165
Naši dopisi.
V Gorici 19. maja — Pogreb r. kapelnika g. Pr. Pire a je bil veličasten — povečem na stroške Vel. cerkve in municipija, katerima je služil. Izkazali so mu poslednjo Čast ne le mnogi njegovi učenci in učenke, — od naj starejših do naj mlajših, — temuč tudi brezštevilna množica gospode obojega spola, med katero skoraj vsa mestna duhovščina. Spremstvu na čelu sta bila sedanji župan dr. Deperis, in pa nekdanji dvorni svetnik dr. Višini. Razen meščanske bande bil je še poseben kor, ki je pel „Miserere". Goričani so imeli Pire a za svojega someščana, ker je celih 57 let tukaj bival in deloval. Prišedši sem leta 1821. (16 iet star) hotel je postati učiteljski preparand, ali tedanji prvo-stolični regens chori g. Kupik (Ceb) — spoznavši sposobnost Pirčevo za muziko — ga je odvrnil od te misli in napravil, da se je ve3 vdal godbi. Prvo mašo v Gorici je orglaj. v semeniščni kapeli in precej potem postal organist na Placuti (predmestji) in 1. 1848 kapelnik v Vel. cerkvi. Jutre bo osmina po ranjcem in bodo peli mašo, ki jo je za pogreb kralja Karola X* (leta 1836.) služil regens chori rajnki Kubik. Vdeieževalo se bode vse muzično osebje našega mesta pod vodstvom spretnega kapelnika meščanske bande, g. Mugn o ne-a , kateri postane bržkone Pircev naslednik. — Od mrtvaških reči naj prestopim kv predmrtvaŠkim, to je, k epidemični bolezni v S t. Andreži. Poslednje dni se je razširila epidemija tudi po sosednih vaseh, po Sovodnjah, Peči, Rupi, Mirnu i. dr. Mnogo zdravnikov je opazovalo bolnike; vsi so edini v tem, da je — ne prav huda — miliaria, samo dr. Rojic trdi v ,,Soči", da je kožna bolezen „erythema exsudatioum pa-pulatum". Mestni magistrat Goriški in c. k. okrajna gosposka okolična sta večkrat sklicala zdravnike na posvet o tej zadevi in danes je tudi Tržaško namestoištvo poslalo sem dr. Zadro-a, zdravstvene komisije Primorske predsednika, Jsi je z našim mestnim fizikom dr. Luzzatto-m obhodil St. Andrež. Jutre menda priobčijo časniki izrek te komisijo. Bolezen napreduje proti jugu, držeč se — kakor   mi je   nek   zdravnik   pravil
— Sočkega toka. Takošne epidemije ni bilo v našifr krajih (blizo mesta) še nikdar;*) nje domovina je neki zgornja Italija sosebno Mantova, Verona etc. Pa tudi v naši Furlaniji, in v Istri je znana. Napadeni ljudje (v naših vaseh) se skoraj vsi ozdravijo, vendar pa smo imeli tudi nekaj falminantnih smrtnih primerljejev (v 48, celo v 24 urah). Svmptomi in pretek bolezni niso — kakor sem slišal pripovedovati — pri vseh bolnikih po vsem enaki; odtod prihaja menda razlika glede diagnose pri raznih zdravnikih. Več o tem — znabiti — prihodnjič.
