Celje - skladišče D-Per

582/1988
občina Šentjur pri celil II
ir
1119882552,116
mim
COBISS s
umwr j
glasilo socialistične zveze delovnega Ijiids
AVGUST 1988
IZ VSEBINE:
—	Priznanja 18. avgust
—	Iz naših KS
—	Kmetijski raziskovalni tabor
—	Mladi za razvoj Šentjurja
Št. 116
Razmišljanje ob občinskem prazniku
Nikakor se še nismo dokopali do spoznanja, da je tudi v samoupravnem socializmu treba veliko in odgovorno delati. Ne želim govoriti o težkem gospodarskem položaju in o vzrokih zanj, niti poudarjati položaja občine, ki je po oceni narodnega dohodka iz 1986. leta na zadnjem mestu v SR Sloveniji. Prepričan pa sem, da se je v tem trenutku treba bolj kot kdaj koli doslej spopasti s stanjem in oceniti ter poiskati izhode iz kriznega položaja.
Prepričan sem, da je uspešnost zasuka negativnih teženj odvisna od zastavljene gospodarske reforme, ustrezne gospodarske politike in učinkovitejšega gospodarjenja predvsem v gospodarstvu in tudi družbenih dejavnostih.
Vsak dan slišimo za številne vzroke, ki jih naši ljudje navajajo kot zavore v naši širši aktivnosti. Sprašujejo se, ali smo res vsi skupaj nesposobni; ali so krivi neenotnost in različni pogledi na najpomembnejša vprašanja? Ali je res vsa krivda v neaktivnosti strokovnih kadrov v gospodarstvu? Ali je krivda v neučinkovitosti oziroma oviranju samoupravljanja po različnih ljudeh v gospodarstvu in nasploh v DPS? Ali je vzrok v tem, ker delovni ljudje niso sprejeli akcije za izhod iz krize? So vzrok posledice tržnega gospodarstva, s katerim smo šele na začetku? Ali je vzrok v pomanjkanju znanja, razvojnih programov, kadrov, neustreznega stimuliranja strokovnih in poslovodnih struktur v gospodarstvu? Resnično smo pa mojstri za ugotavljanje napak v sosednjih OZD, občinah in republikah in se obnašamo kot da svojih nimamo.
Veliko takih in podobnih vprašanj kroži med delovnimi ljudmi in občani naše občine. Ocene, kateri so pravi vzroki, so v izpostavljenih vprašanjih. Vsekakor pa drži, da ni več časa za ugotavljanje vzrokov in da moramo kar se da hitro poiskati izhod. Vsi skupaj in vsak na svojem delovnem mestu moramo zagotavljati uresničevanje sprejetih sklepov, ki temeljijo na realnih ocenah sedanje situacije v naši občini.
Zaupanje, ki smo ga zgubili, bomo lahko samo z vztrajnim, poštenim in odgovornim delom spet pridobili.
Na delovne ljudi in občane pa apeliram, da nas podpirajo v vseh prizadevanjih na vseh področjih tako v OZD, KS, DPO in skupščinskem sistemu.
Le tako bomo postopoma premagali težave sami, kajti od drugih zunaj območja občine v današnji situaciji ne moremo kaj dosti pričakovati.
Nekaj podatkov o gospodarskih gibanjih v prvem polletju 1988
1.	Skupna poraba: (SIS)
Interventna zakonodaja, sprejeta maja letos, je omejila svobodno razpolaganje oziroma naraščanje obveznosti in še večje obremenjevanje gospodarstva.
Tako smo v prvem polletju združili 145,4 odstotka (dovoljeno je 152 odstotkov) v primerjavi z enakim obdobjem leta 1987.
Vplačila so rasla počasneje od prejemkov gospodarstva in počasneje od rasti cen.
Občinskim skupnostim je ostalo od tega 47,8 odstotka ali 3.825 milijard din.
To je 100 milijonov manj kot dovoljuje interventna zakonodaja.
Razlika do 8 milijard so namenska sredstva republiškim SIS, raznim skladom in drugim v SRS.
2.	Splošna poraba: (proračun)
Dovoljen obseg po interventni zakonodaji za DPS Šentjur znaša 979 milijonov din izvirnih prihodkov, vendar je bilo na račune DPS vplačil 9,7 milijonov din manj — torej 1 odstotek manj kot znaša dovoljeni znesek.
Od tega je bilo razporejeno v občinski proračun 951 milijonov din ali 75,3 odstotka. Ostala razlika gre v republiški proračun in sklade.
Najmočnejši vir proračunskih sredstev so davki od OD in dohodki OZD. Celotni obseg znaša 1.200 milijonov din, kar znaša 146 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem leta 1987.
3.	Druga poraba:
Za financiranje druge porabe: stanovanjska dejavnost, upravljanje s stavbnimi zemljišči, vodni prispevek, pristojbine za ceste, sredstva krajevnega samoprispevka, prispevki za pokrivanje stroškov v železniškem gospodarstvu, prispevki drugim skupnostim in skladom skupne rezerve in sredstva solidarnosti — znašajo bruto vplačila 2.142 milijonov din. Od tega je bilo razporejeno občinskim skupnostim in skladom 1.000 milijonov din oziroma 47 odstotkov vseh sredstev.
4.	Osebni dohodki
V prvem polletju je bilo v občini (gospodarstvo in negospodarstvo) izplačano 8.386 milijonov din čistih OD, in sicer:
Najbolj se je masa izplačil za OD in nadomestila povečala v gospodarstvu (i = 248), najmanj pa v negospodarstvu (i = 245) — vendar povsod manj, kot je bil dvig splošnega nivoja cen.
5.	Prejemki:
a)	Prejemki, ki jih štejemo v celotni prihodek so se povečali za 141 odstotkov; izdatki, ki pa imajo značaj materialnih stroškov, pa so za njihovo rastjo zaostajali za 6,2 odstotka.
b)	Iz meseca v mesec letošnjega leta pa se v gospodarstvu občine znižuje fizični obseg proizvodnje — višja je le še za 1,2 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani. S tem se tudi gospodarstvo občine hitro približuje splošni tendenci pospešenega upadanja industrijske proizvodnje.
6.	Krediti:
Gospodarstvo in negospodarstvo je v tem obdobju koristilo 2.387 milijonov din kreditov namensko za: proizvodnjo, zaloge in druge namene. Od tega je negospodarstvo najelo samo 6 milijonov din dolgoročnega kredita. Od skupnega zneska najetih kreditov pa je 2.229 milijona din kratkoročnih in 158 milijonov din dolgoročnih kreditov.
7.	V času, ko pripravljamo poročilo za objavo, še ne razpolagamo s podatki o (ne)uspešnosti poslovanja OZD v prvem polletju 1988.
Podatki o gospodarskih gibanjih so povzeti iz informacij SDK Celje za prvo polletje letošnjega leta. Iz njih ni razvidno stanje posameznih OZD — torej je to neko povprečje. Zato je treba vedeti, da je slika za številne OZD precej boljša, za nekatere pa tudi slabša. V primerjavi z gibanji v celjski regiji smo nekje na sredini — v republiki pa smo po obsegu fizične proizvodnje na boljšem mestu (SRS — 6 odstotkov) — pri OD pa 15—20 odstotkov pod povprečjem.
Torej je treba priznati, da vsa prizadevanja le niso bila zaman. Vendar, kot je v uvodu ocenjeno, bo treba odpraviti še mnogo pomanjkljivosti, da bomo lahko zadovoljni.
Vlado Gorjup
Ob prazniku občine Šentjur čestitamo vsem delovnim
ljudem in občanom
SO, DPO in uredništvo
Šentjurski portret
Povod za ta portret je visoko priznanje, ki ga je Slavko Valentinčič prejel ob letošnjem dnevu električarjev —-10. juliju, zvezna plaketa Nikole Tesle. Podelili so jo še desetim drugim najzaslužnejšim delavcem v slovenskem elektrogospodarstvu.
Slavko se je rodil 1929. leta v Stari vasi pri Krškem. Za elektrikarja se je izučil kmalu po vojni, leta 1948. Že kot vajenec je sodeloval pri takratnem silnem razmahu elektrifikacije dežele po vsej Sloveniji od Gorenjske in Primorske pa do Suhe in Bele Krajine. S temi bogatimi izkušnjami je prišel po odsluženju vojaškega roka leta 1952 na Planino kot elektromonter, danes pa vodi elektronadzorništvo na Planini v okviru Elektrodistribu-cije, Tozd Krško.
Leta 1952 je na Planini in njeni bližnji okolici prvič zasvetila elektrika. Kljub neštetim oviram je nezadržno osvajala naj oddaljenejše vasi, zaselke in domove na Podlogu, Kalobju, Prevorju.
Slavko Valentinčič
Od Slavka je elektrifikacija zahtevala mnogo strokovnega znanja in organizacijskih sposobnosti, pa tudi pridnosti, natančnosti in vztrajnosti. Včasih pa tudi trme, saj so to delo spremljale nemajhne težave. Pa tudi s posamezniki, ki so z nezaupanjem sprejemali z elektriko tudi drugačen način življenja, se je bilo treba nekako sporazumeti. Kot predstavnik elektrogospodarstva
na Planini je koordiniral z odbori za elektrifikacijo, sodeloval na neštetih sestankih z občani, jih prepričeval o koristnosti, ki jo prinaša elektrika, načrtoval, organiziral ... Danes upravičeno s ponosom našteva dosežene uspehe na svojem področju: 80 kilometrov 20 KV daljnvoda, okrog 220 kilometrov nizkonapetostnega omrežja in 42 transformatorskih postaj.
