Izhaja vsak pondeljek, sredo in petek. Velja za celo leto 30 lir, za pol leta 15 lir, za tri raescce 7 lir 50 stot, za en mesec 2 liri 80 stot. Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča naj se tako, da poteče rok naročbe ob koncu meseca. — Posamezna številka 20 stot. — Uredništvo te uprava: Trst, via delle Zudecche štv. 3. Telefon 19-50 in 588. — Dopisi naj se pošljejo na uredništvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se lačnnajo v širokosti ene kolone 67 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila po 80 stot; trgovski in obrtniški oglasi po 60 stot — Plača se -.■.L ... -	  naprej.	— Oglase sprejema Inseratni oddelek .Dela*. ................ .........
V Trstu, v petek 6. avgusta 1920
Prej pride kamela skozi šivankino uho kakor bogataš v nebesa. ____________
Kapitalistično Časopisje J? ustanova sužnjev m sužnje.
GltflSILO SOCIAIilSTIČflE ZVEZE V JULIJSKI BENEČIJI
Leto I. - Štev. 35,
Ha predvečer nova dni
BoiezmL, ki ne poerama njenih vzrokov, ni mogoče nštt resno itn uspešno zdraviti. Le tedaij, aJoo se v« odkod prihaja in ka(j je vtz.nok boleam, se lahko po-jgoe en dobi primerno ladraviSo. Modema zdravniška veda se pa ne zadovdi samo s 'tem, da pon&če za bolezen, kadar ve za, njene nrznoke, najuspešnejše odnaviio marveč skflibi ta defee na to, da odpravi, .potom pro<£iiaAL&nih sredstev m ukrepov to kar pov zro>6a 'bolezen ta boi.
Če velja to era telesne in duševne .bolezni, ki spa-idaijo v področje zdravniške znanosti, ted&j vetja še bcflij,, aiko se tooe nesno ta uspešno rešiti ona poučna, gospodarska, kuitturna m družabna vprašanja sploh, let spatdbjo v delokrog socijalncfo ved.
Te temeJtae resmice, ki b* se je moral okleniti ta I se po rije; .ravnati vsak, ki se čuti sposobnega lin hoče i sodeloivati s peresom, besedo a3a drugače pri reševanju iiroenovamih socajaJiruh vpraSan,), se pni mas noče spoznata. Kdor to spoizmarva., pride kaj kmalu v ne-; varnost, da ga lepelga dkie izobčijo iz naroda ta peo-ki!'?t.Ti::r® jo zai narodnega fflzdajiiico.
Dejstvo, da; je bal (kakor je še dandanes) slovenski n« rodi .po svoji ogromni večurni proletarski; da ni imel narodnega plemstva .narodnega urarfrirštva ta nairod-ne^a meščanstva; Cia so bili vsi ti stanovi, ki so to ljudstvo izkoriščali in odločevali v politiki, nemške ta 5fcii:*am«ke narodnosti, 'to dejstvo je porodilo misel in besedai, ki je trdčla ,ria so krivi vsega zla, kar ga je v narodu, na eri’ strani Nemci, na drugi pa Itali-jj&mi. Neuko ljudstvo, ki ni imelo noti dovolj podftajge ■v tadbraajbi fnčti č®isa, da bi raziskalo al je to res al ne :ln, ki se rmi je zdela reč precej resriična m na-• ravni, je sprejelo misel ita besedlo odkritosrčno in se ravmado po njej do majskr eijimejš i h posledic, do narodnega soviraštbva. Naši leni inteligenci je 'bilo to zelo »vseii. Zsi^oivan;arti in zisisbc pate tako površino in eino-Stavmo idejo pred ljudstivom, je bilo zelo 'komodno in ni zahtevalo tako dfeJo nobenega znanja, nobenega duševnega napora. Slovenskih, ljudstvu dostopnih knjig ta spisov v katerih bi se raizpra vljaJo o važnih socialnih protblecnsh, ka so že tedaj pretresali sivet im keje bi .bilo to ljudstvo nedvomno čitalo, ni bila Slovenska inteligenca se je pa zadovoljila ta se za-dovoijev.aila e onim znanjem, Id si iga je pridobila pni »biflaoju« za izpite.
Socijaini ta gospodarski razvoj je .pa bodil neizprosno svojo pot dalje. Plemstvo je polagoma ta dekanat izginilo in litzgubilo svojo .prvotno politično ta gospodarsko moč. Porodilo se je slovensko uradni-Stvo ta slovensko meščanstvo. Modemi tadustrigelni kapčlbafldzem je priromal tudi v slovenske pokrajine; naštel je s&oivenski indiustriijetai pioletairijiat ta pričeli?, se fje prolebanšzaicija kmečkega prebivalstva. Raz-ivcj modernega kapitalizma ni mogel prizanesti slovenskemu Ipudstviu. Vse to se je godilo 'kakor ob odsotnosti sicivenske inteligence ta narodnih voditeljev, ki so vsi nadaljevali pripovedovati, da! so vsega zli krivi Nemca in Italijan)!. Niti sanjalo se ni gospodi, da piše ta razvoj novo zgodovino slovenskemu nanosu. Postanek slovenskega tadustrijjelnega proHetiari-. jata je porodil, kot naravno posledico, strokovno, goe-;podarsko in politično organi z acij-o delavstva. Z njo se 'fr.venša <?oba .zavednega nazredinega boja od( strani ,pnctleta.:'!ja'ta proti izkoriščevalcem. V svoji organi-taaciii ori^:te;tar«n ta sledeč naukom socializma, je .bil sžft-n-eK-c^ri ČTidiiistin^tai piroletairijart edini del slovenskega nacicdia, ki je duševno in zavedlno sledil gos-
Tako se je pat zgodilo, da ob veliiiki umi, ki je zaičrtala v globoko brazdo mejnik med! kapiibalistižno ta pro-letajrskto civtlizacijo, da je bik* v oni uri naše ljudstvo nepripravljeno in, da se je z ufim kupčevalo kakor z živino na sejmu. Kdor je imel pogum pred to uma resno govtcriitiš je bil osramočen ta se ga je hotelo osmešiti in uničiti. Kdor je taiei pogum iareča svoje dvieme glede na Knakovo ta Koroščevo dema-gcStvo, tega se je smatralo za. piačanietga a.vstrijske)ga agenta ali za neumnega tepca. Gorje ljudem, ki iirtnjo svoje oči ta svoj razum. Ni se smelo pisati) ta gjorvoiriti ali je bolj patmetoo tako ali; dtnugače. Lj^idistvo ni snsetk> vedletfci ali je boi j resnična ena ali druga teorija, ali je prava, pot ona ki vodi na desno aili: ona ki vodi na levo. Ljudstvo je moralo samo verovati, ta ker je sttorJo itako,, je bilo ogoljufano kakor cigan na široki cesti.
Danes se zgodovina, ponavlja. Ponavlja se do pičice tako, dla ne bi bilo težko opisati' že sedaj, bodočnosti, da niso razmere nekoliko dlnugaicne od prejšnjih ta, da ni naraslo število pogumnih1 bojevnikov, ki bctdo šli naprej po začrtani poti preko vseh insinuacij, preko vseh težkoč.
Kar se je zgodilo pa vtoijni, se je moralo zgodsiS vsled gospodarskih ta političnih razmer, ki so obstojale pred vojno. Sedanje posledfrce pa niso še vse posledice vojne ta njenih vzrokov. Zgodovina gre neizprosno svojo pot naprej. K smo enkrat spoznali neizogibnost sedanjih gospodarskih, po&tičnifi ta družabnih razmer, nam ne bo težko .priti do zakijuička, da se mora ponoditi iz teh razmer nekaj novega. Nam ne bo težko niti priti db zaključka, da izvemo kakšno bo tisto aovto, ki. se umora iz teh razmer porodite. Če bomo spoznali vznoke sedanje velike soci-jaline 'krize ,se nam bo posrečilo dofcfti tudi pot po kateri lahko izidemo iz te krize ta sredstvo s katerim se bomo ubranili eventuelnih bodočih nezgod.
Ljudstvu se mora povedati resnico, naj mu je všeč ali ne, naj je prijetna ali' neprijetna.
iz vsega tega sledit, dla bomo postopali tako tuda napraan slovenskemu prebivalstvu v Julijski Benečiji.
Strogo ta energično, kakor doslej, bomo šli neizprosno svojo pot dalje, ne ozirajoč se niti na levo niti na diesoo, jemajoč v poštev proletarske koristi našega ljudstva. Kdor hoče gledati resnici v obraz ta se ne bogi energičnega zdraivljenja težkih socajal-nih problemov, naj pride k nam.
Za svoj trud, bo dobil kmalu obilno zadoščenje.
Osvoboditev proletarijata bo delo proletarijata samega!!!!
ITALIJANSKA ZBORNICA
Seja i, avgusta. — Razpravlja se o zakonskem načrtu za pobijanje cen. Sodr. posl. Reina z načrtom nikakor ni zadovoljen, ker ta načrt ne bo dosegel znižanja cen. Načrt je 'le bolj pesek v oči. Vzrok visokim oemam niso povišane delavske mezde, pač pa brezvesitna špekulacija kapitalistov, ki je vlada, ne ba mogla nikoli odpraviti ne s tem, niti s podobnimi zakonskimi načrti. Ozdravljenje gospodarskih ta dražbanih razmer bo edinole delo proletarijata, Sodr. posl. Zamandii tudi dvomi o uspeha* tega zakona, soc. skupina je zato temu zakonu protivna, ker boj sedanjega režima proiti izlakoStnvaicem ljudstva je popolnoma 'brezuspešen. Kritizira tudi sestavo komisije za določevanje cen. Te komisije bi ne smeli sestavljati prefekti, temveč zastopniki meščanov, kon-sumemtov, delavskih zadrug, zadrug poljedelcev, .tvornisikih svetov itd. Ljudstvo zahteva rešite / iz vsake oblike izkoriščanja. Če se vladi to ne posreči, si bo ljudstvo samo pomagalo.
Drugi socijalistični ta 'liberalni poslanci tudi presojajo zak. načsrt ter predlagajo razne .popravke.
Seja 2. avgusta. — Nadaljuje razprava o dovolitvi 300 milijonov lir za javna dela. Vsotta dasi visoka, se izkaže že pri razpravi; prem/iva zai omiljenje vladajoče brezposelnosti. V tem smislu govore tudi razni poslanci. Najbolje slika to .posl. sodr. Musatti v svoji interpelaciji' glede arsenala v Benetkah, ki počiva, ker buržuazija noče naložita; ne tu, kakor tudi v druga podjetja ne svojega kapitala^
Seja 3. avgusta. — Razpravlja' se dalje o pobijanju vedno rastočih cen. V imenu soicijalis!tičme stranke predloži posl. Casalini poseben tozadeven zakonski načrt. Izjavi se proti monopolom. Odgovarja mu mi nister industrije ta trgovstva, ki zagovarja zakonsko predlogo vlade. Pri tern poudarja, da vlada ni prosti ustanovitvi tvor niških svetov, o katerih sodi, da bodo ugodno vplivali na sodelovanje mted podjetniki ta delavci. S tem se splošna razprava o tem predlogu zaključi.
Predsednik nato proglasi izid glasovanja o zakon, načrt«, po katerem pripadajo državi vojni dobički trgovcev, industrija!cev ta mešetarjev, pridobljeni dobi od 1. avgusta 1914. do 31. decembra 1919. Za načrt je glasovalo 234 poslancev, proti 21. Načrt je torej sprejet.
Seja 4. ivgusta. — Razpravlja se o zakonskem na črtu za otvoritev kredita delovnim zadrugam ter komsorcijem. Načrt je po kratki debati sprejet. Nato se nadaljuje razprava o pobijanju cen. Govore posebno ostro proti tozadevnem zakonskem načrtu socialistični poslanci Barberis, Buffoni in Misilano. Slednji predlaga dnevni red, v katerem prava: »ta usodepolen gospodarski in socijalni pojav more iz giniti le z ustanovitvijo mednarodnega komunističnega1 režima.« Seveda zbornica odbije njegov dnevni red. Jutri se nadaljuje razprava ta pride do g sovanja.
valstvo se mobiMzačnim poveljem ne odzivlja, kakor Ireba. če bo torej ogrska vojska tepena, bo tepena tostran Karpatov in ne onstran,
Takot Francija, nima .pravega odmeva za svoj bojevit krik. Nima ga niti v lastnem domu. »Humanite«, glasilo francoskih sotijalistov pravi namreč: Ali en-tenta sprejme ruske pogoje, ali pa se razširi revolucija preko vsega zapada! —
Medtem pa se mirno vrši dru^t kongres Tretje Iatemacijonale v Moskvi. Prva seja se .je vršila v Andrejevi' dvorani v Kremltau. Bila je ta nekoč prestolna dvorana ruskih carjev. Danes stoji1 na mestu prestola; navadna, udeče pregrajena miza. Prvi je govoril Zimovjev.
Kongresu prihajajo od najodležnejših krajev pozdravi ta denarne podpore za zapadni pnoletarajaiL V številnih ruskih mestih se je otvoritev kongresa primemo praznovala.
BERLIN, 3. — Kongres III. Intemacijonale. Itaii' janski delegat sodr. Serrati predlaga sprejem nemških »neodvisnih« v Tretjo Iuternacijornalo. Trdi, d Nemčiji revolucija že obstoja, medtem 'ko v Franclji tla še niso pripravljena, v Italiji se jedva' pripravlja; beda delavcev ta kmetov raste dnevno; Italija bo morala določiti, kdaj se bo vršila revolucija. V III. Lntermacijanalo ne moremo sprejeti’ onega, 'ki sledi idejam Kavtskya. Nemški del. Lewy je proti spre jernu »neodvisnih«, ki neprestano sabotirajo revolucijo. Daumiig in Stocker izjavljata, da' bo v kratkem padla odločitev glede neodvisnih.
ipeda.rskem.u ta .sclaitjallneimiu razvoju. Vse drugo je bilo 'fceffiferviativno ta :.e itflčalo v zaistairelih .predsodkih, j Le m maJirtribevitai iinclusitmijellna prolebarijat, .ta, do '®czijr. • 'fcnsčama uboga ,paril, zapuščen od' vseh ta icd ; i .v3- :,Ve tatel-iigemce še posebej ,izročen same-|rn	Je rn je sluitil inšitinktivo, kadlar je čital o
,ti i:xerch	v	dbugih deželah, da se pripo-
;vc' ’i ; ; v c"'h vesteh itrudi njegovo zgodiovino. »Indb-•s': ? r > r?®v:ta dežela kaže bodočnost nerazvitih feh besed Karla Marxa mordra slovenski de-
usKo - poljska vojna nadaljuje
Premima pogajanja prekinjena - Sovražno vedenje Francije - Rusi marširajo proti Varšavi - Ententa se bo morala vkloniti volji zmagovalcev
lidt'
1
ž
k. :
P';
r-	5e pr.zijsi. Njih smčsel pa je nedvomno
r-r-nr	Kdor	i}e	to	dfiuitil	ali	vedel,
.......^cripoidiasske, pcl!‘t:čne ta soo^ciae
—’ 1 -■	1 - 'cfcetja rezve^a bedisi cErektno, bo-
'. i oni lerg ‘n spisov, ta se ni mogel in se ni sr.-o' ji rclirševati ioduc6*n;elni <ratBv«y v svetom m?.- Pet tadunb-:i''E(!nei^a rcizvicja v kapitailsf onS družb: -v’;'-; nepro.^!:i"o v imperijallftem in v krvave vr.pte, ?.r't'.ie ■••p.ps 'pteirJčnih vojn pa nosi edinole p viiei-;,r:7.?t ta revno Jjudstvoi sploli toliko v zanago-■vtluh kr G iV.ar v pream:(ganJh diržavah. Ker se pa> tega rns^oja .ne da preprečiti, ker je naravno, da mora ncstrpV: povsod kjer dobi ugioldlne pogoje ta ker se ta gri?pc.;VnrtVi n?zrvoj ne menii veliko za v oblakih ?iP~č?''e •. V* ta želje, imrveč ustvarja on pogoje no--totou m-''3i:srr.'j ta hotenju, je bilo čisto .naravno ta k^i''".r.. ro se je •ftovemskd proletarijat pripravljal na vsrlko evertueln.ost, da parira že a priori bodoče «dsvce Tcdtaj glas m;alo*števiinega sliovenskega za-ve .ne^a pnoletarijatai, (ki je instinktivno slutil bližajočo se gotovo nevarnost, je ostal glas upiijiočega-v puščavi. Ker je bi prešibak, da bi .bil preprečil ne-v:rnwt, je mforal .prenesti' udarno vse gorje, ki je prišlo nadenj. Prišla je vojna, ner-zogibna vojna s svojim! g^oziotami in trpljenjem ta po vojni' je prišel mar s poste J icasni, ki jih vsi pozniaimo. Del slto\renskega ta hr-^atsi-ceiga ljudstva ne .pnlklcpl^eTi Jugotslaviji^ drugi Trtrri;,šr dei, jepnkltcpljein Itaftiji. Ka ilm/amio od tega,' da i e .priklopljen en del eni ta drugi del dnu)^!' državi? Kako rn z.aik.aj ;je prižlo, kako in zakaj je moralo .priti do tega. Ta'kozvana slovenska inteligenca in tako-zvasia tateligenca sploh, ki živa. v svojih starih tradS-c-:,irth in predsedkih ta, ki je poleg tega še do dna duše uverjeina, 'd)a ,je .ona, ki ustbv-arja se svojimi praznimi' ideraimn pogoje gospodarskemu, političnemu ta , socialnemu razvoju, ta inteligenca, Jri' je prepričana; da ie pnSlo tako ker je ona hoitela, si ne bdi glave,
! do bi ievedielia za vtzno&e' tega položaja. Preveč tnJ ’ da zahteva tako raziskovanje ta prenevarna je v itero oziru objektivnost ta odkritosrčniost. Zato se pa ta maša slavna 'inteligenc® čudi ta je užaljena ato stvari ; ne gredo vse tako, kakor si jih ena ž^
Ako b imelo siorv«nskj» Ijtucfefero v svoji smfi neko-rWto manj kričačem ta dtemagoškfli naz^ajačev; ako bise bila »inteligenca poglobila- rešeto v nauke gos-
rpodlainskega i manj z
detemtauzma ta koketinaia
nefcoKko
v«, j k, ,	-------------katelišfcih ta naidjo-
, nalnih fcloeofov ta ekonomov, bi se ji biio nedKnomo /posrečilo, da usposobi naše prolwtar*o ljudstvo za ,; »eazogibne 'boje katerim je Šo meazpnotano nasproti.
DUNAJ, 4. — Iz 'Moskve poročajo: Naše čete so zlomile sovraižnikov odpor, ki se je .pojavil .po ziav-zerfjju Bres t-Lutovskega. Ktonjanaba jp prebifta poljsko fronto ta je zasedla 'Bjelioi, Lonuaci ta. .Rotsok.
LONDON, 4. — Pritčalkujie se v kratkem naval
ruskih čet na Viairšavo.
DUNAJ, 4. — Radojobrizojavka iz Moskve poroča o vojaiskih operaci;>h idleče vojske sledeče: Pohod nadaljuje. V odseku Lornska smo zarvaeMi Mazovesk Pri ztavzetju Bnest-Litoivskega smo zajeli mnogo ujetnikov iter bogat plen. Pctljiaki so bili pr'emtagani pri Taimopcllu.
Na Polfjjkem se ie sestaivil pod predsedsit'Vom Mairkelevlrkija revoiudl/cmaii-en, 'odbor. V Varšav« vlač la velika panika. Listi pnipiiaiv'!(jai>o .občinstvo na vdor bcljševikciv. Predvidja se, da bodo Rusi .poča-kr.'ii pad;ec Varšave, predin,o prično z mirovnimi ;po-gri;?p;l'.. Trdi se, da računajo .Rušil, da bodo 9. avgusta v Varšavi. Mesto .je v obrambnem stanju; civilno prebivalstvo beži.
DUNAJ, 4. — 'Radijicbrzojavka iz Moskve poročta, da so Rusi prekoračili« reko Bug, .ki je ziadnja o vitra pred Varšavo. S spretno krettnjo skušajo rdeče čete odrezati zveze mied 'Gdanskimi ta Viairšavo.
LONDON, 4. — Angleška Vlada je sporočila' potom radijcfrrzirjavke sovjetski vlaicffi, da vsled njenega predfrega, da se hoče s 'Polljsko pogajati ne samo za premirje, temveč tudi) za mlkr, ipade naort o mednarodna .konferenci v Londonu.
BERLIN^ 4. — Pri svojem umiku izvršujejo Poljaki čine vandalizma ita knuttositn. Rusi so ustanovili komisije, ki zbirajo dok azilni materija! 'teh 'činov bežeče poljske vojske.
DUNAJ. 5. — Radijotdegram iz Moskve poroča: V severnem odseku nadaljujejo naše čete obkdljenje Varšave. Onkraj Buga smo zasedli' Ostrov, Zamibro-'vo, Rozam ta Makov .tostran pa Vengnov, ATordij ta Siijedlec.
