GLASILO LETO I XXVI DI VIZIJE NO V 8. DECEMhM 1943 iijTVO-Tt/J .H 0 1 • I 7 3 A> v A S :• 'j I O C 3. g H M A; T A J UR GLASILO Km DIVIZIJE NOV in POJ LUO L 8. DECEMBRA f94-3. ŠT2. j'"* ■ • • i* • .-> r - r - ;■ i \ i ». - -t«, T Matej Bor: ' . ; /:' ' ' ; , MI GREMO l • Mi gremo skoz ogenj - prvi! Naš vodnik? Svoboda, pest! Kdo nas klice? Zemlja v krvi! Kdo smo mi? Dni naši}* vest! Mi gr^moJ Kam? V nove zarje! Kdo ukloni nam glavo?! Smo drevesa, ki v viharje, kadar rjovejo - pojo! J) '"J s Zil * * f fif O O" Rujte nas iz zemlja rodne! / •' < Mi vemo, kje smo doma! ' ... ~ Saj nam korenin«, plodne poženo prav do - pekla! T Mi gr^mo - po blatu, krvi! " Nag vodnik? Svoboda, pest! Kladi rod koraka prvi V ' v sonce-vriskajočih mest! ' + . «• : : • ; r / i . r ... , . j y O.U--V. i zij&vrtv bou R. Perovii: - 2 - NEKROLOG ZA V L A S TI M I R 0 M II J. K O V I 6 E I* /. * j i - — ■} ! * j , y*- * - A Na da*ri . noy^bra pan je hrabrp u boroi protiv Hitlnro vih- afepjiclV. hordi' naš - oivg' Makovi A VlastLmir - Vl.asta , • nacrtiäik štaba t ^Il-.lfiga&e Drug Via s t a je posili Je ka pitulacije Jugoslavijeoa. iz = dajnika naroda Jugoslavije u čeljusti krvavog fašizma i ' hitl^rizma. Eao- r; Tasizrna i atiii • zdrobijo štva drug VI a s ta je' sa- swjjim- drugoviaa, ko j i su osteal i duŽi nost, da j im* 3 ar 3edino £raro-m^što tamo, gd^ se da = nas sa ne čuvano hrabrogču bori narodno ;oslobodilačka vojska Jugoslavije;' ; -; ; J' . Njegov s an se o^tvario' i stüpio je u redove naš« junaške vojsk». Od prvog dana bio se sav predao bor= Di za oslobod-j!«njfe naš^g"' • slövßhsfcog naroda, ko j i se v«6 dve i po godina tako hrabro- bori protiv okupato= ra# . - f ; Drugovi, nelr naiji drug'Vlastä bti&*"'primer za u = gled, kako se bori za si ob o du potlaeenog radničkog i seljačkog naroda'." 1 : Mi drugovi, - kojl^jtfcV'öa pokojnim Vlastom istovre meno stupili n redove. .partizanske vojske, šal jemo po zdrav njegovim" rodite! jlsca. Stojicki i sa ponosom primite vi j est o smrti va= Šeg sina, a našeg druga Vlastei .budite ponosni, Sto je vaš sin pao kao borac za si ob o du narc da Jugoslavije . Eruže Vlastimire, "Počivaj mirno u žemljici toj, pod crvenim stagom id^mo u boj". Vojko ~ 3 - • M A T A J ü R. * ' Kdo. bi si mislil, da j« obsežena taka krasota v tem zasneženem mogotsu! Poglej ga,, kako mogočno dvi ga svojo' sivo glavo! Ni ga unisila temna sovražna me .gla, ki "se je 75".let zavratno valila a juga.. 3i«er njegova glava je- nekoliko sklonjena, toda njegov po g led je kakor,luč, ki edina razsvetljuje črno meglo kiet'^ga s o vraga. Hirala ti očak Matajur za- proroško lue, ki je to liko časa oznanjevala lepgo bodočnost slovenskega na roda. . 1 - • , ' Bližali smo se ti, očak Jfetajur! Tvoj pogled je postal živahnejši, tvoja luč je zasvetila svetle je, močneje in niti glavo nisi imel več tako sklonjeno. Tudi ti .si opazil, kako so se razblinile sovraž ne megle, kako -je tu pa tam ostala v kakem skrivnem kotu temna lisa, ki te tioše -znova zašužniti. Utabo= rili smo se pod teboj . Ves radosten si nas sprejel v svoj« .okrilje kot než&n -očka svo je, trudne otroke,ki so se zmučeni vrnili z dolge poti. Kar varne smo se počutili 'p oil tvojim okriljem, kar preveč varne »Hoj, očak Matajur,r ?