Sedemčlanska skupina pod vodstvom Valentinčiča obvlada široko območje od Jurkloštra in Brez, Kalobja, Paridola, Jele, Pre-vorja do Lesičnega in Podgorja, da je skoraj 1800 odjemalcem oziroma uporabnikom zagotovljena kakovostna in stalna oskrba z električno energijo. Pred 16 leti so tu začeli obnavljati omrežje s kabliranjem, pri tem so veliko pomagale mladinske delovne brigade. Trenutno je kablirano 65 odstotkov nizkonapetostnega omrežja. To je posebej pomembno za nemoteno električno oskrbo, v vsakršnih vremenskih razmerah, posebej ob neurjih in ob novozapadlem snegu. Tov. Va-lantinčiču je lastna delavnost tudi izven službe. Lepo in skrbno urejen dom pod planinskim gradom zgovorno priča o tem. Nič površnosti, vse mora imeti svoj red in svoje mesto. Iz tega načela izhaja tudi v svojem družbenem in društvenem delovanju. Tak je Slavko kot lovec, kot lovski čuvaj, ali kot vodnik bolj ali manj imenitnih lovskih gostov v domačem lovišču, ali kot čebelar. Tak je bil kot vodja delegacije KS ali v turističnem društvu, v strelski družini, v ZRVS.
Pričakovali bi, da je človek, kakršen je Slavko, utrujen od nenehnih skrbi in dela, da bi že rad v pokoj. Pa ne. Na to še ne misli. Prej bi še rad kabliral preostanek 70 kilometrov prostovi-sečega nizkonapetostnega omrežja. To je razdalja, kakor od Celja preko Planine do Sevnice. Ko tako razmišljava, ne more brez pikre primerjave: pred 16 leti, ko smo začeli s kabliranjem, so cestarji začeli modernizirati kozjanski cestni križ. Doslej so na našem območju asfaltirali okrog 12 kilometrov cest. Če bodo pridni kot doslej, se bodo preostanka tega križa »odkrižali« do leta 2010. No, do takrat bomo tudi mi opravili s kabliranjem vseh 220 kilometrov, potem pa v pokoj.	Ž. F.
Letos praznujemo na Blagovni
Zbori občinske skupščine so organizacijo praznovanja letošnjega občinskega praznika zaupali krajevni skupnosti Blagovna. Večletna prizadevanja v razvoju krajevne skupnosti in uspehi pri graditvi infrastrukturnih objektov ter objektov skupne rabe so pripomogli, da odločitev o praznovanju občinskega praznika v eni — do zdaj najmanj razviti krajevni skupnosti v občini — ni bila težka. Prav je, da v našem glasilu nekoliko širše prikažemo zgodovino, razvoj in znamenitosti krajevne skupnosti Blagovna.
Krajevna skupnost leži na severozahodnem delu občine, meji
na celjsko občino in krajevne skupnosti Dramlje, Ponikva, Šentjur okolica in center. Šteje približno 1200 prebivalcev, ki so večinoma zaposleni v Celju in le nekaj v Šentjurju, predvsem zaradi slabih prometnih zvez. Čistega kmečkega prebivalstva je zelo malo, industrije pa v krajevni skupnosti ni. Značilnost krajevne skupnosti Blagovna so veliki gojitveni ribniki, ki so v upravljanju celjske ribiške družine, graščina Blagovna s tisočletno zgodovino, osnovna šola z letnico ustanovitve 1884, znamenita cerkev sv. Rozalije z baročnimi por-talnimi vrati in Gasilsko društvo Lokarje z 88-letnim aktivnim de-
lovanjem. Med krajevne značilnosti lahko štejemo tudi štorklje, ki se v zadnjih letih vsako leto vračajo v te kraje, lončarsko preteklost v Primožu in kraj Zla-teče, kjer so v preteklosti verjetno kopali zlato rudo. Iz narodnoosvobodilne vojne je najbolj znana partizanska bolnica Zima na Cerovcu v Šohti in pot XIV. divizije. Tu se je rodil in živel narodni heroj Stante, vrhovni sodnik Slovenije po vojni in pesnik.
Krajevna skupnost Blagovna se je organizirala po interesnem principu pred približno petindvajsetimi leti, ko je bilo to področje močno prizadeto zaradi onesnaženega ozračja iz celjskega industrijskega bazena, predvsem Cinkarne Celje. V krajevni skupnosti deluje pet vaških skupnosti: Dole, Primož, Cerovec, Proseniško in v zadnjem času tudi Jezero. Večino sredstev za razvoj krajevne skupnosti so pridobili s samoprispevkom v zadnjih letih, prostovoljnim delom krajanov, nekaj pa so primaknile tudi samoupravne interesne skupnosti v občini. V zadnjem času so precej sredstev za razvoj krajevne skupnosti pridobili z odškodninami za gradnjo deponije sadre, ki jo načrtuje Cinkarna Celje v naselju Ogorevc na meji s celjsko občino.
V srednjeročni program 1986 —1990 so krajani zapisali, da bodo zgradili trgovino na Blagovni, modernizirali šolo, asfaltirali regionalno cesto Proseniško—Bu-
kovžlak, uredili avtobusna postajališča, napeljali vodo v Zlateče in Cerovec ter modernizirali štiri kilometre krajevnih cest in si uredili prostore za delovanje krajevne skupnosti. Poleg večjih nalog bodo urejevali kanalizacijo in razsvetljavo ter skrbeli za delovanje društev in organizacij v svojem kraju. Delo v krajevni skupnosti poteka popolnoma amatersko in prostovoljno. Kaj drugega jim tudi ne preostane, saj je sredstev izredno malo in ne zadostujejo niti za delovanje društev in organizacij ter za administrativne stroške in vzdrževanje prostorov.
Večino nalog iz srednjeročnega programa so že uresničili, čeprav jih čaka še veliko dela, predvsem pri modernizaciji krajevnih cest, urejevanju avtobusnih postajališč in napeljavi vodovoda. Največ sredstev so vložili v modernizacijo osnovne šole Blagovna, pri tem je krajevna skupnost prispevala z denarjem in delom 10 odstotkov. Kiju nekaterim ostrejšim razpravam na zborih občanov, ko so govorili o spremembi šolske okolice, je to velika pridobitev za krajevno skupnost. Tako kot otvoritev sodobnega gasilskega doma na Selah pred leti. Ob občinskem prazniku bo ta objekt formalno predan svojemu namenu. V njem so poleg prostorov za sodobni pouk tudi prostori za otroški vrtec in sedež krajevne skupnosti.
Dobitniki občinskih priznanj
Ob letošnjem občinskem prazniku bodo podeljena najvišja občinska priznanja »PLAKETA 18. AVGUST« naslednji skupnosti in posameznikom:
KS Blagovna, kot priznanje delovnim ljudem in krajanom za uspešen in vsestranski razvoj krajevne skupnosti v zadnjih desetih letih.
Martinu Cmoku za dolgoletno uspešno delo pri razvoju gasilske dejavnosti v občini, aktivno delo v samoupravnih organih KS Slivnica in vodenju obrata Aurea v Gorici pri Slivnici.
Stanku Gobcu za izjemne dosežke na področju pedagoškega dela pri razvijanju tehničnih znanj učencev ter za izdelavo inovacijskih učil v zadnjih desetih letih.
Bogdanu Knezu za dosežke na področju družbeno organizirane kmetijske proizvodnje v preteklih 20. letih in vsestransko samoupravno in družbenopolitično dejavnost. PRIZNANJA 18. AVGUST PREJMEJO:
1.	Silvo Fendre za dosežke na področju obrambe pred točo na območjuobčine Šentjur ter vsestransko družbeno angažiranje.
2.	Zdenko Horvat za vsestransko družbeno aktivnost in posebno angažiranje na področju civilne zaščite.
3.	Prof. Franc Klinar za dosežke na področju zborovskega petja z moškim pevskim zborom O. Zupančič iz Ponikve in z ženskim pevskim zborom skladateljev Ipavcev iz Šentjurja.
4.	Milan Štraus za dosežke na področju razvoja sladkovodnega ribištva ter turizma na Slivniškem jezeru.
5.	Avgust Vovk za uspešno organiziranje občinskega obrtnega združenja in družbeno angažiranje v KS Ponikva.
Posebno priznaje 18. avgust s knjižno nagrado za dosežen uspeh v izobraževanju in na področju izvenšolskih dejavnosti pa prejmejo naslednji učenci:
Vida Rezar in Lucija Zidanški iz OŠ F. Vrunč Slivnica, Andreja Korošec iz podružnične OŠ Prevorje,
Ksenija Kamer iz podružnične OŠ Solidarnost Loka, Polona Fendre in Matevž Brodej iz OŠ F. Malgaj Šentjur, Zlatko Brečko iz podružnične OŠ Kalobje,
Matija Mastnak iz podružnične OŠ Blagovna,
Katarina Vreščak in Andreja Galuf iz OŠ B. Kocena Ponikva,
Monika Povalej in Barbika Štampar iz OŠ M. Zidanšek Dramlje,
Aleksandra Krofi in Neva Zupanec z OŠ Kozjanski odred Planina,
Boštjan Guček iz podružnične OŠ Dobje,
Janez Garovšek, Janja Knez in Janko Mastnak iz srednje kmetijsko-živilske šole Celje — enota Šentjur.
Čestitamo!
