Izhaja vsak četrtek ■■ HM ■■ KM HH HH 1HHH Posamezna številka 300 lir ss~ iiniii i ict ~ Poštni ■■■■■■ H ■ ■ Mm IS II I Ih Hal I E D N I K ^^B SETTIMANALE 1273 TRST, ČETRTEK 8. MAJA 1980 LET. XXX. Smrt predsednika Tita globoko pretresla jugoslovansko in svetovno javnost POSLOVIL SE JE ZADNJI IZMED VELIKIH Smrt je nastopila v nedeljo, 4. maja ob 16.05 po štririh mesecih hude bolezni. Za seboj pušča svetlo, a obvezujočo dediščino. Najvišji predstavniki vseh držav na njegovi zadnji poti v Beogradu Maršal Josip Broz Tito, predsednik So-f*ulistične republike Jugoslavije, ni bil kos ^fdi bolezni, ki ga je v začetku tega leta ila priklenila k postelji, in zaman je bil zdravnikov v Kliničnem centru v ?iubljani. Fiziološki zakoni so terjali svoje 177 se jim bolnik ni mogel več upirati... " S smrtjo maršala Tita so narodi Jugosla-Vl]e izgubili svojega dolgoletnega glavnega 771 nespornega voditelja ter državnika, z n]egovo smrtjo pa je s svetovne politične P vzornice izginila osebnost, ki je po sploš-neTn priznanju s svojim delom globoko zadala v zgodovinsko dogajanje 20. stoletja. Nemogoče je v kratkem sestavku povze-1 življenja in dela revolucionarja, organi-Zatorja, bojevnika, politika in državnika akšnega kova, kot je bil jugoslovanski $redsednik Tito. To tembolj, ker je razdob-N njegovega delovanja trajalo nad štiri ^setletja, za katera so vrh vsega značilne »‘obo/ce in takorekoč vrtoglave spremembe ^ vseh področjih človekovega udejstvovala, ki si jih ob koncu ali na začetku tega s*°letja še zdaleč ne bi mogla niti predstaviti še tako bujna domišljija. Josip Broz Tito se je začel uveljavljati svoji domovini v razdobju med obema °jnama, ko je po povratku s krajšega bi-fcTlia v Moskvi prevzel vodstvo tedanje °munistične partije Jugoslavije. Za nje-a°i>o delovanje je bilo tedaj značilno zlasti Voje: ^ razumevanje in posluh za glavno 7ho tedanje kraljevine Jugoslavije, ki je .^tajala predvsem v centralističnem in velesrbskem značaju države, čemur so ko-unisti odgovorili zlasti z ustanovitvijo Ko-^nistične partije Slovenije in Komuni-7cnČen rezultat takšnega političnega koncep-a in vsi vemo, kakšne zasluge ima to gibale za uveljavljanje politike popuščanja .^daarodne napetosti, za ublaževanje stro-®th in togih blokovskih razdelitev, za preprečevanje nove svetovne vojne, ki bi bila s ode na stopnjo oborožitve prav gotovo u-°dna za ves svet. Titovo slovo od te zemlje 0,neni v tem pogledu veliko izgubo, ki je e bo lahko nadomestiti, a pomeni za nje-?°ve naslednike hkrati vzor, na katerega se ?d° vedno lahko sklicevali in se zlasti po Nem ravnali. Moje srečanje s Titom V Bohinjski Bistrici avgusta 1952 Poklicali so naju v pisarno kolonije in med potjo sem premišljal, kaj sem že spet »nakuril«; podobne misli so mučile tudi prijateljico. Najino presenečenje pa je bilo izredno veliko, ko nam je ravnateljica sporočila, naj napiševa pismo predsedniku Titu in naj ga povabiva na obisk naše kolonije otrok s Tržaškega. Celo popoldne sva se mučila, da bi iz svojih otroških možganov iztisnila kar najbolj izvirne misli, ki bi lahko vplivale na uspeh najine naloge. Tako ali drugače je pismo bilo oddano in po nekaj dneh nestrpnega čakanja, smo že obupali, da se bo želja vseh otrok in vzgojiteljev izpolnila. Nekaj dni pred vrnitvijo na svoje domove se je v koloniji navsezgodaj začel pravi živžav. Prihajali so veliki avtomobili, radijski operaterji iz Ljubljane in Kopra, časnikarji od vsepovsod, vzgojitelji in drugo osebje je z mrzlično naglico skušalo čimbolj olepšati že tako lepe prostore, mi otroci pa smo po kovčkih stikali za kako primernejšo obleko ali za vsaj ne prav umazane hlačke. Uradno so nam namreč sporočili, da nas popoldne obišče sam maršal Tito. Ne morem popisati občutkov, ki sem jih takrat doživljal, zlasti ker sva bila skupno s prijateljico izbrana, da ga pozdraviva in mu izročiva cvetje. Popoldne smo okrog štirih zaslišali sirene milice in že je na dvorišče pripeljala kolona velikih avtomobilov. Iz velikega vozila je v snežno beli uniformi izstopil mladostno nasmejani Tito. Tisti Tito, o katerem so nam govorili že od prvih otroških let, tisti Tito, ki je osvobodil Jugoslavijo in Trst, tisti Tito, ki je bil naš sen, kot dosleden borec za naše pravice, tisti Tito, o katerem smo prepevali, tisti Tito, ki se je uprl Stalinu (takrat nam otrokom ni bilo povsem jasno, kaj pravzaprav pomeni ko-minform), tisti Tito, čigar ime smo pisali po zidovih, po zvezkih itd. Ko smo mu