DUNlAJ, 5. — Iz Moskve poročajo: Nadaljuje pohod zapadimo Bijalostoka .Rdeče čete so prekoračile reko Bug v smeri, proti Sijed&eou v frontni' širini sto vrst. Operacije na severu so začasno zaustavljene radi dovažanja težke artilerije. Žalezniška črta Varšava - Gdansko je ogrožena, transporti, na nji' so otežkočeni. Ruske .prednje straže so 50 km (predi Varšavo. ‘Predvidjaiti je padtec mestai Govori se, da se revoluKajonainno gibanje ščri po vsej Poljski. Tvorijo se že .ponekod vojaški sovjeti, komunistična stranka pripravlja splošno stavko. Poljska vlada grozi s smrtnimi; kaznimi.
DUNAJ, 5. — Radijobrzojavka iz Moskve: Za-padno Buga napredujejo naše čete, medtem 'ko prevažamo svojo težko artiljerijo. Zasedli smo Oatrov, Malkin, Sokolov ta Lukov. V južnem .odseku smo kljufeu sovražnemu odporu nazpredovali severno Lvova ter zavzeli Vareč, Sjeice, Mosti, Kamjence ta Dobrotvor.
DUNAJ, 5. — Radiijobrzojavka iz Moskve poroča: Zavzeli smo Lomeo, Mazovjek, Scepetovko, Zjeha-no/vjec. Zlomili smo sovražni'koiv odpor pred Sjedfe-oem ta v odseku Tarnopol-Corlkov-ICavel. V vseh
krajih osvobojene pokrajine se snujejo kmečki ta delavski sovjeti.
Iz Varšave se poroča, da bo moralo biti .mesto vsled nasveta francoskih ta angleških vojaških izvedencev izpraznjeno tekom, dveh dni:. Poljska vlada se preseli v Krakov.
BERN, 5. — Ruska vlada nameruje stopiti v pogajanja' z Iitvrinsko ta Nemčijo v svrho sklenitve zveze, ki bi ji pristopila tudi Ukrajina. Rusija bi v tem slučaju Litvanski odstopila Vilno.
LONDON, 5. — Včeraj zvečer se je Krasta sestal z Lloytdi Georgejem, ki ga začetkoma' ni hotel spre .jeti ter imel z njun dolg pogovor. Vidi se v tem prvi vspeh ruskih zmag. Agencija Reuiter poroča dozdevno o&cijelen fcomurarkat, po katerem bi Amerika posredovala v ruisko-poljskem, sporu.
IZ SflVJETSK
V ospredju stoji nevzdlržljiv zmagovit pohod sovjetskih vojakov v osrčje Poljske; Varšava, stoji pred padcem, ki je le še vprašanje časa. Od tega je .od visno tudi; nadaljno postopanje zapadnih držav, osobito Francoske ta Anglije naproti mladi Rusiji. In tu opa-zuljemo, kako se očrtati dtve poivsem nasprotujoči S: tendenci: ena — rekli jbt — preračuna joče trezna, ki ji stoji na čelu Anglija ta ki ji instinktivno sledi Italija; druga pa fantastično besna, ki> jo zastopa histerična ibuiržuazna Francija.
Pogajanja v Baranovičnb so se ,po par dneh ni-nanja prekinila. Oficiijelma Francija' je vsled tega kar iz sebe velikega veselja. Buržuazna Francija, ki ji gre v prvi. vrsti za to, da reši svoje canski- vladi poseljene milijarde, meni namreč v svojih sanjavih blodnjah, da ji bo mogoče postaviti na noge zapadno evropsko križarsko vojsko — sestavljena seveda itz delavcev ta kmetov! — .ki pojde nad sovjetsko Iju-dovlado, da združena z ameriško armado reši francoske milijarde ... paadon!... evropsko kulturo pred navalom, azijatsfcega barbarstva.
Drugače sodi hladnokrvna Anglija, dasi hoče Francija nasilno vpEvati nanjo s strupenimi izbruhi svoje buržuazne žuimalistike. V Angliji stoje slej ko prej še vedmo na stališču sporazuma z Rusijo. Franciji odnehajo le v toliko, da odpošiljajo nekaj tovorov municije v Gdansko. Jeli bo pa ta municija prišla na Poljsko, to je drugo vprašanje. LJoyd George pa na temelju zdravega egoizma še vedno ubira pot .približanju k Moskvi. Italija pa s premetenim Giolittijem ubira korake za Anglijo, ker Italijo na vse zadnje francoska milijardna izpo&ojila carski Rusiji ne bmgajo toliko. Zato pa jeza,, ta zamera na francoski strani.
S francoske strani izvira menda tudi pritisk en-tente na manjše države, ki naj bi hitele propadajoči Poljski na pomoč. Ali Romunska ne kaže nikake volje, Avstrija se sklicuje na svojo nevtralnost, Nem-fa 2 VS€m trudom ta z vso težavo danes še vzdrzuje to nevtralnost, s tem da ustavlja transporte vojne opreme, namenjene Poljski, da razorožuje poljske čete, ki so ubegle .preko meje itd. Edinole Ogrska z vso muko mobilizira. Ali kmečko prebi-
Msitev sovjetov v uzhodn Nemčiji
Usitaja nemškega pnolietarijiata se ne omejuje na mesto Cfltavo. Že po raznih cenitrih vzhodne Nemčije je pnoikl'aimtilrana sovjetska! republika. To so znamenja proletarske revolucije v iNemčijit Ali; razvije nemški pnolet arijat iz sebe komunistično rovtoiuoijo ta se .priL dnuži zmagosHovmi ruski »Rdeči atimadii«? Ali se po milni ta se pusti še naprej1 vladati; od' Soheideimamea Noskeja ta od nemške reakcije? Mogoče je tudi, bolijše viški val prej preplavil Nemčijo! Vsekakor sltoji Neančiija že danes poidi vplivom, iboljševiiških zmag. Vprašanje je važno ftmdi' s .psihololgličnega vidika. Men takiiteti ruskegai ta nemškega naroda istai sa zelo različni. — Objajvljalmo sledečo brzojavko:
BERLIN, 4. Zadnje vestt, ki prihajajo z ruske £ron-<#so povtzročile veliko navdušenje med pnoletarija-tom cele Saške.
Bližamje Sovjetske airmjade jle v nelkaterih mestih elektoziralo dtelavski ratzredL Srtinatnkii komunistov ta neodvišnjakov sta v najživahnejšem gibanju.. V Bremenu so delavci že zahtevali zvezo Nemčije z Rusijo. — Ampak delavci v Otavi se maiso zadovoljili z navadnimi sklepi;: med ivelilldmi entuzijazmom so premagali lokalno oblast ta proglasili sovjetsko te publiko. Osrednja vlada v Berlinu je takoj dala povelje, dla se odreže komunistično mesto od ostale Nemčije. Proglašen je bil geneirtailni štrajk. Gibanje se širi, .podprto od sporazumnega delovanja komunistov ta neodvišnjakov.
Prihaja vest, da zavzema komunistično gibanje najširše proporci,je. Lokalne oblasti so bile vržene v Gorliifzu, Fanenju, Rothtu, Mulskanu ta dirugih manjših krajih. Obstoja bojalzen, da se bo gibanje razširilo ■tudi na Breslavo.
snstmlc RftolsKesu proletarflato
Kitajski Ifeti poročatjoi, dia se je v šangaju orglami zirala Kitiajslkiai delavska zvezaj, kil je pričela' boj za &ulmi deiaivnifc 6« 48 ur dtelaj v tednu. Zveza je imela meseca mtajai prvi' kongrejs, 'ki1 je pa bil tajen, kajti delegaitje niso maraffii, da bil jih motila 'policija. De-legatje so poslali rosiki komtuniistični stnalnki sledeči brzojavni .pozdnatv:
»2iastopniki kitajskih delavcev ta kmetov srčno čestitajo ruskiim sodnugioim, n la uisipehih nj.ihove revolucije ta upajoi, da bodlo nekega bližnjegia dlne strmoglavljeni kapitalisti vsega sveta ta da1 zavladajo naši bratje delavci, tako dte bomo vsi svoiblodlni ta enakopravni v pravem pouneMu te besede. 'Pozdravljamo rusko rdečo airmado, ki se žrtvuje za koristi svojih delavskih bratov pol vsem svetu. Kitajski) delavci in kmetje so pripravljeni stati) z ratmo ob ralmi z vami pod praipicirjeta edinie pravične 'armade v svrho, da .pomagajo odpraviš t5 zlo kaipiibalizma ta razrednega boja.«
Kitajsko delaivskoi zvezo sta' ustanovila delavca Čav-čen-šun ta Tatog-ken-jo. Kitajske oblasto šumijo, da je organizacija v zvezi z boljševiiškim gibanjem v zapadni Kitajski ta vsled tega se morajo člani mlade zveze borrtf z razntam' šikanamil. Zveza je ^izvojevala prvo manjšo lokalna zmago v Hom^fcongu, kjer so njeni člani' zastavka!! ta dobili 40 odstotkov povišanja .mezde. Z namenom, da demtonstrina solidarnost z mednarodnim delatvstvoimj, je zveza1 aranžirala letos prvomajske metni!esiacije
Nadaljne vesti javljajo, id|a se je že začelo z vrtačami jem čet iz Albanije v Italijo. Valona se lilzpnazml popolnoma v nasprotjjlu s .prejšnjimi vestlmii, 'ki so hoi-tele vedeti, da Valoma ostane začasno v posesti Italije. Valomo zasedejo takoj albanske čete. Italija o|b-držif samo otok Saseno. Sporazum so podpisali con te Maizoni z,a italijansko in .trije glava.rjii' za albansko vlado. Poda se takoj v Jtim anešana komiisipa Albancev ta Italijanov v svrho, da doseže odobritev sporazuma ta da ugotovi gospodarske ta trgovske kla/v-zule.«
Oftlcn/jiOizni' »Tiempo« prenaša točke pogoja, na .podlagi, (katerih stel je sklenil tspomaiziutai:
1. Italija priznava pravico 'albanske vlade do lastne neodvisnosti ta smatra vlado v Tirani kot zastopnico albanske politike, ter se bo pogajala ž njio v svrho pospešitve pogajjianj za prijateljski1 sporazum med obema držajvasna, fcaterimla je usojeno živeti v dobrem sosedstvu ta bratskem prijateljstvu.
2. Italija se odreka zasedbe ta upriave mesta. Va-lone. Italijani ne bodo Amelt več nobenega tvpliva na mesitno upravo, Iki bo takoj itzr.oičenla zastopniku albanske vlade. Vse (prebivalstvo se 'bo lahko vrnilo v Valono. Izdala ®e bo amnestija ara vise upornike, ki se bodo1 lahko vartniM' v svofe dom/ove.
3. Italiji se odlredi gotov rok, tekom katerega bio miorala izprazniti mesita. Tekom tega časa bodlo obiskala albatoska viojaška .poveljništva italijanske Vojaške olblastL
4. Italija 'bo tudi nadalje laihko zaisedlala ortiok Saseno kot vojaško ta mornariško bazo, a razenteg tudi ■rt Linguedto ta Tre pom ti, pred Arto, tako da boi ilmeDai v svoji posesti’ uttrjen 'trikot, kil ji bo Omogočil vojaško madvladoi nad ivtalonsko lukot
5. Italija se bo lahko posluževala v vseh slučajih valonske luke za pribežališče ta oprenno svojih ladij.
6. Italijanski ujetniki 'se takoj vrnejo a i talij ansko poveljništvio se obvezuje, Idla bo »Zpulstilo na svoibodlo vse 'ujetnike ta intemiiriance na otoku Sa>sena.
7. Italiii se .prizma pravica do fekoriš čatnja ailban-skfih rudnikov po predidočelm dogovoru z albansko vlada v Tirani.
8. Italija ta Alba/nif.a s(te odločno ra ohnanlitev trajnih vezi metnalzdnužljivega prijateljstva.
X IZ JUGOSLAVIJE
»K. P. J.« in jugoslovenski sodjalpatrijotl.
»Komunistička partija Jugoslavije,« ki si je postavila na vukovarskem kongresu izraziti komunistični program, je nastopila že na celi črti boj proti jugoslovanskim so-cijalpatrijotoin. — Želja večine delegatov vukovarskega kongresa je bila ta, da prenese »KPJ« težišče propagande v Slovenijo, kjer je industrijski proletarijat najštevilnejši, katerega mali del pa stoji še vedno pod vplivom Kristanove jugosl. soc. dem. Novoizvoljeno vodstvo »KPJ« se svoje naloge dobro zaveda. — Na nekem shodu, ki se je vršil pod predsedstvom sodr. Petriča so govorili sodrugi Sana Markovič (z Belgrada), Lovro Klemenčič (oba od »Centralnega partiskog viječa«), Dragotin Gustinčič, Marcel Žorga in Vladislav Fabjančič, vsi od zborovalcev burno pozdravljeni, medtem, ko sta bila soc. patr. Čobal in Kamilo Hrovatin (Zagreb), vržena z odra. Soc. patr. Svetek je bil tako ozmerjan, da so za tem soc. patr. morali zapustiti dvorano. — V Mariboru, soc. patr. gnezdu, so začeli izdajati soc. dem. slovensko pisan političen list nemškega že izdajajo pod imenom »Volksvville«), »E-nakost«, ki izhaja dvakrat na teden. Urednika sta Sla-novec in Gmajner. To je 4. glasilo slov. soc. patr. (Naprej, dnevnik in Ljudski glas, tednik, v Ljubljani.) — V Zagrebu se »centrum« buni. »Nova istina,« glasilo stare »Socijalističke radničke partije Jugoslavije (komunista,J« izhaja še vedno pod imenom stare stranke in se noče pokoriti strankini disciplini. To je edini list, ki noče priznavati sklepov vukovarskega kongresa. »NI« urejujejo centrumaši Bornemissa, Brudnjak in Radoševič. — »KPJ« izdaja v Zagrebu nov list, »Novi svijet,« pod uredništvom sodr. Gjura Cvijiča. Med obema listoma se vodi besen boj. — Početje zagrebških centrumašev je že drugi slučaj kršitve discipline, nepokorščine in izdajstva v jug. komun, stranki.
Po lanskem velikonočnem kongresu »ujedinjenja« so fedali stranko vojvodinski soc. patr .pod vodstvom Kne-ževiča. Ti ljudje so bili najprej od organizirane mase prisiljeni, da se udeležijo velikonočnega kongresa, kjer so tudi sprejeli predložene sklepe za ujedinjenje organizacij. Po kongresa pa so Kneževič in drugi nastopili proti ujedinjenju.« Njih početje in pisanje njihovega lističa Svoboda« je bilo naprosto janičarsko. Oni so postali vohuni takratnega ministra policije Svetozarja Pribiče-viča. Progonov jugosl. komunistov v lanskem letu, more se reči, da so se udeležili tudi soc. patr. od Kristana in Korača do Kneževiča. — Mali pendant k temu je zadržanje slov. soc. patr. po letošnjem mariborskem pokrajinskem kongresu, na katerem so sklenili, da se ujedinijo s »Soc. delav. stranko Jugosl. (komun.).« V Ljubljani so podpisali celo tozadeven dogovor s komunisti Naenkrat pa so vsemu odpovedali.
Odkod ta pojav med jugosl. organiziranim proletariatom? I. Jugoslovanski delavni narod ni še tako samozavesten, da bi sam iz sebe odločeval v svojih organizacijah. On pripušča temveč faktično vodstvo srankinim nastavljencem in tajnikom. Ti vodijo stranko in ji dajejo smer. 2. Meščanske stranke delajo s vso paro nato, da se proletarijat cepi in one podpirajo vsako stremljenje za razkolom v stranki. 3 .Vladni progoni in progromi komunistov po ruskem vzorcu (španska ikvizicija v Voj-
srtnojnaoatnK kakor za bditfco ta iv mednamodni koloniji ter v francoski Koncesiji so bale .pomnožene straže.
prve te vmste na Kitajskem — toda policija ta vojaštvo sta' preprečila ob- ...	„	.	,,
hode ta shode. V Samgaju se je vojaštvo pripravno V°dT'	tdelavcev	v L!ubl'aru ‘td;> 50 delavstvo
s	L_____mal° “pla&b. Zato imajo razni reformisti, soc. patr. in
centrumaši še vedno vpliva nanj in to svojo moč tudi zlorabljajo.
Upamo, da bo jugoslovanski proletarijat kmalu in popolnoma spregledal in se oklenil s vso ljubeznijo »KPJ.«
Vojno stanje z Avstrijo prcaehalo.v
Minister za zumanjia dela je objavil, da se Jugoslavija ne nahaja več v vojnem starijlu z avstrijska republiko. Mir so sklenili dne 16. julija, ko je bila ratificirana satat-geranaiiimska mirovna pogodba.
»Tehniška fakulteta« v Ljubljani še vedno brez prostorov.
Dosedaj je imela ta bogato obiskana fekulteta že povsod svoja predavanja, siamo v 'lastnih .prostorih ne. Tako v »deželnem dvorcu« ta na reallki. Upali smo, da bo vprašanje pnostonciv rešeno vsaj za pril-hodinje šolsko leto. PncfesiOTisiki zbor pa je sklenil v svoj* seji z dne 25. junija t. 1„, da se nabije na črtno desko sledečo iizjavo:
IMjaštvu se natenamja, dla otvoritev V. semestra t jeseni 1920. radi ,pomanjkanja prostorov še ni zajamčena. Ali .se V. semester prične ali ne, se bode objavilo, eventuelmo po časopisih, ,pravočasno, t. j. gotovo pred vpisovtainiim terminom v inozemstvu.
Madžarski vpad na jugoslovemsko ozemlje.
Iz Zagreba ponočajlo: Dne 30. julija zjutraj je vpadla na naše ozemlje, 14 kan severno od' Subotice madžarska razbojniška tolpa ta odvedla na Madlžarska 600 glav goveje živine. Škode je 4 milijone .kron. Uvedla se je preiskava, ali so 'se ropa udeležile tudi regularne madžarske čete.
ALBANIJA
Pod odkofintair pritiskom italijanskega prolebarijaita jie bila vilada prisiSjenia, da je 'sklenita z Albanijo sporazuma. Po podpiteanl pogodbi aapusftiijo italijanske čete celo albansko otzemilje, razen otoka Sasena ta Skadna. S tem bi bi3o konec »albanske (avanture«, d ,je toliko časa vznemitrjailia italijanski -svet. S stirani Ma'li(ianske vliade (je dlanes AJbanj|jia samiosttoijna ta srvotnoidb.a, To je uspeh zunanje politike italijanskega socrealističnega proletarijata.
V Ri.miu jie ibil ilzdan dne 3. L m. sledeči komunike: »Obveščeni; smlo od zianesiljive stnani, dla sta albanska vlada ta oonte Mamzoni, pooblaščenec kraljeve vlade, podpisala zapisnik, ki. določa ureditev visečih vpra-šsnjj z vzpc&taivo tradicij in prijatefljskih vezi z Albanijo, nakar italijanska vlada umakne svoje čete Iz Valone. Otok Saseno, ki nadvilalduje ta nevtralk-iira valonski zaliv, ostane zasedlen od atalKtjanskšh čet. Ofioiijelno spomočiilio se objavi, čim diospejo .iz Drača avtentične tetine. Piogafanfa je že 'ba.ro.n AiKoti ipreid nekaj časa dovedle! do dobmega uspeha, sii italijanska vlada je hotela onemogočiti kalkršnoAodi afio-botao iboUmaiče^e *o«d -stirami/ auaim swnaižniili ždivJ^v an ■nr hotela skieniit.i sporazuma pred 2. julijem, to je, dokler nS s sijiafnim vojaiškim usipehcm dokazala mogočne sposoibnostSi ntajših .čet, ki so Mie absolutno v sikami, da zaduše vsako obnovitev sotvnažnosti.«
Ne Vesnič ompsk TrumDič
BELGRAD, 5. Težka politična kriza, 'ki nepresta-I mo zasleduje Jugoslavijio', zdiii se — da se bliža rešitvi.
| Vesnie, kii je M pooblaščen, -da sestava moto mini-j eriieirstvo nii ospel ih je že odklonili mandat. Princ , reigent se je za temi posvetoval s Pasic em dn Tmumbi-, dem. Rak® sporov, povzročenih s svojim delovanjem oa tokovni konferenci, Pasic tnima izjgledov, da bii prodrl. Ostane Tromb ič, tkd naj bdi jutri sprejel uradno pactbdaatiioi, dla sestavi nov kabinet.
! RIM, 5. Došie vesti z ‘Beograda soglašajo v tem., da ibo dobil Trumfaič pooblastilo sestaivirtd nov jugo-| slovenski« kabinet. Vesit je različno koimeirtiinana. Am-i pak v glavnem se pripozna, da je Ttnumbič še niaj-) fipotsobnejlši, dla podvzame pogajanja, ker je imel že ! dosti stoka1 z itajHjansktmi diplomati.
