P. n,. Zgodovinsko d ruš tv
Koroška c. 10
ilari Dor
f«
*»'**
m*»
t* «
Ut*» JogosluTij®: Celo leto 160 dim. lattati «II osßAuik. se zaračunajo po dogovorni pii T*tkf«tnem inseriranju primere» popasi, fyramdlt^o «prejema naročamo, insersd« in reklamacije»
Bltodvhm političen Ust ta slovenska ljudstvo
Peštalaa plačana r gata rini. '
»Naša Straža« izhaja v pondeljek, sredo iv petek. Uredništvo in upravništvo je v Masi» boru, Koroška cesta št fl. Z uredništvo«» M more govoriti vsaki dan samo od 11. I« 12. ure.	Rokopisi se ne vraža}«
Nezaprte reklamacije so poštnine prosi» Telefon interuthan it 113.
22 številka.
MARIBOR, dne 24 februarja 1926.
letnik IL
flotti občinski zakon.
Ako bo sedanja koalicija radikalov in radičevcev dribla še ludi po sprejetju proračuna, potem je zelo verjetno, da bomo letos dobili nov občinski zakon za (jelo državo. .V Beogradu se nam zatrjuje, da je komisija, kateri je bila poverjena naloga, da predloži nov Zakonjški načrt, svoj posel izvršila in da bo načrt kmalu pred-: tožen vladi v razpravo. Zato je potrebno, da se v naši javnosti, začne misliti in govoriti o pomenu občine v ljudskem in državnem življenju ter zavzemati načelno stališče napram vsem vprašanjem, ki se tičejo organizacije občin.
Ta komisija ni bila tako sestavljena, da bi se mo1 glo upati na dober načrt, ki bi ustrezal današnjim potrebam, kakor jih stavi ljudstvo na občino. Večino so imeli ljudje, ki so videli delovati samo občine z reakcionarnim občinskim redom. Druga pogreška je bila, da sploh ni bilo člana, ki hi od blizu, v praksi poznal delovanje občin.
V kolikor smo izvedeli ravno iz krogov te komisije, se nam je bati trojnega: 1. da bo avtonomija občin želo prikrajšana; 2. da bodo občine še bolj kakor dosedaj, najnižji urad za izvrševanje centralnih upravnih nalog in da se bodo vsled tega 3. ustanovile občine z velikim teritorialnim obsegom.
Da vlada v slovenskih občinah red, snažnost, briga za pote, ceste in mostove, ki bodo kmalu v boljšem stanju nego državne naprave, da se skrbi za ubožce, sirote, bolnike, to je posledica avtonomije slovenskih občin. Inicijativa v njih prihaja iz ljudstva, država je samo za občinske zadeve, da jih uredi enotno, izdala potrebne zakone, a ljudstvo vendar samo upravlja z zadevami, ki so mu najbližje. Na Hrvatskem in Srbskem prihaja vsa pobuda od zgoraj. Občine so organi države, in občinski funkcijonarji so de facto njeni uradniki. Glavna naloga hrvatskih in srbskih občin je, da pri vsakokratnih volitvah izvršijo vse, kar vlada od njih zahteva. Saj je srbska občina celo po občinskem zakonu raznašala državno pošto, dočim je pri nas občina le vsled slabe interpretacije določil o prenesenem delokrogu postala sluga političnega, sodnijskega, davčnega in v novejši dobi tudi vojaškega urada. Po novem zakonskem načrtu bodo občine zgubile dober del svoje avtonomije tudi v tiskanem zakonu in tako postale zakoniti organi državne oblasti. Posledica pa bo, da se bo nezadovoljnost, ki že itak obstoji v naši državi, še samo povečala in da se bomo še hitreje bližali časom, kateri bodo nevarni za red in mir v človeški družbi.
Slovenci smo imeli, če tudi ne idealno, vendar najboljše organizirano občino v novi državi. Sedaj, ko se izjednačujemo, bi normalen človek pričakoval, da se bode vzel vsaj naš občinski red za podlago izjednačenja, da bodo morale druge pokrajine k nam, kvišku. Zgodi se ravno nasprotno, mi moramo doli, k slabemu. To je neznosno!
