SL 32. sobota 18. marca. IV. tečaj. 1871. Vtorek, četrtek in soboto izhaja in velja v Mariboru brez poiilja- nja na dom za v«đ leto 8 g. — k. „ pol leta 4 „ — „ „ četrt „ I „ 20 „ Pu pošli : za vbo leto 10 g. —k „ pol leta & „ — ff . četrt . 9 - 60 - Vredniitvo in opravniitvo j« na itolnem trgu (Domplats) hii. it. 179. Oznanila: Za navadno triatopno vrsto sa plačuje: li kr. čo se tiska lkrat, 5 n »» m »> 2krat, 4 „ „ ,, ,, 8krat. veče piBmenko bo plačujejo po prostoru. Za vsak tisck je plačati kolek (štempelj) za 80 kr. Rokopisi te ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frank njoj o Slovensko u radovanje. Dotle smo vendar dorivali napetim in neopešanim trudom, ka smemo lepi in mili slovenski jezik zakonito rabiti v raznih uradih in javnem življenji, ka nam se reiuje slovenski spisane vloge pri popečiteljstvu, na-mestoištvu j kako je pri deželnem odboru štirskem, — in drugih nižih uradih , ne vemo ; toda nerešujo se navadama v našem nego zvečine v nemškem jeziku, kar je protizakonito in protiustavno, vendar tudi ta napaka mora sevsema zginiti, ako smo značajni in nesplaš-Ijivi ter zahtevamo neutegomo in neprenehoma svojo pravico po zastopnikih v različnih zastopili in občinah sedaj smo na torišči, da pokažemo, smo li za jakšo bodočnost ali pa za razpad. Sicer ne mislijo duhovniki, čisto nemško in čisto avstrijsko prizadetje. A zdaj, ko je nesvobodna Nemška narejena z morjem nemško krvi, da bi počenši naški uradovati, najprvi bili; že da^ttaj^pogubo avstrijskih pravic mej Nemci, z nravno Bilo je pokojni župnik ormužki g. Vouk deloma slovenski'in vojaškim tiščanjem, zdaj hočete vriskati in Vas ni uradoval, g. Grosskopf, priletni pa krepki župnik v sram v dno svojo duše? A jaz ne trpim tega vriskanja, Brezji vodil že pred 1865. 1. župne matice v našem najprvo ne s treh osobnih vzrokov, ker sem Avstrijec, jeziku. Kn. vi. redništvo mu je pošiljalo svarila po do- Nemec in svohodoljubitelj ter mi nobeno tega trojega kanstvu zbog tega, toda umni in pravični dekan jo ne veleva, vriskati o tem, kar se zdaj godi mej take neuiškutarskega tvorila spačne skuhe v zapečak Nemci. Možno je samo dvoje, gospoda moja! Ali nemški spravljal: po pregledavi vršeči so rečenoga leta dobil narod res in iskreno pritrdi Bisraarkovemu dolu, in čo je g. 6. rešilo med drugim glaseče: „Župne knjigo se je to, jaz ne umejem, zakaj bi vriskali, da n/*s je imajo pisati v nemščini, ker so državne knjige." Čo bi nemški narod iz svoje srede pehnil; rdi je to Bisjiar-kaj toliko brezobraznega telebnil in beleznil kak ulični kovo dolo samo nasilje, kteremu nemški narod ne pri- Nektere občine so poslale sodništvu, okrajnemu glavar-! pometač, človek bi si mislil, kolce se mu vrti . . , kaj stvu in dačnemu urndu prošnjo in zahtev, da jim rečeni uradi pošiljajo vse dopise, ukazo, okrožnice v slovenščini, inači bi je nerešene vračali ali pa na stran polagali, kar bi povod dajalo negrozenskim zmotnjavam v uradovanji. Prosilci se opirajo na naravno pravo, na mnogokrat izrečeno ravnopravnost, na posvečeno in ne-urazljivo besedo njegovega veličanstva presvetlega ustavnega cesarja Franca Jožefa : enaka bremena, enake pravice, na sveto prisego, ktero so prisegli vsi uradniki na ustavo, na člen 19. državnih osnovnih zakonov, na črtež novega popečiteljstva. Kljubu vsem tem podkrepilom slišimo, ka bodo se pri sodniitvu odgovarjalo na slovenske dopise slovenski, a odonod itak pojdejo vbj spisi med slovenski narod v nemščini. Ako se resnično kani na sramoto navedenim razlogom tako postopati, potem si slovenski kmet tudi lehko vzeme povračilo tako, ka ne bo plačeval prepisanih davkov; ka ne bo dajal svojih kore-njaških sinov vojaštvu na svoj kvar, ka bodo so uradni prepisi v zadverek metali, ka občinski zastopi no bodo poslušali na uradne ukaze, ka župni uradi ne bodo stregli s zaželenimi in potrebnimi pojasnili. Navedeno postopanje bi opravičevalo tatvino, posilje, razboj, umor in vse mogoče zlo na svetu. Bili se drznile više oblasti morebiti silo rabiti, najbrže bi se tudi ta siloj odbijala in odvračala, a kaj druga bi vse to porodilo negoli vseobčno in za človeško društvo strašno pogibeljno brez-zakonje, Čegar krivnjo bi nosili krivoprisežni uradniki, zaničevalci cesarjevo besodo, sileči na sramoto in laž. Ne nehajmo tirjati, kar nas ide, da si se neraškutarstvo