Izhaja vsak dan zjutraj razveo v ponedeljkih in dnevih po prašnikih. — Posamezna številka Din 1"—, mesečna naročnina Din 20-—, za tujino Din SO*—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva ulica St. 23. Teleion uredništva 80-70, 80-69 in 80-21.
Jugoslovan
Rokopisi se ne vračajo. — OglaeV po tarifi in dogovoru. — Uprava f Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 24, telefon 29-60 Podružnica * Celju, Samostan* tka ulica St. 4.
St. 62
Ljubljana, četrtek, dne 14. avgusta 1930
Leto I.
Vojno stanje med Perzijo in Turčije
Turške čele zavzele več stfratfegičnih tfočlc - OJ reakcije Perzije odvisen nadaljnš poiek konflikta Sovjetska ponudba posredovanja
Ankara, 13. avgusta, n. Izdano je bilo službeno poročilo, po katerem je turška vlada izdala svoji vojski ukaz, da preide turško-perzijsko mejo in izvrši preventivne vojaške ukrepe v svrho preprečitve nadaljnjega vpadanja Kurdov na turško ozemlje. Turške čete so včeraj opoldne prekoračile perzijsko mejo. Njih namen je bil, da obkolijo podnožje Ararata, ker se zbirajo baš na tem hribovitem ozemlju kurdske tolpe in je tam njihova operacijska baza. Ta ukaz je turška vlada izdala šele na to, ko je perzijska vlada odgovorila na drugo turško noto, ki je imela ultimativen značaj. Turška vlada je v tej svoji noti zahtevala, da se Perzija obveže, da v sporazumu s Turčijo prepreči vsak nov vpad Kurdov na turško ozemlje. Perzijska vlada te zahteve ni sprejela in je odbila prošnjo turške vlade, naj se dovoli njenim četam
prekoračenje perzijske meje v svrho ekspedicije proti Kurdom.
Ves turški tisk zastopa mnenje, da ta akcija turških čet na perzijskem ozemlju nima nikakega sovražnega značaja proti Perziji, marveč da je treba to akcijo smatrati kot provizorno policijsko mero.
Ankara, 13. avgusta, n. Turške čete so včeraj prekoračile perzijsko mejo in so zasedle strateški točki Aybey in Tagh. Nota, ki jo je poslala turška vlada perzijski, je zelo energična ter v njej ankarska vlada zahteva dovoljenje, da prekoračijo njene čete perzijsko mejo. Po tej svoji zahtevi se je Turčija tudi že ravnala. Sedaj ni znano, kako bo reagirala Perzija na ta turški korak. Politični krogi menijo, da ne bo prišlo med obema državama do oboroženega konflikta.
Moskva, 13. avgusta. AA. Turško-perzij-ski spor je izzval obsežne in številne komentarje sovjetskega časopisja. Listi sodijo, da bi utegnil vstanek Kurdov ogrožati predvsem avtonomno kurdsko državo v Rusiji. S tem v zvezi obžalujejo listi, da je turška vlada poslala Teheranu ultimat. Turčija in Perzija nimata kaj pridobiti z eventualno vojno. Najboljše bi bilo, da se zainteresirani stranki sporazumeta s kurdskimi plemeni direktno. Edini, ki bo pridobil v primeru spopada, bo Anglija. Listi opozarjajo naposled i Turčijo i Perzijo na njihove skupne interese in velijo, da bi bila sovjetska Rusija pripravljena prevzeti posredniško vlogo.
Ankara, 13. avgusta. AA. V tukajšnjih političnih krogih ugotavljajo, da ultimat, ki je bil postavljen Perziji, še ni potekel. Navzlic temu pa sodijo, da perzijska vlada
ne bo mogla tolmačiti turške akcije kot sovražne. Turčiji gre za to, da Perzija razveljavi obveze, ki jih je prevzela pred leti napram kurdskim gorskim plemenom glede vpadov na turško ozemlje.
Ankara, 13. avgusta, d. Turške čete, ki so včeraj prekoračile perzijsko mejo, so gospodar položaja v ozemlju gore Agradagh. Vse operacije so bile izvršene po aeropla-nih. Operacije so končane.
Ankara, 13. avgusta, d. V nasprotju S vsemi vestmi, ki so včeraj in danes prispele o dogodkih na turško-perzijski meji in o okupaciji perzijskega ozemlja po turških četah, izjavlja anatolska brzojavna agentura, da so vse vesti o kakrvapetosti med Perzijo in Turčijo popolnoma neosno-vane. Odnošaji med obema državama so prav prijateljski. ( ?)
Zunanja ministra Romunije in Italije v Benetkah
Uradnih sestankov med njima še ni bilo
Benetke, 13. avgusta, n. Včeraj je pri-jpel v Benetke italijanski zunanji minister Gino Grandi v spremstvu svoje soproge. Nastanil se je v hotelu »Danieli«. Snoči pa sta prispela v Benetke romunski poslanik v Londonu Titulescu ter romunski državni podtajnik v predsodništvu vlade Juguranu. Ta dva zastopnika romunske vlade sta se ustavila v hotelu »Excelsior<. Danes je prispel v Benetke tudi romunski zunanji minister Mironescu. Povodom prihoda uglednih osebnosti iz Romunije se tu niso priredili nikakršni uradni sprejemi, ker so vsi trije gospodje potovali v strogem
inkognitu. Naravno je, da se spričo njihovega prihoda, pa tudi spričo prihoda italijanskega zunanjega ministra v Benetke širijo vse mogoče vesti. Vendar o kakem službenem ali privatnem sestanku med ta-stopnikom Italije in zastopniki Romunije doslej še ni ničesar znano.
Rim, 13. avgusta. AA. V toku včerajšnjega dne je prispel v Benetke v hotel »Excelsior« romunski poslanik v Londonu Titulescu in državni podtajnik v predsed-ništvu ministrskega sveta Lošanu, kjer sta se sestala z romunskim ministrom zunanjih zadev Mironescom.
Sedemdesettisoč brezposelnih na Madjarskem
Delavstvo proti lahkomiselni politiki strank
Budimpešta, 13. avgusta. Socijalistična stranka na Madjarskem pripravlja, kakor smo že včeraj poročali, za prvi dan v septembru velike demonstracije v Budimpešti. S temi demonstracijami hoče obrniti pažnjo madjarske vlade na bedo madjar-ekega delavstva. Socijalističn,i zastopnik Payer je izjavil danes poročevalcu »Esti urirja«, da je na Madjarskem 70.000 ne-
zaposlenih delavcev, od teh 19.000 v Budimpešti. Payer obsoja delo konference vladnih zastopnikov, ki so se pred kratkim setali v Balaton Feldvaru, kjer so razprav-ljsflf o vseh mogočih manj važnih vprašanjih. Tako je n. pr. za vladne stranke važnejše vprašanje o madjarizaciji priimkov nego vitalni gospodarski interesi madjar-skega ljudstva.
Operacije »rdečih« na Kitajskem
Sporazum med Anglijo in Ameriko glede evropskih koncesij
London, 13. avgusta. AA. Po poročilih listov v Nankingu oblegajo komunistične čete Rouhen. Ameriški generalni konzul se pogaja v imenu ostalih svojih tovarišev za zaščito in varen odhod vseh inozemcev in verskega osobja v bolnicah.
London; 13. avgusta. AA. Listi poročajo, da sta angleška in ameriška vlada sklenili epftrazum s lem, da se upreta ukinitvi cks-teritorijalnosti evropskih koncesij na Kitajskem, ki ji kitajska vlada ne nudi nikakršne zaščite. Po nepotrjenih vesteh so uporniki ponovno zavzeli šangašo, razde-
jali mesto in masakrirali prebivalce.
Berlin, 13. avgusta. Po vesteh iz Tokia so kitajski komunisti zavzeli Hankou. Pred mestom so se vršili že v ponedeljek ljuti boji. Mesto samo pa so vladne Čete brez odpora zapustile. Veliko število prebdvidcev se je z njimi umaknilo komunistom.
Pariz, 13. avgusta, n. Zunanje ministrstvo je prejelo iz Hankaua vest, da Je v tamkajšnjem pristanišču 20 angleških in ameriških, 4 francoske, 9 japonskih ladij, ki bodo ščitile evropske državljane v slučaju potrebe.
Kritičen položaj pri Pešavarju
Angleška vojaška oblastva zahtevajo pojačanja
fiombay, 13. avgusta. AA. Položaj v Pešavarju je dokaj kritičen. Javnost sklepa to iz medlih brezžičnih poročil, ki jih dopušča cenzura. Afridska plemena so oči-vidno razdejala glavno železniško arterijo, ki spaja Pešavar z Novšerom. Tudi to mesto oblegajo uporna plemena. Angleži bombardirajo upornike vztrajno, vendar oče' idno brez posebnega uspeha, ker so se Afridi že prilagodili temu boju in se spretno izumikajo strelom. Po vsej priliki se
bodo Afridom priključila še druga gorska plemena.
London, 13. avgusta. A A. Po vesteh iz Londona gre za nove boje z Afridi v okolici Peša var ja. Vojaška oblastva so zahtevala pojačanja in uvedbo cenzure.
London, 13, avgusta. AA. Poročajo iz Bombaya, da se je položaj v Pešavarju znatno zboljšal. Brzojavne zveze so vzpostavljene.
Hindenburg na Bavarskem
Monakovo, 13. avgusta. AA. Predsednik nemške republike Hindenburg je prispel v Mona-kovo, kjer ga je prebivalstvo z bavarsko vlado na čelu navdušeno sprejelo. Iz Monakovega se bo Hindeburg napotil v Dietenzell na počitnice.
Spomenik cesarju Karlu
Budimpešta, 13. avgusta. AA. Pri odkritju spomenika pok. cesarju Karlu v Vihanyju »o sodelovali avstrijski nadvojvoda Jožef in Fran, minister Klebersberg, posebno avstrijsko odposlanstvo in mnogi politični vodite) 0
Nov govor ministra Treviranusa
Po radiu sporoča, da ni mislil
Pariz, 13. -avgusta. AA. Havas poroča iz Berlina, da je minister Treviranus imel v radiu govor, v katerem je izjavil, da v svojem nedeljskem govoru ni mislil na revizijo vzhodnih meja z vojno. Jasno je, je dejal Treviranus na radiu, da bo izpremem-ba meja plod mirnih sporazumov in da je to edina pot. Pristavil je, da predvideva čl. 19 Locarnskega pakta take ukrepe, ki naj odpravijo nesrečni položaj Nemčije. Krivica so mora pretvoriti v pravico. Samo s
na revizijo pogodb potom vojne
pomočjo pravice bo postala Nemčija, ki ji gre sedaj v Evropi tako poslanstvo, kakor nikoli, svobodna, a s tem tudi vsa Evropa srečna.
Pariz, 13. avgusta. AA. »Le Temps« priobčuje komentar o zadnjih govorih nemških državnikov, zlasti o Izvajanjih dr. Wirtha in veli, da potrebe volilne kampanje ne mr,rejo vsega opraviti in da so nova nemška stališča nevarna za evropski mir.
Velike zasluge generala Smitha
za zmago zaveznikov v svetovni vojni
London, 13. avgusta. AA. Časopisje navaja iz karijere pravkar tragično preminulega generala Horaca Smitha tole podrobnost: Pri umiku iz Monsa je pokojnik poveljeval drugemu armadnemu koru. Tedaj mu je vrhovni poveljnik sir John Foch zaukazal, naj nadaljuje umik iz Le Cate-auja. General Smith ni soglašal s tem po-
veljem in je sklenil, da se bo boril. Posledica je bila, da so angleške čete zaustavile nemško prodiranje. Smithova neposlušnost je rešila zaveznike, njegov nasprotnik general von Kluck pa je moral podati ostavko in se umakniti. Svojemu porazu se je sicer skušal izogniti s tem, da je napadel Angleže z boka, a ta poteza mu ni uspela.
Tajinstveno gibanje Leona Trockega
Važen sestanek treh bivših sovjetskih komisarjev
Praga, J.3. avgusta. AA. Listi poročajo, da je ruski*i/,gnanec Leon Trocki prispel v Češkoslovaško preko meje pri Františko-vih Varih. Njegov prihod je v zvezi z razgovori, ki jih bo imel z bivšima komisarjema Čičerinom in Lunačarskim o tem, kako in pod kakimi pogoji bi se mogel vrniti
v Rusijo. Trocki si je nadel drugo ime.
Berlin, 13. avgusta. A A. Listi poročajo, da je prispel v Baden iznenada bivši komisar Trocki. Temu prihodu pripisujejo listi velik pomen, ker se v Badenu nahajata bivša sovjetska komisarja čičerin in Lu-načarski. Trocki potuje z drugim imenom.
Sinajski sporazum in naša industrija
Bojazni industrijcev so
Beograd, 13. avgusta, k. Grški listi pišejo o pripravah za balkansko konferenco v Solunu, ki se bo vršila to jesen in od katere pričakujejo važnih uspehov. Na tej konferenci bodo grški in turški odposlanci stavili predlog, da se osnuje kartel balkanskih držav za prodajo poljedelskih proizvodov in da se v ta kartel sprejmejo tudi druge balkanske države. Za to konferenco je že vse potrebno pripravljeno.
Beograd, 13. avgusta, k. Glede na to, da se naši industrijalci boje, da bi bili s sinaj-
brez vsake podlage
skim sporazumom prizadeti interesi domače industrije, so vašemu dopisniku na merodajnem mestu dali to-le pojasnilo: Sinajski sporazum nikakor ne bo škodoval interesom domače industrije, ki ji na merodajnem mestu posvečajo vso pažnjo. V tem pravcu je storjeno Se vse, kar je mogoče in potrebno. Cilj sinajskega sporazuma je, odpraviti poljedelsko krizo in najti pota za plasiranje naših poljedelskih proizvodov.
Zrakoplov »R 100« je odplul snoči v Evropo
London, 13. avgusta. AA. Zrakoplov »R 100< bo zapustil Mantreal za polet v Anglijo nocoj ob 10. po kanadskem času.
London, 13. avgusta. AA. Kanadskemu ministrskemu predsedniku Benettu je konstruktor zrakoplova >R 100« Sir Denistoun Burney predložil definitivni načrt za uvedbo zračnega prometa med Veliko Britanijo in Kanado. Podrobnosti še niso znane, vendar se je zvedelo, da je Burney predlagal zgraditev novega zrakoplova, večjega od »R 100«, ki bi prevažal pošto in potnike enkrat na teden. 75% troškov bi nosili obe vladi. — »R 100« odleti v Anglijo nocoj.
Grof Bethlen je v Avstriji
Budimpešta, 13. avgusta, n. »Az Ujsagc je prejel iz dobro poučenih krogov poročilo, da se grof Bethlen mudi v Avstriji. Njegovo potovanje v Avstriji ni imelo nikakega političnega ali gospodarskega pomena. V Avstrijo ga je povabil princ Hohenlohe, in sicer na lov po bivšem cesarskem posestvu blizu Maria Zeli. Lov traja že več dni.
Stavka z bombami
Washington, 18. avgusta. AA. Radi odpustov delavstva so stavkujoži delavci metali nad mestom Providence bombe in povzročili dokaj ma-terijalne škode, dočim človeških žrtev ni bilo.
Sovjedski dumping
Vse svetovne trge preplavljajo sovjeti s svojim že skoraj zastonjkarskim blagom. Les iz Karelije naj ubija finske in skandinavske lesne producente, žito iz Ukrajine in Sibirije ameriške farmerje ter evropske kmete, rude Urala evropske rudarje, skratka vse, kar se more izvleči in iztisniti iz Rusije, naj povsod po svetu ubija producente, da bo narasla armada brezposelnih. In čim več ljudi bo brez posla, čim več ljudi bo v bedi, tem bolj je to po sovjetskem načrtu, ker sproletarizirana masa naj po sovjetskih računih izvrši svetovno revolucijo.
Priznati treba, da priča nova sovjetska zamisel, kako povzročiti svetovno revolucijo, o iznajdljivosti boljševiških voditeljev. Drugo vprašanje pa je, če se bo ta načrt tudi mogel uresničiti. Predvsem je silno negotovo, če je sovjetska Rusija danes sploh tako močna, da vzdrži svojo novo izvozno politiko. Gospodarska konsolidacija od svetovne in še bolj od državljanske vojne čisto razjedene Rusije se je komaj pričela in menda ne trpi — z izjemo Ki-taja — prebivalstvo nikjer tako zelo od pomanjkanja na vsem, ko v sovjetski Rusiji. A prebivalstvo Rusije se množi, boj med mestom in vasjo pa se stalno po-ostruje, da tudi največji napor sovjetskih oblasti ni mogel uresničiti predpisanega načrta o dvigu setve.
Je pa še drug težji argument, ki grozi sovjetom, da do tal podere vse njih načrte. Sovjeti morejo metati na trg svoje pridelke in izdelke za slepo ceno le vsled tega, ker ne ffečajo dela in ker jim je vseeno, če prodajajo blago tudi zastonj. Oni ne vodijo trgovine, temveč le propagando in mesto s plakati, letaki in brošurami propagirajo sedaj komunizem z lesom, žitom, jajci in rudninami. Dogodilo pa se je že enkrat, da so do vrha napolnjene sovjetske ladje priplule v Ameriko, a se morale vrniti, ker ni Amerika pustila, da konkurira na njenem trgu blago, ki je nastalo s pomočjo prisilnega dela. Sovjeti so sicer z zopetnim popustom dosegli, da je bila Amerika pripravljena obogateti se z blagom, ki ga je spravil skupaj ruski kmet z največjim trpljenjem in pomanjkanjem, toda vedno bolj raste gibanje, da se nikdar več ne dovoli od jetnikov izgotovljeno blago na trg.
Na Finskem, Poljskem in v obrobnih državah je vsak dan močnejše gibanje kmetov, ki zahtevajo, da se meja proti Rusiji čisto zapre. Ne bo dolgo, ko se bodo tej zahtevi pridružili tudi kmetje in delavci v drugih državah, ker morajo vsi jutri na beraško palico, če se posreči sovjetska špekulacija. Kajti jasno je, da bi mogel finski kmet uspešno konkurirati s prodajalci ruskega lesa le tedaj, če bi tudi on dajal in sekal les zastonj. Pasti bi moral čisto na položaj sovjetskega državljana, ki je obvezan na prisilno delo in ki je človek brez vsakih pravic.
A ne samo kmetje, temveč tudi vsi drugi stanovi imajo interes na tem, da se ne pusti na trg s prisilnim delom izgotovljeno blago. Ce mora kmet prodajati svoje blago pod ceno, potem bo moral to storiti tudi obrtnik in trgovec, potem je splošno obubožanje v vseh državah neizogibno. Prav nič verjetno pa ni, da bi tudi države same trpele, da jim sovjeti s svojim dum-pingom ubijajo njih narodno gospodarstvo. Zato je pričakovati, da bodo tudi vse in-teresirane države nastopile proti sovjetskem uvozu in mu zaprle dostop na svoje trge. Naj imajo sovjeti potem še toliko blaga, bo vendar vsa njih špekulacija propadla, ker ne bo nihče kupoval njih blaga.
V interesu samega ruskega prebivalstva bi tudi bilo, da bi evropske države na ta način odgovorile na sovjetski dumping. Predvsem vsled tega, ker bi bila taka prepoved silen udarec za boljševiške generale in bi njih načrte docela zrušila. Na drugi strani pa bi bilo ohranjeno ruskemu kmetu njegovo premoženje in sovjeti bi se morali prilagoditi evropskim navadam. Če je zaprt svetovni trg za blago, narejeno s prisilnim delom, bi morali sovjeti odpraviti prisilno delo, da dobe vsaj nekaj valut, ki jih potrebujejo za svojo propagando. če pa prično sovjeti svoje delavce plačevati tako, kakor so ti plačani v Evropi in Ameriki, potem se bo spremenila tudi njih miselnost in komunistična misel jim bo vedno bolj tuja. Samo, kdor nič ni-*tna, je res za komunizem.
Vse stavi tovariš Stalin na zadnjo karto in tudi sovjetski dumping spada v to poglavje. To njegovo zadnjo karto pa mu treba izbiti in prepovedati uvoz s prisilnim delom narejenega blaga.
Jubilejni kongres jugoslovanskega učiteljstva
Povodom desetletnice udruženja se priredi tudi velika razstava
narodne šole
Beograd, 13. avgusta. 1. 21. t. m. se otvo-ri v Beogradu velik jubilarni kongres jugoslovanskega učiteljstva. V zvezi s tem kongresom, na katerem bo jugoslovansko učiteljstvo obhajalo desetletnico svojega udruženja, se bo priredila tudi velika državna razstava narodnih šol v zgradbi narodne šole kralja Petra. Razstavo bodo priredili v velikem stilu kot dokaz plodonos-nega dela narodnih šol v vsej naši državi. Namen te razstave je, da spozna naše učiteljstvo delo vseh naših narodnih šol.