äkaj se ti tako mraži tvoj jasni po= gled, za;kaj je zguban tvoj obraz? Mar se strašiš teh 'malih meglfic ali č*sa drugega nenadnega? Pa res, po 7glej tam nä JLevi se Zgošea mala meglica. Hej očakMa tajur, tega se ti bojiš? Mar res ne poznaš svojih si nov, neustrašnih v tisočerih bojih prekaljenih! Bi se' li ustrašili sovražno peščiae? .. . lahnih kri! poleteli smo v boj. Prevara! Temna megli«a se j« nenadoma razvila v grozen vihar! So = . 'vrag je v svojem obupnem, že zgubljenem boju zfrral še toliko temnih sil, da bi si v zadnjih vzdihi ja jih • še5nekoliko Opomogel. Torej zatfe je bil očak Matajur 1 tako zaskrbljen!' r . . Poslavljamo se oČak. Matajur, toda zopet bomo pri gl i pod tvoie očetovsko okrilje. Prišli bomo ponosni, ovenčani s slavo! Tedaj bo tvoja luč zažarela jasno ih živahno. Nič več ne bo tistih temnih lis, ki za« los-fijo: tvoj stari obraz. - Nasvid«nje, tovariš Mata=* Nino: - r J* - PARTIZAN.S KO. SQDSTVO. A O * T K \ Vsaka organizirana družba ima svoje sodstvo.Sod stvo je ravno tisto, ki jamči -vsakemu po same zn^ku in celoti, da se bodo zatoni 'in prazne uredbe praviln o izvajale. Vendar v dosedanji stai^i družbi ni bilo "ve dno tako . Pogostoma so bila ravno sodišča leglo zla inr korupcije in prav ona so Omogočala, da so na j Ve S= je-.krivice -in nasilja posedujocih slojev dobila ^za= konito obliko. • Mi partizani pa se borimo za nov red, za redpra vičnosti; in .enakopravnosti^ so v tem smislu' tu di organizirana naša sodišča. Pri vsaki brigadi je Vo$iio^sopi£če!, iki garantira- že s svojo širok ogr^zdno in .demblä'atefcxf sestavo _za pravilnost in nepristra = nost. '-To nam pbtrju-je" Š:e dejstvo, da se v izredno važnih slučajih (takih n.pr,,' ki v veliki meri za de vajo celo brigado) sestane izredno sodišče, h &a'te= remu «sd pritegnjeni tudi v večjem Številu navadni?© •tizaniß Kakšna je glavna naloga teh sodišč? S par be s-e dami > ltfelftP j> operno, da/je ob s eg njih delokroga, offo men, Vse živi jen ki ga živino danes, ko bijemo ne izprosen boj z okupatorjn©, mora biti ureieno in lav no naša sbdišča so nam porok, da Dri evenxuelruh spo "rih. ne bo; krivic a Kaj-ti ta sodišča so sestavi j sna iz. nas samih,, iz sinov našega ljudstva, ki je- dähes zagrabilo-za orodje. Ne poznamo učenih sodnikö-rt; in advfc^-ov' izkoriščevalcev, ki so po mili volji in ka koi"-sc3f"pač imeli več koristi nategovali in krčili pa ragrafe ter po svoje ,delili pravdoZato; ^ tudi* naš narod ni imel saünahjä v taksna prejšnja sojdi&qa. in ^e je-tembolj oklenil naših novih sodišč, v katerih 'je on sam poslednja instanca. -..