Male občine niso taka nesreča, kakor to posebno birokrati radi predstavljajo v javnosti. Velike občine zahtevajo ti ljudje, da si občine lahko plačujejo tajnike, zidajo lepo občinsko hišo, vzdržujejo zdravnika in — potem smo precej pri kraju. Dosedanja praksa je pokazala, de se da vse to doseči tudi na drug način kakor pa po velikih občinah. Radi pa verjamemo birokratom, da je za njih mnogo manj dela, ako se skrči število občin.
Na vse naravne organizme nabija naša kratkovidna in nesposobna zakonodajna oblast tesne obroče/ ki ne dajo organizmom slobodnega razmaha. Za to se tudi naše notranje državno življenje v nobenem pravcu ne razvije normalno in pravilno. Zato povsod nezadovoljnost, ker se narodne energije ne morejo nikjer slobodno uveljaviti. Ta usoda se pripravlja tudi našim občinam.
pokazal Davidovič nobenega nagibanja na eno ali drugo stran kake frakcije.
Pribičevic v Sarajevu. Zadnjo nedeljo je zboroval Pribičevič v spremstvu svojega brata Valerijana in dr. Krizmana v Sarajevu. Cel Pribičevičev govor je bil usmerjen proti politiki »narodnega, sporazuma«. Koj v začetku svojega govora se je zaletel v Radiča, Iti je nagovarjal pred tedni v Sarajevu muslimane, naj stopijo v hrvatske vrste. Pribičevič je mnenja, da so muslimani naš narod, da spadajo v edinstveno srbo-hrvatsko nacijo, ne rabijo nobene opredelitve, ampak so samo dobrodošli. Nadalje je krtačil g. Svetozar ministra Pavla Radiča, ki jemlje zemljo dobrovoljcem. Dotaknil se je svojega zadnjega govora v narodni skupščini in pov-daril, da so se takrat nekateri poslanci razburili radi njegove ugotovitve, češ, da so sodelovali prečanski Srbi in Hrvati pri delu za osvobojenje. Najbolj so se razburili oni, ki bi radi, da smo mi osvobojeni narod. Jaz (Pribičevič) pravim, da mi nismo osvobojen narod. Mi smo narod; ki je hotel svobodo in se je tudi žrtvoval za njo. Mi smo osvobjeni radi tega, ker smo to hoteli in ne proti naši volji. On (Pribičevič) spoštuje velike in slavne borce na solunski fronti, a da ni bilo naših do-hrovoljcev, bi ne bilo srbskega dela te fronte. Te naše države nikakor ni ustvaril le frontni vojak. Proti tej
trditvi se bunijo le oni, ki li radi nas naslikali pred celim svetom kot nekakšno kolonijo, katera je sedaj zasedena in katero se lahko izropa. Posebno je še naglasil, da je ravno njegova zasluga, da je kapitulirala ra~ dičevščina. Rekel je: »Ko so se vodila pogajanja z Radičem, tedaj me je obvestil Pašič, da se razgovarja in sporočil: Nikar se ne bojte, bilo bi nemoralno ter nepošteno, ako sklenemo nekak sporazum z radičeve! brez vas. Isto je zagotovil dr. Žerjavu, Savčiču in še drugim samostojnim demokratom. Jaz (Pribičevič) sem mirno spremljal pogajanja med radikali ter radičevci. Vedel sem, da smatra šef radikalov za nemoralno in nepošteno, skleniti sporazum brez nas. Na drugi strani mi je bilo zopet znano, da je z nami nemogoče skleniti sporazuma, ker mi nočemo sporazuma z iz-dajicami. Pašič je rekel v klubu, da bi morali biti samostojni demokrati nekaka kontrola in rezerva radikalov, a to nikakor ne odgovarja njihovemu temperamentu, ker so oni borci v prvih vrstah.« Nato je še govoril o Štefanu Radiču, o državnem proračunu in o dni gih vprašanjih. Za Pribičevičem so še govorili drugi samostojni demokrati in po končanih govorih je bil Pribičevič spremljan od svojih pristašev v hotel »Evropa«, kjer so mu priredili nacijonalisti ovacije.