Kakor znano, je bil lani objavljen novi zakon o narodnih šolah. S svojimi dobrimi raoijonalnimi in koristnimi odredbami je novi zakon postavil čvrste temelje naši narodni prosveti ter je docela zavaroval njen razvoj in napredek. Novi zakon določa osemrazredno narodno šolo. Doslej so na Hrvatskem in v Dalmaciji obstojale le šestrazredne šole, osemrazredne pa le v
Sloveniji. Sedaj je izvršeno izenačenje na podlagi osemrazredne narodne šole in je važno, da vse učiteljstvo spozna razpored učnega materijala.
Predmeti, ki se bodo razstavljali, so že v Beogradu. Pripravljalna dela vodi gosp. Flere, referent prosvetnega ministrstva, pomagajo mu pa štirje učitelji iz Zagreba in pet iz Ljubljane. Na razstavi bodo zastopani vsi učni predmeti, jeziki, zemljepis, zgodovina, naravoslovje in računstvo. Razstava bo pa obsegala tudi specifična dela učiteljev. Razstavljene bodo pisanke, knjige, reliefi, ilustracije, zemljevidi in vsi za narodno šolo potrebni predmeti. Poseben oddelek bo na razstavi posvečen naraščaju Rdečega križa, ki bo razstavil dela svojega poslednjega zelo uspelega tečaja. Poleg šolske kuhinje bodo razstavljene tudi tabele, ki nazorno kažejo uspehe, ki jih je dosegel naš pomladek.
Danes otvoritev evharističnega kongresa
Program za sprejem papeževega odposlanca
Magreb, 13. avgusta, k. Jutri je dan otvoritve evharističnega kongresa. Največji del udeležencev pride jutri s posebnimi vlaki. V nedeljo bo v Zagrebu, če ne bo vreme nagajalo, gotovo do 150.000 ljudi v sprevodu. Kongres se otvori s prihodom papeževega odposlanca nuncija g. Hermenegil-da Pelegrinettija, ki pride jutri z vlakom ob 4-40. Na postaji ga bo sprejel zagrebški nadškof in hrvatski metropolit prevzišeni gospod dr. Anton Bauer in predsednik
Osrednjega odbora za pripravo kongresa dr. Bakšič. Papeževega zastopnika bodo s kočijo odpeljali v nadškofijski dvorec. Pred katedralo ga bo sprejelo duhovništvo, pozdravil ga pa bo škof dr. Premuš. Po sprejemu se bo z zvonenjem vseh zagrebških cerkva razglasilo, da je kongres otvor-jen. Po ulicah, koder se bo vozil papeški zastopnik, t. j. po trgu Kralja Tomislava, po Zrinjevcu in po Strossmayerjevi ulici, bo v tem času ustavljen ves promet.
Izvajanje zakona o vinu
Določitev kontrolnih laboratorijev za analizo proizvodov
Beograd, 13. avgusta, k. Te dni stopi v veljavo zakon o vinu, ki je bil razglašen že 9. decembra 1929. Glede na to je poljedelsko ministrstvo izdelalo potrebna navodila, po katerih se bodo morali ravnati tako proizvajalci kot oblastva. Izvod teh navodil bo moral biti razobešen na vidnem mestu v vsaki občinski pisarni, v vseh vinarskih obratovalnicah, v vinskih kleteh in v prostorih, kjer se toči ali prodaja vino in vsi drugi grozdni proizvodi, ki spadajo pod vinski zakon. Kontrolni laboratoriji za analizo vina in vseh drugih grozdnih ali
vinskih proizvodov so ti-le: Banska eno-loška postaja v Bukovu pri Negotinu za Vardarsko, Moravsko in Dunavsko banovino in za ozemlje mesta Beograda; Banska enološka postaja v Zagrebu za Savsko in Vrbasko banovino; Poljedelska ogledna in kontrolna postaja v Mariboru za Dravsko banovino; Poljedelska ogledna in kontrolna postaja v Splitu za Primorsko, Zetsko in Drinsko banovino.
Beograd, 13. avgusta. 1. Jutri objavijo »Službene Novine« pravilnik o izvajanju zakona o vinu, ki stopa s tem v veljavo.
Važno opozorilo industrijcem —
Beograd, 13. avgusta. Ugledna tvrdka v inozemstvu se je obrnila na zavod za pospeševanje zunanje trgovine s prošnjo, naj ji sporoči naslove naših tvornic tekstilnega blaga in bom-baževinskih izdelkov ter trikotaže sploh. Zato poziva zavod za pospeševanje zunanje trgovine interesente, naj sporoče svoje naslove njegovemu informacijsko-komercijalnemu odseku.
... in izvoznikom hmelja
Beograd, 13. avgusta. V zvezi z letino hmelja in radi velikega zanimanja na inozemskih tržiščih za ta naš pridelek je zavod za pospeševanje zunanje trgovine pozval interesente, ki se bavijo z izvozom hmelja, naj mu sporoče svoje naslove, da bi jih mogel dostaviti uvoznim tvrdkam v raznih državah. Naslovi z ostalimi podatki naj se pošiljajo informacijsko-komercijalnemu oddelku zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu.
Revizija kvalifikacij uradnikov delavskih zbornic
Beograd, 13. avgusta. 1. V zadnjem času je ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje sprejelo veliko število pritožb delavskih organizacij, po katerih mnogi uradniki, nastavljeni pri Delavskih zbornicah, nimajo zadostne kvalifikacije za vršenje svoje službe v teh zbornicah ter da v mnogih slučajih celo niso pismeni. Minister za socijalno politiko in narodno zdravje je spričo tega odredil revizijo kvalifikacij uradnikov, nameščenih pri delavskih zbornicah.
Imenovanja in upokojitve
Beograd, 13. avgusta. 1. Po naredbi finančnega ministra sta bila imenovana za podnad-zornika finančne kontrole III.-3 pri oddelku finančne kontrole v Kranju Petanžiž Martin, pri oddelku finančne kontrole v Ljubljani Golob Martin. Upokojen je bil poverjenik finančne kontrole v Novem mestu Muškatel Anton, Imenovani 90 bili za poverjenika finančne kontrole II.-3 pri oddelku finančne kontrole v Ljubljani Bojovic Branislav, za nadzornika finančne kontrole III.-2 pri glavnem oddelku v Ljubljani Buchberger Franc, Gabriščik Franjo pri glavnem oddelku v Mariboru, Torkar Ivan pni oddelku v Dravogradu, Crepinko Alojzij pri glavnem oddelku v Logatcu ter Ličina Andrej pri oddelku v Kočevju.
Napredovanja
Beograd, 13. avgusta. 1. Z ukazom Nj. Vel. kralja so napredovali iz 1-4 v 1-4 a tehnična višja svetnika pri kraljevski banski upravi v Ljubljani Orel Karel in Mencinger Leo; v 1-4 tehniški svetnik pri sreskem načelništvu v Mariboru Hočevar Alojzij v 1-5 tehniški višji pristav pri sreskem načelništvu v Ljubljani Piletič Viktor, iz III-2 v III-l pa praktična tehnika pri sreskem načelništvu v Mariboru Runovec Franc in JureS Ludvik.
Padec tečajev v Newyorku
Newyork, 13. avgusta, d. Ne\vyorška borza je včeraj zaznamovala znaten padec tečajev. Nekateri vrednostni papirji in mnoge akcije so izgubili od 10. do 15% na vrednosti.
Madjarska pojde v Varšavo
Budimpešta, 13. avgusta, n. Madjarska vlada je sklenila, da bo sodelovala na mednarodni agrarni konferenci v Varšavi. Konferenca se bo vršila koncem tega meseca. Madjarsko delegacijo bo vodil poljedelski minister Mayer.
Hrib se je utrgal
Miinchen, 13. avgusta, n. Reichenhall je zadela težka vremenska nesreča. Utrgal se je oblak in je voda nanosila na vse ulice pesek in zemljo ter prodrla v kleti. Ceste v okolici so razruvane. Na cesti iz H(ittenwalda v Innsbruck se je utrgal hrib in prekinil ves promet. Zatrpana je tudi železnica. K sreči je strojevodja ekspresnega vlaka ob pravem času zapazil nevarnost in ustavil vlak ter tako preprečil veliko katastrofo.
Francoska letalca v Novem Sadu
Novi Sad, 13. avgusta. 1. Včeraj je pristalo na novosadskem aerodromu francosko vojno letalo tipa »Breguet 19«. Z njim sta se pripeljala znana letalca Pierre Weiss in Andre Giere. Letalca se vračata iz Bukarešte, kamor sta poletela iz Pariza v izredno kratkem času ter si tako pridobila pokal g. Bibesca. Progo Pariz—Bukarešta sta preletela v 8. urah 55 minutah. Lani je preletel to progo Romun Jacobescu v 9-28 urah.
Železniška nesreča pri Hercegnovem
Zelenika, 13. avgusta. 1. Snoči okrog 22. ure se je zgodila pri Hercegnovem ob mprski obali železniška nesreča. Neki stroj se je vračal na postajo Gumanac. Strojevodja ga je pognal z največjo brzino. Na nekem ovinku je stroj skočil s tira in se prevrnil preko nasipa. Strojevodja je mrtev, kurjač pa težko ranjen.
Razpis of er talne licitacije
Beograd, 13. avgusta. AA. Direkcija državnih železnic v Sarajevu razpisuje prvo javno ofer-talno licitacijo za nabavo opeke na dan 12. septembra v Sarajevu. Podrobna obvestila o tej licitaciji daje direkcija v Sarajevu.
Prvi delavski pokojninski fond
Beograd, 13. avgusta. 1. Zveza industrijcev in delavcev jugoslovanskih tvornic v Beogradu je ustanovila svoj lastni pokojninski fond. To je prvi slučaj v današnji državi, da so si delavci in nameščenci industrijskih podjetij sami in v evoji lastni režiji ustanovili pokojninski fond. Člani tega fonda bodo plačevali po 2—2‘50 Din na teden. Po 10—15 letih bodo imeli pravico do pokojnine, ki bo znašala 300—600 Din na mesec.
V znamenju fašisrfovslto-komunističnego sodelovanja
Fašistovski tisk in italijanski industrijski krogi sledijo z velikim zanimanjem razvoju fašistovsko-komunističnih gospodarskih odnošajev, ki jim dela posebno obiležje pred kratkim sklenjena trgovinska pogodba, ki naj bi privedla italijansko trgovinsko bilanco z ozirom na Rusijo do prepotrebnega ravnovesja. Znano je, da je lani uvozila Italija iz Rusije za 340,450.000 lir žita, lesa in drugih surovin in da je takrat dosegla vrednost iz Italije v Rusijo izvoženega blaga, povečini industrijskih proizvodov, komaj 70,611.000 lir .
V zvezi z nadami, ki so se polotile italijanskega tiska, da bo namreč sovjetska Rusija, čeprav posredno, pripomogla fašistovski Italiji iz njenega kritičnega gospodarskega položaja do boljših časov, je tržaški >Piccolo< objavil včeraj interview, ki ga je dovolil njegovemu uredniku sovjetski generalni konzul Gregor Gailun-ski.
Generalni konzul Gailunski je v svojih izjavah dal najprej izraza svojemu občudovanju italijanskega tiska, ki tako zelo podpira fašistovski režim, nato pa je govoril o gospodarskih odnošajih nad Italijo in Rusijo na splošno. Dejal je, da je sedanja razlika med vrednostjo italijanskega izvoza v Rusijo in ruskega izvoza v Italijo pač zaradi tega tako velika, ker se je Rusiji doslej izplačalo kriti svoje potrebe po industrijskih proizvodih v drugih državah, kjer je dobivala te izdelke po nižji ceni nego v Italiji, medtem ko je rusko izvozno blago, od premoga in petroleja pa do žita, v Italija pač lahko konkuriralo s takim blagom iz drugih držav.
V drugem delu svojih izjav se je sovjetski gen. konzul z velikim optimizmom izrazil o razvoju Trsta kot važnega središča med Rusijo in srednjeevrop. državami na podlagi nove italijansko-sovjetske trgovinske pogodbe. Trst naj bi po njegovih izjavah spet postal veliko gospodarsko-tran-zitno središče, na katerem naj bi se srečavali ruski agrarni pridelki, namenjeni v Avstrijo, severno Italijo, Švico in Cehoslo-vaško, in industrijski proizvodi iz omenjenih držav, posebno pa iz Italije, namenjeni v sovjetsko Rusijo.
Pa tudi tržaška industrija bi si po njegovem mnenju mogla opomoči. Rusija si namerava, sledeč svojemu načrtu za gospodarsko obnovo v petih letih, nabaviti preko štiristo večjih in manjših ladij. Zaenkrat si pomaga s tem, da si ladje’ izpo-sojuje pri inozemskih prevoznih podjetjih. Rusija pa rabi tudi mnogo konservnih izdelkov. Od vseh teh njenih potreb bi mogla sedaj, ko je bila v Rimu podpisana nova pogodba, kriti velik del tržaška industrijska podjetja.
»Sedaj«, je zaključil g. Gailunski, »je bodočnost v rokah industrijcev. Oni imajo zadnjo besedo: Če bosta cena in kakovost proizvodov italijanskih industrijcev ruskim potrebam primerni in jih bosta zadovoljili v večji meri kot izdelki drugih konkurenčnih podjetij, tedaj bo naša vlada z veseljem sprejela italijanske ponudbe ter tako v praktičnem življenju izvedla intencije, zaradi katerih je bila podpisana poslednja rimska pogodba.«
Vojaški manevri v Avstriji
Celovec, 13. avgusta, d. Včeraj zjutraj so se pričeli sicer v malem obsegu manevri koroških čet proti štajerski. Pod poveljstvom polkovnika Premzerja so se začele zbirati koroške vojaške edinice na črti Celovec—Velikovec in dalje v smeri proti KSflachu, kjer se sprimejo s štajerskimi vojaškimi edinicami, katerim poveljuje polkovnik Lauer. Manevri bodo trajali nekaj dni, nakar se bodo s primerno slovesnostjo zaključili v Gradcu, kamor bo prispel tudi avstrijski vojni minister.
Poskusi sabotaže v Franciji
Rim, 13. avgusta. AA. Po poročilih iz Lille-a je stavka metalurškega delavstva stacijonarna. neko tvornico, a so jo redarstveni oddelki odbili.
Otok prišel zopet iz vode
Batavia, 13. avgusta. AA. Vulkanski otok Krakatoa, ki je pred desetletji o priliki znane strahovite eksplozije njegovega vulkana izginil pod _ vodo, se je ponovno prikazal nad vodo. Ognjenik je začel te dni bruhati in leti kamenje, lava in ostala vulkanska materija do 2000 metrov visoko. Otok je že 10 m nad morjem.
Sklepi Jugosl. nogometne zveze
Beograd, 13. avgusta. 1. Poslovni odbor jugoslovanske nogometne zveze je objavil svoje sklepe, s katerimi je razveljavljena tekma za državno prvenstvo med »Hajdukom« Split in »Saškom« Sarajevo na podlagi referata sarajevske podzveze in sodnijske sekcije. Tekma se bo 17. t. m. ponovila. Nogometna zveza pa je zavrnila pritožbi »Hajduka« Osijek in »Primorja« Ljubljana.
Vremenska napoved.
Dunaj, 13. avgusta, d. Vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: V vzhodnem delu Alp sčasoma močne padavine, na zapadu le slabejše. V splošnem nobeno bistveno iz-bolišanie vremena.
„Slava morala -pada“
Gospod uredniki Pod tem naslovom je priobčil Vaš cenjeni dnevnik v svoji št. 61 z dne 13. avgusta notico o dveh razsodbah nemških sodišč, iz katerih Vaš dopisnik sklepa, >kako zelo se menjajo nazori o dobrem in lepem in kako padajo nauki in navade, ki so veljali in ponekod še veljajo za nedotakljive.«
Da ne bi Vaši cenjeni čitatelji, med katerimi je brezdvomno mnogo pozitivnih katoličanov, teh besedi slabo razlagali, Vas uljudno prosim, da bi mi dovolili k stvari sledečo pripombo:
V praktičnem življenju res ljudje le prečesto »zamenjavajo« dobro in zlo. Poglej samo sodnijsko kroniko! Vendarle ne moremo na splošno trditi, da se kar »zelo« menjajo »nazori o dobrem«. Nazori so pač večnostni ter presegajo meje držav, narodov in stoletij. Kair je dobro, smatrajo na splošno vsi ljudje za dobro: hvaležnost, domoljubje, usmiljenje, potrpežljivost itd. so reči, ki jih smatrajo vsi ljudje za hvalevredne; nasproti pa so bogokletje, nehvaležnost, laž, tatvina, rop, umor itd., reči, ki jih vsak človek obsoja. Za to vidimo, po vsem svetu več ali manj iste delikte.
Priznam pa, da včasih in v gotovih krogih zavladajo »mnenja«, ki niso v soglasju z večnimi etičnimi načeli.
Taka »mnenja« (ali če hočete »nazore«) si ljudje izoblikujejo, da spravijo svojo vest v soglasje s svojim praktičnim življenjem, ko bd vendarle moralo biti bas obratno: da se namreč praktično življenje ravna po vesti.
Zlasti opažamo to na področju seksualnega in matrimonialnega življenja. Iz velikega števila dejstev, ki imajo svoj vir ne v idejnem redu, temveč v... človeški slabosti, si ljudje še le stvarjajo »nazore«, ki vodijo do takih razsodb, kakor je ona, ki jo omenjate glede uradnice X. v Vratislavi. Ako se • razsodba sklicuje v prilog gospodični X., da je njeno razmerje do gospodarja, ki je oženjen, »pri današnjih družabnih razmerah nekaj naravnega«, je znamenje, da so pač te družabne razmere Drav žalostne in da se moramo potruditi,
kako bi staro moralo zopet dvignili. Jugoslovanski kazenski zakonik (prim. § 292) bi gotovo ne dovolil tako »mile« interpretacije »današnjih razmer«, kakor si jo je dovolil sodnik v Vratislavi sledeč svojim bolj svobodnjaškim tendencam . . . pa menda tudi v Vratislavi še ni izrečena zadnja beseda v tej zadevi.
Kar se pa tiče razsodbe višjega sodišča na Dunaju, ki je dovolila v sličnem primeru, da sme zakonec tudi »na svojo roko« zapustiti skupno zakonsko življenje, omenjam, da je taka razsodba (spisov seveda nisem imel v rokah) prav lahko v soglasju s staro moralo in s cerkvenim pravom (prim. Can. 1129 in Can. 181). Tozadevno piše ugledni domači bogoslovni pisatelj dr. F. Ušeničnik: (Pastoralno bogoslovje, str. 672) sledeče:
»Če je prešuštvo gotovo in notorično, sme nedolžni zakonski del kar sam po sebi, ne da bi se obrnil do cerkvenega sodišča, zapustiti krivega druga. Ker pa se nedolžni v tej misli, da je stvar notorična, lehko moti, naj se vsaj za stalno ne loči brez razsodb cerkvenega sodišča.
Če je prešuštvo sicer gotovo, pa tajno, bi nedolžni po svoji vesti takisto kar sam, brez cerkvenega sodnika, smel zapustiti krivega druga; toda radi zgledovanja v javnosti, naj se obrne do cerkvenega sodnika.«
Nauk je torej jasen: ako se zgode primeri, da je treba te direktive upoštevati, je to socialno prav tako žalostno, kakor je žalostno, ako mora sodnik aplicirati zakon proti morilcem in goljufom. Dejstvo je: če pada Stara morala, pada ob enem tudi človeška družba, kakor se z ladjo potapljajo vred i potniki. Če hočemo torej dvigniti družbo, jo je treba zopet pripeljati k Stari morali.
Prav hvaležen Vam bom, g. urednik, ako uvrstite te moje misli v svoj list. Ob enem prosim, da sprejmete izjavo mojega iskrenega spoštovanja!
Vdani Vam dr. Josip Ujčič prolesor moralne teologije.
žVcvcc juslična -palača v Celju
Celje, 11. avgusta
V našem lepem Celju nimajo niti okrožno, niti okrajno sodišče, niti drž. tožilstvo svojih prostorov v državni zgradbi. Okrožno in okrajno sodišče je nastanjeno v mestnih zgradbah, dočim se nahaja drž. tožilstvo v zasebni zgradbi. Že desetletja se dela na to, da bi se postavila v Celju nova justična palača, v kateri bi naj bili nastanjeni vsi ti uradi in poleg tega še davčna uprava, ki s© istotako nahaja v zasebni hiši. Justična uprava ima v Celju sicer zgradbo, takozvano staro okrožno sodišče, ki pa je velika podrtija in kvari vtis vsega mesta. Prostor, kjer se nahaja ta zgradba, je sicer bolj v sredini mesta, v bližini mestnega magistrata.