kaže v medvodji podobi, vsaj naše stalo je pravično in zakonito, a krivica vlada samo za časa. Največ premoremo slovenskim uradovanjem in dopisovanjem, v Čemur je prvo in najhitreje zveličanje, toda ni dovolje, ako se ln posamniki trudijo, skupnega in složnega delovanja jo treba, in kdor bi inači ravnal, bodi razglašen za izdajavca svoje narodnosti. Narod smo procej prebudili, in med našim razumništvom skoro ni več najti nemškutarja, Slovenec so zaveda, vendar vera brez del je mrtva, tako prekrasno naše pomisli brez uresničenja in oživljenja dejanskega nimajo mnogo vrednosti, — dela, dela I po sadu moramo dandenašnji Boditi vrednost slovenskih razumnikov; kdor no dotiaŠa sadu, naliči jalovemu drevesu, ktero ni za druga negoli da se izkoronjeno požge. Kdorkoli imaš urad v roki ali z uradom posel, nikdar ne opuščaj rabiti dane nnm pravice. Duhovnik ne piši za glavo inači negoli v slovenščini matic, ne vlagaj dopisov nego slovenske kn. vi. stoluištvu, c. k. uradom, inači bi bil podoben oslu kre-pajočemu od glada pri polnih jaslih. Rabimo podeljeno nam priliko, inači smo sami krivi narodno pogubo, kar bi ovajalo skrajno bedastočo ; šo lo ako pa duhovniški glavar, vladika Črez 431.000 vernikov kaj toliko neslanega zboboče! Kdo more in po čom resniti, ka bi župno knjige bile državne knjige, vsaj bi v takem primerku motale naslovljene biti : državuo c. kr. mrtveške kujige" itd., kar ni ; in dajmo, a ne dopustimo, ka bi bile državne, je li morajo te biti nemške ? jeli so Lahovi pod avstrijskega orla krolotiui prevzetujoČi, Hrvati, Prekmurci, Magjarji onda, Rusini, Srbovi itd. pisali v nemškem jeziku župno knjige kot državne ? Tako neumen in bedast razlog se razumnemu človeku niti v sneli ne bi lehko prikazal, kamoli bi ga smel urbdno navajati kstoljški vladik, od kterega se v polni meri in vsepovsod mora tirjati razboritost, modrost in pravičnost, kajti inači bi po krivičnem, na nesrečo in sramoto sebi zročenih vernikov sedel na vla-diškem stolu, in vedeti je , ka sedanja doba ima rahle in šibke noge za visoke stole, kder se pretezujo samo-silje in temu podobne tovarušice. Vse omikane Slovence rotimo in zaklinjamo na velikansko slavonsko lipo, da inači ne pisarijo uradom na Slovenskem in dotičnim višim mestom, negoli po slovenskem ; to zahtevajo pozivamo se na njihovo narodno značajnost, poštenje in iskreno ljubezen do svojega še vedno zatiranega in od tujstva zaničevanega naroda; Kdor duhovnikov pa ne mara za omiko in napredek kamor svojo, tamo ljudsko, gotovo ne bode več dolgo duhovnikoval, kčemu bi ga tudi narod redil ? Denes je treba sebi izročenemu ljudstvu svetiti bistrostjo, umnostjo, znanjem in blago voljo do vsega, kar je na korist poverjencero, čiselske in druge s skazljivo pobožnoBtjo združene bratovščine no smejo več motiti ljudstva; šupeljaštvo že je indi preveč na po gubo prostega stanu, ne ka še bi je v cerkvi gojili. Ali vedno delati za ljudstvo, ali pa pobrati šila in kopita, zastonj se namič krmaki no pitajo. Iz državnega zbora. (Konec.) A ko je šel cesar v Frankfurt, da bi nemške zemljo združil, kaj ste Vi storili, da bi mu pomagali? Ali Vas je tudi tu ustrahovala bojazen od policije ? Ne I Rechbergov poslanski črtež Vam ni bil dovolj svo bodoljuben. Nečem Vas vprašati, ali bi Reclibergu kedaj ta črtež bil na misel prišel, da so Vi niste tako radovoljni poprijeli Šnierlingove ustave, ki se je opirala na ist črtež. Samo to Vas vprašam : ali jo donnšnji ustroj nemških zemelj svobodoljubivejši ? Nikakor no ! In vendar gorite za ta ustroj, in vendar 66 Vam zdaj vidi, da je tudi o nosvobodnej edinosti treba \riskati! Ko je avstrijski cosar hotel nemške zemlje zodiniti po svobodni združbi nemških narodov, braneč avstrijskih pravic na Nemškem, gledali sto mrzli to veliko trjuje, in če je to, zopet no umejem, zakaj bi za Bis-marka ropotali protivo nemškemu nnrmlu. In tudi kakor vladni načelnik, gospoda moja! ne trpim te agitacijo, katera je dokazana da izvira od pri-topenih Prusov in Bismarkovih hlapcev, ker nečem, da svobodoljubje, kakoršno si Vi mislite, v Avstriji zredi nemško vprašanje, kakor je že zredilo češko, poljsko, slovensko in tirolsko vprašanje. A pozabil sem ! Gospoda vprašatelji so se postavili v črevelj z visokimi petami ter se opirajo na dopise mej grofom Beustom in mej Bismarkom. Nu, gospoda moja I kaj vendar uprav znači ta ropot zaradi pruskega godovanja ? Znači li hrepenenje po združitvi Nemci ? Saj to nam prepovedujejo baš tisti Nemci, na katere se Vi opirate. Znači li hrepenenje po pruski vladi ? To si m i sami prepovedujemo, gospoda moja! ne „mitt, ki sedimo na tem ministerskem sedeži, nego »mi", ki nas je 35 milijonov in ki hočemo Avstrijci ostati in tudi ostanemo nazlic Vam ter nazlic Bismarku in Gorčakovu ! 