Št. 15.
Maribor, dne 11. aprila 1912.
Tečaj XL VI
Ust ljudstvu v pouk in zabavo.
b£a]a vsak četrtek ln velja s poštnino vre3 In * Maribor« ■ ^janjem lata mi BdaMb ■ K, pol Iet»2 K ln za četri leta I K, Naročnina ta Nemčijo 5 K, tt 'drugo IzvenavsMJils «I« 6 K, Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 Ki Naročnina se pofiflja na. IJpravnlStvo Slovenskega Gospodarja- v Mariboru, ~ List se dopofiilja do odpovedi. - Udje Jta^ omega društva" dobivajo list bre« posebne naroinine, m Posamezni listi stanejo 10 vm, ~) Uredništvo: KoroSka cesta »tov, fi, ~ Eokopisi se ne vračajo, IJpravništvo: Korotta
pesta štev. 5, vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije,
Inserate se plačuje od enostopne petttrcrfe ta enkrat IS ris» «a dvakrat	oglase primeren popust, InseraH se sprejemaj? do srede «jutra!, Ste
Današnja Številka obsega s prilogo „Narodno obrambni vestnik" 14 strani»
Ubogi Hrvati.
Hrvati so vedno tepeni. Nekdaj so jih tepli Turki, dandanes jih tepejo Madžari.. Leta 1868 so naredili hrvaški politiki veliko neumnost, da so sklenili pogodbo z Pgrsko, po kateri imajo Madžari tudi hrvaške davke, železnice in poŠte v rokah, Hrvati pa samo Šolo brez denarja. Za vsak narod pomeni slabo politiko, ako izroči oskrbovanje svojega imetja in premoženja tujim rokam. S tem poda svojo neodvisnost in prostost ter posiane suženj drugega naroda. Ni torej vseeno, ali se borimo na Štajerskem za samostojnost in samoupravo, ali pa po liberalnem in nemšku-tarskem receptu puščamo usodo svojega naroda mirno v rokah tujega ljudstva.
Pameten in trezen sin hrvaškega naroda, rajni dr. Ante StarČeviČ, je bil najhujši sovražnik pogodbe z Ogrsko. Zahteval je gospodarsko in politično neodvisnost hrvaške zemlje od Ogrske in v to svrho ustanovil takozvano stranko prava» Pristaši se imenujejo pravaši. Po njegovi smrti je vodil stranko dr.. Frank, ki je tudi že mrtev, in sedaj jo vodi dr. Horvat. Zdrava načela te stranke so pridobila v zadnjem času tudi druge hrvaške stranke za misel, da se mora brezobzirno zahtevati samostojnost hrvaške kraljevine. In vsled tega ni imel bivši ban Tomašič nobene večine v saboru, s katero bi lahko vladal, in tudi sedanji ban Čuvaj je prepričan, da bi je ne dobil, ako bi se vršile sedaj nove volitve.
Ban Čuvaj je madžaron, to se pravi pristaš one struje, ki bi rada izročila jezik in zemljo hrvaško Madžarom, Ko je videl, da tudi njega Hrvati nočejo ubogati, je Šel k sedanjemu ogrskemu ministrskemu predsedniku Khuenu, staremu sovražniku Hrvatov, in skupaj sta skovala peklenski načrt nasproti Hrvatom. Hrvatom se mora postaviti birič, ki jih bo tepel s Škorpijoni, ako se bodo le ganili proti Madžarom, ki jih bo neusmiljeno metal v zapore, ki jih bo držal na kratkih vajetih. Ce radovoljno nočejo, hočeta Khu-en in Čuvaj z bičem in zaporom prisiliti Hrvate, da zaljubijo zopet Madžare. In res, Čuvaj je postal vsled tega sklepa v velikonočnem tednu komisar čez hrvaško ljudstvo, skoraj neomejena moč je položena v njegove roke, s Hrvati lahko dela kar hoče, Hrvati pa so brez pravice.
Že dober teden traja sedaj, odkar imajo Hrvati komisarja in ne več bana Čuvaja, Kaj se je zgodilo v tem kratkem času? Večina listov je vsled preganjanja prenehala izhajati. Nobeno društvo ne sme naprej delovati, nobeno zborovanje se ne sme več vršiti. Pisma se svobodono odpirajo, vsi župani so odstavljeni, in občine vodijo policaji in orožniki.. Strahovlada je prišla nad Hrvate, da si komaj upajo dihati. Vse to pa radi tega, da bi Hrvate s silo priklenili na Madžare.
V istem času, ko pritiskajo Madžari Hrvate k tlom ter jih hočejo prisiliti k ljubezni do Madžarske, v istem hipu pa se puntajo Madžari proti svojemu kralju ter hočejo vse skupne vezi z Avstrijo raztrgati. Svojo lastno državo in lastnega kralja hočejo imeti. V tej državi bi naj bila po njih želji tudi Hrvaška. 'Toda to se ne bo zgodilo, ako avstrijski narodi v sedanjem hipu pokažejo Hrvatom svojo ljubezen. Vsi avstrijski narodi brez razlike morajo odločno zahtevati, da se tlačenje Hrvatov takoj ustavi. Madžari so v Evropi tuj narod» Pred sto in sto leti so prignali iz Azije na ogrske puste svoje konje past ter pozabili se vrniti. ¡Toda vsled tega še nimajo pravice, da bi tlačili druge evropske narode ter Čez nje gospodovali.
Gotovi viri poročajo, da so prestolonaslednik in več avstrijskih nadvojvod veliki prijatelji ubogega, a vrlega hrvaškega naroda. Na nje zaupa sedaj hrvaški narod, da bodo svoj velik upliv zastavili za pra-vico in za prostost tlačene hrvaške kraljevine. A tudi vsa avstrijska javnost naj sedaj Hrvatom pokaže svojo ljubezen ter jih pritegne na-so.
Nauk iz vsega: Noben narod ni nikdar dovolj oprezen in skrben za svojo prostost in svojo neodvisnost. Obrnimo hrbet liberalcem in nemškutarjem, ki nas silijo, da bi hodili v Gradeo, poljubljat nemških škornjev.
Kot orel čuva dom in rod,
Tako svoj rod in dom nezgod
Braniti čemo mi!
Politični ogled.
Dne 5. aprila: Radi slabega vremena se cesar danes Še ni odpeljal na. velikonočne počitnice k svoji hčerki nadvojvodinji Mariji Valeriji, kakor je prvokrat nameraval. — Vsa avstrijska javnost sočustvuje z našimi brati Hrvati, katere Madžari tako silovito pritiskajo. — Just hoče v ogrskem državnem zboru Še nadalje obstruirati brambno postavo. Ce državni zbor ne bo deloval, bo baje razpuščen, — IzvrŠe-valni odbor angleških rudarjev je sklenil, priporočati delavcem-rudokopom, da se povrnejo na delo. S tem se smatra, da je štrajk končan»
D n e 6. aprila: Avstrijski finančni minister vitez Zaleski je obolel vsled zastrupljenja s tobačnim strupom; da se ozdravi, se je odpeljal na jug. — Skupni finančni minister Bilinski se je odpeljal v Bosno, da se pouči o razmerah v tej deželi. — Hrvati zavračajo ogrsko blago in hočejo s tem odvrniti u-darce, ki jim jih prizadevajo oholi Madžari. — Pri volitvah v turški državni zbor so skoraj povsod zmagali Mladoturki, ki bodo imeli Štiri petine vseh poslancev. — Predsednik kitajske ljudovlade, > rJuanŠi-kaj, je zadnje dni prejšnjega tedna prav prijazno sprejel katoliškega Škofa v Pekingu in mu obljubil, da bo varoval svobodo vseh veroizpovedanj.
Dne 7. aprila: Cesar se je danes opoldne odpeljal na velikonočne počitnice v Wallsee k svoji hčerki nadvojvodinji Mariji Valeriji, — Dunajske občinske volitve, pri katerih se bo bil hud boj med krščanskimi socialci na eni in liberalci ter socialnimi demokrati na drugi strani, se bodo vršile od 23. aprila do 2. maja. — Listi poročajo, da bo imenovan za Češko kraljevi komisar če se Nemci in Cehi ne bodo pogodili, — Med Črno goro in Srbijo je postalo napeto razmerje.
D n e 8. aprila: Danes se je vršila v gradu Wallsee ob navzočnosti cesarja in več članov cesarske hiše zaroka najstarejše hčerke nadvojvoda Franc Sal-vatorja, nadvojvodinje Elizabete Frančiške, z grofom Jurijem VVaildburgom. — Sirijo se vesti, da bo vojni minister Auffenberg odstopil. — Na Češkem so se vršili številni shodi političnih strank, v katerih se je povdarjalo, da Cehi pri spravnih pogajanjih napram Nemcem ne morejo več odnehati, — Dalmatinski hrvaški poslanci se hočejo na Dunaju odločno zavzeti za teptane brate na Hrvaškem. — Na Portugalskem so izbruhnili nemiri.
Dne 91. aprila: Delegacije se skličejo baje 22. ali 23. aprila, — Abesinski cesar Menelik je nevarno zbolel. — V mestu Kanusk blizu Lizbone na Španskem so vrgli svobodomiselci med velikonočno procesijo dinamitne bombe. Ubitih je ¡»oseb, 30 pa težko ranjenih.
Velika nesreča v hribih.
ProfesorCerk na goriStol ponesrečil.
Dijaška družba mladih prijateljev v Ljubljani je sklenila, porabiti letošnje velikonočne počitnice v to, da pohiti na gorenjske gore. Izbrala si je goro Stol — polna lahkomišljenosti, polna Časih takousode-polne mladeniške samozavesti, ki dviga mladeniča do nepremišljenih korakov v zavesti, da se njemu ne more nič pripetiti. Mladi hribolazci so povabili seboj svojega priljubljenega profesorja na I. državni gimnaziji, 32 let starega g. dr, Josipa Cerka. G. profesor se je branil, ni hotel iti, rekel je tudi svoji materi, ki mu je branila, da ne pojde, končno pa so ga dijaki vendar pregovorili, udal se jim je, tudi njega je premagala želja po lepi naravi. Nenavadno vesel je stisnil pred odhodom prof. Cerk roko svoji materi, poslovil se srčno od svojega sivolasega očeta. Z veselim srcem je šel na gore, z ljubeznijo do naših gor v srcu. kruta gora pa je vrnila le mrtvo njegovo srce.
Kako se je dogodila nesreča?
Dijaška družba, ki se je namenila na Veliko sredo, dne 3. aprila, na Stol, je bila za tako hojo v spomladanskem času precej površno opremljona. Profesor Cerk ni imel seboj niti vrvi. Rekel je: „Naj jopa kak drug vzame seboj." Imel jc seboj pač cepin, drugi so imeli nahrbtnike, nekdo izmed družbe si je celo domišljal, da pojde na Stol z navadno palčico za izprehod. In vendar je Stol v tem času j ako nevaren,
ker je znano, da se vali po njem vedno mnogo plazov v dolino.
V	družbi je bilo 5 dijakov, profesor Cerk ip vodnik Kunaver.
Po dohodu na postajo Žerovnica, so odrinili proti Prešernovi koči na goro Stol. Cerkova družba je nastopila ponoči pot na Stol iz Sela. Lepo je sijala luna. Pojoč pesem: „Oj zdaj gremo, oj zdaj gremo, nazaj nas več ne bo", je korakala družba naprej. Za dr. Cerka je bila to smrtna pesem.
Kako se je nesreča dogodila, natančno ni mogoče dognati. Profesor Cerk je, stoječ v neki grapi, fotografiral višje stoječo družbo. Svoj oepin, ki M ga bil morda rešil, je oddal nekemu dijaku, Nakrat potegne silen veter, tako silna burja, da je vso družbo pometala po tleh, ji strgala nahrbtnike proč; bila je tako silna, da je trgala celo obleke. Prof. Cerka je vrglo preko neke skale v globočino 600 metrov daleč, kjer se je ubil. Vodnik je spravil z veliko težavo ostale člane družbe v Prešernovo kočo, kjer so ponesrečenci čakali na rešitev. Kaka silna burja je divjala na Stolu, je dokaz pač to, da je bila celo v nižavi tako silna, da je skoro vlak ustavljala, mraz pa je bil ponoči tak, kakoršnega še meseca februarja ni. Na Stolu je bilo hujše kot o Božiču. Na Stolu je padlo v preteklih dneh mnogo novega snega.
Nesreča se je zgodila ob 5. uri zjutraj.. Pripetila se je pri hoji na Stol. Cerk je šel družbi na čelu, za njim drugi dijaki, nazadnje Kunaver. Nakrat pridejo na kraj, kjer je silno razsajal vihar. Položaj je bil strašen. Dijakom je padlo vse iz rok. Vihar je divjal s tako silo, da so vsi onemogli popadali po tleh. Nesreča je hotela, da je dal Cerk svoj cepin in dereze, s kateremu se hodi po snegu, nekemu drugemu. Ko je v,idel Kunaver skrajno nevarnost za dijake, je-zaklical: „G. doktor, na pomoč!" Cerk se je pri teh besedah prehitro obrnil. Tu je v tem hipu potegnil Še silnejši veter, ki ga je zagrabil in odnesel seboi. Daleč spodaj ga je treščil z vso silo ob skale. S Cerkom vred je odneslo tudi nekega dijaka, ki pa se mu ni nič hujšega zgodilo. Vsakega dijaka je spravil Kunaver posamezno v Prešernovo kočo, kakor je pač mogel. Od dijakov ni mogel nihče drug drugemu pomagati. Obležali so onemogli. Kunaver je rinil dijake naprej, nesel in vlekel. Ker je imel ključ od koče Cerk, je ubil Kunaver okno pri koči, da so mogli noter. Nar krat se je privlekel h koči tudi dijak, katerega je vihar odnesel. „Kje je dr. Cerk?" je vprašal prestrm šen Kunaver. „Ne vem", je odgovoril dijak, „neslo ga je dalje," Kunaver je dobil mrtvega Cerka 600 metrov pod kočo, Kunaver se je nato zopet vrnil h koči, zamašil je okno, naročil dijakom, naj ravnajo varno z živežem ter je šel na pot v dolino.
V	koči so dijaki veliko trpeli.G.Kunaver jih je por učil, kako da se morajo odeti in kako v koči postopati, da se ne bo nikomur ničesar zgodilo. Strogo jim je zabičal, da naj ne zapuste koče, dokler se ne povrne. V koči je bilo zelo mraz, tako, da je zmrznil v steklenicah Čaj, Dasi so v koči drva pripravljena, dijaki niso mogli zakuriti, ker je bil dimnik zamašen in drva zamrznjena. Tiščali so se pod odejami, kakor jim je g Kunaver naroČil. Mesa dijaki niso mogli jesti, ker je zmrznilo. K sreči so našli v koči vodo preblavarioo, ki so jo s Špiritom segreli, in to so pili ¡ter kuhali iz nje Čaj na špirit, ki so ga imeli nekaj seboj. Strašen vihar je divjal okoli koče.
Vest o nesreči se je po Ljubljani po bliskovo raznesla. Storilo se je vse potrebno, da pride ponesrečencem nujna pomoč. Z vlakom je odšlo več zastopnikov Planinskega društva, oddelek vojaških smuka-čev, močan 14 mož, s tremi častniki, opremljen s ski-ji, krampi in lopatami. Na postaji v Žerovnici je izstopilo vsega skupaj 50 oseb, da hiti reševat. Dne 5 aprila z. ii t raj so prišli na kraj nesreče.
Dva lovca sta bila prva, ki sta na Veliki petek prdezla h koči. Lovca sta trobila, n dijaki ju niso čuli, ker so spali. Se-le, ko sta lovca trkala, so ju dijaki čuli in vstali ter se seveda zelo razveselili, ko sta jim lovca povedala, da jim vrli vojak' korakajo na pomoč. Z vojaki so se nato srečno rešeni dijaki, ki so se pokrepčali z raznimi jim prinešenimi jedili, podali na Zerovnieo in potem v Ljubljano, kjer jih je pričakovala velika množica ljudstva in njih stajriši. S t a r i š e m pride poročilo o dr. C e r k o -vi smrti.
Prva vest o nesreči na Stolu je došla v Ljubljano na Veliki četrtek zvečer. Ob 10. uri zvečer so
Izvedeli o nesrefti na stanovanju Cerkovih ;starišev. Ko so materi pravili, da se je zgodila na Stolu neka nesreča, se je mati kar naslonila in v zli slutnji je vzdihnila: „Je že moj sin!" Le počasi so materi in o-' četu povedali, da sta izgubila zadnjega sina, oporo za stare dni. Oče in mati sta neutolažljiva, vedno večja je bolest ob bridki izgubi. Oče, 60 let stari vpoko-jeni davkar, je ves čas tilio ihtel in samo vzdihoval: „Sem mislil, da mi bo podpora na stare dni, pa Bog je tako hotel, naj bo po njegovi volji, če bi te nesreče ne bilo, bi bilo morda še kaj hujšega. Bog je tako hotel." Pač velikan ta oče v svojem trpljenju. Pri Cerkovih tisto noč ni nihče zatisnil očesa. Vso noč so bdeli in čakali, ako morda vendar-le ne pride kak preklic strašne vesti. Sestra dr. Cerkova se je takoj odpeljala z Žerovnico, od koder je mogla poslati le potrdilo, da je brat mrtev. Vse sočustvuje z nesrečnim očetom g. Cerka in materjo.
Tudi prvega sina jima je ugrabila nesreča,Pred leti jima je umrl 17 let stari sin, ki je padel, ko se je vozil na takozvanih „Rollschuhe", ter se nevarno notranje poškodoval. Kruta usoda pa se ni zadovoljila z eno žrtvijo, sedaj je ugrabila ludi drugega sina, mladega moža najlepših sposobnosti, krepkega značaja, ki je vžival povsod največji ugled.
Sestra ponesrečenega proiesorja dr, Cerka, gdč. Anica Cerk, ki se je z ,rešilno družbo odpeljala na Gorenjsko, v nadi, da morda vendar-le dobi brata še živega in mu pomaga, se je z opoldanskim gorenjskim vlakom vrnila v Ljubljano. Ljubljenega brata ni videla več živega. Pa tudi k truplu jo niso pustili, ker je imel ponesrečeni dr. Cerk strahovito razbito glavo. Anica je pripovedovala uredniku „Slovenca", ki je obiskal Cerkovo družino: , „Ko je odhajal, sem mu spekla pogačo. Milo me je pogledal in mi dejal: Bog povrni, ocl srca sem ti hvaležen za to! Potem me je pa prosil, naj mu shranim 40 K, ker preveč denarja noče seboj. Vzel je seboj 50 K. Vtisek imam, da to pot ni rad šel, nekoč pa je obljubil, da pojde z dijaki, in sedaj so ga vedno opominjali na to obljubo. Vedno so ga izpraševali: Kedaj bomo Šli ? Rekli smo mu pri odhodu: Ce bo slabo vreme, ne pojdi! Pri odhodu je še dejal: Ce bo slabo vreme, ne pojdem naprej, potem pa je Šel., ." «Sestra in mati sta zopet bridko zaplakale. „iOh", je vzkliknila solzna Anica, ^,pa še vedno upam, da je živ, saj mi ga niso mrtvega pokazali."
P o g r e bt
Truplo proiesorja dr, Cerka so prepeljali na velikonočno nedeljo popoldne ob 4. uri v Ljubljano, kjer je bil vojaški pogreb. Dr. Cerk je bil rezervni častnik. Pripeljali so ga na Cerkov, dom v Ilirsko ulico št. 21, da je mati še enkrat videla svojega ubogega sina. Pogreb se je vršil na velikonočno nedeljo ob 5. uri popoldne. Ljubljana že dolgo ni videla 'takega pogreba, Velikanska množica ljudstva je spremljala nesrečno žrtev naših strmih gor. Se tako trdo srce se je moralo omehčati, ko se je slišalo bridko ilitenje sivolasega očeta in mamice ter sester, ki so na tako žalosten način -izgubili edinega sina, edinega brata.
Nadvojvoda v smrtni nevarnosti.
Nadvojvoda Karol Franc Jožef se je peljal dne Si. aprila s posebnim vlakom iz Lvova v Galiciji v mesto Kolomea; hotel se je peljati še dalje v Kyrov na obisk svoje soproge nadvojvodinje Cite. Vsled velikega sneženega viharja, ki je divjal zadnje dni velikonočnega tedna v Galiciji, so bile brzojavne in te-lefonične žice potrgane, železniški tiri pa vsi zasuti od debelega snega. Prometno vodstvo v Lvovu je poslalo po progi, po kateri je vozil vlak nadvojvode, najmočnejši stroj, s pripravo za odrivanje snega. Ta stroj je vozil z vso silo po progi v sneženem mete-žu naprej proti posebnemu vlaku, v katerem se je vozil Karol Franc Jožef. Nadvojvoda je bil v smrtni nevarnosti. Le nekaj metrov Še, in lokomotiva bi bila trčila z vso silo v posebni vlak. Zgodila bi se bila gotovo velika nesreča. Ker ni bilo v bližini nobene hiše, bi bila torej vsaka pomoč izključena. V zadnjem hipu je strojevodja lokomotive opazil nadvojvodov vlak, hudo zabrlizgal, ustavil stroj ter začel voziti ž njim nazaj v nasprotno smer. Tako se je preprečila strašna nesreča. Nadvojvodov vlak je nato vozil zopet nazaj, od koder je pripeljal. Ker so bile brzojavne žice potrgane, železniška uprava baje ni vedela, po kateri progi vozi nadvojvodov vlak.
Razne novice.
*	Godovi prihodnjega tedna:
14.	bela nedelja, Justin.
15.	pcndeljek, Helena, kraljica.
16.	torek, Kaiist mučenec.
17.	sreda, Rndolf, „
18.	četrtek, Apolonij, mnčenec.
19.	petek, Leen IX., papež.
20.	sobota, Neža, devica.
*	Tečaj za župane, svetovalce in odbornike ter sploh vse ukaželjne može. in mladeniče se vrši na belo nedeljo, dne 14. t. m. v Mariboru Flofiergasse 4. Začetek ob 10. uri dopoldne. Konec ob pol 5. uri. Predavali bodo dr. Krek, dr. Pegan, dr. Korošec, dr. Lesko ma", Roškar, Pišek.
Osebna vest. Deželni odbor je imenoval g. Josipa Kodre za deželnega okrajnega živinozdravnika na Vranskem.
*	Iz šole. Učitelj Julij Sadnik v Št. Pavlu pri Preboldu je dobil večmesečni dopust, na njegovo mesto je imenovana začasno pomožna učiteljica Marija \Vudler; pomožni učitelj Bogomir Zdolšek je prestavljen z Vranskega v Griže; v Ljubečni pri Celju sta nastavljena: kot pomožna učiteljica Julijana Samo-bor in kot pomožni učitelj Josip Gosak. — Za učiteljico na ljudski šoli v Prihovi je nastavljena Antonija Režavek.
*	Iz finančne službe. Deželno finančno ravna-teljstvo je imenovalo davkarske oficijale: Antona Planinca, Rudolfa Volaušeka., Roberta Stepica in Otokar-ja Horvata za davčne oskrbnike-devetega plačilnega razreda; davčne asistente Avgusta Kauferja. Friderika Mikelna, Karla Vizjaka, Ivana Vidmarja, Josipa KajČa, Franca Bikošeka, Franca Pihlerja, Štefana Sirca, Janeza Videmšeka in Ferdinanda Letniga za davčne oiiciale desetega razreda.
*	Iz pošte. Topničarski narednik gospod Anton Serapin je imenovan za poštnega pristava v Celju; g. Cirilko Novak iz Šmarja pri Jelšah, ki je napravil dne 1. aprila v Mariboru tečaj za poštne uradnike z odliko, bo nastavljen za poštnega uradnika v Mako-lah.
*	Evharističnl shod na Dunaju, Za Ua shod ki se vrši meseca septembra, se je priglasilo iz Angleškega 800 oseb, iz Belgije 500, iz Pariza 300. Na Dunaju bo iste dni ogromno mnogo ljudstva. Samo iz Hrvaškega je naznanjenih okrog 4000 mož, ki pridejo na kongres v narodni noši.
*	Naša stranka mora skrbeti, da se pristaši medsebojno podpirajo, zajo kupujmo pri naših trgovcih, oddajajmo dela našim obrtnikom in zahajajmo k našim gostilničarjem. Naši pristaši so nam najbližji, podpirajmo jih!
*	Radi šolskih knjig za srednje šole, to je gimnazije, realke, učiteljišča itd., je izdal naučni minister važno odredbo. Dosedaj so se leto za letom menjavale knjige, ki so potrebne na teh zavodih. Tiskale so se razne učne knjige, nekatere samo za par let, potem so se pa uvedle zopet nove. Marsikateri dijak bi lahko cenejše kupil stare knjige, ki so bile še rab-ne, a odredbe so bile take, da mnogo najboljših knjig ni bilo več za učno rabo potrjenih. Stariši so izdajali velike svote za nakup vedno novih knjig. Novejša odredba naučnega ministra določa, da ostanejo enkrat potrjene učne knjige vsaj pet let v veljavi. Ta določba stopi v veljavo že začetkom šolskega leta 1912-13,
*	Nemška olika. Še zadnje dni velikonočnega tedna, ko hrani vsak Človek v sebi vsaj nekaj čuta žalostnega spomina na oni Čas, ko je trpel in umrl na križu Kristus, naš Bog, ko bi moralo pri poštenih ljudeh vsaj za nekaj časa izginiti sovraštvo do nasprotnika, še ta Čas naši zagrizeni narodni nasprotniki niso mogli mirovati. Na velikonočno soboto zvečer, ko se je stemnilo, se je priklatila cela truma gosposko oblečenih gospodekov in frajlic v Mariboru pred hišo posl. dr. VerstovŠeka. Začeli so tuliti svoj „Heil!", prepevali izzivajoče nemške pesmi, padali so celo sireli, piskali so s trobentami, klicali na korajžo in sploh uganjali take burke kot našemljene maškare v pustu. Tulili so več Časa tako silno, da so se celo otroci v dr. Verstovšekovi hiši, ki so že spali, zbudili.. Dr.VerstovŠeka ni bilo doma. Lepa družba teh' omi-kancev je klicala pri svojem olikanem poslu: „Heil Hochenburger!" Soditi po teh klicih, je z lahkoto dognati, od kod je prišla 'ta piisana družba. Prijatelji „Štajerca" in „Marburgerce", bodite ponosni na svojce!