zapeli v pozdrav, je stopil med nas in nam govoril. Čudovite so bile njegove besede, čeprav marsičesa nismo razumeli (saj 12-13 letni zamejski otrok s težavo dojema srbohrvaščino), občutili pa smo toplino in ljubezen, ki je prihajala iz njegovih besed. Govoril nam je kot pravi oče, ki skrbi za otroke, četudi so jih dogodki oddaljili od pravega doma. Ko nas je zapustil, je poleg lepe knjige, katero je podelil vsakomur, ostal v nas neizbrisen spomin na to enkratno doživetje, saj ni dano vsakomur, da se sreča z enim od tvorcev evropske in svetovne zgodovine, zlasti še ko je ta del nas vseh. Bilo je to prve dni avgusta 1952 v Bohinjski Bistrici ... Antek Terčon —o— PAPLŽ V GANI Papež )anez Pavel II. je v prestolnici Gane Akri. Nekaj ur pred tem je končal dušnopastir-ski obisk v Keniji. Ob slovesu je papež govoril o gostoljubnosti Afrike ter o ljubeznivosti kenijskega ljudstva Na letališču v Nairobiju so ga pozdravili katoliški škofje, predsednik Arat Moj in velika množica ljudi. Verske in državne osebnosti so ga pozdravile tudi na letališču pri Akri, kjer so v množicah prevladovali mladi. Sveti Oče je poudaril hvaležnost, ki jo čuti Cerkev za svobodo, ki jo uživa pri opravljanju svojega verskega poslanstva v državi. Ravno letos v Gani proslavljajo 100-letnico prvega misijona katoliške Cerkve. Te obletnice se je Janez Pavel II. spomnil v stolnici Svetega Duha, kjer je spregovoril škofom, duhovnikom, redovnicam in redovnikom, semeniščnikom in skupinam laikov. Med njimi je pozdravil tudi predstavnike iz sosednih držav Togo in Benin. Glavne misli je posvetil dosedanji krščanski poti Gane, pripravi na duhovništvo in pa vprašanjem družine. Slovenska skupnost in volitve S. junija KANDIDATI ZA POKRAJINSKE VOLITVE 1. PAHOR Licia 2. SIMČIČ Tomaž 3. TEVNIKAR Marjan 4. PAVLICA Pavel 5. PODGORNIK Leopold 6. MAVER MUHA Anica 7. VOLK Santina 8. MAGANTA Nadja 9. KALUŽA Franc 10. GLAVIC Silvana 11. LISIAK Stojan 12. DEBELTS Alojz 13. PAVLETIČ Ondina 14. ŽERJAL Edi 15. SLAMA Boris 16. GERDOL Jožko 17. ŠKRINJAR Drago 18. SEDMAK Zmaga 19. CF.RNIC Ninko 20. SLOKAR Jurij 21. VOLPI Franko 22. BAK Vladimir 23. SOSIČ - DREOSSI Lojzka 24. MAMOLO Humbert 25. ŠPANGER - PERTOT Pina 26. PERTOT Danilo 27. SOSIČ Milan 28. KARET ZORKO 29. ŠAVRON Danilo 30. TUL Alojz V OBČINI ZGONIK 1. GRUDEN Joško 2. ŽIVEC Boris 3. MILIC Bruno 4. MILIČ Mario 5. MILIC Jože 6. GRUDEN Zdravko 7. ŠTOLFA Srečko 8. ŠKRLJ Just 9. GRUDEN Srečko 10. BRIŠČAK Miro 11. ŽIVEC Srečko 12. KOCMAN Janko 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. ZA OBČINO DOLINA MAHNIČ Sergij GOMBAČ Boris SLAVEC Branko TUL Alojz ZAHAR Mario METLIKA Silvester GIORGI Albin 8. ZAHAR Stevo 9. RASENI Milan 10. KOCJANČIČ Valentin 11. CURMAN Mirko 12. PETAROS Glavko 13. TERČIČ - ŽAFRAN Darinka 14. VODOPIVEC Srečko 15. ZOBEC Bogomil 16. REHAR Adriano 17. CORBATTI Stojan 18. STRAIN Tosip 19. ZOBEC Adelka 20. SAVRON Danilo Z zborovanja SSk v Nabrežini V petek, 2. t.m., je bilo v dvorani PD Igo Gruden v Nabrežini zborovanje, ki ga je priredila sekcija Slovenske skupnosti za občino Devin Nabrežina Na zborovanju, ki ga je odprl tajnik sekcije Orlando Žbogar, je občinski svetovalec Antek Terčon poročal o poteku zadnjih sej občinskega sveta, pri čemer se je zlasti ustavil pri vprašanjih, ki se tičejo nadaljnjega urbanističnega razvoja v občini. Terčon je tudi obrazložil razloge, zaradi katerih je svetovalska skupina Slovenske skupnosti v občinskem svetu glasovala za proračun, ki ga je bil predložil občinski odbor. Glavna točka zborovanja pa je bila potrditev seznama kandidatne liste, ki jo je bil sestavil odbor sekcije Slovenske skupnosti. O tem vsekakor izredno važnem vprašanju sta spregovorila tajnik Žbogar in dr. Drago Legiša. Žbogar je opozoril, da so člani posebne komisije imeli vrsto razgovorov po posameznih vaseh in na ta način izdelali predlog o sestavi kandidatne liste, ki jo je nato soglasno odobril sekcijski odbor. Dr. Legiša pa je obrazložil vrstni red kandidatne liste. V tej zvezi je dejal, da kandidira Slovenska skupnost na prvih treh mestih Antka Terčona, Bojana Brezigarja in Ivana Breclja, se pravi vse svoje dosedanje izvoljene predstavnike, da na ta način potrdi veljavnost splošne politične linije stranke in da svojim izvoljenim predstavnikom izrazi zahvalo in priznanje za njihovo požrtvovalno in nesebično delo v korist slovenskega prebivalstva in celotne družbe. Ostali kandidati so na listi po abecednem redu. Dr. Legiša je