'Res, gospoda mojal rajši bi jaz bil hotol, da bi ne bilo treba klicati policije, nego da bi sama zdrava pamet našega naroda bila ustavila ta ropot zaradi pruskih zmagovalnih svečanosti ; a veste li gospoda mojal česa je tacemu .svobodnemu gibanju" treba? Najprvo domoljubnih novin, ki jim je sveta dolžnost da vrtanje, ktero je domovini in svobodi sovražno, odvračajo z vso krepostjo javne besede. Vsaka dežela v Evropi, od Angleške do Romunske, ima take domoljubne novine, samo v Avstriji je sramoten izimek, samo v Avstriji je velika večina vseh novin v pruskih rokah. Hotel bi, da njih svetnik, gospod Bismark, pride samo štiri in dvajseti ur na moje mesto. Stavim, kolikor kdo koli hoče, da bi že v prvoj uri vse Pruso po vredništvih avstrijskih novin polovil, kakor vztekle pBo, ter jih z brzovlakom poslal v Bodcnbach in v naročje cesarja Viljema, naj tam na vse grlo srebljejo zveličanje, katero so nam namenili. In tak Prus je bil tudi ta Zimmerman, zaradi kterega se z menoj stezate. Ta mož je izgnanemu neapoljskemu kralju služil za razbojnika, in ko so mu tam ustavili njegovo snažno rokodelstvo, prišol je v Avstrijo in tukaj pisal tako sovražno protivo duhovstvu kakor prijazno za Pruso. Mojim uradnim prednikom se je zdelo, da močniki naslednikov tistega, ki ga imenujejo Re Bomba, ne bi utegnili imeti posebnega naloga, truditi se v Astriji za svobodo in izobraženost. S kratka, pihnili so ga čez mejo, in uverjen som, da so prav storili. Jaz vso pahnem čez mejo Pruse, profesorje in obrtnike, kteri tukaj politično a^itujejo, in Avstrijce, kteri so tam Prusom za poganjiČe in poglavce, primem v strah, kakor bi imel deset Bismarkov v sebi. Ne bodem tako neumen, da bi gledal, kako Bismark doma novinnm 1717 usta maši in pri nas rabi svobodui tisk, rekše tiskovno svobodo, v to, da narod slepi in državo {spodkopava. Tako raztegnono mojo svobodoljubjo ni, da bi mirno gledal, ka se država po-zlu deva ali stiska v klešče, iz kterih si potlej v edinem absolutizmu išče spasila. Vsncemu početju to vrste protivo postavim železno pest, bodi si nemškega, češkega ali slovenskoga, cor-kovnega ali posvetnega lica, na to so moreto povzdati, gospoda moja ! In ker sem govoriti začel, hočem do dobrega razbistriti razmerje mej nami in mej Vami. Predložil zahtevate, gospoda mojal Pred Vas pokladam lamo eno; to devam na mizo slavno zbornice, in to je črto! o u v e d i t v i direktnih volitev v državni zbor in o pravici občnega glasovanja. ; Do vsega som uverjen, da Avgijev hlov, v kterega ste izpromenili Avstrijo, moro izkidati samo ena stvar: vanj |S treba obrniti široko reko ti 6 m o k r a t n i h misli. Zatorej se hočem najprvo obrniti k narodu, k velieomu avstrijskemu narodu, ktei i avstrijsko misel še zvesto nosi v čisti duši. Direktno izbranim ljudskim poslancem podam svoja predložila. Čo to gosp. dr. Kechbauerju ni po godi, vprašam ga, zakaj se nm ni hotelo, da bi on sam bil prijel za vladno krmilo tor dam sebi dajal vsa tista predložila, ktera se mu zde potrebna. Če tedaj ni imel dovolj poguma ali dovolj moči. zahtevati smemo, da tudi tako razustno ne kritikuje. In to naj pomni tudi vsa slavna zbornica. Julija meseca hočem da se snido novi državni zbor. Pred avstrijsko ljudstvo jasno ter ob kratkem položim vse svoje namero, in ljudstvo hočem poklicati, da razsodi mej nami in mej Vami ter tudi mej onimi, ki našo ustavo in nje svobodno osnove črnijo in skrunijo, in mej nami, ki hočemo to ustave tako krepko braniti, kakor domovine I Prosim Vas torej, da mi do julija meseca privolite državne dohodke. To odreči mi res imate dejansko pravico, a n r a v n e nikakor ne. Ako Vam moje ministerstvo ne ustrezn, dajte sami sebi nezaupnico, ker niste znali državnega krmila bolje sukati. Će smo neparlamentarno ministarstvo, tedaj ste Vi še mnogo večja ogroznost, ker ste neparlnmentaren parlament. Jaz hočem parlament avstrijsko