Maribor, torek 13. decembra 1927
U**4atiMvo m Bprevet Meribor, AJekoeedvove eeele W,1S
PaffnTn.	'gitrfoirfirf
Leto I. (VIII.), štev. 184
UTR A«
Irha^a ruun nedelje in praznikov
Rešen pfi
*»!}•
M@sa!omaniia faiistovskesa
Rima
POD KAKŠNIMI POGOJI JE RIM PRIPRAVLJEN POGAJATI SE S FRANCIJO.
PARIZ, 13. decembra. Rimski poročevalec pariške »Information« poroča iz italijanskih vladnih krogov, da bi bila Italija pripravljena pod sledečimi pogoji urediti svoje odnošaje napram Franciji:
1. Francija priznava Italiji primat v vprašanjih Balkana in Jadranskega morja. 2. Francija likvidira svojo politiko podpiranja Jugoslavije proti Italiji. 3. Francija privoli v ureditev tunezijsekga vprašanja in opusti svojo protifašistovsko politiko.
ATco je Francija, naglašajo v merodajnih rimskih krogih, v resnici pripravljena, priznati te pogoje kot podlago za pogajanja, potem ureditev sedaj skaljenih odnošajev med obema velevlastima pač ne bo težka. Poprej pa so vsekakor izključena pogajanja Italije s Francijo.
»Information« komentira te »pogoje« s kratko pripombo, da so pač točen Izraz v Rimu vladajoče megalomanije in jih zato sploh ni smatrati za resne.
Tu'sko-prometna konferen ca v Pragi
PRAGA, 13. decembra. Davi se je pričela tu srednjeevropska konferenca za tujski promet, katere se udeležujejo zastopniki Avstrije, Jugoslavije, Madžarske in Češkoslovaške. Dopoldne je bila razprava o sestavi za Zedinjene države namenjene propagandne brošure, v kateri bodo opisana vsa tujsko-prometna središča Imenovanih štirih držav. Sporazum je že dosežen in bo knjigo redigiral poseben odbor.
Drugo točko dnevnega reda je tvorilo vprašanje medsebojnega podpiranja v propagandi in vprašanje olajšav v tujskem prometu. Pogajanja se j azvijajo ugodno in je pričakovati zato tudi v tej smeri zadovoljivih uspehov.
KRALJEVA KRSNA SLAVA.
BEOGRAD, 13. decembra.^ Kralj Aleksander je praznoval davi svojo krsno slavo. Rezanje kolača je bila izvršeno v dvorni kapeli. Po intimni svečanosti so domačinu proslave čestitali vsi člani vlade.
boj za občine v mariborski oblasti
OSTALI REZULTATI V SREZU MARIBOR DESNI BREG.
Slov. Bistrica: SDS na 2 listah 172 glasov (8 mandatov), SLS 44 (3), Nemci 76 (4), nezadovoljneži 36 (2). — Črešnjevec: Stranka reda in dela 45 (3), Gosp. stranka 23 (2), SLS 60 (4). Bistrica pri Rušah: združeni kmetje in delavci 41 (4), SLS 30 (3). — Rogoza: kmetsko-delavska lista 57
(4), SLS 30 (3). Brezje: SLS na 3 listah 115 (9), naprednjaki 9 (0). Zg. Ložnica: Klerikalci na 2 listah 77 (7). S p. Nova vas: Stranka reda in dela 29
(5), SLS 15 (2). Poljčane: Gosp. stran ka 43 (3), SLS 80 (6). Zg. Polskava: Gospodarska lista 72 (6), delavsko-kme-Čko-obrtna lista 32 (3), SLS 10 (0). P r e-trež: SLS na 5 listah 7 mandatov. — Slivnica: Slov. kmečka zveza in a-grarna zveza 116 (7)), Del. zveza 11 (o), SLS 35 (2). Zrkovci: Gosp. napredna stranka 39 (4), klerikalci 30 (3). Lobnica: Gospodarska skupina 45 (5), SLS 18 (2). Sv. Marjeta na Dr. p.: Gosp. lista (SDS) 44 (3), lista delavcev in malih pos. (mešana) 34 (3), SLS 37 (3). S v. Miklavž na Dr. p,: Združena kmet-
sko delavska lista (napr.) 36 (3), klerikalci 58 (4). Zg. Bistrica: napredna gospodarska lista in kmetsko delavska zveza vezani 11+26 (2 mand.), SLS na 2 listah 92 (5). Račje: Gosp. lista Zg. Rače 53 (2), soseska Sp. Rače in 24 volil-cev interesentov agr. ref. vezani 65+28 (5 mand.), SLS 37 (2). Sp. H o č e: Kmc-čko-delavska zveza in neodvisna kmet-sko-del. stranka 29+30 (4), SLS 61 (5). Orehova vas: SLS in del. stranka vezani 62+19 (5), obrtno-kmetska lista 19 (1), napredna delavska skupina 35 (2), kmetsko-delavska lista 24 (1). O šel j: Kmetsko-del. lista 24 (5), SLS 13 (2). — Vrhole: SLS na 2 listah 74 (7). Dogoše: SLS na 2 listah 67 (6), delavsko-kmetska lista 17 (1). Fram: Gosp. del. stranka 26 (1), združeni SLS + Nemci + radikali 129 (8). Gorica: Gosp. lista 34 (3), kmetsko-del. zveza 31 (3), SLS 16 (1).
SREZ MARENBERG.
Obč. volitve so se vršile v nekaterih občinah deloma 4., deloma 11. trn. V nekaterih občinah so bile kompromisne liste. Sv. Anton na Po h. Kompromisna lista (7 SDS, 2 SLS). Zupanom je bil 12. tm. izvoljen pristaš SDS g. Martin Vinšek. Vuhred: kompromisna lista (6 naprednjakov, od teh 5 SDS, ter 1 so-cijalist). Muta: 6 socialistov, 2 Nemca in 1 Slovenec. — Brezno: 2 mešani listi, na eni izvoljeni 3, na drugi 6. V u -zenica: 2 mešani listi, na eni (Berne-ker) 7, na drugi lo. — Janžev vrh: kompromisna lista (8 SLS, 5 SDS, župan zopet Luka Držečnik, član SLS). Ribnica: kompromisna lista dosedanjega župana, po večini napredna, 82 glasov (10 mand.), lista posestnika Turjaka (SDS) 54 (7L____________________________
Obrtniški koledar za leto 1928.