*;' ;'v/ v - Glavna načela j „ki vodijo" ta' sodišča pri svoje m poslovanju, so' p r a v i Č h' o s t in n e p r i= s t r a n o s t. Živimo v času, ko naši sovražniki pritiskajo' z';'1vseh' stkani, 03 zujiaJ. in od znotraj .Zu= 'slaži j emu1 sovraliiiku ' j e edini odgovor na njegova zlo= ' č ihsffcvä: in' r opan j a naša' '^uškain. naša trda p e S'% V ki jo'Že;o:bčuti na vsakem koVaku* Žato pa moramo- pošto i?>l • ^ . J, •• k, #••■<«•'*"■ J- * - " * 1 ' * •• , ■* t ... r * v pati tembolj strogo z noträn jia zajedalc«iaf fcelogar» distom in izdajalcem, ki so rak-rana nagemu* narodne« mu telesu* In ravno naša ljudska sodišča prei3ku= jejo z vso vesnostjo.in natančnostjo njih izdajalska dejanja j^i jih sodijo po naših zakoniH. Te zakone je Ißäelar naŽ narod - sam v težki- borbi s nadmočni..n so = vražnikom. S krvjo so pisani in imajo svoje korenine Že v slavilih" kmetskih puntih naših prednikov. V klie cu, "za staro ^avdo", je bila zapovedana vsa težnja po oni pravični ureditvi, za katero sc se bor4 L:', oni, in katero sedaj ustvarjamo mi. Sami so si sod .1:1 na= . ši dedje po svojih'.ij^isanih a zato tembolg v 1 jLarih Šegah utrjenih postavah". Niso hoteli da 11 jim Jkros jili pravdo razni gospodje, ampak 90 odločali scmipo svojem Čutu pravičnosti in nepristranosti. Kot vidi» • mo ima naš narod ali vsaj njegov borbeni del, kmet in delavee že svojo staro sodno tradicijo. In to hočemo mi nadaljevati in izpopolniti, zato tudi jiaša vojna eo dišša poslJ&jejo v fem duim narodne pravičnosti, na®- --pristranosti in strogo^i. In če- prav ct ta coOiS"« . vojna in imajo ?v mislih le vo jnegnsNäsodke - živmo pač sredi najtrše borbe - zre ljudstvo z zaupni im do njih, kajti n£ša vojska je narodna, ljudska.ne pa izkoriščevalca in osovražena nasprotnica, kot je bi= • lo to preje. In ravno ta vojska nam tudi garantira , da bo ideja resniee i^rispristranosti glavno vodilo prf. razpravah, naših, sodišč. Kajti, če je naša narodna - osvobodilna vojska pokazala na vsakim korgia*? da je vredna imena, ki ga nosi.in je s svojo železno pestjo znala razbiti toliko sovražnikov, vršijo tembolj nje na sodišča svojo nalogo korektno ia-ne pristransko. .-v " +"+*f + • * $oje delo je knjiga ljubezni. Odpri jo, domo vina, "da"bog videla, kdo ti je pravičen sin! Dal sem ti, kar sem imel. Dal sem ti svoje srce in razum,svo jo domišljijo in. svojo besedo, dal sem «voje živ 1 j' e n j e - kaj bi ti še dal?"'. ( Ivan Cankar: " Domovina^ ti pi kakor - särtrl j«?) • - Cr „ aa t ' totM-froa 3 0301*6 tlodmt rtßq SS9 Bor' < : ■'■■'■; -ž h t:ve,v ;: : Y spomin nedolžnim Slovencem , ■ ki so jih okupatorji postrelili kot talce. •/ . voüLinfc f*ra &&&B. rfifoß/? SU&BtfaaL xixn\±u.e; / »s .. , • •» c , -n i j a / Aprilpk^5Veter v pohodni, travi... : Kffcoi ri.et^meh planin*,. ' " - . Öe-z..r.rcbove f*f £«>£>' -i * ml sam' glas: Moj sm, moj sin! £3 .QJ3 xiBiron obxIT • LS.»vou AIAII« ij ->. 'jom 'Ubiii so te, ubili r ' p . •Zaka^ moj- sin, zakaj?! x L&O zrß'lioa vcv-i'r. . • ' r • -.xsii »n . o»? Vrrinm je pal a 'na kamenje srecii grobov in ograj . ' . - zoaöJrrsrtQ e.ifcoimi ris»* v oc*'G«K* •In ko- Je tako'-ležala sama* ____-1 _J ' nt ■ v_ '______ • Kana, saj nisem tunrl. - Si res- • da me strel* je stri' vv^-amižrči jami sredi njiv o'*r Savi? " 0 •Kaj niši slisal a, kako še -davi •• ;V" iia-.oiaia trka} sem doma' na vasi? Sftf a<DOa ä« m .