Strah božji. Vzgoja brez verskega temelja, je hiša, zidana na pesku. Nravnostni in vzgojni nauki brez verskega jedra, dajo nekaj zunanje okretnosti, imajo malce trdnosti toliko Časa, dokler nosi otrok kratke hlačice, oziroma kratko krilce. Ko pridejo pa leta izkušnjave, se pa — žal — navadno pokaže, kako na trhlih nogah je slonelo vzgojno delo, ki ni bilo prešinjeno s stalnimi, verstvenimi nagibi in načeli. Prava vzgoja je sicer umetnost, toda tu in drugod je treba poiskati neko temeljno pravilo, ki naj bo podlaga nadaljnega dela. In kaj nam nasvetuje knjiga modrosti, knjiga božje resnice, kot temelj prave vzgoje? Kratek je izrek, ki ga navaja vzgojiteljem sveto pismo: „Začetek modrosti je strah Gospodov." V strar hu božjem so bili vzgojeni Izak, Jakob, Jožef, Samuel.. . Kjer ni strahu božjega, tudi ni strahu pred ljudmi. „Ako hočete, da postane Človek satan v Človeški podobi, da postane šiba za človeštvo, ako hočete, da postane zver, ki vse sveto z nogami tepta, ki vse dobro ruši, dajte mu najfinejšo oliko, seznanile ga z vso učenostjo in umetnostjo, vzemite mu pa strah bož-ji!" Pomnimo: V hiši, kjer se ne moli, kjer pralzniki nič več ne veljajo in se o cerkvenih rečeh in o duhovnikih prezirljivo govori . . ., tam je izginil strah božji, tu ni pričakovati dobre vzgoje.
*	Strah pred katoliškim časopisjem je pri liberalcih' vedno večji. V velikonočni številki „Slovenskega Naroda" slika nek liberalček veliko moč katoliškega slovenskega Časopisja med slovenskim ljudstvom. Moč naše organizacije, naše izobraževalno delo in razširjenost našega Časopisja, se zdi liberalnim kolovodjem najbolj nevarno za duševni iji telesni blagor liberalizma na Slovenskem. Prav imajo! Ce se bo pridružilo naše ljudstvo povsod našim organizacijam in se bo izobraževalo ter širilo poštene, v katoliškem in narodnem duhu pisane liste, pa se bo o liberalizmu na Slovenskem govorilo, da je nekdaj životaril, a je mirno zaspal . . , Somišljeniki, povečajte strah liberalcem s tem, da Širite „Slov. Gospodarja"!
*	Novo nevarnost, za mladino pripravljajo svo-bodomiselci. Na zadnjem shodu svobodomiselcev v
Diisseldorfu je bil sprejet nasvet, naj se priredi letak s sto vprašanji za otroke ter naj se da natisniti in razširiti v ogromnem Številu. Vprašanja so dvoumna, zlobno zavita, pobrana iz "raznih, doslej tiskanih knjig, ki vsebujejo verske dvome ter razne navidezne, zlobno zavite in neumne ugovore zoper razodete resnice sv. pjsma stare in nove zaveze. Kakšen namen imajo svobodomiselci s tem novim podjetjem, je jasno. To je nov, satansko-zloben napad na vero in krščansko vzgojo sedanje mladine. Načrt, ki si ga je izmislilo satansko sovraštvo do cerkve in do krščanske mladine, utegne imeti sila žalostne posledice, ako oblastva ne bodo preprečila razpečavanja. Katoliški vzgojitelji in kateheti pa vedo, kaj jim je storiti: Ne le svariti, ampak nuditi tečne in zdrave hrane mladini, da se napravi zatvornica preteči nevarnosti.
*	Kaznovan skrunilec sv. razpela. Pred par tedni je delavec Ernest Križaj v Solkanu na Goriškem med preklinjevanjein Boga in duhovščine vzel v roke sv. razpelo in Kristusu z nožem izvrtal oči. Še isti večer pa mu je stroj odrezal v mlinu prav isto roko, s katero je skrunil sv. razpelo. Ležal je nekaj časa v bolnišnici. Čakala ga je za njegov zločin tudi kazen posvetne pravice, ki pa ga ne more zadeti, ker so ga predpreteklo soboto našli na cesti ubitega. Bog se ne pusti zasramovati.
*	Slovenska pesem se je razlegala povidemskih ulicah. Prijatelj našega lista nam je sporočil: V sredo, dne 3. aprila sem bil v laškem Vidmu, Sprehajaje se po starodavnih videmskih ulicah in po Viktor Emanu-elovem trgu, zadoni mi na uho slovenska pesem. V Vidmu, na Italijanskem, si vendar ne bo nihče upal peti slovenskih pesmi. In vendar je bilo res. Kdo je pel po videmskih ulicah slovenske pesmi! Vojaki-no-vinci, naši beneški Slovenci, ki so imeli ta dan vojaški nabor v Vidmu. Cela vr^ta jih je bila, in peli so po ulicah pristne slovenske pesmi. Mnogo Italijanov jih je gledalo in nihče jim ni rekel žalega. Mislil sem sam pri sebi: Saj je bolj varno, peti slovenske pesmi v laškem Vidmu, kakor pa v „laški" Gorici. Govoril sem z nekaterimi mladeniči, ki so potrjeni v vojake, Vprašal sem jih, ali se ne boje, da bodo morali iti v vojsko v Tripolitanijo, Rekli so mi: „Za našega kralja damo kri." Povedali so mi tudi, da se že bori nekaj beneških slovenskih' mladeničev s Turki, Rekli so mi tudi Še: Ljubimo kralja in ljubimo naš slovenski jezik.
*	Kratka pamet, kratek spomin, to so nasledki liberalnih laži. Tlako zarukani so postali že celjski liberalci, da njihov spomin ne sega niti en mesec več nazaj. „Narodni List" piše v zadnji Številki, da je „SI. Gospodar" kriv, Če se kje kdo postavi orožnikom po robu, pravi, da smo povzročili mi gonjo zoper orožnike. Naši čitatelji se gotovo boljše spominjajo kot po-zabljivi liberalci, da je „Slov, Gospodar" v letošnji 8. Številki v Članku „Ljudstvo in orožniki", sklicujoč se na tozadevno razpravo, v kranjskem deželnem zboru, omenil, da orožniki ne postopajo povsod tako, kot bi bilo želeti. Navedli smo nekaj resničnih podatkov v tem oziru in pisali, da so poleg dobrih orožnikov tudi slabe izjeme. ^Narodni List" bi seveda rad postal ne samo glasilo liberalnih učiteljev, ampak tudi liberalnih orožnikov, zato sedaj zavija. Čestitamo! Liberalci bodo navsezadnje še nam pripisovali nesreče kakih nedolžnih liberalnih Alojzijev pod kozolci in enake lepe storije.
' Amerikanci proti karte lom. V državi Wašing-ton v Severni Ameriki bo sklenjena postava, po kateri je trgovskim ladijam prepovedano v mnogih pristaniščih nakladati blago za kartele, ki podražujejo potrebščine ljudstva. S tem se hoče posamezne tovarnarje in veletrgovce nekako prisiliti, da bi izstopili iz kartelov,
*	Čudno zborovanje. Poslanec angleške zbornice, Buckingham, je imel zborovanje z delavci., Ob koncu je vstal delavec in rekel: „Smatram pivo ne samo za zdravo ljudsko pijačo, ampak naravnost za življen-sko potrebo. Ali Vi trdite, da je pivo nepotrebno za delavce, kakršni smo mi, in ali zahtevate resno, da se ga naj vzdržimo vsi delavci?" Buckingham je mirno odgovoril: „Da", in je vprašal delavce: „Ali ste že poskusili?" Odgovorili so mu seveda: „Ne." Bu-chingham je nadaljeval: „V enem mesecu pridemo zopet skupaj. Med tem Časom se naj jih nekaj prostovoljno odloči, da za poskušnjo ne bodo nič pili." Nekaj se jih je zglasilo za vodeno poskušnjo. Cez en mesec je bila. dvorana nabito polna radovednežev. V tem se vzdigne voditelj vodene stranke in pove: „Po zadnjem zborovanju ni nobeden izmed nas pil niti kapljice kake opojne pijače. Prve dni se nam je zdela voda strašno prazna in brezokusna, in zelo smo se veselili spremembe, ki nam jo je nudila vsako jutro kava. To pa priznavamo, da se prvo soboto ob delopustu nismo čutili več tako utrujene. Še bolje se nam je godilo drug teden. Zapazili smo, da imamo boljši apetit, da smo bolj mirni, da so naše moči večje, V tem tednu že nihče od nas ni več izostal od dela, nobenemu ni bilo treba odtrgovati mezde,' tako, da smo imeli 30 do 40 kron več v Žepu kot navadno. Nadaljevali bomo, kar smo začeli,"
*	Stanje sadonosnlkov in vinogradov. Iz vseh dežel prihajajo poročila, da sadno drevje letos jako lepo cvete. Posebno v južnih deželah kaže sadno drevje izvrstno. V Galiciji, na Češkem, v Šleziji, Nižje in Gornjem Avstrijskem so pa razne vrste ranega sadnega drevja trpele vsled zadnjega mraza, Vinska trta pa kaže samo v naših in južnih krajih izborno, na severu, to je na Nižjem Avstrijskem, Moravskem in, Češkem, so pa očesca na trtah močno pozebla. Uničeno je polovico vinskega pridelka za leto 1912.
*	Sneg. V noči od torka na sredo je zapadel po naših gorah in hribih debel sneg. Iz severozahodnih dežel se poroča o velikih sneženih metežitu Bati se je mraza, ki bi gotovo zelo Škodoval sadnemu drevju in vinogradom.
Koliko tobačnih trafik in loterijskih vplačilnic je v Avstriji ? Leta 1911 je bilo v naši državni polovici nad 70.000 tobačnih prodajaln (tralik) in 3000 loterijskih vplačevalnic.
*	Kmečke prislovice za april. Stari Štajerski kmetje so imeli v aprilu posebne vremenske prislovice, izmed katerih navedemo le najvažnejše: Moker in hladen april, prinese sadni in vinski pridelek, obil. Ce aprila mnogo deži, na zemljo blagoslova obilo rosi. Ce aprila dež, sneg in' vihar pogosto obišče nas, mnogo kmet imel bo sena in težak bo pšenični klas. Veternjaki, prevzetneži, ljubezen, rožno cvetje, sreča v loteriji in kvartanju ter aprilsko vreme so v najbližjem sorodstvu, spremene se vsako uro. Ako so trtpa očesca k Jurjevemu še slepa, jih je vesel otrok in mož. Suhi april dela kmetu slabo voljo, lice se mu pa zjasni, če potoki od dežja naraščajo. Ce vrtnice pred majem cvetejo, bo rž pred sv. Jakobom dozorela. Ce se skrije vrana pred! Jurjevim v rž na polju, bo letina bogata. Jasna lunina svetloba v aprilskih nočeh škoduje sadnemu cvetju. April ima svoje hude muhe (kaprice), vsako uro spremeni rad svoje obličje. Kolikor Časa žabe pred Markovim regljajo, toliko časa morajo potem po Markovem molčati. Ce kukavica pred Veliko nočjo poje, točo, viharje in nezgode kmetu oznanjuje. Kakor je na Ambrozijevo (4.) in Jurjevo (23.), tako je vreme cel mesec majnik,
Gradec. Z velikim trudom in z ogromnimi žrtvami so nam pripravili slovienski rodoljubi v Gradcu lasten dom (hiša v Prokopigasse 12). V hiši ima svoj sedež drušivp sv. Marte. Slovanska dekleta, ki jih usoda žene v tujino, (dobe ondi varno zavetišče pred velikomestnimi nevarnostmi in dober nasvet v vsaki potrebi. Hiša je sredi mesta in se s kolodvora hitro in lahko najde. — V hiši je tudi edina slovenska gostilna v Gradcu. Slovenci in Slovenke, ustavljajte /s» v naši gostilni, kjer dobite vedno prijetno slovensko družbo, zlasti ob sobotah in nedeljah. Zavedajmo se, da je dolžnost poštenega rodoljuba, podpirati domačo stvar.
Mariborski okraj.
m Maribor. Slovesno Vstajenje se je obhajalo v stolnici na Veliko soboto ob %6. uri zvečer. Najsvetejše so nesli mil. knezoškof, v spremstvu duhovščine in bogoslovcev. Slovesnosti se je udeležil tudi poveljnik mariborskega vojaštva, veteranci, veteranska godba in na tisoče ljudstva. Najsvetejše je spremljala četa vojaške častne straže. Vreme je bilo izvanredno lepo.
m Maribor. Socialni demokratje v našem mestu nimajo posebne sreče pri svojih; podjetjih. Ni dolgo tega, kar jim je neki Laval napravil neljube sospo-darske poteze, sedaj jim je zopet razvažalec kruha, ki je vozil pecivo njihove pekarije, zbežal s svoto 190 K. — Agrarni komisar Sima^Gall, ki je bil imenovan za namestniškega tajnika, ostane v Mariboru. — Včeraj se je vršil na tukajšnjem sejmišču zopet konjski sejem, ki se bo vršil sedaj vsak mesec enkrat. — Na Veliki petek je umrla lastnica pekarije v Tegelthoff-■ovi ulici, Marija Duma. — Dne 8. aprila pa je umrl Matija VoduŠek, vpokojen nadzornik vojaških stavb, star 82 let.
m Mariborska okolica. Pred kratkim sem Šel iz Kamnice proti Mariboru. Srečal sem neko gosposko družbo, ki je nemško žlobodrala. Ko pozdravim slovenski, kakor mi je velevala olika, se zadere nek po-bič nad menoj: „Weich aus, windische Schwein, sonst hau i dir ane oba," Tako predrzni postajajo naše narodni nasprotniki. Kljub temu pa še piše „Marburger-ca", da hujskajo Slovenci proti njim.
m Tezen. Združeni socialni demokratje in nemški liberalci so zmagali pri občinski volitvi, ki se je vršila dne 3. t. m. Pa kljub nenaravnemu zakonu teh dveh strank, namreč socialno-demokraške frajle proste ljubezni in svobode ter plesnjivega starina-nem-Škutarja, je tej stranki slaba predla. Proti njej so se združili vsi pošteno misleči volilci. Pribiti moramo: Nemci ne bi mogli več sami zmagati proti nam, zatorej so se zvezali z rdečkarji.
m St. II] v Slov. gor. Tukaj imamo vinorejske-ga inštruktorja g. Wressnerja, ki zna sicer lepo slovensko govoriti, a njegovo srce je vedno le bolj pri naših narodnih nasprotnikih. Pred kratkim se je vršilo razdeljevanje cepljenega trsja. Slučajno sem slišal, kako osorno je nastopal g. Wressner proti nam, slovenskim kmetom, nasprotno pa je delal velike poklo-ne nemški gospodi To vendar ni prav! Ali smo kmetje manj vredni? Mnogi smo tudi Člani kmetijske podružnice. Čudimo se pa, da se naznanila podružnice ne naznanjajo v našem „Slovenskem Gospodarju", ka-terega vsi tako radi čitamo in ga ima skoraj vsaka hiša naše župnije naročenega. Pravijo, da pošilja g. Wressner naznanila podružnice o shodih in drugih stvareh samo v nek mariborski nemški listič („Mar-burger Zeitung"), katerega pa bere samo par krčmar-jev in zdravnik ter privandrani Švabi,
m Partinje. Tiskarski škrat je napravil v našem zadnjem dopisu neljubo pomoto. Spremenil je letnico 1898 v 1908.	.XV-*-
m Sv. Lenart v Slov, gor. Pri tukajšnjem sve-Čarju in medičarju Karlu Aublu se je hotel v preteklem tednu obesiti njegov delovodja Schafhnger radi slabih rodbinskih razmer. 2e popolnoma v nezavesti
visečega so komaj zopet spravili k življenju. Ko so ga prinesli domov, jim je pa ušel in se hotel še v mlaki v „Kičenburgu" vtopiti. Imenovani je dobil Še pred kratkim podporo od Siidmarke ter je bil eden najboljših članov tukajšnjega nemškega pevskega društva. Bil je tudi vnet pristaš nemške Šulferajnske šole! No. lepe sadove rodi nemško brezverstvo!
m Sv. Lenart v Slov. gor. Neumestna šala. Gostilničar Kari Aubl je poslal dne 1. aprila Seneko-vitscha, kateri s svojim rLeickenbegrabjiisanstaltom" že dolgo težko pričakuje smrti kakega meščana, da bi imel zaslužek, v prvi april, češ, da je ravnokar umrl Scliailinger, kateri se je hotel pred par dnevi obesiti. In res, čez dobrih 10 minut že maršira Senelcovitscli s trugo, svečniki in drugimi pogrebnimi pripravami po trgu. Se-le čez dolgo opazi, da je Šel le 1. aprilu na led in ves sprevod se je pomikal po trgu nazaj. Gotovo je to neumestna šala, in to tem bolj, ker si dovoli tako šalo celo en svečar, Id svoje sveče cerkvam in gg. župnikom tako vsiljivo ponuja v nakup. Radovedni smo, kaj bo storil v tej zadevi državni pravd-nik? Menda vendar ne bo pustil cele zadeve zaspati. Toda mi ga bodemo že še spomnili na to zadevo kje drugod, Če ne bo hotel sam ničesar najti!
m Iz Slov. goric. V 9. Številki „Slov, Gospodarja" se je pisalo nekaj radi spremembe poljskih cest v občinske ceste. Naj k temu še pripomnim: Znano je, da se vrši to na podlagi občinskega in okrajnega zastopa. Pri sestavi zapisnika pa se nikoli ne sme izpustiti med drugimi podatki sledeče: Vsi posestniki dotičnih parcel si izgovorijo tik novo urejene občinske ceste rodovitno zemljo kopati na cesto. Sme se kopati na cesto le ¡toliko in tam, kakor to spozna komisija. Znan mi je slučaj, da se je izpremenila poljska cesta v občinsko cesto, a zgoraj omenjeno besedilo je pomotoma izostalo. Prišla je cesta za popravilo in se je za potrebo vzelo prsti tik ceste. Prišlo je do prepira in tožbe. Ko je bilo pravdanje končano, so dotične stranke plačale nad 1000 kron stroškov. Torej je pri sestavljanju sejnih zapisnikov treba župar nu premisleka, kajti če govori odbor kakor Koče, nosi odgovornost župan.
m Bohova. Pri občinskih volitvah, ki so se vršile na Veliko sredo, dne S. aprila, je zmagala slovenska stranka samo v I. volilnem razredu. V III., kjer je bil odločilni boj, so prodrli s par glasovi večine ŠtajerČijancL Dva naša sta ostala doma, nekaj se nam jih je izneverilo, nasprotniki pa so vsi prišli. V II. razredu so tudi zmagali nasprotniki. Nam pa kljub temu pogum ne upade. Veseli nas, da so najboljši posestniki na naši strani3 pleve pa slobodno privoščimo ptujskemu „Štajercu".
m Ješenca pri Framu. Občinska volitev je dobro izpadla za katoliško slovensko stranko, dasiravno so se prijatelji „Štajerca" silno trudili. Izvoljeni so večinoma sami vrli katoliško misleči možje. Za župana pa je bil že Šestokrat izvoljen vrli naš somišljenik gosp. Janez Vauhnik, Bog ga živi! Po hudem boju lepa zmaga, to je veselje!
m Ješenca pri Framu. O ti lažnjivi „Stajerc"! Slišali smo, da ima „Štajero" več dopisov iz naše JeŠenee. Vsi so lažnjivi, niti eden ni bil pisan na Je-šenci, Med drugimi je tudi dopis o hočkem gosp. kaplanu, da prihajajo k nam s svojimi Orli. Nikdo izmed Ješenč^nov hočkega g. kaplana. Baziriika ne pozna, gospod gotovo ne vedo, kje in kaj je Ješenca. Dopis je iz peresa nekega učitelja, pa ne iz naše lare. Še teh par Štajerčijancev je spoznalo, kako „Stajerc" la-že. Le laži naprej, in izginil bo kmalu zadnji „Star jerc" iz JeŠenee,
m Selnica ob Dravi. Odkar se je priženil v našo župnijo „Sokol" Sagaj, opazujemo stremljenje, pri nas pripraviti tla za liberalizem. Dosedanji poskusi so se izjalovili, pač pa se po zaslugi Sagaja nekateri možje, kateri so se s težavo pridobili za slovensko stvar, nagibljejo zopet k nemškutarjem, ker vidijo raz-por v slovenskih vrstah, katerega je zanesel k nam Sagaj, in ker se s sramdlenjem slovenskih duhovnikov tudi slovenski stvari škoduje. Imamo može, kateri sedaj pridno pritiskajo kljuke pri slovenskih posojilnicah, posedajo prav pridno po gostilnah, uganjajo s Sagajem „protifarško" politiko in bodo v doglednem času — zopet narodni nasprotniki, ko jim vsled Siabe-ga gospodarstva ne bode mogoče brez Siidmarkinih groŠev izhajati. Kdor torej želi, da naša župnija v narodnem oziru napreduje, mora Sagajevo početje, zlasti njegov nastop na zadnjem občnem zboru Posojilnice, odločno obsojati. Sagaj je kot predsednik občnega zbora začel radi tega, ker je izrazil nek član upanje, da se naj volijo v odbor posojilnice možje, ki niso do vratu zadolženi in ki ne dolgujejo domači Posojilnici velikih svot, prepir. Pri razgrajanju mu je prav pridno pomagal načelnik Vollmaier. Mesto da bi ta „odlična posojilničarja" to mnenje odobravala, sta pa a-prizorila prizore, kakoršnih se še ni videlo na nobenem občnem zboru posojilnice. Sagaj se je menda pri Sokolih, Vollmaier pa pri naših narodnih nasprotnikih, naučil take olike. Sagaj se je tudi zelo slabo obnašal proti navzočemu zastopniku Zveze, imenoval je reditelje, ker je zastopnik Ziveze grajal premestitev posojilnice v gostilno. Vse stranke morajo iti skozi navadno pivsko sobo v drugo sobo, kjer uraduje posojilnica ob nedeljah. Ce bo Sagaj vprašal Stiblerja ali dr. Kukovca ali dr, Kalana ali dr. Jurtela in druge liberalne posojilničarje za svet, bo od vseh' zvedel, da je edino pravilno načelo, da ne spadajo možje, ki so zelo zadolženi ne saino drugod, temveč tudi pri domaČi posojilnici, v odbor posojilnice, in da iz gospodarskih ozirov, kakor tudi iz ozirov na ugled in uradno tajnost gostilna ni primeren prostor za uradovanje posojilnice. Najboij se je proslavil Sagaj z dopisom v
„Narodnem Listu", Kar ni neresničnega, je pa tako
neumno, da se jo čuditi, da uredništvo „Narodnega Lista" take budalosti sprejema, s čemur le škoduje svojemu dobro znanemu dopisniku in njegovim poma-gačem. Navesti hočemo par cvetk duhovite „sokolske" modrosti. Dopisnik se huduje nad zastopnikom Zveze, ker ni glasoval za odobritev poročila načelstva, in zar-zaupnico gg. Vollmaierju in Glazerju, katere ni nikdo predlagal, a je g. Sagaj to pozabil omeniti, in ker ni glasoval za odobrenje računskega zaključka, dočim danes že vsak fantič ve, da imajo v društvih, posojilnicah itd., le Člani pravico glasovati. Da Vollmaier in Sagaj pravU ne poznata, ju je moral poučiti predsednik nadzorstva, v „Narodnem Listu" pa piše Sagaj, da se je iz ^usmiljenja" zaključil občni zbor. — Za danes naj bo dovolj; želimo, da opusti Sagaj svoje razdiralno delo ob meji, sicer bomo prisiljeni še marsikaj pojasniti. Lažnjivemu dopisu v „Narodnem Listu" se naj zahvali, da bo sedaj širna javnost izvedela, kako je „Sokol" Sagaj. začel narodno delo ob meji s pretepom na občnem zboru posojilnioe. kako je njegova zasluga, da se ruši pri nas složno postopanje Slovencev in se tirajo ljudje v tabor narodpih na-sprotnikov.
m Sloveasko gledališče v Mariboru (Narodni dom). Na belo nedeljo, dne 14. aprila se predstavlja „Hči mestnega sodnika", žalo-igra t ¿tirih dejanjih. Začetek ob pol 8. nri zvečer.
m Sv. Bolfenk v Slov. gor. Kat. slov. izobraževalno društvo bo imelo dne 14 aprila t. 1. svoj redni občni zbor z navadnim sporedom v gostilni g. Horvata. Začetek ob 3 uri dopoldne. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
m Sv. B«lfenk v Slov. gor. Kmečka hranilnica in posojilnica ima v nedeljo, dne 21. aprla svoj tretji redni občni zbor, pop. ob 8. nri pri g. Horvata. Načelstvo uljudno vabi na občni zbor vse člane in vlagatelje iz cel* ga zadružnega okoliša.
m Sv, Peter niže Mariboru. Vesela dražba pri g. Frasu na Gori je zbrala na Velikonočni pondeljek za „Slov. Stražo", 1 K 10 v Zivio.
Ptujski okraj.
p Ptuj. Ni čuda, če je v naši okolici žganjepit-je, ali pravzaprav zastrupljenje s Špiritom, že splošno v navadi. Poglej v žganjarne: celo stariši, matere in očetje, ponujajo malim otrokom nesrečni šnops. „Boš postal bolj močan", pravi oče sinu; „lepše lasi boš dobila, če boš lest pila šnops", pravi mati hčerki. Ubogo ljudstvo, kam ploveŠ? „Stajerc" se veseli propada našega naroda, veselijo se nasprotniki, ker s šnopsom nas bodo najprej uničili. Pes zacvili, čemu vliješ po sili to smrdljivo brozgo v gobec, le ti Človek si tako nespameten, da z veseljem srkaš strup va-se. Rodoljubi, širite zmernostno gibanje v naših krajih!