Za vsakega obrtnika neohodno potre-bn je, da si nabavi Obrtniški koledar za leto 1928. Oblika koledarja je jako priročna, vezava popolnoma v platnu. Vsebina koledarja je za vsakega obrtnika velike praktične vrednosti. V njem najde obrtnik razpravo o davkih. Lestvico za dohodnino, kalkulacijo, podatke o obrtniških kreditih, delavskem zavarovanju, najvažnejše določbe iz obrtnega reda, razpravo o pravicah in dolžnostih članov cenilnih komisij, zbirko nalog za pomočniška dela pri pomočniških preizkušnjah, najvažnejše pristojbine, kolkoviue in takse ter druge podatke. Za kovinske stroke važen je tudi članek o železu. Cena koledarju je Din 13.50. Naroča se pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani. Beethovnova ul. 10. —
Revizor mariborskih stanovanj pred poroto
NENAVADNO ODKRITOSRČEN GREŠNIK- — MARIBOR REŠEN ZA ŠTIRI LETA TEŽKE NADLOG, — NEPRIČAKOVAN POŽIG.
Maribor, 13. decembra.
Včerajšnja tretja razprava proti 18-letnima Jožetu Kajšlerju in Jožetu Vezo-niku, ki sta meseca novembra oropala v Kamnici starega upokojenca Antona Tajnika, se je končala z obsodbo: Kaj-šler in Vezonik sta dobila vsak po tri leta težke je^e.
*
Ime Stefan Pavličevid je Mariborčanom v živem, a grenkem spominu še iz letošnjih poletnih mesecev. Ko je bila skoro vsaka druga rodbina na počitnicah bodisi na morju bodisi v planinah, je gospodoval po praznih stanovanjih meščanov tajinstven zli duh, ki se ga je vse prijemalo, kar je bilo količkaj vredno: obleka, perilo, rokavice, robci, čevlji, kovčegi, manšetni dragoceni gumbi, cigare in cigarete, ure, verižice, doze, zrcala, noži,-svedri, listnice z legitimacijami in drugimi listinami, skratka Štefan Pavličevid je pobasal vse, kar mu je prišlo pod roke tekom njegovih »revizij« mariborskih stanovanj. Policija se je v potu svojega obraza trudila, da zasači tega neznanega tatu na debelo, dokler ga res niso zalotili detektivi nekje naTe-znu, ko je brezskrbno popival za denar, ki ga je dobil za prodane ukradene predmete. Ta zli duh letošnjega poletja sedi danes pred porotniki, ki ga sodijo radi njegovih tatinskih ekskurzij v zasebno lastnino, ki jo smatramo za enkrat še za nedotakljivo.
Pavličevid, rojak iz hrvatskega Zagorja, je kot ključavničarski pomočnik prepotoval že pred 1.1910, domala vsa večja mesta bivše Avstrije in se od časa do časa spzabil nad tujim imetjem. Iz teh let mu datira dvomesečna težka ječa v Banjaluki in dveletna težka ječa v Zagrebu, ki ju je prislužil obtoženi radi nekih tatvin. Po prevratu je dobil mož službo pri železnici v Zagrebu. L. 1920. pa je bil odpuščen in je odpotoval v Beograd ter izvršil tam veliko tatvino, radi katere je bil obsojen na tri leta težke ječe. Po prestanem ričetu je šel v Zagreb in dobil tu radi ponovne tatvine šest mesecev težke ječe. Po tem pestrem življenju po različnih ječah je ostal Štefan nekaj časa pri svojih starših v Zagrebu. Ker pa so ga ti svarili pred pijančevanjem in zapravljanjem, mu je postalo to neznosno in je zopet prijel za popotno palico. Znašel se je v Splitu in Ljubljani, letos pa ga je prinesla usoda v naše mesto. Julija meseca ga je vzel na delo ključavničar Schell, a vztrajal je pri poštenem poslu borih sedem dni.
Dne 19. julija je pričel s svojim pravim delom v Mariboru. Vlomil je v stanovanje odvetnika dr. Stanjka in se ga je tu prijelo različne obleke v vrednosti 2.300 Din. Ko je to ukradeno blago prodal, si je mož ogledal štiri dni nato stanovanje upokojenega preglednika finančne kontrole Drevenška, ki je bil na počitnicah. Tu si je »izposodil« obleke v vrednosti 3.000 Din. Četudi še ni vnovčil vsega Drevenškovega blaga, je vlomil Pavliče-vič že naslednjega dne okrog poldne v zaklenjeno stanovanje ravnatelja Glasbene Matice Josipa Hladeka, ki je bil isto tako na počitnicah, ter mu je pokradel domala vso obleko in vse perilo v vrednosti nič manj kakor 35,000 Din.
Naslednji teden, in sicer 26. julija, je obtoženi vlomil v stanovanje zdravnika
dr. Marina, ki je bil prav tako na počitnicah. Pavličevid je z vetrihi odprl stanovanje in nemoteno iskal stvari, Id so se mu najbolj dopadle. Odnesel ie dr. Marinu obleke in drugih stvari v vrednosti do 20.000 Din. Vse to je odnesel svojemu prijatelju in najboljšemu odjemalcu krojaškemu mojstru Nedogu na Pobrežju. Le predelano športno obleko je kot gentleman nosil sam...
Dne 27. julija pa je stopil Pavličevid zopet v službo, tokrat pri ključavničarja Kumercu v Mariboru. Pri novem mojstru je imel popolno oskrbo in stanovanje ter mesečnih 800 Din plače. Kljub temu je obtoženi še istega dne vlomil v zaklenjeno stanovanje Viktorja Hodeta in si že pripravil cel kup obleke in perila, a ga je prepodila nenadoma došla služkinja. Pavličevid pa je v naglici pozabil v stanovanju svojo čepico, ki ga je pozneje izdala. Do 30. avgusta je Stefan mlro* val. Tega dne pa se je znašel v palači Pokojninskega zavoda in s svojim dobrim nosom kmalu ugotovil, da ni zdravnika dr. Stamola doma. Splazil se je v, stanovanje in vrgel celo culo nagrabljenih stvari skozi okno in jo kasneje odnesel, vse to pri belem dnevu... Dr. Stamot je bil oškodovan za kakih 11.000 Din.
Štefan Pavličevid priznava vse v obtožnici navedene tatvine.
Pavličevid tako prostodušno pripoveduje in priznava vse tatvine in vlome, da se avditorij, ki je maloštevilen, od srca nasmeji. »Vse, kaj piše nutri (v ob tožnici), sem u istini ukrall« Pripoveduje, kako je pri posameznih stanovanjih najprej zvonil, da vidi, če je kdo doma. Če se nikdo ni javil, se je mirno spravil na svoj vlomilski posel. Ponekod so pe imele odsotne stranke že kar na vratih napisano, da jih ni doma in kedaj se v?»; nejo. To je bilo kot nalašč pripravljeno za našega Štefana! Pavličevid pravi,da je bil pri svojem tatinskem poslu običajno malo v rožcah, sicer pa kot že prei rečeno, vse do zadnjega lepo priznava., Predsednik ugotavlja, da sodišče redko naleti na tako odkritosrčnega grešnika, kakor je Pavličevid. Splošno veselosi vzbudi v dvorani izpovedba neke služkinje v palači Pokojninskega zavoda, ki je bila zaslišana kot priča glede tatviM pri dr. Stamolu. Priča pripoveduje, kako je tat pri belem dnevu metal stvari na dvorišče in odnašal, ne da bi d kdo mogel misliti, da je tu opasen tat »Jaz Seni sem dolgo v Mariboru in nisem vedela, da se tu tako svinjsko krade...1« je končala služkinja krepko svojo izpovedbo.