I GWe potgiajanj ige zatajuje, da je vlada nagnjena k •sporazumu .Uradni iknogi hočejo zapustitev Valene spraviti v zvezo s podvizeitjem, pogajanj z Jugoslavijo, in zatrjujejo, da so se o vprašanju Valone pregovorni. Zaenkrat je gotovo, da mora vlada raounalt® s pdkazalno vodjo dežele in z močjo, katero •na/a sedaj socijalistična si tr arnika.
PO SVETU
Odhod Etbina Kristana iz Amerike. Iz ameriških časopisov izvemo, da je odpotoval Etbin Kristan v drugi polovici julija iz Amerike v Jugoslavijo kot zastopnik Jugoslovanskega Republikanskega Združenja. To združenje je bilo in je menda še danes proti Kriškemu paktu in ‘kraljestva. Ono hoče Jugoslovansko republiko in zastopa idejo o samoodločbi narodov, kakor jo je proglasil Wil-«on. Mi smo prepričani, da bo postal Etbin Kristan v Jugoslaviji močno razočaran.
| Avstrijska misija v Moskvi Prihodnji teden odide v I Moskvo posebna misija, ki jo odpošlje avstrijska vlada. I Misija ima baje važne politične naloge. Avstrijska vlada ' je povedala Ententi indirektno, da Avstrija ne bo šla v j boj proti sovjetski Rusiji, s katero želi priti kaj kmalu
V	najtesnejše gospodarske in politične odnošaje. Ententa se jezi, ker ona razume samostalnost posameznih narodov tako, da bi morali biti ti narodi njeni sužnji.
Kongres II. Internacionale. V Ženevi se vrši te dni kongres reformističnih socijalistov. Kongres ne vzbuja nobene pozornosti in ni te pozornosti niti vreden. Predvčerajšnjim se je bavO kongres z Versaillskim mirom in z Lige narodov. Za te socijal-patrijote, ki verjamejo v meščansko demokracijo in v meščansko ligo narodov, ni še jasno niti vprašanje, ali naj se sprejme v ligo narodov ali ne tudi premagane države. Ljudje, ki se bavijo s tem vprašanjem in ki trde, da znači liga narodov močan napredek v mednarodni politiki, pa se zraven imenujejo ea socijaliste, res ni vredno, da bi se zanje ljudje zanimali več nego so vredni. Obratno je pa obrnjena vsa pokornost na poročila in sklepe kongresa III. Internacionale, ki se vrši sedaj v Moskvi, O teh sklepih bomo poročali obširno, kadar dospejo bolj natančna poročila.
Komunistična stranka na Angleškem. Dne 5. t. m. se fe ustanovila v Londonu, na kongresu, kjer je bilo navzočih 154 delegatov, agleška komunistična stranka. Na kongresu je bilo sklenjeno z ogromno večino glasov, da bo stranka uporabljala parlamentarizem le v agitačne svrhe.
Mednarodni kongres kovinarskih delavcev se vrši te dneve tudi v Ženevi (Švica), Na kongresu je zastopanih 5 milijonov organiziranih kovinarjev. Kongres razpravlja že dva dni vprašanje, da se zniža delavni urnik rudarjev od 8 na 6 ur in vprašanje o socijalizaciji ali podržavljenju rudnikov. Kongresni predsednik Smillie je trdil, da so vsi priboljški rudarjev in kovinarjev, kar se jih je doseglo v 30 letih boja, nezadostni. Poleg tega je povedal, da so sklenili rudarji v Bruselju pred vojsko, da morajo zapustiti, v slučaju vojne, vse rudnike. Tozadevne brzojavke pa niso dospele na naslovljene organizacije. Sploh se kaže, da je kongres absolutno pripravljen boriti se proti vsakršni vojni. Belgijski delegat Desjardins je dejal, da se morajo vse organizacije v bodoče upreti vojni. Ako je treba morajo voditelji organizacij žrtvovati tudi svoje življenje. To bo pomagalo veliko več, kakor da se postreli milijone nedolžnih žrtev. In mož ima nedvomno prav.
Argentinsko žito... ? Argentinska vlada je izdala odredbo, ki prepoveduje nadaljni izvoz žita iz Argentinije, Kakor se vidi, nastopajo vsak dan boljši časi za one države, ki nimajo dovolj svojega žita.
Vojni materijal za Poljsko ustavljen v Mariboru. V Mariboru so slovenski in nemški železničarji ustavili dolg vlak, ki naj bi vozil jelo in obleko za Poljsko prebivalstvo. Ker se je pa stvar zdela železničarjem precej čudna, so odprli vozove in v njih je bilo, mesto živeža, vojno orožje. Puške in vse drugo orožje je bilo pokvarjeno.
Krvavi dogodki v Italiji Vsak dan prihajajo z Italije vesti o krvavih spopadih med delavci in karabinjerji ali kraljevo gardo. V Millemno so karabinjerji zopet ustrelili v gručo delavcev, ker so peli »Bandiera rossa« (rdeči prapor). En delavec je ostal mrtev, drugi je pa težko ranjen, Res ne vemo, kam pridemo, ako pojde tako dalje.
Italijanski industrijalci za boj proti sovjetski Rusiji. Italijanskim industrijalcem ni všeč kontrola, ki jo vrši delavstvo in ki jo vrše v prvi vrsti železničarji nad proizvajanjem in nad transporti. Industrijalci so jezni, ker se ravnajo delavci po sklepih socijalistične stranke in ne dovole, da bi se izdelovalo in pošiljalo orožje proti sovjetski Rusiji Zato poživljajo vse delodajalce, naj se organizirajo in naj preprečijo tako kontrolo delavstva. Poziv prihaja precej pozno. Vendar je razumljivo. Industrijalci bi radi mnogo zaslužili in bi radi nadaljevali boj proti komunistični Rusiji, Saj je ta boj tudi boj proti komunistom doma. Seveda se delavci ne bodo ustrašili tega poziva m bodo nadaljevali svojo kontrolo, kakor do sedaj.
MAKSIM GORKI:
HUDIČEVI SPREHODI
(Nadalje vanje.
»Hočete, da mesto vas zavzdihnem?« reče hudič in pogleda' pisatelja s sarkastično zasmehljiviimi pogledom- T* pa se je ves vtopil v prizor.
»Kako jasni obličji, polni .veselja do življenja imata! Zdi se, da sta z življenjem res zadovoljna. Ona ga gotovo ljubi? Ali ne veste tega?«
.»Seveda ga ljuthJ, zelo«, meče hudič,
»In kdo je on pravzaprav?«
»Uslužbenec v neki modni trgavana1.«
»Uslužbenec v neki modni /trgovini;?« ponavlja pisatelj počasi in dolgo me spregovori! besede. Hudi« ga pogledat ter se veselo nasroehlja!.
»Torej kako vam vse io ugaja?« ^rafia ga. Pisatelj povzame a vidnim naporom:
.»Imel sem vendar buidki otroke. Ne? Da, vem, živijo.... imel sem torej otroke, sina in hčer. Ta-kratt sem si mislil: Sina imam, s žalsomi bo pošten
»Poštni ljudi je v življenju mnogo. Življenje rabi popolne ljudi,« reče hudič mrzilo, ter požvižguje neki
poulični napev.
»Sodim, da trgovski uslužbenec ne more tatu dober viZigojibeJ}... in moj sin...«
Prazna pisateljeva črepinja se je žalostno majala*. •Glejte vendar, kako jo objema! Ta dva živita izredno veselo!« vzklikne hudič.	.
»Diaf-a, kakšen pa je ta uslužbenec? Ali je bogat.« .»O j, 'bolj ubog je boi nego jaz, bogata je le vaša
žena.«	-	„
isMoja žena? Odkod pa je nenadoma obogatela?« »Iz prodaje vaših .pisateljskih del.«	_
»Takooo?« reče pisatelj, ter rahlo ziba svojo golo prazno glavo. »Torej je jasno, da sem večinoma de-hi ®a' nekakšnega! ftrgovstkiega uslužbenca ?«
Mi talil in ilalijaii lijii
Ena glavnih nalog drugega kongresa Tretje Internacionale v Moskvi je izčiščen je strank, 'ki. so pristopile ali pa hočejo pristopiti Tretji Internacionali; iz čiščenje od reformističnih elementov ter desničarjev oziroma socijalpatrijotov, Naži bralci se morda spominjajo jasnega ukaza iz Moskve nemškim »neodvisnim«, na« izključijo iz svojih vrst Kauts-kya in njegove druge. Isto velja za desničarje na Francoskem. Pred sličnim problemom stoji moskovski kongres tudi1 gJede socijalistov v Italiji.
Tudi pri nas je močna stranka, ki zahteva izključitev TJuratifa Iter njegovih [prijateljev iz Socialistične stranke. Nasprotuje le še večina strankinega vodstva. Izklj učenju se protivi pred1 vsemi sodr. Serrati, ki je velik pospeševatelj enotnosti stranke. To svojo idejo je zastopal Serrati — če so informacije točne — tudi v Moskvi. Drugi kongres se je ibavil tudi s tem vprašanjem. Na kakšen način, v kakšnem obsegu in s kakšnim zaključkom se je ibavil, ne vemo še. Prihodnja številka »Comunisma a , socialistične revije v Milanu, bo objavila iz »Pravde« ve-leznačilen govor Buharina z dne 18. junija, ki jasno izraža misel muskih sodnugov.
Gre za govor, s 'katerim je pozdravil sodr. Buha-rin, podpredsednik Tretje Internacionale, italijansko misijo v imenu osrednjega odbora ruske komunistične stranke. To ni navaden govor poln poklonov, temveč je opomin raznim sodrugom Evrope, je jasna razlaga komunistične taktike, h 'kateri se bodo povabile (vse stranke, kii so pirOstopale k Tretji1 Interna cijotnali. Zato ponatisnemo tukaj izvleček krasnega govora sodruga Buharina.
V začetku svojeiga govora pravi sodrug Buharin, da podaja že dejstvo, da prisostvujemo sestanku ter solidarnostnim izjavam s sovjetsko (Rusijo strani socijalistov najskrajnejših zemeljskih točk, največjo važnost sestanku,
»Pozdraviam Vzhod, 'ki se prebuja — pravi Buharin — ne, ker bo takoj skočil v ■so-cijalizem, pač pa ker je probujen Vzhod velikanska sila revoluci-jonarnega gibanja, ki dviguje in bo dvignilo stotine milijonov ljudi. Pred inozemskimi sodnugi, ki zastopajo zapadni proletarijait, izjavljam v imenu osrednjega odbo.ra ruske komunistične stranke sledeče: Niajvečja nevarnost za vse proletarsko gibanje, največja tragedija, ki je teoretično mogoča in kd jo treba predvidjati, obstoja v tem, da čim 'kasneje prične svetovna revolucija, teni težavnejše bo za delavski' razred, ki se polasti oblasti, organizirati svoje komunistično gospodarstvo, in tem 'verjetnejša je nevarnost, da' staro razpade, ne da bi 'bilo možno ustanoviti novo.
In če razne stranke v zapadni Evropi s svojega vidika sicer povsem pravilno, s skupnega vidika pa zmotoma pravijo: »V Italiji ne moremo vzeti moči v svoje roke, ker Italija nima1 premoga in bomo brez premoga zadušeni« ... in če avstrijski sodrugi rečejo: »Ne moremo nastopiti, ker ne vdobima ničesar v svojo pomoč« ... in ko na Angleškem trde: »Ne mloremo se ’ polastiti države, ker potem nas devet desetin pogine lakote« .,. tedaj je treba tej taktiki nasproti zavzeti odločujoče stališče,
Nevatmo je privesti1 delavski razred prekasno do oblasti na svetovnih lestvicah. In če se bo tako izvršilo, bo delavski' razred pretrpel take muke, kakor je ves čas svojega; obstoja’ ni.
Zato moramo, če tudi ne odločimo o vprašanju za vsako deželo posebej, reči našim prijateljem: »Ne izgubite iz vidika' nikoli te nevarnosti, ne pozabite nikoli to tragedijo delavskega razreda Uporabljajte pot, ki vam da priliko, da zgrabite vlado, da forsirate revoluciijonaimi proces v vseh deželah ter dovedete proletariat do vlade ne prekasno, pač pa kadar je še kaj preostalo,, kar se da organizirati, dokler je še ostalo kaj starega, ki se more vzdrževat:', dloikleir ni prcleibairiijait u?tviairi! novuh dobrin s svojim žilavim delom, s svojim gospodarstvom.« To svoje stališče menim biti v dolžnost razjasniti pred inozemskimi sodtuigi1.
Druga nevarnost, je nevarnost notranjega oku-ženja v sami stranki. Nevarno je, da vstopa danes v Tretjo Intemacijonalo že vsakdo, ker je to v modi.
Neobhodno potrebno je, da rečem svojim italijanskim sodrugom: »Vi ste naši ,pravi prijatelji! Vaša stranka je ena temed isrtah, ki je od začetka vojne branila politiko revolucionarnega soedjalizma. Ali v krolgu te stranke je skupina starih, ki jot reba pregnati iz ital. delav. .gibanja; skupina Turaitijcev ter riiotrmiStov, 'ki itvoirtijio večno &ociijafctične parlamentarne frakcije. V borbi proti ital. buržuaziji je proti imperializmu.« Ital. stranka je dokazala, da je vredna, da! nosi ime komunistična. Stranka pa se še ni odločila, dai bi odkrito razobesila komunističen napis nad vratmi svoje hiše, ker še vedno tvorijo deseterice ital. odvetnikov Večino parlamentarne
skupine.	*	.....
Ital1, sodrugi pratvijo, da je Turati najpoštenejši človek, napisa! je lepo delavsko himno, ali za delavski razred je že vse eno, ako se ga izda na pošten, ali1 na nepošten način. Za nas je važno, da delavski razred ne bo izdan, da ima proletarijat zaupanje v one, ki so na čelu revoiucijoname stranke, da ve, da ga v odločilnem trenutku ne izda noben reformist niti sociljai-patrijoit. Te izkušnje Italija še
»Radi mene bo že tako nekako,« pnitrda hudiič 2 veselim smehom.
Pisatelj pa pogleda' v tla in reče:
»Pospremite me v grob!«
Tema je bila, dež je lil v potokih, na nebu so plavali težki oblaki, in pisatelj je korakal klopotajoč s kostmi urno proti grobu. Za njim pai je stopal hudič ter veselo žvižgal.
•	* •
Citatelj je seveda razočaran, ker se je leposlovja že nasitil, tako da mu tudi oni pisatelji, <ki .pišejo po njegovem okusu, ne ugaja več, V gorenjem slučaju x> 'bržkone tudi' nezadovoljen, ker mu nisem pripovedoval ni$ o peklu, Ker je čitatelj po vsej pravici prepričan, da1 pride po smrti v pekel, bi seveda že pri srvojem življenju rad kaj doznal O peklu. Žal, s tem mn ne morem postreči1, ker pekla ni, namreč plamenečega' pekla, bi bil si ga tako lahko predstav-jali. Zato pa je nekaj drugega, kar je nesorazmerno stra&nejše.
Ko hitro reče zdravnik o -tebi sosedom: »Mrtev ,J« vstopiš v neki brezmejni, razsvetljeni prostor, to je kraj spoznanja tvojih napak in tvojih zmot,
V grobu ležiš, v ozki makvi in pred teboj se odigrava, v krogu se sukajoč, tvoje bedno življenje. Giba se pred teboj mučno počasi — od prvega! zavednega koraka, p(a do zadnjega hipa tvojega življenja, In ti vidiš vse, 'kar sš v svojem življenju sam pred seboj skrival, vso -laž, vso podlost in niakost svojega življenja^ znova misliš vse svoje nekdanje misli, vidiš vsak pogrešek, ki si 'ga storil, vse življenje prične s krta ja, vse točno na lasi In da se muka veča, postane ti vohu tega jasno, da hodijo po oni ozki, brezumni poti, po kateri si hodil ti, še vsi drugi, ki se med seboj suvajo ki tekajo in — lažejo. Ti razumevaš in jasno vidiš, da vsi ti to delajo, da bodo nekoč izvedeti morali, kaka sramotno je živeti tako podlo, brezdušno življenje.
ntma, p&čpa-Nemčiia, -ker ona doba ni še pričela za Italijo, A3a prid«; in mri pravimo odkrito svojim prijateljem: »Sodirugi, pasate, .bodite previdino, in storite vse, da bo vaša stranka iz enega samega kosa; 'onemogočite vsak gib .proti vam v vaši lastni stranki ob odločilnem trenutku.« Trdno smo preptrreani, da morejo ital. sodatugi to storiti v interesu delavskega razreda in revolucije.
Buharin sklone govor s tem, da izrazi nado, da bodo oni sodrugi, ki hočejo odkrito podpirati delo •sovjetske Rusije, delo tki danes pretresa ves svet; dospeli do edino pravilnega vidika komunizma', ki skozi državljansko vojno vodi do diktature prole-' tari jat a.	'(Po »Lavoratoru« ■)
Jean Jamres:
Razredni bol
Po mqjiem mmienju sestoji Mariov ma'uk c razrednem boju iz treh temeljnih misli. Predvsem 'vseomje ugotovitev dejstva, d* delil kapita&tični sistem, zasebna lastnina na produkcijskih sredstvih ^ ljudi v dve kategoriji, da cepi interese v dve obsežni skupini, ki si nujno stojita! v najsilnejšem nasprotstvu. Na enii strani so cini, ki ima.jo produkcijska sreefotva itn ki morejo radi tega drugi človeški kategoriji predpisovati zakolne; na drugi strani pa so cm, ko cmajo samo delavno silo, kateiro morejo uporabljati samo s pomočjo produkcijskih sredstev, ki so v posest, '.-ia.-pitafotičnega .natzreda in so le npeniu na ralzpoiaijo. Med temia dvema razredoma, mod tema. dvema interesnima skupinam® vlada neprestani boj. Mezdni delavci hočejo poivišati svoje mezde, kapitalisti^ pa hočejo obranil'.:] nizke meadle. Mezdni delavci hicčejo Ohraniti svci)o svobodo, kl3tpčtalist)f jih hočejo držati v odv&noGtfi. To je prvii elemiemt rateredneiga boja. Stanje, ki ga ustvarja -in določa, je ds tem, kap"'.a-listične blagovne pr^nkc^e, sistem zaseibne lastnine. In ker gre »a ds^aivcia sredstva, 'bore,' za sredstva peteeiboa' za ž'l{vlyeraje, zato gre aa nekaj, kar je za 'ljudi bistveno in temeljno, igre za vseikiaiacije življenj«. Torej ne more biti konflikt, ki. nastane iz delitve družbe v posedujoče in neposediujooe, _ samo površen; tia- konflikti sega mc.oveč do temi3ll';a družbe, do virov živijerja.
Za nastanek reasrednaga boja pa ne zadostuje nasprotje medi interesi. C e delavci ne 'bi ipicymili možnosti dcnage dsnnžfcie, če no bi pri ivsej ©av«e®tž svoje odvisnosti in svoje blede uvideili možnoeti nove in pravičnejše družbe, če bi veroval* v večno potrebo kapitalističnega sistema, petem bi se mu polagoma podvrgli, in bi se odreMi odstranitvi '!iaga nepravičnega sistema. Dai, ta naloga bi se jim zdela nemožna.
Da se miorie torej raizvjti razredni boj in da se more organizirati' proletarijait v bojtu (pinoti kapitalizmu, ne zadostuje interesno nisispmotstvo med katpitaili Stu in mezdnimi delavcil; poleg <tietga je še potrebno, da proletarci na temelju zakonov zgodovinskega nazvoi,a pričakujejo noiv družbeni red;, v katerem izgubi lastnina! značaj monopofa' ;n dobi onelga skupnosti;, da se ud iste že združeni producenti vodstva in sadu dela.
Diruigi element raz^radinega boja ima 'torej za pogoj, da si prideta clbe nasprotujoči si itnderesni skupini do zavesti, da) sta,, če smem tako reči, dva različna in medsebojno se bojujoča družbena sistema: en sistem zastopa isedlanjo meščansko zasebno lastnino, ki je zapisana v zakoniku; drugi pa zastopa skupno laJstnilno, ki je zapisana' v glavah delavcev.
Končno je za razvoj .razrednega boja potreben še tretji elemelnit. Če bt proletarijat pričakiovtai!!, dia bo njegova' osvoboditev, to se pravi: 'oe bi izvršila pre-tvoritev mešičataske družbla v socijaiist lcno kak a nevtračma, saunrorvoljina, nad vsemi interesnimi na-sprotstvi vfeeča sila., potem bil obrambe svojih interesov ne vzel v ketae roke. To trde danes nekateri krščanski- socijalcii, ki pač spoznavajo ra'zlkoil in interesno nasprotstvo idianašnjje dilužbe, *pa pravijo ljudstvu: »Ne dvignite se proti' obstoječemiu redu, ne organizirajte se, dobrotljiva) nebeškai mjoč, moč cerkve ho brez vašega sodelovanja upoefevila bratsko pravičnost.« Če bi delavci- ,to verjeli če bi se prepustili vodstvu tie moči, potem bi kCjob 'interesnemu nasproit-sitvu in kljub sOcijializmu ne bilo nafcredmisiga bofia. Ravno itako ne bi bifllo razrednega boja, čo bi proletarijat pničakoival, dla prevzamejo kapC.tlaiisti) sainu! lilo g o osvoboditeljev, dla se vsled nravne povzduge odrečejo -svojim predpravicam. Mi vemlo, da so prevliaidovali taki naizonii v periinodli., ki sta jo imenovala Marx in Engels »utopično«.