Iz Savinske doline 15. maja.   (Gosp. Budi iz Mar-
bega in pa jezik slovenski) Naša Stajarska kmetijska družba je letos imela 26. in 27. svečana svoj občni zbor, v katerem se je med mnogimi druzimi predmeti obravnaval predlog Celjske podružnice, ki je meril na to, naj bi družbin centralni odbor delal na to, da se dobi popoten učitelj, ki bi razlagal kmetovalcem v dolj-nem Štirskem sadje- in vinorejo, pa tudi živinorejo, obdelovanje poijd in senožet itd. v slovenskem jeziku. Po jaključbi mi je nedavno prišel v roke stenografični zapisnik onega zbora, — pa kaj najdem v njem? C. k. notar Rudi, predstojnik podružnice Marbeške , odo-bruje predlog predstojnika Celjske podružnice, viteza Berksa, da bi se za okraj Celjski dobil slovenskega jezika zmožen učitelj, ki bi gospodarje, ki nemški ne umejo, podučeval v gori navedenih kmetijskih razdelkih, in dobro povdarjal potrebo , da družbe kmetijske se posebno ozirajo na kmeta in mu priliko dajejo, da se poduči v vsem, kar dandanes zahteva napredek kmetijstva; rekel je: „mi imamo v Mariboru izvrstnega popotnega učitelja gosp. Kaimana, al on predava le sadje- in vinorejo, pri nas pa je povzdiga živinoreje in kar je ž njo v zavezi, poglavitna stvar, zato pa potrebujemo slovenskega jezika zmožnega učenika, kajti kdor slovenski ne znd govoriti v zboru naših kmetov, tak ne opravi nič. Vitez Berks je dobro govoril in pravo trdil. Al kako se je odrezal notar Rudi? Izprva je v 4 vrsticah pritrdil predlogu Berksovemu, al koj potem je razodel svojo jezikoslovno „modrost" in jo zapečatil z nemčurijo, rekši, da ,,natoroznanske vede so novejši čas zelo napredovale in treba je bilo stvariti mnogo tehničnih izrazov; za te pa slovenski jezik nima cel6 nobenih besedi; jemati bi jih bilo treba iz druzih slovanskih jezikov: iz Ruskega jezika, ki ima celo fabriko za kovanje novih besedi; Ruskega jezika pa nase ljudstvo ne razume, zato mislim: mi ne potrebujemo tujih besedi, kijih naše ljudstvo ne razume, in bolje je, da se uči v Avstriji veljavni k u i tur n i j ezik." — Tako je modri Salomon govoril in ,,dobro-kiici'" (Zustimmung) so bili ,,ion" njegove modrosti. In to se je godilo l. 1878. v glavnem mestu dežele, ki ima nad eno tretjino stanov-nikov slovenske narodnosti! V vsem zboru ni bilo žive duše, ki bi bila drznega kulturonosca zavrnila s tem, da bi mu bila citirala izvrstne slovenske knjige, ki jih imamo prav v teh predmetih, o katerih je vitez Berks želel za Celjski okraj popotnega učitelja. Naj notarju Rudelnu pošlje dr. Bleiweis krasno svojo nedavno knjigo ,>Umno živinorejo"; če gosp. Rudi ne razume slovenski in tehničnih izrazov v njej, gledal bo vsaj slike, ki mu bodo bakijo prižgale, da je jezik slovenski zmožen, vsako živinorejsko stvar povedati tako, kakor jo pove Nemec. Naj gosp. Rudlnu posije prof. Po v še svoje nove knjige z imenom ,,Umni kmetovalec". Naj se mu pošlje Zaiokarjevo „Umno kmetovanje", ki obsega vse   razdelke kmetijske  in se ne ogibuje no-
*) Predlanskim je razsajala „milaria" tudi pri nas na Notranjskem, posebno v okraji Postonjskem.                    Vred.
166
benega predmeta zato, da bi slovenski jezik ne imel tehničnih izrazov. Ce pa s temi knjigami. ki razkladajo vse tiste nauke, za katere je vitez Berks popotnega učenika zahteval, gosp. Rudlnu ni zadosteno, naj mu kdo naših Slovencev pokaže „Letopise" Matice slovenske, ki v ^bibliografiji'* naznanjajo še druge knjige, ki so zadnja leta v slovenskem jeziku prišle na svitlo, da bode notar Rudi se opozoril na znani pregovor: „naj slepec ne sodi o barvah", in da slovenski jezik dandanes ni več „barbarsku jezik, da bi slovenski narod moral se ponemčevati zato, da se z birgljami kulturnega" jezika uči kmetijskih znanosti. — To se mi je potrebno zdelo očitno spregovoriti, ker sem zastonj čakal, da kdo drug naših rodoljubov zavrne nemčurja Marbur-škega.
Iz Ljutomera. (Vabilo k ji. občnemu zboru ^Učiteljskega društva za slovenski Stajer11.) Ta zbor bode v torek po binkoštih, 11. junija v Ljutomeru, in se začne ob 8. uri zjutraj v sobi 1. realke. — Dnevni red mu je: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika in polaganje račuoa od 15. avgusta 1876. do 1. junija 1878. 4. Volitev 3 pregledovalcev računa. 5. Pogovor o bodočem delovanju društva in določevanje o visokosti društvene letoine. 6. Določevanje društvenega sedeža in kraja za bodoči občni zbor. 7. Volitev predsednika in 14 odbornikov. 8. Predlogi in nasveti posameznih udov.