Razpravo je vodil vdss. Guzelj, votaa* ta sta bila dss. dr. Tombak in okr. sodnik dr. Travner; zapisnikar avsk. Logar. Ob tožbo je zastopal prvi državni pravdnih dr. Jančič, zagovarjal je dr. Kupnik.
Vkljub temu, da ni bilo niti najmanjie-ga dvoma o krivdi obtoženca, sta bile vendar dva porotnika mišljenja, da je Pavličevid nedolžen. Obsojen je bil n« štiri leta težke ječe.
*
Druga razprava se je vršila proti (S letni vdovi Mariji Vogrinec, vinlčarkl ne Kajžarju, ki je bila obtožena požiga.
Radi pomanjkanja direktnih dokazov je bila Vogrinčeva oproščena. Branil je obsojenko dr. Tomšič, drž. pravdništvo pa je zastopal dr. Hojnik.
Sfnrn 1’
JlarffionfV V t C E R 1» f K Ja!ri.
Po obilnsklh volitvah v mariborski oblasti
NEKAJ OBČUTNIH UDARCEV ZA SLS. — ZLORABA PRIŽNIC. — SLS SKUPNO Z NEMCI PROTI SLOVENSKIM BRATOM. — NARAŠČAJOČA ZAVEST NAPREDNE SKUPNOSTI.
Maribor, 13. decembra.
Mlnolo nedeljo so se po večini končale občinske volitve v občinah mariborske oblasti, ki so se pričele kmalu po izvr-ienih volitvah v narodno skupščino. Pre ostajajo samo še volitve v mestih Mariboru in Ptuju ter še tuintam v kaki občini, kjer so se morale odložiti radi formalnih napak pri razpisu ali podobno.
Kakor je bilo že iz poročil o volilnih feidih razvidno, se je pojavil pri takratnih občinskih volitvah znaten odpor proti klerikalizmu. Edino še v raznih občinah, ki gospodarsko nič ne pomenijo, so mogli klerikalci vložiti samo svoje liste, pa že tudi te po velikem delu pomešane z naprednimi kandidati. V vseh večjih in pomembnejših občinah pa so stale proti SLS-listam ponekod enotne, ponekod deljene, pa vezane napredne liste. Vse občine, ki so bile dozdaj v naprednih rokah, so se krepko držale, mnogo občin, ki so veljale za trdnjave Slov. ljudske stranke, pa so naprednjaki iztrgali klerikalcem iz rok (omenjamo tu samo Obrež pri Središču. Ceršak in Sv. Juri v Slov. gor., Sv. Jurij ob Taboru, Ruše, Lajteršberg itd.) Proces razkrajanja moči SLS se vrši počasi, pa sigurno. Pospešila bi ta razkroj še konsolidacija naprednih elementov. Ljudstvo je pričelo uvidevati, da SLS ne gre za občinsko gospodarstvo, ampak duševno in politično nadvlado nad ljudskimi masami.
Slov. ljudska stranka je tudi pri teh volitvah zopet mešala vero s politiko. Dasi vsakdo dobro ve, da gre pri občin-
skih volitvah po večini za lokalne gospodarske interese in celo v eni in isti občini za vaška nasprotja med pristaši ene in iste skupine, in trej niti najmanj za verska vprašanja, so vseeno, kakor dokazuje slučaj župnika dr. Jančiča v Sv. Petru v Sav. dolini, bile tudi prižnice zopet v službi SLS politike. Seveda bodo to vse zopet utajili in vpili o brezbožni-kih, če se jim bo končno hotelo v cerkvah preprečiti politiziranje s kancel-paragraiom.
V mnogih občinah so se klerikalci vezali proti lastnim slovenskim bratom z Nemci v skupne liste (Ormož, Sv. Lovrenc na Poh., Fram itd.). Slovenska javnost tega ne bo pozabila in »čez sedem let« bo vse to še prav prišlo. Sicer je pa že danes očividno, da računa SLS tudi v Mariboru na koalicijo z Nemci v bodočem občinskem odboru proti slovenskim bratom.
Razveseljiv je bil pojav v mnogih občinah, kjer se je že izkazala moč krnet-sko-demokratske koalicije, zlasti v Savinjski dolini. Tam so združeni pristaši SDS in SKS odbili naskoke klerikalcev v Braslovčah, Št. Pavlu, Vranskem in mnogih drugih občinah, nekaj občin pa je v skupnem naskoku padlo v napredne roke. Tudi po raznih drugih občinaJi, zlasti v Slov. goricah, je bilo opaziti isti pojav.
Upadanje klerikalizma in naraščajoča konsolidacija protiklerikalnih skupin: to je razveseljiva signatura letošnjih občinskih volitev.
Zasluge SLS v luči resnice
Bahaštvo, in še po navadi s tujim perjem, to je signatura politične metode SLS. Sedaj za občinske volitve v Mariboru objavljajo članke, z ogromnimi napisi In celo s slikami, o nebotičnih uspehih SLS za moderniziranje in olepšavo mesta Maribora. Skoro nima smisla se resno ukvarjati s temi detnagoškimi slavospevi. Ker pa je mnogo ljudi tudi v Mariboru, ki stvari gledajo lepvoršno, radi pozabijo in se dajo uspavati od sladkih besedi, evo nekoliko konstatacij, da se vidi vsa smešna kurijoznost baha-'rije SLS.
Pravijo, da je olepšava mesta zasluga SLS. Za olepšavo mesta skrbi dvoje Olepševalnih društev, mestno in magda-lensko. Niti v enem niti v drugem SLS ne sodeluje, njel pristaši so bili ponovno vabljeni k sodelovanju, pa se niso odzvali Za kritje stroškov pa prispevamo vsi prebivalci Maribora brez izjeme.
Pravijo dalje, da je zidanje stanovanjskih hiš zasluga SLS. Konstatiramo, da so se vršile pred leti ankete glede tega, ali naj bi mesto pričelo graditi. Takrat se je zastopnik SLS izrekel proti temu in zahteval, da zida država. V občinskem svetu so bili klerikalci po odločni volji drugih soodločujočih činiteljev prisiljeni, da so pristali na zidanje. Stroške pa nosimo vsi meščani in ne SLS.