Kako do zaposlitve
To vprašanje si najpogosteje zastavljajo mladi, ki že čutijo posledice gospodarske krize. Nezaposlenost v naši občini trenutno spremljamo le v okviru skupnosti za zaposlovanje, ki pa ne bo in ne sme biti edino zatočišče mladih, ki želijo s svojim delom prispevati k obstoju in razvoju naše družbe. Prostih delovnih mest je v našem združenem delu vedno manj, prosečih rok, ki odpirajo vrata kadrovskih služb, pa vedno več. Tako si eni bolj, drugi malo manj vljudno pošiljamo iskalce zaposlitve na relaciji kadrovska služba — skupnost za zaposlovanje. Morda velja to razmišljanje bolj za tiste mlade, ki v času izobraževanja niso imeli kadrovske štipendije, pa tudi le-ti nimajo več neposredno zagotovljenega dela. Čedalje več je zaposlovanja za določen čas, ta pojav pa je v občini Šentjur toliko bolj v ospredju-
Nanj v preteklosti nismo reagirali, saj smo se zanašali na iznajdljivost in potrpežljivost mladih iskalcev zaposlitve, pa tudi na možnost, ki jih je ponujala bližina celjske industrije. Danes je tudi ta možnost skoraj zaprta in praktično pot do dela, kakršno smo poznali do danes, ni več prava. Če odmislimo tista prosta delovna mesta, ki jih bodo zasedli štipendisti in deficitarni poklici (le-teh je vedno manj), potem nam ostaja pri iskanju dela velika večina raznovrstnih izobražencev, ki dolgo ne bo več zadovoljna z našimi odgovori, da preprosto ni novih delovnih mest, ker ni investicij, ker se prestrukturiramo, ker čakamo na ukrepe itd.
Mladi se tako v sedanjem družbenem trenutku bolj spopadajo s težavami, ki jih imajo zaradi socialne varnosti, kot pa s prvim samostojnim korakom v življe- ^
nje. Zaključki takega razmišljanja so seveda skrb zbujajoči, še posebej ob misli, ko nismo povsem prepričani, da se je poglabljanje gospodarske krize zaustavilo, le-ta pa se najbolj odraža v kopičenju nezaposlenih mas.
Iskanje začasnih rešitev v nedorečenih in težko sprejemljivih socialnih programih ne prinaša zadovoljstva. Ponudba delovne sile bo naraščala, zato se ne kaže slepiti, da bo delo zagotavljal le sistem posredovanja. Vsak posameznik se bo o možnostih, čeprav tudi za ceno prekvalifikacije, oddaljenosti in gibljivosti delovnega mesta in časa, moral sprijazniti in sprejeti kot lasten prispevek za zagotovitev dela. V tem primeru gre za lastno angažiranost, ki zahteva več poti, informacij in izkazovanja znanja ter volje po konkretnem delu.
Le na ta način bo mogoče priti nekoliko prej do dela. V iskanje dela se bodo morale vključiti tudi strokovne institucije z drugačno organizacijo oziroma načinom dela, ki bo mladim vendarle odpiral možnosti. Spontano in nevešče iskanje dela prinaša ob previdnosti delovnih organizacij do zaposlovanja tudi uporabo zvez, pritiskov itd. Ta pojav bi morali omejiti in ne dovoliti, da bo glavni filter za zaposlitev. Tudi če bo delovnih mest v prihodnje vse manj, bodo morala biti odprta za javno in enakopravno kandidaturo vsem, ki izpolnjujejo pogoje. Družbeno nadzorno funkcijo bodo morali bolj kot doslej izvajati za to postavljeni organi.
Sklenemo lahko torej, da bo moral sleherni posameznik vložiti več lastnega truda, institucije, ki so za zaposlovanje strokovno najbolj odgovorne in usposobljene, pa začeti lastno organizacijsko in vsebinsko prenovo.
Mirko Čander
Kmetijski raziskovalni tabor
Pobudo za organizacijo in izvedbo kmetijskega raziskovalnega tabora Šentjur 88 je dalo predsedstvo OK ZSMS, predvsem na podlagi pospešenih vsebinskih aktivnosti v okviru kmetijske problematike vodenih v preteklih dveh letih. Razprave in okrogle mize so pokazale, da je kmetijstvo v hudih denarnih in organizacijskih težavah. Zato je nujno treba storiti nekaj več, predvsem hitreje organizirati ter skladneje pospeševati proizvodnjo hrane.
Slednje je prav gotovo upravičen motiv za organizacijo in izvedbo raziskovalnega tovora. Na njem pa bodo mladi lahko pridobili nove praktične izkušnje, spoznali okolje in nov način življenja, navezali stike in izmenjali izkušnje.
Na tabor smo se dobro pripravili in k sodelovanju povabili tudi strokovne kmetijske institucije (KK TOK Šentjur, ZŽV PE Šentjur).
Organizirali smo ga v južnem predelu občine Šentjur, v Šentvidu pri Planini, v času od 4. do 16. julija. V raziskave smo vključili vsa področja kmetijstva razen gozdarstva.
Da bi za kmetijski raziskovalni tabor pridobili čim več študentov, smo se obrnili na mag. Milana Erjavca iz VAŠ Maribor, dr. prof. Katjo Vadnal iz BF VTOZD za agronomijo iz Ljubljane, Ido Smolnikar iz BF VTOZD za živinorejo iz Ljubljane, dipl. vet. Andrejo Stopar iz BF VTOZD za veterino, na komisijo za študijske in študentske zadeve ter na Svet študentov četrtega letnika BF VTOZD za veterino iz Ljubljane. Pomoč pa nam je ponudil tudi prof. Drago Kos s FSPN Ljubljana.
Pri konstituciji programov so sodelovali ing. Zdravko Brglez, dipl. vet. Gregor Bezenšek, dipl. vet. Andreja Stopar, mag. Milan Erjavec.
Sprejeli so predlog, da se na področju tabora določi osem vzorčnih kmetij. Lastnike pa so seznanili z namenom tabora.
K uspešnosti izvedbe tabora so veliko pripomogli tudi krajani in kmetje.
Pri izvedbi veterinarskega programa je sodelovalo 9 študentov in Franc Zapušek z drugimi veterinarji iz ZŽV PE Šentjur.
Pri izvedbi agronomskega programa je sodelovalo 5 študentov, ena dijakinja in mag. Milan Erjavec, VAŠ Maribor, prof. dr. Mirko Leskovšek, BF VTOZD za agronomijo, dipl. ing. agr., Jože Ilešič iz BF VTOZD za agronomijo, asistent dipl. ing. Tomaž Prus, BF VTOZD za agronomijo in dipl. ing. Nataša Vidic, BF VTOZD za agronomijo.
Pri izvedbi živinorejskega programa so sodelovali 4 študentje ter Milan Erjavec, VAŠ Maribor.
Pri izvedbi sociološkega programa sta sodelovali 2 mladinki, strokovno pomoč pa je nudil prof. Drago Kos.
Računalniški program je izvajal Jože Hanč.
Poleg teh pa so pri pripravah in v končni izvedbi sodelovali še: dipl. ing. kmet. Jože Verbič, KIS, dipl. geogr. Tomaž Cunder, KIS, dipl. ing. kmet. Tina Grobelnik, KIS, doc. dr. Mihael Vengust BF VTOZD za veterinarstvo Ljubljana.
Na taboru je sodelovalo 21 študentov in ena dijakinja. Povprečna starost udeležencev je bila 23 let.
Bilo je 52 % žensk in 48 % moških, po nacionalnosti pa 88 % Slovencev in 12 % Srbov.
Delo na taboru je potekalo demokratično. Sproti smo analizirali opravljeno in se dogovarjali o delu za naslednji delovni dan.
Ogledali smo si tudi kulturne znamenitosti v okolici, organizirali športna in družabna srečanja z mladimi iz Šentvida pri Planini, organizirali pogovor s političnim vodstvom SO Šentjur ter pogovor o problematiki kmetijstva v občini Šentjur, na katerem je sodelovalo tudi precejšnje število domačinov.
Organizirana sta bila dva strokovna ogleda farm kuncev in govedi, v večernem času pa so bile na ogled videoprojekcije.
Finančno in materialno so sodelovale naslednje organizacije:
1.	Izvršni svet skupščine občine Šentjur
2.	Zveza vodnih skupnosti Slovenije
3.	HKS Slovenije
4.	Kmetijski kombinat — TOK Šentjur
5.	Kmetijsko zemljiška skupnost občine Šentjur
6.	Sklad za intervencije v kmetijstvu in proizvodnjo hrane Šentjur
7.	Kulturna skupnost Šentjur
8.	Veterinarska postaja Ljutomer
9.	Milenko Martinjak, prašičerejska farma Ihan
10.	Inštitut za higieno BF VTOZD za veterinarstvo
11.	Klinika za prežvekovalce BF VTOZD za veterinarstvo
12.	Pliva Zagreb
14.	Miroslav Nuskern, prašičerejska farma Nemščak
13.	Krka Novo mesto
15.	Republiška konferenca ZSMS
Vodstvo kmetijskega raziskovalnega tabora Šentjur 88 je sestavljalo:
Vodja KRT:
Strokovni vodja za veterino: Strokovni vodja za agr. in živinorejo:
Janez Kukovič Andreja Stopar Zdravko Brglez
mostojnega področja nismo obravnavali. Vprašanja izkoriščanja gozda kot bogastva smo poskušali vnesti v splošen gospodarski pregled in ekonomsko analizo gospodarstva. Ob koncu tabora so udeleženci ugotovili naslednje:
1. Na tem področju so težka, slabo prepustna tla, neprimerna za intenzivno poljedeljsko proizvodnjo, zaradi tega priporočamo, da travnike kmetje po 4 letih preorjejo, nato sejejo silazno koruzo, naslednje leto eno izmed žitaric in nato 3. leto zopet posejejo travo za štiri leta.
Na ta način se bo zemlja obogatila z organskimi snovmi in Nadaljevanje na 7. str.