Robert Owien, veliki angleški komunist., se je v nekem oklicu obrnil na kongres »Svete alšjanse« v Aachenu (1818), da ga prepriča o potrebi komunizma. Charles Fourier, maš veliki' Foiuriieir, je dbevno pri-■čaikoval ure, ko priide mecen, ki mu prinese ,potrebna sredstva za ustanovite«v .prvte občine. Uipal je, da bo prvi vzgled te obč.me potegnil za siabio polagoma širše kroge harmonije in dai bo voidšl k osvobodlitvi in osrečiitvi vsega okrveštva. Pozneje je prišel I ouis Blanc, ki je s svo,;ega stališča mislil, dla prevzame buržffazija osvoboditev’ proletarrjiatia' pod pogojem, da sje pusti voidiitii po ideijiah iz leita 1793. Koncem svojega dela »Zgodo>vina diesetih tet« je pcva,bil bur-žoazijo, da prevziaime vo«d.sitvo prcletiarijlata.
Dokler tclrej čaka proletarijtJit na nebešikio in biur-žoazno vocfotvo in Osvoboditev, idickler ne smatra svdje osvcbtodMtTre kot delo svojih lastnih sil, marveč kot tielo dlr.uiph {akterjev, toliko časa ni razrednega
Ti vidiš, kako drve vsir v pogubo, ali opominjati jih ne moreš; ne dvigneš nobenega krika, ne ganeš se, in želja pomagati ljudem ti povsem 'brezplodno, razjeda dušo.
Prijetno stanje, kaj ne?
Tako se vleče tvoje življenje venomer v krogu pred teboj mimo; kmalu vidiš začetek, kmalu konec istega. Delo tvoje zavesti nima konca, tudi ne bo imelo konca... nn grozne1 muke tvojega čustvovanj«.' ne nehajo nikoli .... nikoli!
Drugo potovanje.
Citat el ju morda ne bo neznano, da so med pisatelji ljudje, ki zamenjujejo pisateljski poklic z onim krojača; uporabljajo namreč svoje pero kakor iglo, s kateoo šivajo tkanino svoje domišljije v obleko za resnico, da ji pokrijejo goloto. Taki pisatelji so potrebni, ker je mnogo bralcev, ki jim je resnica edinai ženska, katere ne marajo videiti gole. Po njihovem mnenju je resnica na vsak način stara in grda. Tudi medi mojimi znanci je tak krojaški pisatelj. Sicer dosedaj ni napisal niti vrste, vendar pozna duh' časa .prav dobro, in ko se mu bo zdelo potrebno, bo napisal gotovo nekaj prav optimističnega, pomirjujočega kakor želodčne kapljice, polno najlepšali nad in najsijajnejših vidikov v pribodnjost, vse seveda natrpano s citati, zato pa brez ozira na dejstva in brez vsakega sledu originalnosti. Resnica se bo v tem stvoru prikazala ne samo dostojno oblečena, temveč tudi ljubka, ker moj znanec je mož — z okusom.
Te dni me je obiskal ter me zapletel v razgovor o različnih zanimivih reči. Spominjam se, da je začel pri Adamu, ter ga pohvalil namreč zato, ker si je prepasai boke ter s tem odkril načelo hlač. Potem se je dalj časa z dopadajenjem pomudil pri dejstvu, da ne najdemo na zemlji — če le prav pazljivo opazujemo — ničesar, 'kar bi ne bilo odeto. Ceste so odete z blatom prahom, doline s travo, gorski
boja. Ra'zrefdnK 'boj '{v Franciji) je prišel v ornem tre-notku, .ko se je proletariat v junaških dneh (1848) iz izkušnje naučil, da nosi edino v svoj* moči in v svojii criganiizaciji upanje osvoboditve.
Rezumurajimo: Razredni bej zahteva prvič, da obstoja d*ružbia', ki je ratztklana v dva velika5 nasprotujoča si- -razreda v posedujoče in neposedujoče. Drugič, dia si -postane proletarijat svest prihajajočega družabnega reda; tretjič, da se pnoletalaijat preveri o tem, da se lahko saan osvobodi.
Problemi socijalizacije
Jz ameriškega »Proletarca« 'posnamemo ta članek, kd označuje jasno probleme socijalizacije. Samoposebi se razume, da se ne strinjamo s člankarjem glede na taktiko, ki naj jo rabi proletarijat, da pride do socializma. Sociijalizacijo zamore izvesti le prole-ttarijat kadar pride do politične moči -popolnoma samostojno in izobči iz družbe vse one elemente, 'ki danes onemogočajo ta razvoj. Toraj diktatura proletarijata, ki je neobhodno potrebna. Brez nje je vsaka socializacija nemogoča in nemogoča odprava sedanjih meščanskih držav. Šele kadar pride proletarijat do svoje politične sile, ho' lahko vršil nemoteno svoje delo naprej v smislu socializma. Vse drugo je prazen nič.
Reakcija se lahko upira z zobmi in nohtovi; zo-perne j& besede »socializacija« ne izbriše več iz slovarja aktualne 'politike, razvoja, ki ga diktirajo potrebe razmer, ne ustavi. Pred vojno so bili časi, ko je mogla kapitalistična ultrakonservativnost upati, če tudi niso bili njeni upi globoko utemeljeni. Z veliko svetovno krizo se je 'to i<zpremenilo in njeni začasni uspehi ne morejo prevarati nikogar, kdor se ne zadovolji s sliko položaja v domači vasi in s tem, kar prinaša ubežni dan. Reakcija ima sicer od davna to bolezen; njeno obzorje je tesno in njeni pogledi kratki.. Če ne bi bila udarjena s to slepoto, bi morala razumeti, da ni bilo nazadnjaštvo nikdar resnično uspešno. Kar je doseglo v boju z napredkom, je bilo vedno etfememo; danes zatlačena napredna tendenca se vrne jutri, pojutrišnjem pa zmaga. Vsa zgodovina človeštva je zgodovina napredka, to se pravi', zgodovina porazov reakcije. Lahko gremo nazaj v najstarejšo dobo človeštva, v dobo divjaštva, in še dalje, v dobo živalstva, v čase najprimiitivneišib živih bitij, pa najdemo povsod' potrdila te absolutne resničnosti. Prav talko pa najdemo povsod tudi zglede reakcije, fci se je upirala z vsemi štirimi', da bi ohranila, kar ije bilo na-menjieno poginu, in potegnila ikalzala na uri nazaj.
Če ne 'bi človek spoznaval, da je <ta ‘boj nekakšen princip življenja ali narave, bi se moral čuditi, da niso mogli dokazi neštetih ‘tisočletij poučiti nazadnjakov o brezupnosti njihovih prizadevanj in izgubiti bi momal vso vem v njih inteligentnost. Ni li človek sam produkt neskončnega razvoja, nepreglednega napredka? Ni li vsa današnja civilizacija in kultura, ki jo imajo baš nazadnjaki venomer v ustih, posledica tisočerih zmag nad' reakciionaimimi tendencami? Kje bi 'bilo človeštvo, če bi bile vse opice vedno živele po starem običaju in se ne bi bila nobena izmed njih predrznila kakšne novotari:«, ki je imela v enih razmerah naravnost revolucionaren značaj? Ostale bi bile opice, plezale še dandanašnji pa drevju, bose in nage, hranile bi se z žuželkami, namesto da bi govorile, bi renčale, citati in pisati seveda ne bi znale, in kakor šol, tako seveda tudi ne bi imele cerkve, duhovnikov in boga....
Kje bi bil s slavo odeti kapitalizem, če ne bi bilo revolucionarjev med divjaki- in barbari, dovoli energčnih, da so šli' v boj za svoje novotarije in s? uprli posvečenim šegam svojih pradedov? Danes bi še živeli v gozdovih, barvali svoja telesa, uživali surovo hrano in se bali hudih duhov.
Kapitalizem je imel svojo dobo; moral jo je imeti, ker so razmere tako zahtevale. Ali 'ta doba gre h kraju im nova prihaja. Kapitalizem pa noče razumeti nujnosti im izziva boje, kakor jih je vedno izzivala reakcija. Odgovornost za nepotrebne žrtve in izgube piade nanj; ali to bo stvar poznejše zgodovine, ki bo rešetala in sodila, sedaj pa je čas dela in boja.
Vojna je zelo spremenila svetovne razmere, ali Evropa je kljub temu še vedno tisti kontinent, kjer je tlakomer svetovnega položaja. Pred' vojno je stala Evropa očividno politično', gospodarsko in kulturno v prvi vrsti na vsej zemlji. Tupatasm je dobivala konkurenta, ali strašiti je niso mogli In njena hegemonija je ostajala nedvomna. Konkurenca je postala izza) vojne deloma močnejša, ali kdor hoče vedetr, kako bije žila sveta, jo še vedno potipa v Evropi. In to je tembolj opravičeno, ker je Evropa vsled vojne izmučena, ker so jo obiskale vse mogoče groze in -ker je najbolj prisiljena iskati nova poita in sredstva, dai se reši in da spleza iz brezdna.
■Po vsej Evropi 'pa odmevajo -besede, ki so podobne socializaciji. Z raznimi' imeni se označuje stvar, -ali v bistvu je vedno enaka. Različne so 'tudi oblike, različne metOdie, različna! pota; cilj pa je povsod enak. In po velikem delu Evrope je že presežen stadij propagande; Stvar sama je že na poti.
vrbovi s snegom, tudi nebo se često zagrinja z oblaki in vsakih štiriindvajset ur enkrat v nočno imino.
»Oj kolika modrost je v naravi!« je pri tem vzkliknil s polnim navdušenjem. Potem je govoril tudi
o	človeku.
»Vidimo,« je dejal, »dai so tudi ljudje vedno pokriti in da se neprestano trudijo, da bi kaj prikrili..« Nato je naved'el celo vrsto dokazov za tozadevno veliko človeško modrosit... Zares se ne spomnim več vseh teh dokazov in dokazil, če se ne motim, je med drugim navedel zgled naših žen-sk, ki baje s svojimi žalnimi oblačili prikrivajo le na nekak način svoje veselje nad smrtjo soproga. Potem je navedel tudi časnikarje, tki ohičujejo pokrivati s citati iz ptujih plodov pomanjkanje lastnih misli in izrazov,..
Ker sem se piri njegovem govoru dolgočasil, sem se delal, kaitor da bi mu pritrjeval, s tiho nado, da mu -bo na ta način samo ob sebi prešlo veselje nad svojim klepetanjem.
•»Slednjič, le poglejte!« je nadaljeval ter pokazal na pregrinjala pred- oknom, »mi se skrivamo celo pred solncem! Oj kakšno- čudovito soglasje je v tem splošnem prikrivanju! Da, celo solnce pokriva blesteči svit svojih žarkov s — svojimi madeži.«
Tedaj sem bil naravnost očaran. V svojem srcu po sem si mislil:
Ta človek, ki tolikanj zaupa ljudem in je tako prepričan o njihovi modrosti, je prav gotovo pogrešil nekaj zelo nizkotnega in ostudnega, da stremi tako silno po — prikrivanju. Ali izkazalo se je nekaj povsem drugačnega
»Vidite torej, gospod,« je dejal, »kako se ves svet, od najmanjšega praška pa do solnca odeva. Kaj prarvite zdaj k temu?«
»Jaz? Da; to je seveda zelo zanimivo,« mu odvrnem.
»Aha! Tedaj mi pa, prosim, pojasnite, zakaj ste
—	pisali o hudiču?«
V	Rusiji vlada boljševizem, ki nam > b- l slikan kot sistean «e'ine sile in de cc.izma. V Nennč. i im-;® konservativni socijalic-li kcai-pic-aiise z	buric«
azije. V eni deželi do-sled'sn, sloraj fanatičen radikalizem, v drugi skoraj bejefce obotavljanje. Aii v obeh imajo problem &G*c.i*iizac--je m s*e mor: .aktualno baviiti z njim. Razlika je med vlado v ..iško-slo-vaški republiki in na Švedskem; ai; v obeh deželah naznanjata ministrska predsednika programe socializacije. Tak proces se vrši v Avstriji, i; se sicer skoraj ne more geniti po svoji volji. In kjer stoje vlade na negativnem stališču, pritiska delavstvo bolj in bolj in osvaja tem več postojank, čim bolj so vlade gluhe za take zahteve.
Kdaj je bilo v zgodovini 'kakšno gibanje tako močno, ne da bi bilo na tak ali enak način, prej ali pozneje doseglo uspeh in uresničilo svo,e ci!;e?
Kristjani nam radi pripovedujejo, kako so jih v prvih časih preganjali in znitirali, kako malo fh ;;e bilo in kako navidezno obupen 'e bil njih položaj. In petem po-vdarjajo s ponesoim in povdarko-m, da ;e krščanstvo kljub temu osvojilo ves svet. Če nis-oj>er-sekucije mogle pomendrati takega baje le idejnega gibanja, kako naj bi ustavile lokom.citivo časa, ki jo goni sila razmer in potreb? Če je ustvarjanje mučenikov pospešilo eno gibanje in ga privedlo do zmage, kako se more sedaj od iste metode pričakovati nasproten rezultat?
Socializacija še pred kratkim sama teorija, ;e postala stvar prakse. V tem je dokaz, da prihaja njen čas in da se mora svet hočeš nočeš sprijazni ti z njo. Kdor se ji upira, se mora pripraviti na peraz; kdor spoznava nujnost njenega uresničenja, mora pa pogledati njenim problemom resno in trezno v oči. Zakaj realiziranje vseh stremljenj na tem polju zahteva največj-o razumne-at in inteligentnost; fatalizem, ki misli, da vodijo slepe sile same po kakšnem mističnem načelu do razumnega cilja, je prarv tako zgrešen kakor slepi fanatizem, ki veruje, da je revolucionarna *r-srži;a, podkurjena z revolucionarno fraze, zadostna za vse.
Socializacija je na dnevnem redu. Kadar se to konstatira, je dobro povedati, da še nikakor ne gre za socializem, temveč le za dopolnitev pogojev, iz katerih izvira socializem, za osnovne priprave nove družbe, za prehodna dela, katerim sleai socializem še le tedaj, kadar so .povsod dovršeno. Socializem ni lokalna, zadeva, ampak.svetoven problem. V nobeni posamezni'deželi, pa naj je njeno- prebivalstvo do zadnjega socialistično, se ne more ■vpeljati socializem, dckl-er je ostali svet kapitalističen. Sočia-liziem je dovršen sistem, ne eksperiment, ampak zadnja posledica eksperimentov. Toda osvajanje postaj na peti do končnega cilja ni nič manj važno, kakor dosega cilja samega, zahteva pa še resnejše delo, zakaj napake na poti postanejo lahko usede-polne, če so pa izpolnjeni vsi pogoji, je definitivno uresničenje socializma neizogibno, torej tudi razmeroma i lože od predhodnih bojev in naporov.
Eksperimenti se vrše dandanes v mnogih deželah im a razne načine. Opaža se sicer povsod tudi neka tendenca, ki se navdušuje za socialno revolucijo po eni metodi, namreč po ruski; ali a propaganda ne pride nikamor preko teorije, in še ta je zelo površna. V praksi nima takozvani komunizem, kjer se identificira z rusko boljševiško metodo, nobenega uspeha in dela le ovire resnemu delu srocialrega reformiranja, ki je nujen predpogoj temeljitega socialnega preobrata oziroma že del tistega procesa, ki se imenuje socialna evo-Iucija. Ta revolucija se je v resnici že davno -pričela; že pred vojno je bila v teku, vojna jo je pa še pospešila in sedaj napreduje z mnogo večjo močjo, kot jo morejo poprečni nazadnjaki oceniti.
-Nekateri vročekrvni in po naravi revolucionarni ljudje opazujejo to revolucijo in se z velikim entu-ziazmom vdajajo vtiskom, ki jih dela nanje. Zdi se jim, da je prešel čas socialne revolucije v tem smislu, kakor jo sami razumejo. Pozabili so, da ni ta revolucija; kratkotrajen, četudi hud in žrtev poln boj. n*-barik'3dah, temveč osnovna preobrazba vsega gospodarskega in socialnega življenja, pri kateri se seveda lahko zgodi, da igra tudi orožje vloge, v 'kateri pa ne more odločiti nobena bitka sama na sebi. Noben socialen preobrat, pa naj bo zamišljen kakorkoli, se ne more izvršiti na mah, temveč zahteva gotov čas, ker je moderno življenje zelo komplicirana prikazen, pa se zategadelj ne more preobrniti kakor rokav. Socialna revolucija je veriga raznih izprememb in preobratov, ki se morajo izvršiti na raznih poljih, v gospodarstvu in v kulturnih razmerah, v politiki in v tehniki, v industriji in v poljedelstvu, v pravnih temeljih, v ljudski izobrazbi itd.
Vse te razmere so v posameznih deželah različne in že zaradi tega ne more biti način preustvarjan^. povsod enak. Z mehaničnim posnemanjem se ne more doseči nič, kjer delujejo žive sile. Kakor smo že pogostoma omenili, je sicer vse, kar se godi na tem polju v kateri' koli deželi, vredno preučevanja, toda ne opičjega .prenašanja v razmere, ki so povsem' različne od razmer, v katerih je nastalo, kar naj bi se preneslo. O definitivnih uredbah, ki jih v njih skupnosti označujemo z besedo socializem, si lahko napravimo sliko, ki bo za ves svet enaka. Kar se tiče osnovnih gospodarskih razmer, sploh ne more biti drugače; socializem zahteva na vsrS način enotno svetovno gospodarstvo, in s tem je
Če bi me bili nenadoma imenovali za ministra, manj bi se bil začudil negeli sem se pri tem vprašanju.
»Vendar ne glejte me tako debelo! Ne delajte se vendar tako začudenega. Jaz vaše ravnanje odločno obsojam. Danes, bratec, se vsak potrudi, da je fe-minisit, tudi če je že poročen... Vi pa ste se nakra-t drznili prikazovati neko ženo v tako nesimpatični •luči, To v splošnem, v posebnem pas žena, ki ste jo opisali, nikakor ne zasluži takega slovesa ... ker ima prav, da, popolnoma prav ima! Teko m njegovega itrudapolnega' in skrbi polnega življenja je glad in mraz prenašala z njim ... vsako pomanjkanje! Sled-nji5 je umrl. Kaj pa je na tem? Vsi bomo umrl!... ta morda prej, oni pozneje, ali — lahko mi verjamete — umrli bomo vsi!«
Verjel sem mu ter molče pritrjal z glavo. Vendar mi Je bil .pogovor nevšečen.
»Torej vidite, umrl je! Njej pa se je po njegovi smrti posrečilo, potem ko mu je darovala, vso svojo mladost in vse svoje moči, da si je opomogla iz izkupička! za njegova .,.«
»Kdo pa je ta — ona-?« vprašam ves preplašen.
»No, ona pač, (pisateljeva žena, ki ste ga opisali, Nie delajte se vendar nevednega!«
»Ali vso stvar sem si sam naravnost izmislil! Bila je to božična pravljica-.«
»Oj, vi prav dobro veste, kako vsa zadeva .. .<■
»Torej res? Torej res živi?«
•»I, seveda!«
»In je poročena s trgovskim -uslužbencem?«
»Ne ravno s trgovskim uslužbencem, ali mislim z nekim postreščekom. Vendar to ne spreminjal dejstva.«
»Gotovo ne ... gotovo ne!«
»In se sedaj ne sramujete? Kaj?«
»Ali čujte me! To je vendar le slučaj... vse ni bilo drugega nego-li plod domišljije.«
I	v
sevesfc že marsikaj v zvezi, kar mora tudi biti enotno. Ali to je cilj. Do njega pridemo le od tam, kjer smo. Poznat! svoje razmere ia po njih uravnati deio, je neizogiben pogoj uspeha.
V nekaterih deželah se vrše taki poizdousi v večjem slogu. Med najvažnejše korak« ite vrste spada iak»-zvano socijaliziranje induslrijaLnih podjetij, prometnih sredstev, bank in agrikulture.
Kaj pa se pravi socializirati? Po raznovrstni praksi v posameznih državah bi težko prišli do enotne definicije. Še teže bi našli zadovoljivo razlago, če bi se naslanjali na razne teorije in programaitičaie zahteve.