N
Pravijo tudi, da je moderni avtobus-promet zasluga SLS. konstatiramo tudi tu dejstvo, da so bili klerikalci prvotno odločno proti uvedbi avtobusprometa tako v mestu kakor na deželi. Šele po dolgem prigovarjanju in dokazovanju so pristali na to, da se napravi poskus, toda ne v režiji mesta, ampak da se izroči v eksploatacijo zasebni tvrdki. Odločnosti ostalih občinskih odbornikov se je končno posrečilo zasebnega interesenta izpodriniti in doseči sklep, da uvede mestna občina sama avtobuspromet v svoji režljL Misleča javnost bo vedela presoditi, koliko ima tudi tu SLS kake posebne zasluge, razun te, da je imela po sporazumu med vsemi slov. strankami župana s 5.000 Din mesečne plače, ki je ;poleg tega še tako srečen, da ima tudi kot oblastni predsednik še 5000 Din mesečne plače in dobro idočo odvetniško pisarno.
Evo Vam zasluge SLS v luči resnice! Koliko je vredna njena baharija, naj si vsakdo na prstih izračuna.
Častilka Venere in Det oboževalcev
Brezposelnost je pač najtežje socijal-no zlo. Svoje žrtve spravlja z normalne življenske poti in jih navaja k porabi podedovanih čustev ter zapeljuje k udaja-nju strastem. Iz mirnih, delavnih ljudi se v bedi in stiski porajajo tatovi, vlomilci in drugi zločinci; najčešče pa se s kratko dobo brezposelnosti aktivnega in produktivnega Človeka zavede k delomrž-nosti in potepuštvu. Ljudi tega razreda je v Mariboru prav mnogo in so v veliko breme oblastim, ki s paragrafi pobijajo socijalno bedo. Potepuh sc ima kaznovati, delamržneže v prisilne delavnice. — Čast zakonu in njegovi vsemogočnosti. Toda vzroka in povzročitelja te brezčutnosti do lepega, častnega in dostojnega, se ne išče, ne ugotavlja in ne odpravlja; kaznuje se samo direktno povzročitelja prestopka, ki se sam s težavo zave, čemu je njegovo dejanje, storjeno v edini želji do samoohrane, kaznjivo. Čuti sicer strogost kazni, ki pa postane po večkratni ponovitvi udobnost, prestopki pa nekake vrste šport iu navada.
V nedeljo zvečer smo imeli v Mariboru izredno poučljiv primer, ki v vsej grozi slika strahote socijalne bede. Brezposelni in delamržni potepuhi so si izbrali za bivališče skedenj mariborske vinarske šole in prenočevali v hladnih zimskih nočeh na senu. Bilo jih je pet po številu. Ker pa niti potepuhu niti revežu ne odmro strasti, čeprav ima občutiti najtežje udarce revščine, so si minule noči iz Kamnice privedli neko 171etno dekle, ki je že več let, kljub mladoletno-sti na slabem glasu. Dekle je prišlo med nje prostovoljno in se udajalo petim, ne da bi se pri tem zavedalo gnusobe naj-strastnejšega razvrata in oskrumbe lastnega telesa.
Proti jutru je policija razkrila beraško gnezdo pohote in aretirala vseh šest o-seb, ki so po vrsti hladnokrvno priznali dejanja. Dva med njimi sta že na policijskem indeksu, zasledovana radi tatvin. Vse je policija izročila sodišču, ki bo proti njim najstrožje postopalo. Tako je torej stališče zakona, ki vsebuje v zaščito javne morale paragraf, katerega strogost bodo zasačeni morali občutiti. To bo vse, kar se bo v odpravo nemoralnih dejanj in nehanj ukrenilo, dočim bo na njih izpraznjeno mesto beda pognala nove žrtve. —
Mariborski	ia
Praznovanje kraljevega rojstnega dne.
V soboto, dne 17. decembra, na rojstni dan kralja Aleksandra se bo vršilo ob 11. dopoldne v stolni in mestni župni cerkvi slovensko bogoslužje ob prisotnosti zastopnikov vseh civilnih in vojaških oblastev in uradov. V evangeljski cerkvi bo zahvalna slovesnost. ob 10. dopoldne. Za one, ki žele na Najvišje mesto predložiti čestitke in udanostne izjave, bo po cerkveni slovestnosti v sprejemni dvorani velikega župana na razpolago vpisna knjiga. Vsi državni uradi in javna oblastva razobesijo na ta dan na svojih poslopjih zastave. —
Krasna zmaga SDS v Pekrah.
Znana izletniška točka v mariborski o-oklici Pekre je pri nedeljskih volitvah sijajno odrezala. Združeni komunisti in so-cijalisti so se na vse načine trudili, izvo-jevati zmago nad gospodarsko listo z nosilcem g. Kreuhom, posestnikom. Dobili so le 29 glasov in 2 odbornika, gospodarska lista pa 61 glasov in 5 odbornikov. Tako bo še nadalje županoval g. Miha Kreuh, predsednik krajevne organizacije SDS v Limbušu. Čestitamo! — Odlikovani zaslužni gasilci.
Z ukazom Njeg. Vel. kralja so bili odlikovani z zlato odnosno s srebrno medaljo za državljanske zasluge nastopni člani gasilnega društva pri Sv. Trojici v Slov. goricah: Josip Kramberger, posestnik v Zg. Senarski z zlato, Ferdinand Vogrin, viničar. Zg. Porčič in Jakob Kovačič, upokojen učitelj, Sv. Trojica v Sl. goricah, s srebrno medaljo. Odlikovanja z diplomo so bila imenovanim izročena na svečan način v pondeljek, dne 12. tm. opoldne pri Sv. Trojici v Slov. goricah po vladnem svetniku dr. Ipavcu iz Maribora. čestitamo! —
Smrtna kosa.
V Mariboru je preminula včeraj v starosti 56. let gospa Apolonija Pirš. Pogreb še bo vršil v sredo, ob 15. uri iz hiše žalosti na Koroški cesti Št. 50. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Krepka beseda mariborskih volilcev:
»Palico, s katero ste nas tepli, nam silite v poljub!« — To čuje vesteu opazovalec po mariborskih ulicah in lokalih te dni, ,ko se klerikalni elementi bore za biti in ne — biti. Oni, ki se tako izražajo, so poleg ubogih izvoščkov povečini ubogi invalidi in železničarji, (ki so siti prebedastih šal. s katerimi jih pita »zlati« Žebbt) in — legija od klerikalcev reduciranih uradnikov... Pa tudi obrtnikom se odpirajo glave, prav posebno pa gostilničarjem in malim točilcem, četudi so vsi prejeli te dni pozive, da naj brez razlike politične pripadnosti volijo reakcijo.narno in demagoško SLS. — Dol s črnim terorjem! — Občinske volitve v Rogaški Slatini, so se vršile v nedeljo, dne 11. t. m. Borba za zdraviliško občino ie bila huda. SD§ je dobila 34 glasov (2 man data), nemška lista 30 (2), SKS 20 (l), zdraviliška lista 36 (2). —
Neraljčev koncert.