tudi opozo- ril, kako so na kandidatni listi mnoga nova vsekakor ugledna imena, pri čemer so sestav-ljalci skušali upoštevati razvejanost občine, M' 'ko da bi bile na listi zastopane posamezne vasi in kraji. Na zborovanju je bil predlog sek’ cijskega odbora sprejet soglasno. SEZNAM KANDIDATOV 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. Terčon Antek, tehnični asistent, Sesljan Brezigar Bojan, časnikar, Nabrežina Brecelj Ivan, obrtnik. Devin Antonič Ivan, kmet, Cerovlje Carli Miloš, delavec, neodvisen, Slivno Devetak Stanko, obrtnik, neodvisen, Nabrežina Gruden Stanko, kmet, Mavhinje Jež dr. Janko, upokojeni ravnatelj, Sesljan Kralj Ivo, delavec, Slivno Kralj Simon, učitelj, Slivno Legiša Alenka, visokošolka. Devin Legiša Marija, visokošolka, Devin Lupine Danilo, kmet, Praprot Pertot Vojko, delavec, neodvisen, Sesljan Pertot Gregor, radijski napovedovalec, Nabrežina Radovič Mirko, kmet, Nabrežina Terčon Ivan, kmet, Mavhinje Terčon dr. Marinka, profesorica, Nabrežina Ušaj Savo, uradnik, Nabrežina Žbogar Orlando, nameščenec, Devin Sacrum Imperum Romanum JOŠKO ŠAVLI Nationis Germanicae? V spisih naših zgodovinarjev in po slovenskih učbenikih se še vedno pojavlja oznaka »Sveto Rimsko cesarstvo nemške narodnosti« oziroma »Rimsko-nem-ško cesarstvo«, oznaka, ki je dobesedno povzeta po nemški »Das Heilige Romische Reich deutscher Na-tion«, po čemer so bili uvedli tudi prisiljeno latinsko ime »Sacrum Imperum Romanum Nationis Germanicae«. Ta »Nationis Germanicae« (t.j. nemške narodnosti oz. deutscher Nation) pa nas lahko močno zavaja, ker mu nehote pripisujemo pomen, ki ga nikoli ni imel. Pomenil naj bi namreč, da je obstoj nemškega naroda sočasen s pojavom in razvojem tega cesarstva, ki je bilo ustanovljeno I. 800, torej v zgodnjem srednjem veku, ko o kakšni jezikovni narodnosti (Nation) v pojmovanju in predstavah takratnih ljudi ni bilo še ne duha ne sluha. Nemško nacionalistično usmerjeno zgodovinopisje, ki je ta izraz v tem pomenu izoblikovalo, v resni- ci zavaja evropsko in mednarodno javnost, dasi so njegova stališča danes lahko tudi manj nasilna kot v prejšnjem stoletju pa do druge svetovne vojne. U-stanovitev tega cesarstva naj bi bil nemški »prvi rajh«, Bismarckova tvorba iz leta 1871, t.j. združitev nemških kneževin in kraljestev v nemško cesarstvo pod Viljenom naj bi bil »drugi rajh« in Hitlerjeva Nemčija »tretji rajh«. Samega izraza »rajh« (Reich), ki pomeni državo v zgodovinskem smislu, v današnjem pisanju ne najdemo več, ali pa ga uporabljajo zelo previdno. Preveč nas namreč spominja na Hitlerjevo Nemčijo. Ostala pa je v pisanju in tolmačenju zgodovine skorajda neokrnjena rajhovska vsebina. V sklopu tako pojmovanega rajha smo bili že od leta 745 tudi Slovenci (Karantanci). Vendar takrat še ni obstajal kak »nemški« rajh, pač pa le Frankovsko kraljestvo. V njegovi sestavi se je takrat že nahajala Bavarska, zahodna soseda Karantanije. Nanjo se \e obrnil karantanski knez Borut po pomoč v bojih Pr°' ti Avarom. Bavarci so prišli s svojo vojsko in skupn° s Karantanci potolkli Avare. V zameno za to pom0^ pa so Karantanci priznali nadoblast Frankov, t.j. P° stali so del Frankovskega kraljestva v politične111 smislu. Niso torej prišli pod bavarsko nadoblast, k0< se mnogim površno zapiše. Pa tudi ta nadoblast Frankov ni pomenila kakega »podjarmljenja«, nam nemški pisci vztrajno vtepajo v pamet. Za nji111' pa tudi naši zgodovinopisci, ki na ta način naredi)’0 iz Slovencev žrtve zgodovine, ki jih je odrešil šele čas po prvi oz. po drugi vojni. Ta nadoblast Frarik°v je pomenila predvsem to, da Karantanija odpre vra ta pokristjanjevanju, katerega pospeševalci in zašč'f niki so bili prav frankovski kralji. Iz te pripadnosti Karantanije Frankovskemu kra Ijestvu oz. od leta 800 dalje Svetemu Rimskemu ce’ sarstvu delajo pangermansko usmerjeni pisci ter nj1 panslovanski kolegi tisočletno podložnost »Ne1*1 cem«. Oboji zanemarijo, da je šlo takrat šele ^ Franke in za Bavarce, od katerih so prvi postali Fr0(1 cozi in le drugi Nemci. Frankovsko 'kraljestvo spl® ni bilo država v današnjem pomenu, pač pa sodr^ Izjave županov z Goriškega ob Titovi smrti Tit; Ob smrti jugoslovanskega predsednika a so, poleg številnih izrazov sožalja pred-. avnikov organizacij in društev, podali izjavo tudi župani raznih občin na Goriškem 'n Predsednik pokrajine; posredujemo izja-e županov iz Doberdoba, Števerjana, So-denj, Gorice in predsednika goriške po- srajine. Andrej Jarc — župan