Cirkovce. Restavracija pri kolodvoru je otvor-jena. Gostilničar je mož naše stranke in ga toplo priporočamo. Sicer ga pa najboljše priporoča dobro vino, ki si ga je nabavil.
p Sv. Barbara v Halozah. Dne 8, t. m. smo pokopali vrlega posestnika in obče priljubljenega moža, veselega pevca, Vincenca RopiČ. Bil je star komaj 51 let, Dragi Vinko, počivaj sladko, vstajenje obhajaš nad zvezdami!
p Polenšak. Zadnji „Stajerc" prinaša dva dopisa iz naše lare. Eden je nesramnejši od drugega. Dopisnik se spodtika nad pridigo našega, od vseh poštenih faranov priljubljenega g. župnika z dne 15, marca. Dopisnik, ki mu pridiga ni bila ljuba, se krega nad g. župnikom in zavija pobožno svoje oči ter daje Štajercijanske nauke našemu dušnemu pastirju. Pošteni larani, ki smo bili pri isti pridigi navzoči, smo slišali vsako besedo, a smo tudi prepričani, da so imeli g. župnik popolnoma prav, da so v primerni besedi obsodili početje tukajšnjih štajerčijancev/ Ce pa dopisniku pridiga ni bila po volji, se je najbrž čutil sam prizadetega in skuša v svojem dopisu olepšati življenje Štajerčijanskih bratcev. Svetujemo mu, naj raje pri svojih vernih drugih vpliva na (to, da g. župnik radi pohujšljivega življenja Štajerčijancev; v bodoče ne bodo imeli prilike, kot naš dušni pastir z ostrimi besedami s svetega mesta obsojati žalostne pojave štajerčijan*. stva v naši fari.Cela župnija obsoja pohujšanje, ki se je zaneslo po hujskariji in po slabih časnikih v našo faro. Z žalostjo in obsojanjem moramo pribiti, kako žalostne nasledke prinašajo štajerčijanci in slabi listi v nar Šo faro. Kaki so ti nasledki in kake sadove prinaša gonja nasprotnikov, se je videlo na velikonočni ponedeljek na našem župnišču. Škoda za našo faro, ki je bila vedno na dobrem in poštenem glasu, da bi ji grda štajerčijanska golazen vzela dobro ime, — Farani.
p lz Vičanec pri Veliki Nedelji. Posestnik Andrej Rajli v ViČancih je na Veliko noč čepel pred mož-narjem, katerega je z žveplenko prižigal, pri čemur mu je strel iz možnarja zdrobil levo koleno. Ponesrečenca smo odpeljali v ormožko bolnišnico in tam je našel že dva tozadevna tovariša. Nesreča ne miruje.
p Sv. Tomaž pri Ormožu. Tukaj se je obhajal sv, misijon ob ogromni udeležbi vernega ljudstva. — Dne 22. marca je umrla članica Marijine družbe, A-lojzija Cirič iz Koračic, Svetila ji večna luč!
p Sv. Miklavž pri Ormožu. Dne 2. aprila je tukaj po dolgoletni mučni bolezni jetiki umrla obče spoštovana. posestnica v Zasavcih, ol>čina Vitan, Marija Šnajdar, rojena Filipič. Škoda tako dobre žene, ki je bila vzorna krščanska slovenska mati, pod katero gostoljubno streho je našel vsakdo prijazno lice in po-strežljivo roko. Zapustila je moža s šestimi nedoraslimi otroci, dedeka in na postelji ležečo babico. Pogreb je bil veličasten. Vodila sta ga domača 66. gg. duhovnika, Domače Veteransko društvo ji je lepo izkazalo zadnjo Čast. Pod vodstvom domačega organista so zapeli pevci pri odprtem grobu krasno žalostinko. V i-menu žalujočega moža se je vsem skupaj zahvalil F. Masten iz Ilovec. Blaga slovenska mati počivaj v miru!.
p Zetale pri Rogatcu. O shodu liberalne stranke, ki sta ga priredila dne 24.. marca urednika Spind-ler in LesniČar pri Berlisgu, trobi „Narodni List" take neresnice, da jih je treba pribiti. Prva je, da bi bilo na shodu nad 150 ljudi. Kdor spravi v tisto navadno kmečko gostilniško sobo toliko ljudi, dobi groš. Soba je par metrov dolga in toliko široka; v njej so Štiri mize, klopi, omara za led, omara za kozarce in dolga miza za kozarce. Ubogi poročevalec je gotovo dvojno videl. Druga je, da so jsborovalci odobravali govornikova izvajanja in da so z glasnim odobravanjem obsodili Krekov govor v Celju. Celo zborovanje je bilo tiho kakor v cerkvi pri pridigi. Nihče ni niti enkrat zaploskal, ne enkrat z živio ali dobro ali s ka-kim drugim klicem govorov odobraval. Pač pa si je moral pustiti urednik Spindler vreči od kmeta Janeza Vogrinca v obraz dvakrat besede: „To je laž!" Tretja laž je, da so zborovalei na tem liberalnem shodu sprejeli štiri, v „Narodnem Listu" in „Slov. Narodu" omenjene resolucije ali sklepe. Od otvoritve shoda do sklepa nihče nihče ni predlagal kakih resolucij in se tudi niso mogle sprejeti. Ce se torej liberalci bahajo, da je bila na shodu obsojena obstrukcija poslancev Slovenske kmečke zveze, govore neresnico. Iz tega lahko vsakdo, tudi liberalec, Če že ni popolnoma zaslepljen, sprevidi, kaj so vredna poročila „Narodnega Lista". Saj so bili tukaj uredniki sami navzoči, pa njihov list še vendar-le poroča neresnice. Torej proč z liberalno stranko in liberalnimi lislti iz poštenih krščanskih hiš!
p S». Barbara v Halozah. K. s. izobraževalno druitvo priredi tretjo nedeljo po Veliki noči to je 28. aprila na novem odru v novih prostorih g. Reicbe»ja tri gledališke predstave s petjem, deklamacijo in slavnostnim govor m g drž posl Mihaela Brenčič. Natančneji sp■>• red še priobčimo. Opozarjamo vse prijatelje zabave od blizu in daleč, da ta dan, 28 aprila prihitijo k nam, ne bo jim žal. Odbor
Ljutomerski okraj.
Ljutomer. Dvojni dogodek na veržejskem shodu vzbuja v našem trgu pozornost. 1. Dr. Kukovec je dal skleniti ukor dr. Kreku, ker je baje v Celju o liberalcih nespodobno govoril. Dr. Kukovec daje ukore za nespodobno vedenje, to je zares več kot smešno. Kako pa se vedejo liberalni voditelji pod kozolci, o tem ni bilo govora in ukora! 2. Nadučitelj Cvetko, katerega je v duhovniški družbi sam med, je glasoval za zaupanje dr. Kukovcu, za ukor dr, Kreku in za nemškutarsko politiko v deželnem zboru. Le g. župan in g. KoroŠa sta edina pokazala, da mislita trezno in pametno.
1 Cven. V zadnji številki „Slovenskega Gospodarja" smo brali, da je izbruhnil ogenj pri posestniku Roškarju, kar pa ni res. Ogenj je izbruhnil ob y210, uri dne 31, marca zvečer pri posestniku Antonu Trojnarju ter se je v par minutah razširil na Kuko-lova in Andrej Roškarjeva gospodarska poslopja. Troj-nar je najhuje prizadet, ker mu je razun gospodarskega poslopja tudi hiša pogorela. Roškarju in Kuko-lu so hiše ostale. Skoda je cenjena na 20.000 kron, zavarovani pa so bili le za 10.000 K. Ogenj je zanetila hudobna roka, ki jo orožniki pridno zasledujejo. Da se ogenj Še ni dalje razširil, se je posebno zahvaliti vrlim in vstrajnim gasilcem iz cele okolice, kateri so hrabro branili in rešili tudi Štiri ljudi iz smrtne nevarnosti.
1 Veržej. Menda pat ni treba povdarjati, da nastopajo liberalci povsod na svojih shodih, na katerih lovijo nerazsodne ljudi na svoje limanice, s političnimi neresnicami in sladkimi obljubami, kakor je bilo tudi na dr. Kukovčevem shodu. Vam, zavedni kmetje, je že znano, da vam spletajo liberalci bič, s kajterim bi vas radi neusmiljeno tepli, Češ, nič nam ne zamerite, ker znamo tako lepo in sladko govoriti. Slišali ste sami, kaj vam je Alojzij dr. Kukovec govoril.Hvalil je samega sebe ter grdo sramotil našo Kmečko zvezo in naše poslance. Ako bi g. dr, Alojzij kaj skrbel za svoj volilni okraj, bi bili vi lansko leto pokazali, kaj vam je pomagal. Prišel je k nam v družbi ljutomerskih in drugih maloštevilnih muropoljskih liberalcev in si je Še naroČil nekega liberalca iz Bu-čečovec, kateri je že pred 10. leti odstopil od krščanske vere in postal protestant. Govoril je čez duhovščino, katoliške Časnike, kakor n. pr. ^Slovenskega Gospodarja", „Stražo" itd., ter naravnost povedal, da ni storil ničesar za nas volilce v deželnem zboru in da je že tri leta zasftonj sedel tam. No, g. dr. Kukovec, ali si nam torej kaj pomagal? Prišel si k nam zabavljat Čez naše poslance 111 govoričit, da so oni krivi, da ničesar ne dosežeš v deželnem zboru. Nadalje je govoril o okrajnih cestah, železnicah in reguliranju Drave, da so baje naši poslanci krivi, da se je delo ustavilo. Tudi še druge reči je pripovedoval, n. pr. o graški bolnišnici itd,1; vse je zvrgel na naše poslance, kakor da bi bili oni krivi iega nereda v deželnem gospodarstvu. Nadalje je prišel do učiteljskih plač in nam je pravil, kako bi se naj učiteljem povišale plače. Takih političnih neumnosti pa Še nismo nikoli slišali. Dr. Alojzij, v Veržeju si pa slabo napravil, te gotovo ne bo nikoli več v Veržej, Presneta dreta, to se mi je najbolj dopadlo, kadar je sršen zabrnel. Predstavil se je kot liberalec in je skočil v „Narodno stranko". Nadalje se je predstavil nadučitelj g. Fr. Cvetko iz Vučje vesi in je neusmiljeno u-drihal po katoliških Časnikih, seveda najbolj po „Slovenskem Gospodarju", in zahteval od deželnega posl. dr. Kukovca višjih plač za učitelje. Rekel je, da raje viničari, kakor pa da bi še nadalje učiteljeval. Žalostno za takega učitelja, in pa Še posebno za deželnega poslanca, ki ne ve ljudem kaj boljšega poveda-ti, kakor pa smo slišali na tem žalostnem shodu. To
je delo narodne liberalne stranke. Zato proč z liberalci! Naši poslanci, izvoljeni na programu Kmečke zveze, so možje, kateri v resnici hočejo našemu kmečkemu ljudstvu pomagati in ne delajo zlatih obljub, kar kor je to navada liberalnih privržencev.
1 Braino d>us>vo za Ljutomer in • kulico priredi v nedeljo, dne 21. aprila igro „Krivoprisežnik". Udje in prijatelji pnštene in priletne zabave ste vsi iskreno vabljeni, čisti dobiček je namenjen v prid bralnemu društvu.	Odbor.
1 Miaden?Ska zveza km«t bralnega društva v Gornji Radgoni bo imela na belo nedeljo, dne 14. aprila popoldne po vefernirah v bralni sobi svoj mesečni poučni shod Ker so na vsporedu same zanimive st ari, zato se vabijo mladeniči, da se shoda v obilnem številu udelež jo.
Slovenjgraški okraj.
s Slov. Gradec. Po naših gorah je zapadel v noči od torka na sredo debel sneg. Bojimo se mraza, ki bi napravil sedaj gotovo veliko Škodo ne samo na sadnem drevju, ampak tudi na polju, — „Stajerc" in „Narodni List" sta v našem okraju skoraj popolnoma zmrznila, naš „Slov, Gospodar" pa se letos krasno Širi. Kmečka zveza pridobiva vedno več pristašev,
s Marenberg. Naša Mladinska zveza je izgubila že meseca februarja svojega predsednika Jakoba Frasa, doma od St. Ruperta v Slov. gor. Bil je mož na svojem mestu. Bil je namreč navdušen agitator, dober govornik, izboren igralec na gledališkem odru, in radi tega je bil tudi marenberškim Nemcem in protestantom trn v peti ter so ga ti zato obkladali z ne ravno lepimi priimki. Pa nevarna bolezen ga je prisilila, da se je moral vrniti domov. Želimo, da bi kmalu okreval, se vrnil na svoje mesto in tako nada-lje deloval za slovensko domovino.
s Šmartno ob Paki. Sklicujoč se na paragraf 19 tiskovnega zakona, zahtevam radi dopisa Šmartno ob Paki sledeči popravek: 1, Ni res, da bi bil jaz liberalna zvezda, ker se k liberalcem nikdar nisem prišteval. 2. Ni res, da bi se bila vložila od mene tožba proti J. P. zaradi izjave* Jaz sem zoper prispevek, in sicer iz razlogov, ker nam požarna bramba v hribih ne koristi. Prvič, ker nimamo potrebne vode za gašenje, drugič, ker na samem stoječe hiše, ako se vnamejo, itak zgorijo, ako pa reši požarna bramba par ugašenih tramov, se pa potem od zavarovalnice previsoko cenijo, tako, da ima pogorelec navsezadnje Škodo. Ampak tožba se je vložila, ker je občinski odbornik Vinko Ajdič izjavil pri občnem zboru požarne brambe v navzočnosti več prič, da je rekel J, P. •pri občinski seji, da ni požarna bramba za nobeno korist in da je požarna bramba GabrŠeku le Škodo napravila. Ako ni Vinko AjdiČ to govoril na občnem zboru požarne brambe, lahko proti meni sodnijsko postopa. 3. Ni res, da bi se morale občinske doklade zvišati za 6% radi požarne brambe. Res pa je, da kar obstoji ta občinski odbor, ni sprejela požarna bramba od občine niti vinarja podpore. Proračun pa je predložila požarna bramba. na zahtevo občine. — Šmartno ob Paki, dne 31. sušca 1912. — Jožef Za-gradišnik, načelnik požarne brambe.
s Marenberg. C g. Anton Kolar, župnik v St. Ilju pri Velenju, je daroval za zastavo mladeniške Marijine družbe 20 K. iskreno za-
hvaljujen-o.
s St. I!j pod Turjakom Našemu bralnemu društvu je g Anton Krebenšek, čevljar v Gornjih Dovžah, daroval 8 prav lepih in podučnih knji». H'^lal
s St. Ilj pri Velenju. ZVhvala. Gospod Ivan Ogrin, veleposestnik v Št. Ilju, je podaril kot velikonočno darilo vsakemu otrrku tukajšnje šole razne šolske potrebščine Podpisano «olsko vodstvo izreka blagemu dobrotniku za ta dar v svojem, kakor tudi v imenu otrok, iskreno zahvalo! Šolsko vodstvo v Št. Ilju pri Velenju, Jaukovič, šol. vodja.
Konjiški okraj.
k Konjice. Bralno društvo je uprizorilo na velikonočni ponedeljek lepo igro „Mala pevka". Igra je izborno uspela. Posebno petje med igro je bilo res lepo. Krasno je bilo slišati peti Zaliko Meie, Ivanko pa Matildo, Alojzija Šelih', pa Benka Franca, Strmšek in seveda Jošta, Lud. PotoČpik". Hvala vam, igralci in igralke za trud, pa tudi slavnemu občinstvu za tako sijajen obisk, posebno sosedom ŽiČanom in ZreČanom za tolištevilno udeležbo.
k jflie Tukaj-nje bralao društvo ponovi na splo šno želj i gledališki predstavi, ki ju je uprizorilo na pustno nedeljo — na belo r,e-deijo po večernicah proti isti vstopnini Kdor zadnjič ni imel priložnosti naj pride sedaj.
Celjski okraj.
c Celje. Novoizvoljeni župan celjske okolice, g. Sušnik, je izvolitev odklonil. Sedaj ima baje dr. Božič zopet veliko upanje, da zasede županski stolec; sliši se celo, da hoče snubiti Nemce za svojo izvolitev, Kmečki volilci pa pravimo: dr. Božiča nikdar! Dr. Božič se je že pri volitvi občinskega starešinstva udinjal Nemcem s tem, da je s svojo stranko pripomogel, da sedita dva Nemca v občinskem starešinstvu in se stranka ni držala sklenjenega dogovora. Liberalci bi radi imeli v naši oj^ini prvo besedo, dasi-ravno jih je v odboru po njih lastnem zatrdilu samo sedem. Liberalce, posebno njih vodjo, strašno boli, da dr» Božič ni postal župan. Zategadelj napadajo v svojih liberalnih cupjali dr. BenkoviČa, ker mislijo, da je edino op kriv dr. BožiČeve blamaže. Liberalcem ni za narodno Čast, oni poznajo le svojo strankarsko strast, ljubša sta jim Nemec in nemškutar, ljubše nar rodne izdajice, ker so sami že davno zapisani med1 četo — izdajalcev slovenskega imena.
c Celje. 651etni hlapec laške pivovarne, Martin Klajnšek, je dne 6. t. m. peljal voz piva iz Laškega v Celje. Ko je pripeljal proti njemu drug voz, je skočil Klajnšek z voza, a je prišel vsled neprevidnosti
pod kolesa. Poškodoval se je tako močno, da je dne 8. aprila v bolnišnici umrl, — Pri Sv. Rupertu se je pri streljanju nevarno ponesrečil 201etni kočarjev sin Jožef Resec. Odmašiti je hotel nek možnar, v katerem se smodnik ni hotel vneti, ko pa je prijel možnar v roke, se je smodnik nenadoma vnel» Težko ranjenega so prepeljali fanta v celjsko bolnišnico,
c Nova Cerkev. Soteska graščina je v tem letu že drugič prodana. Sedanji lastnik je neki bančni ravnatelj, ki je baje pripravljen, se še bolj zavzeti za izboljšanje gospodarstva, ,kakor so se dosedanji gospodje, kar bi bilo neobhodno potrebno.
c Nova Cerkev. V četrtek, dne 28. marca, se ¡e dovršila kazenska obravnava zoper Štefana Štimuia-ka, mladeniča na Veliki ravni, ki je meseca februarja 'tovariša Karla Lampreta nevarno z nožem poškodoval» Na celjski sodniji so mu prisodili 6 mesecev zapora, poleg tega ima pa Še plačati nad 40 kron odškodnine, Seveda liberalni odvetnik tudi ni bil zadovoljen s 30. kronicami. Obsojeni naj se le lepo zalivali „Štajercu" in pa „Narodnemu Listu", ki ju zvesto prebira,, Stimulakova hiša je namreč naročena na oba imenovana lista. Slava takim ljudem, ki mislijo, da s tem napredujejo, če prebirajo take liste! — Dne 29. marca pa je obsodila sodnija mladeniČa'Martina Skut-nika iz Velike ravne na tritedensko ječo s tridnevnim poostrenim postom, ker je dne 17, majrca na okrajni cesti Alojzija Hrena iz Soteske dolžil nesramnega čina. Sodnija se je kar zavzela, kako more priti človek tako daleč, da govori take besede, in sicer brez vsakega povoda.
Sv. Peter. Umrl je dne 3, aprila v Podlogu pri Št. Petru v Savinjski dolini, častiti gospod Peter Berdev, bogoslovec IV. letnika maribor|skega bogoslovja. Rojen je bil dne 26. junija 1888 v Št. Petru v Savinjski dolini. Umorila ga je morilka mladine — jetika. Pogreb se je vršil dne 5. aprila v Št. Petru. N. v m. p.!
Ljubno. Evo vam govor nekaterih kmetov od Sv. Frančiška. Pogovarjali so se o nekem Jožu iz Rečice, kako hoče on vse tam komandirati, posebno sedaj, ko imajo vrli Ksaverijanci ustanovljeno novo društvo, sedaj je ves iz sebe. Tako daleč je že prišel, da že baje celo otrokom pripoveduje, da so časopisi, katere ima naročeno tajmo^nje društvo, škodljivi. Seveda, ko bi imeli ti presneti Ksaverijanci še tudi v društvu „Narodni List", potem bi že bilo za tebe. Toda tega veselja ne boš doživel.
c Braslovče. Veliko se piše o razširjanju katoliškega tiska, a vse premalo se stori. Svetopisemski izrek pravi: „Ako si našel dobrega prijatelja, si našel zaklad." Ravno to velja o v katoliškem duhu pisani kpjigi ali časopisu, posebno dandanes, ker je toliko sv. veri nasprotnih listov. Pred 50. leti je pisec teh vrstic samo poznal slovenske liste „Novice" in „Danico", potem „Slovenca" in „Naprej!" Bili so vsi pisani v katoliško-narodnem duhu. Zadnja dva mi je neki rodoljub iz sosednje župnije posojeval, ker tedaj so bili med kmeti naročniki časopisov bele vrane. Tedanji „Slovenec" je izhajal v Celovcu trikrat na teden. Štiri leta pozneje je začel v Mariboru izhajati vsakih 14 dni v mali obliki „Slovenski Gospodar". Urednik mu je bil rajni dr, Matija Prelog, zdravnik v Mariboru. Tedaj smo bili v naši veliki občini samo trije naročniki, danes nas je pa okoli 100. Nekaj let pozneje je začel izhajati v Mariboru „Slovenski Narod"; bil je tudi pisan v dobrem duhu. Ko pa se je preselil v Ljubljano, pa je začel kazati liberalne rožičke, sedaj je pa popolnoma brezveren. Tudi na rajno „Domovino" sem bil naročen, ko sem pa opazil, da je začela uhajati s pravega tira, sem jo kaka štiri letapred njeno smrtjo opustil. Pri nas so naročeni vsi boljši ljudje na katoliške časopise. Poznam fanta rokodelca, ki je naročen na šest katoliških listov, samo zato, kakor sam pravi, da podpira katoliški tisek. Posnemanja vredno!
Braslovče. BogOskrunstvo, Na velikonočni ponedeljek med rano službo božjo je nekdo strgal iz križa razpelo, mu polomil roke in noge ter ga vrgel v pesek ob cesti, ki pelje iz Braslovč v Parižlje, Sumi se nekega tujca, ki so ga nekateri videli tod mimo iti.
c Vransko. Kakor znano, je tudi na Vranskem MladeniŠka in Dekliška zveza, katera bode prav zelo v oči liberalce. Prav pridpo delajo in obračajo svoje jezičke ter mečejo psovke na našo mladino. Prav pridno pomaga pri tem „kovač", ki menda nima preveč dela. Prijatelj, skrbi vendar raje za svoje, saj jih i-maš veliko, druge ljudi pa pusti pri miru. Kakor si napovedal, ne bo preteklo nobenih' pet let, da bo prišla k nam republika iz Francoskega in bo odnesla našima vlč. gg. župnikoma in vlČ. g. kaplanu „vso mast", kolikor je imajo sedaj. Glej, glej, da ne pride nad te in ti ne odnese vsega, kar imaš. Ojoj, ako se pa to zgodi, ste pa liberalci fuč.
c Iz šmarskega okraja. Ko sem dne 18. marca t, 1. prišel k Sv. Petru na Medvedovem selu, sem imel čast spoznati nekega fanta, ki je zelo imenitno pokazal namen in program liberalne stranke. Pojasnjeval je mojemu znancu, da se bodo morali bogoslovci od zdaj naprej dalje učiti kakor dosedaj. Ko se je izrazil drugi: „Ja, potem bo pa še manj duhovnikov, kakor jih je sedaj", je rekel ta dečko, je tako prav." Ko je bleknil še več enakih o duhovnikih, je še rekel: „Saj je te golazni že tako preveč", namreč duhovnikov. Potem je Še pojasnjeval, da ne bo mogel biti noben duhovnik pred 28. letom.. Pač pa bodo baje bogoslovci Že poprej razdeljeni po farah\ da bodo pomagali sedanjim duhovnikom agitirati. Razvidno je iz tega, kako grde namene imajo ti petelinčki, ki nameravajo biti na čelu liberalne stranke. Pač dobro,
da nimajo nobene veljave na Spodnjem Štajerskem. Meni se je dotični gospod res smilil, da je prišel tako daleô s svojo vero. Za danes dovolj, ob priliki Še več.	Opazovalec.
c Šmarje pri Jelšah, Na Železniško progo so neznani zlikovci med postajo Mestinje in Rogatec položili debelo in težko kamenje ter tudi tračnice poškodovali, Ako se ne bi bilo vse to pravočasno opazilo, bi se bila znala zgoditi večja nesreča. Zadeva se preiskuje*
c Sv. Ema. Občni zbor našega Izobraževalnega društva se je zelo lepo obnesel. Govoril je č. g. Fr. Sinko iz Šmarja. Njegov govor smo poslušali z napeto pozornostjo in smo mu hvaležni za lepe besede. Iz poročila o delovanju društva je posneti, da se tukaj o£> Sotli izvrstno gibljemo.
c št. Pfti" v Sav. dot. Na brlo nedeljo, dne 14 aprila uprizorijo naši vrli fantje in dekleta v dv. rani Društ«fnega doma zanimivo igro „Mati sve'ega veselja". Ker je povsod toliko zanimanja za to predstavo, zat pričakujeno, da se tudi pri nas gotovo vsak udeleži. Zadetek ob pol 8. uri popoldne.
c Dobrna Zahval». Ob moji veliki nesreči, ko mi je pogorelo gospoda sko poslopje z mnogimi poïjedeljskmi stroji, so mi blagi sosedje in žup^jani prišli takoj na pomoč, d* so neum- rno gssili, pa tudi drngače pomagali. Hvala Vam vsfm, B"g Vi m vse povrne. Pred vsem pa se moram prisrčno zahvaliti „Vzajomni zavarovalnici v Ljubljani" in njenemu zastopniku za Dobrno, g. Antonu Reharju v Lok-vinu. Zavarovalnica mi je tak-j brez vsakega odbitka izpltčala colo zavarovalnino v znesku 3600 K. Dolžan sem se temn zavodu lepo zahvaliti in tudi vsem ta ?avod nvjtopleje priporočam. Fr. Jevnišek.
c Kat. si v. poMIČno društve za šmarski okraj priredi na belo aedeljo, ob 3. uri popoldne v pro t rih Habjanovih velik političen shod in ob enem letni občni zbor, na katerem bosta p ročala naéa poslanca dr. Jankovič in Vrečko. Somišljen ki iz celega okraja, na svidenje ta dan v Šmarju, da se iz nova navdušimo za bodoče delo in se pripravimo za nove zmage.
c Gernjigrad. Kat izobraževalno bralno društvo priredi 21. aprila gledališko predstavo z dvema igrama. Sosedi in domačini, že sedaj vas opozanamo na to.
e Sm*rtno v Rožni dolini. Tukajšnji grajščak gospod F. L. Fery je daroval 20 K za revne šolarje; v isti namen je tndi naklonila slav. posoj lnica v Galiciji 10 K. Podpisani izreka gospodu ïViy ju, kakor tudi slav. Posojilnici v imenu darovancev iskreno zahvalo. Iv. Kvae.