Na čaBt deležnikom 4. občnega zbora „Učiteljskega društva za slovenski Stajer" v Ljutomeru priredi podpisani odbor sledeče: Na binkoštni pondeljek: 1. Zabavo s petjem in godbo (v pivarni ob 4. uri popoldne). 2. Skupno razveseljevanje v čitalnici (zvečer.) Na binkoštni torek: 3. Skupni izlet k „vili" g. Žemljica nad Ljutomer za razgledovanje ljutomerske okolice ob 7. uri zjutraj. 4. Skupni obed v čitalnici ob 11. uri predpoldnem.
(Oseba plača 60 kr. za jed in pijačo.) (Ob 1. uri odhod je v Ormuž onih p. n. gg. deležnikov, kateri se bodo morali zaradi šole v sredo z vlakom ob 4. popoldne odpeljati).
Da podpisani odbor vdeležitev pri zboru olajša, priskrbel bode vsem deležnikom te skupščine brezplačno vožnjo od Ormuža v Ljutomer in nazaj ter brezplačno prenočišče v Ljutomeru. Gosp. deležnike bodo Čakali vozovi v pondeljek ob 11. uri predpoldnem na kolodvoru v Ormužu (Friedau). Da se more ob imenovani uri dojti v Ormuž, treba je se gospodom od Mariborske strani odpeljati z jutrajšnjim graškim vlakom, onim pa od celjske strani z vlakom ljubljanskim, ki pride ob 6. uri v Celje, ob Aj$. na Pragerje (Prager-hof). Da se more določiti potrebno število vozov in prenočišč, prosijo se vsi oni gospodje učitelji, kateri se nameravajo zbora udeležiti, da to podpisamemu odboru vsaj 10 dni poprej naznaniti izvolel Z ozirom na te priprave in olašave nadja se podpisani odbor obile udele-žitve.                  Odbor učiteljskega društva za  slovenski
Stajer.
Iz doljnega Zcmoiia pri Notranjski Bistrici 18. maja.
(Spominek vrlemu kmečkemu mladenČu.) Siavnoznanega našega cerkvenega pesnika in slovenskega pisatelja, pre-Častitega duhovnika gosp. J. Bil ca je silo britka zguba zadela. Umrl mu je 14. dne t. m. v Bistrici edini brat, po vsej fari spoštovani mladeneč Jože. Bil je ranjki veren sin naše sv. katoliške cerkve , priden in izveden gospodar, iskren domoljub, in vseskozi prijatelj in bralec Vašega cenjenega lista. Zatoraj v resnici zasluži, da mu „Novice", ki so mu bile učteljice, postavijo ta mali spominek. Koliko je on veselja imel do sadjereje in vinograda, se lahko vsak sam prepriča, kdor obišče posestvo ranjcega   v Bistrici.    Bil   je   pa   tudi   izveden v
čebelarstvu in živinoreji in sploh vseh strokah kmetijstva. Kedar so bile kakošne volitve , če tudi bolehen, se ni dal zdržati, da ne bi bil prišel na volišče in tam delal in glasoval za može , po ,,Novicah" nasvetovane. Od svojega malega premoženja je ubogim rad dajal, in na njegovi žagi so siromaki imeli, kakor so šaljivo rekli, svoj gojzd, ker nobeden ni šel prazen od ondot. Bil je tih, pohleven, krotak in z vsakim ljubeznjiv, zato ni imel ni enega sovražnika. Umrl je ves vdan v voljo> Božjo ter z ginljivimi besedami se poslovil od svojega prežalostnega gospoda brata. Kako so ga ljudje sploh čislali in ljubili, pokazalo se je pri njegovem pogrebu. Menda ni bilo v Bistrici človeka , da ne bi bil prišel molit za-nj in še enkrat pogledat obličje ranjkega „Pe-peta". Na trugo so mu pokladali vencev ter ga velika množica iz več vasi spremila na pokopališče. Cele bukve bi se dale popisati o tem vrlem mladenČu naj dodam le še to, da ga je naš velečastiti rojak gospod general pl. Valenčič visoko čislal in ga vsako leto, ko> je iz Gradca v Bistrico prišel, obiskal, da mu je razkazal vse na novo nasajena drevesca in trte. Zato je tudi, ko je izvedel njegovo smrt, gospodu bratu ranjkega rekel: ,,potolažite se, Vaš bratje bil redka prikazen med seaanjo večidel pokvarjeno mladino." Bodi vrlemu sinu majke Slave žemljica lahka!