NEKAJ ZAKLJUČKOV
Glede na to, da so se na tabor prijavili v glavnem študentje, ki so končali 1. letnik, smo vsebino .programa in organizacijo dela prilagodili njihovim zmožnostim. Zdaj, ob koncu tabora, lahko ugotavljamo, da je bilo to »prilagojeno« delo dobro opravljeno. Prav tako pa je bil v celoti opravljen že na začetku zastavljen veterinarski in sociološki del. Glede na to, da smo v pripravljalnem obdobju s predstavniki Gozdnega gospodarstva Celje in TOK Šentjur ugotovili, da na področju gozdarstva ni akutne problematike in da tudi študentje gozdarstva s tega področja niso pokazali zanimanja, gozdarstva kot sa-
18. AVGUST • 18. AVGUST • 18. AVGUST • 18. AVGUST • 18. AVGUST • 18.AVGU
PROGRAM PRIREDITEV V POČASTITEV LETOŠNJEGA OBČINSKEGA PRAZNIKA
PETEK, 5. avgusta
ob 17. uri — KOLESARSKA DIRKA NA RIFNIK start v Hruševcu PETEK, 12. avgusta
ob 18. uri — ODPRTI HITROPOTEZNI ŠAHOVSKI TURNIR POSAMEZNIKOV SOBOTA, 13. avgusta
ob 8. uri — TURNIR V MALEM NOGOMETU športni park Šentjur
ob 13. uri — ODPRTO PRVENSTVO ŠENTJURJA V KEGLJANJU Motel Merx Šentjur
ob 17. uri — MEDNARODNI KOŠARKARSKI TURNIR športni park Šentjur
ob 20. uri — KULTURNO-ZABAVNA PRIREDITEV »3. KOZJANSKA NOČ« na vrtu Motela Merx Šentjur NEDELJA, 14. avgusta
ob 13. uri — TEKMOVANJE V JADRANJU NA DESKI Slivniško jezero PONEDELJEK, 15. avgusta ob 9. uri — OTVORITEV MLADINSKEGA
EKOLOŠKEGA TABORA RD »VOGLAJNA« Ribiški dom »Tratna« ob Slivniškem jezeru ob 18. uri — ŠAHOVSKA SIMULTANKA z republiškim prvakom SRS v šahu sejna dvorana SO Šentjur SOBOTA, 20. avgusta
ob 7. uri — MEDDRUŽINSKO TEKMOVANJE V LOVU RIB
Slivniško jezero
ob 9. uri — REGIJSKI TURNIR ČLANOV V TENISU športni park Šentjur
ob 16. uri — MEDOBČINSKO TEKMOVANJE GASILSKIH ENOT
športni park Šentjur ob 18. uri — TEK PRIJATELJSTVA ’88 start športni park Šentjur NEDELJA, 21. avgusta
ob 8. uri — TEKMOVANJE LOVCEV V STRELJANJU NA GLINASTE GOLOBE lovski dom na Tienici (Blagovna) ob 9. uri — FINALE TURNIRJA ČLANOV V TENISU športni park Šentjur
ob 11. uri — SLAVNOSTNA SEJA ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE IN VODSTEV DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ pri OŠ na Blagovni
IZ ZGODOVINE BLAGOVNE
Blagovna je v zgodovini prvič okrog leta 1000, ko so bili gospodje z Blagovne pod okriljem brežiško-krških grofov. To je bila mejna graščina in zato ime izvira iz besede blago, saj je bila tu mitnica. Ime lahko izvira tudi iz imena gob blagova, ki tu rastejo. Skozi to področje je vodila rimska cesta, med Celeo in Petovio. Znano je, da so v času turških napadov, ko je bil porušen grad Rifnik, vso dejavnost rifniški gospodje — vitezi celjskih grofov, prenesli na graščino Blagovno. Graščina Blagovna je bila precej utrjena zaradi ribnikov, ki so jo obdajali. Najbolj znan lastnik graščine je bil baron von Berks iz 19. stoletja, deželni poslanec na Dunaju in soustanovitelj kmetijske šole v Šentjurju ter zagovornik slovenskega jezika v splošni rabi. Bil je prijatelj doktorja Ipavca in ni naključje, da se je Ipavec poročil z guvernanto njegovih otrok, ki je slovenskemu narodu rodila znamenite skladatelje Ipavce.
Med prvo svetovno vojno je bilo tu begunsko taborišče za Žide z velikim pokopališčem na Tičnici, ki pa se žal ni ohranilo.
Med obema vojnama je graščina večkrat menjala lastnika, nazadnje jo je odkupil Gologranc, ki je bil pred vojno šentjurski župan. V lasti Gologrančevih je graščina še zdaj, žal pa so ji po vojni odvzeli velika posestva in je ostala brez potrebnih sredstev za vzdrževanje.
Iz NOB je znana partizanska bolnica Zima na Cerovcu. Zgradili so jo septembra 1943 zaradi bojev ob prihodu XIV. divizije v naše kraje.
OSNOVNA ŠOLA BLAGOVNA
Šola je bila ustanovljena leta 1884, vendar se je pouk začel šele dve leti pozneje v graščini Blagovna v Goričici. Pozneje je bil pouk na Proseniškem, v zasebni hiši — v Simončičevem salonu. Leta 1902 so zgradili to šolsko poslopje. V listini iz leta 1935 smo našli naziv šole: DVO-RAZREDNA OSNOVNA ŠOLA NA BLAGOVNI. Obiskovalo jo je tudi do 100 učencev.
Med vojno sta tu učila nemška učitelja v nemškem jeziku. Partizani so 17. januarja 1945 šolo zažgali, da se v njej ne bi naselila okupatorska vojska. Jeseni 1945
so šolo obnovili tako, da se je lahko začel pouk. Vpisanih je bilo 80 otrok.
Leta 1949 šola ni bila več osemletna, temveč štiriletna. Imenovala se je ENORAZRED-NICA. V peti razred so učenci šli na šole Šentjur, Ljubečna, Hudinja, Štore ali Celje. Prevoz ni bil urejen, zato so mnogi hodili peš.
Leta 1951 je bila šola povsem obnovljena. Dve leti je bil pouk za šest razredov. Leta 1954 so spremenili šolski okoliš. Število učencev se je zmanjšalo. Od tedaj naprej ima šola štiri razrede, združene v dva oddelka.
Pozneje, 31. novembra 1962, so jo kot podružnico priključili k centralni šoli Šentjur. Tako je še zdaj. Imenuje se Osnovna šola Franja Malgaja, Šentjur, podružnica Blagovna.
V letih 1969—1970, so jo spet obnovili. Šola je dobila vodo, parket, novo fasado, drvarnico, nove peči, 1982. pa tudi centralno ogrevanje. Mladinci pa so s pomočjo drugih krajanov zgradili športno igrišče.
Zadnje leto so zgradili tudi prizidek. Zdaj so v njej štirje prostorni razredi, kabineti, velika kuhinja in jedilnica. V njej je tudi otroški vrtec. Zgradili so tudi veliko športno igrišče.
Učenci sodelujejo pri vseh prireditvah v kraju in šolskih prireditvah ter tekmovanjih v občini. Tekmujejo za športno, prometno in bralno značko. Delajo v pionirski hranilnici. Izdajajo šolski časopis Štorklje. Četrtošolci so opravili kolesarski izpit. Učenci so ponosni, da uspešno tekmujejo v veseli šoli, saj so imeli prejšnje leto občinskega prvaka. Naslednje leto načrtujejo še foto krožek.
GASILSKO DRUŠTVO LOKARJE
Ustanovljeno je bilo leta 1900, kot obramba pred požari na tem področju. Med vojnama so že imeli orodno vozilo in brizgalno za požare. Prav tako so si že zgradili svoj gasilni dom v Lokar j ah. Po vojni so dobili gasilski avto in motorno brizgalno. Prelomnica gasilskega društva je prav gotovo gradnja novega gasilskega doma na Selah. Velik, sodoben gasilski dom so zgradili leta 1985, z veliko prostovoljnega dela, prostovoljnih prispevkov, pomoči krajevne skupnosti Blagovna, SIS za varstvo pred požari. V domu se odvijajo tudi dejavnosti vaške skupnosti in mladinske organizacije.
Društvo ves čas šteje od 50 do 100 članov.
KRAJEVNA SKUPNOST ŠENTJUR — OKOLICA
Aktivnosti v KS Šentjur-okoli-ca potekajo po sprejetem programu, tako za realizacijo referenduma kot za delo SZDL, OO ZSMS, drugih organizacij in društev ter organov krajevne skupnosti.
V prvem tromesečju nam je uspelo realizirati sofinanciranje izgradnje mrliške vežice Šentjur, sofinanoiranje izgradnje vodo-
vodnega sistema Kozarica, v drugem tromesečju pa postopno realizirati programe vaških skupnosti ter Kozarice. Poleg tega potekajo redna vzdrževalna dela na cestah, kanalizacijah in drugih objektih. Večje pridobitve po vaških skupnostih so posodobitve cest v Brezju ob Slomu, Tratni pri Grobelnem, del ceste v Šibeniku (severozahodni del) ter posodobitev cest — ulic v VS Nova vas.
Junija so se začele aktivnosti za skupno sodelovanje z obema KS Šentjur-center in Blagovna za dokončanje okolja mrliške vežice v Šentjurju in za opremo lete, da bi jo lahko čimprej predali namenu.
Organi v KS in komisije so na svojih področjih opravili delo, od sprejetja planov do realizacije le-teh, reševanja konkretnih zadev na področju komunale, socialnega varstva, družbenopolitičnih aktivnosti in delo na področju SLO in DS.
Avgusta bodo gradili telefonska omrežja v VS Grobelno, VS Jakob ter priključili nove naročnike v Novi vasi, Podgorju, Črno-lici in Kamenu ter Botričnici. S tem je problem telefonov v KS skoraj rešen, razen Krajnčiča, kar pa nam ostaja za tretje tromesečje.