Brežiški okraj.
b Rajhenbnrg ob Savi. Na velikonočni ponedeljek je bilo v dvorani našega Izobraževalnega društva zopet enkrat prav veselo. Igri „Čevljar" in „Pri-siljen stan je zaničevan", sta vzbudili že toliko neprisiljenega smeha, da ni bilo nikomur žal, da si je o-gledal ta dan našo prireditev, Četudi sta trajali igri nad poldrugo uro, se vendar ni nikomur zaželelo po kakšni drugi zabavi. So se pa razni prizori v „Čevljarju" res tudi igrali naravnost izborno. Da bi se kdo tako zamislil v vlogo čevljarja Blaža, kakor je to storil g. Moškon, tega ni pričakovati niti od mestnih gledaliških igralcev. G. MoŠkonu gre na vsak način vsa Čast in pohvala za njegov izvrsten nastop. Pa tudi druge vloge so se igrale .hvalevredno, dovršeno. Rajhenburški Orel je vsekako pokazal ta dan da za^ more nekaj. Kdor pozna današnje razmere med našo •mladino, ta tudi ve, kako primerna je za naše Čase igra: „Prisiljen stan je zaničevan". Cemu se bodemo torej čudili, ako se je komu malce pobesil nosiček, ko je videl, kako nenaravna, nespametna in obenem po-gubonosna je težnja naše mladine po mestni oliki in mestnem življenju. Res je, le doma ostane vse zdravo, pristno veselo in — srečno. Da pa ima ta igra tudi svoj učinek, jo je treba igrati tako, kakor so jo velikonočni ponedeljek igrale naše igralke. Niti enega prizora se ne more pokarati. Resen, baronici popolnoma odgovarjajoč nastop Stembergerjeve (gdč, Vov-čakove), ljubko obnašanje nene hčere Eleonore (gdč, Anica Pohletova), samozavealtnost grofice Vojevske (gdč, Skerbec), to je moralo ugajati vsakomur. Da bode gdč, Antonija Rezec s svojim globokim glasom staro JeŠprenovko pri kolovratu dobro pogodila, je bilo že v naprej pričakovati. Da bode pa gdč, Lojzika Pohletova vlogo bogate, napredne kmetice Ješprenovke tako izborno rešila, tega se pa nismo nadejali. Kdor zna, pa zna. In kaj naj rečemo o Mici, oziroma o Mirni, o tem dekliču novodobnih manir in naprednih razvad? Gdč. Marija Sajevec je bila pač kakor nalašč za to vlogo. Nedosegljiva je v takih nastopih. Gotovo bi pa igra ne bila na pravila na gledalce takega utiša, kakor ga je, ako bi vloga Katre ne bila v najboljših rokah. Nastop gdč. Marije Rezec, ki je predstavljala to priprosto, res pristno kmečko dekle, je moral v resnici najbolje vplivati zlasti na ona dekleta, ki se nekako sramujejo svojega kmečkega stanu. Prav dober je bil tudi nastop vaških deklet (gdč. Milka Zem-ljakova, Albina Novakova, Roza Kreveljnova in Angela SajeveČeva), Vsem igralkam in igralcem, kakor tudi vsem p. n. gostom, ki so si blagovolili ogledati to pašo prireditev, se izreka tem potom v imenu Izobraževalnega društva najtoplejša zalivala,
b St. Peter pod Sv. gorami. Naši gg poslanci so nam izposlovali podporo po suši v znatnem znesku 2340 K» Razdelilni imenik je vzbudil nekaterim obdarovancem toliko veselja, da so se podali v gostilne in si privoščili tam prav prijeten večer. Večina ne-obdarovanih pa je bila srdita in zahtevala opravičeno, da mora dobiti podporo vsak, ki je bil oškodovan. Največja toča jeze, psovk in krepkih kletvic pa se je vsu-la na tukajšnjega tajnika, katerega so dolžili, da je on razdelilni imenik sain sestavil ter v njega vpisal, kogar je sam hotel. In tako govorico so širili možje ki trdijo, da je njih mnenje merodajno in od katerih bi pričakoval človek več razsodnosti. Vsak. pameten človek pa ve, da tajnik ni mogel samovoljno sestavljati razdelilnega imenika, kar pač tudi glavarstvo in naš poslanec lahko pojasnita. Prosimo za javno pojasnilo, ali je mogoče, da bi podporo, došlo od drža-
ve, zamogel sam tajnik razdeliti, kakor trdijo nekate-
ri»
b Brežice. Kmečki tabor v,Brež,cah na dvorišču gostilne gosp. Z^rko pri kolodvoru se vrš. v n.deljo dne 28. aprila pošoldne P8 dohodu vlakov ob 3. uri Poročala bodeta poslanca Pišek in dr BenkcT vič in drugi. Somišljeniki vsi ha shod.
Svetovni shod v proslavo Svs Rešnjega telesa na Dunaju
Škofijski odbor za priprave na bližnji svetovni evharistični kongres na Dunaju in za slavljenje ev-haristiČnega leta 1912 v lavantinski Škofiji, ki obstoji iz duhovniškega, ženskega in moškega pododbora ie imel na velikonočni torek, dne 9. aprila t. 1., ob YA\ uri predpoldne v veliki, okusno ozaljšani dvorani kn šk, palače v Mariboru važno zborovanje, katerega so se milostno udeležili tudi prevzvišeni Nadpastir, Navzoči so bili gg. dekani in drugi udje trojnega pododbora, v vsem do 50 udeležencev.
Pred vsem so prevzvišeni Nadpastir kot hišni gospodar z navduševalnimi besedami pozdravili zbor ter čestitali odbornikom, bodisi duhovnikom, ali go-spem, ali gospodom, da jim je dano, sodelovati pri poveličevanju evbarističnega Boga-Kralja; nadalje so jim želili, da bi jili Bog ohranjeval in jim poplačal njihov požrtvovalni trud, so jim obljubili svojo podporo in pomoč ter jih prosili, naj zastavijo vse svoje moči, da bo lavantinska škofija Častno zastopana pri tem svetovnem shodu in da bo evharistično leto za njo blagoslova polno. Nato je predsednik škofijskega odbora, kanonik Majcen, z izbranimi besedami prevzvišenemu Nadpastirju izrekel spoštljivo zahvalo za Njih prizadevanje, da je prišlo do evbarističnega shoda v naši domovini Avstriji; za vse, kar so storili v škofiji za češčenje presv, rešnjega Telesa, za tozadevne pastirske liste, zlasti za pravkar izišlo knjigo „Poziv in povabilo k primernemu praznovanju evha-rističnega leta 1912", in za dovoljenje, da se pričujoče zborovanje vrši v knezoškofijski palači.
Na predlog g. kan, Mateka so bili soglasno izvoljeni za tajnike škofijskih pododborov gg. dr. Ant. Medved, dr. Fr, Lukman in dr. Mat. SlaviČ, za blagajnike pa dr. I. Somrek, gdč. Ter. Poschl in g. J. Dufek. Ti tvorijo s predsednikom kan. Majcenom, z načelnikom moškega pododbora kan. Matekom, s kon-zulentom ženskega pododbora kan, Moravcem in s prof. Vrežetom ožji škofijski svet, Čegar naloga bo, o-skrbeti vse potrebne dopise in druge zadeve. Za zapisnikarja pričujočega zborovanja je bil izvoljen prof. dr. Medved. Ko je predsednik prebral zanimivi in obsežni spored evharističnega shoda, v kolikor je že sedaj določen, je kan. in stolni župnik Fr. Moravec začrtal nalogo dušnih pastirjev,, zlasti dekanov, ter dal pojasnila, kako bo treba z ozirom na evharistični shod ljudstvo poučiti, prirejati posebne pobožnosti in slovesnosti, nabirati mile darove, pridobivati udeležence, priskrbeti vstopnice in izpolniti napovedne pole udeležencev itd. — Kan. Matek pa je podal navodila, kako naj drugi udje pododborov pospešujejo priprave za nenavadno evharistično slavnost. Dobro premišljena izvajanja obeh poročevalcev so vzbudila splošno pozornost in zanimanje. Končno se je sklenilo, pospeševati razprodajo razglednic v prid evliarističnemu shodu in še dopolniti škofijski odbor po novih udih, na kar je bila med navzoče razdeljena zgoraj omenjena knjiga ~prevzvišenega Nadpastirja, katero bodo kmalu prejeli tudi dušni pastirji, da jo razdele med vernike. Po izpodbudnih besedah, naj bi se zgodilo vse kar mogoče, da bo bližnji evharistični shod prav veličastna izpovedba svete katoliške vere, vere v pri-čujočnost Jezusa Kristusa v najsvetejšem Zakramentu, in naj bi se ga verniki v prav obilnem številu u-deležili, jčer enake slovesnosti v Avstriji skoraj gotovo nobeden od nas ne bo več dočakal, so prevzvišeni Vladika pričujočim podelili viŠepastirski blagoslov, — Po dosedanjih pripravah' je upati, da bo dunajski evharistični shod po lepoti in veličastnosti presegal vse prejšnje. Naj se ga udeleži, kdor le more; vsa pojasnila bodo dali vernikom v bližnjem času gg. dušni pastirji. Gotovo se bo sleherni udeleženec do konca svojega življenja z veseljem spominjal tega izredno velikega zmagoslavja našega božjega Zveličarja v presveti hostiji!
Mariborski okr. zastop. Zoper volitve v mariborski okr. zastop v mesecu avgustu 1911 je zavoljo nepravilnosti, ki so se dogajale pri tej volitvi, slovenska stranka po poslancu PiŠeku vložila ugovor na u-pravno sodišče. Včeraj, dne 10. aprila, se je vršila pri upravnem sodišču na Dunaju tozadevna razprava. Sodišče je vsaj deloma ugodilo slovenskemu ugovoru ter je razveljavilo izvolitev J. Bohma iz Frama. Sedaj se bo morala vršiti za to mesto nova volitev, ako ne bodo poklicali onega, ki je dobil pri manjšini največ glasov, to je bil g. Platajs,
Sv. Jurij ob Sčavnici. Kmetijska podružnica priredi v nedeljo, dne 14. aprila pri Kapeli po rani maši gospodarski shod v Šoli; dne 21. maja tudi po rani maši v Šoli pri Negovi.
Sv. Frančišek na Stražah. Ker sta se predstavi Katoliškega bralnega in izobraževalnega društva „Za križ in svobodo" in „Prisiljen stan je zaničevan", dobro obnesli, se bosta isti ponovili na belo nedeljo ob 3, uri popoldne z istim dnevnim redom. Vsi, kateri zadnjič niste imeli priliko, nas posetiti, pridite sedaj!
Občni zbor Zadružne zveze se je vršil dne 10. aprila v Ljubljani. Vodil ga jo dr. Krek. Udeležilo se
je občnega zbora več deželnih in državnih poslancev, med njimi dr. Korošec» Zveza je Štela v pretočenem letu 642 zadrug, sedaj jih je že 600; V načelstvo je bil za Štajersko zopet izvoljen dr. H o h n j e c,
Socialni tečaj S. K. S. Z. V Ljudskem Domu v Ljubljani se je vršil ta teden socialni tečaj, katerega se udeležuje okoli 50 udeležencev, in sicer 2 iz Zagreba, 6 iz Štajerske (od teh 2 iz Središča, 1 iz Ormoža, 1 iz Vurberga in 2 iz Studenic), 3 iz Koroške, 2 iz Goriške, 2 iz Spljeta v Dalmaciji in 1 iz Hercegovine, eden pa iz Istre; ostali so iz Kranjskega. — Predavanja so v najboljših rokah in se z največjo pozornostjo zasledujejo. Iz Štajerskega sta predavala dr. Korošec in dr, Hohnjec.
Listnica uredništva,
Podsreda: Je boljše, da ne priobčimo. Pozdravi — Središče: O tem smo že itak pisali, liberalci pač ne zaslnžijo, da bi se Jih vedno omenjalo. Pozdravljen 1 — Parižlje: Hvalal Le pridno poročajte, saj Vara pero teče bolj gladki kot marsikateremu moškemn. Dopis pa je bolje, da ne priobčimo. Liberalci ne zaslužijo tako finih rokavic — Gornja Po ikva: Nečitlj vo in brez podpisal — 8v. Jakob v Slov gor.: Brez podpisa v koši — Tr tkova: Dotični zavod pač naš list ne more braniti, ker je v rokah naš h nasprotnikov. Pozdravljeni I — Vitan: Če imate zanesljive priče, javite liberalno nesramnost s> dniji. — Srom-lje: Preosebno, ne spada v list. — Zabukovje: Prepozno za to številko. Pozdrave I
Italijansko—turška vojska.
Pol leta že traja vojska med Italijo in Turčijo zaradi Tripolitanije. Več tisoč mladih mož je padlo Že na obeh straneh, na stotine milijonov ljudskega denarja je zmetala Italija za pribojevanje tripolitan-skih puščav, a je danes še kljub svojim 160.000 vojakom, ki jih je poslala čez morje, Še vedno tam, kot je bila pred več meseci.
Vojno navdušenje na Laškem je že dokaj ugasnilo, med tem ko Turki nočejo odnehati.
Italijani so pred kratkim proglasili zaprtje turških pristanišč ob Rudečem morju. — Laški zrako-plovci mečejo med turške in arabske čete v Tripolisu razstrelivne krogle (bombe). Med Italijani in Turki se vrše le manjši boji. Poveljnik italijanskega bojnega brodovja admiral Faravelli je odložil poveljstvo; na njegovo mesto je imenovan admiral Vialo.
Pozor na blMovo nevarnost!
Strelovod, ki ni natančno urejen povzroči večjo nevarnost nego pa varstvo. Strokovno preiskavo starih strelovodov preizkuša podpisani z novim teh. aparatom ter stavi nove strelovode z najnovejšimi pripravami. Prevzame tndi barvanje in kritje s pločevino, zvonikovih in raznih drugih streh, ki pa ne rabi zato nobenega odra (Gerüst), kar pride veliko ceneje. Od preč. duhovščine ima na razpolago mnogo priporočilnih spričeval. Strelovodni tečaj je izvršil v Gradcu.
Priporoča se torej veleč, duhovščini, cer. /-- i	, - . '-viaos^Bi pred^tojništvom in
-•■-, '.. V* ■-'-;-'.	xj^fÜi^H slavnemu občinstvu v
iannil^^^H prevzetje vseh, v nje-
41U
J ; ^ J. Kramberger,
kleparski mojster pri Sv. Ani na Kre»bergu v Slov. gor. (Via Mureck).
Poljski malec (gips)
je najboljše gnojilo za polja in travnike. Se dobi pri
TMBL. BeFdajs,
glavni zastop.	374	v Mariboru.
Za otroke
ki pridejo prerano na svet, za
hrano in vzdržavanje otrok, ki so se prerano porodili se mora posebno skrbno paziti. Vsak pogrešek in zamuda se gotovo maščuje. Ravno takim otrokom služi Scott-ova emulzija, če se dajč v pravilni ¿-A množini, kot pravi blagor. Razvoj takih J^m,	otrok se s
Scott-ovo emulzijo
tako pospeši, da v kratkem času cvetoče izgledajo, pa se tudi v krepkem razvitju telesa in rasti kosti ne razločujejo od drugih. Scott-ova emulzija je lahko prebavljiva in tako okusna, da jo celo dojenček rad vzame in prenese.
Pri nakupu naj se zahteva	izključno SCOtt-OVa emulzija. Znamka Scott, ki	je že 35 let vpeljana, jamči za dobroto in učinek.	Cena izvirni steklenici K 250. — Dobi se vseh	lekarnah.
Pristna samo s to znamko — ribičem — kot znamko Scott-ovcga ravnanja.
ÊSlWË iPoiasmlüTo
Zg. Potiskava pri Pragarskem
priporoča vsem kmetom najnovejše ročne mlatilnice, vitle ali geplne, mlatilnice, slamoreznice, reporeznice, pluge, brane, okopalnike in osipalnike, stroje za košnjo, za seno obračat in grabit, najnovejše sejalne stroje, pri katerih se prihrani ena tretjina zrnja, se-salke za studence in gnojnico, mline za sadje in grozdje, stiskalnice ali preše, tehtnice ysake vrste, tudi mostne tehtnice, vsake vrste motorje in lokomobile na bencin ter sesalni plin, stroje za lončarje in opekar-Je, tudi opreme za opekarije, najnovejše mline za zrnje mlet, da si lahko vsak kmet doma melje vsakovrstno zrnje, na roko, na viti, tudi vodno in parno moč, domači izdelek. Vsa. popravila se tudi sprejemajo in po nizki ceni računijo. V zalogi imam vedno o-koli 2- do 300 strojev. Imam tudi najnovejše kotle br-zoparilnike „Alfa-Separator". Z^merne, nizke cene, u-godni plačilni pogoji na več let. Na zahtevanje pridem na svoje stroške k vsakemu kmetu na dom, da se dogovorimo.	428
Posestvo!
lepo ležeče, v tinjski lari, 12 johov zemlje, vinograd, njive, travnik in gozd, hiša in gospodarsko poslopje vse v dobrem stanju, se pod ugodnimi pogoji proda. Ako ima dotični K 2,000 lahko kupi, ker je drugo v-knjiženo. Vse natančneje pri Alojziju Pinterju v Slovenski Bistrici.	258
s^áíMíi routât nt í&#.
X

Vabilo
na
Loterijske Številke:
Dne 6. april» 1912.
Trst 87 13 39 50 85 Line 61 82 23 79 2
Vinogradsko posestvo (y slovitih jeruzalemskih goric&h pri Sv. Mi kl»»žu), je na prodaj. Cena devet tisoč kron s pritiklino, ki obstoji iz razoe vinske posode. Prvotne painiike parcele 80 zasajene s trto, tako, da meri s«danji tukgrad pri' bližno dva oral» in je v dobrem stanu, ima večinoma bogato rodne trte, glavne trtne vrste tvorita posip in veliki rizling. Vicičarija, preža in vinska k et je skoraj novo. Slovenci, potrudite sel Našlo? pove upravnižtvo.	267
Vmo na prodaj!
90 hI izborneg* belega iz 1. 1908 6. 60 via.; 60 hI izbcrnega belega iz leta 1911 i 50 via, lasten pridelek narodnega g. grofa AL Kul-merja Več pove g. Vatro Kosi v Libojah pri Celju.	880
Išče se dober in zanesljiv kupfe za večjo množino orehovih, oreš-njevih, hruiktvib, javorjevih in
iaseoevlh debel, od želez postaje Iv. Jurij ob jož. žel. Oglasi se prosijo s ceno na kubikmetrično mero na poštno ležeče Planina pri Sevnici na Štajerskem pod štev. 58.
353
redili občni zbor
Posojilnice pri Sv. Lenartu v Slo. gor.,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil
v Četrtek, dne 25. aprila 1912 ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Arnušove gostilne.
DNEVNI RED:
1.	Citanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva in računskega pregledovalca.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji,
4.	Odobritev računskega zaključka za leto 1911. 5* Razdelitev čistega dobička.
6.	Volitev računskega pregledovalca in njegovega na-
mestnika.	424
7.	Nasveti in slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi __ODBOR.
Vabilo na
redni občni zbor
P< sojilnice v Slov. Bistrici,
registrovane zadruge z neom. zavezo, ki se vrši
v ponedeljek, dne 22. aprila 1912 ob 2. uri popoldne v posojilnični.h prostorih hotela „Austria" v Slovenski
Bistrici.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1911.
3.	Sklepanje o uporabi Čistega dobička,
4.	Poročilo o izvršeni reviziji.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.	417 Slov. Bistrica, dne 4. aprila 1912.
Načelstvo.
Vabilo
redni obeni zbor
Hranilnice in posojilnice na Polzeli
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bode vršil dne 22, aprila K912 ob 2. uri popoldne v prostorih hranilnice in posojilnice.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobrenje računskega zaključka.
3.	Volitev načelstva,
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Poročilo o reviziji.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, vrši se uro pozneje občni zbor na istem mestu in z istim dnevnim redom, ki je sklepčen brez ozira na število navzočih članov.
K polnoštevilni udeležbi uljudno vabi 434
NACELSTVO.
Močno moško kolo se proda. Vpraša bo pri g. Opelka, Koroška cesta št. 89 v Mariboru.	374
V najem ali kupiti žilim hišo za
malo trgovino ali gostilno, ali tndi oboje skupaj, v zato primernem kraju. Ponudbe se blagovolijo po slati na upravuištvo Slo?. Gospodarja.	408
Gospodična želi vstopiti v službo v kako tobačno trafiko ali kaj sliftneg*. PoDudbe pod „Trafika 14" poste restante, Maribor. 408
30.000 cepljenih trt imi.it na prodaj. Sledeče vrste : rizling, silvacec, silvanec muškat, moslovina, b«li bnrgundec, špinol, trarainec, rnlan-dec, veltlinec, muškat, kavčina, portugalka, izabela, mešane in Se druge vTste. I^epo zaraščene in dobro vkoreninjen«. (jena od 10 do 12 K 100 komadov. Naročiti je hitro dokler je še kaj v zalogi. Imam tndi razua vina, bela goriška in vipavska. Jos. Cotič, Vrh-polje, p. Vipa»a, Kranjsko 407
Lepo posestvo na Polensaku, zidam hram, vtlik sadi vnjak, njive, pašnik, vse skupaj 8 oralov za 6000 kron. Več pove Ana Sorko, Poienšak št. 2, ali Franc Sorko pri Sv. Lovrencu nad Mariborom.
872
Prode «e iz proste roke radi oddaljenosti v lepem kraju d« Gorenjskem, tik farne cerk ve in ljudske šole v sredini velike vasi pri kolodTO< u
Jbt ± s
z vrtom za zelsay»vo. Hiša je zidana, z opeko krita ter se v njqj izvršuje trgovina mešanega blaga in deželnih pridelkov in pebtrija, točenje žganja in vina čet ulico. Proda se s celo zalogo trgovskega blaga v zneska po 7000 K. Vprašati p» je prt lastniku Luka Se-nica, trgovec v Šmarju pri Selnici na Štajerskem.	352
Pridnega in izurjenega kovaškega pomagača «prejme takoj Matija Brcgant v Orehovi vasi, p. Slivnica pri Maribora.	401
Išče se v najem dobro idoča pe-karija. Ponudbe na F. Sotošek, poste res tac te, Zatiiina na Kranjskem.	391
Stavbišča, manjša in večja se pro dajo tik posije Pesnica pri Mariboru. Pojasnil* d^je lastnik Zin-auer, Sv. Jakob v Slov. gor. 404
Lepo posestvo, tri ietrt ure od postaje Rimske topliee, meri približno 45 oralov, lepi gozdi, rodovitne njive in travniki, c«oa 19.000 kron. Vič se iave pri lastniku F. Connar, p. Rimske tepli ee.	886
Poseetve, eno uro od Maribora, 8 oralov zemlje, ob veliki cesti, zidana hiša, vse z epeko krito, 10 minut od postaje Cena 15.800 K vknjiženo je f>800 K. Vprt4a se pri Ivan Mramor v Stuiesicih pri Mariboru, Šolska ulica 9. 4*2
Koleselj,
se proda. Koroška cesta štev 27, Maribor.	394
Hiša
C^MPII^
v VSAKE VRSTE
K. KARNER
' GRAVER <v
jgurajgftj^' Cepljene trsje.
Vinogradnikom naznanjam, da imam veliko množino atnerikanskih trt cepljenih, na prodaj. Seznam trt: mozlec, burgundec, beli muškate-leo, traminec, rulandec, laški rizling, gutedel r, b. in več tisoč korenjakov Rip. za zeleno cepit. Cena po dogovoru. Janez Verbnjak, posestnik in trtničar Breg pri Ptuju.	863
Proda se takoj II zelo lepih stavbenih prostorov med okrsjno in dvema občinskima cestama pri D. M. v Brezju pri Mariboru, zraven cerkve in šole, snstojiio iz 2 parcel niiv, krog 12.960 □ metrov velike. Vpraša se v upravništvu. 364
Golšo in d »beli Trat
se lahko trajno ozdravi brez zdravil in bolečin. Piše se na „Paracelsus", chem. laboratorij, Sternberg, Moravsko. Priložiti se mora znank« za odgovor.	228
Učenca sprejme Jakob G lobif, kipar in klesar v Ljutomeru za kamnoklesarsko obrt ra 3 leta. Pomočniki to stroke slnžijo na dan 3 K 60 vin. do 5 K in višje.