Joz. P. Skrije v, kmetovalec. Iz Ljubljane.  — No, take politične prismojenosti pav dosibmai še nismo slišali, kakor je ona, s katero se je pretekli^ teden   v   zbornici   gosposki   produciral deželni glavar Stajarski  dr. pl. Kaiserfeld,   rekši,   da ,,Avstrija brezOgrov ne more obstati!! Brez Ogrov se ne da Avstrija misliti, zato si po Kaiserfeidovih besedah Avstrijanci moramo od Ogrov kupiti eksistenco I Po   takem  dobi   staročastitljiva   Habsburška   monarhija, kmalu zopet drugo ime; — po možu „mit den bleiernea Fusssohlen"   imenovala   se   bo:    „Ungarn   und   die Ne b en 1 ander". Ce take norije slišimo, res se ni čuditi, da so blaznice povsod premajhne.
—  (Deželna cenilna komisija) je imela pretekli te de a seje, in jih nadaljuje tudi ta teden, v katerih se pretre-sujejo poročila udov popotnega odseka centralne komisije, ki so imeli nalog, razmere več dežela pregledovati, potem pa poročati, ali so tu in tam s temi razmerami , rodovitnostjo zemlje itd. tudi vrstilne tarife v pravi primeri ali ne, in ali se tudi tarife sosednih dežela vjemajo ž njimi ali ne.
—    (Volitve odbornikov v glavni odbor za obdelovanje močvirja) so dotične občine izvršile. Občina S t u-denec s 6 še druzimi občinami si je izvolila gosp. Martina Peruzzija, Jan. Gamsa in Jan. Senka, za namestnika pa A. Kraljica. Vse občine, ki so do-zdaj volile, so si izbrale prave možake, med katerimi gosp. Peruzzi stoji v prvi vrsti. — Kar naravnost škandal pa moramo imenovati volitev Vrhniško, Blatne Brezovice itd. Tu so bili voljeni neki Janez* J ur če k, Val. Krče in pa Fr. Oblak. Nadejali smo se, da vsaj v začetku, ko ima po novi postavi se> vstanoviti za obdelovanje močvirja sila važni odbor, se bodo izbirali veljavni možaki, al — žalibog, da ae> ravno na Vrhniki ni to zgodilo. — Zdaj ima še deželni odbor svojega poslanca voliti v močvirski odbor,. in s tem je ves odbor ustanovljen.
—   (Iz seje dežel, odbora 18. maja.) Vsled prošnje vaščanov iz Podcerkve in Nadieska na Notranjskem za pomoč zoper povodnje v Ložki dolini je> deželni odbor sklenil , deželnega ioženirja Vičelna poslati na ogled in preiskavo svetd Ložke doline, da potem poroča , kako bi se mogle povodnje brez ogromnib stroškov odvrniti. — Predlogoma dotičnih krajnih in okrajnih šolskih svetov,   da  se  Jakob Koželj v nad-
167
učiteljski službi oa dverazredni ljudski soli v Cer mošnji c a h, — Janez Žerovnik pav učiteljski službi na ljudski šoli v Begunjah pri Cerknici stalno potrdita, je deželni odbor pritrdil. —? O načrtu postave, katera je bila leta 1875. po baronu Apfaltremu v deželnem zboru predlagana zarad odveze posestev od bire in družin darov v denarjih ali v naturi za cerkve, duhovne redove, županije in njih organe, je deželni odbor sklenil, da on prihodnjemu deželnemu zboru ne stavi nobenega predloga. — Sklenilo se je, da se podeli izpraznjena Schellenburgova dijaška štipendija enemu dijaku Ljubljanske gimnazije. — Sklenilo se je, da se v razstavo ročnih izdelkov blaznih Dunajske Brindel-feldske blaznice, ki bode letos proti koncu leta, posije obris deželne blaznice (norišnice) na Studencu — in nekoliko izdelkov blaznih iz Kranjske blaznice.
— (O unidanji hranilnicni pravdi) \ ali naj se njena pisarna zida na mestu Novakove hiše ali pa za to kupi Kozlerjev vrt, je odločila c. k. deželna vlada, naj se skliče še en zbor, temu naj pa hraa. vodstvo bolj precizne predloge stavi. Ker bode zbor morebiti že ta teden, agitujejo Novakovci in pa Kozlerji zdaj vsak hudo za svojo stran. Nekdo nam je rekel: ,,naj hranilnica kupi svojo lepo in prostorno hišo na Poljanah nazaj, pa bo najbolj pametno". Res dober svet, pa ostra kritika ob enem.