Kncert opernih aru, ki ga je priredil včeraj naš operni pevec, g. Fran N e-r a 1 i č, je dosege! popoln uspeh. Spored je vseboval lepo izbero najznamenitejših arij za bariton iz domače, nemške, italijanske, francoske in ruske literature. O pevčevih umetniških kvalitetah pač ni treba več poročati. Nastop je potrdil to, kar smo pisali v nedeljski številki na podlagi zagrebških in ljubljanskih kritik. Neralič je rojen umetnik, oblagodarjen z izredno lepim glasovnim materijalom. Je v stanu publiko zadovoljevati in jo navdušiti. To se je videlo pri uprav viharnem priznanju, kojega je žel za svoje podavanje in ki je doseglo svoj višek po odpeti sklepni ariji Figara. Pevcu so bile prirejene prisrčne, dolgotrajne ovacije. Na klavirju je spremljala z decentnostjo gdč. Zacherlova. Prireditev je privabila prav številno občinstvo v veliko kazinsko dvorano.	H.	D.
Mesto venca na krsto gospe Anke Toplakove
je daroval g. dr. Franc Firbas, notar v Mariboru, Din 100 za rešilni oddelek mariborskega gasilnega društva. Denar naj se dvigne v upravništvu »Večernika«.
Občinske volitve v Cirkovcah.
Iz Cirkovec nam pišejo; Pri občinskih volitvah, ki so se vršile v nedeljo, je dobila napredna kmečka lista 9, SLS pa 8 mandatov. V klerikalni stcanki poka. Napredni kmetje si ne želimo več občinske uprave, kakor je bila cd 1. 1921— 1924 pod županom Simonom Medvedom. Želimo nasprotno, da sedanji župan Štefan Vuk prevzame še v bodoče občinsko upravo in jo vodi korektno in nepristransko kakor dosedaj. — Volilci. —
Pobiranje doklad in davščin v Mariboru.
Mestni občinski svet mariborski' je v svoji seji dne 8. t. m. sklenil proračunski provizorij za januar in februar 1928 t. j. pobiranje doklad in davščin kakor v letu 1927. V smislu § 78. oi>č. reda za mesto Maribor se sklicuje na. dan 27. decembra od 8. do 12. ure v messtni posvetovalnici skupščina volilcev, da glasujejo ali se naj uvodoma navedeni sklep predloži v odobrenje velikemu županu mariborske oblasti. Glasovanje se vrši ustno »da« ali one«, pri čemur se neudeieženci smatrajo zadovoljnim s sklepom občinskega sveta. Večina glasov vseh upravičenih volilcev je odločilna. —
Za prvi Zagrebačkt .božični zbor. ki se bo vršil od 12. do 24. t. m. v Zagrebu, se dobivajo za posetuike iz Maribora legitimacije in povratne karte po polovični vozni cenl.v pisarni Tujsko-prometne zveze v Mariboru, Aleksandrova cesta 35.
Velika brezposelnost.
Nastopajoča zima spravlja • v največje stiske posebno brezposelne, ki so vsega pomilovaaja vredni. Kako velika je brezposelnost v Mariboru, dokazuje najbolj dejstvo, da se je tekom enega dneva samo pri vodstvu mestnega avtobus-podjetja zglasilo nič manj kot 12 prosilcev za službo. Žalibog so. morali oditi vsi razočarani, ker so pri avtobus-podjetju, vsa mesta zasedena in tudi za dogleden čas nJ pričakovati, da bi bilo kako mesto prosto. —
Spopad s tihotapci.
Naša obmejna straža pri Sv. Križu je zadela v noči od sobote na nedeljo pri obhodu meje na tihotapsko tolpo, s katero se je kmalu zapletja v boj. Na poziv, da naj se udajo, so odgovorili tihotapci s streli iz samokresov. Razvil se je pravcat boj. tekom katerega sta bila tihotapca Henrik Kaiser in Ivan - Lešnik ranjena. Oba sta bila nato še s tretjim tovarišem vred aretirana, dočim se je ostalim članom družbe posrečilo pobegniti. Ranjenca sta bila odposlana v bolnico.
V kamnolomu ponesrečil.
Pri razstreljevanju v kamnoloma Jankovo pri Vojniku je kos kamna tako nesrečno zadel posestnikovega sina Antona Pekreta na glavi, da je obležal na mestu mrtev. —
Sv. maša zadušnica
za pok. gospo Alojzijo Juvančič se bo brala jutri v sredo ob 7. zjutraj v mag-dalenski cerkvi. —	1926
Smučarji — dijaki!
V sredo, 14. t m. se vrši sestanek vseh dijakov smučarjev ob pol H. pred gimnazijo. Vsi člani smučarji naj pridejo s smučmi in popolni smučarski opremi, radi vaje v bližnji okolici. V začetku drugega tedna bo naš dijaški smučarski odsek vežba! izvežban smučar. Sestanek je za vse člane obvezen. V slučaju slabega snega je sestanek ob 17. — Načelnik.
ža Cirli-Metodovo družbo
se je nabralo na poroki g. Miloša Ledineka, nekdanjega učenca Ciril - Metodove šole na Muti, sedanjega učitelja v Černi z gdčno Milko Roškarjevo, učiteljico isto tam, 200 Din. — Iz nabiralnikov šolske družbe v Grajski kleti v Mariboru je prejela podružnica 83.40 Din. Vsem darovalcem. najlepša hvala! —
Društvo »Jadran« ima plesne vaje vsak četrtek in soboto.
1925
Sveže sardele se dobijo jutri na trgu. —.	1&2S
v Mariboru, One 13. XII. 1927.
Martbbrslfl ' V t X V i fC* fatra.
Slidfl d.
Srednji vek v danainjsm Berlinu
BABJE VERNOST, NEUMNOST IN SLEPARSTVO SLAVIJO SVOJE ORGIJE.