občine Doberdob: »Ko se zadnjič poslavljam od dragega ^ edsednika Tita, voditelja jugoslovanskih ar°dov, kako mi je težko pri srcu! Bil je , nas, zamejske Slovence, kot luč na sve-fiiku, ki vodi mornarje v razburkanem °rju političnih, ekonomskih, socialnih in , ^njšinskih vsakodnevnih težav. Njegovo ljubezen do domovine, boj za mirno £*tje in nevmešavanje v zadeve suvere-držav so vrednote, zaradi katerih ga je ,es svet spoštoval in s katerimi je močno xgnil ugled Jugoslavije v svetu. Sedaj, ko Jega ni več, moramo nadaljevati borbo, da danimo težko pridobljene svoboščine, tes-se moramo držati njegovih modrih nau-°y, ki so toliko pripomogli k ustvaritvi ozidja mirnega sožitja in sodelovanja z Ita-• Ko se poslavljam od tebe, dragi Tito, ■ Tubljam, da boš ostal vedno v naših srcih tvoja osebnost nam bo vedno v zgled in ^Potilo za nadaljevanje borbe za dosego •lak, 'Judi. ,etlakopravnosti in boljše bodočnosti vseh Jožef Češčul — župan občine Sovodnje: »Naši občani žalujejo za Titom tako kot njim žalujejo naši rojaki v matični dolini ter vsi jugoslovanski narodi in na- rod % nosti, zakaj vsi občani Sovodenj so se puPno z jugoslovanskimi narodi borili pod Ivovim vodstvom proti fašizmu in za svo-^do. Čeprav smo ostali na tej strani me-Slno videli v Titu zagovornika pravic na-s. Manjšine, kakor tudi pravic vseh zapognjenih in izkoriščanih. Zaradi tega se naši občani, ki so ves čas njegove bolezni trepetali za njegovo zdravje in mu želeli okrevanje, pridružujejo žalovanju jugoslovanskih narodov in narodnosti ob njegovi smrti. Kar je Tito naredil za Jugoslavijo, je delo največjega sinu, ki so ga kdajkoli v svoji zgodovini imeli jugoslovanski narodi. Titova velika zasluga je v tem, da je kot delavec, revolucionar in državnik bil na čelu boja za izgradnjo nove, socialistične, samoupravne in neuvrščene Jugoslavije, ki je danes deležna velikega ugleda v svetu. Naša manjšina bo vedno spoštovala in cenila njegov boj za enakopravnost narodov in držav ter za napredek in mir v svetu.« Stanislav Klanjšček — Župan občine Števerjan: »Občinska uprava občine Števerjan izreka vsem jugoslovanskim narodom iskreno sožalje ob smrti predsednika Josipa Broza Tita. Zeli, da bi v tem težkem trenutku našli moč, da bi še naprej vodili tako politiko neuvrščenosti za mir na svetu, ki je prav v današnjem času že tako ogrožen.« Pasquale De Simone — župan občine Gorica: »S Titom smo izgubili državnika, ki je dolgo deloval za popuščanje mednarodne napetosti in za sodelovanje med narodi. Dobri odnosi ob italijansko - jugoslovanski meji, ki so bili včasih težavni, so samo en primer upravičenosti take politike. Prav dejstvo, da se je Tito med zadnjimi državniškimi srečanji sestal s predsednikom italijanske republike, ostaja kot dokaz ugodnega razvoja italijansko-jugoslovanskih odnosov in je obenem jamstvo za naša hotenja v bodoče.« Silvano Pagura — predsednik goriške pokrajine: »Smrt jugoslovanskega predsednika Josipa Broza - Tita povzroča hudo praznino v svetu. Bil je vedno zagovornik miru, neuvrščenim državam je začrtal pot pomirjeva-nja med velikima blokoma in je tako dal prispevek izrednega pomena za ohranitev pozitivnih odnosov med velesilami. V odnosih z Italijo je vedno nudil pomemben prispevek k prijateljstvu med obema državama in sprejel sporočilo, ki sta ga obmejni prebivalstvi izrazili z jasnimi nameni in voljo po uresničitvi. Po težkih povojnih trenutkih je razumel, da so samo mir, prijateljstvo in sodelovanje jamstvo za blagor njegovega, našega in vseh drugih narodov.« Odobren proračun na goriški pokrajini V ponedeljek, 28. aprila, je po dolgi in živahni razpravi bil odobren letošnji proračun goriške pokrajine. Za ta dokument, ki predvideva 24,5 milijard dohodkov in prav toliko izdatkov, so glasovali predstavniki Krščanske demokracije in svetovalec republikanske stranke; svetovalka SSk Marija Ferletič je glasovala proti, vzdržali pa so se socialisti, komunisti in socialdemokrati. Potem ko je Ferletičeva predstavila osnutek protestne resolucije proti zadnjim primerom fašističnega izzivanja in skrunitve spominskih obeležij, je obrazložila stališče Slovenske skupnosti, zakaj ni pristopila v to večino in predložila tudi dva osnutka dnevnega reda, o katerih bodo razpravljali na prihodnjih sejah. Lahko bi rekli, da je glasovanje o letošnjem proračunu imelo predvsem politični značaj, saj je vsem znano, da je položaj na goriški pokrajini precej nejasen in da je že več časa tako kritično