje In trpljenje v najstrašnejši vojski sveta Zakleta legija „ »Bien!« pravi zadovoljno polkovnik. »Vsakokrat, kadar sem šel tukaj mimo, so streljali na moje ljudi. Zdaj ne bodo več streljali.« v tod pohodom smo naleteli na druzovsko truplo, ki je ležalo v območju naše poti. Mi smo namreč stopali sredi kolone in varovali tren. Vidim, kako se je neki Francoz iz polka strelcev sklonil k mrtvecu in pogledal, če bi se mu morda ne dalo kaj vzeti. Stari vojak je sunil nogo pod mrtvo telo in ga nalahko dvignil z njo, potem pa je takoj prislonil cev puške na Druzovo telo in sprožil. Strašno sem se začudil, ko sem videl, da se jc navidezni mrtvec začel zvijati v smrtnem krču in ponovno umiral. Še en strel in smrtnega boja je bilo konec. To namreč ni bil noben mrtvec, marveč Druz, ki se jc pretvarjal, da je mrtev in si s to obupno prevaro skušal podaljšati življenje in morda, če bi prilika nanesla, zaklati kakega osamljenega vojaka. Vendar mu ni uspelo, da bi tistega starega mojstra prevari!. Pri Bogu, da ni lahka reč, če se moraš bo- 1928 z vsemi silami in sredstvi povečavajo svojo vojno mornarico. Vendar sc danes prav v nobenem pogledu ne more meriti z Japonsko. Trudijo sc tudi, da bi uredili svojo vojno avijacijo, ki je prinesla zmago narodni vladi za časa borb v letu 1929-30. L. 1934. so imeli Kitajci 500 avijonov, vendar javljajo, da bndo to število šc letos povečali na tisoč. Državljanska vojna grozi Ne da bi naštevali vojaške sile Japonske, moremo trditi, da bi se Kitajska mogla upreti uspešno Japoncem lc, če bi severna in južna vlada delali složno. Toda maršal Čangkajšek okleva. Mogoče je, da se boji japonske sile, ker jo pozna, ali pa je od Japoncev podkupljen. Tako se zdi, da se Kitajski bliža zopet državljanska vojna, namesto osvobodilne vojne proti Japonski. Močni in boljše organizirani Nanking na severu se bo spoprijel s slabšim Kantonom. Zmagovalec v tej vojni pa bo Japonec. Potujoča letovišča Po zgledu zelenih skavtov in gozdovnikov, ki rekrutirajo svoje pristaše predvsem iz vrst mladine in neiniovitih slojev, so se v Ameriki zadnja leta pojavile tudi tako zvane potujoče kolouije, ki jih sestavljajo rele rodbine premožnejših in oddiha potrebnih meščanov. Ti sodobni nomadi seveda ne romajo kakor skavtska mladina iz kraja v kraj peš, marveč se vozijo z vsem potrebnim hišnim inventarjem v izbrana letovišča z avti, na katere so priklopljene njihove stanovanjske hišice, ki jim v Ameriki pravijo trejlerji«. Nad milijon ljudi živi danes v Ameriki v takih hišicah na kolesih in preko '250.000 trejlerjev se vsako poletje po dolžili ameriških podeželskih cestah pomika na določene zelene otoke. Neki potnik opisuje tako trejlersko tal>orišče takole: »Pod visokim drevesom zraven taboriščne intendante stoji avto avtomobilskega pleskarja, neože-njenega človeka, ki se že od nekdaj v starem Kordu vozi po zelenih kolonijah. Poleg njegovega avta je bivališče dveh upokojenih vojakov in njunih žen. Tretji avto pripada štirim potujočim delavcem. Na drugi strani ceste stoji luksuriozni »trejlcr« bivšega podpredsednika neke državne banke. Ne daleč od njega je brivnica, ki je v koloniji v dobi sezije neizogibno potrebna. Malo dalje je rodbinski trejler za osem ljudi. Ta je izdelan doma in ima dve oklopni postelji, na katerih vsaki spe po trije otroci. Oče je po poklicu tesar, a je začasno brezposelni in pomaga ženi in starejšim otrokom plesti košare. V precejšnji oddaljenosti od te stanovanjske zajednice stoji hišica nekega upokojenega starejšega človeka, samca, ki ga je družabna morala nekako vrgla iz svojega središča, kajti mož je v treh mesecih baje imel štiri žene. Takisto izločen živi tudi neki učitelj, ki hoče preživeli počitnice daleč od ljudi in razposajenih otrok.