Kljub doseženim rezultatom pa nismo napravili nič v zvezi z ureditvijo zelo perečega vprašanja preskrbe v Novi vasi. Še vedno se ne ve, kdo bo gradil trgovino, pa čeprav je znana lokacija, pridobljeno je zemljišče ter načrt celotne ureditve. Menimo, da je to še vnaprej skupna naloga ce-letne občine in ne samo KS.
Od januarja do junija so potekale aktivnosti na zahtevo občanov, v zvezi z ureditvijo vprašanj ureditve osnovne infrastrukture v naselju Stopče. Ker na tem področju nismo mogli doseči rešitve tega vprašanja, smo predlagali, da se opravi skupen komisijski ogled v sodelovanju strokovnih služb SO Šentjur.
A. Artič
KRAJEVNA SKUPNOST PREVORJE
Tudi pri nas ne glede na večje ali manjše težave uspešno uresničujemo program našega krajevnega samoprispevka. Končano modernizacijo ceste Lopaca —Dobje v dolžini 877 metrov ocenjujemo v višini 26.400.000 din. Manjša sredstva smo namenili tudi nadaljevanju del pri mrliški vežici in sprotnemu vzdrževanju cest. Velika pridobitev za naše krajane je tudi 19 novih telefonskih priključkov, čeprav so naše potrebe in želje še veliko večje. Vsa ta dela, ki smo jih s sodelovanjem vseh krajanov doslej opravili, vključno s predvidenim začetkom gradnje večnamenskih prostorov, asfaltiranjem ceste na Košnico in nadaljnjim rednim vzdrževanjem obstoječih vaških cest, so sestavni del našega programa, ki ga zaradi pomanjkanja denarja vse težje uresničujemo.
Špoljer
18. AVGUST • 18. AVGUST • 18. AVGUST • 18. AVGUST • 18. AVGUST • 18. AVGU
KRAJEVNA SKUPNOST SLIVNICA
Delegati skupščine Krajevne skupnosti Slivnica pri Celju so že na prvi seji leta 1986 zahtevali od vseh organov KS, da se enotno lotijo dela za hitrejši razvoj krajevne skupnosti. Delegati so naše želje in načrte redno posredovali na sejah skupščine občine. Začele so se težave, kajti naših srednjeročnih in kratkoročnih planov ni bilo nikjer. Da nam je kljub
Zazidalni okoliš Urban
temu uspelo prebiti se v programe SIS in drugih dejavnikov v občini, je zasluga razumevajočega vodstva le-teh in pred nami so že vidni večji rezultati referendumskega programa.
Naše geslo pri izvajanju našega programa je: porabljen denar — hiter razvoj. Plane za letos smo sprejeli že januarja in ko so se pokazale možnosti, začeli z izvajanjem. S sedmimi starimi milijardami, kolikor jih načrtujemo s samoprispevkom, želimo modernizirati cestne odcepe v Javorju, Voducah in Drobinskem. V tem letu bomo s pomočjo Cestne skupnosti Šentjur modernizirali tudi odcep lokalne ceste Stopa—Paridol do odcepa za Jelce.
Ker smo s samoprispevkom dobili premalo denarja, smo v skupščini in svetu KS sprejeli stališča, da to vsoto povečamo z lastnimi prispevki krajanov in njihovim fizičnim delom. Rezultati so vidni, saj so krajani po vaških skupnostih že končali s pripravljalnimi deli na cestnih odcepih, kar je finančno breme porabnikov cest, KS pa je financirala asfaltno prevleko s strojnimi deli.
Prav tako je končana sanacija oziroma izdelava odvodnjavanja na plazu Sele—Vodenice, urejena je cesta Bukovje—Kovač, delno je gramozirana cestna povezava Paridol—Jelce, saniranih je več zemeljskih plazov, urejena je kanalizacija pri mrliški veži v Slivnici, v končni fazi pa je tudi geodetska izmera Gorice.
Razvoj krajevne skupnosti so nam omogočili tudi tisti, ki se zavedajo, da je naša KS zanimiva za turizem, promet in gospodarstvo. Tako lahko pohvalimo odlično sodelovanje z Železarno Štore in Ribiško družino Voglajna, Nivojem Celje, Cinkarno Celje, Aerom Celje, PTT in Cestnim podjetjem Celje, manj pohvalnih besed pa si zasluži KK Šentjur, farma nesnic v Gorici. Operativno delo v KS vodi svet krajevne skupnosti pod vodst-
vom predsednika Martina Cmoka, ki je dober poznavalec razmer v KS in marljiv delavec. Delo krajevne skupnosti pa se odraža tudi v delovanju društev, ki so tesno povezana z delovanjem celotnega sistema KS. Tu je glavno vlogo odigrala tudi krajevna konferenca SZDL. Večinoma ji je uspelo urediti razmere tako, da društva uspešno delujejo. Poleg vsega omenjenega pa si krajani želimo še naprej dobrega sodelovanja z vsemi, ki se vključujejo v izvedbo razvoja naše krajevne skupnosti, in se pridružujemo čestitki ob občinskem prazniku.
F. Škoberne
KRAJEVNA SKUPNOST DRAMLJE
V	KS Dramlje smo za letos
načrtovali 50.000.000.— din prihodkov od krajevnega samoprispevka. V I. polletju beležimo indeks pri tej postavki za 63%>. Realizirali smo naslednje večje naloge:	vzdrževanje krajevnih
cest, nakup zemljišča za širitev pokopališča in gradnjo mrliške vežice, nakup zemljišča za gradnjo doma krajanov in pridobitev sušilnice od KK Šentjur za te namene ter financiranje obnove gasilske cisterne.
V	teku je pridobivanje lokacijskega in gradbenega dovoljenja za gradnjo mrliške vežice. Z gradnjo želimo začeti letos.
K. Soline
KRAJEVNA SKUPNOST DOBJE
Običajno ob koncu leta ali ob pomembnejših praznikih v občini in KS pregledamo dosežene rezultate pri uresničevanju sprejetih načntov in planov, pa naj si bo srednjeročnih ali letnih. Tudi ob letošnjem prazniku občine Šentjur bomo skušali ugotoviti, kaj smo v enem letu dosegli pri izboljšanju življenjskih razmer v posameznih okoljih.
V	KS Dobje je bila po sprejetih srednjeročnih planih predvidena izredno živahna investicijska dejavnost, ki pa zaradi objektivnih (splošna kriza), pa tudi subjektivnih razlogov (premajhna angažiranost posameznih nosilcev investicij) ne bo realizirana v celoti.
V	vseh planskih dokumentih je bila za leto 1988 predvidena gradnja trgovine (Tozd Prodaja Šentjur), Samoupravna stanovanjska skupnost bi morala začeti gradnjo šestih družbenih stanovanj, nadaljevati bi se morala gradnja Jezerskega klanca, itd.
Od predvidenih del, ki so širšega družbenega pomena, je realizirana le regulacija Dobjan-skega potoka, v teku pa so tudi priprave za gradnjo osnovne šole, ki jih moramo pospešiti.
Drugi del srednjeročnega plana KS, ki je pokrit s sredstvi krajevnega samoprispevka, nam je do letošnjega leta uspelo re-analizirati 100-odstotno. Letos se pripravljamo za modernizacijo ceste v Večjem brdu ter povezavo vodovoda za naselje Trate. Ker se sredstva zbirajo med celim letom, bomo šele ta mesec imenovali gradbene odbore in se lotili realizacije. Tudi sredstva SIS za sofinanciranje programa KS pritekajo med letom, zato bi bilo prav, da se načrtovani zneski revalorizirajo za tiste sredine, ki dobivajo sredstva šele v drugi polovici leta, saj bi bili v nasprotnem primeru zaradi visoke inflacije močno oškodovani.
Največja pridobitev za našo KS je nedvomno uvedba avtobusne delavske proge na relaciji Celje—Presečno, za katero smo si v KS prizadevali več kot pet let. Kljub težavnim pogojem, ki jih je zahteval Izletnik Celje, nam je ob razumevanju DO, v kateri so zaposleni delavci s tega področja, uspelo zagotoviti zadostno število mesečnih vozovnic, tako da proga od junija naprej obratuje. Usposobitev ceste je delno financirala KS iz sredstev samoprispevka, delno pa SIS za ceste Šentjur, nestrokovna dela pa so opravili krajani udarniško.
Redno vzdržujemo tudi nekategorizirane ceste, kar postaja vedno dražje, saj v bližini nimamo primernega nasipnega materiala. Prav tako v skladu s finančnimi možnostmi vzdržujemo pokopališče, letos bomo plačali letne najemnine za grobove.
Dejavnost društev je tudi letos zelo pestra. Tako kulturno društvo poleg redne dejavnosti tudi letos pripravlja tradicionalno prireditev Pokaži kaj znaš, GD pa z udarniškim delom ureja prostore za gasilsko vozi-
lo.	Delo DPO in samoupravnih organov poteka v skladu s potrebami.
Kljub temu, da je splošno stanje v naši družbi trenutno dokaj neugodno, pa z optimizmom gledamo v prihodnje obdobje, saj bi z dosledno realizacijo srednjeročnega družbenega plana zagotovili enakomeren raz-ter tako izenačili življenjske razvoj v vseh sredinah naše DPS, mere vseh občanov.
F. Leskovšek
KRAJEVNA SKUPNOST ŠENTJUR CENTER
Za nami je točno polovica petletnega uresničevanja programa krajevnega samoprispevka. Lahko rečemo, da smo bili uspešni, saj smo zastavljeni program v celoti realizirali. Ko smo ob lanskem občinskem prazniku poročali o doseženih uspehih, smo jih največ našteli na komunalnem področju. Letos pa predstavljamo uspehe in rezultate, ki smo jih dosegli s sredstvi krajevnega samoprispevka in s prostovoljnimi prispevki in delom krajanov v Šentjurju.