demokracije, in njenim poverjenikom se umaknemo, ako bi se jim utegnilo zdeti, da svobodi nismo tako zvesto ir. pošteno udani, kakor Avstriji. ......Grmečo ploskanje z galerijo me preplaši. Pred svojo posteljo ugledam služabnika, ki me budi, ako hočem iti v državno zbornico in slišati, knj grof Hobenwart odgovori raznim vprašanjem.... Po-manem si oči.... Gotovo ni bil grof Hohenvvnrt, ki sem ga tako govoriti slišal.... Ni drugnčo, blagovoljnemu čitatelju jo treba počakati večernega listn, da zve, kako je odgovoril Hohenwart. Tako do zdaj res ni govoril še noben avstrijsk minister. In vendar potim stoprv pride red v zmes naših notranjdi razmer, kad* r bodo tako besede grmelo s ministerskega sedeža. Ta gotovo genijalni uvodni člen jo „Tagespresse" prinesla 14. dan t. m. če tudi Slaven nikakor ne potrdi vsega, kar se v njem pripoveduje, vendar si nikdo no moro tajiti, da v Avstriji bi tako energično kreposti res bilo treba, da bi se zatrlo avstrijsko izdajstvo, ktero zdaj tako po konci nosi glavo. (yTt // I) opis i. V Gorici, 14. marca [I/.v. dop.] (Novo ministerstvo in člen 19. ustanovnih postav n a P r i m o r s k e m , in na Goriškem posebno.) Znano je, da je bilo pri nastopu novo ministerstvo dalo raztrobiti po celi Avstriji zagotovilo, da bodo izpeljavalo razvpiti člen 19. ustanovnih postav ne samo po črki, ampak celo po duhu. Na Primorskem je začelo niinistor>tvo bvojo obljubo izpeljevati s tem, da je imenovan za namestnika na Primorskem gospod Sisinio baron de P r e t i s-a - C a g n o i po tom na to glodal, da so bodo postavo in SOBebno razupiti člen 19 ust. postav po črki in po duhu izpeljal. Za to pa jo treba prvič trdno in resno volje, in drugič pravih sredstev. Vse to so bodo pokazalo pa iz dejanj, in dokler teh no vidimo, nočemo soditi. Hočem mu pa vendar nektera sredstva naznaniti. Da namestnik sam no zamoro vseh opravil sam opravljati, je jasno, kakor je naravno, da mora on opravila le voditi , njemu podi ini organi pa jih izpeljavati. Prvi njegovi organi so uradniki pri nami stništvu. Ako tedaj že sam namestnil do i skega jezika no zna, je troba da ga popolnoma Smeje podpredsednik in njegov namestnik. Do sedaj je bil prignamestništvu v Trstu podpredsednik dvojni svetovalec gosp. Fidler, kteri je bil sicer srčen mož, a slovenskega jezika ni umel. Ta gosp. je poklican v ministerstvo za nauk in hogočastjo na Dunaj, in s tem jo mesto podpredsednika spraznjeno. Med sedanjim osebjem pri numestništvu vTrstu nima nobenega, ki bi bil slovenskega jezika zmožen v besedi in govoru, in zato je treba vse slovenske vloge in pa načrte postav dajati prestavljati po osebi, ktera nima nikakih pravoslovnih znanosti, in zategadelj se nahajajo v takih prevoddi nerodko veliki pogreški o pomenu. Med svetovalci jo sicer eden, ki jo rojen Krajnec in ravno tako eden izmed komisarjev; ali ta dva gospoda govorita lo kranjsko špraho in no znata slovenski. Iz tega sledi, da ker med sedanjimi osebami nima no ene, da bi bila slovenskega jezika v govoru in pismu popolnoma zmožna, je treba si podpredsednika poinkati med takimi uradniki na deželi (kmetih), kteri zraven drugih strokovnih zannnsti je tudi slovenskega jezika popolnoma zmožen. Takega moža imamo na Goriškom, kteri bi gotovo bil kinč namestništvu in podpora, in kteri bi tudi nam Slovencem popolnoma zadostoval, ker ima razum za naše razmero in srce tudi za naš narod. Tega gospoda jaz nočem imenovati, vsaj ga mora poznati qosp. namestnik sam. Da je on za to mesto pop 1-noma sposoben, ga jaz zagotovim, in čo moni noče verjeti, naj pobara j ri bivšem namestniku v Trstu, gosp. Kellorspergn. Tu ima novo ministerstvo in novi namestnik priliko dejnnstveno pokazati, da jim je resnično mar narodna enakopravnost, in da besedo in zagotovila o §. 