Brezdvomno je združena s povojno psihozo naravnost čudovita neorijentiranost in zmedenost nemškega naroda v večjih mestih, osobito v Berlinu, glede notranjega življenja. Zdi se, da se nahajajo gotovi sloji, osobito višji, ki jih je vojni izid ma-terijelno oškodoval in duševno deprimi-ral, v stanju poluspanja, iz katerega se prav polagoma prebujajo. V tem duševnem stanju /so jako dostopni za misticizem z vsemi njegovimi'izrodki in le temu dejstvu je pripisovati, da dandanes v Berlinu kar mrgoli verskih sekt najrazličnejših naziranj, okultistev, spiritistov, jasno vidcev, apostolov zdravja, svetnikov, ču-dotvorcev, prerokov itd. Seveda je tako obiležje sila ugodno za celo vrsto premetenih sleparjev, ki kujejo iz neumnosti in babjevernosti ljudi svoj kapital. Pa je le čudno, da morejo v velemestu, kakor Berlin in Hamburg, v dobi železobetona, aeroplanov, nebotičnikov, telefona, radija prenašanja slik potom elektrike vspevati evetke, kakor so na primer:
1. »Čudeži sekte belega hriba«. Za to sekto smrti ni! Vsak mrtvec se namreč obudi k zopetnemu življenju, če mu sorodniki tri dni in tri noči polagajo vroče obkladke — na trebuh. To je sekta enkrat v zadnjih dneh storila, toda mrtvec se ni zbudil, pač pa se je začel razkrajati.
Policija je morala poseči vmes m s silo pokopati mrliča. V znak protesta je sekta sklicala shod, drugi ljudje so za shod zvedeli, vdrli v zborovalnico, nastal je pretep in zopet je imela policija posla.
2. »Zadnji prerok« pridiga, ve vse in zdravi vse: slepe, gluhoneme, hrome, bolne na raku, sifilitike, tuberkulozne itd. in zasluži mnogo denarja. Nad njegovimi vrati se blesti napis: »Zavod za zdravljenje z magnetizmom«, a takoj zraven: »Poslovni lokal« (!) Mož ima namreč 40 učencev, med temi je mnogo knezov, grofov, bivših oficirjev, uradnikov in inteli-gentov sploh. »Prerok« svojim učencem posoja svojo »zmožnost«; če mu pa kon-cem»tedna pravilno ne odštejejo toliko in toliko zlatih mark, jim »zmožnost zdravljenja« kratkomalo odvzame.
3. »Čudežni zdravnik« Buchholz je tekom treh let imel — kakor je razvidno iz zadevnih sodnih aktov — 40.000 pacijen-tov. Bolezen spozna na — laseh, ki jih bolniku na tilniku odreže. Sleparja so tožili, a predno se je kazen razglasila, je bila razprava za en dan prekinjena. V tistem dnevu je »zdravil« 600 pacijentov. Obsojen je bil na 9 mesecev ječe in na 15.000 zlatih mark kazni.
Iz česar se da sklepati, da so norci na svetu še precej na gosto posejani.
Mednarodna razstava časo-Dls a v Zaere&u
Razstavljenih blizu 3000 časopisov vsega sveta.
Od 4. do danes 12. je bila odprta v Umetniškem paviljonu v Zagrebu mednarodna razstava časopisov, katero je priredil in uredil Savez grafickih radnika Jugoslavije. Razstava seveda še niti od-daleč ni nudila#slike popolnosti,- vendar je ■bila v okviru danih možnosti kolikor mogoče skrbno pripravljena in gre priredi-temeljem vsekakor velika zasluga. Zlasti velja to glede oddelka Jugoslavija, v katerem menda — kolikor se more to po enkratnem pregledu trditi! — ne manjka noben danes izhajajoči časopis in kjer moti nekoliko samo to, da je vmes tudi nekaj časopisov, ki so že prenehali, tako da razstava ni povsem današnja slika stanja časopisja v Jugoslaviji. Morda to tudi ni bil namen razstave. V tem oddelku je še poseben pododdelek, v katerem je okrog 80 publikacij, ki jih je izdal sam Savez grafičkih radnika in ki dokazuje, kako resno jemlje Savez naloge, da vzga ja svoje članstvo.
Zdi se mi, da je poleg jugoslovanskega oddelka najbolj skrbno bil pripravljen češkoslovaški del, ki vsebuje krog 200 časopisnih publikacij. Izredno močno so dalje zastopane Litvanska, Finska, Avstrija, Turčija. Zastopane pa so tudi: Švedska, Japonska, Egipt, Alžir, Maroko, Kanarski otoki, Nizozemska, Norveška, Danska, Nova Zelandija, Avstralija, Filipinski otoki, Anglija, Irska, Portugalska, Belgija, Italija, Bolgarska, Madžarska, Poljska, Rumunska,Švica, Saarsko področje, Nemčija, Španska, Francija, Estonska, ruska emigracija s 3 in Sovjetska' Rusija s 6 časopisi, ter Amerika, v kojem oddelku pa nismo na žalost razun delavskega lista »Radnik« zasledili nobenega drugega slovanskega časopisa, dasi jih izhaja tam znatno število, med njimi tudi veliko slovenskih.
Upamo, da bo S GR J svojo razstavo čez kako leto dni obnovil in jo takrat tudi še znatno izpopolnil.
Z dinamitom na učiteljico.
V neki vasi blizu Čikaga je izvršil sin bogatega farmerja, Hiram Reed, atentat z dinamitom in je bila pri tej priliki težko ranjena njegova ljubica Bradford. Vsa znamenja kažejo, da se je Reed skušaj iznebiti svoje ljubice, ki je prišla v blagoslovljeno stanje. Imel je namreč razmerje Še z neko drugo učiteljico, ki jo je hotel poročiti. Zato je pri Bradfordovih vtaknil v peč dva komada dinamita in zakuril. Sledila je seveda kmalu eksplozija. Mladi farmer je bi! takoj aretiran in se bo moral zagovarjati radi nameravanega umora, ki se kaznuje v državi Illinois s smrtjo, čeprav oseba ui bila ubita.
Pasji posii poslančeve vdove
Žena nekega nedavno umrlega francoskega poslanca v Parizu je bila primorana, da se je borila- za svojo eksistenco. Posvetila se je vzgajanju psov in sicer v prvi vrsti dragocenih kitajskih psičkov, znanih pod imenom pekiriezi. Gospa je postala res kmalu znana kot izvrstna vzgojiteljica najčistejšega plemena teh psov. Posel je šel dobro izpod rok in gospa si je pridobila že prilično premoženje. V Parizu pa je živel nevaren čitatelj časopisov, ki je redno prečital vsak list od začetka do konca. In ta je opozoril policijo, da živi v Parizu Čuden pes. Trikrat je eni in isti dami pobegnil kitajski psiček in dama je obljubljala onemu, ki bi ga našel, 500 frankov nagrade. Policija je pričela preiskovati ta slučaj in je ugotovila, da je pošiljala te oglase v liste poslančeva na teden je bil namreč v listih oglas, da vdova, kateri so srečni najditelji v resnici prinesli vsak teden po tri kitajske psičke. Vsakega psička, ki je imel potrebne rasne kvalitete, je gospa spoznala za svojega in plačala 500 frankov nagrade, psička pa potem še istega dne prodala za najmanj 5.000 frankov. Policija je seveda takoj preprečila nadaljnje tako kupčevanje, ali dama je že brez tega zaslužila nad četrt milijona frankov in more zato mirno čakati na konec razprave, ki so jo^uvedli proti njej.