S pomočjo krajanov kar treh krajevnih skupnosti, to je Blagovne, Šentjurja okolice in Šentjurja centra, smo postavili novo mrliško vežico. Njena vrednost (investicijska) je bila 11 starih milijard. Prav zdaj pa zbiramo tudi prostovoljne prispevke za ureditev okolice in nabavo opreme. Da bi lahko objekt še letos predali svojemu namenu skušamo manjkajoča sredstva dobiti na različne načine. Res je, da v teh težkih in kriznih časih, ko z vseh koncev in krajev pritiskajo na občana z raznimi zahtevami, zelo težko še dodatno terjamo kakršna koli sredstva. Vsakega prostovoljnega prispevka bomo zelo veseli. Z zbranimi sredstvi bomo opremili notranjost vežice in uredili njeno okolico. Različne organizacije so nam že poslale predračune, vendar so dela ovrednotena tako visoko, da jih z doslej zbranimi sredstvi še ne moremo začeti.
Junija letos smo začeli graditi vodovodni sistem KOZARICA (I. faza). Ta faza zajema položitev cevovoda od Motela Šentjur do odcepa za vodohrani Rifnik. Izvajalec del je Indrad GO Šentjur. Celotno investicijo vodi inženiring, ki je pri DO za opravljanje poslovnih storitev v Šentjurju.
Priznati je treba, da se tako v inženiringu kot v celotni DO zelo trudijo, da bi pripravljalna in izvedbena dela potekala normalno. Največji problem je zagotavljanje sredstev. Pri tem je treba priznati, da so krajevne Nadaljevanje na 6. str.
18. AVGUST • 18. AVGUST • 18. AVGUST • 18. AVGUST • 18. AVGUST • 18. AVGU
Nadaljevanje s 5. str.
skupnosti, ki so gradnjo vodovodnega sistema načrtovale z referendumom, do začetka gradnje premalo odločno sodelovale pri zagotavljanju denarnih sredstev in pri reševanju drugih vprašanj. Brez izjeme osebne zavzetosti zaposlenih v DOPS-u, bi težko že danes izvajali dela. Gradbeni odbor za gradnjo tega sistema, ki bi po sedanjih izračunih veljal najmanj 100 milijard, je na junijskem zasedanju opozoril na vse pomanjkljivosti in od KS zahteval večjo zavzetost in skrb za zagotavljanje denarnih sredstev.
medtem ko cevovod do uporabnikov oziroma glavno vodovodno omrežje še ni narejeno. Tako lahko v letošnjih prazničnih dneh spet pričakujemo, da bo primanjkovalo vode. Svoj del nalog spet ni opravil Sklad stavbnih zemljišč občine Šentjur. Tega občani enostavno ne razumejo in zato vse pogosteje v teh poletnih sušnih dneh zahtevajo, naj se oskrba z vodo vendarle zagotovi vsem krajanom enako.
V Šentjurju pa si najbolj želimo, da bi se kmalu začela graditi obvoznica. To bi pomenilo, da bi končno lahko začeli
Nova mrliška vežica
Ob tem se moramo zahvaliti predvsem Borisu Križmaniču, da v skupini, ki vodi inženiring, tako zavzeto in vsestransko skrbijo, da bi ta vodovodni sistem čimprej končali.
Letos se lahko pohvalimo tudi z bolj celovito komunalno urejenostjo. Slednjič so le dokončani nekateri odvodniki, kot na primer v Hruševcu, ki je bil načrtovan pred 12 leti. Posodobljena in obnovljena je tudi avtobusna postaja pri Boštevcu. Namenjena je predvsem delavcem, ki se vozijo na delo v šentjurske delovne kolektive. Zato upamo, da bomo naleteli v prihodnje pri teh delavcih tudi na več posluha, ko bo šlo za razdelitev sredstev komunalnega urejanja. Ureditev postajališča je veljala 15 milijonov din, financirana pa je bila iz sredstev krajevnega samoprispevka.
Poleg naštetih del, pa so se seveda izvajala še nekatera dela v skladu s sprejetimi plani. Z vsakim doseženim rezultatom moramo biti v teh časih zadovoljni. V prihodnje je pač treba pričakovati, da novih gradenj ne bo več, pač pa bomo predvsem skušali obdržati raven dosedanje kvalitete komunalne opremljenosti. Lani je bilo veliko težav pri preskrbi z vodo v soseski V. V tem času je bil s sredstvi krajevne skupnosti in komunalne skupnosti zgrajen rezervoar,
razmišljati, kako rešiti problem železniškega prehoda pri LI Bohor. Vse te rešitve in naloge so vezane na velika sredstva, ki jih naše šentjursko gospodarstvo enostavno ne zmore. Treba jih bo iskati drugje. Ob letošnjem prazniku si želimo, da bi jih tudi našli.
Drago Slakan
KRAJEVNA SKUPNOST KALOBJE
Naša KS je skladno s srednjeročnim in letnim programom v letošnjem letu pretežno plasirala referendumska sredstva v:
1.	dokončno modernizacijo ceste Jezerce—Kalobje, v dolžini 1,2 kilometra, stroški so znašali
10.000.	000 din (s priključki);
2.	modernizacijo krajevne ceste Draga—Krajni dol, v dolžini
1,2	kilometra, stroški so znašali
22.000.	000 din (s priključki);
3.	izgradnja I. faze kanalizacije na Kalobju v višini 3,000.000 din;
4.	gramoziranje vaških cest 22 kilometrov s 250 m3 gramoza;
5.	del sredstev je bilo porabljeno tudi za nadaljevanje izgradnje mrliške vežice.
Ker je bil program dela za leto 1988 zelo skop, lahko trdimo, da smo ga v polletju 95-odstotno uresničili. Do konca leta moramo gramozirati le še za 50 m3 vaških cest. Pod točko 1, 2, 3, je KS z
ustreznim deležem sofinancirala investicijo, katere glavni investitorji so bili: pod točko 1 Cestna skupnost Šentjur, pod točko 2 Vaška skupnost Kostrivnica in pod točko 3 Komunalna skupnost Šentjur.
Janko Cerkvenik
KRAJEVNA SKUPNOST PLANINA PRI SEVNICI
Dela v krajevni skupnosti Planina kljub zaostreni gospodarski situaciji potekajo v skladu s sprejetim srednjeročnim programom.
Po sprejetem letnem planu krajevne skupnosti smo v prvi polovici leta rekonstruirali cesto Šentvid—Planinska vas v dolžini 2 kilometra v makadamski izvedbi, od tega smo modernizirali 700 metrov iste ceste v skupni vrednosti 47.000.000.—
din. Sredstva smo zbrali s samoprispevkom in s prispevki občanov in delovnih organizacij. Nadaljujemo z izgradnjo mrliške vežice v Šentvidu, napeljali smo vodovod in uredili elektro-instalacije. Nabavili smo cevi za ureditev pločnika na Planini v dolžini 200 m.
Ker je bila po sklepu skupščine v prvem polletju izvedena modernizacija ceste in s tem investicija tudi zaključena, se bodo v drugi polovici leta začele izvajati ostale investicije, kot so: ureditev prostorov krajevne skupnosti, dograditev pločnika na Planini, priprava trase za modernizacijo v letu 1989 in gramoziranje vaških cest.
Upamo, da bomo zastavljen program kljub veliki inflaciji uspešno realizirali.
B. Ulaga
Mladi za razvoj občine Šentjur
V prizadevanja za razvoj Šentjurja se vključujejo tudi šentjurski osnovnošolci in njihovi učitelji.
Mladi postajajo zaskrbljeni ob misli, da je njihov domači kraj, po katerem nosi ime občina Šentjur pri Celju, med najmanj razvitimi v Sloveniji. Ozrli so se v zgodovino. Pričeli so zbirati gradivo za zgodovinsko raziskovalno nalogo »NASTANEK IN RAZVOJ DOMAČEGA KRAJA«. Vodila jih je misel ohraniti bogato kulturno dediščino za mlajše rodove. Delali so marljivo, uporabili so vso obstoječo literaturo v Šentjurju, kronike in arhivsko gradivo. Na terenu so zbirali slikovno gradivo, številne vredne listine so iztrgali propadanju. Pridno so zapisovali pripovedi starejših ljudi in odkrili marsikaj zanimivega in izvirnega. To še posebej velja za bajke in pripovedi o posebnosti krajev in njihovih imenih. V besedi in sliki so poskušali predstaviti izviren prikaz šentjurske noše iz začetkov tega stoletja. Pomagali so jim mladi likovniki, novinarji, člani računalniškega in OZN krožka. Želja po raziskovanju je pognala korenine med mladimi Šentjurčani. Nastala je zajetna naloga, pravi krajevni zbornik, ki so ga poimenovali »SENJUR SKOZI STOLETJA«. Ob raziskovanju bogate preteklosti so spoznavali pravo vrednost svojega kraja. Bili so ustvarjalni in kritični; zapisali so: »Želimo, da bi naše delo nadaljevali ljudje, ki so profesionalno zadolženi za razvoj našega kraja. Trkamo na zavest vseh Slovencev, predvsem tistih, ki usmerjajo slovensko politiko, da pomagajo dvigniti ugled kraja, kjer se je rodilo in delovalo toliko pomembnih Slovencev, kjer se je borilo in umiralo za lepše življenje. Občutek zapostavljenosti v slovenskem prostoru je eden od vzrokov, da premnogi šentjurski strokovnjaki, umetni-
ki, kulturni delavci odhajajo na delo v razvitejše občine, kar kraj in občino najbolj siromaši. Ljudem je treba vrniti samozavest, vzbujati in nagrajevati vse vest, spodbujati in nagrajevati vse trenutku ni časa za brezbrižnost. Ko bo odšla mladina, bo prepozno.«
Uporabimo ustvarjalnost mladih, prisluhnimo jim! Radi bi pomagali pri gospodarski in kulturni oživitvi kraja. Menijo, da je turizem neupravičeno zapostavljen. V nalogi so naredili preprost vodnik po Šentjurju. Predlagajo, da bi kostanj, star 400 let, postal turistični simbol kraja. Imajo tudi konkreten predlog, kako bi pomagali pri razvoju izletniškega turizma, ki je za Šentjur v danih razmerah najprimernejši. S strokovno pomočjo mentorjev iz osnovne šole »Franja Malgaja« Šentjur in ob finančni podpori ustreznih delovnih organizacij, bi se mladi člani turističnega krožka usposobili za vodnike. Najavljene skupine turistov bi vodili k šentjurskim znamenitostim in jih razlagali. Pozivamo izvršni svet SO Šentjur, krajevne skupnosti in delovne organizacije, da čim prej začnejo z aktivnostmi za turistični razvoj kraja in občine.