19 niso le prnznc, marveč da jih hočejo spremeniti v meso in kosti. Ako nam boste imenovali podpredsednika pri namestništvu takega moža, kakor sem ga popisal, potem bo slovenski narod Vašim besedam verjel in Vam zaupal, ako no, pa ne, tedaj hic Rhodus. Drugo priliko ima ministerstvo pri imenovanji šolskega dež. nadzornika za Goriško na mesto gosp. Klodiča, ki je prestavljen v Istro. Kakor slišim, jo za to mesto priporočilo tukajšnjo dež. Šolsko svetovalstvo gosp. G. ravnatelja na tuka|šnji c. kr. viši realki. Ta gospod pa urno laški jezik le za silo , slovenskega jezika pa ne umeje čisto nič. Kuko si je deželno šolsko svetovalstvo mislilo, da bede ta gospod samogel nadzorovati slovenske šole in pa poročati o slovenskih poročilih in vlogah, ki jih dobiva od okrajnih š. svetov in nadzornikov, to mi je neuganljiva zastavica. Da se je zomoglo pa sploh to zgoditi, je lehko razumeti, ako se pomisli, da v sedanjem dež. š. svetu ne sedi nego le eden Slovenec, dva Laha dež. odbornika en c. k. uradnik in G. sam. \t tega so vidi BO pet, kako naši sosedji Lahi tolmačijo enakopravnost ; slovenski jezik jim jo groza, in raji ko bi priporočali ea kako mesto Slovenca tudi laškega jezika zmožnega, rajo priporočijo trdega, Nemca čeravno tudi laškoga jezika no urno; raji torej sami škodo trpijo, kakor da kako mesu Slovencu privoščijo. Tukaj tedaj ima priliko minister nauka pokazati, ali mu jo mar za izpol-no vanjo § 19 ali no ; ako bodo pa gosp. G. imenovan šolski dež. nadzornik, naj si bodo prepričano, da slov. narod na Goriškem ne bodo več verjel lepim besedam njegovim , ampak da mu bodo odtegnil vso zaupanje. Torej zopet: hic Rhodus! Iz Zagreba, 15. marca. [Izv. dop.] Pred kitajskim cesarjem polagajo so deputacije na tla, pred turškim sultanom pripogihajo so s čelom sedemkrat do črne žemljico, pred papežem kušuje so pantofolj, pred — hrvatskim banom so papo vseh pravilih, kakor stoje zapisana v „olikanem Slovencu", moderno klanja. — Pregovor pravi: „druga dežela, druga šega." Pri nas jo že od pamtiveka ta običaj, da so pridejo slednjemu novemu banu deputacijo iz vseh krajev in kotov Hrvatsko iu Slavonijo poklanjat. Da li leži v tem poklan-janji kakšna historična tradicija, tega ne vem, toliko pa morem reči, da to poklanjanje v denašnjih časih demokratizma zelo po servilizmu diši. — Če bi iz vseh pokrajin Cislajtinijo, kader na Dunaji kako novo ministerstvo nastopi, razmerno toliko deputacij pred nove ministre prihajalo, kolikor jih prihaja iz Hrvatsko in Slavonije pred vsakega novega bana, to bi n. pr. Ho hemvarth moral vsaj pol leta samo na to potratiti, da vse te deputacije pristojno sprejme in pristojno odpravi. Ruski kancelar bi pa razmerno še v desetih letih s tem pri kraji ne bil! — Da gredo vladni uradniki se novemu banu poklanjat, to ima neko smisel, da pa pridejo deputacijo bog si ga vedi kakšnih društev vse, to je v očeh pametnega moža, kakor sem že rekel, prav odvisen servilizem. Ne bi bib bogme nnpčno, Če bi v prihodnjo prt nas še to-lo prošnjo v litanije vtcknili: od nepotrebnih dcputacij, odreši nas o bog! Največi kontingent dajo v našo deputacije naša posvetna in duhovna aristokracija. Naš „šljivar" misli, ka mora pri vsaki paradi nazoč biti. On ne zanemari zato nobene priložnosti, kjer se more pred „gospodo klanjati". „Šljivar" je posprdno ime za naše mnogobrojno nižje plemstvo, ktero denes ima še k večemu kak „šljivik" (zwet«ob-kengarten). S kratka rečeno : vsi tisti, kteri so količkaj štejejo med ofncielne „častne, poštovane, poglavito in velmože, med ugledno in plemenite, mod mudre in obzirne, med ljubljene in vjerne" — vsi ti misle, da imajo dolžnost, in no samo dolžnost, ampak tudi pravico pred banovim šapeljnom svoj cif rasti kompliment naroditi. Celih deset dni podile so deputacije druga drugo po banskom dvoru. Druga jo drugi kljuko iz roko v roko potiskala, enako kakor D. p. berači na vseh vernih duš dan. Na bombastično in panegirično introdukcijo govornika deputacije, prišel jo neslani odgovor, na to neinoglubi komplimenti, in do, utacija odrine. To se jo ponavljalo sto- in stoterokrat. Naša nova vlada še ni imela do sedaj, no vem, ali ne časa, ali ne priložnosti, ali pa ne volje, svoj kolorit pokazati. Narodna stranka željno pričakuje, da enkrat pokaže kakšnega perja ptič da je; ona p% le odlaša. Samo toliko more se do sedaj od njo reči, da si prizadeva, razdraženost mod strankami pomiriti in potišiti. Brž ko no čaka na to, da se razburkani valovi poležejo, ter da more potom svojo ladjo brez nevarnosti v „akcijo" spustiti. Nekdanji hrvatski pisatolj dram. „Gubca", pFran-kopana" in „Stjepana" in mnogih drugih pesmi Mirko Bogović, in poznejši renegat Imre Bopovics „fdišpanj11 zagrobško županije, prišel je na Šuhajevo mesto kot ministerijalni svetovalec v Pešto. Jegov naslednik v velikem županstvu zagrebško županijo še ni naimenovan. Kakor