Pogostoma se navaja podržavljen pe, včasi imenovano nacionalizacija, za socializacijo. Labko si je misliti države, v katerih je ta način najbolj primeren za prehod iz privatnega sistema produkcije v javno. Toda nacionalizirale samo ob sebi še nikakor ni socializacija. Če je vsa država -politično v rokah malega števila privilegiranih ljudi, pomeni podržav-Ijenje pač izpremembo, ki utegne iriti celo velika, alt socializacija, ki naj postavi produkcijo in distribucijo pod kontrolo ljudstva, to še nikakor ni. Tisiti krogi, ki kontrolirajo državo, bodo kontrolirali tudi jeklo in premog, železnice in sladkor, zemljišča in krompir. Monopol države je v takem skičaju lahko enako škodljiv, kakor monopol privatne kapitalistične družbe.
•Ali cilju socializma tudd ne služi druga metoda, ki boče postaviti vso industrijo pod kontrolo delavstva, na ta način, da bi- delavstvo vsake stroke cdiote vaio o njej. To je sindikalizaicija, (kr je tupa-ta*n med delavstvom zelo popularna, s katero je pa socialni problem nikaiktor ne reši. Skupno delavstvo ene stroke bi le zamenjalo današnje kapitalistične korporacije, skrbelo za svoje posebne interese, in pri tem naravno izkoriščalo konsumente, torej zopet delavce. Socializem pa ni problem te ali one delavske skupine, (temveč problem vse družbe.
V nekaterih deželah se skušajo izogniti' težavam s tem, da ustanavljajo posebne družbe za socializiran j e in za kontrolo sociahaimaih podjetij. Navadno je v teh družbah zastopano delavstvo dietičnega podjetja ali stroke, konsiumenti in država. To je izhod v sili, ali socialističen sistem to itndi ni. Uprava industrij je odtegnjena birokraciji, ki je v »edanjib razmerah preveč vajena svoje nurtšne in Bana dovolj sposobnosti za industajalne naloge. Ali industrija kot celota vendar ni- v rokah skupnosti-, se ne upravlja le za skupnost, in razlike med producenti in -konsumeffiti niso odpravljene,
-Ideja nacionaJiziranja je pravilna. Toda diržava, ki naj postane predstavnica socializiranega; dela, se mora sama preobraziti; ne le industrija, katero bo kontrolirala, ampak tudi država sama mora postati last vsega ljudstva v popolnem pomenu besede. AK se da tej organizaciji tedaj drugo ime, je zelo postranskega pomena. Saj ne gre m ime, temveč za sitvar. Jasno pa je iz tega, da ima socializacija gospodarske pogoje, da pa ima tudi politične in velika napakai je, če se smatra preziranje političnega dela za radikalna in za koristno končnemu cilju socializma. Osvojitev politične moči je bila vedno važna za proletariat in čim bolj napreduje socialni razvoj v smeri socializma, tem nujnejša postaja ta naloga. Brez nje izpolnitve ne bo ne provizorične socializacije, ki bi zaslužila to ime, še manj pa do-vršenega socializma.
Skupoča u Srbiji radi ruskih bjegunaca
Američki »Jugos&ovenski biro« šaflje ovu vijeat:
Pošto je u Srbtiju prispelo okw 60.000 ruskih fcje-gunacai, beteli i ciijene kučnih najjamoafia su mnogo poskočile i svaki dan na&tu sve -to viže. Srbi posfcaju edvojni čl svtaki damoto drže sicupsrtiifcre gSialvni-m graxio-vima ,zah.-t#'«£-vajuči, da viasti upotrebe drastične mjere protev •sjoupoče kučnih rnajatrmina, koju gtt pnouzročali ruski prcfgnaMdi svojim diolazkom.
Mnogi ruski plemiči i bogati itirgorvciT boji s« utekli iz Sovjetske Rusdijie sa veMoim dje&om svtajega bogat-stvlai, ,pr omn^etnjeraoig u dragulje itd. ^aivM su pou-zročiteliji ove skupclce, pošto zauzrmiju sve imdoibao-stj kod hotela i -privatnih iktuSa1. Srbski posjedknka koča, keji su ostali bez novacia radi dježovamja raft-nog nacratorijla, i gubiicai, -kojiii su nastali radi nepriga-t-djake okupacije, iabacuju ma- vieffileo svio^e eemdijake iz svcijfflh kuča, iznajmljuijuai- svoje posede ruskim bia-gataSima uz bajeslovne d jene, koji -avi pliaauiju bez prigovora
Hoteli u Beogradu su dio vrha prepnmi Rusčma, Ufe potrčjertlo) je cpstojalo pril,« ctkrioa Amerike. Svac ka gostfflona, dobra, nevaSjala Ali na fcafcotvai, u srpgkoj prijesto4jw'ici i!ma naslov »sve iznajmijento«. Priiike su pofctale tafoove, dla dcmtalčd špekulanti Idupniju teretoe v<wcive naj želježničkim pofiAajamai i preferade 3i u »vtfe« od divije sobe, kcjie su ianajmSjleiae na mjesec raskilm bjeguincima oUd dzbačendm srpstkka. lafcdteJjčana jeddako.
iNisu nf svi Rusi tako bogatiji. Na desetke tifcučaf od Vfh prispiju u zeml-fa bez novčiča i tak» postamu od-vfemi' za hramu i cbuou odi K« misije AmerJkan^kog
»Samo domišljija? Tega res ne morem verjeti. Pa ♦udi če bi bilo res, kadoo ste mogfc bati tako nerodni in proizvajati domišljije, ki se krijejo z resnico? Veste, da kroži vest, da ste pravljico o hudiču napisali po direktnem naročilu nekega literarnega fonda, ki stremi za tem, da- zapiuste vsi pisatelji pravico do založbe svojih del njemu in ne svojim ženam in otrokom?« — — — — —	— — _ ___________
Dolgo sem se trudil, da bi ga prepričal, da- je moja pravljica o hudiču le plod maje domišljije; verjeti ■ri ni hotel. Slednjič mi je navidezno! ie verjel1. To ni je povod, da se pred bralcem opravičim zal prvi sprehod hudiča.
Zdaj pa povest o dobrem hudiču. Zastavljam besedo! Držal se bom zdaj strogo dejstev. Saj nam cbstoj dobrega hudiča zajamčuje Lesage An tudi kitajska legenda o Tsing-jurtongu. —
Vse to se je vršilo v noči na predvečer svetih treh kraljev. Zunaj je belo kopno vreme, mlečnobela, gosta megla je poindiLa ulice ter nAmrVaAa, hiše od hiš, vse ras tirajoča — dobro in slabo. Krog »vetaijk so se tvorili motni ‘krogi prosojne luči, ki so stale tam brez žarkov in brez giba, ne da bi razsvetljevale zemljo. Motna in zatohla toplota je povzroče* vala tesnobo in raznolika otožna razpoloženja v človeškem srcu. Kakor pošasti so se posamezniki prikazovali in so izgrajevali v tej turobnosti. Vse gfcusctfe je Mo čuti pridušena, celo zvoki zvonov niso mogli predreti debelega vzduha kakor navadno, asknevaB so šibko in odmev se je hitro poizgubil v megli, ne da bi izvrševal svojega običajnega sve-čanostoega vtisa.
*Oj turobnost, moja Vila Egerija! Kako vesel sem, da mi osvežujoča mrzlota tvojega objema- zopet oživlja trdno, d-užol Kakor napaja, hudourni oblak v poletni vročini s svojo dobrodejno mokroto to obogo po cvetkah in cvetju koprnečo zemljo, tako oživljaš in okrepčaš tudi ti, oj turobnost, moje
Grremog Krsta, i loMmfli d*)brotvKWffltth usteaorvia'. Stotine od bivši* bežaiih, Rui&a prispiilju -u SrbigHKObu-Čeni u bogate, kezma, aii ibosomogi i istMotsesna', jer su monaiii kroz mjesece da pdlsifiiao pošte. Alliž takocijer ima i priličah binoj Ovih bjetgunaca, iko^i su saboon do-nijel! veiiku mrnotžilnu .vriJenJnosti z -Ruisje i ova srttoa manjina — kojja brojem siže na tisuoe — piouBCočala je kriziu u ipomaraptonju kuča« kao štia se još nikaSa naje dogodilo u povije-sta ovet zeanle.
U isto vnijetme sitniai vijesrti, da ise jugoskvvenska vlada bavi mislima o izgonu stranacia iz Jiugoslaviije. Ko-Mko se ali nazabaret, pod ;tč<m stmatodina se ne misii na ove Ru-se,, nego samo na sla&dai druge stranoe raidnike. Misli se na one, koji su »topnem po držami'-. Ta opasrucst jako sastoji u totm aiko je koji radtnik sooiijlaiista ,on je več »opasan« i treba; ga potjerati iz Jugoslavije!. Vlada ali ne misli icdagnait* ov-u pravu opasactst — ruske bogate bj-eguroa, koji su zaposjeli sve bolje kuče i istasnuii domače l^ude. Da se nacfim mjestiaj ruskem bjegunoimia, tjera se iz ®emi!^e radnika ostalih narodnosti, a ti madnilci su medjutnm od koristi Jugoslaviji, jer rade -u pnoizvodhji i prometa, diok ruski bogati bjeguHici ne rade n&ta, nego -skjupfi^aj« oko sebe JugosloveJoe, štOvaitdje carizma, diy Im ova po-moigau rušiti sadianju rusku viadu i vraitnti (ih u nj^jov prijašnji položaj, kod su jašali i itfla.čidtj; -ruski narod.
Takovi ljudi eto imlagu dobro zaklcinišite u JugosLa-riji. A to potozuje, da je juglosiovenska viadajuča Uaicji u gvojjoj duši skroz carisitična, -narodi neprija-
i	nairaina. Pofcazuje komačno, da itiik)0ivB ljudi nemogu ni svrojim narodom upravljaiti druigačt&e, nego li su upravljali današnji ruski« bjetgunci, ikoji su od jugoslovenske buržoazčije tako diojbro dočekani.
Kad jugoskrvemska vladia potjera sve strame radhd-ka — ne Ruse — iz Jtigosliajvijei, a ne budie ipak knafla dotvoljno kuča', da diade stan ruskim bjogunidmta, otn-da če morati svoje viastiite raidntike pobatcati u zatvor bao »opasne po državiu«, samo dla može smjestšU ruske fojegumee. I piri tom još meče jugasOoveMska 'bur-žoaaija urvidjeti, da su ovi rus'ld:	bogataši najjveča
opasnost po državu, fer sni oni uzrok nezadovoljstva j ugtoslovenskog naroda;, koji spatva po ulicama šli štalaima. Oni su uzirak. da če se; jugcslavenski naiflod jedhoga danal marati diči i ozbdljho obračuinati i sa kojekovim caris tičkam bjeguncima i njihovim zaš'tit-nicima — jugoslovenskom buržoazijom.
Ovdje se me spoimnje fcakovim sve boSeslima su ruski bgegunci usrečili srpski narodi, no dlodje Ji jed-nom do obračuna; narod če jugosfiaventskoj 'buržoafe-ij! znat!1 izbrojitd sva njezina nad jela, koja1 je bez trumka savjesii počinjala aaidnjih nekoliko godirtai.
Opazka: Iz ovog članka se nilaže svtako osv5r;edo>-čilti oliko jugoslavtetoska vJadajudal klasa dirži, do svog naroda, kojeglai dopušta da se ga baoa na uMcu, siatoa da udovolji ruskim izrabijivaiaimai, i neprijeitie-Ijima radmog namodla i Sovjetske Rusije. Ponosi!te se gospodo patrijote, i šovimstj jutgo^iatvelnske buržua-zije, koji’ glediaJfce kao siijepct) kod' svojih zdravih očrju u itu buržuaziju, kao spasitelje jugošilovens'kog rad-nog naroda. Ruskim .b(ieg>umcikna strnadi rad i cmaj zia-ban »kb ne radi taj ne jedle«, I zato jrJgosLavenska vlaidia dopistila svoje prijatelje te npm pružila za-štrtu, pa da bez rada užiivaju plodove jiugaslaveshskiclg radnog naroda, a dokle?!
IZ STRANKE
Pokrajinska eksekutiva je sklicana za soboto, 7, t. m. ob 14ih v prostore »Lavoratora«.
Dnevni red:
1. Poročila.
2. Preuredba naših pokrajin in poisvetovalna komisija.
3. Razno.	Tajnik.
Pomnili wstniK
V odgovor in poduk
Ravno smo hoteli napisati neka^ besed v odgovor »Edinosti« na njeno kritiko o članku v »iLavorationu«, ko smo dobili iz učiteljskih krogov sledeči- članek, ki govori odkrito in jasno brez vsakih obotavljanj. Objavimo ga' radi in ne dodamo ničesar ker zares ne vemo kaj hoče pravzaprav gospoda pri »Ed5nosta«.
čitali smo dine 4. ajvgusta .v jiutranji številki »La-voratorija« lep članek »Dave viogjiamo arrivare« »Kam hočemo priti«. Z ma-nkarutnimi potezami bčje člankar -po viadi, katera onemogoča vsako kulturno delovanje v slovenskem jeziku. Očita; ji nesmiselnost s katero nastopa proti slovenskemu prebivalstvu, sl. sOcijalističntm organizacijam ^1. učiteljski zvezi itd. itd. »iNo« sem rekel sam pri sebi ter spravil' članek »zopet en dokaz s katerim bodlem lahko branil soci ja J isti čno stranko Julijske Benečije predi slo-v. na-cijonalisti«.
Ali gjarjeJ Pri *Edinositi» ,jim zopet ni ,pr£uv. Zopet očita sodjalistom, da ni paldla niti besedica tekom vandalizmov v njih obrambo. Gospoda), ali ste čitiali trste dni »Lavoratore«, »Delo« in »Avantii««, ali' ste slišali delavstvo (seveda vi ne občujete z delavstvom) 'kr je s stisnjenimi pestmi (izrekala maščevanje »vandalom« — ta beseda se je namreč tiskala v
samotno srce. Iz svežosti tvojega diha vzcvilajo v moji duši cvetice sovraštva proti človeku, ki nima niti duhovitosti, niti volje, ki je ponižno pokoren suženj življenja.«
Tako je govoril hudič. Iz njegovih besed, bo spoznal vsak razumen človek-, ida je bil ta hudič pravi dekadent in Nietzschejanec — torej ne samo resnično obstoječ temveč tudi skozinskoz modem hudič. Hodil je v megli skozi ulice ter iskal hišo, kjer bi- nad vhodnimi’ -vrati ne bil zaznamovan križ s kreda.
i»Kako ostudno je postalo na zemlji,« si je mislil, »prav nobenega opravila nimam več na nji. Niti ene duše ni več, 'ki bi bila uvaževanja vredna... Grozno nenadarjeni so -postali ljudje, do studa so nezanimivi in plitvi... Osobito pa sedaj, ko 6e z novo silo dViga glas med njimi po osebnem samo-izpopolmjevanju in za boj proti strastem. Bedaki! Oni menijo, da imajo strasti, a v njihovih srcih bivajo le še poželjenja... Torej, tu so vendarle vrata, ki niso zaznamovana s križem proti mojemu obisku.
—	Noter pojdem! Morda doživim kaj zanimivega.« In hudič se spremeni v snežinko in skozi špranjo sdšrči tiho na polico pred oknom.
Ob oknu je stala miza in pri -mizi Je sedel Ivan Ivanovič Ivanov, Po svoji duševni Organizaciji je bal inteligent. Njegov posel je bil stremljenje po nravstveni popolnosti, ‘kri si jo je hotel prisvojiti' z razgovora z učenimi znanca in črtanjem dragocenih znanstvenih del. Ker je bil ravno zadnji izmed praznikov, je sedel Ivan Ivanovič ob mizi ter delal obračun svojih doživetij tekom zadnjih štirinajst dni. Ves je bil vase vtopijen. Človek, ki je zaposlen z lastnim opazovanjem, je vedno podoben jurjevld oziroma muhi v medu; zato Ivan -Ivanovič ni opazil snežink, ki so frčale skozi špranjo v oknu, niti ne kako se je ena teh spremenila v hudička.
Ivan Ivanovič je bil zaprl Oči ter se poglobil v sliko, ki jo je nekoč videi v nekem časopisu, in ki
“T—I ' ,	-	n	T |||M|| - "------------ ----------
»Jjadwaiorju«, »OeSu«	. Kaj'	'še ?
Hočete awrdasrtitttdli., <ia brani delavstvo njim pOstav-‘Ijene vMice? Poiščite številko vašega l^bai izza 3, .in 4. avgusta 1919 lin poglejte 6e ste tudi .vi ukrenili portretne korake v obrambo proletarskih inštatuc-ij, kjer je zastopano tudi slovensko delavstvo. Vi ne pozoalbe razlike med prolatarcd in socijalifiti kakor ne poznate razlike mod ita^jejusko sočijalistično stranko Julijske Benečije in italijanskimi »oomba-tenti«. Priporočal .bi vam, da preberete vsaj KnaiHr čev -»Socijalizem«, ki je pisan v slovenskem jeziku in naročite si tildi lahko djobmo prestavo Marx©vega »Manifesta^ ki je ravnokar izšla v Jugosdajriji v slovenskem jeziku, kajti mi črtamo ■socialistične razprave tudi v itujih- jeziikah'.
Cenjeni rcidloljubi-! {ker že nočete, da vas nazivejamo z »macijonaiisti«) vi site ravno tako strupeni ka-kioa- ■vsaka drugi na cijonatob seveda ipokaže ta strup labkO močna naciijonalastičnEk skupina, ikakor n. pr. italijanska v Trstu. Cenjeni rodoljubi! vi rešujote ro-dcijuboa vprašanja v senčnaiem vtrtu pni litru terana. Cenjeni rodwlŠ>ul»1 vi hočete ukrasti kruh slovenskemu delavstvu, fcaiterega si išče ,piri poštenih delavskih organizacijah. Cenjeni' rodoljubi! vi hočete razpršiti kmetske organizacije iter :takia ovirati -agrarno delovanje. Cenjeni nclibljubi! vi hočete raizibati učiteljsko zvezo slov. učiteljev ter .tako onemogočiti razvoj slovenskega šolstva. Cenjeni- rodoljubi! vi prepuščate vaš rod v Primorju vetrovom ter iščete ministrske stolčke v Jugoslaviji.
Mi boljševiki, komunisti (ne pa gospodje) pridčgu-jemo Kristov nauk pobratimstva. Mi soc-ijafesti (bofj-ševiiki) razmofcrivamo ob lepih polatnh večerih vprašanje mednarodnega pohnaiimsttva v podstrešnih izbah ob kozarcu vode. Mi komunisti pni/diigujemo na javnih shodih velik nauk »osvoboditve« slovenskemu dlelavstv« in kmetom v »slovenskem jeziku«. Mi boJjševiki razmotrivamo vprašanja slovenstkega šolstva ter udarjamo po državnih obtetmijah in .po državnih avtoritetah na okrajnih liSteljskih konferencah. Mi socijalisti, komunPsiti in boljševiki smo prijeli vajeti v okoličanskih vaseh, kaitera so rodoljubi ■pustili, tako rešili slovensko prebivalstvo vojne kuge, ter nismo ubežati, v Rusijo:
O prijatelja1 koliko ,je še snovi, ko bi mi 1e pre-ostajalo časa. Odkrito vam-povemi, Idla ne bo socijali-zem branil nikdar nacijonalističnih inštitucij — temveč zgolj proletarske .inštAtiucje kakor nam veleva1.ta srce in duša. Dobro bd btio prijatelji da pogledate kako se združujejo dliiševno zdirave proletarske mase ne oziraje se na bač svojih vernih pastirjev. Skrijte: se in ne smešite se z vašim »Todosoairaštvom« (ljubjem), z vašimi jasmim« lormiuflaCajaimi in z vašim socialističnim antalLialbetizmom.
Tebi nanciJ, pa ne bi očital' itiuidi' ae me ubiješ, kajti kriv niisii svojega početja ,ampak krivi so tvoji pred-sbavtitelji, ki te uče sukatii -cr-ožje proti lastnemu brelht. Ne vatbiirno te sJetpo, o nar-od, v naše tabore,, ampak svetujemo ti, da razmotrivaš svoje delovanje in početje od svcje mladosti pretko petletne viojme do današnjega dne in sam prervfetariš jeli pametmejŠal ljubezen ali sovraštvto, mir ali vojna? Teb« nairod je odprto srce poštenjaka, tebi matrod’ je .posvečeno vse moje delovanje, tebe narod vabim v vrste medharodnega. bratstva v tabor meldlnarodinega1 proletarijata.
______________ uatelj.
Našim sodrugom in našemu delavstvu.
Le par besedi V Boloniji nabira italijansko delavstvo prispevke za svoj -dnevnik. Po ulomui v tiskamo »Avantija« v -Rimu, je nabral italijanski! proletariat za rimski »Avanti« v enem saimem tednu trideset -tisoč lir. Lani je nabral italijanski; proletarijat za »Avanti« v Milanu poldrug milijon liir. In to kljub dejstvu, da izhaja rimski »Avanti« v 70.000 izvodih, milanskega se pa tiska dnevno pol mnilijonaj izvodov. Pri nas nabirajo italijanski mladi socijalsti (prispevke za »Riscosso« in jo vzdržujejo. Slovenski narodnjaki nabirajo za »Edinost«. AH borno mr spali? Slovensko delavstvo potrebuj; e svoj dnevnik, svoj lep in bogat dnevnik. Kaj je sedaj dolžnost tega delavstva? Prva) in poglavitna dolžnost je, da se nabira nove, vedno nove naročnike. Druga, da se širi Ust v kraje, kamor še ne zahaja, tretja pa, da se nabira prispevke.