239
Na prtdaj,
dve lepi nori hiši v Studencih pri Maribora, ena ima 6 stanovanj, druga pa tri. Lepa rodovitna njiva pri eni hiši Kdor želi kupiti hišo i njivo ali brez njivo, se naj oglasi v Studencih pri Mariboru, Lem-baška cesta št. 19 v trgovini g. Mlinarič-	392
četrt ure od Miri bora. tik nemške šole v Pobrežju z trgovino mešanega blaga, točenjem vina, p va in žg».nj&. Hiša in gospodarsko poslopje je vse zidano in z opeko krito, štiri sobe, kuhinja, obokana klet, sviDjaki, zraven je dvoišče s sadnim drevj*m, vrt za »elenjsvo, in ena njiva sa radi bolezni vse skups^j z p hištvom »red ali pa brez pohištva, za 10 500 K takoj proaa. 2000 K ostane vkujiženih. Več se izve pri lastniku v Pobrežju pri M»riboru št. 87	414
Mlinartki pomoCnis išče delo pod pogojem „delo in plačilo". Kdor želi pouodbo sprejeti naj piše na Alojzija Bračič, Sv. Barbara pri Mariboru.	43.2
V Mijšberg» pri Ptujski gori se odda orgjaraka in mežnarska služba.	425
Zahvala in prtperačilo. Podpisani Ivan Majcen v Trg^višču sem bil ves čas od mladih let pa do lanskega leta bolan, in s>cer vsled otekanja vratu, da mi sploh ni bilo več mogoče opravljati vsakdsnjih opravil. Na željo mnog h oseb sem se poJal * G adt-c na operacijo, katera se je pravočasno izvršila od nadzdravnikem p?. Wellenh if, :n dsnes, ko to p šem, «e čutim nepopisno olajšanega. Čutim se dolžn-g» izreči javni bolnišnici v Grtdcu in dr. Belli pl. W>llenhof isotam najtoplejšo zahvalo, ter kenvent usmil ecih bratov vsem krogom toplo priporočam. Trgovisče pri Veliki Nedelji. Ivan Majcen.
42 j
Kuharica z dobrim gprčevaUm, ki je n »pravila ce'ol-'tni tečaj na gospodinjski šob, stara 22 let, ž*li nast-ipiti službo » kski slo enski hiš), še rajši v kakun znpn š-^u. Naslov pove nprareištvo. 433
Vslarja išče viniia ska š la v Burg-vraldu p»i Mniboru. Plača 18 K. mesečne, pozneje več.	132
Pri Sv. B»rbari v H»loz»h se odda s 1. m»j*m t 1 služba organista in cerkovnika. Letni doh<d-ki znašajo nad 2000 K. Službo dobi cecilijanec. Želi se osebna predstava pri cerkvenem predstoj-ništm.	432
Pekarija
l
ki se dobro obnese, se da takoj v najem pod ugodnimi pogoji v nekem večjem trgu na Spod Štajerske«, kjer je tudi sedež e. kr. oirajneg» gla arstv». Pisma naj se pošljejo na upravuištvo pod naslovom „Pekarija 20".	430
Vabilo na redni cbčnl zbor Hranilnice in posojilnice ▼ Žičah reg. zid . z neom zavezo, ki se bode vrš 1 v nedeljo, 21. aprila 1912 ob 3. uri pop. v posoj. uraduici. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 6. Oodhri-tev rač. zaključka za !eto 1911. 4. 8!nčajnosti Ako bi občni zbor ob nep . vedani-m času ne bil sklepčen vrši se pol ure pozneje po istem dnevnem r du in na istem mestu drug obftni zbor, ki bo veljavno skl»psl ne glede n» število navzočih zadružnikov. Načelstvo.
Enega ali dva fanta v mlinsrske učenje sprejme na d>tlctno učno dobo. Učenca dobivata mesečno plačo. J. Zadravec, paromlic, Središča.	421
Janez Msjoen, želi svoje posestvo prodati zavoro odpotoeania Posestvo obstoji iz njiv, gozdov in travnikov. Posestvo j« zelo lepo, zraven dobro lidano pos'opje pri zidaoi cesti, blizu kolodvora (pet minut oddaije&o) cena 9000 kron. Kdo bo kupil, bo prav zadovoljen. Tudi je mlin zraven. Vknjiženega lahko ostane 2200 K. Naslov: Janez Majcen, Mestinje 3, Šmarje pri Jelšah.	390
Lepa hiia na lepem prostoru v sredi vasi Ruše je na prodaj. Pripravna z» kakega penzijon sta, pa tudi za rokodelca. Več se izve pri poaeatniku Francu Repolusk, Ruše štev. 17.	379
Učenec, slovenščine in nemščine zmožen, se sprejme takoj pri g. Konrad Zamolo. trgovina z meša nim blagom v Framu.	429
Hiša v Mariboru (Melje), pripravna z» vsako obrt t devetimi stanovanji, z lepim vrtom in njivo, se pod j ako ugodnimi pogoji takoj proda. Več se izve pri lastniku, Maribor, Khislgasse 3, prvo nadstropje.	191
Pridna, mo£»a in delavna dekla,
iz poštene hiše za kuhinjo in vrt, se sprejme v dobro službo. Iste z dobrim spričevalom imajo prednost. Ponudbo in natančen naslov se naj pošlje na upravništvo Slor. Gospo darja v Mariboru.	419
Izjava. Podpisani Gašpar čtrnoša sem v teku tega leta obdolžil in grdo govoril zoper Valenta in Marijo Vega. posestnika v Sodni vasi kot cerkveafga kl)u'arja pri Sv. Emi, ksteri sem pred večimi osebami govoril, da je cerkveni tat in da ima na svojih dilah tuje blago. Sedaj to vse prekličem, da ni tes kar sem jaz govoril, ni res da bi bil Valentin Voga cerkveni tat in tudi ni res, da bi on imel tuje blsgo, sicer ja». ne vem nič zoper Vogata, ampak obžaljujem, da sem ga z grdim obrekovanjem razžalil in ga prosim pred vsem svetom odpuščanja in obljubim, da ga nikdar več ne bodem žalil, ob enem se zahvaljujem, da mi je odpustil Bodnijsko kazea. Sodna , vas, dne 2. aprila 1912. Gašper Černoša Štefan Žlof, pos. in župan, priča.
413
Ogljarji
za trajno službo in prav dobro plačilo se takoj sprejmejo. Ponudbe in vprašanja je na loriti na oskrbništvo grajščine „Hammer" pošta Ptujska gora na Štajerssem.
418
Pošten krojaški pomočnik se takoj
sprejme. Roman Pušenjak, Sv.
Gostilna
in nekaj čez 2o oralov posestva v dobrem stanju, goitiioa je < b veliki božji po-i, dobro znana in pri-Ijubl ena, se proda. Cena 40.000 K Lîhki plačilni pogoji. Več pove upr*vmšcvo.	377
Hlapec se sprejme v župnišče pri Ksa-enju v Savii.jski dolini. 427
Lepo opravljena soba, okno na cesto, se da takoj v najem v Edmund Schm dgasse.Vpraša se lahko Burgplatz št. 1.	431
Veliki lepi gozd je n* prodaj. Bu kov, hrastov m smrekov les za stavbo, velik travnik s sladko krmo. Vse skupaj ima okoli deset oralov. Vatančneje se izve pri lastnici sami v Pobrežju št 62 pri Mariboru.	416
Krojaški pomočnik de sprejme takoj pri g. Mayer, Koroška cešta 102 Maribor.	365
<xxxxxxxxxxxx
V najstarejši narodni manilfaktumi trgovini se vsled smrti gospoda
Karola Vanic, Celju
Narodni dom. X
prodajalo vsakovrstno blago, kakor: Q možko ;in žensko sukno, druki, oksforti, platno vseh širokošti, dežniki, nogavice, moderci, kravate itd. itd.
po zelo znižani ceni! ^
Velika množina različnih
ostankov pod lastno ceno.
:xxxxxx> xxxxxxxxxxx!
SLOVENSKA POSOJILNICA vabi na
V OPLOTNICI
redni občni zbor
ki se vrši dne 21. aprila 1912 ob 3. uri popoldne v zadružni sobi pri zadostnem številu zadružnikov, ali pa 1 uro pozneje pri vsakem šlevilu Članov. DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobrenje računov za leio 1911.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva«	435
6.	Slučajnosti.
_________Od bor.
Grahovka
za muljavo (zelena krma) ter tudi navadni poljski grah priporoča	373
Lovrenc nad Mariborom.
416
trgovina z mešanim blagom in semeni v Mariboru.
Otvoritev gostilne pod
dohod po lepi ravnici v Počekovi pri MAriboru, sedeži V6JO zavarovani pred vetrovi in dežjem. Izvrstna domača vina. Za mnogobrojoi obisk se priporočata
Alojzij in Ivana JerK.
m,
ill
I Na debela!
Veletrgovina s papirjem.
Na drobno!
Goričar & Leskovšek U Zvezna trgovina
Celje s Graika ulica žtev. 7. | |	utica štev.
Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisaLaih in risalnih potrebna. | L&stna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za urade.
Anton Kocuvan v Celju, Ring št- 2
Glavni zastop in zaloga pravih švicarskih vezenin (šlioga-rij) ¿a posteljno in telesno perilo in ve«ano robo za cele obleke. Bele vezane oblekce za kirmanee. Vsorci na vss stTani so na razpolago p štnine presto. Cene izvirne tovarniške! — Priporoča tudi svojo veliko zalogo najboljšega perila za dame in gospode, klobnke, čepice, dežnike, naramnice, nrgavice, rokavice, žepne rtite, svilnate robce in šerpe, predpasnike, blute ovratnike in manšete najboljše kakovosti, kravat«, še pote, moderce, preproge, parfama itd. Raznovrstne predtiskovine in druga ženska ročna dela. Nagrobne vence in trakove. Za mnogobrojen obisk prosi
405	Anton Kocuvan.
kupite vaše potrebščine najbolje in najugodneje pri Janko Artman-u v St. Jurju.
ker dobite lepo blago, ker dobite močno blago, ker dobite stanovitno blago, ker dobite vse po najnižji ceni. ker je poštena postrežba, ker je pravična mera in vaga, in ker dobite vedno sveže ali irišno blago.
pojdite vedno k
Janko Artman-u
v Št. Jur ob juž. žel., da si kupite vse potrebno blago za praznike in sveto birmo, kakor tudi drugo blago, katero potrebujete.
Od 10. sušca do 5. rožnika bode v zgornjem nadstropju trgovske hiše Janko Artmana v Šent Jurju velikanska razstava najnovejših svilnatih robcev.
Z
Visoko cenjena, staroznara natronska kislina z izvrstnim okusom, nedoseženo čistostjo in veliko ogljenčeve kisline.
v Savinjski dolini obstoječe iz hiše ter treh gospodarskih poslopij, vse v dobrem stanu, njive, travniki, vse okrog hiše, okrog 7000 drogov hmelja, se z hmelovkami vred po ceni proda. Pojasnila daje F. S. Skrabar, trgovec v Kranjski gori. Istotam se sprejme tudi učenec z primerno šolsko izobrazbo.
Protin in trganje po udih
pozna marsikateri a le malokateri ve, kako si pomagati. Vzrok je preveč takozv. rHarn"-kisline v organizmu; pomagati se more le, če se ta kislina odstrani. Da to kakšno mazilo ali draro odrgnjenje ne pomaga, je jasno. Naš 6«) za protin upliva najhitreje in zmanjša bolečine ter gotovo pomaga. Zavoj 3 K 50 vin. in 5 K. Karl IUek, Sternberg, Moravsko.	259
Josip Brandl,
izclelovatelj orgel v Mariboru o. Dr,
fli^Pa
preb avska mineral, voda
é ♦
I t
i

preblavska slatina
čista, alkalična mineralna voda, zdravilna pri pomanjkljivi prebavi in spremembi hrane, kstarih, želodčnih, mehurskih in ledvičnih bolesnih.
preblavski vodni Izvir
vsebnjoč mnogo ogijiiove kisline, naravna natrongka kalifi', je pripravna radi prijetnega okusa posebno sa brizganje vina, za mešanje z sadnimi soki in je tudi brez vsake primesi zelo izvrstna, okrepčilna pijača.	361
I
t f
t ♦
: *
stsvberso in poSiiitva^© mizarstvo 2 strojnim obratom
Priporoča se slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela, kakor tudi popravila.
Zaloga pohištvs.	383	Delo soidao.
VeSeirgij'wisssa s ipe-ceirig« in aa dežein mi pridelka
izdeluje cerkvene orgle v vsaki velikosti zelo solidno delo. — Prevzame uglasbo, popravilo in prestavbo starih orgel. - Izdeluje harmonije najboljše kakovosti evropskega in amerikanskega sistema za cerkve, šole in zasebno rabo po nizki ceni,
Transponirharmonista z 28 akordi.
Proračuni in katalogi brezplačno in poštnine prosto.
__47
I. vrste naravno deteljno seme, gra-ščieo za seme, semenski oves, semenski ječmen, semenska ajda in vse vrste fižola za sejanje in tudi za kuho, se dobi v najboljši kakovosti in po ceni pri	304
trgovina z žitom in poljskimi pridelki ter velika trgovm-i z usnjem,
aribor, Grajska ulica št 1.
cCste Saoaionj »Mirni Bom"
Greška ulica št. 22.
Na debelo!
Na drobno!
t

v» *
t
l
I O h hi S CA WHeh trgovinah z mineralno §
♦ UI/l« £Í	ved», Iflkarnart, špecerijskih J
»
* t
v vseh trgovinah z mineralno ved», lokarnaf!, špecerijskih trgovinah, kakor tudi po «skrbništvu studenca v Preblavi, Koiosfeo.
Pr 7flM ia i'70,nvni'iia se mora blago kupovati J. lC'£it/U Je 1/jg^UV U1 prj tujcih, ker Vam nudi domača zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogajto in zelo povečano zalogo z vedno svežim Špecerijskim blagom, tako da zamore popolnoma ustreči zahtevam cenj. gospodov trgovcev proti vsaki konkurenci, o Čemur se lahko vsakdo sam prepriča, če tudi z najmanjšim poizkusom in prosim za mnogobrojen obiilk. VeleČastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene kakor tudi druge vrste sveč ter olje in kadilo za cerkve.
Kupujem tudi vsakovrstne deželne in druge pridelke, kakor: oves, pšenico, suhe gobe, fižol, seno, orehe, vinski kamen itd., sploh vse po najvišjih dnevnih cenah. Kupim tudi vsakovrstne Vreče ter petrolejske in druge sode.
Cenjenim kmetovalcem naznanjam, da imam v zalogi vsakolvTstna poljska in vrtna, semena zanesljive kaljivosti, kakor pravo francosko lucerno, domačo deteljo, travo, ter čebuljček, fižol in krompir za sadit, bel, rumen ali rožen. Za krmljenje živine pa imam v zalogi riževo moko in otrobe v ceni od 9 do 15 K per 100 kg.
Poštna naročila se izvršujejo z obratno pošto.
priporočan od sdravnikov, sprejema
bolnike na živcih» 259
tudi nevarne slučaje, histerične, bolne na srca, želodcu, pa take, ki so samo ekrepčanja potrebni. — Celo leto odprt Cena so zmerne. Prospekti na zahtevo zastonj.
Dr. Franc Ceh, Gornja Sv. Kungota _____ pri Mariboru.
Pozor
kmetovalci, obrtniki in strojne zadruge.
Prva in največja tovarna motorjev na Češkem me je imenovala zastopnikom za Štajersko ter mi poverila prodajo njenih' najnovejših motorjev na bencin, petrolin, surovo olje (Rohol) in sesalni plin, in sicer Stabilne, kakor tudi lokomobilne. KonŠtrukcija najpri-prostejša, a nad vse druge trpežna, cena pa v primeri z drugimi izdelki za 25% nižja.
Ceniki zastonj! Ker se že čez 10 let pečam z motorji raznih tovarn, izvršujem postavljanje kakor popravila motorjev strokovnjaški in ceno.
SkrbinŠek Jurij, posestnik, Hajdin, p. Ptuj.
JLajtersperška opekarna pri Mari boru ob D.
priporoča svoje izkušene in trpežne glinaste izdelke, kakor raznovrstno opeko za najnižje cene in pod najugodnejšimi plačilnimi pogoji. 15 komadov mojih stisnjenih strešnih opek pokrije eden kvadratni meter strehe. Na voz, ki drži 10 ton, se lahko naloži 6000, ali 5000 ali 4000 komadov opeke, kakoršne vrste se pač vzame. Pošiljatev se vrši na nevarnost prejemnika. Prodajalna: Roman Pachner-jev naslednik, Edmund Sčhmied-<isse Zalege: H. Andraschitz, Schmiedplatz, zraven gostilne pri »Zlatem levu«, A. Maček, Tržaška cesta 23 in v lastni biši, Reisersirasse 26, kjer se tudi sprejemajo naročila in se strešna opeka radi ugodnosti dobi lahko za originalno tovorniško ceno.	Z odličnim spoštovanjem
Franc D@fwuschek9 mestni stavbeni mojster in posestnik tone v Mariboru.
Prodaja roman in portland cenen-
ta, *pna, prima radgonske strežne opeke, (peka z« zid, strešne deščic« itd. itd. — Kupuj« se staro železo, baker, medenina, cink, rin, svinec, Štajerske svinjske ščetin» in dlaka, itd. Samo pri
Alojziju Bieglar,
Maribor, TržaSka cesta 34. 350
Krempir „Eldorado" lpo semensko blago, nuj boli trpežna vrsta proti raznim boleznim, ki nspe?a » vsaki »liniji; poitni zavoj K kg K 1"20, 60 kg po železnici 10 K. Zavojnina xe radona po lastni ceni. loja» za valonj* od velikih alatorumemb Orpmgtonk ducat K 3 60 ima na proda i Anton Slodnjak, trtnar in
§osestnik, p. Jurtinci pri P uiu. tajersko.	211
•S, s- MietOmmmMBBBmmmm*'


Praktični zdravnik in soboztravnik :
Dr. Vinko Hudelist
ordinira v Brežicah vila „Livada" od 14. aprila naprej. S87
Radi družinskih razmer s« odda za več let po ceni v najem manjša trgovisa (tik Ljubljane) z lepim stanovanjem. Bodočnost zagotovlje-na. Natančneje pri Kati Milkovič, trgovka, Moste pri Ljubljani. 360
j&l /V" v** ¿Zk. jSL	jSfi.
Stolpne uref
vsake velikosti, pošiljata pod jamstvom brata Ignac in Jos. Berthold v Ernovžu (Ehrenhausen). BOletna izkušnja, najboljša priporočila, proračuni brezplačno, delno plačevanje.	371
Otvoritev trgovine!
Uljudno javljam, da sem otvoril s 1. aprilom 1912 v hiši gospoda Karola Jarčiča na novem Glavnem trgu v Mariboru
trgovino s steklom, s porcelanom in z -----------, okvirji m p©d@be. ======
Vsled svoje mnogoletne prakse v trgovini gosp. J. Melzerja v Mariboru, sem v prijetnem položaju, da zadovoljim v vsakem oziru cenjeno občinstvo. Zagotovljajoč reelne postrežbe in solidnih cen, prosim obilnega obiska in biležim 102	z odličnim spoštovanjem
D&žMm.
M
Serravallovo
železnato kina-viM
Higieu. raiotav» Dunaj 1906: Dri»»*» ofi :: lika i» ČMtiii diplo« k slati koiajai ::
Krepilno aredKtvo u slabotne, nafe-krvne is irekoB-pfitaeente, Povsrod* ?ojjo do jedi, ntajqje iivee ia popravi kri. iiboren okas. Nad 7000 sonv-m&kib «pričaral
s. if. M Mlil
ar
1 1 i K <
ih po
iHtr
M * Manah t «takUnleak po pal 1 ft E Ml Ia p
tf ym mr	M U. —.-......-.	■
Delavnica za popravila
Velika zaloga ar, dragoca-
iOstl,srebrnine In optičnih
stvari po vsaki esni.
r«il ia «trski! illuitr. senli nitul Sramftae «d 20 d« 200 K.
Niklaata remont.-ora K S'60 Pristna srebrna ara „ 7*— Original ornega ura , 18-— Kuhinjska ura	j 4»—
Budiljka, niklaata a 8'— Poročni prstani	c 2.—
Srebrne verižic	,, 3-—
— Večletna jamstvi —
Nas). Dietinger
Theod. Fehrentaach
urar In očalar U7 Maribor, e-nMk« »ure m
Kapajent zlatais« hi «refers.
Novost.	Novost.
„Peralia"
praktična v vseh državah patent, iznajdba velikanskega pomena.
Kaj je „Perala"? Peralia je kemična zmes v trdi obliki, ki nadomestuje deloma plin in slično razsvetljavo S pri-datkom te zmesi petroleju doseže se pri petrolejskih svetilkah krasna, bela luč, svetilka se ne kadi več in je vsaka eksplozicija petroleja izkijnčena. Prihranek na
petroleja du 30°/0. Zavoj s 24 kosi (porabni za malo svetilko jedno leto) stane samo 1 K 20 v. Razpošilja se vsak dan. Navodilo se priloži. Za istinitost predmeta, kojega promet do3ege' je v inozemstvu v kratkem času nad 20 miljono? z S. «0 ev, se jamči. Glavni zastop in ztlogo za slovenske pokrajine Štajerske, Koroške in Kranjske, ima: Eksport „Peralia1, V Slov.
Bistrici.	249
Zastopniki in prodajalci se iščejo proti dobremu plačiln oz. proti visoki proviziji.
Novost.	Novost.
Seme pp^ve štajerske
detelje
zajamčeno pi« sta Žide, 1 K I 80, travna sem»na, travniške mešanice, ruakeljnovc seme, korenjero seme, kakor tudi vso vrsie zelenjave ia cvetličnih semen, priporoča v sveži kakovosti po nainižiih cenah
Leopold Gusel, Koroška cesta 16,
251	trgotiaa ,,pri črnem psu", Maribor
Svet Sn
POIHOČ
I SUKNA
za tiste, ki trpijo na slabem prebavljenju vsake vrste, zgagi, kise-lici, vtrpnelosti in želodčnih boleznih in vsem, s tem zvezanimi slabosti, dobro uplivajo že 30 let dobro-spoznan«, prave
Bradyjeve želodi, kapljice
poprej Marijaceljske kapljice imenovane. Svari se pred ponarejanjem in se naj pazi na zraven stoječo varstveno znamko s podpisom C. Brady. — Se dobi v vseh lekarnah. Pošilja lekarnar
C. Brady, Dunaj I,
Fleischmarkt 2.	1156
5 steklenic K 5 30, 3 dvojne steklenice K 5'60 franko.
V najem se da takoj
dobro idoca trgovina
z 3000—3500 K prometa na mesec z ravno tako dobro idočo gostilno v trgu Grcbirij na Koroškem. Zraven je tudi nekaj posestva, nova hiša za stanovalce, naravnost izvrstne kleti in moderni hlevi. Zglasila sprfjema: „Hranilnica in posojilniois" v Velikuvcu.	426
			
			
in modne tkanine za gospode in gospe pript-roča izvozna lnia.
PROKOP SKORKOVSKI IN SIN
v Hauipolcu n», Češkem Vz .rei ns prošujo franko. Zel« zmerne cene. Na želj« hočem dati tukaj .izgoto^tl gosposke cbieke. 135
CEFIRE
Stroga poskušnja časa
je gotovo že iznašla sredstvo, ki si je zagotovilo
že celih 50 let splošno porabo. Preisfcušeno iz izbrasih najbdjSih in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tok zbujajoče in pre-bavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače sdravilo, ki ublaži in odstrani snane nasledka nazmer-noati, slabe diete, prebiajeaja in zoprnega zaprtja, n. pr. goredioo, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam za želodec iz karne B Frsgnerjj» v Pragi
«JVA O iS II t Vsi del« embalaže winll!I.U< imsjo 5»ostaTmo d*-ponovano varat. snamho	. .,
«U?NA ZALOGA: LEKARNA riV
B. Fragner-ja, c-ialor. m. ¡{«m,
»Pri črnem orla" PRAGA, Mala stran?» 203, vogai Neredove ulice.
Po poi*ti se raspoBUja. «?aak dan.
Cel« Stekl. 2 K, pel stekl i K. Proti napiej vpo šil) S J.-50 se pošlje mala steklenica, z» S 2"80 velika steklenica, za K 4 70 2 veliki steklenici, za K 8-— 4 velike steklenice, sa K 22-— 14 vel. steklenic poštnine- prosto za vse postaje avstr.ogr. monarhije. Zalog;» v lekarnah Avstro-Ogr.	249

Delniška glavnica 8 milijonov kron.
Podružnica
Uubljanske kreditne
v Celju
Rezervni zaklad 800.000 kron.
anke
sprejema vlOse na vložne knjižice in jih obrestuje po od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka.
Vloge na tekoči račun obrestuje nalkulantneje.
Izdajatelj in saložuik: ivatoiiake tiskovno droit /it.
Odgovorni urednik: L. Kemperle.
Tiak tlakarne «v. Ciril» t Maribora.
Iz celega sveta.
Laška surovost. Ligti poročajo iz Bregenca na Tirolskem o skoro neverjetnem Činu surovosti, ki se je dogodil v osebnem vlaku med Inomostom in Bre-gencem. 90 Italijanov in 1 Hrvat so se peljali iz Ino-mosta v Bregenc. Zdi se, d!a je prišlo med Italijani in Hrvatom do prepira. Ko je prišel vlak v arlberški predor, so pograbili Lahi Hrvata in so ga vrgli skozi okno vagona. Težko ranjenega je opazil železniški čuvaj, ki je stvar takoj naznanil orožništvu v Bre-genou, ki je pridržalo vse Italijane, dokler ne bo pripeljan ranjenec v Bregenc, da se najdejo krivci.