se čuje ne bo vzet iz uradnijstva, ampak od inod, brž ko ne iz aristokracije. slovenskih poslancev v državni zbor. Ustavoveme novine svetujejo, naj bi se volitve izrekle za neveljavno. Mi nimamo nič proti temu, morebiti tudi vlada ne, kajti tak sklep bi jej bil nova spodbuja, da razpusti zbor, ki izmed sebe vse pha, kar je vladi še količkaj prijazno. Kazne stvari. * (lz Spodnje-Štajarskega) se piše „Va-terlandu": Kakor so nam poroča, so se pri deželnem odboru Štajarskem vložili naslednji predlogi, ki odsevajo Inaše okolišaje : Naj se pri oddajanji učiteljskih ur na Politični razgled. Med ministorstvom in državnim zborom mora priti do razpora, ki so bode tudi zunanjo kazal; notranji razpor Že obstaja od prvega dne , kar je Hohenvvart na krmilu. Vlada so precej pogumno obnaša in pozna svoje ljudi ; to so pokazali omenjeni odgovori na ustavoverno interpolacijo. UHtavoverneži so hote maščevati. Njih shod išče jo sestavilo neko inter-pelacijp na vkupno ministerstvo, ktera bodo strogo tir-jala, naj vlada očitno razkrije vso svoje namene. Herhst bode to interpelacijo bral, in so jo neki žo podpisali vsi ustavoverni poslanci brez razločka. Naj vlada na njo odgovori kar hoče, dala bode ustavovernežem orožje, s kterim jo bodo napadali pri besedovanji o novakih in proračunu. Potem mora priti do vidoega razpora. Vladi je odprta le ena pot: državni zbor razpustiti, kajti dokazavati, da z ustavoverno stranko ni vladati, bilo bi odveč — to je do Bita dokazala Horbst-Giskrina doba. Kar smo žo često izrekli, to izreka tudi „Pol.tt vladi na Brco polagajo, da so ustavoverno stranko ni bati. „Pol." pravi : „Nemško centralistična svojbina državnoga zbora jo le toliko časa mogočen element (macbtelement), dokler vlada ž njim kot s takim postopa. To naj si vlada v očigled žtigajočomu parlamentarnemu dvoboju dobro za uho zapiše.* Mi bi temu le Šo dostavili, da jo nemško - centralistična svojbina lo toliko časa kaj veljavna, dokler vlada vso opozicijo hočo uklanjati pod ustavoverno voljo iu z nami postopa kakor 8 _ cigani, da se poslužujemo navadnega izraza enega kranjskih poslancev. Denes stoji na dnevnem rodu državnega zbora protest ljubljanskih nemškutarjov proti volitvi N. fr. Pr." pripoveduje, da so jo 16. poldne na Dunaji (hotel Wandl) sešlo 20 s ki h voditeljev, zlasti Čehov in južnih Slavonov. „Pr.u pravi da so ti voditelji stavili kot pogoj, da so drž. zbor razpusti, predno so Slaveni s ITobenwartom spuste v dogovore. Govorica trdi, da se je Čehom to dovolilo. Pr." se to ne zdi verjetno. Kljubu vsemu uradnemu oporekanju trdi „Varerl.", da se bodo v kratkem imenovali deželni ministri; najprej Groholski, ki bodo v državnem zboru zagovarjal gališko resolucijo ; potem bi [irišla na vrsto Češka in njena deklaracija. „Vatorl." si po pravici nič no obeta od državnega zbora in tirja, naj bi so dogovori začeli z deželnimi zbori, ki so tudi „ustavni". Šolske zadevo na C e s k o ni bi so utegnilo morebiti vendar zasukati na boljo. Minister Jireček je dosedanjemu referentu o šolskih zadevah pri namestniji v Pragi Nemcu Gro manu odvzel njegov referat in ga položil v boljo roke. 01) enem je sklical odbor strokovnjakov in upravnih uradnikov, ki imajo brž ko brž vladi nasvetovati, kako bi so Cehom na korist zboljŠald sedanja šolska postava na češkem. V odbor so po poročilih dunajskih listov voljeni samo čehi. Tega vsega jo bilo treba. Žalostno je, da jo vlada potrebovala za ta korak velikih neredov, ktere jo prusefilsko videnje praškega profesorja Linkorja zbudilo na oudotnetn vseučilišči. Ml čebom boljšo šolsko postavo i/, srca privoščimo, vendar vidimo tudi v tem neko enostratiost in nedoslednost, kajti nič ni slišati, da bi bila vlada v tem oziru pravična postala tudi drugim cislajtanskim Slavenom, kterim so Še vedno v šoli godi tolika krivica. Centralistično novine naznanjajo, da je dr. Rieger svojim tovarišem v Pragi rekel, ka ne moro o svojih dogovorih z ministrom Ilohemvartom ničema povedati, ker je zastavil častno besedo, da bodo molčnl, a da je za svojo osebo jako zadovoljen s tem, kar jo slišal in videl. — Novica se nam zdi vsaj v tej obliki precej neverjetna. Načelniki hrvatskih oblaitnij, mod temi tudi ban Bedokovič in nadškof Mihalovič so odpotovali v Pešto, kamor so jo odpeljal tudi cesar. — Razpuščeni srenjski zastopi na primer