—	Delajte so-drugi in delavci tako in kmalu bomo imeli svoj dnevniki
Presunili je sodr. Atilij Presen v najle,pši mladeniški dobi vsled bolezni, ki si jo je ravno pred letom dni nakopal ob znanem napadu na Del. Dom. — Ob grobu vzornega sodruga sta govorila sodr. Komel in sodr. Juraga.
Za učiteljstvo! Vršil se je sestanek raznih pokrajinskih sekcij učiteljskega sindikata, da izrazi svojo solidarnost z onimi osmimi učitelji iz Pulja, ki so bili te dni odpuščeni iz službe. Na sestanku so bile zastopane vse delavske zbornice iz Istre in Furlanije, pokrajinski ekse-kutivni odbor socijalistične stranke in poslanec sodr. A-lessandri.
Predsedoval je sodr, Zorzenon, poročal je o zadevi učit. Tergacich iz Pulja, ki pojasni, kako da so prizadeti učitelji vsi člani učit. sindikata, in da so bržkone bili v prvi vrsti zato odpuščeni iz službe.
Poslanec Alessandri poroča o svoji intervenciji najprej pri okr. šol. nadzorniku v Pulju, ki mu je zatrdil, da so odpuščeni vršili svojo šolsko dolžnost in da ima odpust — politično ozadje. Ko pa je interveniral pri gen. komisariju Mosconiju, mu je ta zatrdil, da so, v kolikor je on poučen, oni učitelji odpuščeni vsled didaktične nesposobnosti in ne iz političnih nagibov. Posl. Alessandri
se mu je dvigala v spominu. Slika je predstavljala morsko orjaško žival, ki je požirala raka, ki ga je držala z lovkami.
»To sem; jaz,« si je mislil Ivan, »tudi meni se godi kakor -raku... in kakor ta nestvor, tako tudi meni izsesujie življenje moje šoke. Jaz stremim-, se upiram, dal bi .premagal njegov razkrajajoči vpliv, hočem ovladovati svoje strasti... ali prime me z grozovitimi lovkami ter me vleče tjakaj, kjer se pene baha-nalske orgije, kjer se v .človeku vzbuja žival, kjer ugašneva vse čiso,.. Vse moje moči, vse moje mišljenje in stremljenje, vso mojo pamet bi moral žrtvovati svetemu podjetju, da iz sebe ustvarim osebo, v kateri vsi.,, plemeniti' vtisa bivanja; najdejo ... pravi odmev. Posatte bi moral hraber branitelj svojih pravic, pogazenih pravic svoje osebnosti^ ... in mesto tega... sem bil že trikrat na maškeradah.,. (bil sem v restavrantu... fin sem ponižal celo neko žensko!...«
Priznavam, bila je zelo lepa. Ah kako je bila lepa!... Vendar pai je žena drugega).,. ptuja žena.., of, kako nizkotno je to od moje duše! — Daša mi ni bala povsem ptuja,.. saj je vendar Je-gorjeva žena, Jegor pa je moj stari tovariš, moj najboljši prijatelj,.. Da-a! Morda more ta okoinost... moja krivdo zmanjšati. Vendar, vseeno...! Dobro je vsaj, da svoje pogreške sam spoznan*, to me dviga v mojih lastnih Očeh... To je vsekakor to-tažljrvo! Ali — oj hudič! Če bi mogel svoje strasti iztflgaiti az srca!«
»Poskusite vendar enkrat,« se ziaičuje udvoretn glas. *Ako vam všeč, morem vam pri tem pripomoči.«
Ivan Ivanovič je urno dvignil glarvo, ter se* prestrašil — pri pogledu na hudiča se pač vsak prestraši.
.»Oprostite ,.. nisem niti opazil, kako ste vstopili ... če se ne motim —. mam,., čast hudiča videti?«
(Dalje prih.)
zagotovlja slednjič, da bo v zadevi interpeliral ministrskega predsednika.
Nato predlaga sodr. Pisoni agitacijski načrt, po kate-feip naj bi se dosegel preklic odpustitve. Načrt je sprejet Sodr. Riosa prebere tozadevno resolucijo puljske delavske zbornice, in zastopniki delavstva Jul. Benečije se izjavljajo solidarni z učiteljskim sindikatom v njegovem boju proti reakciji.
Ogled na licu mesta za stavbo tvornice mila na tav. številki 606 v Skednju (polit. št. 635 v ulici dei Vignetti, 8ervola in monte) se bo vršil 23. t. m. ob 9ih zjutraj.
Zainteresirane! lahko predlože pismen ugovor do 23. t. m. najkasneje ob činu ogleda.
Načrt je razpostavljen dnevno od 10—12 v uradu civil. komisarijata, ul. XXX. oktobra 7, II. n., vrata 19.
Brezplačne pravne konsultacije dr. De Rosa se vrše ta teden v petek in soboto od 19’30 do 21.
Novi odlok o stanovanjih in skladiščih je izšel strani gen. civ. komisarija za Jul. Benečijo. Odlok govori o u-reditvi najemniških pogodb z ozirom na krajevne razmere. Odlok stopi v veljavo z dnem po proglašenju istega. O odloku bomo poročali obširneje prihodnjič.
Najprvo nas hočejo oskubiti potem odrešiti! Jugoslo-venski delegat za vidiranje’ potnih listov v Trstu zahteva sedaj od vsacega potnega lista za potovanje v Jugoslavijo L 60.—, reci šestdeset lir. Poleg tega hoče zvedeti od potnika, če je dober Jugoslovan. Prokleta draginja je res že taka, da nas bodo preje oskubili, potem šele rešili, kakor trde nacionalistični prenapeteži v Jugoslaviji.
Za vojne škede v novih pokrajinah. Iz Rima se poroča, da je ministrski svet odobril načrt dekreta, s katerim se ustanove v Julijski Benečiji in Tridentu komisije za ugotovljenje in izplačevanje vojnih odškodnin.
Df^čile so se tudi nove vsote za podpore brezposelnim. Ni nam znano pa, v kakšni meri bodo te podpore določene za naše pokrajine.
Radi poneverjenja večjih vsot pri žitnem uradu v Trstu je bil strani državnega pravdništva naznanjen kapitan Boccuzzi. Gre baje za vsoto krog pol miljona lir.
Aretacija- Redarstvo je te dni namazano s pravo srečo, ki mu jo mora človek le privoščiti. Tako je stavilo celo vrsto nevarnih ptičkov ter prikrivalcev ukradenega blaga pod ključ. Aretirani so bili Josip Barui, star 36 let iz sv. M. M. zgor., Anton Sepich, star 19 let, stanujoč v ul. Toro 12., Josip Križman, Rudolf Kovač, Hektor Novak in Nikolaj Benedetti, vsi stanujoči v Trstu.
Gozdni požarji se ob sedanji suši pojavljajo dan za dnem osobito ob železniških progah. Če pojde tako dalje, bo naša okolica izgubila kmalu svoj zeleni plašč, V sredo je n. pr. pogorelo 30 tisoč kvadratnih metrov gozda na pobočju strmine med Čedasom in Miramarjem.
Samomor. Zastrupila se je neka Marija Karla Baritz, 31 let stara, iz Pulja, ki je prenočevala v prenočišču v ul. Punta del Forno 5. Truplo so prenesli v mrtvašnico pri sv. Justu.
Za trgovce draguljev. Z dnern 20. julija i, L se vpelje 5odstotna doklada na vse pristojbine in takse, ki niso nižje od 1 lire.
Tudi oni, ki direktno plačujejo te pristojbine in takse, (akcijske družbe, banke itd.), bodo jih morali računavši od 20. julija t. 1. plačati z dotičiio doklado.
Prodajalci draguljev, dragocenosti itd. morajo, ko hitro pristostojbina (kolekovina) na prodajo predmetov občinstvu, likvidirana s 15 in z 10 od sto, presega 1 liro, iztirjati računavši od 20. julija t. 1. doklado petih stotink na vsako liro, opustivši drobce, ki ne dosegajo 5 stotink.
TISKOVNI SKLAD »DELA«.
Iz Vipavske dcfflilne solz, v -okrožju izposojenega zvOna se tdamije za tiskovini sklad -»Dela«, da bo iimeio boljši glais Lir 21.
Kiijlžeonost in mnetnost
Damir Feigel: Bacili in bacilke. Humoreske, — Tiskala Narodna Tiskarna v Gorici. — Založil: ? — Cena: L 3,—. Dobiva se v Gorici v Gosposki ulici št. 2 in v Trstu v knjigami J. Štoke. —
V	tej zbirki je zbranih deset sestavkov, ki naj bi bili, in ki deloma tudi so humoreske. Prvi in drugi pa imajo napako, da so prekasno zagledali beli dan, oziroma, da se nam izven dobe ponujajo v zbirki. Zato nosijo na sebi tudi oni prah zastarelosti, ki humoreski, ki je preraču-njena ali na sodobne razmere, ali pa mora nositi pečat vsakčasnosti, seveda sila škodi, V dnašnji dobi bi pričakovali nekoliko bolj sočasnih humorističnih, osobito pa satiričnih proizvodov, negoli so tile, ki govore o avstrijskih financarjih, o avstr, kronah, o Dunaju, in se sploh sučejo v miljeju starega avstrijskega kova. Seveda Feigel ni bil nikoli satirik, kot humorist pa, in če tudi srednji, bi moral o humorju imeti bolj — resne pojme, potem bi takih plehkosti kakor so n. pr, »Agentitis,« »Na svetovni razstavi,« »Zmota nad zmoto« ne sprejel v zbirko. Boljše stvarce so: »Do slave,« »Žlahtomanija« in dr, »Elektrokephale« je duhovito zasnovana, a prekmalu prekinjena in konča sila trrvijalno. V »Samumu« poskuša Feigel izpad pisatelja proti kritikom; pa se mu je temeljito ponesrečilo. Naj le prebere stran 49. in moral bo priznati. Njegov »v na-šem slovstvu že debelo tiskan« pisatelj namreč sprejema norčevo komedijo tudi za delo razumnika. Puščica satire (edino tu hoče biti Feigel satiričen!) . je sfrčala precej mimo cilja. Da, da, g. avtor: »Slabe premise rode vedno slab zaključek« (str. 50.)
S to brošuro naša humoristična literatura ni pridobila na globokosti, pač pa na širokosti: »Bacilus e!oquentiae« pač!	 -______________—m —
ljudski oder
Dramatični odsek podr. »Ljud. odra« na Kontovclju priredi, za prošlo nedeljo napovedano predstavo, v nedeljo dne 8. avgusta t. I. v gledališki dvorani »Gospodarskega društva« na Kontovelju. Predstavlja se Franca Finžgarja ljudska zgodba: »Veriga« v treh dejanjih. Med dejanji svira godba iz Proseka. Čisti dobiček je namenjen nabavi kulis in garderobe. Začetek točno ob 6ih pop. K obilni udeležbi vabi odbor.
Podružnica »Ljud. odra« pri sv, Jakobu. Ob precej lepi udeležbi se je vršil občni zbor naše podružnice, ki je bil sklican v nedeljo 1. avgusta 1920. Predsedoval je g. Širok, ki je takoj naznanil, da on in polovica odborovih članov odstopijo. Sodrug Lovko je v kratkih a razločnih besedah pojasnil važnost društva, ki ima nalogo zbirati in poučevati slovensko delavstvo. Razložil je tudi III. točko pravil višjega kulturnega sveta, nakar je bil pristop k V. k. s. sprejet z večino glasov.
Sodrug Sešek je predlagal po listi, ki mu je bila izročena, sledeči odbor, ki je bil enoglasno sprejet: Predsednik Babič Josip; odborniki: Matevlič Josip, Mešek Valentin, Bezeljak Josip, Abram Karl, Abram Valentin, Kranjc Anton, Jankovič Franc, Rebula Sigismund, Kante Josip, Privšek Vinko.
Člani, ki so zaostali s članarino, se pozivljejo, da poravnajo do 8. t, m., ker se jih bo drugače črtalo. Knjižnica prične delovati redno v nedeljo od 10—12. Vsak večer od 19.___21.	je odprta čitalnica, kjer se dele različni
časopisi. Odborove seje se vršijo vsak torek ob 20. uri
nelmski uren
Zveza pomorščakov opozarja, da se širijo nekontrolirane vesti, da so jugoslovenska paroplovna podjetja izkrcala vse pomorščake ital. narodnosti ter, da se hoče Zvezo zavoditi s tem na napačno pot. Zveza opozarja, da je apolitična in da nikomur ne bo sedala na limanice, najmanj nacijonalizmu, ker so njeni ideali in nameni bolj izvišeni nad njim. Zato Zveza poživlja pomorščake naj smatrajo slične vesti kot tendencijozne poteze strani brodolastnikov, da bi vsejali ljuliko med družino pomorščakov.
Za Zvezo pomorščakov, odsek Trst, podpisan: Biffi.
Shod stavbinskih delavcev, ki se je vršil predvčeranjem ob 17*30 v Del. Domu pod predsedstvom sodr. Franca Furlana, ia na katerem je poročal sodr. Milost o veliki stavbinski krizi, ki jo preživljamo, je sprejel sledečo resolucijo:
■ ■J-a . .	. .........    I	I
»Tržaški stavbinski delavci, zbrani na javnem shodti' dne 4. avgusta 1920. zvečer v Delavski Zbornici, str proučili težko krizo, ki mori stavuinsko industrijo ^ mestu in v pokrajini ter povzroča brezposelnost, k* lahko izziva hudo nezadovoljnost razreda ter nedoglev dne posledice
opozarjajo oblasti na nevzdržnost položaja ter , poživljajo iste, da z najhitrejšo naglico poskrbe, da s£ pričnejto javna dela, ki naj omilijo brezposelnost, ki se širi na način, da se je bati težkih posledic, kater^' bodo v nasprotnem slučaju nastopile.«
Nato se sprejme predlog sodr. Piščanca, ki zahteva izredni občni zbor, da se izvoli novo načelstvo.
Stavka prometnih delavcev. Zveza delodajalcev je sporočila zvezi prometnih delavcev, da smatra delavnti pogodbo za razveljavljeno. Tako se je dospelo od prvitf korakov pogajanja do — preloma pogodbe! Vendar se zdi, da so delodajalci že spoznali napačen korak, ki so ga storili, ker predvčeranjem so naznanili, da so izvolili komisijo, ki naj z zastopniki delavstva skupno prouči pogodbo.
Predvčeranjem so se podali zastopniki pristaniških delavcev k dr. Cimadoriju, tajniku zveze delodajalcev, ter mu podali izjavo, da stopijo tudi oni v stavko, ako podjetja in tvrdke ne odnehajo nasproti zahtevam prometnih delavcev. Delodajalci so opozorjeni. S kričeče rdečimi lepaki, ki vsebujejo vse polno netočnosti, bodo delodajalci malo postregli stvari.
Tajništvo zveze čevljarskih delavcev opozarja-, da je radi delovne krize tržaški trg do novega obvestila zaprt za čevljarske delavce.
Posredovalnica dela poroča za mesec julij:
Ostalo vpisanih od junija 321 delavcev, delavk in vajencev; v juliju se je na novo vpisalo 201, skupno tedaj 522. Tekom meseca je sprejelo delo 175; črtalo se jih je 76; ostane v evidenci koncem meseca 271.
Posredovalnica dela za stavbinske skupine v Trstu s sedežem v id. Madonnina 15 poroča o sledečem gibanju od 1. do 31. julija. Koncem junija je bilo vpisanih 179 delavcev; tekom julija se jih je vpisalo novih 572: skupaj torej 751. Delo so sprejeli tekom meseca 248, Črtanih ie bilo, ker niso prišli k dnevni kontroli 84, Ostane koncem julija brezposelnih 419 stavbinskih delavcev.
Iz te statistike se vidi jasno, da stavbinarji na svciem shodu (glej Delavski pregled!) niso nikaker predavali. Le v Trstu živi (!) danes 419 stavbinskih delavcev fcrez zaslužka. In prilično tako je v drugih strokah. Kam bo to peljalo? Ljudje morajo pač na en ali drugi način vendarle živeti.
Udeiž ufrSnlti
»Naša vlada je na svojo čast dovolila u'j;cr~4i z Rusijo, ne da bi zahtevala, da Kosija preneha s propagando njenih principov. Ako 1>1 '-Totcka Rusija kdaj zatajila svoje principe — ps r -! Vdo pravični ali krivični — trgovini na	<o.id
vredna, da eksistira. Kaj bi bali A“c: ” -u tekli, pred 144 leti, če bi jih bile evropske v k-'c - .krulile: Trgovino labko imate z najsi, toda v?.:ega republikanizma ne smete nikjer propagirali? Naši očetje, katerih .je bilo; malo, bi ne bili nikdar po« goltniji take zahteve, zato pa je težko misli i:', da b: danes 240 milijonov Rusov pogoltnilo kaj trVega,«
Arthur Brisbane.
Uoiitue»pokojninske zaradg
Podpisani odbor predlaga sledečo • kandidatno li sito za volitve v upravni svet pokojninskega zavoda za uradnike;
KATEGORIJA C (trgovina in promet.
Pravi člani:
Romeo Baldini, list »Lavoratore«, Acqued-otto 58; Maksimiljan Fuzzi, »Socleta Adriatica«, Skorklja Coroneo- 6S6; Lovrenc Iveglia, rtvrdka F. Parisi, ul. Miramar 3; Umberto Gambaro, Delav, Zadruge, ul, Aiutenocei 25; Albert Mingotti, list »Lavcratore«, ul. G. Pairini 11; Viktor Augustincich, Del. Zadruge, ul. S. Francesco 29; Msrcel Poli, tvorni ca Metliko-vič, ul. Piccardi 53; Mihael Anzulovich, parobrod »\V-urmbrand«, ul. M. Luzzaitto 15; Franc Marussich, Zveza .pomorščakov, -ul. Madonnina 36.
Namestniki:
Gvidon Hayek, tvrdka I. Mangili, ui.' d?-We Acque 22; Karel Vram, list »La var a, tore«, ul. R. Sanzio- 527; Marij Kos-sich, aprov. komisija, Koper; Evgen Prin-civalli, Del. Zadruge; Anton Laurcncich, tvr. Zen-f n-axo e Gen-tilli, ul. Isti'tuto 17; Vid Muggia, Del. Za-dir., ul. Can-ova 22; Rihard Bon, parnik »Wunn-brand«, ul. PalMmi 10; Ivan Labignan, Zveza pomor., ul. S-chiappareUi 2; Robert Cosulich, paroplov. dr, Cosnlich, obrežje Grumula 20.
KATEGORIJA B (industrije in rokodelstva). Pravi člani.
Pavel Mautner, Stav. zadr., ul. Tintore 5; Viktor Jacopich, ladjedel. sv. Roka, ul. GiustineJli 4; Ivan Visintini, ladjedel. sv. Roka, ul. Donadoni 6; Ivan Zencovich, Stiskalnica olja, ul. Palladio 6, Namestniki:
Vincenc Gerolini, ladjedel. sv. Marka, Zgor. Kjar-< bola 2; Peter Postogna, ladjedel. sv. Roka, Milje; Anton Furlan, ladjedel. sv. Roka, Milje; Ivan Sponzff, Čistilnica olja, id. Cereria 2.
KATEGORIJA A, D (svobodne obrti).
Pravi člani:
Oton Lantieri, notar R. Stark, Zg-o;r. Kjar.bola 895; Egidij Baldini, notar G. Pi-ccoli, tul. Patronio 1; Eli-zej Kladnig, Bol-n. blagajna, Trst, id. Donadoni 4. Namestniki:
Alojzi) Lovisato, Boln. blag. v Miljah, Milje; Marij Gregorich, Bol. blag. v Kopru, Koper; Alojzij Stolla, Bol. bla-g. v Gorici, Gorica,
 X----------
Te kandidate, ki uživajo največje zaupanje svojih tovarišev, s-o izbrale dotične organizacije. Zato jih’ pripo-noča v izvolitev podpisani lodbor.
Način volitve.
Volilne glasovnice morajo volilcem izročiti njihovi * delodajalci, od njih naj jih -tedaj itak oj zahtevajo.
Glasovnice za uradnike so rdeče -barve in nostijO o-zmačbo, kaiteri izmed gorenjih kategorij pripadal volilec.
Kateg-crija B voli štiri prave člane in štiri namestnike, kategorija C devet pnaivi-li članov in devet namestnikov, kategorija A, D tri prave člane in tri namestnike.
Vsak volilec izpolni glasovnico sam z imeni, poslom in stanovanjem, kandidatov, kakor je zgoraj navedeno.