Letos se je justična uprava začela resno zanimati, da postavi v Celju prepotrebno justično palačo. Predsedstvo okrožnega sodišča v Celju se je obrnilo na mestnega načelnika dr. Alojzija Goričana s prošnjo, da bi šla mestna občina na roke pri zgradbi nove justične palače in posebno pri izsleditvi in dosegi drugega primernega prostora v Celju, ker sedanji prostor ni primeren za zgradbo justične palače. Del justične palače, katero tvori jetnišnica, je namreč naslonjen na zasebne stavbe, tako da je lahko mogoče, da jetniki pridejo v dotiko z zasebniki. Justična palača pa bi morala stati popolnoma izolirana, kakor Je to v drugih večjih mestih, n. pr. v Ljubljani ali v Mariboru. Mestno načelstvo je z ozirom na to pobudo takoj ukrenilo potrebno, da se poišče nov, bolj primeren prostor in je istega našlo v Gregorčičevi ulici, to je v oddaljenosti dveh minut od sedanjega prostora. Mestno načelstvo je izjavilo, da bi občina stavila ta prostor ju-stični upravi na razpolago proti temu, da ji justična uprava odstopi prostor, kjer stoji sedanje staro okrožno sodišče. Vršila se je že tozadevna komisija od strani justične uprave, katere se je udeležila tudi mestna občina po svojih zastopnikih in je justična uprava izjavila, da je novo odkazani prostor zelo primeren za zgradbo nove justične palače.
Komaj je to prišlo v javnost, so se pa že oglasili razni nezadovoljneži, ki pravijo, da mora stati justična palača na kraju, kjer je sedaj staro okrožno sodišče in da novo odkazani prostor ni primeren, ker se ne nahaja v sredini mesta. Oglasili so se gostilničarji, ker novo okrožno sodišče ne bo stalo pred njihovo gostilno, oglasili so se odvetniki, keT novo okrožno sodišče ne bo pred njihovo pisarno in še razni drugi ljudje.
Tem ljudem treba povedati z vso odločnostjo: Ako gradi justična uprava svojo palačo na novo odkazanem prostoru, pomeni to za Celje in njega razvoj velikansko pridobitev. Predvsem je treba povdariti, da je naloga Celja, da gre justični upravi na roko, da se vendar enkrat zgradi nujno potrebna justična palača. Zgradba bi stala
na prostoru, kjer je mogoč razvoj celjskega mesta in v kateri smeri se bo razvoj tudi vršil. Ako postavi država svojo palačo na tem prostoru, bo to nudilo tudi privatnikom pobudo, da bodo stavili svoje stavbe v bližini te zgradbe. Na drugi strani pridobi mestna občina lep stavben prostor z zgradbo starega okrožnega sodišča v sredini mesta. To pomeni v stavbno-politič-nem oziru za mestno občino veliko pridobitev, ki mora gledati na to, da se mesto razširja v gotovem pravcu in ne more dopuščati, da stavijo privatniki svoje stavbe po mili volji in ovirajo uresničenje veljavnega regulačnega načrta.
Mestna občina pridobi nadalje novo palačo v Celju, ki bo stala najmanj 9 do 10 milijonov in bodo večino tega denarja zaslužili celjski obrtniki, trgovci in delavci, kratkomalo ta denar bi prišel od drugod v Celje in bil konsumiran v Celju, kar pomeni za celjske razmere veliko. Mestna občina bi staro okrožno sodišče, ki je v svojih temeljih še trdno, popravila in bi ustvarila na ta način lepo stanovanjsko hišo in s tem nekoliko omilila obstoječo stanovanjsko bedo ter na ta način izvršila tudi del svoje socialno-politične naloge.
Ugovor vseh nezadovoljnežev, da prostor, ki je določen za zgradbo nove justične palače, ni v sredini mesta, je naravnost smešen. To mora priznati vsakdo, ki pozna teritorij celjskega mesta. V Celju menda ni nobenih razdalj in je pač vseeno, ali je treba iti eno minuto več ali manj, na drugi strani se nahaja ta prostor ravno tam, kjer je pričakovati razvoj mesta.
Celjanom se sedaj nudi prilika, da dobijo justično palačo. Tega trenutka ne smemo zamuditi in z vsemi sredstvi to prizadevanje pospeševati. Tukaj je treba pustiti na strani malenkostne kratkovidneže in njih oviro streti. Vsi, katerim je na tem ležeče, da se Celje razvija, se morejo strniti v eno vrsto in z vsemi silami delati na to, da pridemo čimprej do izvršitve teh projektov.
Tujci y naši industriji
Cenjeni gospod uredniki
Sijajno delo ste opravili, da ste sprožili vprašanje tujcev v naši industriji. Res je že skrajni čas, da se temu parasitstvu enkrat za vselej napravi konec.
Dovolite, da prispevam še jaz z nekaterimi ugotovitvami, ki leže na dlani, pa jih naša javnost ne vidi.
Imam nečaka, zelo pridnega In resnega fanta. Študiral je tehniko v Berlinu in diplomiral s prav dobrim uspehom. Osem mesecev je prakticiral v neki rajhovski kemični tovarni; obrnil sem se na generalnega ravnatelja nekega večjega industrijskega podjetja v Sloveniji. Še predno sem gospodu razložil podrobnosti, me je zavrnil, da potrebujejo oni samo ljudi, ki so študi-
rali v Avstriji ali Nemčiji, češ da naše visoke šole še niso na višku. Ko sem mu ponižno (saj sem vendar Slovenec) povedal, da je fant študiral in prakticiral v Nemčiji, je gospod sicer nekoliko osupnil, vendar me je lepo odslovil s pripombo, da trenutno ni mesta na razpolago. Po preteku dveh mesecev pa moj nečak sreča svojega raj-hovskega tovariša z berlinske tehnike, ki mu z ošabno gesto in ironičnim nasmehom pove, da je nameščen ravno pri onem podjetju, kjer sem jaz zaman trgal podplate.
Povem Vam pa še nekaj, gospod urednik. Stariši mojega nečaka se nahajajo v Italiji, so pač primorski Slovenci. Ker so bila tudi vsa ostala moja pota brezuspešna (če bi jih našteval, postanete sivi in plešasti, gospod urednik) sem fantu svetoval, naj gre v Italijo, tam bo mogoče lažje prišel do zaposljenja. No, fant je bil kmalu nazaj, srečno jo je pobral preko meje in veste, kaj so mu doli povedali — mi imamo kruha samo za naše ljudi. Drugorodcev, posebno tujcev nočemo. Šel je v Francijo, ne godi se mu slabo, danes je šef preizkuševalnega oddelka ene največjih kemičnih tovarn v Franciji.
Star človek sem, gospod urednik, ali verujte mi, da se meni starcu stiskajo pesti, kadar vidim, kako malikuje in klečeplazi naša mladina prel tujimi valpeti. Vem, da se zanimate za ta vprašanja, zato Vas prosim, pridite samo enkrat v kavarno, tam pri cerkvi, pa poslušajte in opazujte, kako se šopiri tuja navlaka, sami nenadomestljivi »špecijalisti«, naši pa brez službe.
Dobro je povedal oni gospod tam iz Celja. Marsikaj bi se dalo povedati tudi iz Maribora. Bil sem malo na oddihu v našem solnčnem Mariboru. Zvedel sem take, da bi tulil. Le vprašajte ob priliki, kaj vsega ne stori »zaveden« slovenski rodoljub, da ustreže milosti ošabnega tujca.
Povem Vam, gospod urednik, da sem bil tega svojega »oddiha« naravnost žalosten.
Za danes Vam na Vaši pobudi, ki ste jo dali, samo častitam in želim, da bi rodila take uspehe, ki jih opažamo na vseh ostalih poljih po 6. januarju dalje. K temu po-mozi Bog!
S krepkim zdravo!	Stara garda.
25 letnica Sokola v Domžalah
Domžale, 11. avgusta. Sokolsko društvo v Domžalah je med najstarejšimi sokolskimi društvi na deželi.
V narodno močno zatiranem kraju se Je po krasno uspelem praSkem vsesokolskem zletu leta 1904. porodila Domžalcem želja po ustanovitvi Sokola. Sokolsko vzgojena srednješolska mladina, dijaki Breceljnik France, Kralj Iv. in Trojaušk Avg. so prirejali po Domžalah in Trojaušk August so prirejali po Domžalah in njeni okolici poljudne igre in dramili narodno zavest. Na pobudo br. Drenika Bojana se je pod vodstvom pokojnega br. Slokarja Andreja vršil ustanovni občni zbor domžalskega Sokola leta 1905. Izvoljen je bil prvi društveni starosta br. Slokar Andrej, prvi društveni načelnik pa br. Breceljnik Franc. Lepo zasnovano delo je začelo kmalu pojemati. Dijaki so morali na visoke šole, močne vodilne osebe so se izselile. Društvo je zašlo v težko krizo. Matično društvo Ljubljanski Sokol je vestno pošiljalo br. Drenika Bojana in br. Kostnapfela Aleksandra, da sta po dvakrat na teden poučevala telovadbo v Domžalah.
Za društvo neprecenljive vrednosti je bil tedanji načelnik br. Majzel; on je bil gonilno pero, ki je z večletnim vztrajnim delom mnogo pripomogel, da si je društvo že leta 1911. pod starosto br. Ravnikarjem Francem postavilo
krasen dom in kupilo prostrano telovadišče.
Dom je stal nekaj nad 60.000 kron tedanje veljave. Mnogo so žrtvovali Domžalci v blagu, s prostovoljno tlako in v denarju, največ pa oni, ki so podpirali poroštvo za plačilo dolgov. V skrajno slabih gospodarskih razmerah je zalotila društvo svetovna vojna. Dom je zasedlo vojaštvo, dohodkov ni bilo, dolgovi vedno večji, plačnika nikjer. Vse je kazalo, da bo dom prodan. Neizogibno prodajo je preprečil pokojni dr. Tavčar Ivan, ki je kot pravni zastopnik Mestne hranilnice ljubljanske predlagal sodišču, naj stavi dom pod prisilno upravo. Enaka zasluga velja pokojnemu tovarnarju Cerarju Francu iz Stoba, ki je kot prisilni upravnik skrbel, da se je vršilo odplačevanje vsaj v taki izmeri, da ni bilo povoda za prodajo. Po vojni je dom zopet služil svojemu namenu.
Po strokovnjaško zasnovanem načrtu br. §e-tine Egidija, ki je po vojni prevzel blagajno in sanacijo dolgov, si je društvo v dveh letih tako opomoglo,
da je bilo leta 1920. prosto vseh bremen.
Tehnično vodstvo domala vseh oddelkov je vodil požrtvovalni načelnik br. Gašperin Josip, ki je s pomočjo vaditeljev visoko dvignil sloves domžalskega Sokola. Gmotno vseh težav prosto društvo je v zadnjih desetih letih posvetilo največ dela za spopolnitev dobrih telovadcev in tekmovalcev. Prirejalo je razne nastope, izlete, tekme, pevske vaje, tamburanje, igre, gledališke predstave doma in v okolici, predavanja itd. Poleg tega'pa se udeleževalo vseh sokolskih Javnih nastopov tako, da izkazuje statistika letno po 10 do 16 sodelovanj. Ustanovilo Je sokolske odseke v Dobu, Moravčah i* na
Brdu ter širilo sokolsko misel v vsem svojem območju. Poleg tega Je v zadnji dobi ustanovilo svoj odsek za kino. Izven poletja vprizarja ta odsek filme kulturno prosvetne in zabavne vsebine.
Sedaj starostuje društvu že od leta 1906. redni in delovni član domžalskega Sokola br. Petro vee Tomo, načelnikuje pa že več let marljivi br. Vidmar Franc.
Društvu, ki ■ vztrajnim delom Bledi ciljem ve likega Tjrša in jugoslovanskega kralja, iclime obilo uspeha v bodočnosti. K njegovi 251etnici, ki jo proslavi 17. avgusta, pa iskreno čestitamo! Zdravo I	L	S.
‘Ppimcvslte vesli
p Nove italijanske šole na Primorskem. Se
pred kratkim smo poročali o vprašanju italijanske vzgoje slovenskih otrok in sedaj znova. To Je znak, da si italijanske oblasti zares na vse načine prizadevajo, da čim prej poitalijančijo primorsko deco. S tem se ponašajo tudi italijanski listi, ko poročajo o novi odredbi rimskega ministrstva za nacionalno vzgojo (naučno ministrstvo). S to odredbo je bilo ustanovljenih 43 novih šol, in sicer po ena v Fari, v Šempasu, pri ajdovskem Sv. Križu, v Gradišču, Lujku, Zgornji Tribuši, Zgornjem Lokavcu, Konomlje, Vojskem, Tržiču, Ronkih, Fojani, Skocijanu, Povirju, Zgornji Branici, v Juriščih. ter še v drugih 24 krajih. Štiri šole so bile ukinjene, tri pa premeščene.
p V. miličniški nabor. Nabor fašistovskih miličnikov bo šele v prvi polovici prihodnjega leta. Toda že sedaj je začela fašistovska mladinska organizacija pripravljati fante letnika 1913. na ta nabor. Nosili bodo na svojih krojih poseben znak z napisom »V. fašistovski nabor« in ves svoj prosti čas bodo vporahili za to, da se izučijo v vojaških rečeh. Takšen pa je ukaz zradi tega, ker se je pri prejšnjih naborih pokazalo, da večina nabornikov kljub tolikim vajam ni vedela, kako je treba ravnati s puško in revolverjem.
p Na italijanskih vseučiliščih se bodo tudi letos vršili štirimesečni tečaji o vojni zgodovini in drugih vojaških znanostih.
p la Vipave. Zadnji dnevi julija so bili za vipavsko vinogradništvo naravnost pogubni. Zaradi trajnih nalivov je postalo grozdje umazano in se je v veliki meri pojavil črni palež. Tudi peronospora in oidium sta napravila mnogo škode. Ljudje škropijo in žveplajo na vse pretege, a brez uspeha. — Tudi zaslužka ni nobenega. Včasih je bilo mnogo fantov zaposlenih pri gradnji vojaških cest, sedaj pa domačine odpuščajo in zamenjujejo z italijanskimi priseljenci. — S poslednjim dekretom šolskega oskrbni-štva v Trstu so bili premeščeni v južne kraje države tudi učitelji in učiteljice, ki so bili vpisani v fašistovsko stranko in si celo prostovoljno spremenili ime.
p Nov fašistovski direktorij. Generalni fašistovski tajnik Turati je na predlog tržaškega pokrajinskega tajnika dr. Perusina imenoval nov pokrajinski fašistovski direktorij v Trstu. Sestavljajo ga dr. Bidoli, Cioccolanti, dr. De Ferra, dr. Gofter-Wondrich, dr. Martelli, dr. Rozzo, dr. Scala in De Franceschi. Vsi so stari fašisti in četniki, kar je dandanes v Italiji pogoj zo vsako politično karijero. V novem direktoriju so predvsem dobro zastopana bančna in zavarovalna podjetja ter odvetniki.
p Avtomobilska nesreča. V ulici Commerciale v Trstu je avto povozil tri pešce. Pismonoša Franc Kariž, star 63 let, je takoj po nesreči umrl, druga dva ponesrečenca pismonoša Anton Lozar in neka hišnica pa sta bila le lažje ranjena. Izgleda, da je bil nesreče kriv šofer, ki je prenaglo vozil po mokri in nekoliko vzpeti cesti.
Napredovanje v železniški službi
V I. skupino položajne plače, zvaničniki II. kategorije, 2. skupine:
Novak, Janez, Ljubljana glav. kol., Ozmec Josip, Macinec, Pecsek Ivan, Murska Sobota, Peric Andrej, Novo mesto, Peternelj Martin, Ljubljana glav. kol., Pirc Alojzij, Ljubljana glav. kol., Plaznik Martin, Zidani most, Plešec Ivan, Progovna sekcija Ljubljana gor. dol. proga, Podberšček Mihael, Novo mesto, Pogačar Franc, Jesenico, Pogačar Jakob, Novo mesto, Potočnik Andrej, Zidani most, Prešeren Josip, progovna sekcija Jesenice, Purkart Alojzij, premikač, Jesenice, Ribič Ivan Maribor glav. kol., Rogina Jurij, Velenje, Sitar Alojzij, Novo mesto, Smolej Alojzij, prog. sekcija Jesenice, Strašek Alojzij, Ljubljana, glav. kol., Šušteršič Franjo, Ljubljana glav. kol., Švagan Josip, Marihor glav. kol., Tomazin Jakob, Jesenice, Tremi Oton, Maribor glav. kol., Urbanija Franjo, Ljubljana gl. kol., Verdnik Franc, kurilnica Maribor, Zaberl Ivan, Maribor kor. kol., Žbogar Anton, Novo mesto, Bole Leopold, Šmartno ob Paki, Čibej Avgust, kurilnica Ljubljana I. glav. kol., Čuk Ivan, Kotoriba, Dernač Alojzij, Rajhenburg, Ferschitz Alfred, Tezno, Golob Janez, Ljubljana glav. kol.., Herman Ivan, Ljubljana glav. kol., Južovnik Ludvik, Tezno, Jurc Anton, Ljubljana gl. kol., Justin Ivan, Vrhnika, Kadunec Alojzij, Ljubljana glav. kol., Kelbe Ivan, Ljubljana gor. kol., Korošin Ivan, Ljubljana glav. kol., Kotnik Franc, Maribor glav. kol., Kožar Avgust, Jesenice, Kračman Anton, progovna sekcija Ljubljana gor. kol., Kreiner Franc, Maribor kor., kol., Lavrič Janez, Novo mesto, Lenasi Avguštin, Ljubljana gl. kol., Lukman Franc. Ljubljana gor. kol., Malhy Franc, Tezno, Piletič Franc, Gradac v Beli Krajini, Pintar Franc, progovna sekcija Ljubljana glav. proga, Rde-tič Ivan, Ljubljana gor. kol., Ravnic Ivan, Ljutomer, Remih Franc, Maribor glav. kol., Renčelj II. Franc, Ljubljana glav. kol., Sakelšak Anton, Maribor glav. kol., Stepič Peter, Šmarje-Sap, Štrekelj Ivan, Ljubljana gor. kol., Schwarz Ivan, Ljubljana glav. kol., Tome Avguštin, Murska Sobota, Ulbl Martin, Sevnica, Verdir Josip, Jesenice, Vrtačnik Franc, Velenje, Widmar Ivan, Ljubljana gl. kol. 2agar Ivan Ljubljana gor. kol., Živko Ivan, Maribor glav. kol.
f>ilevnc vesli
— Dar Nj. Vel. kralja. Odbor Kola srbskih »ester v Prijedoru je imel v ponedeljek Izredno sejo, na kateri je predsednica Marija Štrod-lova prečitala dopis uprave dvora, da je društvu Nj. Vel. kralj daroval 10.000 Din za zgradbo društvenega doma v Prijedoru. Vse navzoče članice so sprejele vest z navdušenjem in zaključile sejo z burnimi vzkliki kralju in kraljevskemu domu.
— Češkoslovaški Sokoli našemu Sokolu. Predsedstvo saveza vseslovanskega Sokolstva v Pragi je poslalo savezu Sokola kraljevine Jugoslavije to-le pismo: Bratskemu savezu Sokola Kraljevine Jugoslavije, Beograd. Poslednji zvoki z vseslovanskega sokolskega zleta v Beogradu so se komaj polegli, a Sokoli so se vrnili v svoja gnezda v vseh slovanskih krajih z nepozabnimi spomini na slavno kraljevsko pre-etolico v Beogradu. Zato gre najprisrčnej-Sa zahvala Vam vsem, ki ste nam omogočili in pripravili to veličastno manifestacijo sokolske ideje in ste pokazali tolikšno življensko silo, tako da so ti svetli dnevi najvažnejši dogodek, ki bo še dolgo zanašal v vse slovanske dežele slovansko narodno navdušenje za vzvišeno delo pri-hodnjosti. Zbrali smo se v goste vrste, drug poleg drugega bratje poleg bratov, in združeni poslušamo utripe vzradoščenih sokolskih src. S pomnoženo slavo in silo zremo v bodočenost. Tako bomo v bodoče proti vsem našim nasprotnikom delovali složno, z bratsko ljubeznijo, s stvarnim delom za sokolsko idejo, ki bo zdužila naša bratska pokolenja za skupno, hrabro in močno svobodo in do vrhov človeške moči stremečo silo. Zdravo! Za predsedstvo Saveza vseslovanskega Sokolstva starosta dr. Schreiner, tajnik Stepanek.