Kaj je z Novakovo zapuščino? 2e dolgo časa se je pisalo po Časopisju o velikanski zapuščini nekega Novaka. Kakor se je sedaj dognalo, je res umrl v Avstraliji neki Novak iz Bele krajine. Bil je tam zlatokop in je zapustil 10 milijonov kron brez testamenta. Konzulat se je obrnil takoj na okrajno glavarstvo v Črnomlju, da poizveduje za dediči. Sedaj so našli tri dediče, ki morejo dokazati, da so z ranjkim res v sorodu. Eden od teh dedičev, menda Novakov vnuk, živi v okolici Crpomlja in je star že 92 let. Dva ostala pa živita v tujini. Vsi trije so že nastopili pravno pot, da pridejo do denarja, ki je sedaj shranjen na konzulatu. Kakor se govori, se je oglasil tudi neki Novak, ki živi sedaj na Nemškem, a so knjige, potom katerih bi mogel dokazati svoje sorodstvo z umrlim Novakom, zgorele pri nekem požaru v njegovi rojstni vasi, — T,udi iz Spodnjega Stajerja so se nekateri lani zanimali za Novakove milijone, a jih gotovo ne bodO dobili, ker je bil Novak doma iz Kranjskega in najbrž ni bil v sorodu s Štajerskimi Novaki, ki jih je .na stotine.
Grozno zastrupljenle z opijem. Delavčeva žena Grzombiel na Češkem, je bila bolna. Zdravnik ji zapiše za zdravilo opij. Žena je odšla dne 2, aprila za kratek Čas z doma, kjer je pustila brez varstva Štiri ne-doletne otroke. Otroci so staknili opij in ga povžili. Dva sta obležala takoj mrtva, dva pa se borita s smrt-jo.
Nesreča na železnici. Brzovlak na progi Dunaj-Nica je na postaji Melco v Severni Italiji zašel na tir tovornega vlaka, na kar so nekateri vagoni skočili s tira. Strojevodja in kurjač sta mrtva, 6 železniških uslužbencev in 1 potnik so ranjeni, Skoda je velika. Na pomoč je prišel poseben vlak iz Milana,
Glavar železniških tatov. Dušan Svetanovic, vodja tatinske družbe železniških takov, ki so svojo „obrt" izvrševali na progah Jjagreb-Zidani Most in Celje-Trst, je bil dne 29. marca končno izročen okrožni sodniji v Celju, kakor smo že kratko poročali. Proti drugim članom te družbe se je že vršila v mesecu
lebruarju pred celjsko poroto obračava, in kakor smo takrat poročali, so bili obsojeni na več let zapora. Tudi Svetanoviča so meseca januarja na Vidmu pri Krškem prijeli, a se mu je posrečilo zopet uiti iz videmskega kolodvora, ko je bil tam zaprt. Pobegnil je takrat v Zagreb. Končno se ga je posrečilo zdaj policiji srečno vjeti. Hrvaške oblasti zahtevajo od o-krožne sodnije v Celju, da naj jim Svetanoviča izroči. Zagovarjal pa se bo najprej pred celjsko poroto meseca maja.
Volkovi v Bosni. Volčja zalega se je v Bosni v nekaterih okrajih tako zaredila, da je postala strah in groza prebivalstva, V neki vasici v gorovju blizu srbske meje so volkovi raztrgali 4 konje, 24 glav govedi, 98 koz, 103 ovce in več svinj. Ker je število lovcev omejeno, vlada noče dati dovoljenja, da bi se smelo divjačino prosto pobijati, radi tega se je roparska zverina tako silno zaredila. Bosanski kmet je pravi revež. Divjačina mu uničuje pridelke na polju, mu raztrga živino, sam s svojimi otroci pa si ni niti življenja svest. Ce pa zadavi ali pobije kako z-verino, brez da bi mu gospoda to dovolila, pa mora revež potem odsedeti večmesečno ječo.
Stavka ameriških tesarjev. Dne 1. aprila je v Cikagu v Severni Ameriki stopilo 15.000 tesarjev v stavko radi slabe plače. Stavbna dela v skupni vrednosti 140 milijonov kron, so po stavki onemogočena in prizadeta. Organizacija tesarjev v Desmoinsu (država Jowa) je tudi napovedala stavko, Splošno stavkovno gibanje med stavbnimi tesarji zadobiva čim večji obseg.
Nasledek tripolitanske vojne. Iz Innichena na Tirolskem poročajo: Nedaleč od tirolske kržavne meje leži italijanska občina Sabbada ali Pladen, V tej vasi se je bil prigodil pred par tedni grozen prizor. Sin stare matere se je vrnil z bojišča iz Tripolisa. Mati ga je iskreno pozdravila ter objela. Ograjen je bil v suknjo in je prosil mater, naj mu jo sleče. In Še-le tedaj je mati zapazila, da je izgubil sin obe roki, Od groze se je mati zgrudila ter umrla v par sekundah. Zadela jo je srčna kap.
Najdebelejši možje na svetu. Nek italijanski list poroča o nekem silno tolstem Človeku, Angležu Sponer. Umrl je ta debeluh star 57 let, vi Warviku na Angleškem. Tehtal je blizu 200 kg, od ene rame do druge je meril 1 meter 30 cm, njegove noge so bile neprimerno debele. Njegovi služabniki so stavili enkrat med seboj, ali drže gospodarjeve hlače tri hektolitre zrnja ali ne; ko so začeli meriti, so sprevideli, da 300 litrov zrnja pač ne zadostuje, da bi napolnilo obilne gospodarjeve hlače. Španski general Vitel-lis je tehtal nad 216 kilogramov, Ko je obolel in se je moral zdraviti s pomočjo gladu, se je tako posušil,
da mu je visela koža s telesa v dolgih gubah'. Najslo-vitejši vseh debeluharjev pa je bil nedvomno nek Hop-kius Valeski na Angleškem, Tehtal ni nič manj in nife več, kot 297 kilogramov. Na velikem vozu, ki ga je peljalo dva para težkih volov, se je pripeljal nekega dne v London. Nekoč je hotel vstati s sedeža, a izgubil je ravnotežje in padel na svinjo, katero so sesali mladiči. Svinja se je pod težo debeluharja ubila in tudi mladiči so bili tako stisnjeni, kot bi se jih bilo djalo pod prešo. Petnajst močnih mož se je trudilo, da je debeluharja zopet vzdignilo na sedež. Ko je u-mrl, so napravili iz njegovega plašča obleko za 12 siromašnih dečkov. Za njegovo krsto pa je rabil mizar 112 desk.
Razredna loterija v Avstriji. Predno je predložila vlada državnemu zboru predlog za odpravo male loterije, so bili v iinančnem ministrstvu že o glavnih obrisih napravljeni načrti za razredno loterijo. Natančna določitev podrobnih načrtov in priprav za uvedbo loterije se izvrši še-le tekom poletja, ko reši državni zbor predlogo o odpravi male loterije. Sedaj obstoje splošne osnove, a ne Še podrobni načrti za razredno loterijo. Na podlagi merodajnih nasvetov se bo v Avstriji vsako leto vršilo dvoje razrednih loterij. Za vsako loterijo bo izdanih približno 80.000 srečk. Vsaka loterija bi poleg tega izpadla v Šest vrst in bi polno vplačane srečke igrale pri vseh žrebanjih. Vršilo bi se torej vsak mesec eno srečkanje. Cena za celo srečkanje je določena na 40 kron, tako, da bi srečka, ki naj bi imela pravico igrati v vseh žrebanjih, stala 240 K. Srečke se bodo mogle razdeliti v prilično pet delov. Glavni dobitek po po dosedanjih predlogih merodajnih krogov znašal 500,000 kron.
Osel, ki prinaša srečo. Vsakdo, ki išče i loteriji sreče, ima svoje načelo, pa. čegar podlagi srečka. Lastnikom domaČih oslov7 se pa priporoča sledeča do-godba v pretres, ker dokazuje nove vrste zmožnosti dolgouhca. Osel, ki je prinesel nekemu kmetu njegove pridelke v mesto na trg, je stal mirno pred prodajalno nekega branjevca. Oslov mir pa je razdražil malega pocestnega prodajalca srečk grške mornariške loterije, ki jih je prodajal kričaje. Na vse mogoče načine je skušal spraviti v osla več živahnosti, kar se mu pa ni posrečilo. Naenkrat mu ponudi pred gobec malo košaro, v kateri je imel svoje loterijske srečke. Dolgouhec pa je naenkrat stegnil svoj gobec v košaro in zagrabil v nemal strah malega prodajalca eno srečko. Komaj je to zapazil neki mimo idoči prodajalec mleka, že je skočil k oslu in mu iztrgal srečko iz gobca, češ, da mu bo gotovo prinesla srečo, Kupil jo je od prodajalca. Na dan srečkanja pa je bila od osla vlečena srečka tudi izsrečkana, in srečni kupec je
dobil dobitek v znesku 20,000 K.
* *
*
PODLISTEK.
Izgubljeni sin.
(Povest iz dijaškega življenja. Spisal Al. Leben).
I.
Napočila je zopet krasna spomlad. Ljubke lastovke, katere so srečno ušle mrežam brezsrčnih Italijanov, so iskale, veselo žvrgoleč svoja stara gnezda. Drugi drobni ptički pa so glasno prepevali med oze-lenelimi vejicami milo doneče melodije. Zrak je bil napoj eii z mamljivim vonjem nežnih vijolic, in pa vznožju holmcev so blestele trobentice v svetlo-rumenih barvah. Vse je bujno rastlo in raznobojno cvetelo krogin-krog. In kakor se je prebudila narava iz zimskega spanja k novemu, svežemu življenju, tako se je predramilo pač tudi marsikatero človeško srce iz duševnega spanja in otrpnelosti vsled gorja in trpljenja.
Bilo je v nedeljo popoldne. Anton Zdolski, bogat veleposestnik in trgovec, jako naobražen in strogo katoliški mož, dovršil je namreč več gimnazijskih Šol, in ker mu je prerano umrl oče, moral je vzeti slovo od tovarišev in profesorjev, ter prevzeti kot sin-edinec posestvo in trgovino v trg,u, je sedel v utici na vrtu ter Čital časopis. Njegova žena Ana, tudi precej izobražena ženska, pa je pregledovala prve pomladanske cvetlice, ki so rastle tam zraven in kinča-le vrtne gredice; a pregledovala je nekako površno, brez vidnega zanimanja, ker je bila zatopljena v nek važen pogovor s svojim možem.
Pogovarjala sta se o svojem edinem sinu Leopoldu, ki je dovršil pretečeno leto svoje gimnazijske Študije ter je sedaj na Dunaju visokošolec.
„Jaz pričakujem", reče naposled žena, „cisito nekaj drugega. Z neko tajno.bojaznijo mislim vedno na Poldeta, odkar je postal visokošolec."
„Zakaj vendar?"	, .
„Moj Bog, ti še vprašaš? Kaj se sedaj vse ne Čuje o počenjanju na visokih šolah, kjer se mladi, neizkušeni ljudje docela izpridijo! Ali potemtakem ne bi bila v mučnih skrbeh za svojega otroka ?
„Kes je; duh, ki dandanes preveva se učečo, oziroma ne se učečo mladino, ni na noben način hvalevreden. Toda univerze (visoke šole), mislim, niso temu nič krive; vzrok tega tiči drugod."
„Ce je temu tako, zakaj pa se ravno na univerzah goji taka verska brezbrižnost, taka verska zam-kernost?M
„Vprašanje je, draga Ana ali se ta verska brezbrižnost kaže pri visokbšolcih v večji men kakor pa pri drugih mladih ljudeh sedanjega časa^ ra žalostni svetovni duh je žalibog ravno sedaj splošen je posledica podivjanosti i»n surovosti, ki se vedno
bolj Širi, Hvala Bogu! Se se najdejo na univerzah mnogi pridni in nepokvarjeni mladeniči, ki imajo v svojih društvih tudi vero zapisano na svojem praporu, „Da, da. Te pa preganjajo in zaničujejo oni, ki so nasprotnega, brezverskega, mišljenja. In najžalost-nejše je to, da jih nikdo ne brani pred krutostjo in strahovanjem njih sovražnikov,"
„Kaj takega se ne sme kar tako trditi. Ne sme se reči, da se predstojništvo vseučilišča ne zaveda svojih dolžnosti. Mora se pač upoštevati, da je treba ravnati tem gospodom z največjo previdnostjo, sicer še poslabšajo celo stvar. Tudi vseutMliška svoboda igra pri tem precejšnjo vlogo, če veš, kaka je ta stvar."
„Kaj ne bi Vedela. Kolikokrat sem že čula o tej čudni svobodi. Toda tu sepi jaz drugačnega mnenja. Seveda boš ti zopet rekel, da jaz tega ne razumem; razumem pa morda bolj, kot vi možje, ki zbog samih dreves ne vidite gozda. Kakšna svoboda pa je to, ako one dijake, ki imajo še versko prepričanje ter hočejo biti v svojem prepričanju neodvisni, svobodomiselni profesorji in dijaki preganjajo?"
Zdolski se je nasmehnil ter začel zopet čitati Časopis, da mu ni bilo treba ničesar odgovoriti. .Žena A.na pa je nadaljevala:
„Ah, kako srečna, kako brez skrbi bi jaz sedaj lahko bila, ko bi bil Polde svojemu prvotnemu načrtu, namreč postati duhovnik, ostal zvest! Kako dobro zavarovan bi bil v svojem vzvišenem poklicu pred vsemi zvijačami tega, od dne do dne bolj popačenega' sveta. Bog ve, da ga nisem silila, ne v to ne v ono odločitev; prost je bil vselej; in popolnoma prost si je tudi izvolil svoj bodoči stan! Že kot majhen deček je imel veliko veselje do ministriranja pri maši, ter je Še pozneje kot gimnazijec rad pomagal pri službi božji. Zakaj? In zakaj je nenadoma predrugačil svoje mišljenje ?"
.„Zakaj? Zakaj? Cutd je namreč, da ni poklican v duhovniški stan. In to je vendar bolje, se pravočasno se premisliti. Ne?"
„Resnično! Toda jaz mislim, da se ta prevrat njegovega mišljenja ni porodil v njem samem, ampak da je zašel v slabo tovarišijo, da je bil zapeljan in od-vrnjen od svojega življenskega načrta. Nahajajo se ja žalibog že med večjimi 'gimnazijci taki brezverski puhloglavci, ki odvračajo svoje sošolce z brezbožnim govorjenjem in zasmehovanjem od vsega, kar je kristjanu sveto, od njihovih krščanskih dolžnosti."
„Draga Ana", pripomni mož, vstajajoč od mize in hoteč iti v sobo, „ne opazuj vsega od temne strani! Leopold je vendar dobro in vestno vzgojen, on se ne bo dal tako lahko zapeljati."
„Slabe druščine pogubijo dobre lastnosti", konča Žena pogovor ter sledi zamišljena možu v hram.
II.
Skrb, ki je vznemirjala materino srce, ni bila prazna. Dasiravno je mladi dijak spočetka pridno in marljivo študiral, vendar njegovo obnašanje ni ugajalo starišem. Na počitnicah je včasi izražal take misli, da so stariše v resnici spravile v veliko skrb in otož-nost.
Sicer se je udal opominom očetovim in prošnjam materinim, a vepdar je vsikdar skušal opravičenost svojih naziranj braniti.
Ako je bil govor o veri, je dejal:
„Vera je zasebna stvar, stvar lastnega prepričanja; vsaka vera je dobra, zato moramo pustiti vsakemu njegovo vero."
„Vera je zasebna stva,r", te besede so očeta Zdolskega spekle globoko v srce.
„Kaj praviš, moj sin, vera je zasebna stvar? Te besede so nejasne, so dvomljive, ki jih ti niti ne razumeš. Vedi, da sem tudi jaz nekaj študiral in še vedno veliko Čitam, kolikor mi čas dopušča. Vera je zasebna stvar — nadaljuje oče, dokazujoč neutemelje-nost sinove trditve — lahko pomeni: vera je postranska stvar. V tem smislu je ta stavek popolnoma napačen. Ali je positranska stvar vedeti, če biva osek-110, večno, nadnaravno bitje, ali ne? Ce je ustvarjen človek od Boga in za Boga, tako, da je Bog vir njegovega življenja in njegov cilj? Je-lipostranska stvar, znati, Če se človek bistveno razločuje od živali, ali ne? Ce ima neumrjočo dušo., če je večnost, srečna in nesrečna, če peklenske muke vekomaj trpijo? Ako Bog resnično obstoji in je človek njegov tvor, in Če je vlo-vek le v Bogu srečen, in če je življenje tudi onstran groba? Ali naj bo tudi to postranska stvar, tega Boga ljubiti ali pa ga sovražiti, izpolnjevati njegove zapovedi ali jih zaničevati?"
Tako je Zdolski svojemu sinu z resnimi besedami dokazoval, da vera ni postranska ali nepotrebna reč, temveč da je vera neobhodno potrebna tudi glede Človeške družbe.
Leopold ni ugovarjal.
„Jaz se nočem mešati v vajin prepir", se je o-glasila mati, „to pa sedaj jasno vidim, da se moj sin v svojih nazorih ne strinja več z menoj in s svojim očetom; da se bo, ako bo šlo tako naprej, sčasoma docela ločil od svojih starišev, kateri ga tako ljubijo in ga tako ljubeznjivo čuvajo pred pogubonosnimi nevarnostmi; vidim, da se bo odtujil svoji materi, katera ga je učila, svojo vero visoko spoštovati in srečno živeti v katoliški cerkvi, ki edina uči božjo respi-co. Oh, izgubila bom svojega ljubljenega otroka!" — Tako je tožila blaga žena, in debele solze ji zdrknejo po obličju.
„Bodite vendar pametni, mati", zakliče sin ter prime mater za roko, „jaz navajam le načela Sara vendar nisem storil ničesar, s Čim hi Vam povzročil žalost."

MARIBORU
58
v lastni hiši v Narodnem domu
Hranilne vloge sprejema in jih obrestuje: na vložne	Posojila daje: na hipotekami kredit in zastave vrednost-
knjižice po 4 1/i°/0 in 41/2°/Q, v tekočem računu po 4V4°/o oz'roma P° dogovoru.
Rentni davek plačuje posojilnica sama.
nih listin oziroma knjižic po 51/4%> na hipotekami kredit s poroštvom po 53/4°/0, na osebni kredit po 6%. Eskomptuju menice ter daje kredit trgovcem in denarnim zavodom v tekočem računu.
Rezervni fond K 333745*13, stanje vptečanik deležev & 118.780, lastno premoženje K 516.010*99,
Zadružnikov 3*050, Enaintrideseto upravno leto.
M
I f A.
judska Hranilnica in Posojilnica v Celju
pegistpovana zadr>uga z neomejeno zavezo
v lastni hiši (Hotel „Pri belem volu") v Celju, Graška cesta 9, I. nad str.
obrestuj e
^Hranilne vloge po 4V,9/» brez odbitka rentnega davka. Sprejema hranilne knjižnice dragih zavodov kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepu vloge na tekoči račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne dviga.
upaduje
vsak torek in petek dopoldne. ProSnje se sprejemajo in pojasnila dajejo *»ak dan, izvzeniši praznike, dopoldne od 8. do 12. ter od 3. do 6. ure pop. Za vplačila po pošti se daiejo zastonj poštno hra-nilnične položnice št. 92465. Telefon ima št. 8. Za brzojave zadostuje na»Iov: Ljudska posojilnic» Celje.
posojuje
na zemljišča po 5% do 5l/a°/oi z amortizacijo ali brez nje, na zastavo vrednostnih listin in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Konvertuje v knjiženj dolgove pri drugih zavodih in izterjuje svojim članom njih terjatve. Prošnje in listine za vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le k' leke.
Trgovina S špecerijskim blagom
Pozor Slovenci!
Trgovina z moko in dež. pridelki
Točna in solidna postrežba.
Ivan Ravnikar
Celje, Graška cesta 21.
Glavna slov. zaloga, velikanska izbira kranjskega vrvarskega blaga, kakor: štrang, ujzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in otroške postelje itd. — Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopidev, firneža in lakov. Zaloga na grobnih in voščenih sveč itd.	93
Zaloga vsakovrstnih semen
Na drobno na debelo.
Pozor!	Pozor!
Priporočamo našo zalogo najboljših
Dalmatinskih vin
na debelo	in drobno.
Posebno priporočamo za slabo krvne in pre-bolene dalmatinsko vino „Plavac"-3 lit. steklenice 5 kg iranko 4 K.
Razpošilja tvrdka dalmatinskih vin
Celje, Bogen ulica 3.
_ _ _
za moške in volneno za ženske obleke 83 zadnje mode, razpošilja najceneje Jugoslovanska mpoiiljalna
R. Stermecki v Celju št. 300«
Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
97
Zaloga rudninskih vodá.
Izvežbani delavci za predilnico,
posebno predde'avci, suka i in natikači se sprejmejo proti dobremu plač lu. Naslev: Spinnere R hrbaeh, Neunkirehen Nižje Avstrijsko.	340
lodni in modne letne obleke dopošilja 242
Kari Kocian
tovarna sukna v Hupolcu (Češko). Tovarniške cene. V prospeh U. Mat. Šk.
Kmetje, pozor!
Za praznike kupujte kmetje klobuke pri vitanjskem
klobučarju V. Janko vič.
Tam dobite ne samo lepe, ampak tudi zelo trpežne klobuke po nizki ceni.
Edina štaiers. narodna steklarska trgovina
na debelo na drobm
Franc Strupi :: Celje
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prev zetje vseh steklarskih del pri cerkvah in prlv. stavbah.
63	Nijsolidne|ša in točna postrežba.
1 kg. »tvega puljenega K »—, pfll belega K S.80, belega K 4.—, pri-ma perje mehkega kakor puh K g.—, veleprima oglajcnega najboljšega K 8.—, mehkega perja (puha) sivega K g.—, belega K 10;—, 842 prsnega puha K IV,— od 5 kg. naprty poštnine prosto
Narejene postelje
Iz gostonitega, rdečega, modrega, rumenega ali belega lnleta (nau-kinga), pernica, velikost 170 krat 118 om z dvema zglavnicama, te dve 80 krat 58 cm, zadosti napolnjene, t novim, sivim, očiščenim, košatim in stanovitnim perjem K lg-—, napol maha K S0 -, maha K 84'—, pernica sama K 18-—, 14'—, lg-—, zglavnica K S-—, 8-50, 4 —, pernice 180 cm krat 140 cm, velike K 15 —, 18 —, SO'—, zglav-nic« 90 krat 70 ali 80 krat 80 cm, K 4 50, 5'—, 5'50, blazine lc gradla 180 krat 118 cm S 13'—, K 15, razpošilja po povzetju, zavojnlna zastonj, od K 10'— naprej poštnine prosto.
Makg Berger v Dešenlou štev. 345 », Sumavs.
Kar ne ugaja, se zameni ali denar nazaj. Ceniki oblazlnah, odejah prevlekah in drugem posteljnem blagu zastonj in poitnine prosto.
r
z U P
o n
S1 d b n¡ S
g
s1
m n
k
m
ni
č<
SI
te
Spodnještajerska ljud
s o i ilnica v Maribora
registravana zad-u^a z neomejen© zavezo
Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
86 sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4'/t'/» proti tri mesečni odpovedi po 4®/«°/o' Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovaije kaj prekinilo. Za nalaganje po poŠti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plač» posojilnica sama.
Posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5%, na vknjižbo sploh po 5'/t°/m na vknjižbo in poroštvo po 6*/«®/o in na osebni krodit po 6°/0. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica r svoio last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne upe
bo vsako sredo in četrtek od 9. do 12 ure dopold. in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplaftnje denar.
Pojasnila se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
na
oč ve
zv
Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.
Priloga „Slo», gospodarja" St. 15. z dne 11. aprila 1912,
Slovenci in Slovenke, spominjajmo se 50letnice smrti slovenskega apostola Antona Martina Slomška!
„Naših prednikov vrlih častiti spomin, Jc živelj narodnega duha."
flnton Martin Slomšek.
Dne 24. septembra leta 1862. ob deveti uri zvečer je, da govorimo S takratnimi „Novicami", „kakor strela z jasnega neba nenadoma žalostna vest iz Maribora udarila domovino" — zatisnil je svoje oči v 62. letu svoje starosti prvi knezoškof lavantinski Anton Martin Slomšek. Narod slovenski od Mure do Save, od koroške do ogrske meje je bridko jokal. Ko so zvonovi zapeli žalostno pesem pri farnih cerkvah in podružnicah, ¡e ljudstvo bežalo v cerkve in med solzami se priporočevalo priprošnjam Rntona Martina Slomška, „kajti pokojni vladika Anton Martin Slomšek" — tako je govorilo ljudstvo — „bili so nam pravi apostol!" In Davorin Terstenjak je takrat pred 50 leti, ko je Slovencem javljal smrt moža, „ki ja domovina prišteva najljubšim sinovom svojim in vladikom v najžlaht-lejšem spominu", zapisal našim očetom, nam in zanamcem:
„Slovenski narod, ti pa ne zabi Njihovih lepih naukov; blaženi duh ijihov pa naj nad narodom slovenskim čuje in bdi, da bode si svest mirom živo svoje narodne vrednosti, poln blagega narodnega ponosa, akor so bili rajni slavni cerkveni vladika in neumrljivi rodoljub slovenski Inton Martin Slomšek."
Ob 50 letnici smrti Antona Martina Slomška naj stopi zopet živo pred či ljudstva veliki pomen tega moža za probujo našega naroda in za naš arodni razvoj. Vredno se delo Antona Martina Slomška pridružuje delu it. Cirila in Metoda, bil je pravi apostol Slovencev v naši najkritičnejši obi. Kar sta bila Slovencem sv. Ciril in Metod v prejšnji dobi, to je il Anton Martin Slomšek v novi dobi. Prve njegove besede irodu so bile s prestola lavantinskih škofov: „Bratje in sestre moje! lovenec bom Slovencem umne besede iz ljubezni materne ovoril v slovenskem jeziku, katerega je tudi sv. Duh apo-olom govoriti dal."
In narodov buditelj je klical narodu: „Domovina je naša ljuba iati!" — „Najčistejših čustev človeških in najlepših eno je aklonjenost do jezika maternega, čigar mili glasovi so zemljana zavesti spravili. Spomin na zibel otroških dni, na ljubljeno domačijo im je milo tolažilo na potu življenja našega in ljubezen do svojega aroda more in mora biti eden najdragocenejših biserov v idnostnem vencu vsakega moža." — „Med vsemi jeziki mora ovencem naš materni jezik najljubši biti!" — „Beseda mama je vseh dobrot največja dobrota." Slovencem je dajal poguma v trdih takratnih časih:
„Lc naj ropoče in bobni,
Iz tisoč topov naj gromi,
Naj kroglje križem švigajo,
Slovenci ne pobegnejo!"