-ju vami' po cestah. Čeprav molčimo, ^odmeva nas gfes- v vetru krog voglov. Ne, mi ne spimo! Planil iz grobov c o. r je mrtvi -zbor ..-čemtf?Da vas zbudimo . (-• ■ . - • Yse «nscskrog nas' polno je,, povsod, ■ o£ rokah,, c est ah, v gorah,--po' tovarnah, po kočah üh; po šolah' in "tfiöarnah5- zagnezdili smo se v poslednji kot v <3$* "fo3is3f ia .aairo&oCI " STOBSÜISC 'TfV. šhr. ['r? VO. i Iv* 1 . i>i C", - 1:1 -7- - V vseh srcih smo na novo zaživeli, •«; Kdor puntar prej ni bil, je p trn t ar -- 1 A 1£ja šo," ki bi za grlo'nas pri j 151) Ustali nag pohod? Morilska bezj.öa? Za mrtye ni ne vislic, ne -pre^raj . Najstrašnejša je mrtvih propaganda. "ifrBifü/nrv7 efc »^irvBlao^uT» &oJfo8£arx fcsiq jokaj, mama, več. Nihče ni mrtev, t»- k£ pal je v temi, je sončnim dnevom žrtev . . :.; I i:• • i -, ' , • •• i,-. on - Vse.naskrog brezbrezen mir, . ; r .v daljavi goreč oblak.,.. ;. •. j si p-r-. " trdo zapel v večer... - -'8 - Vir: . t::: o vo n sfi orna ar/io fteihr V • • 1 H ;ttd tt/q lOKUNISTlC NA PART. I JA IN O S V O B O D I "L N A B 0 .:R 3 A S; L O VENSKEGA N A RQ B „ 5 * še pred razsulom Jugoslavije je Komunistična Par tija »Slovenije (EPS.) > opozarjala pravočasno slovenski, narod na pretečo nevarnost, kr mu grozi s strani nem ško-italijanskega fašističnega imperij älizma. V ta na men je razkrinkala - pogubno delujočo- 5. kolono, ki je bila podkupljena - od s ovl-a žn ik o vili sil, ki so minira= le mlado in slabo upravljano državo. Med tem ko so to ditelji posameznih •političnih strank razpihovali in umetno netili spore med delavnimi narodi Jugoslavije (Srbi in Hrvati), je ZPJ opozarjala pravočasno, kam vodi ta brezni sel na borba. S svojim internacij onal i z mom je KPJ vsekakor blažila, Če ne'tudi hotela popol noma odpraviti spore, ki so nastali med jugoslovan = " skimi narodih KPJ je pravočasno. z^akaza^La smer politi ke, ki bi jo naj sledil Beograd, hotela je vedno ter vsepovsod pcvdarjala -zbližanje in naslonitev na So = vjetsko Zvezo, je pa naletela na gluha Ušesa. Takoj po žalostnem polomu jugoslovanske armade je KPJ začela zbirati vse poštene narodne sile ter jih' je vpeljala na nov boj - boj proti okupator jem. 0 sv o*» bodilni borbi so se takoj, odzvali ter pridružili vsi zave šini Slovenci, v pretežni veČini so nosili glavno težo borb* najširše plasti naroda: kmet, delave® in delovna, inteligenca. KPS je ob vsaki-priliki od?ira= la slovanskemu narodu oči in zle namere okupator i a "ter bele in modre garde. Program KPS,.,ni samo izvesti so cijalnd--r«fvol^pijq ter dati.narodu vse demokratske pravice, aänpak tudi dati slovenskemu narodu n a c i j o n a lin o svobodo. Široke ljudske množice so takoj prve dni spoznale, da je narodno gibanje C? v pravih rokah, da jo vodijo ljudje, ki so zrasli iz delovnega ljudstva, ki so sami okusili ponižanje ter britkosti, ki nimajo nikakih sebičnih namenov v