Zagonetne Napoleonove oči.
Eden izmed največjih angleških tednikov je zaprosil svoje čitatelje, naj poiščejo zgodovinske vire, po katerih bi se meglo definitivno določiti kake barve so bile Napoleonove oči. Tednik je res dobil poročila osmih oseb, ki so svoječasno videle Napoleona in svoje srečanje opisaie v svojih dnevnikih. Štiri poročila pravijo, da je imel Napoleon svetlosive oči, seveda v raznih nijansah. Eden pravi, da so bile sive, drugi svetlo-modre, kneginja Reggiapa piše: »Še vedno vidim njegove temno-modre oči, v katere se ne morem zagledati kakor tudi ne v solnce.« Sedaj je torej mesto ene zagonetke nastalo več in res zanimivo je, kako je mogla kneginja Reggia videti barvo oči, v katere se ne more gledati?
Poroka razbojnika na smrtni postelji.
V Bački Topoli so orožniki po kratkem boju ujeli znanega razbojnika J. Božani-ča, ki je izvršil več umorov. V boju je bil Božanič težko ranjen in so ga prenesli v subotiško mestno bolnico, kjer leži sedaj težko bolan. Božanič je izrazil željo, da bi se poročil s svojo nevesto Jelisaveto Pričo, ki je istotako v zaporu. Želji je bilo res ustreženo in tako se je vršila včeraj poroka. Že par ur kasneie ie razbojnik Božanič umrl
Obvezen pouk šaha
V okolici Magdeburga v Nemčiji leži vas Stroebeck, ki šteje dva tisoč prebivalcev, ki znajo vsi igrati šah. V tej vaški šoli je namreč šah obvezen učni predmet kakor na primer pri nas matematika ali zemljepisje. Vsah teden morajo dijaki položiti poseben izpit v igranju šaha. Tekom let postajajo izpiti vedno težji in bolj komplicirani. Zanimivo je, kako je nastal ta običaj. V enajstem stoletju je bila ta vas večno bojišče. L. 804 je postalo mesto Halberstadt škofovski sedež. Škof Arnoif, ki je okoli 1. 1050 vršil to čast, je imel številne sovražnike m so ga zato okoliški plemiči neprestano napadali. Eden izmed njih, grof Gunsel, bi ga nekoč kmalu porazil. Škofovim četam so v tej stiski prihiteli na pomoč vaščani iz Stroebecka. Grof Gunsel je bil ujet in zaprt v stolpu, nazvanem »šahovski stolp«. Vsled dolgega časa je pričel Gunsel v zaporu igrati šah in je v kratkem naučil te igre vse svoje čuvaje, ti pa zopet svoje žene in svoje otroke. Tako je šlo od kolena do kolena in je postal šah končno za vaščane Stroebecka vsakodnevna potreba.
1 Kabareti na Japonskem.
Osaka velja za najmodernejše mesto na Japonskem in tu so bila pred meseci odprta tudi prva moderna zabavališča-kabareti, kjer je zlasti mladina z velikim veseljem plesala moderne plese. Naenkrat je nastalo 12 takih zabavišč, potem je pa nastopila policija ter kabarete zaprla kot zapadno nemoralo in pohujšanje. Sedaj se pa v modernih japonskih krogih z največjim ogorčenjem nagla,-ša, da so to čuvanje morale, pripraviti policijo bogati lastniki — javnih hiš.
Prerokovanje Madame de Thebes.
V nekem spiritističnem društvu v Parizu so poklicali te dni duh pokojne znamenite francoske vedeževalke, Madame de Thebes. Medij je napisal, da bo meseca marca padel Poincarejev kabinet, vendar pa bo Poincareju vnovič poverje na sestava vlade. Meseca junija 1928 bo neki francoski letalec preletel Atlantsko morje in dospel srečno v Ameriko. Duh Madame de Thebes je rekel dalje, da bo ieto 1928 še dovolj srečno. Zmanjšala se bo posebno gospodarska kriza.* Umrli bosta prihodnje leto samo dve znameniti osebi. ,
400 oseb čuva župnika.
. V mestu Lavelvole na Francoskem se je tamkajšnji, župnik Serre sprl z občino radi stanovanja. Občina, katere last je bila hiša, je namreč hotela, da se župnik izseli iz stanovanja, kar pa je ta odklonil. Na poziv občine so prišli potem orožniki, da župnika šiloma deložirajo. Medtem pa je zbral župnik svoje pristaše z zvone-njem. V trenutku je nad 400 ljudi obkolilo hišo in niso pustili nikogar blizu. Patrulja 5 mož je skušala prodreti skozi množico, ki pa se je odločno uprla. Prišlo je tudi do manjših spopadov med obema skupinama. Da preprečijo prelivanje krvi so se končno orožniki umaknili in čakajo novih navodil. Župnik izjavlja, da se umakne samo sili. Toda tudi župljani so se zavarovali pred vsakim presenečenjem. Razdelili so se namreč v več skupin, ki menjaje se stražijo stanovanje svojega župnika.
Kupujte železniške vozne karte v biijetarni ,Putnika v Mariboru, Aleksandr.35
SProsveta
Hi Mii v Malom
REPERTOAR:
Torek, 13. dec. ob 20. uri Logarjeva Krista, ab. A. Kuponi.
Sreda, 14. decembra. Zaprto.
Četrtek, 15. decembra ob 20. uri »Takrat v starih časih« ab. D. Premijera. Petek, 16. decembra ob 20. uri »Kar hočete« ab. B. Prvič. Slavnostna predstava.
Mariborsko gledališče pripravlja svoj letošnji operetni šlager »Takrat v starih časih...«, čigar premijera bo v četrtek, 15. dec. Gledališče je storilo vse, da bo uspeh te operete kar največji. Novi kostumi in nove dekoracije bodo še dvignili itak izvrstno in velezabavno dejanje. Več kot verjetno je, da bo ta opereta ponovno napolnila gledališče.
Sprememba repertoarja. Radi obolelosti gospe Burje se je skušalo dobiti za »Madame Butterfly« gosta, kar se ga gle dališki upravi ni posrečilo, radi česar je bila prisiljena spremeniti repertoar v toliko, da se bo drevi predvajala Logarjeva Krista. Abonma A in kuponi.