stanje, ker so se ustvarila na primer določena zavezništva na deželi, kar bi utegnilo imeti posledice tudi na goriški pokrajini. Zato so se svetovalci v svojih glasovalnih izjavah izražali precej prefinjeno in v običajnem »ze- fdalje na 6. strani) kie letiil r9di ' ^udi ni bilo ne »nemško« ne »francosko«, pač se morali Francozi in Nemci v kasnejših sto- >in narodnostno ter jezikovno šele izoblikovati. Za-samih Frankov, ki so govorili jezik germanske 1 bi| e, njih kraljestva prav tako ni mogoče istove-nekim germanskim kraljestvom, v katerem naj y i narodi germanskih jezikov doma (npr. Bavar-p' pasl. Alemani, Burgundi, Langobardi,) drugi pa j larnri|jeni (Karantanci, Cehi, Polabci Pomorjanci). ra s° lahko današnja gledanja, ki pa v srednjeveških t0. rah ne igrajo odločilnega pomena, pa čeprav (ji 6 ne pomeni, da nista obstajala tudi že takrat je- k dr^Vni čut ter narodnostna zavest, Vendar pa sle- t||, ne na jezikovni osnovi. Frankovsko kraljestvo Ijj. 0 germansko, pač pa srednjeveško, krščansko, Iti 'nsl vernimi in nevernimi, zlasti tudi med kristjan' marksisti. Jurij Zalokar objavlja sorazmer"0 kratko razmišljanje — na treh straneh in P°i pod naslovom »Strah pred soočenjem s smrti0*' v katerem pa se, čeprav bolj mimogrede, dota ,K"C raznih važnih stvari, od straha in demagogija , izkorišča strah posameznikov in množic v ^ namene, da lahko zasužnji ljudi in jih podvr^ svoji trinoški volji, do odnosa med življenjem 1 smrtjo in pravilnega razumevanja smrti, ki 1,8 ne sme biti tabu, kot nam vedno bolj poS t# danes. Jože Lodrant je prispeval spis »Vtisi s ti okoli sveta«. Gre za nekako filozofsko do) popotne vtise o raznih velikih mestih po sve od Moskve do Los Angelesa. Milan Jelen Pa . prispeval čisto kratko razmišljanje »Vračanje se« — v goltajoči in požrešni industrijsko - P°r3 niški družbi. Sledi še prevedeni esej »Krščanstvo, mis*' marksizem«, ki ga je napisal francoski avtor Sta- nislav Breton. Omeniti je še dve pesnitvi: pre ■tr«5- ljivo pesem v prozi Janeza Blažiča »Zadnji Veronike Rutar«, napisano o nekem resnih1 p* primeru grozne smrti zaradi človeške brezbrv- . sti, in Marjete Prosen razdrobljene impresije ^ naslovom »Jedrca«. Rubrike »Zapisi«, »Odme in »Med knjigami in revijami« so zanim'v*e t precej polemične. Ponekod prihajajo do 'zr^ i« tudi hudo kritična stališča do sodb cerkveno rarhije, npr. v vprašanju obsodbe spisov Pr° sorja Hansa Kiinga. I Okrogla miza o sporazumu EGS-Jugoslavija y okviru desetega sejma Espomego, ki f je zaključil preteklo nedeljo in ki je za-eležil velik uspeh, je bila 29. aprila okro-8 a miza o zelo važni in aktualni temi: Spo-a2um med EGS in Jugoslavijo, ki je bil Pisan pred nedavnim. Na dopoldanskem sedanju so spregovorili Charles Capora-funkcionar EGS iz Bruslja, Željko 2e-znik, podpredsednik odbora za mednarodni sodelovanje pri Gospodarski zbornici in prof. Aleš Lokar, docent na eko-ornski fakulteti v Anconi. Prisotni so bili ^evilni zastopniki iz Slovenije in tudi Hruške, kar je dokaz, da ta sporazum zelo a.nima gospodarske in politične predstav-^e iz Jugoslavije, in pa italijanski izvo-^etli zastopniki in gospodarski operaterji. v°doma sta prisotne pozdravila goriški , Pan De Simone in predsednik trgovinske °rnice iz Gorice Delio Lupieri. Najprej |G ^Pregovoril deželni odbornik Sergio Co-ni> ki je izrazil zadovoljstvo, da je bil spo- 2 2vUrn podpisan in da odpira nove možnosti se večje sodelovanje med našo deželo in goslavijo. Zelo pozitivno je ocenil vlogo esta Gorice, ki je med prvimi začelo vzpo-^ a vi jati stike s Slovenijo in te odnose ved-“olj poglobilo; omenil je tudi osimske ^razume, ki so važen dogovor med Ita-Jugoslavijo in dajejo vedno večje osti sodelovanja, kar lahko pripomore . l deželi, da izstopi iz emarginacije, v ka-ri se nahaja. ]0 Marles Caporale je orisal razvoj sode-VjQatlja med EGS in Jugoslavijo, poudaril sosednje države v gibanju neuvrščeno Iri njen gospodarski položaj med sredo-s jakimi državami. Zaustavil se je ob po-da Znih področjih in visoko postavil ne-vUi sporazum, ki daje možnosti širše ko-Poriaci.je na industrijskem in finančnem dQ r°čju. Željko Železnik je govoril o zgo-g0Vlnskem poteku odnosov med EGS in Ju-(j avij° in podrobno orisal to, kar predvi-a novi sporazum in potrebo, da se ju- *AKO deluje nadzorstvo LETALIŠČIH prznano, bi morali na vseh letališčih njih Vstopom v letalo preiskati potnike in Qrož°V° Pr^jaS°’ če nimajo morda pri sebi Pfot'3 ^re sevec^a za previdnostni ukrep 2* zračnim gusarjem, t. j. teroristom. hamburški tednik »Štern« pa poro-žvL a se je nekemu članu »Mednarodne i^6 letalskih potnikov«, organizacije, ki pot ,1jla skrbi varnost in koristi letalskih kfgj. 0v. posrečilo, da je v Nemčiji šest-1q g 2aPoredno pretihotapil v letalo pišto-eveda je šlo za neuporabno pištolo, to- k0: Je kjP^rola tega ni mogla vedeti. Pištola staj a vtaknjena v zgiban časnik in ko je ki ^P.