— Nova zgradba francoskega poslaništva v Beogradu. Na Knez Mihajlovem vencu v Beogradu grade novo palačo francoskega poslaništva v modernem francoskem slogu. Palača bo ena najlepših, kar jih je bilo zadnja leta zgrajenih v naši prestolnici.
— Imenovanje. Po naredbi finančnega ministra je bil Imenovan pomožni knjigovodja pri Dravski finančni direkciji v Ljubljani g. Z u p a n Albert za knjigovodjo.
— Občni »bor Oblastne zadruge slaščičarjev, medičarjev, voščeninarjev in izdelovalcev kandit v Ljubljani bo dne 27. avgusta 1930 v salonu hotela Miklič, nasproti glavnega kolodvora v Ljubljani. Udeležba je za vse člane dolžnost.
— Podpore za obisk šole za precizno mehaniko na Dunaja. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani hoče omogočiti dvema mladeničema s primerno podporo obisk strokovne šole za precizno mehaniko v Modlin-gu pri Dunaju. Sola traja tri leta. Pogoj za sprejem je dovršeno 14. leto starosti in uspešno dovršena osnovna šola. Potrebno je seveda znanje nemškega jezika. Šola nadomesti učno in dve leti pomočniške dobe. Interesenti, ki bi se zanimali za to šolo in ki bi mogli vsaj del študijskih stroškov pokriti sami, naj se nemudoma zglase pismeno ali osebno med uradnimi urami pri Zavodu Zbornice TOI v Ljubljani, Beethovnova ulica 10/11.
— Razpisane dražbe občinskih lovov. Lov občine videmske se bo oddal v zakup za dobo od
1.	oktobra 1930 do 31. marca 1935 na javni dražbi v ponedeljek 1. septembra 1930 ob 13. v občinski pisarni v Vel. Laščah. Dražbeni pogoji se lahko vpogledajo pri sreskem načelstvu v Kočevju. — Lov občine Sodražica se bo oddal v zakup za dobo od 1. septembra 1930 do 31. marca 1935 na javni dražbi v četrtek dne 28. avgusta 1930 ob 11. dopoldne pri sreskem načelstvu v Kočevju, kjer se lahko vpogledajo dražbeni pogoji.
— Komu je to v korist? Premogokopna dru-Iba »Nova Nada« v Globokem je imela do konca preteklega leta naročeno številko telefona pošte v Brežicah. Nalašč za to številko so napeljali progo od Brežic do Globokega v daljavi 7-50 km. Ko je podjetje ustavilo obrat, je opustilo tudi telefon. Poštna uprava je takoj demontirala aparat v stavbi »Nove Nade« v Globokem in ga odnesla v Brežice. Žična proga pa je ostala brez vsake zveze. Takoj po-četkom tega leta je zaprosila občina Globoko z pismeno vlogo Direkcijo pošle v Ljubljani, da ji dovoli prejšnjo telefonsko številko in jo montira na občini. Mesece ni bilo odgovora. Zato je občina vložila ponovno prošnjo. Zaman! Odgovora in niti rešenja nii Sedem me-»ecev je preteklo, pa se nihče ne gane, da bi zadevo uredili Radovedni smo, v kakšne in pa komu v korist Je ta postopek, obenem zares telefonska naglica, g katero se rešuje ta zadeva?	—r.
— Buster Keaton bo obiskal Jugoslavijo. Bu-ster Keaton, mož z oledenelim obrazom, kakor ga imenujejo v Ameriki in Evropi, bo v kratkem obiskal vsa večja evropska mesta. Obiskal bo ob tej priliki tudi Jugoslavijo In sicer se bo ustavil najprvo v Zagrebu, odkoder bo odpotoval v Split, Dubrovnik in Sarajevo ter v Beograd, od tu pa bo nadaljeval potovanje v Carigrad.
— Grozilna pisma »Črne roke«. Iz Subotice poročajo, da je dobilo več trgovcev in kmetov v Debeljači grozilna pisma, ki jih je podpisala »Crna roka«. Zadnje tako pismo je dobil industrialec Gutmann. Od njega je zahtevala »Črna roka« 30.000 Din. Orožnikom se je posrečilo izslediti pisca grozilnih pisem.
— Zamena novčanic Banco di Napoli in Ban-co di Sicilia. Ker se nahaja še precejšnje število novčanic »Banco di Napoli« in »Banco di Sicilia« v prometu v inozemstvu, sporoča kr. generalni konzulat italijanski v Ljubljani, da je predložiti omenjene novčanice po zadevnem najnovejšem ministerijalnem odloku italijanskega finančn. ministrstva v zameno najdalje v roku do 81. decembra tekočega leta, in sicer pri »Banca di Italia«, odnosno pri omenjenih dveh denarnih zavodih.
— Brezposelnost v Zagrebu. Pretekli teden so vpisali na zagrebški Borzi dela 732 novih brezposelnih. S preostalimi je sedaj v Zagrebu 905 brezposelnih.
— Afera s Zeileisovim zavodom v Beogradu. Notranje ministrstvo je preklicalo dekret, s katerim je prepovedalo izvrševati prakso dr. Ili-Ču-Rakovačkemu po Zeleisovi metodi, češ, da spada to v delokrog ministrstva za narodno zdravje. »Vreme« poroča, da je beogr. zdravniška zbornica uvedla proti dr. Iliču disciplinarno preispavo.
— Velikanska poneverba. V Nišu so aretirali občinskega blagajnika Spasoje Živkoviča, ki je poneveril 1 milijon 300 tisoč Din občinskega denarja. Aretacija blagajnika, ki je skušal pobegniti v Bolgarijo, je vzbudila v Nišu pravo senzacijo.
— Krvav pretep na Brezjah. Pod tem naslovom smo že poročali o dogodku, ki se je dne 3. avgusta primeril na Brezjah pred gostilno g. Frana Ankersta. Dogodek se jo v resnici dogodil tako-le: Omenjenega dne okoli 2. popoldne je prišel v Ankerstovo gostilno 281etni Albin Nosan z Dolenjskega v spremstvu neke nepoznane ženske. Napravila sta skupaj zapitka za 21 Din. Proti večeru sta se hotela izmuzniti, ne da bi natakarici poravnala račun. Izginila sta. To je zapazila natakarica, ki je z žagarjem Francetom Mrakom skočila za njima. Ker je Mrak Nosana kakih 100 m od gostilne zadržal, je prvi potegnil nož in zabodel Franceta Mraka v prsa pod desno bradavico. Franc Mrak je moral iskati pomoči v ljubljanski bolnici, kjer Je ostal le dva dni. Sedaj se Mrak nahaja v domači oskrbi. Proti Nosanu je uvedena kazenska preiskava.
— Pred leti je umorila ljubavnika. V Uro-ševcu so odkrili zločin, ki se je dogodil pred petimi leti. Tedaj je nenadoma zagonetno izginil neki Bogoljub Svarič, kolonist. Bil je agrarni uradnik. Živel je v divjem zakonu s Slovenko Magdo Smej, vdovo. Prva preiskava ni imela uspeha. Zdaj po petih letih so Sme-jevo zopet zaslišali in priznala je, da je Sva-riča umorila s sekiro, ko je spal, in zakopala truplo na vrtu. Umorila ga je, ker je dvakrat posilil njeno mladoletno hčerko ln jo okužil.
— Za svojega se odda 6 mesečni deček. Natančnejša pojasnila v Zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani, Lipičeva ul.
— Dva nevarna postopača na Dolenjskem. Okoli Mokronoga se zadnji čas klatita dva nevarna postopača, ki kradeta, kjerkoli se jima nudi prilika. Eden je spreten tat in vlomilec, po poklicu ključavničar, drugi njegov brat pa je znan klatež in vlačugar, po poklicu čevljar. Pred dnevi sta ponoči vlomila v gostilničarske prostore Franceta Kolenca v Mokronogu ter mu odnesla harmonike, amerikanski gramofon in 30 gramofonskih plošč. Kolenc je oškodovan za 6200 Din. Lopova sta najbrže gramofon kje prodala.
— Vreme. V Dravski in Savski banovini je včeraj močno deževalo. Barometer Je od torka do včeraj znatno padel ter je včeraj ob 7. kazal: Ljubljana 7581 (prejšnji dan 761-4), Maribor 757-3 (prejšnji dan 7597), Zagreb 758-7, Beograd 758-4, Skoplje 761-8, Sarajevo 759-8 in Split 759-5. Temperatura je včeraj ob 7. znašala: Ljubljana 17, Maribor 17, Zagreb 18, Beograd 22, Skoplje 20, Sarajevo 18 in Split 23. Razun v Dravski in Savski banovini je drugod bilo lepo vreme. Vročina pa pojema. Oblačnost je včeraj znašala od 0 do 10, Ljubljana, Maribor in Zagreb 10, drugod le od 0 do 2. Relativna vlaga: Ljubljana 89 odst., Maribor 85 odst., drugod od 65 do 75 odst. V Ljubljani je bila včeraj najvišja temperatura 21 C, najnižja pa
17-4 C.
Ljubljana
Četrtek, 14. avgusta 1930, Evzebij. — Pravoslavni: 1. avgusta, Jaroslav.
Nočno službo imajo danes lekarne: Bahovec, Kongresni trg, Us tar, Sv. Petra cesta in Hočevar, Šiška.
*
■ Izredno zanimiv koncert bo v Ljubljani v sredo 20. t m. zvečer ob pol 21. uri v Filharmonični dvorani. Ta večer bomo imeli prvikrat priliko slišati angleške zbore in samospeve v originalu. V Ljubljano prispe 54 članov raznih angleških zborov, in sicer pripadajo posamezniki sledečim društvom:	Kraljevsko
pevsko društvo London, Londonski pevski zbor, Lestersko filharmonično društvo, Pevsko društvo Bach iz Njukastla, Politehnično pevsko društvo, Pevsko društvo Aleksandra, Galsko pevsko društvo, Belmontsko pevsko društvo, Kraljevi glasbeni kolegij. Gvernzijsko pevsko društvo in Vestklivski orkester. Dirigent zbora je Artur F a g, zborovodja londonskega kraljevskega pevskega društva. Kot solista nastopata Ida K u p e r (sopran) in Friderik Vuthaus (bariton). Pri klavirju je Red-žinald Pol. Program obsega celo vrsto starih
angleških pesmi in madrigalov, dalje razne samospeve, duete in vrsto narodnih in mornarskih pesmi. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni po običajnih koncertnih cenah.
■ Javen železničarski shod sklicuje oblastni odbor Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev danes 14. t. m. ob 18-30 v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani in vabi železničarje, da se ga v čimvečjem številu udeleže. — Oblastni odbor UJNŽB Ljubljana.
■ Policijski drobiž. Aretiran je bil neki moški zaradi nakupa ukradenega blaga. Policijski upravi so bile prijavljene 3 manjše tatvine, tako 2 tatvini krompirja in 1 tatvina premoga, dalje so bili prijavljeni 4 hazardisti, katerim je policija zaplenila 109-50 Din denarja, 2 osebi zaradi nedostojnega vedenja, 9 kalilcev nočnega miru, 4 prekrški avtopredpisov in 8 prekrškov cestnopolicijskega reda.
■ Morala v zeleni »Zvezdi«. Na opozorilo nekega mladeniča je policijski stražnik v torek okoli 23. aretiral dva moška zaradi nečistega dejanja. Oba sta odromala v policijski zapor.
■ Dva nebogljenca. V torek dopoldne sta pričela krasti. Oba hodita še v osnovno šolo. Milan I. se je splazil v podstrešje gostilne Tri-plat na Ambroževem trgu. Najprej je izmaknil 1000 Din vreden turistovski daljnogled. Milan II. se mu je pridružil in na Vodnikovem trgu sta daljnogled prodala za 7 kovačev. Kupoval-cu je dejal Milan I., da mu je mati naročila, naj daljnogled proda, ker nujno rabi denar. Ko sta dobila denar, sta odšla v kopališče »Ilirija«, kupila sta si tukaj nekaj igrač. Popoldne je Milan I. vdrugič splezal skozi strešno okno v podstrešje in hotel odnesti šen en daljnogled. Zasačila ga je gostilničarkina hčerka. Stražnik Drago Bordon je oba dečka ostro prijel ter ju odvedel k staršem. Včeraj dopoldne pa se je stražniku Bordonu posrečilo izslediti možakarja, ki je daljnogled kupil od Milana I. Mož bo pač imel sitnosti pri sodišču zaradi nakupa ukradenega blaga.
■ Velika tatvina denarja. Pekovskemu pomočniku Francetu Breznikarju je bila iz stranišča konsumnega društva na Kongresnem trgu ukradena črna usnjata denarnica, v kateri je bilo 2955 Din.
'ftltaeibcv
m Načelnik dr. Andrija Štampar v Mariboru. V sredo ob 11. uri dopoldne je dospel v Maribor z avtomobilom načelnik ministrstva narodnega zdravja dr. Andrija Štampar. Načelnik dr. Štampar je na inšpekcijskem potovanju po Sloveniji. Pripeljal se je iz Topolščice, kjer sl je ogledal zdravilišče za jetične. V Mariboru si je ogledal naprave in poslovanje Zdravstvenega doma in se o njem zelo pohvalno izrazil. Tudi o dečji koloniji na Pohorju in o kopališču na mariborskem otoku je izrekel svoje zadovoljstvo. Opoldne se je odpeljal v Rogaško Slatino.
m Čehoslovaki na poti skozi Maribor. Danes se pripeljejo v Maribor s popoldanskim brzo-vlakom okrog 17. ure Čehoslovaki, ki se udeležijo evharističnega kongresa v Zagrebu. Na postaji jih bodo poleg duhovščine sprejeli tudi zastopniki češkoslovaške lige in češkega kluba. Vabljeno je tudi mariborsko občinstvo.
m Imenovanje. Kraljevska banska uprava je imenovala tukajšnjega hotelirja gosp. Franca Zemljiča za člana tujsko-prometne zveze Dravske banovine.
m Gasilski jubilej. V petek 15. t. m. slavijo gasilci v Pekrah kri Mariboru 401etnico obstoja svojega društva. Proslava bo združena z župnim zletom gasilcev.
m Koncert v parku. Ob lepem vremenu bo na praznik 15. L m. in v nedeljo 17. t. m. od
11.	dopoldne v mestnem parku promenadni koncert. S vi rala bo godba »Drave«.
m Analfabetski tečaji. V štirih analfabetskih tečajih za vojake iz južnih krajev, je bilo 512 vojakov vseh tukajšnjih edinic. Zaključni izpiti, ki so sedaj zaključeni, so končali z zelo dobrim uspehom, kajti izpit je napravilo preko 80 odstotkov kurzistov.
m Borza dela v Mariboru išče nujno 1 fotografa, 1 kurjača, 1 mesarja, 1 mlinarja, 1 natakarja, 1 kurjača, 1 tesarja, 2 zidarja, 2 kleparja, 4 majerje, več viničarjev, hlapcev, vajencev mizarske, kleparske in čevljarske stroke, 4 bolniške strežnice ter več kuharic, sobaric in služkinj.
m Naknadna p.ijava. Vrtnar Ivan Hrastev, kateremu je neznanec, kakor smo včeraj poročali, ukradel v neki gostinli 500 Din gotovine, je naknadno prijavil, da mu Je zmanjkal tudi nahrbtnik, v katerem je imel perilo, obleko in druge stvari, vredne skupno krog 1260 Din.
m Od doma bežijo. V zadnjem času so pobegi nedoletnih v našem mestu vsakdanja stvar. Če starši sina ali hčer le malo okregajo, pa zbeži kdo ve kam. Sedaj je policija zopet prejela dve taki prijavi. Dne 5. t. m. je izginil Josipu Pi-čečniku, naredniku vodniku njegov 171etni sin Josip, dne 11. t. m. pa Ivanu Lamprehtu lSletni posinovljenec Helmut Vrčko.
m Žalostna statistika. Od 1. januarja do 31. julija je bilo v Mariboru 9 samomorov, 9 smrtnih slučajev vsled nesreč in 1 umor.
m Žalitev uradne osebe. Z žaljivimi izrazi Je v torek zjutraj opsovala kmetica Alojzija Grajfoner tržnega nadzornika, ko je pregledoval njene gobe. Epilog bo na sodišču.
m Obračun sredi trga. V ponedeljek dopoldne sta se na Rotovškem trgu pred Borzo dela srečala brezposelna delavca Avgust Sever in Karel Staudekar ter se spoprijela zaradi nekega starega spora. Posredoval je stražnik, ki
je Severja kot napadalca odvedel na policijo. Obračunanje je seveda opazovala množica radovednežev.
Gelfe
* Uradni dan Srezkega gremija trgovcev v Celju za člane iz rogaškega sodnega okraja bo v soboto 16. t. m., in sicer od 9. do 12. ure predpoldne v Rogatcu v posebni sobi hotela Sporn in od 14. do 17. ure popoldne v Rog. Slatini v občinski posvetovalnici. Načelstvo.
* .Telovadno akademijo v letnem gledališču zdraviliške uprave v Rogaški Slatini priredi Sokolsko društvo Celje. Akademija, ki obsega deset točk, je določena na praznik dne 15. avgusta ob 20'30. Celjani hočejo na tej akademiji pokazati razvajeni mednarodni publiki intenzivno in tiho delo, ki ga vrši Sokol v svojih telovadnicah.
* Žalna manifestacija ob 10-letnici korošl ega plebiscita bo v Celju v nedeljo dne 12. okt-bra pod okriljem Sokolske župe Celje. Uprav«. Sokolske župe Celje sklicuje za sestavo posebnega prireditvenega odbora sestanek vseh celjskih narodno-kulturnih drušetv v mali dvorani Narodnega doma za četrtek 14. t. m. ob 20. uri, ki se ga naj zastopniki posameznih društev sigurno udeleže.
* Otvoritev Kocbekovega doma na Korošici bo v nedeljo 17. avgusta ob 10. uri. Vsi oni, ki morejo šele v soboto zvečer od doma, se vabijo, da se priglase do 16. avgusta ob 10. dopoldne pri g. Vrtovcu v drogeriji »Central«, da jim preskrbimo poseben avto. Odhod iz Celja bo pri Ljudski posojilnici v soboto ob 19-15, in sicer v Luče in k Knezu, kjer bomo prenočili, odhod na Korošico bo naslednje jutro, povratek pa ob 19. iz Luč oz. od Kneza.
* Radioaktivno vodo bo začel pridobivati gospod Oswatitsch na svojem posestvu na Bregu, na takozvanem Sokolovem gradu. Že oddavno izvira tam studenec, v katerem so pred kratkim strokovnjaki izjavili, da je radioaktiven. V petek pa bo komisijonalni ogled vrelca.
* Koncert »Oljke« v Laškem. Našo včerajšnjo notico moramo popraviti v toliko, da se koncert ne bo vršil v četrtek 14. temveč v soboto 16. avgusta.
Kamnih
Sokolski nastop. Kamniški Sokol priredi v petek dne 15. t. m. ob 16. uri popoldne javno telovadbo na letnem telovadišču ob državni smodnišnici. Nastopijo vsi oddelki, ojačeni s telovadci bratskih društev iz Domžal, Mengša, Radomelj, Ježice in dr. Po telovadbi bo narodna veselica na prijaznem senčnatem letnem telovadišču. Svira godba Sokola I. iz Ljubljane. Pozivamo vse prijatelje Sokolstva, zlasti izletnike, ki imajo ugodno železniško zvezo, da se v čim večjem številu udeleže prireditve.
Zastrupljenje. Neki posestnik iz Tunjic se je nedavno neznatno ranil na nogi. Na rano pa ni polagal nikake važnosti, a po nekaj dneh mu je začela noga otekati in v nedeljo je moral iskati zdravniške pomoči.
Zobotehnik g. Valter Stuzzi se je vrnil z dopusta in zopet redno sprejema stranke ob običajnih urah.
»Jugoslovan« se dobiva v Kamniku v trafiki Balantič na Glavnem trgu in v trafiki Janežič na Šutni.
Kočev/e
Sadje. Zgodno sadje je zrelo — kolikor ga je, kajti sadna letina je letos izredno slaba. Že več let zaporedoma je bilo po Kočevskem dosti sadja, letos ga je pa silno malo. Kmetje so imeli s sadjem lep zaslužek, posebno s češpljami, ki so jih ali prodajali ali pa iz njega kuhali žganje. Letos pa so ravno slive najslabše obrodile, dočim bo jabolk več. S slabo letino so kmetje izgubili lep vir dohodkov.