Izpolnjena glasovnica! se zalepi ob robeh tako, da c-stane odrezek z imenom in kat. številko- prost, ker ga komisija potem odtrga.
Zalepljena glasovnica se -lahko odda po pošti, ali nese v sedež lastne organizacije, ki preskrbi oddajo.
Vse glasovnice morajo prispeti Pokojninskemu zavodu vsaj do 8, avgusta dopoldne, t, j. v času, ko se glasovanje vrši.
Mešan odbor organizacij za volitve v zavode soc. zavarovanja.
•	* •
Pavel Mautner, Stav, zadr,, ul, Tintore 5; Josip Borri, ladjedelnica sv. Roka, ul. Boscbetto 42; Ivan Opomba: Tovariši na deželi so naprošeni, da vpošljejo -glasovnice če možno že do sobote.
Vsi posestniki glasovnic so živa naprošeni, da- iz-roče te glaso-vnice lastni -organizaciji vsaj do petka1,
6. t. m,; orgartza-ci(ja naj jih pa izroči v sobota, 7, t, m. tajništvu Del. Zbornice, da jih. ta -pravočasno oddal na volišču.	Odbor	za -volitve.
im
ametljsM pregled
»Kmetijska in vrtnarska gospodarska zadruga« v Trstu, jf^odr. Sempolaj ima v nedeljo, ob 14. ustanovni občni /zbor, podr. Štanjel pa v nedeljo takoj po maši.
[ Opčine; Naša mlada kmet. in vrt. gosp. zadruga je '*>pet pognala močno vejo, ki naj bi se mogočno razrastla Sil ki naj bi eakrat nudila prijetno senco in obilen ter •dober sad našemu kmetu, trpinu. — Bil je 25. julija u-sjanovni občni zbor openske podružnice, ki se je vršil ItJb precejšnji udeležbi zavednih kmetov domačinov, Z bo •povanje je otvoril odb. Švab ob 6ih pop. Pojasnil je v kratkih domačih besedah namen naše zadruge ter orisal j njen razvoj in njeno uspešno delovanje ldjubu velikim težkočam, ki jih je moral premagati. Predal je na to besedo odb. A. Čok-u. Ta je najprej razložil pomen orga-
1 nizacije v splošnem ter pokazal na njeno neobhodno po »trebo za obstoj izkoriščanih slojev, to je tudi za kmeta 1 v današnjem položaju. Očrtal je nato v širših obrisih ra-' zvoj kmetijskega zadružništva in njegovih uspehov v raznih deželah v zadnjih lOietjih. Opozoril je predvsem naj •Dansko. Tam j« zadružništvo najbolj razvito, kmetijstvo	zvečer	otvori	S(xlr-	Simoneti	v	imenu	vseh	treh	odborov
na zelo visoki stopinji in kar je poglavitno, blagostanje	sestan_ek'	ln	P™.si	navzoče	člane,	naj si	izvolijo	predsed
do jutra. Mi smo za trezno življenje in mislimo, da je do enajstih dosti! Ali je treba tu kake protekcije?
Delavci, spametujte se enkrat in ne mislite, da bodete rešeni in zveličani kot narodnjaki. Delavci celega sveta morajo stati, kot en mož! Potem bo zmaga naša. Dosti je še pri nas delavcev, ki so pravcate babe in se boje stopiti v naše vrste. Boje se boriti za našo pošteno stvar! Mi se bomo dobro spominjali teh ljudij, ki so pred povišanjem najbolj kričali, sedaj pa so zlezli kot zajec v grm. Sramota za vas, brezčastnežif Vi ovirate zmago delavcev. Vi se hočete sami usužnjiti mogotcem. Sodrugi, tovariši, vi jih dobro poznate! Dajte takim ljudem, kar jim pritiče in občujte ž njimi kot z izdajalci delavske stvari. PODGORA.
Sodrug urednik!
. Ker upamo, da nam naše drago »Delo« stoji vedno pripravljeno, da poroča vedno o društvenem delovanju naših organizacij, se zopet oglašamo s poročilom o gibanju v Podgori. Pretečeni petek so sklicali tukajšnji odbori velik društveni sestanek vseh politično, strokovno in v »Ljudskem odru« vpisanih članov. Sestanka se je udeležilo skoro vse delavstvo naše rdeče Podgore. Ob 8.
tamošnjih kmetov je največje. Interes kmeta kakor tudi delavca se vjema v tem, da se izločijo tretji, to je nepotrebni posredovalci Čim preje se bosta kmet in delavec sporazumela, tem preje lahko izločita prekupčevalski stan. Pokazal je nadalje vzroke in pogreške, ki so ovirali, da se je razvilo kmetsko zadružništvo kasneje za delavskimi organizacijami oziroma, da se ponekod sploh : ni razvilo. Taki vzroki bi bili na pr. bolj samostojno in razdeljeno delo kmeta, ker ovira večjo stiko z njegovimi ! sovrstniki; njegov gospodarski položaj sam na sebi itd. 'Predvsem, pa bi bila pogreška, ki je največ ovirala naš kmetijski razvoj nezavednost oziroma konservativnost. Naš kmet je imel premalo zanimanja za razne činitelje, od kojih je več ali manj odvisno njegovo blagostanje oziroma življenje sploh. Premalo se je takorekoč pečal ra. vno s tem proučevanjem činiteljev, ki imajo posreden j ali neposreden vpliv na naše življenje. Kmetje bi pač tudi morali pogosteje prijemati za razne knjige oziroma za časopise. Apeliral je slednjič na vzajemno pomoč kmetov, trpinov, kajti le potom vzajemne pomoči in skupnega delovanja more zadruga doseči svoje prave namene. Po kratkem odmoru je spregovoril odb. Švab zopet par besed. Navedel je par praktičnih primerov v dosego izboljšanja kmetijstva ter omenil razne udobnosti, ki jih nudi centrala podružnicam. Sledil je govorniku domačin Karl Daneu. Apeliral je še enkrat na združitev kmetov, ker če bodo še naprej tako razdruženi, bodo ostali vedno sužnji in bodo zapostavljeni povsod kot dosedaj. Povedal je tudi, kako se je tudi še kot nečlan udeležil zadružne seje, ter vdobil tam najboljši utis, ker je videl tam može, katerim leži res interes kmetov na srcu. Zavzel se je tudi za to stvar, ker je videl, da je namen čist in "ti-speh gotov. Treba je pač skupnega delovanja. Navzoči so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem govornikov. Po kratkem odmoru je sledila volitev odbora. Predsednik Karl Daneu 395; odborniki: Hrovatin Jakob 200, Škrlavaj Mirko 59, Sosič Anton 256. Zborovanje se je zaključilo ob polosmih in zborovalci so se z velikim zadoščenjem razšli. Led je razbit, le naprej in bodočnost bo naša! V zadrugi, v vzajemni pomoči je naša rešitev!
 X-----------
Kmet in vrt. gosp. zadruga v Trstu naznanja vsem svojim članom, da ima na prodaj: kose več vrst, srpe, kopače, motike, kladiva, vile, toporišča, sekire, kosišča, grablje, osovnike, vedra, zalivalnike; otrobi drobne in debele, testenine za živino, laneno seme, sezanove tropine, seno; raznovrstna semena; predvsem se priporoča za inkantno deteljo ter druge kmet. potrebščine v svoji zalogi v ul, Raffineria 5, kakor tudi v podružničnih zalogah v Plavjah,
, pri sv. Antonu, v Boljuncu, v Ospu, v Škofijah sred. in v Klancu. V kratkem se otvorita še skladišči v Dutovljah, na Opčinah, v Štanjelu in v Šempolaju.
Slavnemu občinstvu se priporočajo zadružna razproua-jališča na vseh tržaških trgih ter razprodajališči v ul. Risorta 6 in v ul. Marco Polo 3.
SEŽANA.
V pojasnilo. Izvedeli smo, da je očital bivši tukajšnji •civilni komisar Dituni naši podružnici »Ljudskega odra,« ‘ da jc nacijonalistično gnezdo. To je očital nekemu našemu sodrtigu k. "krije ob neki priliki rekel: »Kar se opoldne , zgodi, to mi še zvečer zvemo.« Sodrug ni tega verjel in je očitek odbil. Storil je dobro in prepričan naj bo, da ni branil nacijonalističnega gnezda. Skozi usta , nacijonalističnega plemiča je govoril sodrugu... kon-fident. Pri nas namreč konfidentski sistem bohotno cvete. To je namreč vsa umetnost sedanjega vladanja in ureje "vanje javnega življenja pri nas. V slučaju pa, da poreče ta mož onemu sodrugu še kaj sličnega, naj se ga vpraša, 'ali je morda kedaj prisostvoval sejam podružnice kak zastopnik civilnega komisarijata? Vpraša naj se ga, ali so si ogledali en sam zapisnik, ali so si ogledali eno samo našo knjigo, ki smo jih dobili od matice in jih posojali. Vpraša naj se ga, koliko pesmi, koliko iger so zabranili radi »nacionalističnih« rovarenj tekom petih javnih prireditev podružnice. Ko bi oblast le malenkost našla, bi že kedaj v tla poteptala podružnico. Pri nas so tako krasne razmere, da je politično in družabno nevaren vsak, ki se upa stopiti kot član v naše kulturno društvo ali ga smatrajo za boljševika ali za iredentista.
Res je. V podružnici so včlanjeni tudi nesocijalisti. Ni jih mnogo, vendar smo jim hvaležni, da podpirajo naša kulturna stremljenja. Svojih idej, svojih namenov pa nismo skrivali nikdar pred nikomur. Odbor je šel vsikdar, kljub neprestanemu zasledovanju in oviranju, svojo soci-ialistično pot. Če nam radi tega očitajo narodno izdajstvo, nič ne de. Zato nas pa vladni informatorji kažejo kot zgled slovenskih nacijonalcev.
Stara pesem, ki se bo ponavljala, dokler bodo na svetu ljudje, ki bodo takim rečem verjeli. — Podružnica »Ljudskega odra« v Sežani, 2. avgusta 1920.
BOVEC.
Kako so zvabili karabinjerji naše sodruge v ječo?
Ogorčenje naših ljudij se ni še poleglo nad dejanjem, karabinjerjev, ki so tirali trojico sodrugov po nedolžnem v ječo in jih obdolžili vsega mogočega, tako upora, napada na karabinjersko postajo itd. Kakor smo takrat pokazali besnenje karabinjerjev v pravi luči, tako hočemo opisati danes njih strahopetnost. — Poročali smo že, da se je bilo dne 28. julija posrečilo vrlim možem, da so rešili vsaj 12 mladeničev, večina naših sodrugov iz zapora. A naenkrat pride od karabinjerjev povelje, da mora iti ta dvanajstorica v Kobarid na okrajno sodnijo, da se tam zasliši. Mladeniči so se takoj udali, zavedajoč se svoje nedolžnosti. In 19. junija zjutraj so se pevajoč — odpe-.ljali v Kobarid. Večina ljudstva, ki pozna že vse zahrbtnosti in zvijače italijanskih oblasti, je rekla takoj, da vabijo mladeniče zato v Kobarid, da jih tam lažje aretirajo. In tako se je v resnici zgodilo! Ko so prišli mladeniči v Kobarid, so se podali v gostilno h Miklaviču, kjer so čakali, da se jih pokliče na sodnijo, medtem pa so karabinjerji obkolili hišo. Po dva in dva so odpeljali na sodnijo, kjer so jih vklenili po tri skupaj in z znano karabinjersko oliko spehali na avto. Kot kako razbojniško bando so odpeljali naše sodruge v Trst! Tako vodijo strahopetni karabinjerji priče k obravnavi. »Gospodje, če 'imate kaj možgan, pomislite malo! Ako bi vi zakonito povabili teh dvanajst mladeničev na obravnavo v Trst, bi šli isti prostovoljno. Čemu se bojite naših fantov? Mogoče, ker imajo več korajže kot vi? Ampak tudi pamet imajo!« Dajte nam naše pravice in prostosti, pa bode se, da spravite to enkrat v red! ki pehate ljudi v nesrečo, mir! Če pa že vlačite toliko ljudi pred sodnijo, požurite (Matere, ki imajo po dva sina zaprta po nedolžnem, polje >jc treba obdelati, jesti je treba! Kdo naj zasluži? Vprašamo, kako pride to, da karabinjerji šele sedaj zaslišu-jjejo nekatere priče? Vladi se lepo zahvaljujemo, da nam Ipošilja take vzdrževatelje reda! Oblasti prosimo, dajte nam ljudi ki znajo vzdrževati red po zakonih in ki so vsem enako pravični, brez razlike narodnosti. Oblasti so same krive, ako se naroda sovražita! Poglejmo en sam ^primer! V nobeni gostilni se ne sme sviratl V laških pa /kolikor se hoče. Še na svatbi ne puste Slovencem več jitakor do enajstih, a če se Italijan poroči se pleše lahko
nika. Predsednikom je bil enoglasno izvoljen sodr. Simo neti. Po izvolitvi predsednika prebere sodr. Simoneti dnevni red sestanka. Na dnevnem rodu so bile sledeče točke: 1. Ustanovitev pevskega zbora. 2. Poročilo obč. zbora Matice »Ljud. odra.« 3. Političeu govor. 4. Slučaj nosti. Po prebranju dnevnega reda poda predsednik be sedo sodr. Delpinu Francu, ki je poročal, da smo konečno dosegli sporazum s pevskim učiteljem. Navzoči člani so vidno odobravali ustanovitev pevskega zbora, Nato poda predsednik besedo sodr. Kocjančiču, ki je poročal o izidu obč. zbora »Lj, odra« z dne 25. julija. Poročilo sodr. Kocjančiča so delegati po debati za zvezo ali proti zvezi z italijanskimi kulturnimi društvi sprejeli na znanje. Nato je poročal predsednik sodr. Simoneti o političnem polo žaju, o potrebi politične organizacije ter o podpisovanju komunističnega posojila. Navzoči člani so odobravali po ročilo sodr. Simoneti-ja ter sklenili, da se bodo s vsemi svojimi močmi udeležili podpisovanja komunističnega posojila, ter obenem darovali sredstva za družine poli tičnih jetnikov. Po končanem govoru sodr. Simonetija je vprašal predsednik, ali žeK kdo iz med navzočih besedo. Ker se nobeden ne oglasi h besedi, zaključi pred sednik ob 10. in pol dobro obiskan sestanek. Ob tej pri liki smo dobili veliko število naročnikov za list »Delo« ter nabrali precejšnjo svoto za družine političnih jetnikov, Čas hiti in mi gremo z urnimi koraki zmagi nasproti. Živelo podgorsko komunistično delavstvol IDRIJA.
V »Goriški Straži« smo čitali slavospev, napisanega od žegnane roke katehetu Oswaldu o priliki njegove 25-letnice mašništva. Toliko let pravi dopisnik, že vitraja naš katehet v težki službi. Velike zasluge, pravi dopisnik dalje, ima Oswald kot ustanovitelj katoliške del. družbe, ki šteje 27 odsekov in pododborov. Kje ti odseki in pododbori eksistirajo, dopisnik seveda ne pove. Oj ti žegnana bahavost! Šušteršičevega običaja res še tli nekoliko osebah družbice, pa ne družbe! Kar pa se tiče slavospeva zaslugam ustanovitelja kat. družbe bodi omenjeno za sedaj samo to, da ni bila in še danes ni ta družbica nič manj intrigantska in delavstvu škodljiva kot je njen ustanovnik sam.
IDRIJA.
Izobraževalno socijalistično društvo »Splošna mladinska zveza« v Idriji, priredi dne 8. avgusta 1920. pri g. Ani Gruden (Zagodu) v Jetičnem vrhu veliko vrtno veselico s sledečim vsporedom: 1. Ples. Svira tamburaški odsek.
2. Petje. 3. Šaljiva pošta. Začetek točno ob 16. Ker sode lujejo vsi društveni odseki se pričakuje od cenj. občinstva obile udeležbe. V slučaju slabega vremena, se vrši veselica prihodnjo nedeljo.
V5POLŽE.
Dne 25. t. m. se je vršil pri nas izvanredni občni zbor zveze slovenskih kolonov.
Zborovanje je bilo sklicano z namenom, da odloči hodo li mogli slovenski koloni, odcepljeni od ostalih tovarišev, doseči svoje pravice, to je izboljšati za enkrat svoj položaj do končne popolne osvoboditve, aU pa bi bilo gotovej še priboriti si svoje pravice skupno z ostalimi koloni cele države, katerim stoji na strani ves ostali proletarijat, Zvezni predsednik g. Bratuš je otvoril zborovanje, pozdravil navzoče ter jih opozoril, naj dobro premislijo, predno izstopijo iz zveze in je podal besedo g. nadučitelju Likarju.
Glavno kar smo posneli iz njegovega govora, je bilo sprva bolj prikrito pozneje pa bolj odkrito udrihanje jJo komunizmu. Začel je pri avtonomiji občin, vzel v pretres sodnike, ki bi baje po njegovem mnenju požrli državo -.ko bi jih volilo ljudstvo. Povedal je kmetom, da se je ložje boriti proti posameznemu grofu, kakor pa proti državi, ker komunizem bo iz njih napravil državne kolone. Za zgled je postavil militaristično-kapitalistično Avstrijo. Potem pa je rekel, da hočejo komunisti odvzeti kolonom zemljo. Njegova izvajanja so bila v protislovju drugo z drugim, tako, da na zadnje sam in vedel, kje da je. Sicer pa govornik ni nasproten komunizmu, samo noče prelivanja krvi.
Na to njegovo točko mu je odgovoril domačin kolon prav lepo, ko je rekel, kje pa so bili gospodje prej, ko so kmetje pet let prelivali kri v strelskih jarkih ne da bi vedeli zakaj, da bi bili preprečili to prelivanje.
Shoda se je udeležil tudi naš sodrug Kosič iz Gorice, ki je prosil, naj se mu dovoli povedati svoje mnenje. Po kratkem odporu so mu to dovolili
Sodrug Kosič je stvarno odgovarjal na vse točke predgovornika in kmetje so kmalu uvideli, da se pomea strokovnih organizacij kojekoli vrste ne da pobiti s par frazami proti komunizmu. Ker je prvi govornik govoril proti socijalistom, je moral tudi sodrug Kosič mu odgovarjati.
In na koncu govora sodruga se je videlo, da nasprotniki nimajo sredstev in ne zmožnosti, da bi ustavili duh časa. Komunizem ponosno razširja svoje ideje in ni daleč dan, ko bode ves proletarijat združen v svojih strokovnih in političnih organizacijah. Tudi to zborovanje je dokazalo, da naše kmečko ljudstvo razumeva položaj in noče ostati več suženj, kakor je bilo do sedaj.
Ko je gospod predsednik Bratuš po končanem govoru sodruga Kosiča dal na glasovanje, jelš večina za razpust zveze slovenskih kolonov, je večina glasovala z »da«.
Na podlagi tega izida so se izvolili sledeči sodrugi (in ne več gospoda) v pripravljalni odbor: dr. Henrik Tuma, zastopnik furlanskih kolonov, Just Možina, Klajnšek Franc in Figar Silvester. Tako se je zaključilo to skoraj 4 ure trajajoče zborovanje. Lahko je imenujemo zgodovinsko zborovanje, ker so briški koloni prvič uvideli da je resničen zagovornik njihovih koristi edino močna mednarodna organizacija kolonov.
Sodrugu dr. Tumi pa je dana priložnost, da .zastopa slovenske kolone in smo popolnoma prepričani, da bo napel vse sile, da doseže tudi za naše kolone to, kar bo in je dosegel za furlanske. Vam pa sodrugi zaupniki kličemo: Na delo, da pride zadnji naš človek v naše bojne organizacije. V edinosti bomo zmagali!
NB. Že danes opozarjamo, da se bo vršil »Veliki shod kolonov« v Kojskem, najbrže v nedeljo, dne 8. avgusta t. 1 .Vabimo vse kolone iz bližnjih in daljnih krajev, da se zagotovo udeležijo tega shoda, katerega namen bo poučiti kolone o njih organizaciji ter kako se imajo zadržati v posameznih slučajih, da jim ne bo treba nositi denarja raznim zakotnim pisačem in advokatom, temveč da si bodo vse pravice pridobili sami potom svoje organizacije.
Dan in uro bomo še
enkrat naznanili v našem listu
ugane V. Debs:
Dleti nsfvo
Kako sLaitke c&j-c-oaije pobuda/uje sjaaa/nje na djetta-stvio ii kalk/o -su -dlragoaje/ne nje/goi ve sakralne uspomene -u mašim kraisnnij/kn igodilmaima-!
Kako je blagoncldlah i uigodlaJn /ui-je/oaj na našu starost 'ti'h boscih, nevimih A -brezbrižnih, povjeriji-vih- t Jjjubediih, nježndh i čistih /malih bogova/ na/s-mnjamib očiju, /kudrave -kotse i malih smiedjih rutku!