tem zgodovinskem boju, kakor je bila tp tradicija bivših političnih veljakov. XPS je zelo tesno povezana z narodovim živi jen = jem, njegovo narodno ter socijalno borbo. Ker se je zavedala velikega pomena sedanjega časa, je naj5ela%B svoje moči, da ne zamudi figodnega trenutka, , kakor "bilo leta 1848. in 1918 i Osvobodilni borbi'je dala ara je razumno vodstvo,' svojo ižvszbano organizacijsko .zmožnost, svojo vstrajnost in. borgen o at., svoj.o načel no nep opus ti j i v o n t in neustrašno avantgardo~u dar ni p r o 1 e t ari jat, ki jp vodil z okupator jem najhujše borbe in ni zapustil ljudstva v največ ji -stiski njegove borb- za življenje in smrt, ko še j-e okupator razbohotil s /'pomočjo izdajalske belo,.,- modre garde. Kt-c! je dala na oltai* svobode., kri svo- jih najboljših sinov, ki bodo večno zapisani v zgo= dov-ini slovenskega naroda kot največji junaki za na rodno in socijalno svobodo. Ne bomo naštevali hrabrih tovarišev, ki so Škropili polja Slovenije ..s dragoceno krvjo,1 dovolj je da pogledamo samo imena, ki jih je dala XOTI. Sivizija: tovariša Rudija, ki je bil zgled vedno delavnega in nepristranskega .par tijca partizana; tovariša Slavka, ki je na bojnem po lju pokazal to, kar je dnevno govoril svojim t o vari -sem; tovariša Viastirnira, ki je bil po sovražniku , dokler ni hrabro padel. Kaj pa so dali narodom Jugoslavije izd^.ja|.ci : Natlačeni in Rupniki, Pavel iči in Mački, ci inl^i hajlovičevci? Z odprtini! rokami so spri j ali najve.č= jegä narodovega sovražnika,italijanskega 'in nemškej fa fašista ter skupno z njim pomagali moriti lastne rate. Ta 'Sodrga je šla pre ko bratomorne vd 3 ne Vin bo tela-na vsak na'eln. nads;j stare Čase, kjer bi, zopet za stiirolX -in• iskoriš^evali po kili volji delovne ljud= ske mase. Cilj jim jer obnova sistema nasilja -in i z k o r i š č a n j a. Y tej odločilni zgcdo=* ■'viüski borbi üSA ts! spoznali resnico in vidPliK^o se bori za svobodo in proti nečloveškemu drU'Ssaknam izkoriščanju. Udarite, žuljave roke našega delavca in kmeta, so zadostno jamstvo j da, se po končani zmagoslavni bor= :'bi ne'bo pdlastil oblasti in državnega krmila nihče drugi, kakor samo pravi narodovi zastopniki, v kate= °re bosta zaupala delavec in kmet. , ..i --piß - Saša: . r t bbb5 »v»ifisJ}i»ä Bfl*uaD• OB 2 5 i B S N IC I SMETI ITA NA CANKARJA. iMites, X v,; / ,; \ 11. decembra 19A?>leta bc- preteklo 25 let, odkar 5 e s nil o o i na j v e č 1 i ž 1 o v r. n s Iti pisatelj. Ivan G an kar, - borec za socialno in narodneštne pravice slo*? vensjeega naroda in vsega človeštva. Sojen je bil; na trhniii 1876.leta, ter se je kot visökosolec popol % äiCliiSfe - 13 - ; noma posvetil leposlovju. Rastel j« v bedi in' pomanj = kanjp^JLalpcta.