Mladi člani zgodovinsko-raz-iskovalnega krožka so z dosedanjimi uspehi svojega dela opogumljeni. Raziskovalno nalogo »ŠENTJUR SKOZI STOLETJA« so uspešno predstavili na 19. republiškem srečanju mladih zgodovinarjev v Laškem, ki je bilo maja letos. Prejeli so zlato priznanje in priznanje za izredne uspehe. Pravijo, da je to njihov prispevek h kulturi in gospodarski oživitvi kraja. Želijo, da bi njihovo raziskovalno delo upoštevali, ovrednotili in koristno uporabili tudi v domačem kraju.
Mentor Slavica Cokle
Kmetijski raziskovalni
Nadaljevanje s 3. str.
čez čas postala primernejša za poljedeljstvo. V tleh je malo fosforja, tega pa primanjkuje tudi v krvi živali, zato je treba gnojiti s fosfornimi gnojili, na primer s tomazovo žlindro. Zaradi pomanjkanja kalcija v njivskih površinah je treba vsaki dve leti apniti njive.
2.	Travniki imajo dobro botanično sestavo tal, delež trav je 40—65%. Od detelj prevladujeta bela in črna. Tudi to je dobro. Kljub temu pa bi bilo mogoče sestavo ruše še izboljšati, to je mogoče storiti predvsem s pravočasnim košenjem. Prej košena krma je boljša tudi glede mineralnega in provitaminskega sestava, to pa bi seveda izboljšalo stanje živali, predvsem pa reprodukcijske lastnosti živali.
Pri prehrani živali je treba paziti predvsem na to, da je bilo v analizi krme ugotovljeno tudi pomanjkanje natrija. To so potrdile tudi analize krvi živali, zato je treba dodajati malo žličko soli kravi vsak dan v obrok.
3.	Pri pregledovanju podatkov o živalih tega področja in pri direktnem merjenju in ocenjevanju živali, smo ugotovili, da so živali večinoma svetlolisaste, nekaj je rjavih, nekaj je križank. Pomembno je predvsem to, da so v glavnem živali prenizke in prelahke, velike razlike v velikosti so med posameznimi hlevi in tudi živalmi v hlevu.
Ob ugotavljanju količine na-molženega mleka in kvalitete mleka smo prišli v zagato, saj so podatki nepopolni ali jih celo ni. Isti problem se je pojavil pri ugotavljanju reprodukcijskih parametrov, zato predlagamo, da si kmetje zapisujejo v tako imenovano hlevsko knjigo, kdaj je krava v estrusu, kdaj je bila osemenjena, kdaj se je obrejila, kdaj je telila in koliko ter kakšno mleko ima.
4.	Ugotovili smo tudi, da so hlevi v glavnem stari, da so jih kmetje gradili brez pomoči pro-
tabor
jektantov in da so neizdelani in neopremljeni (manjkajo ometi, ročno napajanje in odstranjevanje gnoja ...). Tudi zato, ker je prevelika relativna vlaga v zraku, slabo prezračevanje, visoka temperatura in preslaba osvetljenost, je manjša mlečnost in predvsem plodnost, pa tudi za-kolov v sili je več (paraplegi-je...).
5.	Mleko smo gledali dve uri po molži in ob oddaji v zbiralnico. Rezultati so bili zelo slabi in zato predlagamo večkratno ugotavljanje latentnih mastitisov in večjo higieno molže.
6.	Za izboljšanje reprodukcije predlagamo, da se več časa posveti opazovanju živali in da kmetje zahtevajo preglede brejosti, saj se bo doba med telit-vami, ki je sedaj dolga, zmanjšala. Glede na to, da so krave v glavnem nizke in lahke v primerjavi s povprečjem, je zaradi lažjih porodov treba izbirati lažje bike. Na splošno pa je treba izboljšati strarostno strukturo krav. Sedaj je remont 10— 15°/o, potreben bi bil 20%. To pomeni, da naj bi kmet po 6. letu starosti krave že privezal zanjo novo telico.
7.	Pri pregledu blata govedi posebne problematike nismo ugotovili. V pogovorih pa smo ugotovili, da so velik problem t. i. mehurjasta jetra, zato opozarjamo vse, ki opazijo tako spremenjena jetra, da jih ne mečejo psom ali na gnojišče, temveč je taka jetra treba prekuhati, zažgati ali pa zelo globoko zakopati, da jih živina ne bi izkopala. Dobro je tudi, da pse občasno dehulmitiziramo in da predvsem otrokom zelo pogosto umivamo roke.
Ob koncu naj povemo še to, da bi bilo dobro tudi drugo leto organizirati kmetijski raziskovalni tabor na tem področju. Udeleženci tabora pa naj bi nadaljevali oziroma izpopolnjevali letos začeto delo.
J.	Kukovič
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU
OBJAVLJA
RAZPIS
ZA ZBIRANJE VLOG ZA DODELITEV POSOJIL IZ SREDSTEV VZAJEMNOSTI, IN SICER:
1.	posojila temeljnim organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim za nakup ali zidavo družbeno-najemnih stanovanj za svoje delavce;
2.	delavcem za nakup stanovanj v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji in zidavo družinske stanovanjske hiše v osebni lastnini in adaptacijo stanovanjske hiše v zasebni lasti.
1.	Posojilo iz združenih sredstev lahko pridobijo temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za planiran obseg stanovanjske gradnje ali nakupa stanovanj,
—	da združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti,
—	da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, ki so usklajeni z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji,
—	da imajo finančni plan in plan financiranja stanovanjske izgradnje oz. nakupa stanovanj,
—	da imajo plan potreb in program reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev,
—	da bodo delavcem dodeljevale stanovanja v skladu s sprejetimi standardi.
Vlogi priložijo:
1.	sklep pristojnega organa upravljanja o najetju posojil in sklep o zagotavljanju sredstev za odplačilo anuitet,
2.	plan dohodka, finančni plan in plan financiranja stanovanjske gradnje oz. nakupa stanovanj,
3.	plan potreb in plan reševanja stanovanjskih potreb svojih delavcev,
4.	samoupravne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev.
2.	Delavci, ki so zaposleni v temeljni organizaciji združenega dela, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti občine Šentjur, pridobijo pravico do posojila za nakup stanovanja v družbeno usmerjeni stanovanjski izgradnji, za zidavo družinske stanovanjske hiše, če se s tako adaptacijo pridobijo stanovanjski prostori, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	če nimajo stanovanja ali pa imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje in niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vseljivega vikenda,
—	da namensko varčujejo za stanovanjsko graditev v banki in da bo varčevanje zaključeno v letu pridobitve posojila,
—	da dovoljenje za graditev od dneva razpisa natečaja ni datirano s starejšim datumom od 10 let,
—	da še niso dobili posojila iz sredstev vzajemnosti v obsegu, določenem s tem pravilnikom in samoupravnim sporazumom o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti,
—	da so kreditno sposobni.
Prosilci dobijo vloge v Ljubljanski banki, Ekspozituri Šentjur, kjer bodo dobili tudi vse potrebne informacije. Izpolnjene vloge z vsemi potrebnimi dokazili morajo prosilci vložiti pri banki, ki bo vse vloge odstopila Samoupravni stanovanjski skupnosti.
Zaposleni delavci pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom, so pod enakimi pogoji upravičeni do posojila in so izenačeni z delavci v združenem delu, če združujejo sredstva vzajemnosti.
V letu 1988 bo predvidoma zbranih sredstev za posojila TOZD in DS za nakup družbeno najemnih stanovanj za svoje delavce oz. za posojila delavcem za gradnjo stanovanjskih hiš v zasebni lasti v višini 85.000.000 din in sicer v razmerju 60 : 40 v korist posojil temeljnim organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim.
Po sklepu Odbora za gradnje z dne 8. 7. 1988 je doba odplačevanja posojila 10 let po 10-odstotni obrestni meri.
Vloge sprejemamo do 15. septembra 1988, o rešitvi vlog pa bodo prosilci obveščeni do 30. oktobra 1988.
Če do konca leta 1988 sredstva ne bodo v celoti združena, bodo upravičenci do posojila lahko posojilo koristili v letu 1989 v skladu s sprejeto prioritetno listo, ki bo objavljena v občnskem glasilu.
Ob obletnici
Lep majski večer, prežet z vsemi lepotami tega meseca, kot nalašč za srečanje starih prijateljev, nekdanjih sošolcev. Zbrali smo se učenci 8. a razreda; prvič po dvajsetih letih. Dvajset let, dvajset dolgih let je minilo. Rekli bi — dolga doba, vendar so minila kot bi trenil. Vsem se zdi, da še ni dolgo tega, ko nam je šolski zvonec odzvonil zadnjo šolsko uro. Zadnjič smo kot osmošolci odšli po stopnicah vsak svojemu življenju naproti. Prišlo je slovo od najlepših let življenja. Radi se spominjamo tistih dni, ko smo kot brezbrižni učenci tekali po šolskem dvorišču, nabirali dobre in slabe ocene, včasih ponagajali, včasih bili pridni. Tako so se nam razšle življenjske poti. Vsak si je s šolanjem ali delom odrezal svoj kos kruha, nekateri večjega, drugi manjšega. Ustvarili smo si družine, zadali nove naloge in skrbi. V teh dvajsetih letih smo postali bogatejši za marsikatero življenjsko izkušnjo.