Za dobro proračunske razprave
so vsi. spori in težave RR vlade odložene. Rešiti se morata še incidenta'Radič—Maksimovič in Radič—Stoja-dinovič, a vse to se smatra za notranjo vladno zadevo.
% t . .
Skupščina hiti z razpravo
o proračunu. Predsednik skupščine je objavil sklep klubovih načelnikov, da se bodo vršile seje tudi ob nedeljah — dopoldne in popoldne, da bo proračunska debata čimprej zaključena. Računa se, da je za
proračun potrebno še 200 ur, to bi bilo okroglo 25 dni.
Obisku Ace Stanojeviča in konferencam pri Paši-ču se pripisuje velik pomen in se trdi, da je vse to v zvezi s prizadevanjem, da se stabilizira današnja koalicija in se normalizirajo odnošaji med strankami. Ker merodajni krogi v tem trenutku nimajo pred seboj nobenega težjega vprašanja, čutijo potrebo, da se doseže popolno soglasje za nadaljnje delo vlade. S tem se
spravlja v zvezo tudi bivanje Ace Stanojeviča v Beogradu. Konferiranje Marka Trifunoviča s Pašičem in Vujičem in sestanek Pašiča z Živkovičem je v zvezi s sporazumevanjem glede nadaljnjega dela narodne skupščine, ki sedaj dovrši načelno razpravo o proračunu in začne s podrobno razpravo. Kar se tiče načelne debate, bo gotovo zbudil največje zanimanje govor dr. Voje Veljkoviča, ki bo med drugim načel tudi vprašanje zbližanja z Bolgarijo. Zato bo v podrobni razpravi pri proračunu ministrstva zunanjih del to vprašanje najbolj razmotrivano.
Pašič — Pribičevič.
Pašič je v svojem klubu izjavil, da je o vseh po-gajanijh z radičevci vedno obveščal Pribičeviča v pričakovanju lojalne opozicije. Samostojno demokratski listi so to zanikali ter zatrjevali, kako bo Pribičevič Pašiča »razkrinkal.« Pribičevič tega ni storil ne v skupščini in ne na shodih.


Politične beležke.
Nekaj o političnem položaju. V poliličnem življenju j v Beogradu je zavladalo zatišje. Do zaključka debate o državnem proračunu je položaj RR utrjen in še oni vedni lovci za političnimi senzacijami in novostmi ne najdejo materijala za ustvarjanje kriz. Že nekoliko dni se mudi v Beogradu radikalni Elija — stari Aca Stanojevič. Njegov prihod v Beograd se spravlja vedno v stik s političnimi dogodki ter krizami, a tokrat se nič ne govori in ne piše o kakem posebnem pomenu prihoda Stanojeviča. Stanojevič sam izjavlja tokrat, da je prišel v Beograd po zasebnih opravkih in je imel le par posvetovanj z radikalnimi ministri. V političnih krogih j se veliko govori o nekakem medsebojnem prerivanju v j stranki Davidovičevih demokratov, kjer niso prilike mirne in zadovoljive. Kosta Timotijevič in Slavko Se-čerov sta za žbližanje s samostojnimi demokrati. Voja Veljkovič tudi prihaja na dan z nekimi separatističnimi poskusi. Ta proces vretja v demokratski stranki bo še trajal, nekaj časa. Kar se tiče šefa stranke Ljube Da-- Vidoviča je njegovo držanje povsem pasivno. Doslej ni
Kaj hoče Radič?
V	Zagrebu je začel izhajati tednik »Narodno dijeto«. Ta list se predvsem peča s kulturnimi vprašanji. V političnem oziru se še ne vidi prav, kakšno smer misli zavzeti. V zadnji številki je pa prav dobro označil politično situacijo s sledečim naslovom: »Kaj hoče Radič? — To, kar Beograd ne ve in kar tudi Zagreb ni mogel prav zvedeti.« V tem članku se potem dokazuje, da hoče postali Radič prav važna oseba v državi in na Balkanu. Sedanja politika mu je samo sredstvo v dosego tega cilja.
