Na pravi poti! (Stališče in delo UJU pred uzakonjenjem novega uradniškega zakona.) V času, ko se je pripravljal novi uradni* ški zakon, je predložilo vodstvo UJU mero dajnim faktorjem spomenice glede regulira* nja materijalnih zadev in položaja učitelj* stva in se trudilo, da bo v tem pogledu tol« mač pravih potreb in želja učiteljstva. Prvo stališče vodstva glede tega vprašanja je bilo iznešeno v znani spomenici, ki jc bila izro« čena ministru in ostalim merodajnim faktor* jem in ki jo je objavila tudi »Narodna Pro= sveta« (in »Učit. Tovariš«), Pri izdelavi tc spomenice se jc predvsem skušalo varovati interese osnovnošolskega učiteljstva in šele potem ostalih (za katere se je moralo tudi poskrbeti, ker so člani udruženja); za vse se je zahteval in predvi* deval maksimum, ki" se ga more dati ostale** mu uradništvu z isto izobrazbo. Večje za= hteve se ne bi moglo utemeljevati in zago varjati z zadostnimi razlogi. Želelo pa se je tudi, omogočiti učiteljstvu napredovanje do najvišjih mest. >lz tega razloga je obsegal predlog, da naj postanejo učitelji tudi upra= vitelji, šolski nadzorniki in referenti ter da more učiteljstvo na teh položajih hitreje na= predovati nego drugi. Da ne bi bilo zapostav* Ijanj, se je predlagalo, da naj izvrši volitev upravitelja učiteljski zbor dotične šole. To se je želelo iz dveh razlogov: a) da bi se moglo z upraviteljskim mestom tekom časa okoristiti skoro vse učiteljstvo, a polovica takoj, b) da bi vse lestvice osnovnega šolstva bile v rakah onih, ki so tudi delovali v osnovni šoli in ki najbolje poznajo razmcre in potrebe osnovne šole in učiteljstva. Ko bi učiteljstvo potrkalo na katerakoli vrata, bi prišlo do svojega starejšega in izkušenejšega tovariša; kako velikega pomena bi to bilo za razumevanje stvari, ni treba poudarjati. Ta zahteva je bila za učiteljstvo iznešena tedaj, ko se je slično predvidevalo tudi za ostalo uradništvo.  Ko se je pa v zadnjem trenotku načelti* ma odstopilo od hitrejšega napredovanja go* tovih položajev, in ko je prevladalo stališče, da ne morejo v zadnjo skupino napredovati iz gotove stroke vsi, Iki imajo na to pravico (marveč samo gotovo število, n. pr. v V. raz* red ne morejo priti iz II. kategorije vsi), te* daj je tudi izvršni odbor uvidel, ako bi se sprejcl tudi za učiteljstvo princip, da pridsjo v V. razred samo šefi, bi bilo učiteljstvo /elo prikrajšano. Razlog je ta, ker pri učiteljstvu ni načelnikov uradov in odsekov in se za take ne morejo smatrati šolski nadzorniki, niti šolski upravitelji, ker imamo upravitelje tudi z 2, 3, 4, 5 in 6 službenimi leti, ki že za= radi premalega števiia službenih let ne more« jo >priti v V. razred. Tudi zaradi tega, ker bi nabena učiteljica ne mogla priti v peti raz= red, ker niso upraviteljice. (V južnih krajih. — Op. ured.). Vsled tega se je postavil izvršni odbor UJU na stališče, da pri učiteljstvu ipride v V. razred namesto šefov, gotovo število, in je v vsem odobril postopanje svojcga pred-sednika, ki je izjavil g. ministru prosvete, da naj namesto šefov, ki so predvideni za V. razred pri ostalih strokah, pride za učitelja v poštev primerno število in 'to po možnosti 5000 od celokupnega števila učiteljstva ali procentualno 20% od cdotnega števila uči= teljstva. Ta način je za učiteljstvo mnogo pri= pravnejši: a) ker priide v tem primeru več uči? teljev v V. razred, nego ako bi bila predvi= dena ta skupina samo za upravitelje; b) ker bi se napredovanje vršilo po gotovem redu (prvi oni, ki so po letih najstarejši in po oce= nah najboljši); c) ker izostanejo na ta način težave in borbe za upraviteljska mesta, ker upraviteljsko mesto ne bo vplivalo na pre= stop v V. razred; č) ker se s tem ne ustvarja  razlike med učiteljem in upraviteljem. Tudi g. minister prosvete je izjavil, da bo skušal vnesti v uradniški zakon, da pride v V. raz= red gotovo število učiteljstva, a ne šefi, in to čim večje število, po možnosti gori (ome= njeno. Sedaj je to vprašanje rešeno in ga lahko presojamo. V izenačenju z ostalim uradništvom iste predizobrazbe ni učiteljstvo v ničemer zapo= stavljeno. Nasprotno, odredba po kateri pndc uciteljstvo v V. razred, po številu in ne po polozaju, lma celo svojo prednost. Kako veliko bo to število in s kolikimi službenimi leti ter v kateri starosti pride kdo po pre^ vedbi v V. razred, bo na osnovi § 46. novega uradniškega zakona rešeno naknadno s spe= cijalnim zakonom. § 258. pa določa, kateri učitelji se bodo že sedaj premestili v V. raz= red. Ta je le začasen, ker velja samo »do sprejetja novega zakona predvidenega v § 26. Trdno scm prepričan, da se je g. pro= svetni minister zelo zavzel za to, da se s spre« jetjem novega uradniškega zakona ugodno uredi gmotno vprašanje učiteljstva in regu« lira njegov materijalni položaj ter reši čim povoljnejše. Nikoli nas ni odklonil, in poslus šal je naše mišljenje. Tik pred sprejetjem sedanjega uradniškega zakona me je tekom enega tedna sprejel trikrat. Za vse to se mu v imenu udruženja in v svojem imenu naj= toplejšc zahvaljujem. Prepričan sem, da bo g. minister pri sprejetju zakona, ki je pred« viden s čl. 46. novega uradniškega zakona, storil vsle, da pride v V. razred čim večje število učiteljstva, in da bo cenzus glede let čim manjši. Bodi mi ob koncu dopuščeno konstati= rati, da je ukrenil izvršni odbor UJU od svo= jc strani vse, kar je mogel, trdno prepričan, da je v zaščiti učiteljskih interesov hodil pravo pot ter je s tem, da je prilagodil svoje stališče razmeram in možnosti. gledal lc na to, da je treba ščititi prvenstveno interese večitie učiteljstva. 3 aprila 1931 M. Rabrenovič (preds. UJU v. o.).