Še enkrat Rinža. Takoj po proslavi 6001etnice so Rinžo ponovno izpustili. Baje zopet radi gradbe kanalov tekstilarne Horak. Skrajni čas bi že bil, da bi to delo enkrat končali. Kdo bo ne posebno prijetno. Poleg tega je onemogočeno vedno gledal to umazanost, diši pa Rinža tudi kopanje v spodnjem delu. — Pripomnili bi Se, da so v Zagrebu konstatirali, da ima sin gostilničarja H. lahno mrzlico. Torej mrzlica v Kočevju? Ali je to vpliv Rinže, ki je polna škodljive flore?
Hvasinih
Kap ga je zadela. V ponedeljek je peljal vino s kolodvora v Hrastniku gostilničar gosp. Josip Sporin iz Sv. Katarine nad Trbovljami. Med potjo je postalo gostilničarju slabo. Vstopil je z voznikoma v gostilno Franca Eržena. Pri mizi je pa omahnil in se zgrudil na tla. Zadela ga je kap. Prvo pomoč mu je nudil rudniški zdravnik dr. Strnšek. G. Šporinu želimo skorajšnje okrevanje.
Ifffeovl/e
Gozdna kraljica, mladinska opereta v 2. dejanjih se vprizori na praznik, dne 15. avgusta ob pol 4. uri v Društvenem domu. To mladinsko opereto so vprizorili že lani na Društvenem odru z velikim uspehom.
Nesreča. Soproga starešine tukajšnje finančne kontrole, ga. Oblak Draga je včeraj dopoldne tako nesrečno padla na stopnicah stanovanja, da si je v gležnju zlomila nogo.
Nova obrt. G. Grčar Stanko je otvoril v Lokah štev. 418 v hiši g. Razborška, trgovca v Petelinovi vasi, urarsko delavnico s prodajalno zlatnine, srebrnine, raznih očal, poročnih prstanov, ur itd.
Defekt žične železnice na Vodah. Sinoči se je pretrgala vrv žične železnice, na kateri prevaža cementarna kamenje iz kamnoloma v Kleku do končne postaje na Vodah. Ker ima vrv izredno dolg napon preko doline, so popravila jako otežkočena. Do danes opoldne obrat žičnice še ni vpostavlien
Vsem narodnim in patriotičnim društvom
Maribor, 13. avgusta.
V Št. liju v Slovenskih goricah, v tem znanem obmejnem kraju, kjer je naš rod bil dolga desetletja težak boj za obstoj in svojo zemljo, se bo obhaijala dne 8. septembra velika narodna slovesnost kot 201etnica otvoritve ta-TnoJnjega »Slovenskega domač.
Ker se je »Slovenski dom« zgradil pred dobrimi 20 leti s skupnimi prispevki, ki so se pobirali po vsej naši ožji domovini, vabi pripravljalni odbor vse Slovence brez razlike in vsa narodna društva, da se udeležijo v kolikor mogoče velikem številu te skupne narodne »lavnosti.
Pripravljalni odbor me je pooblastil kot rojaka iz St. lija in organizatorja zgradbe »Slovenskega doma«, da povabim narodna društva na to slavje obmejnih Slovencev.
Prosim vas, blagovoli/te za ta dan organizirati v vseh narodnih društvih skupen izlet Slanov v naš obmejni Št. lij. Ko so nedavno Nemci slavili v Radgoni lOletnioo osvoboditve Radgone, se je zbralo na tisoče in tisoče udeležencev iz vse Štajerske in celo iz Dunaja. Pokažimo tudi Slovenci, da znamo čislati one postojanke, ki so dolga desetletja pod Avstrijo vztrajale na vročih tleh hudih narodnih bojev.
Z oficijelno slovesnostjo je združeno tudi veliko narodno slavje z raznimi veseličnimi točkami, tako, da bo ustreženo ta dan v St. liju tudi takim, ki se hočejo prijetno razvedriti.
Zveze z vlaki so v St. Ilj zelo ugodne. Ob pol 2. popoldne vozi osebni vlak lz Maribora, a zvečer ob 8. vozi dz Št. lija nazaj. Ob enem se bo naprosilo mariborsko mestno avtobusno podjetje, da ta dan upelje promet v St. Ilj.
Vdeležite se tedaj vsi v kolikor mogoče velikem številu dne 8. septembra narodne slavnosti v Št. IIju t	Franjo Žebot.
Spomenik Srečku Puncerju
V Celju se je sestavil poseben odbor bb postavitev spomenika v koroških bojih aprila
1.	1919 padlemu koroškemu borcu idealistu Srečku Puncerju. V odboru »o gg. Roš Franjo, predsednik, dalje Bremec Zavle, dr. Mejak Ervin, Novak Martin, Ravljen Davorin in Vrečko Franc.
Odbor prosi našo narodno javnost, posebej pa še sobojevnike, prijatelje in znance našega Srečka, da pošljejo denarne prispevke za spomenik najkasneje do 6. septembra t. 1. na Celjsko posojilnico. Odbor jim pošlje na željo položnice. V Ljubljani se lahko oddajo prispevki pri gg. Bremcu Pavletu In Ravljenu Davorinu.
Spomenik bomo odkrili ob priliki plebiscitne žalne manifestacije Celjske Sokolske župe v nedeljo, dne 12. oktobra t. 1. popoldae na pokopališču v Braslovčah.
Odbor je razposlal večje število nabiralnih pol na razne naslove ter je zbirka že v prvem tednu dosegla prav lep uspeh.	Odbor.
- ■ ♦
Veliki in trajni nalivi
Ljubljana, 13. avgusta.
V Dravski banovini je včeraj vladalo povsod lepo in toplo vreme, prav ugodno za razna avgustovska poljska dela, a tudi prijetno za ljubitelje plavalnega športa. Popoldne je začel laro-meter naglo padati. Po noči pa je nastal velik vremenski preobrat. Kmalu po polnoči je začelo močno deževati. Vrstili so se nato ves dan v kratkih presledkih nalivi, eden silnejši od drugega. Okoli 12'30 je za nekaj minut postalo jasno, zasijalo je solnce, toda kmalu se je znova stemnilo in pooblačilo. Zanimiv je bil pojav na Mirju. Dočim je bilo ob 12-30 na desnem bregu Gradaščice proti jugu jasno in lepo, je na levem bregu na Mirju lila prav huda ploha, kakor bi se utrgal oblak. Ta ploha je trajala »a ni o nekaj minut.
Nalivi so bili na ozemlju od zapadne meje preko Ljubljane in Gorenjske na vzhodno stran. Na bivši Štajerski je sprva zmerno deževalo, kar pojasnjuje tudi poročilo ljubljanskega me-tereološkega zavoda o jutranjih padavinah, kajti do 7. davi je padlo v Maribora le (mm dežja, dočim v Ljubljani že 22-2 mm. V Ljubljani je padlo po približni cenitvi do popoldne nad 50 ■nm dežja.
Neprestani in gosti nalivi so danes povzročili, da so začele reke naglo naraščati. Pri Ježici je Sava do 3. popoldne narasla za približno 80 em nad normalo ter še vedno narašča, ker so bili tudi na Gorenjskem hudi nalivi. Močno so narasli zlasti nekateri hudourniki.
Prav tako je močno narasla Ljubljanica s svojimi pritoki. Pri Vevčah je Ljubljanica popoldne narasla ca 1-20 m nad normalo ter je že dosegla rob bregov. Kakor nam javljajo iz Vevč, doslej še ne obstoja nevarnost povodnji. Ako pa bo neprestano deževalo še en dan, je nevarnost povodnji neizogibna. Tudi Sava je pri Zalogu močno narasla. V Ljubljani je Ljubljanica narasla za približno 40 cm. Močno sta narasla tudi Mali graben in Gradaščica. Značilno je, da letos še niso bile javljene nobene večje povodenjske in druge katastrofe v Polhovgrajskih Dolomitih. Tu se vodne mase ob nalivih redno odtekajo v ravnino.
Po dosedanjih poročilih ni bilo nikjer večjih elementarnih nezgod.
Po naključju obstreljen
Ljubljana, 13. avgusta.
Male flobertovke, priljubljena otroška igrača, so v mestu in okolici povzročile že dokaj nesreč in nezgod. Svoječasno je ljubljanska policija prav strogo pazila na to igračo ter Je več flo-bertovk zaplenila. Zadnji čas so se flobertovke znova pojavile. Otroci se ž njimi igrajo in streljajo kot divji Indijanci na vrabce. Pri streljanju so zelo neprevidni. Po taki otroški neprevidnosti je bil danes neki Draveljčan obstreljen v glavo.
France Kanc, 46-letni posestnik lz Dravelj, občina Zgornja šiška, se je danes ob 14-30 vozil s svojim sinom domov po Gosposvetski cesti mimo pivovarne »Union«. Nenadoma je začutil nad desnim ušesom nekaj toplega, kakor da bi mu kdo vrgel kak oster železen predmet. Mahoma se mu Je vlila kri. Projektil iz otroške flobertovke ga je zadel nad desnim ušesom v kost, ki mu jo je prebil. K sreči je projektil takoj za kostjo obtičal in ni ranil možganov. Posestnik France Kanc je s sinom obrnil konje In pognal proti bolnici, kjer so mu na ambu-lanci najprej nudili prvo zdravniško pomoč, nato pa so ga odvedli na kirurgični oddelek, da mu tam izvlečejo kroglo. Njegova rana ni smrt-nonevarna.
0 dogodku je bila obveščena policija, ki je takoj uvedla poizvedbe za storilcem. Pravijo, da so se tam v bližini igrali otroci, ki so se bliskovito poskrili, ko so zapazili, kaj se je primerilo posestniku Francetu Kancu.
Še o razbojniku Petriču
Ze včeraj smo poročali, da so ljubljanski orožniki v nedeljo ponoči na Ljubljanskem polju prijeli In odvedli v zapore deželnega sodišča nevarnega razbojnika - ubežnika Jožeta Petriča. Kako se je Petrič preživljal zadnje dni in kako se je od Pragerskega, kjer Je bil pobegnil orožnikom, klatil po Štajerskem, še ni popolnoma pojasnjeno.
Gotovo je, da se je Jože Petrič ie več dni skrival po kozolcih na Ljubljanskem polju, zlasti po onih na samoti in da so mu nekateri ljudje dajali celo potuho in zavetje. Donašali so mu na skrivne kraje zlasti v gozdiče hrano in druge potrebščine. Tako je živel Petrič več dni.
Orožniki so v ponedeljek aretirali dva Petričeva znanca Martina R. in Jerneja K., ki sta dajala Petriču potuho in mu donašala hrano. Odvedli so ju prav tako v zapore ljubljanskega deželnega sodišča.
>
Epilog družinske drame v Martinjaku pred sodiščem
Cerkničanom in sosednim občanom Je 8e v živem spominu žalostna družinska drama, ki se Je v nedeljo 8. junija ob 6. zjutraj odigrala v mični vasi Martinjaku pri Cerknici. Slaboumni, 30-letni France Levec, doma od Sv. Ane na Križni gori, je zaklal svojo teto, ki se Je odpravljala k prvi maši v Grahovo. France Levec je 8 kuhinjskim nožem sunil teto Marjeto Logar brez vsakega povoda tako močno v prsi, da je kmalu izkrvavela in umrla. France Levec ni črhnil niti besedice. Orožniki so ga odgnali \ ljubljanske zapore, od koder so ga pozneje poslali na umobolnico, kjer sta preiskala njegovo duševno stanje psihijatra prof. dr. Ivan Robida in dr. Goestl. Psihijatra sta ugotovila, da je France Levec že več časa umobolen in da se je nahajal v stanju popolne duševne zmedenosti tudi ob izvršenem dejanju.
Kazenska preiskava je bila na podlagi izvedeniškega mnenja psihijatrov ustavljena.
Pred malim senatom deželnega sodišča v Ljubljani pa se je v torek 12. t. m! dopoldne vršila kratka razprava v smislu člena 110 kaz. zak. Po kratkem referatu predsednika senata in po predlogih državnega tožitelja odnosno branitelja je senat sklenil, da se odda France Levec kot tujemu življenju nevaren v zavod za čuvanje.
Senat je v torek odredil internaetjo tudi nekega mlajšega kleptomana. Pred istim senatom je bil obsojen na 2 meseca strogega zapora in v izgubo častnih pravic samski mizarski pomočnik neki I. R. Obsojen je bil zaradi zločinstva zoper javno moralo (§§ 31 in 269 k. z.), ker je v gozdu pri Podutiku 13. marca posilil neko 15-letno deklico.
Ribnica
Sokolsko društvo je priredilo v nedeljo 10. t. m. na svojem telovadišču javno telovadbo z veselico. S prostimi vajami so nastopili vsi oddelki dece, naraščaja in članstva. Vaje so vsi dobro izvedli. Najzanimivejši del programa pa je bila orodna telovadba na drogu, bradlji in konju. Veliko odobravanja so želi posebno Kočevarji na drogu. Naš Sokol vidno raste in napreduje. Prireditev so posetili in tudi sodelovali Sokoli iz Vel. Lašč, Kočevja, Sodražice i. dr. Po nastopu se je g. starosta Ančik v navdušenem govoru zahvalil vsem sodelujočim, por zdravil je odlične goste, med njimi g. I. Pi-penbacherja in povdarjal, kolike važnosti je ravno Sokol pri uspešnem razvoju jugoslovanske ideje. Z vzorno disciplino in udanostjo do kralja in države bomo pokazali, da smo edino mi na pravi poti, na poti, ki vodi k jasnim ciljem, pokazati je treba, da je naša ljubezen do očetnjave velika in sposobna za največje žrtve na oltar domovine, da je še med nami Malejev, ki jo bodo čuvali in oznanjevali njeno slavo svetu. Nato se je ob zvokih godbe dravske divizijske oblasti razvila prisrčna prosta zabava
Šoštanj
Nadškof dr. Jeglič si je koncem minulega tedna ogledal v spremstvu inženjerjev kalorično električno centralo na premogovniku v Škalah. Po ogledu se je visoki posetnik vrnil z avtomobilom v Gornji grad.
Sokolskega zleta v Gornjem gradu v nedeljo
10.	t. m. se je udeležilo iz Šoštanja večje število Sokolov in Sokolu naklonjenega občinstva. Udeleženci, ki jih je bilo dva avtobusa, so se vrnili šele ponoči vsi zadovoljni iz Gornjega grada.
f)z?ežxce
Sokolska prireditev v Radečah. 15. t. m. priredi Sokolsko društvo Radeče svoj vsakoletni nastop. Ob enem proslavi 20-letnico obstoja s pestrim sporedom. Svira železn. godba iz Zid. mosta. Za četrtinsko vožnjo je zaprošeno.
Brežiško sokolsko društvo priredi 24. t. m. v Dobovi nastop z istim programom kot v Brežicah. Nastopilo bo tudi šele ustanovljeno sokolsko društvo Dobova.
Poroka. V nedeljo 10. t. m. sta se poročila na Zdolah pri Brežicah g. Maks Ašič, sodni pripravnik pri okr. sodišču v Mariboru in gdč. Anica Cernogatova, hčerka posestnika in trgovca na Zdolah. Bilo srečno 1
Naraščanje Save. Zaradi neprestanega deževja je Sava močno narasla in se je bati poplav.
Sv. Jurij ob južni železnici
Tukajšnje Sokolsko društvo je priredilo dne
3.	t. m. jako lepo uspeli Javen nastop z sre-čolovom in ljudsko veselico, ki je kljub neugodnemu vremenu tako v gmotnem kot v moralnem pogledu nad vse pričakovanje dobro uspel. Soproge in hčerke naših članov so se mnogo trudile v šotorih in gre le njim v prvi vrsti največja zasluga. Obiskali so nas tudi bratje in sestre iz Celja. Opaža se še odpor proti temu patriotičnemu društvu, a kljub temu prodira lepa sokolska ideja v širše kroge kmečkega prebivalstva, kar je najlepši dokaz naravnost velika udeležba ktn*)č!fe>?a prebivalstva na veselici. Staro sovraštvo je umrlo z zgodovinskim manifestom Nj. Vel. kra-lja, naj tudi prenehajo vsa sovraštva in nasprotovanje iz prejšnje dobe in zgrnimo se vsi v prelepem sokolskem bratstvu, ki Je del pravega in iskrenega jugoslovanstva.
GeTehmicct
Javni nastop cerkniškega Sokola bo v petek, dne 15. t. m. pred Sokolskim domom. Začetek prireditve bo ob 17. Na sporedu so najprej telovadne točke, potem ples, srečolov, šaljiva pošta in drugo. Za jedila in pijačo bo pa tudi dobro preskrbljeno. Na prireditvi bo igrala ves čas domača godba gasilnega društva. V petek pridite pogledat, kaj so se naučili naši Sokoli in Sokolice med letom.
Društvena vzajemnost. Da, o društveni vzajemnosti v Cerknici moramo letos res spregovoriti nekaj besed. Kaj takega se menda še ni primerilo, da bi bile v Cerknici v enem tednu kar tri veselične prireditve in povrhu Se ena v Begunjah. Saj je vendar več kot pol leta časa za veselične prireditve. Tako smo bili sedaj v Cerknici kar 4 mesece brez vsake prireditve, ta teden so se pa kar vsule med nas. V nedeljo je imelo prireditev prosvetno društvo, v petek jo ima Sokolsko društvo, v nedeljo spet pa krajevna protituberkulozna liga v Cerknici. Povrhu imajo v nedeljo tudi gasilci v Begunjah svojo veselico. Potem pa menda spet ne bo nobene prireditve kake 4 mesece, sedaj pa v enem tednu kar štiri. Upamo, da se bodo drugič prireditve bolj pametno razvrstile. Saj bi imela 8 tem tudi društva več koristi kot izgube.
Vodna zadruga prične te dni zopet z deli za regulacijo jezera in širjenjem Karlovce za hitrejši odtok vode. Dosedanja dela so v resnici odtok vode zelo pospešila, tako da lastniki jezerskih parcel sedaj vsako leto lahko pokosijo kravino.
Kolesarske nesreče. V soboto in nedeljo sta bila dneva kolesarskih nesreč v Cerknici. K sreči so bile	vse nesreče	lahkega	značaja.	V
soboto se j 3	zaletel neki	mesarski	vajenec	v
enega drugega kolesarja. Mesarski vajenec je sicer odnesel zdravo kožo; zato je pa njegov kolega v nesreči bolj trpel. — Istega dne je neki kolesar povozil 6 letnega sinčka g. Kranjca. Fantek si je pod kolesom zvinil desno roko. V nedeljo popoldne se je neki J. B. na Žum-rovem vogalu z vso brzino zaletel v kolesarja L. A. L. A. si je precej poškodoval desno roko na dlani. — Zgodila se je še četrta nesreča. Neki kolesar	se je v hudi brzini	zakadil	v
gručo žensk.	Upamo, da	bodo te	nesreče	v
opomin vsem drvečim kolesarjem. Čas je že, da bi začeli kolesarji bolj zmerno voziti po trgu.
Mlad tatič. To je zidarski vajenec J. B. V soboto je nekaj zidal v Begunjah. Proti večeru se je precej časa zadržal okrog Medenove hiše. Zato so njega tudi takoj osumili, ko so zapa-li v nedeljo, da jim je zmanjkalo 800 Din. Zadevo so Medenovi izročili orožnikom in ti so v nedeljo naredili pri fantu hišno preiskavo. J. B. je takoj priznal tatvino. Iz strahu je vse hitro pojasnil, kako je prišel skozi streho v hišo. V pondeljek zjutraj so ga odpeljali v cerkniške zapore.
Begunje pri Cerknici
Tatvina. Preteklo nedeljo sta dva neznanca vlomila v trgovino Helene Meden. Ker tam nihče ne stanuje, sta lahko neovirano opravila svoje delo. Pomagala sta si z železnimi drogovi. Denarja siter nista dobila dosti, pobrala pa sta čokolado, nogavice, naramnice itd. v vrednosti 700—800 Din. Ker sta za seboj pustila odtiske bosih nog, ju bodo orožniki najbrž kmalu iztaknili.
Na pomoč! Tukajšnje proštov, gasilno društvo namerava zgraditi velik vodni rezervoar, ker ni v vasi dovolj vode za slučaj požara; potok je pa odddaljen. Namesto ročne brizgalne pa bo kupilo novo motorno brizgalno. Ker pa je treba za nakup še precej tisočakov, bo priredilo društvo 17. t. in. običajno vrtno veselico na vrtu g. Kravanje. Kdor želi napraviti lep
popoldanski izlet, naj pride na dobrodelno veselico.