Zbrali smo se skoraj vsi. Z obiskom nas je počastil tudi ravnatelj Ernest Rečnik. V svoji sredini nismo mogli pozdraviti našega razrednika Martina Urleba, ker mu je bolezen prepre-
čila, da bi se nam pridružil. Nekaj nas je šlo na njegov dom, da ga pozdravimo. Našega obiska je bil nadvse vesel. Nismo se mu predstavili, vsakega je ob stisku roke spoznal. Prijetno smo kramljali o šolskih časih, z grenkim priokusom se je dotaknil življenja današnjih dni. Med drugim je povedal, da se kljub vloženemu trudu za boljši jutri, prihodnosti ne moremo veseliti. Ob slovesu smo mu zaželeli zdravja, on pa nam je podal pismo in dejal, naj ga odpremo na našem srečanju. Z lepimi občutki smo odhajali od hiše, kjer z ženo Lojzko živita lepo jesen življenja, polno razumevanja in ljubezni.
Še dolgo je v družbi tekla beseda o našem razredniku. Odprli smo pismo. V njem je bil poleg lepih želja priložen tudi bankovec za vino, ki ga naj spijemo na naše in njegovo zdravje.
Rajanje ob sošolkah in sošolcih je bilo veselo. Noč je kar prehitro minila. Upam, da so vsem ostali v srcu lepi spomini na ta večer. Pri belem dnevu smo se razšli s pesmijo in željo, da se še kdaj srečamo.
8. a, hvala za ta večer!
Anton
ZAHVALA
Za pomoč pri reševanju gospodarskega poslopja in stanovanjske hiše pred požarom, se iskreno zahvaljujemo vsem gasilskim društvom, vsem sosedom in znancem, ki so v danem trenutku hitro priskočili na pomoč ter s tem preprečili nadaljnje širjenje ognja.
Obenem pa se tudi zahvaljujemo za vso izkazano denarno in materialno pomoč.
Družina BELEJ
Vodruž 12, Šentjur pri Celju
Zlati jubilej
V soboto, 18. junija, je bil za Angelo in Ernesta Rečnik zelo pomemben dan — po 50 letih sta ponovno stopila pred matičarja. Pa bi naključni opazovalec kaj lahko spregledal, da ne gre za mladoporočenca, tako mladostno sta se povzpela po »usodnih stopnicah«.
»Ta slavnostni trenutek je toliko bolj pomemben zato, ker sta med nami cenjena občana, ki sta vse svoje življenje posvetila vzgojno-izobraževalnemu in kulturnemu delu. Povezovalo vaju je delo, ki je po svoji vsebini takšno, da je vredno večje pozornosti in družbenega vrednotenja,« je zlatoporočenca nagovoril šentjurski župan in. na kratko opisal njuno življenjsko pot.
Angele Rečnik se nekdanji prvošolčki danes spominjajo kot druge mamice, ki je generacijam otrok pomagala prebroditi prvo življenjsko preizkušnjo. Tudi Ernesta poznajo šolarji, ki pa danes kot mamice in očetje prebirajo njegove zanimive in aktualne članke, črtice in potopise s številnih potovanj po svetu. V našem uredništvu smo veseli prispevkov, ki jih napiše za Utrip in upamo, da jih bo še veliko, veliko...
Vso srečo, zakonca REČNIK!
Uredništvo
Sindikalne športne igre
Na pobudo delavcev je OS ZSS na svoji redni letni seji v program dela za leto 1988 zapisal, da je treba oživiti sindikalne športne igre. V ta namen so kadrovsko okrepili komisijo za šport in rekreacijo. Vodi jo član predsedstva OS ZSS Šentjur Edi Kukovič iz Dramelj, ki že več let zavzeto deluje na področju športa in rekreacije v občini. Objavili so razpis športnih tekmovanj za leto 1988/89 in odziv iz osnovnih organizacij sindikata je bil izredno velik.
Do zdaj so organizirali tekmovanja v malem nogometu za moške in odbojki za ženske.
Mali nogomet — moški
Prijavilo se je 12 ekip. Po razburljivih in kakovostnih igrah je prvo mesto zasedla ekipa BOHORJA, drugo ekipa INGRADA in tretje ekipa ZDRAVSTVA.
Odbojka — ženske
Prijavilo se je 8 ekip. Prvo mesto je zasedla ekipa prosvete, drugo mesto ekipa zdravstva in tretje mesto ekipa kombinata.
S sindikalnimi športnimi igrami bodo nadaljevali septembra in nato vse do aprila 1989, ko načrtujejo zaključek iger ob 1. maju.
Košarkarji s Poljske
V okviru praznovanja praznika občine Šentjur je Košarkarski klub Šentjur povabil košarkarje iz mesta Kuda Slask s Poljske na srečanje, ki bo v petek, 12. avgusta popoldne na odprtem igrišču pri bazenu. Košarkarjem s Poljske vračamo gostoljubje, ki so nam ga izkazali maja. To je prva priložnost za mednarodno izmenjavo in v našem klubu je prav gotovo ne
želimo zamuditi. Hkrati gre za obvezo, da organiziramo srečanje na primernem nivoju. Želimo predvsem, da številnim privržencem košarke v Šentjurju pripravimo zanimivo športno popoldne, ki ga bomo skušali popestriti s kulturno-zabavnim sporedom in tombolo.
Na srečanje se že nekaj časa pripravljamo, precej pa nam po-
magajo tudi delovne organizacije in zasebni obrtniki.
Goste s Poljske pričakujemo že v ponedeljek, 8. avgusta. Nastanjeni bodo v motelu v Šentjurju, v 4-dnevnem bivanju pa jim bomo omogočili spoznati Šentjur in druge znamenitosti. Namen obiska ni zgolj športne narave, temveč želimo na ta način spoznati tudi druge možnosti sodelovanja dveh različnih narodov. Šentjur je verjetno ena redkih občin v Sloveniji, kjer tako povezovanje še ni dovolj razvito.
Ponuja se nam torej priložnost, ki je ne smemo zamuditi. Upamo, da se bo tudi družbenopolitična skupnost angažirala in skupaj z upravo kluba zastavila način celovitega programa tovrstnih mednarodnih športnih izmenjav.
Mirko Čander
VABILO
Morda ste med tistimi devet tisočimi Slovenci, ki so že videli na j večji operni spektakel v Sloveniji — opero Boris Godunov, zato vas to obvestilo ne bo zanimalo. Če pa ste zamudili zimske in spomladanske predstave v Cankarjevem domu, potem boste gotovo z nami v soboto, 10. septembra. V tej predstavi bo v naslovni vlogi nastopil gost iz Bolgarije Stefan Elenkov. Čeprav so cene vstopnic dokaj visoke (od 15.000 do 25.000 din), vam nudimo izredno ugodnost: opero si boste lahko ogledali za 14.000 din, v ceno je seveda vštet tudi avtobusni prevoz.
Prijave in informacije zbira DOPS Šentjur, tel. 741-012 in 741-031 (Kolesa, Zevnik).
Vabljeni!
Planinsko društvo Slivnica
Z željo, da tudi krajanom KS Gorica pri Slivnici približamo lepote neokrnjene narave in gorskega sveta z bogato floro in favno, smo konec lanskega leta ustanovili planinsko društvo.
Veliko zanimanja za to dejavnost so pokazali na osnovni šoli, saj je večina od 130 članov, kolikor jih društvo zdaj šteje, mlajših od 15 let. Že na začetku leta smo pripravili program dela za člane in mladince ter posebej program za pionirje. Slednji obsega manj zahtevne izlete, na katerih bi izvedeli tudi nekaj o orientaciji, vremenoslovju, prehrani, opremi itd. Kljub prizadevanju, da bi se držali dogovorjenega plana, smo morali spomladi zaradi izredno slabega vremena večino izletov odpovedati. Upamo, da bo jeseni boljše vreme in bomo lahko nadoknadili zamujeno. Člani pa smo se udeležili vseh zimskih pohodov in načrtovanih izletov na Komno, Krnska jezera in Križke pode. V septembru organiziramo izlet na Triglav in srečanje za dan planincev na Jančah.
Med težavami, s katerimi se nenehno srečujemo, je predvsem pomanjkanje strokovnega kadra, saj društvo nima svojih vodnikov. Začasno so nam priskočili na pomoč vodniki planinskega društva Železničar iz Celja.
Pohvalili bi radi resnično plodno sodelovanje s TTKS Šentjur, KS Slivnica in GD Slivnica.
Za v prihodnje imamo veliko želja in načrtov. Radi bi dobili lasten strokovni kader, pridobili še več novih članov, nabavili nekaj opreme ter povečali sodelovanje med društvi.	Vinko Tomše
Izlet na Golico
Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4.000 izvodov.
Uredniški odbor: glavni in odgovorni urednik Ferdo ŽAGAR, Drago MACKOŠEK, Jože MASTNAK, Miran KOREN, Anita KOLESA, Mirko ČANDER, Dušan VODEB, Darinka ŽEKAR. (Grafično oblikovanje Drago Slakan).
Naslov uredništva: Titov trg 5, tel.: 741-286, 741-002, ž. rač. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju.
Tisk: Železniška tiskarna Ljubljana.
Oproščeno tem. davka od prometa proizvodov št. 745-15/9-1978.	Rokopisov in fotografij ne vračamo.