Občni državljanski zakon v slovenski izdali
Za božič izda knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani slovenski prevod občnega državljanskega zakonika, ki že od 1. 1811 urejuje skoro vsa civilno pravna razmerja na našem ozemlju. Pred 75 leti je bil prvikrat preveden v slovenščino, toda ta prevod je že davno po-starel pa tudi razprodan, Nov prevod sta oskrbela dvorna svetnika F. Regallv in B. Bežek. Preveden je v lahko umljivi slovenščini z že udomačenimi pravniškimi izrazi. V zakonik so vnesene seveda tudi tridelne novele k ODZ, ki so izšle pred svetovno vojno, vendar tako, da je razlika med novelarnim in prejšnim besedilom takoj vidna. Po posameznih paragrafih so navedene tudi nekatere stare jše, še veljavne in novejše določbe že naše zakonodaje, ki so dejanski iz-pretnenile občni državljanski zakonik. Zakoniku bo pridejano obširno stvarno kazalo. Ker za najmanj deset let ni še pričakovati izjednačenja našega civilnega prava, bo ta izdaja gotovo za dolgo vrsto let prepotrebna za naše pravnike in upravnike in za mladi pravniški naraščaj naše univerze. Ne le slovenski pravniki, marveč tudi vsi naši župni, občinski in drugi uradi, denarni zavodi, večja trgovska in industrijska podjetja te izdaje ne bodo mogli pogrešati. Občni državljanski zakonik bo izšel v lepi priročni izdaji (ala Manz), vezan v platno. Veljal bo Din 150. Kdor ga naroči do 15. decembra ga dobi za Din 130, s poštnino vred za Din 135. Naročila sprejema Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani in njena podružnica v Mariboru. —
Lasje na oltar mode.
Ameriški listi objavljajo novo in nenavadno statistiko. Odkar je uvedena »deč-ja glavica«, so položile ženske vsega sveta na oltar te mode nič manj kot 60.000 kvintalov las. Ako bi se zbrali vsi ti lasje, bi bilo mogoče dobiti 50.000 kvintalov fine strune. To interesantno statistiko je sesta. vila znana ameriška feministinja in urednica velikega ne\vyorškega tednika Gel-trude Dane.
#cv*ln» in »oci;«ln« namsn* •bčliutv*; vtak« bMada 30 p, Mjmtnj« w»»»k Din S —.
• Žnnltvn, dopisovanja in Ofta-•I trgovakoga ali retdanmsga! značaja: vsaka bMada 60 pj Mjmanjii zassak Din tO’—j
Snežni čevlji, galoše vseh najboljših svetovnih znamk po brezkonkurenčnih ce-ahn pri Jos. Moravec, Maribor, Slovenska ul. 12. Popravila se sprejemajo. 27a
Oddam opremljeno sobo
za dve osebi. Trg Svobode 3 II., leto, vrata 14.	1924
Soba
neopremljena, s posebnim uhodom, pripravna tudi za pisarno, v bližini glavnega kolodvora se odda. Naslov v upravi. —	1936
Snežne čevlje in galoše popravlja R. Monjac, Jurčičeva ul. 9.
vm
iiro lete!	Nova	sreča!
Srečke za 15. kolo Dri. razredne loterije so ie dospele.
Žrebanja dne 11. januarja 1928T
Kupujte srečke v kolekturl
V 14. kolu so zadele sledeče pri nas kupljene srečke večje dobitke:
St. 11.371 Din 80.000*-, št. 62.210 in 69.979 po Din 40.000 —, št. 18.061 Din 30.000*-, št. 29.713, 54.583 in 86.636 po Din 20.000 —, št 24.482 in 13.698 po Din 10.000*—, kakor tudi veliko število po Din 8.000’—,
4.000 —, 2.000— in 5OO —.
Najboljši izhod, da si pridobite premoženje in si zagotovite preskrbo za starost je, da se udeležite
15. drž. razredne loterije
v kateri se lahko dobi s samo eno srečko event.
Vsaka srečka dobi. 2 premiji po 1,200.00D"— Din.	Vsaka srečka dobi
Naznanjam vsem prijateljem, znancem in sorodnikom pretužno vest, da je moja iskreno ljubljena soproga, gospa
Apolonija Pirš
posestnica na Koroški cesti št. 50
včeraj ob 13. uri po dolgem mučnem trpljenju, v starosti 56 let, boguvdano za večno zaspala.
Pogreb blage pokojnice se vrši v sredo, dne 14. decembra ob 15. uri na mag-dalenskem pokopališču.
Sv. maša-zadušnica se bo brala v petek, 16. t. m. ob 7. uri zjutraj v magda-lenski župni cerkvi.
Maribor, 13. decembra 1927.
V imenu vseh sorodulkov žalujoči soprog 1927	BLAŽ	PIRŠ.
V>arzun
se dobi po nizki ceni pri tvrdki
FRANJO MAJER
Maribor • Glavni trg 9
Pisemski papir
najmodernejše izpeljave le pri	113S
Zlata Brišniki slovenska ui. n
Polnilna peresa znamk Wa!erman, Montblanc, Ponkala
Splošna bolnica v Mariboru
Opr. št. 1214/27	1922
Opozorilo na razpis!
Uprava splošne bolnice v Mariboru opozarja na razpis raznih življenjskih potreb-ščin bolnice za koledarsko leto 1928. Razpisana je dobava raznega svežega in povoje-nega mesa, dalje mleka, peciva, mlevskih izdelkov, sladkorja, testenin, bučnega olja, kisa, raznega kolonijalnega in špecerijskega blaga ter drugih živil.
Razpis je razglašen na občinskih deskah mestnega magistrata v Mariboru, na glavnih vratih splošne bolnice in pri upravi bolnice, kjer se dobe proti plačilu pristojbine po 10 Din podrobni dobavni pogoji, kateri morajo biti vsakemu ponudniku znani.
Interesenti se vabijo, da prečitajo razpis in dobavne pogoje in da predlože svoje s 100 Din kolekom kolekovane in v državnem jeziku sestavljene ponudbe upravi bolnice najkasneje do 21. tm. do 12. ure dopoldan, kjer je istočasno tudi položiti predpisano varščino.
Vodstvo splošne bolnice v Mariboru
NAJPRIMERNEJŠA
mu ti utic
so kovčki, usnjate torbice, listnice, denarnice, tobačnice, nahrbtniki, gamaše i. t d.
Vse to se dobi v veliki izbiri in po zmernih cenah pri
Ivan Kravos, Maribor
Aleksandrova cesta 13 Telefon 207
Zastopniki zastopnice
se iščejo proti visokemu zaslužku od 1500—2000 Din tedensko za razpečavanje prvovrstne novosti. Z reklamo in praktičnim poukom nudimo zastopnikom pri-pomoč. — Samo gospodje in dame, ki so intenzivnemu delu naučeni, naj pišejo pod .Zmožen" na u-pravo lista.	1923
Zahtevajte povsod „VecernikM!
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovič-v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
t a » k « beteli v Mariboru.