>z±fLr siromaštvo ' šta-ga spregali vse giv» ljenje. Eil j-: rojen umetnik inJ posvetil vse svoje z= možnosti.za dobrobit človeštva. Živel je v času, ko sta slovenski kmet in delavee potrpežljivo prenašala § soeialne in narodnostna.krivice. Tönalu je spoznal na= zadnjaško klerikalno J^^alno "boljšo,učeno" družbo našega naroda, ki se je vedno bolj oddaljevala od krneč ko-delavskega ljuds^tva. Ta. vladna .gospoda je s pomoč- ' jo nemške buržuazije izžemala in zatirala našega delav- nega, človeka ter ga gospodarsko kulturno uničila . Prav v »tem resnem času se je pojavil Ivan Cankar,pra£§: vi sin trpečega proletariata, ki je v svojih delih ne"' čuveno lepo popisal to žalostno življenje slovenskega.1, delavca in kmeta v dolini Št .Florijanski. Prikazal je vsemu $vetu trpko - življenje hlapca Jerneja - sloven = skega naroda - vs^ njegove bridkosti in ponižanja,nje govo trdo garanje od zore do mraka, od mladosti do pce ne starosti, vprav do Časa,, ko-ao" mu odpovedale delov ne rrtke, vprav do časa,ko bi moral preživeti vsaj par srečnih .trenut&o-^ t tsdožasluženega miru .-Hlapec Jernej je miižral^potem ko je vse življenje garal, gnojil s aro . jo krvjo gospodar jeVo" zemljo, zgoreti v hiši, ki jo je sam zgradil in to radi krivičnega vladajočega izkori£ šČevalnega družabnega reda, proti kateremu se tako o= dločno bori naša partizanska vojska.; Cankar je brezobzirno bičal-in razkrinkaval tedau;; ju buržuazijo, ki se je zbira,la po Čitalnicah ter se - vesel ja čila na račun ljudstva,. Norčeval se je iz nji= hovega zanesenega narodnjaštva in hlapčevstva, ki . je.:, vedno* klonila, hrbte pred zatiralci in tujci,, •„/ Toda Cankar ni samo kritizira.1 in se norčeval iz tedatije družbe, temveč je tudi pokazal narodo pot o= zdravljenja. Ker je bil borben in v svoji borbi odkriti ter nepristranski, so ga pljuvali ter proglasili vra/žnika domovine. Ljubljanski škof je celo zavkazal zažgati njegove knjige, ki so danes duhovni zaklad slo venžkega naroda. Njegova ljubezen do domovine pa je bi. la res prava, resnična. Sam niše:" Resnično domovina, nisem te. •ljubil kot cmerov otrok.. .ljubil sem te s spo znanjem. Videl sem te vso: v nadlogah in v vzdihih v v sramoti in v zmotah, v ponižanju ih v bridkosti. Zato sem žalost jo in s srdom v srcu ljubil tvojo oskru= ax j.;- » S3 o..---: - • b t» • - . • ; .. - . • •.-. . ,(■ i; . • .. .... St. -a.iftrv irx02U iödKysi • - -...... Iti - H - rar «r • niono lepoto, ljubil jo stokrat globlje in stokrat višje od vseh- tvojih trubadurjev. . .Moj» delo ga ljube sni. Odpri, jo, domovina, da boj videla, kdo • ti je -cravičen sin! Dal sem ti, kar sen imel. hr,l sem ti'svoje src o in razum, svojo domišljij o m sto jo besedo, dal sei ti svoje življenje - kaj bi ti ee :öa5?" . m ir ' Ivan Cankar se je v polno zavedal Časa v kate= rem je živel, zavedal se je svoje nalog« in poslan rem je živelÄ zavedal se 3« svoje naloge an posaan Stva. S svojim nesebičnim življenjem in svojim plo _ — • 1 "J _ .«___ r « 1 •4 f. «-.