— Dr. Mitteis, podvodja Terezijanske akademije na Dunaji, od leta 1853. do 1866. izprva profesor, potem pa vodja gimnazije Ljubljanske , je 15. dne t. m. na Dunaji po dolgem bolehanji umri. Kakor v Ljubljani obče čislan, tako je bil dr. Mitteis tudi na Dunaji visoko spoštovan.    Blag mu spomin!
—  (Valvazorja 33. snopič), ilustrovan s 27 podobami Kranjskih gradov, je prišel na svitlo; dodan mu je za 1. zvezek, ki obsega 1. 2. 3. in 4. knjigo, naslovni list in pa navod bukvovezu, katere snopiče naj veže v 1. zvezek.
—  Živo nas veseliti morajo velike ovacije, ki sta jih doživela naša rojaka gospoda Gerbic in Nolii pri zadnji predstavi opere ,,Hugenotti*4, s katero je v Zagrebu bila sklenjena gledališka sezona. Ne le slava- in živio-klicev sta žela oba, gosp. Gerbic, ki je 9 let bil prvi tenor Zagrebške opere, katero sedaj zapusti, pa je bii odlikovan še posebej s srebernim iavorov^m vencem in pa diplomo častnega člana narodnega gledališča. ,,Obzor" izreka nado, da se oba tako zelo čislana pevca in v obče spoštovana meščana zopet vrneta v Zagreb — na čast narodni pevski muzi.
-- (Dražba goveje živine), ki jo je gOBp. odbornik Seunig pr peljal iz Stajarskega, se je danes jako živahno izvršila. Prišlo je kupcev iz različnih krajev veliko, in prodanih je bilo 11 junic od 66 do 124 gold. in 4 biki od 116 do 150 gld. v okraj Kamniški, Kranjski, Ljubljanski in  Postojnski.
—  (Pobirki iz časnikov.) ,,Tagblatt" se je v svojem 111. listu zopet oglasil z različnimi gnjusobami, s katerimi skuša opravičiti psovke zoper narodno stran, ka tere smo zavrnili v zadnjem našem listu. Ni nas volja kazati, kako „Tagblatt" prejšnjo grajo proti ,,objekti-viteti" deželnega predsednika 9kuša, kakor Nemec pravi, ,,wieder abzuwickelna, — tudi nam že preseda pravdati ae dalje zoper natolcevanje slovenskih domoljubov z Ma-homedanskim listom , ki zagovarja vzdržavanje zverinskega Turškega regimenta, — le ono očitanje moramo omeniti, s katerim je ,,Tagblatt*' nehote sam sebe vjel v past. Očita namreč narodni stranki, da vkljub toliko zdatni denarni pomoči po preteku dvanajst in več let ni bila v stanu spraviti slovensko-nemškega slovarja na dan. — Al to očitanje ne grč na adreso narodne stranke, ampak na adreso tistega gospoda, o katerem
je „Tagb!att" lani in predlanskim večkrat rekel, da je eden ,,von seinen Leuten". V njegovih rokah ležf oakupičen bogati materijal za slovenski del slovarjev, — v nj ego vihrokahlež6,,die munifizenten Geldmittel", — v njegovih rokah leži oporoka preblagega knezo-škofa Wolfa z besedami „um meinen Landsleuten, welche sehnsuchtsvoll auf ein Worterbuch harren", — al gospod, ki ima vse to v rokah, ne mara za vse to nič; vkljub mnogokrat od naše strani ponavljanim željam in opominom iežijo celi kupi rokopisa, veliki zakladi denarja in sveta volja škofa Wolfa v shrambi gospoda knezoškofa P o ga carja. Na to — to adreso morate „Tagblattovci" poslati svoja pisma, da izveste, da mi narodna stranka ogromne zavleke kriva, ampak da je „wo anders der Grund, dass seit zwolf und mehr Jahren noch immer auch nicht ein Bogen des slovenischen Theila de3 Worterbuches in Druck erscbien." „Novicea niso že hotele nič več omenjati te zoperne stvari, vede, da proti toliki trdovratnosti je vsaka beseda bob v steno. Ker pa „Tagblattovci" narodni stranki očitajo „Un-fahigkeit auf dem Gebiete des geistigen Schaffens", prisiljeni smo, tako osramotovanje odvrniti od nje.