Anton Martin Slomšek je bil, ki je prvi odločno zaklical vsem zu-njitn in notranjim sovražnikom naroda:
„Pustite Slovencem dve reči, ki sta nam dragi kot svetle i, katoliško vero in pa besedo materno. Pade naša prava ra, pade tudi naša sreča, smo trdi Slovenci, bomo tudi esti kristijani. In to nam Slovencem čez vse velja." Narodov modri učitelj je narod učil: „Vrli Slovenci, ne pozabite, ste sini matere Slave; naj Vam bo drago materno blago: sveta a in pa beseda materna! Prava vera bodi Vam luč, materni :ik bodi Vam ključ do zveličanske narodne omike." Mož pravice je klical:
„Za pravico in resnico trdno stati
HoCmo tudi mi, da bode slava naša mati."
Mož takih besedi je klical zlate besede, katere naj bi posebno vpo-'ali narodni naši nasprotniki: „Vsaka istinita domovinska ljubav onoisto tvo tudi pri drugih narodih dopušča, jih spoštuje in časti." - „Narodi
so kakor veje enega drevesa, ter ne smejo eden drugega ovirati." — „Kar nočeš, da bi drugi tebi storili, tudi ti drugemu ne stori" — zato: „Naj bi vendar vsi navdušeni rodoljubi nikdar ne zabili biti vselej tudi goreči in odkritosrčni kristijani."
^ Zato pa je bil Anton Martin Slomšek goreč nasprotnik nemšku-tarije, izdajstva na narodu: „Nemškutarija v šoli je morija žlahtnega srca in pa blagega slovenskega duha. Iz takih nemškutarskih šol prirastejo mladi bahači, pa stari berači, perteni kmetiški gospodje, pa slabi orači in gospodarji za jokati. Znajo debelo govoriti, dobrega storiti pa malo." In njegove besede o graji nemškutarjev veljajo še danes: „Rojen Slovenec, ki svoj narod zataji, je podoben pogreti jedi, ki nobenemu zdrava ni; tak človek svojega rodu žlahtne lastnosti pozabi in se nemških slabosti privadi in je kakor preoblečen vran od vseh zaničevan."
Takrat, ko je pikre besede govoril zaničevalcem Slovencev, „derhali, ki želi Slovence v duševni temi pustiti, svojim pa nemško kulturo ali omiko usiliti, naj oi ubogo ljudstvo za nos vodili", je Anton Martin Slomšek izpregovoril besede, ki so tudi še danes program Slovencev:
„Slovenci nočemo nobene vojske in prepira ne iščemo, ampak le svoje pravice. Ne zamerite, blagi Nemci, moje grajavke; ona le grde nemškutarje zadeva in kara naše izdajavce. Slovenci in Nemci smo Avstrijanci, enakopravnost naj bo naš pas in pa krščanska ljubezen! Enake dolžnosti hočemo voljno nositi, pa tudi zavživati enake pravice in ljubi mir bo med nami doma. Bomo vsi avstrijski narodi v lepem kolu ravnopravnosti stali, se nas bodo sovražniki bali; mogočna iivsirija bo, kar je bila: Evrope pravična vodilja. Slava ji: enojni, veliki Avstriji."
Čisti vzor nesebičnosti, požrtvovalnosti do naroda je v
preprostih besedah Antona Martina Slomška: „Dam narodu, kar imam."
Mož, ki je klical Slovencem: „Ne bodi Vas sram, da ste Slovenci, to je Vaša čast", je s svojimi nauki dvigal kvišku poštenje v narodu slovenskem, ustvarjal je s svojimi spisi moralno močan rod, ki edino more premagati nasprotniški naval- V vseh narodnih potrebah je bi! narodu učenik, največ je podaril dragocenih resnic dragim Slovencem v „Drobtinicah", „ker hlebov učenosti še nimajo". Mi sloja, za katerega bi Anton Martin Slomšek v več kot tridesetih letih svojega delovanja na polju slovenskega slovstva v svojih spisih ne imel navodil za njegovo srečo.
To, kar je An ton Martin Slomšek kot prvi naš narodno-obrambni delavec začel — to je program in delo naše „Slovenske Straže". Ona prevzema njegovo zapuščino in kar je pred 50 leti eden delal, to naj nas sedaj v počaščenje blagega njegovega spomina dela sto in sto! „Slovenska Straža" kliče ob 50 letnici smrti Slomškovi, vse Slovence in Slovenke k najslovesnejši proslavi spomina slovenskega apostola, sina slovenskega kmeta iz Ponikve, Hntona Martina Slomška. Ta spomin naj do zadnje slovenske koče obudi spomin Nanj in utrdi Njegove nauke. Vse priredbe v letošnjem letu naj se vrše v imenu Njegovem. Ob 50 letnici smrti Antona Martina Slomška naj se zasvetijo vsem Slovencem, ki so blage volje, besede Slomškove:
„Pomagajmo pošteno in iz vseh moči k sreči domovine!"
Sedaj pa v imenu Antona Martina Slomška na delo vsi, da bo kmalu mogoče obhajati oni veliki praznik, katerega je ob koncu svoje pesmi „Iskrenim Slovencem" proroško gledal Anton Martin Slomšek:
„Veseli god Sloveifje oživljene!"
V Ljubljani, 30. marca 1912.
Za osrednje vodstvo „Slovenske Straže":
Prof. Evgen Jarc,
državni in deželni poslanec t. C. predsednik.
Za Štajersko:
Dr. Karol Verstovšck,
državni in deželni poslanec.
Dr. Jos. Hohnjec,
prof. bogoslovja.
Ivan Štefe,
urednik »Slovenca« t. C. tajnik.
Za Koroško:
Dr. Lambert Ehrlich,
profesor bogoslovja.
Za Primorsko:
Josip Fon,
državni in deželni poslanec.
S FT» Q'lft r?D 17 £>
likonnčni razglednici „Slovenske Straže"?
Podružnice „SiovensKe Sir?le" Gojoo na H!
Do velikonočnih praznikov dobe vse podružnice »Poslovnik za podružnice Slovenske Straže«. Skličite, če le mogoče, že na velikonočni ponedeljek sejo podružničnega odbora, v kateri prečitate poslovnik in razdelite delo tako kot poslovnik določa.
V tej seji se domenite tndi o Slomškovi proslavi in javite nam, katero nedeljo nameravate prirediti slav-nost.
Določite člana, ki naj prevzameta agitacijo, da se tudi v sosednji župniji ustanovi podružnica »Slovenske Straže«, ako je še ni.
Preglejte povsod Imenik članov, pridobite povsod novih članov, poberite ndnino in jo pošljite takoj vodstvu v Ljubljano. Glejte, da vsaka podružnica po številu udov napreduje in nobena ne nazaduje. Povsod pokažite življenje!
Ustanovite pomožni odbor za agitacijo za društveno blago! Tudi vsa naša mladeniška organizacija naj pomaga pri tem. Prečitajte današnji članek: »Trgovcem in'slovenskemu kupu-fočemu občinstvu« in notice: »Na pomoč obmejnim bratom in sestram!« — Stvar mora uspeti, samo zganiti se je treba!
Če o tem ena seja ne zadošča, imejte več sej. Naši narodni nasprotniki se gibljejo, na delo tudi mi. Pri vsaki seji poročajte o uspehu te agitacije.
Preskrbite tudi naročila za naše nabiralnike, kolke, računske listke. Stopite okolu onih, od katerih se je nadejati, da jih bodo naročili in skupna naročila pošljite pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani.
Vse podružnice »Slovenske Straže« na] do 20. aprila poročajo »Slovenski Straži« o svojih sejah!
Vsak odbornik, vsaka odbornica naj opozarja drug drugega, da se delo res živahno prične, da ne zaostane, ampak da se živahno nadaljuje v ponos župnije, v ponos občine. Povsod Vam bodi prva čast kolikor največ storiti za zatirane obmejne brate in sestre1
Slovenski frsovcem in sloveasKemo knDujoEemo oteinslvu.
Lepo je že število slovenskih trgovcev, ki prodajajo blago v korist »Slovenske Straže«, a še veliko večje je pa število onih trgovcev, ki dosedaj tega še niso storili. In vendar je dolžnost vsakega trgovca, da ima v zalogi blago, ki se prodaja v korist »Slovenske Straže«. Mnogi se izgovarjajo, da ne vedo, kje se tako blago naroča, zato navajamo v naslednjem vse blago v korist »Slovenske Straže« in tudi naslove, kje se naroča.
1.	Vžigalice »V korist obmejnim Slovencem«. Glavno zalogo ima C. Me-nardi v Ljubljani.
2.	Kolinska cikorija v korist obmejnim Slovencem (prava le, ako ima na ovitku pečatnik »Slov. Straže«). Naročila na Kolinsko tovarno v Ljubljani.
3.	Perilno milo »Slovenske Straže« Ima v zalogi C. Menardi v Ljubljani.
4.	»Sava«, izvrstno čistilo za čevlje In drugo usnje izdeluje in prodaja v korist obmejnim Slovencem tvrdka A. jEregar v Ljubljani, Sv. Petra cesta.
LISTEK.
Mea Msriin Slomšek o lepoll slovensKega Jezika.
fOdlomek iz njegove pridige leta 1849.)
»L Naš slovenski jezik je brat tistega gerškega jezika, u katerem so apostoli in evangelisti sveto pismo spisali; že več tisuč let pošteni ljudje slovenski marnovajo. Slovenski jezik je brat latinskega jezika, u katerem se še sploh sv. maša služi; in že pred tisuč leti so naši stari očetje sveto pismo u slovenskem jeziku brali, so po slovensko u hiši božji Bogu hvalo prepevali. — Za to se še zdaj pri vas sv. evangelij u treli jezikih u cirkvi bere: latinski, nemški in slovenski. Kdor se tedaj tako starega imenitnega jezika sramuje, je podoben trepu, ki lepo pošteno oblačilo s sebe sterga, ki mu ga je dobri oče dal, se po ptuje obleče, in misli, da bo lepši.
2. Naš Imenitni slovenski jezik se ne govori samo po Koroškem; ni ga jezika na svetu, ki bi ga tako po širokem niarnovali. kakor iezik slovenski. Poi-*
5.	Vsakovrstne tkanine za obleko
in perilo razprodaja v korist »Slovenske Straže« tovarniška zaloga »Her-mes« v Ljubljani, Šelenburgova ulica.
6.	Papir vseh vrst, ki je najcenejši, ima »Slovenska Straža« v lastni zalogi. Naročila na pisarno »Slov. Straže« v Ljubljani.
7.	Brože v korist »Slov. Straže« izdeluje in razpošilja domača drožarna Josip Košmerl v Ljubljani, Frančiškanska ulica 8.
8.	Pristno voščene sveče v korist »Slov. Straže« prčdaja odlikovana to-, varna J. Eopač v Gorici.
V interesu trgovcev samih je, da imajo vedno v zalogi gorenje blago. V kratkem bomo izdali posebno brošuro, katero bomo razposlali v velikanskem številu na vse kraje širne domovine, tudi v najbolj oddaljeno gorsko vas. V tej brošuri bomo imenoma navedli vse trgovce, ki prodajajo naše blago in pozvali vse somišljenike, da kupujejo pri teh trgovcih. Zato naj vsi trgovci, ki še nimajo v zalogi našega blaga, to hitro naroče.
Naše gospodinje, naši gospodarji, naši mladeniči in mladenke, naj pa povsod zgoraj omenjeno blago odločno zahtevajo! Ako vsi to preskrbite, bori ele mnogi» koristili naši skupni iobri stvari!
Mmum Slovenci in „Slovenska Mir.
V Ameriki izhajajoči slovenski list »Ave Maria« piše o »Slovenski Straži«:
»S strahom in žalostjo nas napolni, ako gledamo v naši domovini, kako se krčijo slovenske meje vedno bolj proti srcu Slovenije — proti Kranjski. Kako težki so boji, katere morajo boriti za svoje narodne pravice naši bratje ob mejah na zelenem Štajerskem, v pisani Koroški. Sovražniki so se zagnali z vso silo v boj! Pred nekaj desetletji so začeli s ponemčevanjem šol ob mejah! Toda to jim je šlo vse prepočasi! Kdo bo čakal, predno se potom šol zanese sovraštvo do lastnega naroda med otroke slovenskih obmejnih Slovencev. Ta načrt ni zadoščal. Sedaj so se lotili drugega načrta, ki je pa veliko nevar* nejši in uspešnejši — to je odkupovanje slovenske zemlje ter naseljevanje v slovenske kraje nemških naseljencev. Darove nabirajo po vsej Nemčiji, kupujejo slovensko zemljo, posestva, ter jih prodajajo za slepo ceno naseljencem. V vse obmejne vasi usiljujejo nemške gostilničarje, ki z napeljava-njem Slovencev k pijančevanju demo-ralizujejo narod. Zato pa je treba sedanji taktiki sovražnikov nova sredstva za boj v obrambo slovenske mile nam zemlje. V to so pa ustanovili rodoljubi posebno veliko organizacijo, ki se imenuje »Slovenska Straža«. Namen je zbirati kolikor mogoče veliko denarja, ter s tem denarjem odkupovati slovensko zemljo od Nemcev, podpirati slovenske obrtnike in trgovce ob meji, jim sezidavati narodne dome, jih potom podpor okrepljevati v blagostanju, da ne bodo prodajali svojih posestev, podpirati izobraž. delo, sploh vse storiti, da se slovenski obmejni kmet po Koroškem in Štajerskem okrepi, gospodarsko opomore, ter se tako postavi mogočna meja proti nemškemu naseljevanju. Mi vidimo v tem načinu taktike jako pametno in času ter razmeram primerno narodno obrambo. Napad sovražnika se mora kakor pravimo
di za jugom do morja, našel boš po Hervaškem, Dalmatinskem ljudi, ki slovenski govorijo, kakor ti. Prehodi Ogersko, Češko, Poljsko in Moravsko deželo, povsod boš našel svojo slovensko žlahto.
Slovenski jezik Ic tisti malo obraj-ta, ki sveta ne pozna, in ne ve, kakošni ljudje po svetu živijo. Podoben je tak nevednemu otroku, ki tudi misli, da je Celovško jezero največe morje na svetu, in da unkraj Lojbela je že konec sveta.
3. Je pa morebiti slovenski jezik tako gerd in nezarobljen, da bi nas moralo sram biti, slovenski govoriti?
Lepe so pridige n nemškem jeziku; pa nauki božji tudi u slovenskem jeziku lepo tek6, se lehko človeških sere primejo, in dober sad obrodijo. Prijetne so pesmi nemške,, ali prijetnejše tudi pesmi slovenske, ki se lepo gladko zlagajo, in po nebeško naše serce razveselijo. Zategadel Slovenci po vseh ki*ajih radi pojo.
Kdor svoj materni jezik zaverže, ter ga pozabi in eapusti, je zmedenemu pijancu podoben, ki zlato u prah potepta, in ne ve, koliko škode si dela. Slovenski stariši, ki slovenski znajo, pa tfvojih otrok nic slovenskega jezika no učiio. sci nehvaležni hišniki ki svniim
«
»parirati«. Ce sovražnik napada s puško, se ne bom s sabljo branil. Zato radi ustrežemo »Slovenski Straži« ter jo prav toplo priporočamo ameriškim Slovencem v podpo*ro. Če smo v resnici narodni, ne bomo gledali, kdo je začel kako v resnici narodno delo, ki obeta velikansko pomoč obmejnim bratom, temveč vsi šli na pomoč. Zato upamo, da bodo vsi naši naročniki radi priskočili tej družbi na pomoč ter ji žrtvovali kak mali dar. Darovi naj se pošiljajo na naslov: »Slovenska SSra-ža« v Ljubljani.«
Res skrajni čas bi že bil, da se tudi ameriški Slovenci ogrejejo za »Slovensko Stražo« in ustanove povsod tam, kjer bijejo v Ameriki poštena in verna slovenska srca, podružnice »Slovenske Straže«. To bo njihova najlepša vez z domovino. Ameriški Slovenci, ob petdesetletnici smrti Antona Martina Slomška tudi Vi povsod na delo za »Slovensko Stražo«!
Na p« eiiejnii ni i sesiram!
Podružnice »Slovenske Straže« in vsa naša društva ter odseki Orlov naj
se takoj pripravljajo na Slomškove slavnosti, ki naj jih prirede tekom mesecev junij, julij, avgust, september in oktober. Tako se lahko razvrste v proslavi tekom teh mescev vsa društva in vse župnije. V najkrajšem času naj imajo odborove seje ter naj določijo dan slavnosti, ki naj bo slavnost za celo župnijo. Dopoldne naj bi sv. maši prisostvovala vsa društva korporativ-no. Izrekla se je želja, naj bi se v cerkvenem govoru omenjale zasluge Slomška za cerkev in versko življenje med Slovenci. Popoldne naj bi bila društvena slavnost, na kateri naj se slavi Slomška kot narodnega buditelja. Ako žele za slavnost slavnostnega govornika, naj pišejo na »Slovensko Stražo«. »Slovenska Straža« pošlje na željo društvom celotni spored slavnosti: prolog, novo skladbo, nekaj že prej uglasbenih Slomškovih zborov, deklamacijo iz Slomškovih del, načrt slavnostnega govora, kratko igrico in načrt žive slike. Kjer še ni podružnice »Slovenske Straže«, naj se v proslavo narodnega buditelja Antona Martina Slomška ta dan ustanovi sova podružnica. V vsaki župniji bodete našli nekaj ljudi, ki bi bili za ta plemeniti namen voljni prispevati na leto vsaj 50 vin. Le nekoliko dela je treba in ljudstvo se povsod vname za stvar. Tudi v župnijah, kjer še ni društva, naj se v primerni obliki vrši Slomškova slavnost, ki naj ljudstvo prebudi za delo na izobraževalnem polju. Po nasvete pišite »Slovenski Straži« v Ljubljano.
Naš odlični skladatelj gosp. Anton Foerster je za Slomškovo proslavo prvi prihitel »Slovenski Straži« na pomoč. Uglasbil je Anton Martin Slomškovo »Popotnico vojaško«, katera tako globoko preveva slovenski narodni ponos, pogum in upanje v gotovo zmago Slovencev. Ta skladba bo nova narodna budnica. »Slovenska Straža« jo bo razposlala vsem našim društvom, da se poje pri Slomškovih slavnostih po celi domovinL
Naša akademična društva »Danica«, »Zarja« in »Dan« so v svojih na-rodno-obrambnih odsekih odobrila poslani jim načrt Slomškove proslave ter so obljubila sodelovanje pri slavnostih.
otrokom drago domačo reč, slovenski jezik zapravijo, ki so jim ga njihovi dedi izročili. Podobni so taki očetje in matere slabim gospodarjem, ki svojo očetno gospodarstvo predajo, drugo pohištvo kupujejo, poslednjič pa večidel beraško palico najdejo.
Kar je oče dobrega od svojih starih prejel, mora svojemu sinu zapustiti, in kar se je mati od svoje matere hvalevrednega naučila, bo tudi svoji hčeri zapustila. Materni jezik je najdražja dota, ki smo jo od svojih starih zado-bili; skerbno smo ga dolžni ohraniti, olepšati in svojim mlajšim zapustiti. Človeški jezik je talent, katerega nam je gospod nebes in zemlje izročil, da bi ž njim baruntali, in veliko dobička storili.
Kdor svoj materni slovenski jezik pozabi, malopridno svoj talent zakoplje; Bog bo enkrat terjal, in vsi za-ničevavci svojega poštenega jezika bodo u vunanjo temo potisnjeni. Oj ljubi, lepi in pošteni slovenski materni jezik! s katerim sem pervič svojo preljubez-nivo mamo in dobrega ateja klical; u katerem so me moja mati učili Boga spoznavni;, u katerem sem pervokrat svojega Stvarnika častil; tebe hočem kakor naj draži spomin svojih rajnih atnriScv hvaležno snoštovnti in ohra-
r
Naša društva imajo torej obljubljeno sodelovanje naših gg. akademikov. Tozadevno naj pošiljajo svoje želje »Slovenski Straži«. Tudi »Slovenska dijaška zveza« je obljubila svoje sodelo, vanje ob počitnicah.
Anton Martin Slomškov sklad za revne obmejne slovenske dijake. »Slovenska Straža« je sklenila proslaviti spomin Antona Martina Slomška tudi s tem, da pozove vse naše posojilnice in zadruge, naj zbero nedotakljiv An. tona Martina Slomška sklad, katerega obresti se bodo porabljale za štndira-nje revnih obmejnih slovenskih dijakov. Da utrdimo narodno mejo, treba je slovenski meji najprej preskrbeti dovolj narodnih delavcev. Zato bo ta sklad namenjen v prvi vrsti za dijake realnih in strokovno-gospodarskih šol Vsi premožnejši rodoljubi naj prispe, vajo v ta sklad, za katerega najmanjši prispevek je 50 K. Plemeniti domoljubi in domoljubne Slovenke, ki bi v oporo« kak svoje premoženje zapustili temu skladu, bi imeli lepo zavest, da so poi ložili trden temelj pravemu slovenskemu napredku. Tako ima vsak go-, tovost, zakaj se bodo porabljevale obre.' sti njegovega denarja: za najboljše," kar imamo, da dvignemo z izobrazbo slovenske obmejne mladine slovensko ljudstvo in utrdimo bodočnost domo-i vine.
Sklad slovenskih županstev za na« rodno obrambo v spomin Antona Mar« tina Slomška jc ustanovila »Slovenska Straža«. Prav vsako slovensko župan-i stvo naj bo zastopano v tem skladu. Narodna čast naših županstev to veleva. Povsod naj se dobi kak zaveden mož, ki naj v občinski seji to predlaga!
Povodom Slomškovih slavnosti izide posebna brošura »Slovenske Straže«, ki se bo razdeljevala med ljudstvo.
Slovenski inserentje, ki žele imeti svoje inserate v brošuri, ki se bo povodom Slomškovih slavnosti delila med ljudstvo, naj pošljejo svoje oglase takoj »Slovenski Straži«, ki jim potem na podlagi poslanega besedila naznani cene. Natiska bo nad 100.000. To bo najugodnejša prilika za inseriranje!
Kjer še ni podružnice »Slovenske Straže«, ustanovite jo nemudoma. Pišite pisarni »Slovenske Straže«, ki bo vse potrebno uredila in ki pošlje tudi govornika!	/
Slomškov kolek, ki je v zalogi »Slovenske Straže«, razširite po vsej Sloveniji. Vsak domoljub naj svoj:? pisma in vloge kolekuje v Slomškovem letu tudi s Slomškovim kolekom!
Tri vrste Slomškovih ¡razglednic v kratkem izidejo v založbi »Slovenske Straže«. Ena razglednica bo predstavljala živo sliko, ki naj se jo aranžira pri Slomškovih slavnostih. Prodajajte pri slavnostih te razglednice v korist »Slovenske Straže«.
Naši dijaki! Prirejate posebne razgovore, na katerih se posvetujte, kako se zavzeti za Slomškovo proslavo.
Gg. bogoslovce prosi »Slovenska Straža«, naj si za počitnice načrtajo, kako kar najbolj pomagati »Slovenski Straži« pri Slomškovi proslavi.
Občni zbor »Slovenske Straže« bo zaključil Slomškovo proslavo ter se bo vršil v Mariboru. Z občnim zborom bo združeno tudi romanje na Slomškov grob.
Prijatelji »Slovenske Straže«! Povsod lahko pridobite nekaj prijateljev in znancev, ki bi bili pripravljeni na leto vsaj 50 vin. ali 1 K žrtvovati kot udnino »Slovenski Straži«. Ko jih dobite, ustanovite podružnico — povsod
niti, za tvojo čast in lepoto po pameti kolikor premorem, skerbeti; u slovenskem jeziku do svoje poslednje ure Boga najrajši hvaliti; u slovenskem jeziku moje ljube brate in sestre, Slovence najrajši učiti, in želim, kakor hvaležen sin moje ljube matere, da kakor je moja perva beseda slovenska bila, naj tudi moja poslednja beseda slovenska bol
Ljubi Slovenci, bratje in sestre moje! dve reči med nami moje serce največ žalostite. Perva žalost moja je, da nas neki Nemci, naši sosedi dostikrat zaničujejo. Oh zaderžimo se tako, da bomo vse časti in hvale vredni pred Bogom in pred ljudmi; tako bomo goreče oglje na glavo svojih nasprotnikov nakladali, in ne bojo imeli kaj zoper nas slabega govoriti naši sovražniki.
Druga žalost mojega serca je slaba navada Slovencev, da se svojega rodu in jezika sramujejo, in še marnovati slovenski nočejo, ako jih u maternern jeziku ogovorim. O nikarte tega! Ljubite svoj rod, spoštujte svoj jezik! Za čast svojega jezika vsak pošteni mož bolj skerbi, kakor pošten ženin za čast in poštenje svoje neveste. Pred Bogom ni nobenega razločka med Nemci in Slovenci; vse za ljubo ima, ki njemu zvesto služiio.«
in vedno pa pridobivajte »Slovenski Straži« nove člane in članice. Ne za-
bimo matere domovine, v stiski in potrebi je!
Slava jim, ki tudi v poslednjih svojih zdihljejih mislijo na domovino!