-r—. V ( * rodi. Tega r-JLocru on aeii2&0 v Car'ar s5 č&nvs s-natra kot začetnik slovenskega 0= svobodi l.n--ga gibanja za naelo^alno svobodo ter no= vi bna'^ci komunistični družabni red. i eLäböVeqbo l f)l> ^ 0 J A o K O POV^IH-PV J I. DIVIZIJE. k i* "■fi- na nanadla sovražni kam:', j on s- posadka, ki j e -hite la v na romoo, «o v jarišu na avto po' bili J 4 tac- zaplenil i 9 pas k s 3.600 koma« dov mmi-ji;] o j 4 b-:. ml-a y 7 par^v cevi j ev, era ročna, ura ter rajnega drugega. materij alaa 2M. mosta 00 s Tolnirmo so nasi ar shodili po o strem boj m posadko ter stražo in zaa:mnili X tež- ko Srede«, 4 rabo je muniolje ter 3 rusks, Ujeta sta bila-dva b er'šal j era. Kapad na kasarno je bil da si vojašnice same nismo zasedli a 2>r je bilatfe ma, ni bilo mogoče iigč-tcviti savratrr>cvrh izrab . J.:ri & Ker ji s o. se 11 vari. j i v spletnem dobro iz kazali, z lasti tov.Kobe, politkcmiaar čete, tov. toy.öuein Ladvik, lamest ; i^snrornc. Pa se je jasno raz brala a*.žxa morala sovražnikova, naveličana brez uspevam Dorb, katere jim prinašajo samo'gorje in smrt. ftase edinice so se po izvršeni akciji vrniJte. l.brzostrelko, 1 nemsti puskomitraljez. 2.500 kome 4unioijef 20 voj&Šicih. -pla^cov ter Velijcp ostalega teriala (' obleke, čevljev, nahrbtnikov itd,.). ?<> na izhodne polpzaje fcrez najmanjše izgub.e. V noči cd 28. na 29» nov. "je nas a brigada ponovno, izvršila napaä na Tolmin. Pri tem napadu, ki je bil tvega ter 5 ranj isto noč na cesti va. ■• s ' Dne 1. decembra je večje število sovra žnih edi nie poskušalo.izve st i napad na nase položaje. fieše e dinice so sovraänikövpoizkus preprečile - sovražnik je bil prisiljen se umakniti. Nemci so imeli več' et= tvih in ranjenih. v . Našim edinicam.y Heziji se je predale 52 hrvaš « kih domobrancev ter prineslo s seboj 5 mitraljezov mnogo pušk z mtinicijo ter ostalo vojno spremo. x>d3x enem napadu vojašnico ter razorožili in/ujeli 9 italijanskih or (ž •nikov. Eden od njih jfe selel ostati med partizani Zaplenjene- je b5JLo 8 pusk, 5 s.aiiokye^'e, ena brzo -■= str-alka, 50 bomb, J> zavoj p municije ter mnogo obleke y tej akciji se .je posebno odlikoval tov. Vinko. Dne 15,nov. so nase edinice napadle močno sovraž nikov o postojanko v S t. Petru, ob Nadici. Nasi borili so se ponoči prav po-tihoma prikradli vvprav do scvraž« n'ikq.v Prav fr-r^Vr-n gp _ jzkazg-li nasi bombaž i. fieasci 9> ..imeli dva mrtva ter več a^jfenik; ostali so pobeg ni 11" v teki; borfce. Zepležllli sfio: 2 tez^ä minore t al« -ca s 170, minami, 2 pia'ske, 2 samokrese, 10 rečnihtorb, pesni akciji so se bafeij-eni vrnili na svoja mesta-«. Odlikovala sta se tovariš a Ž or ž Dor če ter Bolt ar £lL4 ha, isti dan^je b'il izveden tudi demonstrativni na= pad na mesto Čedad. Drugi del naših edinic je isti danizvršil napadv PrilesJn,, Tudi ta napad je.bil zelo uspešen. Nasi ha bri borci so ujeli 18 italijanskih vojakov, 8 Kcnro« lov ter 1 Nemca. Zaplenili Brno: 1 težko strojnico"' 3 Ä8^^6'- 26 pi1k* 2 samokreaa, 1 sam^Wza rakete, 12 zabojev municije, 215 bomb, 1 mulo, 50 Qt dej, 20 plaščev, io paroV čevljev, 19 nahrjytnikov ter. mnogo perila in drugega materiNasi niso imeli Izgnb, niti-ranj enih, V tej akciji so se od v" 1 i ko val i. komandant III. bataljona, poli t komisar "fca^/;.: taljona, namestnik pc-litkomisar j a bataljona te^f>o litkomisar 2. Čete. - -