^nik pred stražniki, je držal obe ro-»S"s in v eni je imel zložen časnik s J\je n^.Do 1Ja niso segli žarki sond za iska-bii0 r°^a- Šele na sedmem letališču (to je letališču Koln - Bonn), so odkrili pite^ 0 pomeni, da v bistvu ni posebno §ko j Pretihotapiti strelno orožje v potni- goslovansko gospodarstvo dobro pripravi in usposobi za izkoriščanje ugodnosti, ki jih sporazum predvideva. Prof. Aleš Lokar je podrobno analiziral obmejne sporazume in podal svoja stališča o gospodarskem sodelovanju. Dejal je, da je mimo doba dopolnjevanja dveh ekonomij, saj se je jugoslovanska industrija zelo razvila in lahko izvaža take industrijske izdelke, ki so jih v preteklosti izvažale nekatere močno industrializirane zahodne države. Sledila je širša razprava, ki je dokazala, da vlada za ta sporazum veliko zanimanje tako na italijanski kot jugoslovanski strani. —o— Bojan Brezigar v DSI Društvo slovenskih izobražencev vabi na razgovor o aktualni politični problematiki, ki bo v ponedeljek, 12. maja ob 20.30. Govoril bo pokrajinski svetovalec Slovenske skupnosti in odbornik Bojan Brezigar ob izteku mandata. —O— SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA NASA POMLAD 80 v nedeljo, 11. maja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu revija otroških in mladinskih pevskih zborov Vabljeni! DOPOLNILNA BLAGAJNA PRI FIAT-u Družba Fiat je sporočila sindikatom, da je sklenila postaviti v dopolnilno blagajno več desetin lisočev delavcev. Baje gre za 78.000 ljudi, a točno število še ni bilo objavljeno. Družba pravi, da ima v zalogi "50 tisoč avtomobilov ter bi bilo treba za odpravo zaloge prekiniti vso proizvodnjo vsaj za 7 dni. Podobne zaloge imajo tudi druge avtomobilske tovarne v Evropi in Ameriki. Zaloge pa pomenijo škodljivo imobilizacijo kapitalov ter spravljajo podjetja v krizo. V sindikalnih in parlamentarnih krogih so že objavili prve kritike proti sklepu Fiata. SINDIKALNA POGAJANJA. Splošno pogajanje med sindikalnimi zvezami Cgil - Cisl - Uil in vlado, ki se je začelo že lani jeseni, a se je prekinilo zaradi vladne krize, se bo nadaljevalo v petek. Sindikalno predstavništvo bodo vodili Lama, Carniti in Benve-nuto, za vlado pa bodo prisotni predsednik Cos-siga in več ministrov. Predmet razprave bodo sindikalne zahteve glede davčne politike, družinskih doklad naložb na italijanskem jugu, javnih uslužbencev in reforme policije. PROTI TERORIZMU V Severni Italiji so člani policijskih oddelkov Digos začeli novo široko protiteroristično akcijo, ki jo vodi turinski sodnik Caselli. Podrobnosti niso znane, ker se protiteroristična pobuda še ni končala, vendar se širijo glasovi, da gre za pomembno akcijo. S c A Znaš, Mihec, de meni se tisti Carter prou-zaprou smile. Pej zakej? Ma taku, ne, ke mu nobena ne rata. E, dragi moj, anbot so pr nas prauli, de čič ni za barko. |n Carter ni za tisto delo. Sej navsezadne ni uan kriv, če se je rodu lole. Uan be mogu najprej prodajat pištače jn vse be blo u redi. Kej se dene u politiko, če ni za tu! Jn če uan tega ne ve, be mogli tu znat tisti, ke so ga zvolili. Uan dela jn ravna po svoji pameti, kolkor je jema. Ke tudi pole, ke je biu zvoljen za precednika, ni po-stou prou neč bol pameten. Tle ni kej. Za se dent u politiko moreš jemet druge talente. Sej videš, de še zdej ni zastopu, de jema za opravet sez gangsterji. Jn kakšne talente be mogu jemet za se dent u politiko? — Sej sm ti glih zdej povedau: moreš bet gangster. Moreš znat govort taku, de neč ne poveš ;moreš govort taku, de ledem zmešaš glavo, de ti verjejo vsako monado, ke je zre-češ jn sebe prkazat ku narbol nedoužnega človeka na tem sveti. — Češ reč, de moreš jemet talente od konjskega mešetarja na sejm de moreš bet ane sort trapoler? — Kej si pej mislu! Videš, Hitler je biu politik. Uan je Nemcam taku zmešau glave, de so šli u vojsko ku de be šli na ohcet. — Ja, ma pole je slabo končou. . . — Tisto neče reč neč — ma dokler je deralo, je deralo. Sej marsikateri politik slabo konča. Tu je riščo od meštirja. Tudi tisti ke dela boks jema vsak razbit nus