« Taki potujoči domovi niso posebno dragi, in udoben avto s trejlerjem se dobi že za sto dolarjev, medtem ko so med njimi tudi luksuriozni modeli po 4000 dolarjev. Le-ti so opremljeni z vsem modernim komfortom, električno napeljavo, hladilnicami, vetrili, kanalizacijo in kopalnicami. I.eloviščna pristojbina v rednih taboriščih znaša tlo dva dolarja na teden, največ pa take karavane tabore tudi povsem na prostem, v krajih, kjer ni treba plačati nikakršne slanarine. Tudi hrana ni v taki koloniji nič dražja kakor v mestu in gospodinje se rade pohvalijo, češ: »Vse je kakor doma, imam skodelice na jtolici, hrano v konservah in peč v kotu.« Trejlerji so se razširili po vsej Ameriki, največ pa jih je v državah Floridi in Kaliforniji. Strokovno izdelana hišica na kolesih je odporna zoper še tako hud mraz, čeprav čez zimo kolonije navadno izginejo. V Sarasoti imajo kolonisti že pravo pravcato mesto z ulicami, električno razsvetljavo in kanalizacijo. Mestnim trgovcem so take kolonije seveda pogodu, kajti kojinisti so več ali manj navezani na njihove trgovine. Pogosto naletimo v Ameriki na letovišča, ki štejejo do pet slo šotorov. Med takimi letoviščarji se polagoma razvije zelo prisrčno in intimno prijateljstvo, kajti v naravi se človeško srce sprosti vseh skrbi in težav, človeku se povrnejo spomini na davne čase in duša mu poslane dovzetna za vse, kar je lepo in dobro. Pa tudi telo si pogosto opomore bolj kakor v bogsigavedi v katerem slovitem sanatoriju in penzionalu. Ženske, ki se v mestu pritožujejo nad prenapornim delom, so v koloniji takisto precej na boljšem, kajti eno samo sobo menda res lahko pospravi in uredi tudi šc tako ol>čulljiva in koinodna gospodinja. Trejlerski kolonisti se kaj malo udeležujejo življenja tistega mesta, v katerega bližini tabore. Navadno si ustvarijo lastno romantično življenje, ki njihovemu okusu najbolj ugaja. Ta igra na kitaro, druga gruča se zabava s petjem, tretja r. ribolovom, prvi pripoveduje kake pustolovske dogodivščine ali obnavlja spomine na dobre stare čase, mladina pa tudi pod milim nebom pleše, brca žogo, dela z avtom izlete itd. Edina ne-prilika na taborjenju je otrokom obiskovanje šole. Ker se bivališče kolonistov pogosto menja, morajo kajpada otroci menjati! tudi učitelja in šole, kar v mnogih ozirih na njihovo učenje in vedenje zelo slabo vpliva. Zadnji čas si pomagajo s teni, da si večje kolonije preskrbe lastne učne moči, ki si pridno prizadevajo, da njihovi gojenci ne zaostanejo za učenci stalnih mestnih šol. Nekateri poklici, ki niso navezani na stalno bivališče, kakor n. pr. slikarji, pisatelji, prodajalci in sezijski poljski delavci, pa v kolonijah sijajno uspevajo, in družina, ki si zna v novih okoliščinah hitro pomagati, živi v koloniji za polovico ceneje, kakor v mestu. Tipkarice v avtomobilu Štiri brezposelne tipkarice v New Yorku so kupile avtomobil in si služijo kruh na cesti. Ljudje jim narekujejo pisma, ki jih gospodične tudi oddajajo na pošto. Na ta način zaslužijo strojepiske več kakor poprej v pisarni. Uspeh je obrodil posnemanje. Potujoče pisarne bodo postale nova ameriška posebnost. Sonce ni tako vroče Trije odposlanci pariške zvezdarne Arnulph, Barbier in Chalonges so podali poročilo o celoletnem opazovanju v mednarodni zvezdami na Jungfrauskem sedlu v Švici, kjer so imeli nalogo točno izmeriti temperaturo najvažnejših zvezd. Dolga spektrografska opazovanja francoskih znanstvenikov so ugotovila, da merijo zvezde po večini od 11.000 do 27.000 stop. vročine. Na ta način je naše sonce z njegovimi S000 stop. med najbolj »hladni mi« zvezdami. Tokio I. 1940 Grof Bailec-Latour, predsednik Mednarodnega Olimpijskega odbora, je izjavil po povratku iz laponske v Pariz, da se bodo vršile leta 1040 Olimpijske tekme nedvomno v Tokiu. Japonska je pripravljena toliko prispevati, da je zasenčila ostale ponudnike z Italijo in Avstralijo na čelu. Tokijski stadion bo lahko sprejel nad 100.000 gledalcev. Za zimske tekme je predvideno samostansko mesto Nikko s starinskimi zgradbami in sijajnim drsališčem. »Po čem pa je p