SVovc naesf©
»Jutrovemu« dopisniku, ki se je razčeperil prav nerodno v torkovi številki zaradi našega poročila o inšpekcijskem potovanju g. bana v Novo mesto, povemo, da ni ne navada ne dopisniška morala, da se očividne pogreške pri telefonskem prenosu obesijo na veliki zvon na ta način, kakor je to storil »Jutrov« dopisnik. Tako zavijanje dokazuje samo onemoglost in zagrenjenost takega dopisnika. Omenjenega poročila s pomoto v imenih nam ni poslal naš novomeški dopisnik.
f>oI. Toplice
Zanimivo predavanje je priredil v pondeljek
11.	t. m. živinozdravnik major v p. in predsednik Slovenskega društva za varstvo živali v Ljubljani g. Rebernjak v kopališkem domu. V svojem govoru je očrtal važen pomen varstva živali ter na posameznih primerih podal lepe primere živalske občutnosti in živalske hvaležnosti. Gosp. predavatelj je žel za svoja izvajanja od navzočih poslušalcev obilo priznanja. Zal, da se ni predavanje vršilo v nedeljo ali pa poznejšo uro, ko bi bila udeležba domačinov mnogo večja.
Št Jernej na Dolenjskem
Okraden je bil pri belem dnevu tukajšnji šolski upravitelj Fran Golob. Neznan uzmovič mu je iz predsobe odnesel celo obleko, dočim se perila in ženskih oblek, ki jih je tudi bilo mnogo tam, ni dotaknil.
Šentjernejska občina se po dolgih letih slednjič bavi z mislijo, da postavi šolo v Gor. Vrhpolju, v Ostrogu in na Gradišču. Skrajni čas je že, da bodo otroci, katerih starši enako prispevajo za šolo kot v Št. Jerneju, imeli šolo bliže in jim v ostri zimi ne bo treba do dve uri daleč k pouku.
Kartuzijo Pleterje je te dni posetil prior nemškega viteškega reda g. Učak v družbi več odličnih gospodov.
'Radio
Ljubljana, četrtek 14. avgusta. 12.30 Plošče;
18-00 Časovna napoved, borza, plošče; 13-30 Iz današnjih dnevnikov; 17-00 Prenos cerkvenega zvonenja o priliki Evharističnega kongresa iz Zagreba; 17-30 Reportaža prihoda apostolskega delegata in pozdrav po zagrebškem nadškofu; 1800 Prenos iz katedrale »Veni Cre-ator Spiritus«; 19-00 Plošče; 19-30 Otroška ura, ga. Gabrijelčičeva; 20-00 Klasična orkestralna glasba, izvaja zagrebška vojaška godba (prenos).; 22-00 Časovna napoved in poročila
Beograd, četrtek 14. avgusta. 1030 Plošče;
12-45 Opoldanski koncert radio-kvarteta; 13-30 Dnevne vesti; 1900 Tragika spoznanja, pred.;
19-30 Narodne pesmi; 20-00 Prenos slavnostnih iger iz Salzburga; 21-00 Tamburaški koncert s petjem; 22-00 Časovna napoved in dnevne vesti; 22-15 Večerni koncert radio-kvarteta.
Zagreb, četrtek 14. avgusta. 12-30 Plošče,
13-30 Dnevne vesti; 13-40 Nasveti za kuhinjo; 17-00 Slavnostno zvonenje ob priliki otvoritve evharističnega kongresa; 17-30 Reportaža ob prihodu papeževega nuncija in pozdrav nadškofa dr. Bauerja; 18-00 Prihod papeškega nuncija pred stolnico in »Veni Sancte Spiritus« iz katedrale; 19-45 Kulturne in društvene vesti;
20-00 Orkestralni koncert klasične glasbe; 22-00 Dnevne vesti in vreme.
Ped čj?fo
Prued sodišči obravnavajo včasih prav zanimive zadeve. Vlomi, tatvine, ropi in umori — vse je tam na dnevnem redu, ljudje pa z velikim zanimanjem berejo, kako so razni nesrečneži kradli, ropali in morili in goljufali. Pri nas pa zanima ljudi ne samo »dejanski stan«, ampak še v veliko večji meri osebe, kajti po naših nazorih ni treba vedeti le tega, kaj je kdo zakrivil, ampak je še veliko bolj važno, kdo je kaj zakrivil. Osebno vprašanje je pa pri nas še posebno važno, če gre za ženske.
Včasih pripeljejo čuvarji postave pred policijsko ali pa pred sodnijsko oblast tudi tiste nesrečnice, ki so postale žrtve današnjih razmer na ta ali na oni način. Take žrtve so za strogo moralno »publiko« prav posebna delikatesa, »ein gefunderler Fressen«, kakor pravi Nemec. Take slučaje je treba silno natančno opisati in popisati. Pa ne samo to — treba je povedati tudi ime in priimek teh nesrečnic, kajti soliden meščan mora vendar vedeti, s kom ima opravka, oziroma on mora vedeti, na kakšen naslov se bo lepega dne sam obrnil...
Neko lepo nedeljo so me zanesle moje stare in polomljene noge v znano ljubljansko gostilno — kam, tega ne povem, ker hočem Imeti vsaj ob nedeljah mir pred svojo ženo. Kmalu za menoj je vstopil v gostilno starejši gospod, oči-vidno star, domač gost, ki je točajki s težkim srcem tožil svojo rodbinsko nesrečo. Povedal je, kaj Je s sinovi in kaj je z njegovo hčerko, med pripovedovanjem pa je izvlekel Iz listnice izrezek iz časopisa, kjer je stalo tiskano polno ime njegove hčerke na ne posebno častnem mestu*
Povem po pravici, da mi je bilo prav hudo pri srcu ob pogledu na nesrečnega očeta, ki mora poleg vseh drugih težav, ki mu jih je na ložila žalostna usoda, prenašati Se javno rodbinsko sramoto. In povem tudi, da sem mnogo bolj občudoval srčno kulturo točajke, ki je našla za nesrečnega moža vsaj nekaj prijaznih in tolažilnih besed, kakor pa trdo brezsrčnost senzacij' njegvoa lahkomiselnost in nepreudarnost ljudi, njegvoa lahkomiselnost in nepreudarnost ljudi, ki niso »ne krivi, ne dolžni«. Ne bo se podrl svet in tudi ljubljanski grad ne bo padel « Ljubljanico, če ljudje ne izvedo imen tistih, ( katerih pravi družba sama, da so črtani (črtane) iz njenega imenika.
Preuredba Javka na poslovni promet
Nj. Vel kralj Aleksander I. je podpisal dne
12.	avg. t. 1. zakon o skupnem davku na poslovni promet, s katerim se izpolnjujejo in iz-preminjajo določbe zakona o davku na poslovni promet z dne 31. januarja in njegove kasnejše izpremembe. Sedanji davek na poslovni promet, ki se pobira še od polovice 1921. leta, je doživel niz izprememb. Navzlic temu je pa bil predmet stalnih in pogosto prav upravičenih pritožb skoro vseh gospodarskih krogov z izjemo kmetovalcev, ki neposredno niso bili ž njim prizadeti.
Novi zakon je okvirni zakon, a gosp. ministru financ so dana pooblastila, da sme z naredbami z zakonsko močjo ta zakon izdelati ter ga v soglasju z gg. ministri in po predhodnem zaslišanju gospodarskih krogov uveljaviti. Osrednja misel davčno-tehnične retorme te davčne oblike jo v tem, da osredotočuje davčno obvezo na eno mesto in na eno osebo za vse prometne izpremembe, ki dolete v gospodarskem življenju posamezno blago v neizpremenjeni obliki. To velja za ves promet, kateremu je podvrženo posamezno blago od proizvodnika ali od uvoza do konzumenta. Nadalje predvideva novi zakon enkratno davčno breme (pavšal) in to na enem mestu in za eno prometno osnovnico, ne glede na to, ali je prometna pot daljša ali krajša od določene povprečne poti. Iz te osrednje misli izhaja druga misel, ki naj omeji obseg davčnih obvezancev davčne oblike na čim manjše število. Skupni davek naj obsega po možnosti s posebnim ozirom na davčno tehniko ne samo promet (nabavke) blaga v neizpremenjenem stanju od proizvodnika in uvoza do konzumentov (takozv. trgovske faze), temveč tudi nabavke predproizvodov, ki so potrebni ali ki jih uporabljajo za izdelavo zadevnega blaga. Nadalje spadajo semkaj nabavke kasnejših proizvodov, ki so sestavljene iz blaga, podvrženega skupnemu davku. Čimbolj bodo gospodarski in tehnični pogoji tega kombiniranega skupnega davku izpopolnjeni, tem bolje bo rešena naloga, ki je bila postavljena s to reformo. Tako na pr. more skupni davek na moko istočasno obsegati prometni davek na kruh, prometni davek od živine v klavnicah lahko vsebuje obenem davek na sirove kože, meso in klobase, skupni davek za tekstilna tkiva tudi davek za nabavke sirovin (volne in bombaža), kakor tudi davek za vse njihove izdelke do konfekcije, davek na strojeno kožo (usnje) sme obsegati i davek od vseh usnjatih izdelkov, skupni davek od papirja lahko krije davek od vsakovrstnih nabavk papirja do časopisnega papirja in izgotovljenega papirnatega blaga. S tem se bo dosegla izredna poenostavitev davčne odmere, ki bo dobrodošla tako davčnim oblastvom kakor vsemu narodnemu gospodarstvu. Velik krog oseb bo ostal izven okvirja davčnih obveznikov in ne bo dolžan prijavljati ta davek in voditi posebne knjige o poslovnem prometu.Ako izvzamemo uvoz, bo to veljalo tudi za znaten krog obrtnikov-proizvod-nikov, n. pr. za peke, čevljarje, krojače, proiz-vodnike papirnatega blaga itd. Ako upoštevamo tudi to, da je med temi mnogo takih, ki ne vodijo knjig ali pa zelo nezadostno, lahko ocenimo, kolikšna bo olajšava pri vseh teh poslih za trgovce in obrtnike s tem, da izpadejo iz kroga tovrstnih davčnih obvezancev. Davčna obveza po sistemu skupnega davka na poslovni promet ne bo nalagala vodstvu tovrstnih davčnih knjig in davčni kontroli posebnih težkoč in bo zato
vodstvo takih knjig omejeno samo na številna večja in manjša industrijska podjetja. Kar se tiče manjših proizvodnikov, ki jih kombinirani skupni davek iz gospodarskih ali davčnotehnič-nih razlogov ne bo mogel zajeti, ostane zanje dosedanji sistem davčne ocene po davčnih odborih brez obveze vodstva davčnih knjig, ako njihov promet ne presega 360.000 Din. Če se bo dovolj izkoristila elastičnost novega sistema, bo ž njim ugodeno potrebam našega gospodarstva in se bo mogla davčna obremenitev lažje prilagoditi posameznim produktivnim vejam celokupnega gospodarstva. V tem oziru so posebno obdelana takozv. nekoncentrirana podjetja. Skupni davek prinaša nove, povišane davčne stopnje (napram obči 1% stopnji dosedanjega davka na poslovni promet), lahko povzroči merjenje konkurenčne sposobnosti med koncentriranimi in nekoncentriranimi podjetji v toliko, ker plačajo koncentrirana podjetja ta davek samo enkrat pri nabavi izdelanih proizvodov, nekoncentrirana podjetja pa, ki izdelujejo izgotovljene proizvode iz polproduktov, plačajo še skupni davek za polprodukte. Da se to konkurenčno tekmovanje, kjerkoli to tehnični razlogi omogočajo, čimbolj izgladi, se uvede za tipične gospodarske primere sistem zmernih davčnih doklad, tako da proizvodnik, ki izdeluje izgotovljene proizvode iz polproduktov, ne plača drugemu proizvodniku pri prodaji svojih izgotovljenih proizvodov polni, za izgotovljene proizvode določeni skupni davek, marveč samo zmerno doklado.Ta doklada se odmerja tako, da bodo izgotovljeni proizvodi teh proizvodnikov obremenjeni s temi davčnimi dokladami tako, kakor bodo pogodeni kombinirani proizvodi 8 polnim skupnim davkom. Naš zakon o davku na poslovni promet ne obremenjuje ne uvoza ne izvoza in ne prevoza blaga preko naše carinske meje. Izvoz naših proizvodov in pridelkov tudi v bodoče ne bo obremenjen s tem davkom. — Skupni davek ne tangira prevoza blaga preko carinskih področij. Glede uvoza blaga iz inozemstva bodo izpremembe napram dosedanjemu davčnoformalnemu postopku v soglasju z bistvom skupnega davka v tem, da se prenesejo plačilni nalogi davka na poslovni promet od uvoženega blaga v notranjost it zadevnih prometnih faz in njenih subjektivnih nositeljev v državi v carinarnico in na uvozničarje.
Medted ko je dosedanji zakon o davka na poslovni promet prepovedoval izrečno prevaljenje davka, novi zakonski predlog o skupnem davku tako prevaljenje izrečno celo dpvoljuje osebi, ki ta davek plača. S prevalitvijo davka v fakturah je dana možnost trgovcem naknaditi prejšnji del pavšalno plačanega davka, ki bremeni gotovo blago (trgovske naknade).
Jasno je, da se mora izvozna nadoknada te prehodne obremenitve gibati največ v višini razlike med domačo in diferencijalno vsoto skupnega davka glede na tehnični pomen proizvodov in glede na prilike v posameznih gospodarskih panogah se mora izvesti v najožjem kontaktu z zastopniki posameznih panog narodnega gospodarstva in sporazumno s pristojnimi resori kraljevske vlade. Ugotovljena stopnja skupnega davka se mora na isti način, če se pozneje pokaže upravičena potreba, tudi iz-premeniti, ker bi drugače odrvenela glavna oblika skupnega davka, a to je njegova elastičnost.
(A. A.)
Gospodarske vesti
X Oddaja plemenskih rjavih štajerskih kokoši. Perutninarski odsek Kmetijske družbe bo od četrtka 14. t. m. dalje brezplačno delil svojim članom plemenske kokoši in peteline rjave štajerske pasme. Člani, ki želijo gojiti to pleme, naj pridejo po perutnino od četrtka 14. t. m. do petka 23. t. m. v Ljubljano k gospej Černe-tovi, Linhartova uL 9. Kokoši so v starosti od 14 tednov do štirih mesecev. Dobi jih vsak član do 30 komadov, če se pravočasno oglasi in prinese s seboj primeren zaboj za živali. Za prehrano in prevoz se plača za vsak komad po Din 10'—. Kdor bo prejel plemenske kokoši, se bo moral obvezati, da jih bo držal za pleme najmanj 1 leto ter do konca decembra t. 1. poročal perutninarskemu odseku o njih razvoju in do konca aprila 1931 pa o njih nesnosti.
X Dobra mera odjemalcem rudnika v Velenju. Po naredbi ministra za šume in rudnike ee priznava odjemalcem vseh vrst premoga drž. rudnika v Velenju v času od junija do septembra pravica do triodstotne, v ostalih mesecih pa do enodostotne dobre mere.
X Krediti za nove poljedeljske šole. Poljedeljsko ministrstvo je odobrilo potrebne kredite za otvoritev 20 novih poljedeljskih šol. Te šole se bodo otvorile v vseh onih okrajih, kjer je potreba največja. Sprejemali se bodo otroci poljedeljcev, ki so dovršili osnovno šolo. Pouk bo trajal tri leta, oskrba brezplačna. Absolventi se bodo po končanem izšolanju namestili po državnih posestvih, da se praktično izpopolnijo.
X Obvezno zavarovanje posevkov proti toči. V poljedeljskem ministrstvu izdeluje strokovna komisija načrt za izdelavo zakona o obvez-.nem zavarovanju posevkov proti toči. Načrt bo do konca meseca avgusta dovršen in predložen Vrhovnemu zakonodajnemu svetu.
X Indijski nemiri povzročajo motnje v naši Industriji. Paradoksno se sliši ta trditev, ven-jiar je resnična. V Lukavcu v Bosni se nahaja Velika tovarna sode, ki proizvaja dnevno preko 20 vagonov sode. Ta soda se ponajveč iz-Važa na Češko raznim steklarnam, ki izdelujejo Steklene bisere in slično lepotičje. Ti predmeti
se po večini izvažajo v Indijo. Vsled ostrega bojkota evropskega blaga na indijskih tržiščih so morale češke steklarne znatno omejiti produkcijo, kar je seveda imelo za posledico zastoj v tovarnah v Lukavcu, ki so odpustile že preko 150 delavcev.
X Trgovinski odnošaji med Romunijo in Francijo. »Lupta« javlja, da bo Francija po novi trgovinski pogodbi z Romunijo prevzemala od Romunije vsako leto po 400.000 cisterj petroleja in da bo dovolila prost u?oz romunskega olja.
X Veliki nakupi sovjetov. Sovjeti so kupili v Združenih državah severne Amerike za 45-5 milijonov dolarjev poljedelskih strojev, 80% je traktorjev.
X Italija proti novim španskim carinam. — Italijanski poslanik je te dni protestiral pri španski vladi proti novim in povišanim carinam, ki nasprotujejo določbam trgovinske pogodbe med Italijo in Španijo.
X Italijanska zunanja trgovina. Italijanski državni Statistični urad objavlja Statistiko italijanskega izvoza v prvih štirih mesecih t. 1. v 21 najvažnejših držav. Na podlagi teh podatkov izkazuje italijanska zunanja trgovina aktivnost napram Švici, Egiptu, Grčiji, Argentini in Albaniji. Pasivna pa je trgovinska bilanca Avstrijo, Češkoslovaško, Francijo, Anglijo, Jugoslavijo, Romunijo, Španijo, Rusijo, Madjarsko, Angleško Indijo, Južno Afriko, Tunisom, Brazilijo, Kanado in Združenimi državami. Skupno prikazuje trgovinska bilanca pasiva v znesku Lit 1.774,000.000. Najglavnejša italijanska zunanja tržišča so v Združenih državah in v Nemčiji. Na italijanskem izvozu je Jugoslavija udeležena s 2-5 odst., na uvozu pa participiramo s 4 odst. skupnega uvoza.
X Prodaja odpadkov od železa, gumija itd. se bo vršila potom ustmene licitacije dne 2. septembra t. 1. pri Avtokomandi IV. armijske oblasti v Zagrebu. Predmetni oglas je v pisarni Zbornice za TOI interesentom na vpogled.
X Oddaja popravil pri poslopjih stalne vojne bolnice v Ljubljani. Dne 25. avgusta t. 1. se bo vršila v pisarni referenta inženerije Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija za oddajo popravil na poslopju stalne vojne bolnice v Ljubljani. Predmetni oglas je v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
Borzna poročila
dne 13. avgusta 1930.
Devizna tržišča.
Ljubljana, 13. avgusta. Amsterdam 22-71, Berlin 13-445—13-475, Bruselj7-8806, Budimpešta 9-8840, Curih 1094-00—1097-40, Dunaj 7'9f>39, London 274.-42, Newyork 56-23,Pariz 221-65, Praga 167-07, Trst 295-08.
Zagreb, 13. avgusta. Amsterdam 22-71 bi., Dunaj 794-89—797-89, Berlin 13-445—13-475, Bruselj 788-06 bi., Budimpešta 986-90—989-90, Milan 294'0672-296-0672, London 274-02—274-82, New-york ček 56-13-56-33, Pariz 220-65-222-65, Praga 166-67-167-47, Curih 109440—1097-40.
Beograd, 13. avg. n. Berlin 13-4450—13-4750, Dunaj 794-87—797-89, Budimpešta 986-90-989-90, Curih 1094-40—1097-40, London 274-02—274-82, Milan 293-85-295-85, Pariz 220.65—222.65, Praga 166.67—167.47.
Dunaj, 13. avg. d. Berlin 168.96, Amsterdam 285-21, Kopenhagen 189-60, Stockholm 190-10, Newyork 707-50, London 34-455, Pariz 27-83, Bruselj 98-90, Praga 20-9825, Beograd 12-5625, Budimpešta 124-06, Bukarešta 4-2167, Varšava 79-37, Sofija 5-1275, Milan 37-055, Curih 137-61.
Curih. 13. avgusta. Beograd 9-12875, Pariz
20-225, Newyork 514-10, Bruselj 71-8875, Milan 26-93, Madrid 56-40, Amsterdam 207-20, Berlin 122-80, Dunaj 72-65, Stockholm 138-275, Oslo 137-80, Sofija 3-7325, Praga 15-2475, Varšava 57-70, Budimpešta 90-19.
Vrednostni papirji.