jn postane šempjo od udarcov, ke jeh dobi u glavo. Vsak meštir jema svoje rišče. Velik politik je biu, denmo reč, Stalin. Uan, viš, je znou. Celo življenje je velau za očeta narodov. . . — Ku avstrijski cesar Franc Jožef. . . — Ne stoj mi zdej mešat Franca Jožefa! Zdej govorimo od Stalina. Sm reku, da celo življenje je velau za očeta narodov, ta narve-čjega stratega, organizatorja socjalistične družbe, genija ekonomije jn še vse sorte, ke sm vre pozabu. J n vse je blo prou jn vse je velalo, dokler ni umrot: sam od sebe. Šele pole, ke je biu an cajt vre mrtev, so se njegovi pomagači dogoveli, de je biu lump. Ma njemi tu ni moglo več škodet. Videš, tu r,o politiki. Ne pej tisti Chamberlain, ke je mislu, de je rešu mir, kadar je prodau Češko Hitlerji. Ma ie prouzaprou prpravti vojsko. E, dragi moj, politika ni za vsacga. — Ma se ti ne zdi, de s tem przadevanjem za mir prpraulamo vojsko? — Od tega bomo govorili an drugi bot, ke zdej nimamo več prostora. KNUT HAMSUN POTEPUHI 0111X30 Poslovenil Oton Župančič Edevart se je vrnil domov pozno spomladi, ko je vse krasno zelenelo. Čoln mu je bil skopicema poln blaga, in po vsej priliki je imel dosti gotovega denarja. Neverjetno, kako spretno je ta mož razpečaval blago, bil je daleč gori v Finmarkenu in je tam trgoval, prodajal je otočanom, Kvae-nom, Lapom in naseljencem, prodajal volnene janke in nepremočljivo obleko ljudem, ki jim nikoli ni prišlo na misel, da bi kaj kupili. Pavlina se je veselila, da bo dobila blago, s katerim je bila naložena Edevartova ladja. »Tega ne moreš dobiti,« je rekel E-devart, »s tem moram na semenj.« To je izkuhal Avgust, 'ki je bil večen špekulant, naznanil je s Fosenlanda, da je nakupil pri Knoffih in v Stokmarkensu že najel prodajalnico. Ker je Avgust nerad pisaril, je sporočil tovarišu, tudi to pot svojo misel brzojavno in mu svetoval, naj pripelje tudi sam z ladjo kar se da več blaga, da bo njuna stojnica na semnju čim bolj založena. On sam pripelje s poštnim parnikom dosti zabojev in povezkov. Avgust je bil očividno preverjen, da bo dobro ogrenil. Neki dan je rekel Edevart bratu: »O-bračunati bi bila mogla, pa nemara bo po sejmu zame ugodneje.« Joakim je bil takoj pokonci: »Kaj imava obračunati?«. »Za vse blago za štacuno lansko jesen.« »Denar sem dobil,« je rekel Joakim. »Tako, dobil? Menda ti je z neba padel!« »Dobil sem ga. Zanj sem nakupil zdaj gradivo za hlev!« »Ne, gradivo si kupil za svoj lofotski delež.« »Boš že slišal! Pavlina!« je zavpil Joakim. «Ti si kozel,« je rekel Edevart. Zdaj je zgrabila Joakima togota, m u-tegnilo bi se bilo slabo izteči, če bi bili poslušali kaki tuji ljudje, a v izbi je sedel samo stari oče in skušal zaslediti, za 'kaj se fanta prepirata, saj je bila podoba, kakor bi imela oba prav. »Zakaj se pa pričkata je vprašal. Edevart: »Ah, ta Joakim je spet tako neumen.« »Ne vidim, da bi bil Joakim tako neumen,« je rekel oče, »oba smeta Boga zahvaliti za svoje darove.« Pavlina je prišla. Ozrla se je od enega do drugega in vprašala: »Kaj pa je ?« »Ta Joakim —« »Nemara ni res,« je vprašal Joaim. »da sem dobil od tebe denar za gradivo?« »Seveda.« »O, z njim vlečeš, zmenila sta se!« se je rogal Edevart. Pavlina: »Grozno je, kako zmeraj hru-pita, kadar bi morala obračunavati! Če je tako, da ne marata jemati drug od drugega denarja, ga dajta rajši meni. Ne pojde v nič, jaz ga bom že prav obrnila.« Joakim zamrmra: »Ta tumpec, misli, da mi je kaj dolžan za blago.« »Saj ti tudi sem.« Pavlina: »Ampak ljubi moj Edevart, kaj nisi poslal domov denarja s severa?« »To ni bilo nič.« »To je bilo toliko, kar si mislil, da si dolžan štacuni, in še precej več.« Edevart se zgrabi razjarjen za lase: »Ne razumem, kako računata. Mislil sem, da znam sešteti dve in dve.« »Pa ne znaš,« je rekel Joakim, »saj zato ker seštevaš samo, kar vidiš pred očmi, pa je že narobe.« »Poslušaj no tega paglavca, Pavlina!« »Kaj nisi ti postavil štacune?« je vprašal Joakim. Edevart je pozabil usta odprta. Oče se je oglasil iz svojega kota: »Da, to je res!« »In kaj nimam mreže od tebe?« je vprašal Joakim. Ko si je Edevart oddahnil, je puhnil prežimo: »Mreža? Za mrežo nisem dal ficka. Ne. Prvič je bila za nič in drugič je bila gnila; Knoff jo je hotel vreči v morje. Da.« »Moje love je pa le vzdržala.« »Tvoje love! Leto za letom si obiral vse zalive, kje bi našel slanike, in potrošil ves svoj živež, da si obubožal. Da. Potlej enkrat nekaj ujameš, pa misliš, da ti je bila mreža navečja dobrota, ampak kje neki, ti pravim jaz.