Slovenci nimamo bogatili mož, tem več pa imamo zlatih slovenskih src, ki ljubijo domovino in zanjo nesebično delajo do konca svojih dni. Tako delo domovini cesto več koristi, kot zakladi pravega zlata. Koliko pa bi to delo imelo šele uspeha, če bi ga vsi tisti, ki kaj imajo, podpirali z denarnimi žrtvami. »Slovenska Straža« doslej še ni dobila nobene večje zapuščine, tembolj ginljivo pa je, če se je na smrtni postelji spominjajo Slovenke, ki so se vse življenje morale živiti z žulji svojih rok in ki, predno se poslove od sveta, delu »Slovenske Straže« zapuste ono malo vinarjev, ki so jim še ostali v življenju. Tako se je »Slovenske Straže« v svoji oporoki spomnila v Mariboru pripro-sta slovenska žena Neža Podlesnik, ki je zapustila »Slovenski Straži« 25 K, istotako blaga slovenska žena Lena Žmavc, posestnica v Št. Rupertu je zapustila v svoji oporoki »Slovenski Straži« 40 K, neimenovana Slovenka pa 80 K. To niso velike zapuščine, a z ljubeznijo, s katero so bile položene domovini na oltar, odvagajo tisoče. Naj bi ta vzgled revnih slovenskih žena budil k posnemanju tudi premožnejše Slovenke in Slovence. Vsi skupaj pomnimo, da je naša'dolžnost, takrat ko se poslavljamo od sveta, misliti tudi na blagor in srečo domovine. V zavesti, da smo za bodočnost domovine storili vse, kar je bilo v naši moči, je blaga smrt. Recimo domovini ob slovesu od nje z Antonom Martinom Slomškom: »Dam domovini, kar imam«.
Novi nabiralniki Slovenske Straže naj bi bili v vsaki slovenski hiši, kjer se zbirajo večje družbe. Naročajte jih. Pri veselih in žalostnih dogodkih z nabiralniki »Slovenske Straže« okoli jostov!
Kdor se namerava zavarovati, naj
v svojo lastno korist prej piše »Slovenski Straži« za podatke. »Slovenska Straža« mu preskrbi pošteno zavarovanje, in to le v njegovo korist, kajti »Straža« dobi samo tisto provizijo, ki jo v takih slučajih dobe agentje ali pa zavarovalne pisarne. Pri tem ne bodete osleparjeni!
P. n. žnpne nrade prosimo, naj na-roče nabiralnike »Slovenske Straže«. Pri oklicih, porokah, krstih itd. bi se dalo marsikaj nabrati za »Slovensko Stražo«!
Podobi naših narodnih voditeljev kranjskega deželnega glavarja dr. £v. šusteršiča in ustanovitelja naše gospo« darske in izobraževalne organizacije dr. Jan. Ev. Ereka je založila »Slovenska Straža«. Sliki, ki bodeta v kras vsaki pisarni, vsakemu društvu in vsaki domači hiši, izideti v najkrajšem času. Cena elegantno v svetlotisku na trdnem kartonu izvršeni sliki je 2 K, obe sliki skupno 3 K. Naročila naj se pošiljajo na »Slovensko Stražo«.
Na občnih zborih posojilnic, hranilnic, zadrug in drugih gospodarskih društev naj se del čistega dobička določi tudi za »Slovensko Stražo«.
Nova koleka Slovenske Straže sta izšla. Kolek »Na straži« se prodaja po 2 vinarja, istotako kolek »Narodna noša«. Poleg teh dveh kolekov se dobe v zalogi »Slovenske Straže« še naslednji narodni koleki: Slomšek, Marijin kolek, »Slovenska zemlja Slovencem«, Slovensko dekle, Slovenija. — Na vsako pismo kolek »Slovenske Straže«!
Razglednica »Junak« se naroča v pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani.
Računske listke Slovenske Straže spravite v vse gostilne, kamor zahajate. Povsod naj se rabijo naši računski listki. y tem oziru se vse premalo stori!
Pri spornih poravnavah, ob zma-0ah pri občinskih volitvah, pri krstih, porokah in sploh pri vseh veselih in žalostnih dogodkih mislite na »Slovensko Stražo«!
O pomenu »Slovenske Straže« danes hvala Bogu ni treba več obširno govoriti, ker je ta pomen že splošno pripoznan. Žal, da je treba še vedno govoriti o dolžnosti slovenskega občinstva do »Slovenske Straže«, o dolžnosti, da slovensko občinstvo »Slovensko Stražo« podpira, ne le moralno, temveč tudi gmotno. Brez zadostnih gmotnih sredstev »Slovenska Straža« ne bo mogla vršiti svojega dela v korist obmejnim Slovencem. Zato je dolžnost vsakega resničnega Slovenca in Slovenke, da podpira »Slovensko Stražo« vsaj s tem, da kupuje blago, ki je nji in po nji obmejnim Slovencem v korist naprodaj. Tu zavzema odlično mesto Ko-linska kavna primes v korist obmejnim Slovencem, ki je najboljši in najizdat-tiejši kavni midatek in tudi zato za-
služi, da se povsod razširi. Posebno našim gospodinjam toplo priporočamo izborno domačo Kolinsko kavno primes v korist obmejnim Slovencem.
Slovenske narodne pesmi, nabral in harmoniziral Alojzij Mihelčič. V zbirki je 18 krasnih narodnih pesmi, katere se bodo gotovo povsod priljubile. Priporočamo vsem prijateljem lepega narodnega petja, vsem pevskim zborom, da si takoj naroče to zbirko. Posamezen izvod stane 70 vin. (s poštnino 75 vin.), deset izvodov skupaj 6 K. Naročajo se pri »Slovenski Straži« v Ljubljani.
Kdor ima kaj molitvenikov, šolskih knjig ali knjig leposlovne vsebine, naj jih pošlje »Slovenski Straži«, da jih odpošlje na slovenske meje.
Ni dovolj, da samo kupujete blago v korist obmejnim Slovencem. Treba je tudi delati na to, da začnejo kupovati to blago tudi Vaši znanci in prijatelji, vse znane Vam gospodinje, ki tega še ne delajo. Z eno besedo: treba je za blago v korist obmejnim Slovencem tudi agitirati. To ne bo težavno delo. Pa bo vendar zaslužno. Kajti »Slovenska Straža« za svoje delo v korist obmejnim Slovencem zasluži vsestransko podporo vsakega resničnega Slovenca in vsake resnične Slovenke. »Slovenska Straža« je za obmejne Slovence že zelo mnogo koristnega storila. Lahko bo svoje delo še z večjo vnemo nadaljevala, če bo imela več denarnih sredstev na razpolago. Ta denarna sredstva prihajajo v njeno blagajnico v izdatni meri od blaga, ki se je prodalo v korist obmejnim Slovencem. Čim več se bo tega blaga — ki tudi glede kakovosti ustreza najstrožjim zahtevam — prodalo, tem večji bodo dohodki »Slovenske Straže« in tem uspešnejše njeno delo za obmejne Slovence. Zato vsi na delo za to naše blago! Smatrajte za svojo dolžnost ne samo, da kupujete, ampak tudi da agitirate za blago v korist obmejnim Slovencem!
Če kako društvo naroči iamburice, naj se obrne na J. Vrečkota v Katoliški tiskarni v Ljubljani, kateri posreduje v imenu »Slovenske Straže«.
Slovenski obrtniki pozor! V večjem kraju na Spodnjem Štajerskem nujno rabijo mizarja in krojača (za kmečko delo in gospodo). Biti morata ivrstna delavca in zavedna Slovenca. Dober zaslužek je zagotovljen. Pojasnila daje »Slovenska Straža« v Ljubljani.
Posestva naprodaj! Na Koroškem in Štajerskem je naprodaj več lepih večjih in manjših posestev. Obrniti se je na »Slovensko Stražo« v Ljubljani.
Velika vinska trgovina pri Ljubljani je na prodaj. Ponudbe na »Slovensko Stražo«.
Velike naloge »Slovenske Straže« vsi podpirajte s tem, ako nabereie nekaj darov in sami darujete ter darove po pošti pošljete »Slovenski Straži«. Sedaj, ko pričenjamo proslavo Antona Martina Slomška, naj vsak prispeva svoj Slomškov dar! Nabirajte v znanih Vam družbah in pošljite. »Slovenska Straža« je poleg dosedanjih svojih obveznosti sprejela že mnogo novih, tako da ji bo mogoče za Slovence veselo poročilo na občnem zboru podati le, ako ji vse pomaga, kar resnično pošteno slovensko čuti.
Opozarjamo na inserate v današnji številki »Narodnoobrambnega Vest-nika«. Uvažujte jih!
Darovi „Slovenski Slraži"
Dar hranilnic: Hranilnica in posojilnica v Kranju 20 K. — Hvala. Vse naše hranilnice — vzbudite se!
Prispevek podružnic: Podružnica v Cerknici 30 K 50 vin. — Podružnica v Kranju od predavanja dne ll./III. 'tO K. — Vse podružnice na delo! Nabrane prispevke in članarino takoj pošljite!
Slomškov dar po 20 K: Kot 37. darovalec po 20 K je poslal »Slovenski Straži« č. g. A 1 o j z i j Soba, župnik v Zdolah pri Vidmu, 20 K. Naj bi vsi tisti gospodje, ki so lani darovali po 20 K, tudi letos toliko žrtvovali in hitro pomnožili število dvajsetkronskili darovalcev. »Slovenska Straža« nujno potrebuje stalnih let» nih 20kronskih darovlcev!
Nadalje so darovali »Slov. Straži«:
Ana R i b n i k a r, ob priliki svojo poroke v Križah pri Tržiču 5 K. — Ob priliki izvolitve župana v Novi vasi se je nabralo 18 K. — I. Hoenig-m a n , župnik, Brezovica pri Ljubljani, 3 K 20 vin. — Po veselem družabnem večeru glasbenega društva »Ljubljana« nabrala g. Mici Fort i č, soproga dež. oficijala za »Slov. Stražo« 10 K. Nabirajte povsod, darujte vsi!
Sklad Mohorjanov.
. Nadalje so prispevali: 364. Mohorji ^ančiškanske župnije v Ljubljani
p K. <° vin. — 365. Mohorjani v Lokvah, «-ionsko, po č. g. Leopoldu Cigoj, župniku, 12 K 64 vin. - 366. Mohorjani v ^•lanju po č. g. Engelbertu Rakovec, Kaplanu, 25 K. — 367. Mohorjani v stranicah. Štajersko, 4 K. — 368. Mo-
SnLV Semiču 8 K- - Lani ^ poslalo 270 poverjeništev 2748 K 4 vin.,
letos 3G8 poverjenikov 3738 K 90 vin. Upamo, da bomo letos dosegli 400 žup-mi in 4000 kron. Pri prihodnji razdelitvi Mohorjevih knjig pa še naprej!
Eeii naš oarod naj poslane eden veliki oaramsal ionor!
Lepa je naša slovenska domovina. Iu ti gleda oko visoke gore, med njimi čarobna jezera, tam rodovitne doline in širna polja; tu zreš čedna mesta, tam ponosne trge in vasi, ob jugu naše zemlje pa občuduješ sinje jadransko morje. In na tej naši lepi zemlji biva še zdravo, krepko, nepokvarjeno, a nadarjeno slovensko ljudstvo. Kaj čuda, da si žele na severu Nemci, na jugu Lahi, na vzhodu pa Madžari osvojiti našo zemljo in ljudstvo naše potujčiti, ker dobro vedo, da bi z našo zemljo veliko pridobili, z našim narodom pa svoj pokvarjeni narod okrepili. Zlasti pa Nemci silijo v naše kraje, radi bi imeli Trst, toda na potu jim je slovenska zemlja. Zidajo torej pridno nemški most do Trsta. Kjer le mogoče, se med nami v ta namen naseljujejo Nemci; njim krepko pomagajo naši nemškutarji. Najhujše pritiskajo na naš narod ob nemški meji. S kupovanjem slovenskih posestev bi radi prišli v posest celih krajev, da bi bil krajši nemški most do Trsta. Z naseljevanjem luteranskih Nemcev bi radi naš narod poluteranili. Severne kraje naše zemlje poželijo Nemci, južne pa Lahi, tako da smo Slovenci v veliki nevarnosti, da izgubimo svojo domovino, svoj materni jezik in sveto katoliško vero. Treba je misliti, kako se braniti, združiti se moramo k skupnemu odporu. V ta namen se je v Ljubljani ustanovilo narodno-obramhno društvo »Slovenska Straža«.
»Slovenska Straža« je za bodočnost našega naroda velikanskega pomena. Ona straži slovensko zemljo, da jo ne dobe tujci v roke, straži naši otroke v obmejnih krajih, »Slovenska Straža« zvesto čuva naše narodne posebnosti, ki ustvarjajo naš narodni značaj, našo pesem, narodno nošo, narodne šege in navade. Vzbuja v ljudstvu zanimanje za vse, kar je naše, slovensko, da bo vse povsod, zlasti ob mejah začelo ljubiti svojo domovino, svoj lepi slovenski jezik, da bo postalo narodno-zavedno, kot so narodno-zavedni vsi naši sosedni narodi.
To je vzvišeni namen »Slovenske Straže«. Da ga doseže, potrebuje pred vsem denarja, ki ga bo dobivala po ud-nini udov posameznih podružnic ter po prostovoljnih darovih. Ustanovni ud postane, kdor enkrat za vselej plača 200 kron, redni ud pa, kdor plača na leto 1 K; društva plačujejo kot redni udje letno 10 kron, podporni udje pa 50 vinarjev. Seveda se vsprejemajo tudi manjši doneski kot darovi.
Gotovo bo letos »Slovenski Straži« število podružnic naraslo. Skrbeti moramo, da dobi vsaka župnija svojo podružnico; male župnije se v ta namen lahko združijo, v večjih pa lahko delujeta moška in ženska podružnica. Kot nam je število Mohorjanov po posameznih župnijah merilo njih izobraženosti in ljubezni do berila, tako nam mora biti število podružnic »Slovenske Straže« merilo narodne zavednosti do-tičnih krajev. Z velikansko požrtvovalnostjo delujejo na potujčenje Slovencev nemški šulferein in »Sudmarka«, laško društvo »Lega nazionale« ter madžarska kulturna društva. Vsako leh društev šteje več sto podružnic. Denarja spravijo skupaj več milijonov kron na leto. Toliko seveda Slovenci n č zmoremo. Ako pa letno vsak Slovenec, vsaka Slovenka nekaj daruje za »Slovensko Stražo«, bomo zbrali skupaj na leto veliko vsoto, s katero bomo lahko utrdili naše postojanke ob meji. Zato mora pri »Slovenski Straži« sodelovati vse naše ljudstvo. Ako bo sleherni Slovenec vedel, da je častno biti Slovenec in da je potrebno, da vsak brani, kar je slovenskega in podpira na vseh krajih obstanek in napredek slovenskega življa, tedaj tudi milijoni kron naših nasprotnikov nc bodo mogli uničiti našega naroda.
Koliko hvaležnega, potrebnega dela nas torej čaka v bodočnosti! Zato pa na delo za »Slovensko Stražo«, da ohranimo. kar je naše, slovensko!
Vsi slovenski možje, kmetje, obrtniki, delavci vstopite v vrste udov »Slovenske Straže«! Vi na zunaj zastopate naš narod, vi vodite njegovo usodo, vi ste v prvi vrsti poklicani, da kot hišni gospodarji in družinski očetje branite našo slovensko zemljo in povsod pridobivate našemu jeziku ono veljavo, ki mu gre na domačih tleh.
Slovenske žene, slovenske matere! Tudi ve najkrepkejše sodelujte pri »Slovenski Straži«. Tudi ve prinesite njej svoj dar leto za letom. Zlasti pa nam odgojujte našo mladino kakor v strogo verskem tako tudi v strogo na< rodnem slovenskem duhu, da bodo nai ši otroci z vso dušo ljubili Boga in Ma' rijo pa tudi slovensko domovino. Z versko-narodno vzgojo otrok boste ve drage slovenske matere, največ storile za obstanek slovenskega naroda in za ohranitev naših mej.
Slovenski mladeniči! Vaš poseben ponos bodi, biti v vrstah sodelavcev »Slovenske Straže«. Junaštvo v borbi za lastno in narodovo srečo najbolj di-či slovenskega mladeniča. To junaštvo v novejšem času kaj lepo kažete po vseh krajih naše domovine. V bodoče še ga spopolnite. Zapišite si na svojo zastavo: Jaz hočem postati branitelj ,svojega naroda, jaz moram biti branitelj naše zemlje, naše vere, našega jezi-* ka. To pa boste kot člani, kot agitator* ji »Slovenske Straže«.
Slovenska dekleta! Na vas s poseb< sebnim upom zre »Slovenska Straža«, Kako veličastni so veliki zbori vaših zvez! Pošteno slovensko dekle z vsem žarom svoje nedolžne duše ljubi svoj narod in mu želi pomagati. Pri »Slovenski Straži« mu boste lahko kat največ pomagale. Na dan, kjerkoli mogoče, ženske podružnice! Vsaka izmed vas bodi članica »Slovenske Straže«. Prevzemite posel blagajničark naših podružnic, v vsaki okolici naj se najde vneta nabiralka udnine in darov za »Slovensko Stražo«. Koliko boste lahko storile za obmejne Slovence! Kdo se more ustaviti prepričevalnim besedam ljubeznjive krepostne slovenske mla-^ denke? Vstopite torej vsepovsod v služ-, bo »Slovenske Straže«. Vaša poštenost, vaša nedolžnost pa bodi obenem krepka straža naše narodne poštenosti.
Slovenski duhovniki, vi naši bla-govestniki, vi nasledniki apostolskih bratov sv. Cirila in Metoda, stojte narodu zvesto na strani tudi v bodoče in ga prešinite z ljubeznijo do obrambnega dela v »Slovenski Straži«!
Slovenska gospoda! Ti pa krepko sodeluj s priprostim narodom, ti mu sveti z zgledom vzorne požrtvovalnosti in prave narodne zvestobe v »Slovenski Straži« in gotovo bo dosegla svoje namene!
Celi naš narod naj postane eden veliki obrambni tabor, isti duh naj zavlada povsod, ista srčnost, ista požrtvovalnost in vztrajnost, in sovražniki nas ne bodo mogli zmagati, uničiti. Zato pa:
Kvišku zdaj slovenski rod,
Vzdigni se povsod, povsod!
Hiti bratom na pomoč,
Ki jih boj obdaja vroč!
Vsak junaka se pokaži
V delu pri »Slovenski Straži«!
faiMMMMíqraiqppfqp
□ □
I GOSPODARSKA ZVEZA I
□	n
n centrala za skupni nakup in prodajo	a
v Ljubljani'	g
rj	H
¡=5 reglstrovana zadruga z omejeno zavezo,	p
□	■- ■ '	n
Brzojavl: Gospodarska Zveza v LJubljani.	D
□
□ Nakup in eksport deželnih pridelkov, prodaja	o
a moke, seftien, kolonialnega in špecerijskega	□
g blaga, kislega zejlja, repe itd. Zaloga	g
§ semenskega krompirja,	§
§ semenskega fižola in vseh vrst semen.	§
Prodaja cementa in umetnih gnojil.
Q □
g Velika zaloga vina. §
□ □
□	Prodaja vžigalic v korist obmej. Slovencem, n
n Zastopstvo tovarn za motorje in poljedelske n g	stroje.
Priporoča se trgovcem na deželi
§ Kmetijska vnovčcvalnica za živino posreduje §
□	pri nakupu in prodaji.
5	S
D	»_____P
Naročajte vseslovenski dnevnik »Slovenca«, ki izhaja v Ljubljani in jc največji slovenski dnevnik.
Velja zn celo leto 26 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 v.
Kjer eden ne zmore, naj se Vas na« roči več skupaj!

I
I
I
„Slovenska Straža" priporoča nastopne izdelke prvovrstnih tovarn:
Originalne brzoparilnike „Titania" (kotle za živinsko krmo), posnemalne stroje za mleko: „Domo", „Melotte"in „Titania", vrče za mleko in sploh vse potrebščine za mlekarne.
Najboljše blago, nizke cene, ugodni plačilni pogoji! — Iščejo se za vsak okraj marljivi in zanesljivi zastopniki pod ugodnimi pogoji. Dopise sprejema in ponudbe pošilja: Valentin Urbančič, Ljubljana, - Kongresni trg št. 19. ~
Kjer rabite steklarska dzla pri cerkvah ia pri - drtigiii zsrasM -
pišite „Slovenski Straži* v Ljubljani. „Slovenska Straža* Vam poskrbi najboljša dela, ki daleč prekašajo vsa tuja dela. Na razpolago priznalne izjave. — S sodelovanjem „Slovenske Straže" dobite boljše delo kot pa s posredovanjem tujih agentov, ki zase mnogo zaračunijo.
ti
)c»f>9®»i5ee«ffi®c889ae3
i §
Rti rabite vžigalice v korist obmejnim Slovencem? — Zahtevajte jih povsod! — Zaloga pri Menardiju ■ v Ljubljani.-
et
Poizkusite rabiti milo v korist obmejnim Slovencem in rabili bodete to najboljše milo vedno. Nagovorite trgovce naj ga naroče. Zaloga pri -Menardiju v Ljubljani.-
>®©o
. c t-:<
Kadar rabite kak gramofon ali gramofonske plošče, pišite na „Slovensko Stražo" v Ljubljani. — „Slovenska Straža" posreduje ceneje kot agentje, ki hodijo po deželi, in ste pri tem zagotovljeni, -da dobite dobro blago.-
vzHJcmui ZAVAROVALNO
proti požarnim l?Mm m b poškodbi cerkveiih zvonov v Ljubljani
Dunajska cesta štev. 19
posluje
varat, ločno, natančno!
Vsa pojasnila daje ravnateljstvo.
Skupno premagujmo skupne nevarnosti! :::
adar se zavarujete za doživetje ali za slučaj smrti, pišite prej za posredovanje „Slovenski Straži" v Ljubljani. Vsi, ki so se doslej na ta način zavarovali, ne morejo prehvaliti uslug, ki jih jim je „Slovenska Straža" napravila s tem, da jim je posredovala najboljše zavarovanje, pri katerem je izključeno, da bi jih kak sebični agent oškodoval. Kdor se hoče dobro zavarovati naj se posluži posredovanja „Slovenske Straže". „Slovenska Straža" preskrbuje tudi zavarovanje za dote. Pišite na pisarno „Slovenske Straže" v Ljubljano,
iCA V, ■ v "' V'.		
		1K
		
		I m
	t£gf	
v
f/fn
lalboljše
iSno krilo Je ifi
Najcenejši in najlepši asbestnš škrilf. Ne eksplodira v ognju, kakor drugi manjvredni izdelki. Ne zamenjajte ga n. pr. z „Hernitom". Cenovnimi, vzorci in priznanja o frpeinosti vedno na razpolago.
!! Znižane cene !!
Zastopstvo za Kranjsko in Sp. Štajersko Betonsko podjetje Žalec & Horn, Ljubljana, Dunajska cesta št. 73.
H
IS
m m
S i
i
i
1 i
i
i
Mi
Jfje dobite najboljši in najcenejši papir
Vsi uradi in vsi posamezniki naj rabijo papir, /{i ga ima v najrazličnejših vrstah v zalogi „Slovenska Strada". 7a papir je najcenejši in najboljši ter se ga pod takimi pogoji, pod kakršnimi ga prodaja „Slovenska Strada" nikjer drugod ne dobi. Pišite po vzorce na pisarno „Slovenske StraŽe"' Judi trgovci dobe v prodajo papir ceneje k°t ga jim morejo dati agentje ali druge tovarne, so^^pš Poizkusite!
II
IVAN KREGAR
izdelovatelj cerkvene - posode in orodja -
Ljubljana, Elizabetna c. 3
se zahvaljuje prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom za dosedaj izkazano naklonjenost ter se priporoča še nadalje z zagotovilom, da bo vedno vse izdelave bodisi nove ali pa stara popravila napravil solidno in kolikor mogoče po nizki ceni. Obrisi za mon-štrance, kelihe, ci-borije, svetilke, lestence, svečnike itd. itd. so na razpolago. Stare cerkvene posode in orodje se temeljito popravi in prenovi po najnižji ceni. Delavnico, katera je z modernimi stroji in orodjem opremljena, si vsakdo lahko ogleda.
zlatih frankov z vplačilom le 4 K 75 Tin, zamere zadeti,
kdor kupi turško srečko v korist .Slovenski Straži" mesečne obroke
4 krone 75 vin. Žrebanje vsak drugi mesec, vsaka srečka mora zadeti manj 230 kron, Pojasnila daje in naročila sprejema za »Slovensko Stražo" Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg št. 19.
□C3C30C3C3C3C3C3C3C3C=aC3C=3C3m
q Pozor!	Pozor! d
d Pitne Somaeo untiiio M\ o
Q MATEJ TRPIN g
Q cerkveni in dekoracijski slikar [j jj v Ljubljani, Elizabetna cesta 3 0
rj	se priporoča častitim cerkvenim predstojništvom,	n
m	slavnim društvom za izdelovanje raznih v to	n
U	stroko spadajočih del, kakor n. pr. oljnate	^
U	slike, križeva pota, božje grobe, por-	U
D	trete, pokrajine, slike za cerkvene in dru-	[]
[j	štvene zastave, restavriranje in popravila starih	[
Q	i^rcS"?^? slik po pravilih veščakov. i^si^i^s	Q
D D D D 0 D D D
Načrti risb za umetno vezenje
zastav in njih okraskov, gledaliških odrov po novih pripravnih izpremembah in raznih scenerijah, solidno po nizkih cenah, i^s
Na razpolago so skice, risbe in načrti za
omenjena dela po pravilih umetniške obrti.
D □
D C D D D D
pauuuui, nnaauannai]
D
m
H
m
l
(deželni dvorec)
opozarja p. r. vinske kupce na svojo
riflh W ŠTrisS; MM i.
Poleg namiznih vin navadne in boljše vrste ima tudi čistovrstna vina, kakor: zelen, burgundec, rulandec, karmenet, rizling i. t. d. na prodaj. — Oddaja se od 56 litrov naprej.
Postrežba točna in solidna, cene nizke.	Zahtevajte cenike 1
O kakovosti zadružnih vin se vsakdo lahko prepriča pri javnih vinskih poskušnjah, katere se vršč redno vsak četrtek od 4. ure popoldne do 9. ure zvečer v pokuševalni kleti S±S v Ljubljani pod kavarno .Evropa«.
Zadruga posreduje tudi brezplačno nakup vina direktno od producentov. Resnim kupcem so naslovi in zelo ngodne ponudbe vin od najboljših kranjskih vinogradnikov breznlačno na raznoiaao.