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 13. avgusta. Drž. papirji: 7% inv. pos. 89 bi., voj. šoda ar. 437-50—438-25, voj. škoda kasa 437-50—438-50, voj. škoda avgust, september, oktober 437-75—438-50, voj. škoda december 437—438-75, 4% agr. obv. 55— —56, 7% Bler. pos. 86-75-87, 8% Bler. pos. 97-25-97-75, 7% pos. hipot. 85-50—86-25. — Banke : Hrvatska 50 d., Praštediona 907-50— —912-50, Udružena 191-50-193, Ljublj. kred. 122 d., Medjunarodna 63 d., Narodna banka 7950—8050. — Industrije: Šečerana Osijek 310-311, Trboveljska 400-402, Slavonija 200--202, Vevče 124 d.
Beograd, 13. avg. n. 7% invest. pos. 92-75 (45.000), 4% agr. obv. 56—56-75, Vojna škoda 452-50-458 (1200), ultimo avg. 454-50 (500), ul-timo dec. 462-50—463-50. — Narodna b. 7950— 8000 (10), Prometna baka 970 denar, Jugoslovanska udružena banka 190 denar, Trgovsko obrtniška b. Novi Sad 160 den., Brodarsko društvo 660 denar.
6auyFusta641,Daankarniatxrdgovceniatxeniatxxa
Dunaj, 13. avg. d. Bankverein 18, Kreditni zavod 37-50, Dunav-Sava-Adria 11-20, Prioritete 91-18, Ruše 35-35, Trbovlje 50.
Notacije naših drž. papirjev v inozemstvu.
Nowyork, 13. avg. 8% Bler.' 96-5-97, 7% Bler. 86—86-5, 7% Hipot. b. 84-75-85-25.
London, 13. avg. 7% Bler. 86—86-50.
Žitna tržišča.
Na ljubljanskem tržišču tendenca neizpreme-njena, brez prometa.
Novi Sad, 13. avgusta. Pšenica: 79/80 kg, baška 175—177J4, gornjebaška 177>4—180, ban. Tisa žlep 1771^—182^, ban. Bega šlep 170— —175, gornjebanatska 170—172 ^a, sremska, slav. 78 kg 165—167J4. — Ječmen: baški, sremski 1171/^—122^. — Koruza: baška, sremska 130—i35, baška, sremska ladja Dunav 137% —140, banatska 125—127l/?, banatska ladja Dunav, Bega 137, 132—140. — Vse ostalo ne-izpremenjeno. — Promet: pšenica 40 vagonov, koruza 35 vagona, moka 10y0 vagona, otrobi 14K vagona. — Tendenca neizpreme-njena.
Budimpešta, 13. avgusta. Tendenca slaba, promet srednji. — Pšenica: okt. 18-12—18-25, (18-18-18-19), marc 19-82—19-96 (19-88—19-89), maj 20-50-20-60 (2050-20-51). - Rž: okt. 11-95-12-06 (12-05-12-06), maro 13-28-13-34 (13-34—13-35). — Koruza: avg. 17-40—17-42 (17-40-17-45), sept. 17-40-17-42 (17-40-17-45), maj 17-45—17-65 (17-47-17-48); trs: avg. 14-60, maj 15-75.
Ljubljansko lesno tržišče.
Tendenca mlačna, promet: 20 vagonov bukovega oglja, 1 vagon remeljnov.
167
Tvornica	I	Nafrte fo
TeodorlŠatffiE PrOMUlU«
Ljubljana
Kolodvorska ul. St. 24
Štampiljke v modemi Izdelavi
za zgradbe izvršuje Tehnični biro »Tehna* Ljubljana, Mesfnl trg 25/1. Zahtevajte poset inženjera-arhitekfa
■I TISKARNA
m\ MERKUR
ILIUBLIANA
BI Gregorčičeva 23
M
Tiska časopise, knjige, brošure, tabele, cenike i. t-J-
LASTNA
KNJIGOVEZNICA
Manufaktura
S-pcnet
PLAVALNO PRVENSTVO V STATISTIKI
Znani strokovnjak v plavanju in starter na ju-niorskem prvenstvu g. Hrvoje Macanovič je priobčil v zagrebških Novostih zanimiv statistični pregled o uspehih klubov na prvenstvu v Ljubljani.
V plavanju juniorjev so dosegli: Jadran 121 točk, Viktorija 50, Primorje 40, Jug 22, Ilirija 11, Beograd 9, Gradjanski 2.
V plavanju juniork: Viktorija 119, Ilirija 81, Jadran 35, Primorje 21.
Iz navedenega je razvidno, da so Jadranov! juniorji dosegli skoro isto število točk kot vsi drugi klubi skupno. Pri juniorkah sta imela glavno besedo Viktorija in Ilirija, dočim se trije klubi sploh niso plasirali. Brez placementa je ostala Concordia.
V skokih je bil vrstni red naslednji: junior-ski: Ilirija 36, Jadran 16; seniorski: Ilirija 65, Karlovačko sportsko udruženje 22, Jadran in Primorje vsaki po 5 točk.
Ako bi računali po lanskem prvenstvu, da seštejemo točke plavanja, waterpola in skokov, bi bil vrstni red sledeči: 1. Jadran 188, 2. Viktorija 175, 3. Ilirija 128, 4. Primorje 62, 5. Jug 48, 6. Bob 10, 7. Beograd 9, 8. Gradjanski 2.
Prvak po lanskem štetju bi bil toraj Jadran, brez točk bi ostala Concordia in KSU.
Seštejmo točke vseh konkurenc, toraj tudi se-niorske skoke: dobimo skoro isto sliko kot lani: 1. Ilirija in Jadran po 193, 3. Viktorija 175, 4. Primorje 66, 5. Jug 48, 6. KSU 22, 7. Bob 10, 8. Beograd 9, 9. Gradjanski 2.
Za naslov najboljšega kluba plavalnega save-za po tabeli Petra Šeriča so dosegli:
1. Jadran 53 (plavanje 24, waterpolo 16, skoki 13).
2. Viktorija 45 (plavanje 39, waterpolo 6).
3. Ilirija 41 (plavanje 15, skoki 26).
4. Jug 32 (plavanje 6, waterpolo 26).
5. Primorje 14 (plavanje 9, skoki 5).
6. Bob 10 (waterpolo 10).
7. KSU 8 (skoki 8).
8. Beograd 3 (plavanje 3).
V tekmovanje za naslov najboljšega kluba gre z največjim izgledom Jadran, ki si bo skoro sigurno na seniorskem prvenstvu v Dubrovniku pridobil toliko točk, da si bo priboril Petrinovi-čev pekal.
Seniorskega državnega prvenstva, ki se vrši ▼ Dubrovniku v dneh 15., 16. in 17. t. m., se udeležita tudi ljubljanska kluba Ilirija in Primorje, vendar z minimalnim izgledom. Ilirija je odpo--tovala v torek s 6 tekmovalci: Wohlfartova, Paumgartenova, Z. Severjeva, Jesih, Turnšek in Otruba. Najbrže se prvenstva udeležita tudi Jenko in Sever, ki sta na orožnih vajah v Šibeniku oz. Novem Sadu. Primorje se udeleži tekmovanj s Prekuhovo in Šturmom, dočim waterpolo najbrže ne bo potovalo radi visokih stroškov.
Tekme za pokal JNS. Savez je na zadnji seji na podlagi poročila sarajevskega podsaveza ln sodniške sekcije določil, da se tekma Hajduk : Sašk vrši ponovno 17. t. m. Na isti seji je zavrnil proteste Primorja, Hajduka (Osijek) in PSK.
Visokošolska olimpijada v Darmstadtu se J«
končala s sledečim redom: Nemčija 113 točk, Japonska 62, Finska 44, Madjarska 40, Francija 36. Italija 30.	1
ŠPORTNI DAN V SEVNICI.
SK Sava, eden najagilnejših provincijalnih klubov v Posavju je priredil preteklo nedeljo svoj 9. športni dan.
Na sporedu so bile:
1. Kolesarska dirka Sevnica-Radeče in nazaj (34 km) 1. Zupanc (Celje) 62 min.
2. Cross-country (3000 m) (Sokol, SK Sloga ia SK Sava). 1 Božič (SK Sloga), 2. Konec (SK Sava).
3. Polževa dirka — Primožič (SK Sava).
4. Nogometna tekma SK Ilirija - old boys I SK Sava 8:1. Sava je nastopila z mnogimi rezervami.
5. Damski tek: 1. Grejan Štefi (SK Sava).
Po tekmi se je vršila v Sokolskem domu velika veselica, pri kateri je igrala domača gasilska godba pomnožena s krško pod taktirko g. Kladnika.
Pri tej priliki moramo pohvalno omeniti trško prebivalstvo, ki je razumelo pravi pomen športnega dneva in razobesilo raz svojih hiš zastave. S tem je jasno dokazalo svoje sportsko prepričanje in smisel za napredek našega lepega trga v tem pravcu. Z odobravanjem so tujci zasledovali potek vseh točk in odnesli iz Sevnice kar najboljše vtise.
Razpi
Ljubljana, Aleksandrova uL S
IS
Zdraviliški odsek občine Bled razpisuje oddajo svojega zdravi** liškega doma (restavracijski in kavarniški obrat) za dobo 3 let.
Nastop zakupa s 1. septembrom 1930, najkasneje s 1. majem 1931.
Pogoji in natančnejši podatki so razvidni v obCinski pisarni ozir. zdraviliški komisiji na Bledu. Za predsednika:
Župan: Rus
„Rad pl ačam
dobro blago*, se izrazil neki gospod v naši trgovini. Tudi Vam dajemo možnost, da nam rečete Isto, kadar kupite pri nas na i' i:	svoje	oblačilne	potrebščine.
ODVOK6 Posetite nas v trgovini. — Zahtevajte potnika.
(Službene ob/czve
Razglasi kraljevske banske uprave
III, No. 13.181.
Razglas
ljiške knjige za davčno občino Nemčovci v sodnem okraju Murska Sobota tičočih se bremenilnih pravic, oznamenjenih pod b) gori navedenega prvega edikta, v svojih pravicah prikrajšani, naj vlože svoje ugovore najkasneje do 81. maja 1931. pri okrajnem sodišču v Murski Soboti, ker bi sicer vpisi zadobili učinek zemljiškoknjiž-
M. h. 99/3 1930.
1861-3-3
Razglas
o sprejemu učenk v banovinsko kmetijsko- I nih vpisov.
P gospodinjsko šolo na Mali Loki.	I Ce se ediktm	rok zamudi, postavitev v
Na banovinskem posestvu Mala Loka, p.
Velika Loka, se »tvori 1. oktobra 1930. drugi tečaj kmetijske-gospodinjske šole, ki bo trajal 10 mesecev, t. j. do 31. julija 1931.
Namen šole je, izobraziti dekleta srednjih in malih posestnikov za dobre kmečke gospodinje, jim vcepiti veselje do kmečkega dela in jih ohraniti kmečki hiši. Zato se sprejemajo v šolo izključno le kmečka dekleta
prejšnji stan ni dopustna; tudi se omenjeni rok posameznim strankam ne sme podaljševati.
Višje deželno sodišče t Ljubljani, dne 8. avgusta 1930.
Nc I 130/30—1
Oklic.
1862-3
Na predlog Jenka Petra iz Praš št. 21 je dovolilo podpisano sodišče s sklepom Pouk obsega poleg verouka, vzgojeslov- z dne 7> avg 1930, 0pr. št. Nc I 130/30—1 ja, spisja in računstva, nauka o higijeni in j uvedbo amortizacije naslednjih pri pred-ravnanja z bolniki, vse one predmete, Id I lagateljevem zemljišču vi. št.' 21. Praše jih mora umefi vsaka dobra gospodinja. I zastavno pravno zavarovanih terjatev: Zlasti se pa poučuje teoretično in prak- i ) Zevnika Janeza iz poravnave z dne tično poljedelstvo, živinoreja, mlekarstvo, | ^4 septembra 1826, v znesku 75 gld
sadjarstvo, vrtnarstvo, čebelarstvo, kuhanje, šivanje, pranje, likanje. Učenke se vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu, ravnanju z bolniki in bolno živino, ter se zaposlujejo pri raznih delih na posestvu. Življenje v šoli »liči povsem življenju v Daši kmečki hiši.
Učenke morajo stanovati v zavodu, kjer Imajo vso oskrbo. Celotna oskrbnina (hrana, stanovanje, kurjava, razsvetljava itd., razen potrebščin za šivanje, knjig in zvezkov) znaša za označeno šolsko dobo Din 6.000'—. Dve tretjini oskrbnine plača za učenke v smislu § 6. pravilnika to šole kraljevska banska uprava Dravske banovine kot odškodnino za dela, ki jih opravljajo učenke na posestvu. Ostalo tretjino oskrbnine Din 2.000'— plača učenka odnosno starši (varuh) v dveh enakih obrokih, i. s. polovico pri vstopu, ostalo polovico pa po preteku treh mesecev.
Učenke, ki bodo sprejete v zavod, naj prinesejo s seboj v šoilo po možnosti naslednjo obleko in perilo: vsaj eno nedeljsko obleko, dve obleki za delo, dva para čevljev, en par vrtnih čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, dve spodnji krili, štiri srajce, šest parov nogavic, deset do dvanajst žepnih robcev, 4 kuhinjske, dva navadna in dva delavna pred'
konv. v.;:
2.) Jenka Franceta iz ženitnega pisma z dne 27. januarja 1841. in prisojila z dne 16. decembra 1868. v znesku 260 gld.
3.) Jamnik Marije iz razpravnega zapisnika z dne 20. decembra 1843 v znesku 120 gld. konv. v.
Vsi, ki mislijo, da imajo kako pravico do teh terjatev, se pozivajo, da jo prigla-se pri podpisanem sodišču najkasneje do 12. avgusta 1931., ker se bo sicer po brezuspešnem preteku tega roka na zopetno prošnjo predlagatelja dovolila amortizacija vkijižbe za te terjatve bremeneče zastavne pravice in njen izbris.
Okrajno sodišče v Kranju, dne 7. avgusta 1930.
Razglasi raznih uradov in oblastev
St. 5428/1.	1876
Razglas
-------------------Ji.«..	11.	I	Lov	obgine	sodraške	se bo oddajal v za- BV	„
pašnika, dva para rjuh, stin prevleke, sti- I j^p za (j0tj0 od 1. sept. 1930. do 31. marca I jn nabave«.
o ponudbeni licitaciji za zgradbo na reki Muri.
Ker prva licitacija za oddajo gradbenih del na reki Muri, razpisana od Terenske tehnične sekcije za regulacijo Mure v Mariboru po nalogu Kr. banske uprave Dravske banovine No. 209/50, ni uspela, razpisuje ista na podstavi čl. 86—98 zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910. in njegovih izprememb odnosno dopolnitev, za prevzem in izvršitev zgradb na reki MurJ v skrajšanem roku 10 dni
drugo javno pismeno ofertno licitacijo na dan 25. avgusta 1930. ob 11. uri
v pisarni Terenske tehnične sekcije za regulacijo Mure v Mariboru. Istotam se lahko vpogledajo med uradnimi urami potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki.
Ponudbe je predložiti ▼ obliki enotnega popusta v odstotkih na ceno uradno odobrenega proračuna, ki znaša: za sektor Veržej—Ižakovci, km 81.500 — 78.900, Din 469.490.
Svojeročno pisane ponudbe, opremljene s kolkom za Din 100—, priloge pa vsaka s kolkom za Din 2-—, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije v zapečatenem zavitku in z zunanjo označbo: »Ponudba za prevzem gradenj na reki Muri ponudnika N. N.< in sicer neposredno v roke predsednika licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne.
Poznejše ali nepravilno opremljene ponudbe, kakor tudi ponudbe, ki bi došle po pošti ali brzojavno, se ne bodo vpošte-vale.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrecno izjaviti, da v celoti pristaja na vse gradbene pogoje, ter mora položiti kavcijo, "ki znaša*
Din 47.000— za naše, in Din 94.000.— za tuje državljane.
Kavcija se mora položiti najkasneje na dan licitacije do 10. ure, in sicer bodisi v gotovini pri državni hipotekarni banki, filijalki v Ljubljani, ali pa pri Davčni upravi v Mariboru v državnih vrednostnih papirjih, oziroma garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v Smislu čl. 88 zakona o državnem računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24 pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B. Pogodbe
Pl brisače, štiri servijete in jedilni pribor 1 1935 na javni dražbi v četrtek dne 28. av-(žlica, vilice, nož). Ce ima^ katera več ob- 1 gUSta 0b 11. uri pri sreskem načelstvu v
leke, jo sme prinesti seboj.
Dekleta, ki hočejo vstopiti v kmetijsko gospodinjsko šolo, morajo izkazati, da so:
1. stare nad 16 let (krstni list);
2. dovršile osnovno šolo (šolska odpustnica;
8. moralno neoporečne (nravstveno izpričevalo) ;
4. predložiti obvezo staršev oziroma varuha, da plača vse stroške šolanja v emislu določil pravilnika;
6. obvezati se, da se bodo strogo držale hišnega reda;
Kočevju, kjer se lahko pogledajo dražbeni pogoji.
Srcsko načelstvo v Kočevju, dne 7. avgusta 1930.
Narodna banka kraljevine Jugoslavije.
Stanje z dne 8. avgusta 1930.
0. predložiti potrdilo županstva, da je hči I Posojila
Aktiva.
Metalna podloga
male oziroma srednje kmetije.
Prosilke morajo biti telesno popolnoma adrave. Ob vstopu v šolo preišče vse učenke uradni zdravnik.
Učenka, ki brez pristanka vodstva šole med učno dobo zapusti zavod, mora plačati sama, odn. starši (varuh) celotno oskrbnino v znesku Din 6.000'—. Učenki, ki se izključi iz zavoda, se ne povrne že vplačana oskrbnina.
S temi podatki in potrebnimi prilogami 'opremljene, pravilno kolkovane (kolek Din 5'—) prošnje za sprejem naj se vpoš-Ijejo najkasneje do 10. septembra 1930. vodstvu banovinske kmetijske gospodinjske šole na Mali Loki, pošta Velika Loka.
V Ljubljani, dne 7. avgusta 1930.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
Ban: Sernec Dušan s. r.
Račun za odkup kronskih
novčanic..................
Račun začasne zamene 1
Dolg države...................
V rednost državnih domen, zastavljenih za izdanje
novčanic..................
Saldo raznih računov , *
Dinarjev 358,622.634-50 1.425,619.978-46
929,335.148-85
149,967.445-79
2.997,155.034'-
2.138,377.163-1.204,255.455-10
9.203,332.859-71
O položeni kavciji prejme ponudnik bla gajniško položnico. To položnico, nadalje potrdilo Davčnega urada o poravnavi vseh v plačilo dospelih davkov ter potrdilo ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeležiti javnih licitacij, je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti nezatvorjeno predsedniku licitacijske komisije. Poobla ščenci morajo poleg tega predložiti pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji.
Državna uprava si izrečno pridržuje pravico oddati razpisana dela in dobave brez ozira na višino ponujene svote, oziroma vse ponudbe odkloniti brez vsake obveznosti. Vsak ponudnik mora ostati v besedi .60 dni po licitaciji.
Terenska tehnična sekcija za regulacijo ^ Mure,
Maribor, dne 8. avgusta 1930.
3. Mladič-Kučko Stanko, gradski zastup-nik,
4. Prof. arh. Pilar Martin, gradski zastopnik,
5. Ing. Pisačič August, gradski zastopnik i gradj. nadsavjetnik u miru,
6. Dr. Vrbanič Milan, gradski zastopnik i predsjednik komore za trgovinu, obrt i industriju v Zagrebu,
7. Ing. Ferič Mirko, načelnik tehn. odle-ljenja Kr. banske uprave u Zagrebu,
8. Ing. Senjanovič Petar, direktor drž. željeznice u Zagrebu,
9. Prof. arh. Ehrlich Hugo, kao delegirani profesori tehn. fakulteta u Zagrebu,
11. Prof. Meštrovič Ivan, rektor umjet-ničke akademije u Zagrebu,
12. Arh. Dr. ing. h. c. Wolf Paul grau-ski gradj. savjetnik i profesor visoke tehniške škole u Dresdenu,
13. Prof. Arh. Gočar Josef, rektor umjet-ničke akademije u Pragu,
14. Arh. Gabrič Franjo, kao delegirani član udruženja jugosl. inženjera i arhitekta sekcija Zagreb,
15. Ing. Jurkovič Mate, predstojnik gradj. odjela gradskog načelstva u Zagrebu,
b) stalni zamjenici:
1. Dr. Spevec Ivo, grad. zastupnik,
2. Ing. Saj Dragutin, grad. zastupnik i predsjednik zagrebačke inženjerske komore,
3. Ing. Stiasni Velimir kao delegirani član udruženja jugoslavenskih inženjera i arhitekta, sekcija Zagreba,
4. Arh. Hribar Stjepan, sa strane XVII. sjeka gradskog načelstva za re'ulaciiu grada.
Raspis natječaja, podloge i podaci za natječaj u hrvatskom, francuskom jeziku mogu se dobiti od 15. augusta do 15 novembra 1930. u gradskom XVII. odsjeku za regulaciju grada i to raspis besplatno, a podaci i podloge uz predočenje potvrde o uplati iznosa od 2000 Din ii gradsku blagajnu, a mogu se u tom vremenu na-ručiti i pism6no uz istodobnu doznaku gornje svote Gradskoj blagajni u Zagrebu. (Čekovni konto kod kr. poštanske štedionice u Zagrebu br. 32.075).