« Joakim razdražen: »Ti — ti govoriš, da sem leto za letom obiral vse zalive? Ali nimaš sramu v sebi? Ali nisi ti tisti, ki o-biraš deželo od tega do drugega konca in se ne nikjer ustaviš?« Po tej poti Edevart ni mogel dalje in je moral zasukniti: »Da, le devetkaj, kako popotujem in počenjam to in ono, pa je mar toliko bolje ležati tu v zalivu in gniti, ka-or vidva, ti in Ezra?« «Ezra — kaj si znorel!« je zavpil Joakim. »Veš, da bo Ezra sčasoma posestnik največjega gospodarstva v zalivu? Ti tega ne veš, jaz pa vem.« »Bo, kadar se bo na kmetiji zgaral, da ne bo mogel več po lastnem svetu ne hoditi ne laziti.« »Kako to — mar ne bi smel delati?« »In kadar bo še Hoseo zgaral in jo naredil sužnjo svojim kravam in njivam,« je nadaljeval Edevart. »Žalostno jo je pogledati.« »Butec!« je zamrmral Joakim. »Kaj ne vidiš , da sta vesela in zadovoljna na svoji novini?« Edevarta je preletel spomin, in rekel je: »To je samo zato, ker ne poznata nič boljšega.« »Kaj je boljše? Mučita se na svojem, pa to ju veseli, in ne želita si drugače.« »In pri vsej muki živita le iz rok v usta. To je vse.« »Nak, to še ni vse: začela sta z golimi rokami, zdaj imata dom, imata polje, imata tri krave, kmalu bosta imela konja.« »Kar česnjaj, kar česnjaj!« se je rogal Edevart. »Mimo tega imata svoj lepi mir, tega ti nimaš. Zvečer ležeta in zaspita.« »To že, to,« je rekel Edevart. »Da, ti pa ne, ki se pomikaš od kraja do kraja in meniš, da delaš tolikanj imenitnega. Saj sem te že slišal ponoči, viješ se kakor črv, preden zaspiš, in kadar nazadnje smrčiš, zakričiš kar na lepem kaj o svojem slapu in Avgustu in Floridi in ^ meriki in o svoji kmetiji. Tako ponoči P0, čivaš. Jaz ne bi menjal s teboj.« Dolgotrajen molk. Stari oče je rekel' »Edevart mora na toliko reči misliti. ^ smeš ga dražiti, on ima tolikanj v glavi!' »Tako ali tako,« je rekel naposled Ede vart, »za blago sem vama pa le dolžan.« »Zdaj te pa več ne spoštujem!« Edevart: »Zdaj bi pa jaz rad, da PreV zameš vso štacuno in jo upravljaš, kakof sam hočeš. To bi bilo prav in pošteno." »Jaz? Štacuno?« je rekel Joakim. brez zamere, jaz nisem trgovec, Pavlin3 je prodajala. Mene že brez tega delo l°vl zdaj hočem pred vsem zidati hlev.« Očetu se menda še vedno zdi, da ta fanta vsak svoj prav, zdaj se vmeša in reče: »Da, čudovito je, kaj vse izbir Joakim iz zemlje, zdaj mora zidati veji1 hlev. Samo škoda, da ni bilo to vse, ^ kler je še naša mati živela!« Edevart ni prišel nikamor. Potegnil i listnico iz malhe, položil na mizo pet 1 dvajset tolarjev in rekel: »Lejta, vzerp13 za zdaj to za štacuno, po sejmu bo pa sC več!« »Nak,« je rekla Pavlina prestrašen3 »nikar tega!« »Saj nori!« je pristavil Joakim. Edevart se je ugriznil v ustnico in P? imal. Nenadoma ga je prijelo, da je dej3 »Da, tega ne morem razumeti druga0® kakor da me hočeta docela izriniti in ti štacuno sama.« Zdaj je bil Joakim tisti, ki je pozabil 3 sta odprta. Pavlina je vzdignila roke in J'| povesila, onemela je. Tudi Joakim ni z'r več, stopil je k vratom, pritisnil kljuko 1 se nekolikokrat uprl, hotel je ven, le hi^ ven, mučil se je — in pozabil, da se vra na noter odpirajo. Ta vrata, skozi katera tisoč in tisočkrat stopil! Ko je bil zunaj, je rekla Pavlina: tega ne misliš zares!« | Edevart se je zavedel, da se je zalet^' odgovoril je tiho: »Ne, ne, če praviš ( Kmalu več sam ne bom vedel, kaj mislili »Edevarta pustita pri miru,« je oblastno oče. »Toliko imava v glavi.« ,e Več ni bilo treba, te očetovske bese{f so segle v srce, Edevart se je zamajal ^ ma se mu je uklonila, obrnil se je, d3 to skril. e, Pavlina je rekla, preden je odšla: ”Vze mi si denar nazaj, Edevart. Saj vendar moreš biti čisto brez nič, če kaniš na s jem.« In kajpada se je vse spet poravnalo. beden ni mislil nič hudega. Ampak J°anSt je pametno storil — to je bila naravri genijalna iskra, da je odšel iz izbe, Pr »j je zagnal stol ali kaj drugega pripravney bratu v glavo. . . A Edevart je moral imeti koga, ki P°j jrjl njim v čolnu na sejem. Pozimi je prej3^ gori na severu marsikatero težko m3 i na morju, a tam ni imel tolikega nakl3^ in Zapadni fjord, preko katerega je zdaj, je bil in je Zapadni fjord, to je m varta naučila skušnja. Govoril je s Kar ^ som in ga hotel vzeti s seboj, a Karol3® p maral iti na sejem. Ne kakor bi imel zLJPf, Karolus prav zdaj toliko občinskih P°®jo temveč, ker mu je župnik omenil, da 3 ^ nemara kaj kmalu izpustili njegovo 1 Ano Marijo na svobodo. (dalp