karlovški so imajo baje restavrirati. Ogerski ministerski predsednik A n d r a s s y bo je na Dunaji popolnem porazumel z Ilohenw,irtom. Njegov namen m bil podirati sedanjo ministerstvo, ampak hotol jo lo spoštovati, da bi se ustreglo ogerski žolji, ka bi bo delegacijo sošlo maja meseca. Ho-benvrart jo baje sani izrekel to željo, a gotovega ni mogel obljubiti, ker ako mu bodo treba državni zbor in dosledno tudi deželno zbore razpustiti, bode komaj mogočo stvari tako ponagliti, da bi moglo delegacije zborovati že maja meseca. Ruske novino so jako zadovoljno iztekajo o vspehih londonsko konferencijo za Rusko. Pariz jo še vedno v obsednem stanji. General Vinov jo zatrl G radikalnih časopisov in zdaj beremo v njegovem dotičnem oklicu, da on ni mogel trpeti, da bi so vsak dan spodkopavala postavnost in javni red kakor so to delali zatrti listi. Tudi ni dovoljeno snovati novih političnih novin, dokler narodna skupščina no odpravi obsadnega stanja v Parizu, kar bi se ne utegnilo šo tako hitro zgoditi, ker narodna skupščina Parižanoro ni posebno prijazna. Berolinske novino vedo, da si pruska vlada pri mirovnih dogovorih v Bruselj nu no bode pustile ničesar uračuniti v onih pet milijard, kar jo Francoska žo po])rej dala kontribuoij in enacega, češ da kaj ta-cega ni dogovorjeno v versailleskih dogovorih. Rim v kratkem pestaue glavno mesto Italijo. Uradniki senata morajo žo vsaj do srede junija biti v večnem mestu. ; m. po-j šolah po dolenjem Štajarskem, kttre obiskujejo Blovenski slaven- učenci, tirja znanje slovenskega jezika ter da so ne namestijo jezika nezmožni učitelji; dalje naj so dotičnim učiteljem prepove, da nc bodo slovenske dijako prekrščevali v nemške in jih tako oprostovali poduka v slovenskem jeziku ; na neki taki deželni šoli je ravnatelj preteklo leto od 46 slovenskih U G* en cev napravil 26 Nemcev, tako da jo le 20 učencev obiskovalo slovenski poduk ; naj se določi slovenska mu jeziku toliko ur kakor nemškemu; na taki dež. loti je nemškemu jeziku odmerjenih šest, slovenskemu pa le dvo uri na teden; — pri kupovanji knjig za šolsko knjižnice na omenjenih šolah naj se potreben ozir jemlje na slovenske knjige in spise; do sodaj so so tako knjižnico na stroške Slovencev polnilo s zgolj nemškimi knjigami; — slednjič: naj bi so vsaj veron inlc v materinem jeziku Učencev podučeval, kakor tudi da bi so po pravilih za mesijansko šole poduk v slovenskem jeziku v peljal na mostni šoli v Radgoni kot obligaten predmet. * (G. Dim i c,) navadni dopisnik „N. fr. Presse" iu c. k. finančni uradnik nam piše, da bi on OS mogel dokazati, ka smo sprejemali ruske nibeljin- in da tudi ou omenjenega dopisa ni pisal. Kobkura za prusko tolarje ostaja torij še razpisan. * (Ljubljanska hranilnica) vsako loto odmeni 300 ghl. -a to, da se razdele mej ubogo okre-valce ali rekonvalescente deželno bolnico. Ta znesek se izroča ravnatelju bolnišnice, t. j. zdaj drn. pl. Sttickl-u, ki smo to novco porabiti povoljno in ni zavezan položiti račun, kako so so potrosili. Sledeča lakta naj uče, kako so pri tej povoljni razdelitvi ravna-Dr, Stockl jo bil znesek za loto 1870. izročil imlni-Ščnemu kontrolorju M—u, da bi ga ta po nakazilih zdravnikov delil rekonvalescentom. Ko so v začetku lanskega leta slovečo goljufijo nekterih bolnišničnih uradnikov prišle na dan, so jo pokazalo, da je tudi od gori omenjenih 300 gld. manjkalo 170 gld., ktorih se je bil tudi (po tem od službo odstavljeni) M— krivično polasti!. Vprašamo: ali ni gospod ravnatelj Stockl za to odgovoren ? kdo bo povrnil uboščokom okreval-cem poboljšek, kteri jim je bil odtegnen ? ali sme gospod dr. Stockl z novci namenjenimi revežem storiti, kar mu drago, ker je hranilnica, v ktero in ravnateljstvu s e d i tudi — gospod dr. Stockl s a m , izrekoma protestovala zoper sodniško preiskovanje to stvari ? Da so darila za bolnike res samo ad per-ROnam dris. Stockl podeljena, to je, bilo ravnokar sijajno dokazano! Hratiilnični občni zbor jo letos spet navadnih 300 gld. naklonil revnim okrevaloem ; pred-s t o j n i š t v o h r a n i 1 n i 6 n o g a urada (uradni predstojnik jo gosp. R. J a n o ž i č) pak ni hotelo izplačati on znesek proti popolnem rodni, uradni pobotnici, ker ta pobotnica — ni bila podpisana? osobno od gosp. dr. Sto okla, ki je ravno na odpustu! Zatorej morajo za zdaj rekonvalescenti