Dj-eti/nstvo! Kako sve/tai stvar !Djeca! To su mali cvtiijeitoL /kop ipclsje/duju d/ušo, i alko ičovjek na ovoj
zemlji tena oasnu hrigu, »vetu dušno/st, to je apraivo premet o/vtimi nježm-m pupoijekna i cvijetcatn-a dovje-čanstva-,
Pa ipa/k foofeko /n/jih f/e prije vrem/ena ofcrgnuto, koliko rojih po/vene d umšre, koliko bitva pokažemo ui gl i bul Mnogo »miSijtiffla djece agrahJje*no je še zibke 11 oirgnuto od- igre, da pc*s/tonu hrana1 salama, fcoje pre-tvaraju radnšč.ku ‘k-rv u /kapitalnsiž&ko -zlato/, a -mnogo milni; una drugih s/mrv/ljema je i- pretnoneno u neai&boču za zloglasne predj-eše te u hnanu za /groblja.
Dj-ettastvo je na nazknšču, k/oje vodS- /u napredlak ih protpa-st, u slavju idii sramot u, u žirinett iifc smnt. Društvo treba da budie jaiko zaiin/temesi-ramo, kad se -fladS s naravi o/kodirne Jeoja stvaira zna/čaj d /koja odredjuje udes djece. Sva/ka nemarnost u pogledu o-ve d/užmoisiti os-ve-čtije se putean strašne -kazine, šito se najbolje osječa upravo u Sjedupjeniini državama.
Dj-etinstvo je najdnagocirnja /briga cibdit-ed/jd i /društva, n.o naša kapitsafet/i/čka ailvifealoaja netnites/rdroo žrtvuje dj/ecu, da udov/cip 6vwjoj živo/ti/njskoj poMe/p z-a bogastvo i moči, a pult ikapd/tafetiičke pob/jede poškropljen je ikrvflju djece i pota/racam nježnim kostnima tih mladih robova.
Kakva 6e biti žetva?
Milijoni djece, -koji su uništeni i /ubdjenlil ti p/ofbijed6 kapitalizma, raisu umrli! lu/z/ated. Iz njihovih /analih /m/u-žeoički-h ^rc/bova dižu se daljemu diita/re ove lij/epe zenu!je njihove osvepičtke sidfee iprftrtv sistema, ikojd jih je ubio i 'k-alo dia pnaglašuju /u ime 'boga d čovjefla&istva sm/rfcnu -osoid-u /kapitalizmu.
Opazka: O vaj -čtainak na/pisao je /za Crveni Kalendar 1916 go/d. -najv-ečti soci/j-alas/ta u Amieried naš drug Eu-gene V. Debs, -koji je od/ jedkiesto-Vnog maši/nista na že/lj-eznici raizvdio se u velikog pisca i govornika, k/o jeg-a je Amoniaka phitoforatska vlada -odsudiiki na deset godina tamnice, rada proturaitne agitacije.
Zdravnik dr. Bajla:
Današnjo bolezen delo
Nočem /govariti o onih /priikia/znife, ki- jih poznamo pod imeno/m poikilicnah boke/zinil, o /katerih je dian-es vsakdo -prepričan, dla obstojajo. Hočem pa -opo/zoritli na ono nema/vadbo srtamje dze&a/, Id ga diames doživljamo, na /olno tkrfeio/, ki jo -sestav3ja|jio niejevotjal, nesposobnost, ruemstr-pljiviost Ido de-Lai, ki je /dialnes z/aj-e/ia delovno ljudstvo vseh Onih deželi, 'kjer je viihiraJla vojna.
Ta pojav so visi- /opazili.
Ko so 'končale sovr-ažmasfij, m so se imiliijioni mož odrešili /vojaških obveznosti, bS človek p/rščalkiovad od-hji-h da- se z najboljšo vodjo povrnejo k svoji/m (prejšnjim iposlmn.
Ali' glej; nihče šfemed rojih nd/ našel1 v siebd /etne dobre volje in energije 'kot jo je omel tueikoič!
Č kr vek se je znašel preid /orodjem svojega vsakdanjega dela/ nesposoben kakor kakšen začetnik, v slični nadlregi fcakcur /smi, 'ki/ je tegribdl /dob/robo daljše vaje.
Zdelo se je, dla/ je dlek> samo ob -sebi prestalo neko krizo, kakor da bi ga 'bitla spodjedla- neka bajna (bolezen.
To je današnja -bedezero dela, ki tzaivzeni/a veliko važnost, večjo roeigctt pokfeaae iboletzniis, o katerih smo razpravljali v prejšnjih časih.
• • •
To dejstvo se da razAagatr brez p/osebne tež koč e. Uredba deia, ki -se redroo poroaivOja ter zahteva stalen napor, je nzznecn.a- posledic/a naše kulture,
Ko je človek postal -kulturen, -se je naučil metodično in redroo dela/bi.
Za tako delo je -divjak nara/vnost nespos/clbein.. Popotniki se stbrimjlajo v lajavi, da se /pri nekulturnih plemenih zasleduje popolno nesposobnost dio -stalnega napora. Ta prirojena lenoba seve^la. ne ovira 'divjaka/, /dla 'bd od čaša dlo časa ne pctkaizia-l /svcij-e energije. Ker nlekultlumijmi plemenom se ne gabijo nasilni napori, pač pa gamno redno, /bnajajolče delo/, ki ,v /resnilcd zahteva veliko večjo vsoto sile.
(P-ayot pri/poanioja, da tialki nekulitiumi -ljudje, ki so še vedno .po naroarvo ie-ni, prav dobro prenašaj« vojn-o, ki -zahteva le ibnenutmih -n/aponov, ikatterim /slede ‘dlaljš-i odmori nedelaivnosti.
-Iz teh opazovanj ostrega francceVag/ai -dušesioivoa moremo današnji poja/v lahko razložiti.
Vojm-a je .prinesla -tudi ta sad!. Uničila mi sam/o .ljudi im bogastva, /trpinčila roi sambo človeška 'bruplia in sej-aila -bolesti; vojna je tudi uničila našo moralno dediščino, strgala je z naše diuše /ono skorjo civilizacije, -la /se je po tascčleibnem počasnem del/u vlegla preko tm/Oitroe zmesi roa-š*!h ahaivisitiičroih niago-n/o-v.
Napoleon je dejali: »Ostrgajte Rusa, /p>a bo/ste našH cozaka!«
Ta- rek Lahko ptosplošarnio im reče/m-o-:	»Ostrgajte
ku/tt/uim eg-a čkstveka, pa .boste našli- divjaka!«
Vse oi-vilizateričnoi dieilo obstoja v tem, da čimibolj na gosto -prevleče cinio jedlrio -bru/tallnih magrlnto-v, /ki dremajo tudi/ v dluši /kulturmiega človeka.
AAi -prišla je vojna ter preobrazila vse.
Vsa naša civilizacija je s/breme/la za 'tam, da kroti krvoločne nagon« 'ter /postavi k/omec nats-i-l/niim zlo/či-nom. Vojna pa je stisnila človeku puško im bod/alo pest ter ga pogsnala v boj, da ubije svej/ega braita. Vsa civiliza/cija je stremela /za belmi, da el/on« .prirojeno /nam lenobo- iln nas vzgoji k naporu mebedič-nega, rednega/ dlela. Al -giej! Vojna je prisilila ljudi, da žive v brezdelju kakor divjaki, po mesece in mesece v za-kopih, ter od njih lie odi čatsa dio časa zahtevala neredne, hruibalroe napore.
Ali naj se /torej diaines čudftm/o, alko zapalzi/mo, dla je ljudstvo itzgu/bito veselje im »poso/brooist do dlelia?« -—X-------------------------------------
Delo plemeniti človeka! — Neštetokrat smo čuti ta iizrek, ko smo 'biili še dečki. T/efckijj se /naon je /zdiel kakor običajem /oipoimOn,, da hi z večjo /marija/vOstjo izdelali /svoje /s-krormn e šefe/ke /natege.
Da/nes, kolt mredi m<oif/e, spoznavamo ,pravo vre/d-nc/si dela. (Kdor me dle'1/a, raj tudi n« je! — § 1 sovjetske ustave.)
Delo o/plememuj/e/, Iker podaja vsakem-u delavcu zavest, da je sedeteval pri žovjijempu velikega/ diružaib-nega sestava/; iker dete podla ja /prnavi-oo 'izražati' našo misel, našo velijo- {Vsaj dtartii bi j/o marate!)
Nasprc:tr/o 'bi nuatal -biti vsak zd/rav človek, -kil ne dela, zaničevan /kot za-j/edatec družbe.
Žalibcg pa vhfimo, da je naša morala tako u/stva/r-ena, da se vsi klanjajo oseba/m, ki se delu odtegujejo vsled krivične predpravice, Id jim daja posest denarja*
Vend-a/r pomiuja delo s/a/m/o oh sebi /zadoščenja. Človek, vajen dčlai, maj/dle svoj« ma/jvečje nadiasiti saun v sebi, pravd' Pa-y/clt, -ki /dostavlja, da je delo izborma šola za vzgiojo vodje.
X-a.vi-er de 'Maistre pravi: Dedia-ven človek ni n-ik/o-li povsem nesrečen! Jeam Marie Guyan /pa /trdi: Deito ena.k-ovnedlno z molit-viijioi!
Kdior je v življenju prestal nezgode — te vs/stk ,jrh je — nuare v istimi reči, Ikaik/o iz van/red .no /ollajšuje dete naj/hujše trenutke.
Vs« /bo ima -brez divesna svoj/a vredtaost. Kri-viično j«, d.a -smaibrairoo diete kot ■mučemižkii križ, raa katerem je pribito maže človeštva; ker /more diete- hit/i vi/r čistega /zadošoe/nja:.
AH delo mora. biti očiščeno vseh onih znakov muke in nasilja, Id jih danes še nosi za preUm večino delavcev.
Ne -smemo se sanaio aaHtevo^at-? z izrekom:	/Delo
opteroenj/uje čtevefeat — Nasprotno skušati moramo, da tudi dete ople/merimo ter napravimo moralno. Osvoboditi moramo dete/ onih poniževalnih znakov 1 živalskega suženjstva, vsted katerih se Človek ne more dvigniti niald to varno zJSrifflO.
Upre# se /maramo vendar enkra* pojmotvaroju, dia se mora vredroasit dela /dotečiiti iz mieritem/ d!emarnja.
Naša družba j* v -tem phgieidlu roetereeroo skotpuška. Vse se reduetea te zflManjša v denar. Človek dela za denar; fceter /se /uničuje z natdutmrim dialotm, ibedaj stori it o Le »a večji -dlo/bilček v deiniarju-
Vse se hoče cen-i-ti roa ta način. V.redlnost čtev-eka se preračuna po 'c! euiai^ui, ki ga/ -pridobi-va. In ta zgled prihaja od- zgaraj!
Čemu govo/riiti o s/tr-arikah, /ki »skrbe za trebuh,« te »izvoljenih«! Čemu /zgraizaits se nad težakom, ki z/ahbeva za sv-oje delo par novčičev več, ko ravnatelj velikega podjetja gnaibi za/ svoje d/etevamje več stotin tisočakov?
Torej n/e obs/boijaj-o v življefnjiu /diruge mioralroe vrednote negolla adlin-o zilat-o?
Dete tr/esbai postaviti roa/ morateo p/odlialgo ter izločiti -ona preis eme/ti ji va te kričeča .p/rotiisl/av^a, Id rodie sovražne pri/merjave, nekrisnimaidje, /nesitrpnositi, so-vnažroostsl.
Kako naj si mislimo, da bo miegel .delavec resno te mimo delati, ako ga moti misel, da bo ob njegovem delu te delu tisoč ev njegovih tovarišev obogatel podjetnik s tisočkrat večjim dobičkom, negoli je oni, ki ga prejme delavec?!
Kako moremo d-opustiVil, dia /ofctstoij/ajio taka n-eso-razmienja v .pkaiohLu., /dia ema oseiba p/nej.ema en odstotek, drugai /pa za dstiavrednia dete sto odistoitkov, d/a celo bisoič o/dsrtcit/kiav.
Talko nesarazmie4e mana v -svoji brutalni /materi/-j/ateosti- modli# sa/mio roeaaidiovoilijstvo te sovraštvo.
Ali bo še ni vse. Moralno oadraivijenje diela nuora seg/arfii dailje.
Ali roe opazjujemo pri naših javnih upravah, dla samo oni napreduje, ki ima znanstva, protekcije,
prijateljstva.
Kako sej bo mirna diuša onega, ki dlela, ko vidi,
da s« ne 'odLikuje .mailjivcist te dlclaivroost, temveč prejvladia samo nepotizem.
Daroes teeba dete/ti, proizvajati; pravijo soglasno političtenji te ekoroomistri.
Prav! AK dovoljeno -bcldi -pripoimnitL da je treba do/brega zjgl/eda očisbitee obnovitve, da se človeštvo vnne do deiovnih niaivad minulosti-, ker besede te aaevetti ne veljate' !n^-
Tudi dete boleha danes, te dla1 mu pomnremo, treba mu jie /bolj /moraLn/ega, bolj čistega- -vzdušja-
LISTNICA UREDNIŠTVA
Vsem dopisnikom ? Enkrat za zmeraj! Pišite samo s črnilom ! na eni strani papirja In razločno! Tiskarna ne more in ne sme sprejemati rokopisov, ki so pisani s svinčnikom, na obeh straneh in nejasno.
J10EH PLES
priredi mladina v
Tubljah pri Herpeljah (Kozina)
v nedelje 8. avgusta
(na opasiSo).
Zalogo ur io ziaianine ter delavnica ALOJZIJ POVH
Telefon 3—Z9
sodni Izvedenec
Trst, P Inna 6. Garibaldi 3 (ex Barriera)
Izdaja za socilalistlčno zvezo v Julijski Benečiji in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna .Lavoratore* v Trstu.
Ui
4)
a
rt
•g
O
ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
Prostori, v katerih se izročajo boin. spričevala
I te IV okraj: Dr. Silvio Morpurgo — via Alvarez št. 16 — za prebivalce sledečih nlic:
Alvar>ez, VIII. Agosto, Angtelina, Arcadi, Arodrea, Aqušleoa, Ascali, Bagni, Barca, Boschetbo, Battkti p., Bufoliroi, B/rote, Čampi, Chdesa A., Cordai-uali, Casale, Corontei- Czemig, Dante, Gelsi, Gtenas/tica, GaHlei, Giusti, G lov arom, Goldoni, Isonzo (Potrte), Legna, Leoni, Lotnbroso, Leopardi, Mauro (S.), Montecucoo, Manzond, Nu/ova, Orzoni, Ospitale, Pacassi Lu Pavia, Pergola (Amdrona), Poggte, Petraroa, Salca-no V., Sesminario, Settembre, Scala, Tosnaseo P., Torrtene, Trigemina, G. Veidi, Varodola, C. V. Em. IIL, Zorutti.
1
O
St
.3
rt
u
•»■e
u
O
O
o>
%
>
rt
M
II in Ul okraj: Dr. Maksimilijan Adlerstem — ria Rabatta št. 18 za prebivalce sledečih ulic:
Ariosto, Arcivesoov-ado, Antonio P., Antonio V., Aipd Giiulie, Aisovizza, Buanarroti, Bertolim, Berto-Itni P., Barzellim, BLaserna, Bosoo, Bianca, Baronic, Capri/n, Cari-ta Vic., Cadelli, Cipressi, Coratavalle, Caserma, Cocevša, Cocevhitta, Castello V., CasteUc R., Castello I, H, Ul, CoUe, Cappuccini, Cipriani, Cravos, Ca-rducci, Gumo, Como Riva, Croce, Cristo P., Castello (Dietro, Cappella, Catterini, Čampo san to, Castalda, Casa rossa, De Atnicis P., Dogana, Duomo, Duotno P., Dreossi, Fonmica, Ferrovieri, F-ornace, Magazzirri, Molino, Municipio V., Bono, Passaggio Edldng, Grande P., Grafcizio, Lamtieri, Ltmga, Mat-tioli, Maggi-o (24), Moreli, Mooache, Macelk), Pellico, Pos-ta vecchia, Pietro V., Par car, Pozzo (Andrana), Rafut, Rossini, Rotia P., RasteUo, Rabatta, Rasauer, Rocco S. P., Scuole, Scuola agraria, Sauro, Stretta, Trieste, Tr-en/to, T/omtez, T-oscolano, Teatro, Tomsig, Torrente, Tramsalptoa, Vaocamo, Vetturini, Vogel.
Prostori, kjer se ordinlra
l okraj: Dr. Just Bačar — Viale XXIV maggio št. 9 — za sledeče vasi:
Ajševico, Stamdrež, Bukovico, Bilje, Branico/, Gradišče, Lokovec, Mirno, Osek, Št. Peter, Peč, Prvactao, Renče, Ravmoo, Riheroberk, Rubjo, R-upo, DoJ Ore-hovlje, Sovodnje, Šempas, Ločnik, Vrh, Vrtojbo I. in II. Vogersko, Volčjodrago.
. s-
I o S' u 3	■
S •
C. CD O
0 T3
01
I^
o ^
rt "O rt
O
.S w «
fr? «
od 10. do 11. v blagajniških atnbulatori-jih v via G. Leopardi št 6; od 15. do 16. ure v zdravnikovem ambulatoriju v via Alvarez štv. 16
od 9. do 10. ure in od 15. do 16. ure v ambujatorijih bolniške blagajne v via G. Leopardi štv. 6
tu o
,c ^ *c5* •
M®
rt
X! O
CM
II okraj: Dr. Ivan Villat — piazza Duomo št. 3 — za sledeče vasi: '
Banjšico, Cerovlje I in II, Koprivo, Kormte, Faro, Ločnik, Medano, Št. Maver, Sv. Martin, Mošo, Št. Florijan, Grgar, Kožbeno, Sv. Lovrenc, Osla v,je, Trroovo, Tribušo, Vilpuziano te ostale furlanske vasice.
Specijelna večerna služba za člane vseh mestnih te okoliških okrajev, za kansulte, nasvete i. t. d. zdravniški šef dr. M. Adlerstete.
Zobozravniška služba za vse člane blagajne, zdravnik -ki sprejema: dr: M. A-dlerateto; žabo tehnik R. Berca.
Kanal: provizorični vojaški zdravnik.
Tolmin: dr. Alf. Serjun — Tolmin.
Kobarid: dr. Feruccio Balfoni — Kobarid.
Bovec: provizorični vojaški zdravnik.
Cerkno: dr. Frančišek Sinička — Cerkno.
« .
Jd ^ 00
>tn
•s c C >
•3 rt O
-S “ —«
J5 _ £
~ »o *a 13 o c rt
i; »-s <U
od 9. do 10, v blagajniških ambulatori-jih v via G. Leopardi štv. 6. Od 15. do 16. v zdravniškem ambu-latoriju v viale XXIV.
Maggio
od 9. do 10. in od 15. do 16. v zdravn. ambulatoriju, piazza Duomo štv. 3
od 17. do 18. v blagajniških ambulato-rijih
od 9. do 10. v blagajniških ambulato-rijih via Leopardi 6
V vojaškem ambulatoriju v Kanalu
filijalka blagajne v Tolminu vsak dan od 9. do 12. ure
v ambul. tolminsk. zdravnika od 10 -11. in od 15. do 16. ure
V ambulatoriju kobarišk. zdravnika
V vojaškem ambulatoriju v Bovcu
V ambulatoriju cirkniškega zdravnika
Kratka splošna navodila: Vsi člani, ki potrebujejo blagajniške pomoči, se morajo predstaviti blagajniškim ali zdravniškim uradom s potrdilom, ki ga mora izročiti delodajalec, pri katerem so uslužbeni. Le potom takega potrdila se dobi bolniško spričevalo.. Družinski udje blagajniških članov se morajo predstaviti blagajniškim uradom vsikdar, kadar imajo potrebo, z izkaznico, ki jo izroči blagajna vsem udom članskih družin. Da se izroče take izkaznice udom članskih družin, je treba, da se predstavi član sam v uradih bolniške blagajne z družinskim izkazilom, kojega se dobi pri uradu dotične občine, h kateri pripada. Porodnicam, ki so včlanjene, in porodnicam članskih družin je dano na razpolago, da si same izberejo babico. Bolniška blagajna pa prizna trošek le tedaj, ako je bil porod pravočasno naznanjen. — Zobozdravniške oskrbe se lahko poslužujejo vsi člani in udje njihovih družin in sicer: a) proti 5(U/o plačilu v smislu tarife (reducirana tarifa v znesku kupne vrednosti) vsem onim, ki so vsaj 6 mesecev člani v dobi enega leta; b) vsi drugi člani in udje članskih družin morajo plačati popolno tarifo, bodisi da so mnogo ali malo časa člani bolniške blagajne. Brezplačno čiščenje zob je dovoljeno vsem, ki so najmanj eno leto nepretrgoma člani.
_, ^»teka blagajna ne povrne onih zdravniško-oskrbnih stroškov, ki so jih nare dtH elani ali udje njihovih družin pri drugih zdravnikih. Izjema je le v slučaju, daje šlo za veliko živijensko navarnost.