Autorima predanih projekata, koji bu-du odgovarali uvjetima ovoga natječaja, gornja če se svota r predaju potvrde o uplati povratiti.
Raspis, podaci i podloge natječaja biti če od 15. augusta do 15. novembra 1930. za vrijeme uredovnih sati izloženi na javni uvid u XVII. odsjeku grad. načelstva. Načelstvo slobodnog i kr. glavn. grada Zagreba."
Razne objave
1871
Objava.
Izgubil sem odpustnico osnovne šole v Zg. Šiški za leto 1908/9 na ime: Rožanc Valentin iz Trate pri St. Vidu nad Ljubljano.
Proglašam ga za neveljavno.
Rožanc Valentin s. r.
1865-2-2
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Nc II 70/28-4	3-1
Drugi edikt.
Ker je v tusodnem ediktu z dne 16. junija 1928. opr. št. Nc II 70/28—2 določeni rok potekel, se v smislu zakona z dne 25. julija 1871. d. z. št. 96 pozivajo vsi oni, ki bi bili vsled obstoja ali vsled kfijižnega vrstnega reda vpisov v vložkih nove zem-
Pasiva.
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano . . , , , , Rezervni fond . . . , , Novčanice v obtoku « . Državni račun začasne zamene ........................
Terjatve države po raznih računih ...111 Razne obveznosti ■, . , Terjatve države za zastavljene domene .... Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde
30,000.000—
12,563.917-39
5.392,590.945—
149,967.455-79
210,542.759-37
1.186,234.759-16
2.138,377.163—
83,055.870—
9.203,332.859-71
V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za 1 dinar, švicarski in francoski frank za 1 dinar, dinar v kovanem srebru za 1 dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic — za vso bančne dolžnike brez razlike — 5 M % na leto.
Obrestna mera za posojila na zastavo 1% na leto.
Broj: 91.867—G. O. 1930.
Natječaj
za generalnu osnovu za izgradnju, proši-renje i regulaciju grada Zagreba.
Na osnovu zaključka skupštine gradskog zastopstva od 17. svibnja 1930. odobrenog rješenjem Kr. banske uprave u Zagrebu broj 70.89") II/3 od 30. jula 1930. razpisuje oi^ina grada Zagreba natječaj za iz-radu generalne osnove za izgradnju, pro-širer.je i regulacije giada Zagreba.
Nafj^čaj jc opči, aneniman i internacionala«.
Nntječaj poči ml je dne 15. augusta 1930. a svršava dne 15. februara 1931. u 12 sati o ncdie.
Nagrade su ove:'	_
I.	nagrada	u	iznosu	od	Din	150.000,
II.	nagrada	u	iznosu	od	Din	100.000,
III.	nagrada	u	iznosu	od	Din	80.000.
Za	otkup nenagradjenih	radnja odre-
djen je pored toga iznos od Din 180.000
Ukupno Din 500.000.
Svota za otkup jedne radnje ne smije biti manja od 25.000 Din.
Članovi oejenivačkog suda jesu; a) redovni:
1. Dr. Srkulj Stjepan, gradski načelnik,
2. Arh. Heinzel Vjekoslav gradski zastupnik,
1874
Objava.
Podpisani Zvan Šimen, sedaj bivajoč kot železničar v Boh. Bistrici št. 139., sem oddal v službene svrhe svojo od šol. vodstva v Boh. Bistrici dne 81. marca 1901. izstavljeno odpustnico direkciji drž. železnic v Zagrebu, kjer se je izgubila. Proglašam jo za neveljavno.
Boh. Bistrica, 11. avgusta 1930.
Žvan Simon s. r.
Vabilo
1880
na
ustanovni občni zbor,
ki ga bo imela delniška družba F. Hein-rihar, lesna industrija d. d. v Škofji Loki, v soboto dne 23. avgusta 1930. ob 4. uri popoldne v družbenih prostorih v Škofji Loki (Trata).
Dnevni red:
1.) Volitev predsednika zbora in 2 skru-tinatorjev.
2.) Sklepanje o ustanovitvi delniške družbe in končni ugotovitvi družbenih pravil.
3.) Poročilo o popolnem vplačilu delniške glavnice in odobritev ustanovnih stroškov.
4.) Volitev treh članov upravnega sveta, 2 revizorjev in 1 namestnika.
5.) Slučajnosti.
Skoija Loka, dne 10. avgusta 1930.
Koncesijonar.
:
Na psihiatrični kliniki v Jeni preiskušajo sedaj v posebni temnici, ki je dobro zavarovana proti vsem motnjam zvočnih in drugih valov, nov aparat, ki ga je izumil profesor dr. Berger, ravnatelj klinike.
Aparat namreč zaznamuje človeške misli s cik-cakasto krivuljo, kakor da bi bile človeške misli neke vrste električna pisava.
Za poskuse služi neki asistent klinike. Zdravnik ima na nogi in roki pritrjeno po eno srebrno ploščico. Skozi njegovo kožo na glavi so pretaknjene tanke klorirane srebrne igle, ki segajo skoraj do črepinje. Od teh električnih polov so speljane žice v sprejemno sobo. Tu so zbrani učenjaki okoli nekega aparata in opazujejo kazalec, ki neprenehoma riše na očrnjen papir posebne krivulje. Registrirni aparat zaznamuje namreč električne toke, ki jih proizvajajo možgani poskusne osebe. Dokler ne prihajajo v temnico na poskusno osebo nobeni vtisi od zunaj, zaznamuje aparat električno delovanje možganov v mirni oik-cakaeti črti.
Nato pa vzame profesor stekleno paličico in jo potegne nalahko asistentu preko hrbta roke. Takoj skoči kazalec na aparatu v sosednji sobi silno visoko goni in doli in registrira, da se je v delovanju možganov izvršila velika izpre-memba.
Aprarat pa pokaže tudi, da je od dotika roke a stekleno palčico pa do reakcije kazaloa na aparatu preteklo komaj 1/2000 sekunde.
Najbolj zanimivo pa je to, da »električna možganska pisava«, kakor jo imenujejo, ne beleži samo občutkov, ampak tudi človeške misli. To dokazuje dejstvo, da se krivulja na sličen način kakor pri dotiku s stekleno palčico spreminja tudi pri duševnem delu. Razlika je le v tem, da pri enkratnem dotiku krivulja le enkrat izskoči iz svojega navadnega tira, pri napornem mišljenju pa traja večje tresenje krivulje dalje časa. Predstavljajmo si le človeka, ki rešuje računsko nalogo: žice vodijo od njegovih možganov v drugo sobo do registrirnega aparata. Tu ne vidimo drugega kakor cikcakasto črto, ki jo riše kazalo na papirnat trak, a vendar vemo, kdaj je začel mož v sosedni sobi računati, in vemo tudi, kdaj je svojo računsko nalogo končal.
Doslej so že mnogokrat poskušali dokazovati, da deluje v možganih električni tok in so mislili tudi, da so že kaj našli in dognali. Pri natančni preizkušnji so pa vedno ugotovili, da «lektričn;i tok ne izvira iz možganov, ampak da prihaja verjetno od trenja krvi ob stene Sil. Sedaj pa so skrbni poskusi prof. Bergerja dokazali, da nima »možganska električna pisava«, s tistimi pojavi nobene zveze, ker kri-
vulja registrira aparat tudi takrat, če preneha srce biti in če prenehamo dihati, torej če v možganih sploh ni nobenega obtoka krvi.
Značilno je dalje, da krivulje v globokem snu pojemajo, izginejo pa ne.
Na podlagi nadaljnih poskusov so dognali,' da izhajajo možganski električni toki iz možganske skorje, torej iz onega dela možganov, ki ga smatrajo za sedež duševne delavnosti.
Krivulje, ki jih dobiva s pomočjo aparaita, imenuje prof. Berger »elektr-en-kefalo-grame« t. j. »električne črte v glavi«. Zaenkrat so to še tajna znamenja, počasi pa bomo iz njih še mogoče spoznali razne duševne in možganske bolezni. Mogoče si bodo še enkrat pisma pisali v električni možganski pisavi...
»Spomini« plesalke Pavlove
Ni še dolgo tega, ko se je pojavila v izložbah velemestnih knjigarn kras.no opremjena knjiga, vezana v zlato, na zlatu pa je bilo zapisano s škrlatno-rdečimi črkami ime svetovmoznane ruske plesalke Pavlove. Knjiga je imela naslov »Noge pleešjo — moja življenjska pot.« Izšla je knjiga v neki založbi v Draždanih in je bila sijajno ilustrirana. Cena knjige je bila precej visoka, vendar pa so jo ljudje zelo kupovali.
Med ljudmi, ki so knjigo ogledovali v izložbi, se je pojavila pa tudi sama plesalka gospa Ana Pavlova. Tudi kupila je knjigo, in tudi brala je svoje »spomine«, čeprav knjige ni ona napisala. Gospa Pavlova mi namreč do danes napisala še niti vrstice svojih spominov.
Gospa Pavlova se je takoj zatekla k svojemu odvetniku, naj vpraša pri založništvu, kaj je pravzaprav s temi »spomini«. Počasi so ugotovili, da je tvrdka dobila rokopis iz inozemstva in da je nasedla navadnim sleparjem. »Spomine« je prodala tvrdka »Anglo-Aimerioan-New9-papers-Service Ltd.« v Londonu, »Spomini« pa niso nič drugega kakor sicer spretno sestavljena zbirka intervjujev, ki jih je dovolila gospa Pavlova raznim časnikarjem, ko je gostovala po vseh velikih mestih vsega sveta.
Založništvo je »Spomine« seveda takoj vzelo iz prodaje in dalo v Ustih gospe Pavlovi javno zadoščenje. Napačne »Spomine« »o uničili, roravl spomini se pa še niso rodili.
Najvišji nebotičnik
Najvišji nebotičnik na svetu bodo sezidali v Ameriki, ki bo imel 102 nadstropji. Poslopje bodo sezidali tam, kjer je stal doslej svetovno-znanl Wald0rf-Astoria-hi0tel. Na vrhu poslopja pa ‘bo mogočen drog za pritrjevanje zrakoplovov Zeppelinovega sistema. V 86. nadstropju bodo zgradili razgledno galerijo, nad galerijo pa bodo mogočni žarometi kazali zrakoplovom pot oziroma pristanišče.
Top za obrambo pred letali. Na levi zgoraj poveljnik J. Bdly.
Proslava obletnice nemške ustave.
V nedeljo 10. avgusta je priredila nemška državna vlada v berlinskem štadijonu svečano proslavo obletnice nemške ustave. Na proslavi so igrali prigodno igro »Nemški veletok« kot spomin na osvoboditev Porenja. Naša slika nam kaže glasnike proslave pri njihovem vstopu
v štadijon.
Visoka šola za zakonsko živl|enfe
Na vseučilišču v Bostonu v Ameriki so nedavno ustanovili posebne tečaje, kjer izobražujejo dekleta ne samo v gospodinjstvu, ampak jih pripravljajo za zakonske žene. Cisto gospodinjske stvaird so nedvomno velike važnosti, ampak za popoln in harmoničen zakon je tudi najboljše gospodinjstvo še veliko premalo, kajti tudi najboljša gospodinja dela včasih s svojim gospodinjstvom doma možu cel pekel, ker pozabi pri svojem gospodinjstvu na moment tovarištva, ki je v zakonu najbolj potreben.
Ideal zgoraj omenjenega, vsekakor zelo zanimivega podjetja je, izobraziti žene, ki naj vedo vse, kar je treba, ne samo o dohodkih in stroških, ampak tudi vse o »poljubih v mesečini.« V teh tečajih imajo predavanja o duševnem razvoju moža in ženske, posebno pozornost pa polagajo na razlike med obema, da tako bude razumevanje za zakonskega tovariša.
Nauki, ki jih uči ta šola, so zelo realni. »Rože in romantika minejo, dohodki in obresti pa ostanejo.« — »■Dober skrbnik in rednik je boljši kot najboljši plesalec.« — Ljubezen pred zakonom ni tako potrebna kakor je potrebno soglasje v veri in v politiki, pa tudi enaka nagnjenja za šport, za družabno življenje in za potovanje.« — »Ni res, da so otroci za srečen zakon neobhodno potrebni.« — »Mnoge deklice »o mnogo bolj zrele za trgovino kakor pa za zakon, ker niso dobre matere. Vse to je treba pomisliti že naprej.«
Učenke govore o vseh teh vprašanjih zelo odkrito in stvarno s svojo ravnateljico, ki je sama omožena in mati več otrok. Posebno važnost polagajo na gospodarsko neodvisnost obeh zakoncev drugega od drugega.
Zanimivi so gospodinjski proračuni te šole. Rodbina z enim otrokom n. pr. si raz/leto letni dohodek od 3000 dolarjev tako-le: Stanovanje 25 odstotkov, hrana 25 odstotkov, obleka 15 odstotkov, posli 10 odstotkov, vzgoja 10 odstotkov, zabava 10 odstotkov, nepredvideni stroški 5 odstotkov. Če dohodki rastejo, je treba pove-
čati izdatke za stanovanje in zabavo.
Poskus s šolo za zakonsko življenje je morebiti vse hvale vreden, vedno rastoče število ločitev zakonov v Ameriki pa dokazuje, da za srečo nobena šola ne pomaga.
Milijonska dedščina
O milijonskih dedščinah beremo v časopisih včasih prav dolge 5» ves ti in velike senzacije, ki pa imajo navadno to napako, da niso resnične. Resnična pa je zadeva z milijonsko ded-ščino, o kateri poročamo danes.
Za časa Napoleona je živel v Ferrari v Italiji 181etni mladenič Giovanni Mantovani. Ker ni imel drugega zaslužka, je vstopil kot prostak v Napoleonovo telesno stražo. Mladi fant je imel pred seboj prav lepo bodočnost, ker ga je imel cesar prav rad. Ko se je Napoleon vrnil iz Rusije, je napravil Mantovanija za generala, ker se je bil v Rusiji zelo odlikoval na raznih bojiščih. Kmalu po svojem napredovanju se je mladi general oženil z neko italijansko princezinjo, ki pa je kmalu umrla in mu zapustila ogromno premoženje. Ko so Napoleona pregnali in ko so se zopet vrnili kralji v Francijo, se je Mantovani naselil v Španiji, kjer je umrl 1. 1860. Ker ni zapustil direktnih potom-tev, je španska vlada vse njegovo nepremično premoženje prodala na dražbi, izkupiček pa so •naložili v državno banko, dokler se ne javi zakoniti dedič. Minila so leta in leta, premoženje je vedno bolj rastlo, dediča pa ni bilo nobenega. Sele sedaj se je našel neki nečak ranjkega generala, ki je slučajno zvedel za bogato ded-ščino. Španske oblasti so pa zahtevale živo pričo, da je res on pravi nečak generalov. Po toliko letih ije bila ta zahteva zelo stroga, ker je večina ljudi, ki je generala poznala, že pomrla. Posrečilo se mu je pa vendarle, dobiti pričo v osebi 931etne sestrične pokojnega generala, za katero se dolgo ni živ krst brigal. Ta je potrdila, kar je bilo potrebno in sedaj bo španska vlada dedščino le izplačala.
Agitirajte za »Jugoslovana«/
ANAT0LE FRANCE:
BOGOVI S02EJNS
Vprašala ga je, kako mu je ime.
»Mavricij sem.«
Odprl ji je z obžalovanjem vrata svoje podstreš-nje sobice:	j	\
»Zbogom Athenais.«
Poljubila ga je.
»Gospod Mavricij, kadar boste mislili name, imenujte me Marto: to je moje krstno ime, ime, s katerim ■o me klicali v vasi... Zbogom in hvala... Vala ponižna dekla, gospod Mavricij.«
XV.
Treba je bilo prazniti ječe, ki so bile natlačeno polne; treba je bilo soditi, soditi brez pokoja in brez prestanka. Sedeč ob stenah, zakritih s svežnji spisov in rdečimi čepicami, kakor njihovi vrstniki na lilijinih cvetih,1 so sodniki ohranili odvažuost in strahotno poko jnost svojih kraljevskih prednikov. Javni tožilec in njegovi namestniki, izčrpani od truda, spaljeni od noči brez sna in od žganja, so se le z največjim naporom
1 Burboni so imeli v grbu vdelane tri lilije; op. prev.
otresali svoje iznemoglosti; v njihovem zrahljanem zdravju je bilo nekaj tragičnega. Porotniki, različni po rojstvu in značajih, ti izobraženi, oni nevedni, podli ali velikodušni, krotki ali nasilni, hinavski ali iskreni, ki so pa, ko sta bili domovina in Republika v nevarnosti, vsi čutili ali vsaj delali, da čutijo isto skrb, da gore v istem ognju, vsi okrutni iz kreposti ali iz strahu, vsi so sestavljali eno samo bitje, eno samo brezčutno, razdraženo glavo, eno samo dušo, mistično zver, ki je v izvrševanju svojih prirodnih funkcij obilno sejala smrt. Ker so bili v svoji razdražljivosti dobrohotni ali pa tudi kruti, so včasih v hipnem navalu nenadne usmiljenosti oprostili s solzami v očeh kakega obtoženca, ki bi ga bili uro poprej obsodili b največjim sarkazmom. Čim dalje so vršili svoj posel, tem bolj nebrzdano so sledili nagibom svojega srca.	‘	'
Sodili so v mrzličnosti in dremavici, ki jim jo je povzročalo preobilno delo, pod vplivom zunanjih dražil in povelji najvišje volje, pod grožnjami sankilotov in pletilk, ki so se gnetle po tribunah in v javni dvorani, po srditih pričevanjih, na osnovi blaznih obtožnih govorov, v okuženem zraku, ki je težko legal na možgane, od katerega je šumelo v ušesih in so razbijala senca in ki je zastiral oči s krvavo kopreno. Med občinstvom so krožile temne govorice o porotnikih, ki so se dali podkupiti z zlatom obtožencev. Toda na te klevete je porota kot en mož odgovarjala z ogorčenimi protesti in neusmiljenimi obtožbami. Bili so navsezadnje ljudje, nič boljši in nič slabši mimo drugih. Nedolžnost je naj-
večkrat sreča in ne krepost: kdorkoli bi bil sprejel ponudbo, da ga postavijo na njiliovo mesto, bi bil ravnal kakor oni ter vršil te grozotne posle v istem duhu povprečnosti.
Antoinetta, ki so jo tako težko pričakovali, je prišla slednjič na vrsto ter sedla v črni obleki na usodni stol; sprejelo jo je tako sovoražno vršanje, da je edino le gotovost o izidu sodbe pripomogla do tega, da se je obravnava iztekla v mejah zakonitosti. Na vprašanja, v katerih je prežala smrt, je odgovarjala obtoženka sedaj z nagonom samoohranitve, sedaj zopet s privzgojeno ošabnostjo, enkrat pa, ko je bila podlost nekega toži-telja vendar prevelika, z veličastvenostjo matere. Pričam so bile dovoljene samo žalitve in klevete; obramba je bila ledeno mrzla od groze. Tribunal, ki se je silil soditi po pravilih, je samo čakal, da bi bilo vse to že pri kraju, da vrže glavo Avstrijke Evropi pred noge.
•
Tri dni po usmrtitvi Marije -Antoinette je bil Ga-melin poklican k državljanu Fortuna tu Trubertu, ki se je boril s smrtjo trideset korakov od vojaškega urada, kjer je izčrpal svoje življenje, na jermenasti postelji, v celici kakega izgnanega barnabita. Bleda glava se mu je vdirala v blazino. Njegove oči, ki že niso več videle, so se ozrle s steklenimi zenicami proti Evaristu; njegova izsušena roka je prijela prijateljevo ter jo stisnila z nepričakovano silo. V dveh dneh je bil trikrat bljuval kri. Skušal je govoriti; njegov glas, izprva zastrt in slaboten kot šepet, je narasel, okrepel:
Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar MiobAlek. — Urednik Janes Debeveo. — Za tnseratnl del odgovarja Avgust Kozman.
Vsi v Ljubljani
Električni aparat za branfe misli