ostati brez miloščine 1 Stvar no potrebuje nikakoršnega komentarja, zato prepuščamo refleksijo o njej čČ. čitateljem samim. Le to bi šo pristavili, da so blaga namera hranilničnega društva s tikitn ravnanjem menda pač ne ujema. — * (Slavenska ravnopravnost v uradih.) Dunajsko novine „Wandereru so to dni prineslo iz Zadra dopis, v kterem se pripoveduje, da jo pravosodnji minister dalmatinskemu viso sodnije predsedniku za-uka/.al, da so naj po dalmatinskih sodnijskih uradih takoj vpelje Brbsko-hrvatski kot uradni jezik in naj so nemudoma na Dunaj poroča o tej zadevi, Prepričani smo, tla bodo predsednik — ako jo pravičen — lahko poročal, da stvar nima nobenih ovir, d isiravno jo n. pr. deželne Bodnije svetnik Piperetn izrekel, da so raje da, deti v pokoj, predno bi pisal lo eno vrstico slavonsko. Torej v pokoj ž njim, drugi bodo žo uradovali, ali pa Ludi ž njimi v pokoj, čo no naravnost iz vsako službo. Toliko glede Dalmacijo. Nehote pa moramo pri- mor jat;. Alijhoče g. Habietinek tudi vladati z dvojno mero ? Zakaj nam Slovencem ni enako pravičen nego je bratom Dalmatincem ? In Če naši poslanci že hote sedeti na Dunaji, zakaj vlade ne interpelujejo glede te nedoslednosti. Kaj bomo Slovenci vedno uboge brezpravne paro ostali, ka-li ? P. li. tiaro«'-iiikoni in zunanjim ftoflclaveeiii ,,Slov. zaroda"! Pomnožena pozornost, ki jo hočem odsebmal obračati na vodstvo „Slov. Naroda", in mnoga nujna dela, ki jih tirjnjo pripravo za novo tiskarni co, ktoro gg. Fr. Ska/a, H. Tanšič in jaz snujemo v Mariboru in ktero gotovo odpremo najkasneje s početkom đrtlSftga polletja, ne dopuščajo mi pečati se z vsemi vredniskimi posameznostimi. Torej sem odgovorno vredništvo prepustil g. Martinu Jelovšeku, ki z denašnjim duevoni radovoljno sprejema vso postavno odgovornost. Ta osebna sprememba ne pomonja nobene spro-uipmbo v zadržaji in programu ?Slov. Naroda", čegar vodstvo prej ko slej ostaja v mojih rokah. V Mariboru, 16. marca 1871. /V. Tornsic, vredniški vodja in solastnik „81. Naroda". I.istnirn vredniAtvn. GoBp. J. N. v Ljublj. VaSe poslano ni nikakor&eu popravek, ker sami priznavate, da bo bo v istini pele nemlke peBirti. Da so se pele poedincu v družbi na ljubav, kaže le nepotrebno slovensko postrežljivost. Sicer pa vemo, da med ljubljanskimi pevci veje dober duh, a treba jim le vsaj nekoliko narodnega ponosa. — UoBp. J. R. v Ljublj. Kakor vidite, sto malo prepozni. Prosimo pozor! Že mnogo let skušen najboljši pripomoček 8 za kašelj, hripavost in suha usta pri govorjenji, jo gumi s sladkorjem. Iz tega nnrejone gumi-bon-bone, škatljico za 20 kr. prodaja (8) F. Kollelnig v Mariboru. T. Rochel & Comp. v Gradcu. Služba občinskega pisarja, združenji s službo organista »litijskem trgu na Kranjskem je razpisana. Kdor bi prosil za to službo, mora slovenskega jezika umen, ter izurjen biti v občinskih zadevah ; zraven pisarije bodo mu naloga, ob nedeljah in praznikih orglati pri božji službi v litijskej poddružnici. Plača je 200 gld. na leto; poleg tega mu je bera prosta. Pro-sitolji naj se osebno ali pismeno oglasijo pri županu litijskem do 15. malega travna. V Litiji 10. sušca 1871. (2) Aloizij Koblar. župan. Henmalne in centinialne (mostne) tehtnice se narejajo in prodajajo po najniži ceni v $ tovarni Franceta JPibi-ovc-u (8) v Kropi na Gorenjskem. 33 SI a vi j a", 8) vzajemno-zavarovalna praska banka, izposojuje kavcije y.ix državne in privatno službo z najcenejimi pogodbami in proti dvanajstletnoj amortizaciji onim prositeljem, ki sena smrt zavarujejo z najmanje 1000 fr. Natančnoja izvestja podaja Glavni zastop vzajemno-zavarovalne praske banke „SLAVIJA" v hliani. Jan« ■juti. Černy. /Os? M v/ j*© n i\a tisoče ljudi ima zahvaliti svojo lepe laso o din emu, najzanesljivejšemu in najboljemu |H'i|»oi*iuc*IVii wa\ laM»io rawt (haarv\'uohsmittel). Ni je stvari, ki bi lase na glavi bolj branila in v rastenji podpirala, kakor po vsem svetu tako znana in sloveča, od mediciničnih avtoritet proskušena, z najsijajnejšimi in čudovitimi vspehi kronana, od Nj. c. kr. npostoljskega veličastva cesarja Fran za Jožeta I. avstrijskega, kralja ogerskega in češkega itd. z izključljivo c. kr. privilegijo za vos obseg c. kr. avstrijskih držav in vseh ogerskih kronovin s patentom 18. novembra 1865, št. 15.810,1892 odlikovana Resedina pomada za kravžljanje