V	Beogradu res ne vedo, kaj Radič hoče. Zadnjič so radikalni poslanci na seji svojega kluba o tem mnogo razmotrivali in eden je trdil, da ima Radič štiri-vrstno politiko: eno v vladi, drugo v skupščini, tretjo med Srbi, četrto pa doma. Drugi je zopet Radiču očital, da hodi na področje, ki je radikalno. Radikali namreč delijo državo v strankarsko-politične sfere in jim je najbolj neprijetno, če se Radič pojavi v krajih, kjer obstoje organizacije radikalne stranke. Radič je na svojih shodih in v raznih izjavah trdil, da ne pripozna teh sfer in da velja pri agitaciji svobodna konkurenca. Naj vsak agitira, kjer hoče in kdor se na posel najboljše razume, bo tudi več dosegel.
Radič hoče na vsak način med srbske seljake. Radikali ga sicer zadržujejo, a je gotovo, da pride čas, ko ga ne bodo mogli več držati. Doslej sicer še ni prišel preko okolice Beograda. Svojo politiko je spremenil samo za to, da si odpre pot v Srbijo. Danes se naravnost trudi, da bi radikale prekosil v vsem tem, kar Srbi radi slišijo. Vidi se, kako Radič računa s skorajšnjim razkolom v radikalni stranki ter se zanaša, da bo v ugodnem času pritegnil na sebe precejšen del srbskih kmetov ter potem začel s kako drugo politiko. Njegovi udani pristaši pričakujejo od teh načrtov in naklepov največje uspehe. Mnogo jih je, ki prepričevalno potrjujejo, da Radič že ve, kaj dela.
Tem zaverovanim pristašem se zastonj dokazuje, da od Radičeve nove politike Hrvati nimajo ničesar in da radičevci v vladi poleg radikalov sploh, ne pridejo do besede. Na taka dokazovanja mnogi priznavajo, da se ničesar ne doseže, da je še vse pri starem, pristavljajo pa stereotipno, da Radič že ve kaj dela in da ima njegova sedanja politika posebne namene in izglede za bodočnost. Prej, ko je bil Radič republikanec in federalist, so v Zagrebu tildi mnogi priznali, da so nje-
■ gove zahteve, če že ne previsoke, pa vsaj stavljene na neprimerne načine. Pri raznih Radičevih nastopih se : jim je dozdevalo, da ni vse v redu, a so se končno le potolažili, da on kot vodja celega naroda že ve, kaj dela. Točno je torej, da v Zagrebu niso vedeli in še danes ne vedo, kaj prazaprav Radič hoče. Ne vedo, kaj hoče, a kljub temu zaupajo vanj! To je nekaj čudnega in v tem so radičevci enaki srbskim radikalom, ki tudi slepo zaupajo v Pašiča. Pri nas v Sloveniji je kaj takega nemogoče. Slovenci dobro vedo, kaj hočejo posamezni politiki in se tudi po tem ravnajo.
j Radičevi privrženci se mnogo sklicujejo na razne Radičeve opoz-icijonalne kretnje. Sami sebe in druge tolažijo s tem, da se Radič trudi, pridobiti svoje vladne zaveznike k demokratičnemu naziranju. Radič toliko govori o seljaški demokraciji in sedaj čakajo njegovi privrženci, da se bodo te demokracije navzeli tudi radikalni ministri. Doslej se to pričakovanje še ni uresničilo. Radič še ni nobenega od svojih vladnih zaveznikov spreobrnil, ampak ravno nasprotno, parkrat je že dal razumeti, da se je njegov seljaški minister nalezel gosposkega duha.
Ì O trgovinskim ministru dr. Krajaču je pripovedoval po Dalmaciji, da je toliko oblegan od bankirjev in i druge gospode, da ne more vedno po seljaški misliti in delati. Prejšnjega prometnega ministra Radojeviča je močno hvalil, češ, da je pravi mož narodne seljaške vlade, notranjega ministra Maksimoviča je prvotno tudi hvalil, potem pa hudo grajal, napovedajoč mu padec v štirih urah. Zgodilo se je pa, da je prometni minister; odletel, dočim notranji minister ignorira njegove graje in pozive ter ostane. Lahko bi se naštelo še več primerov, da Radič svojim vladnim tovarišem ne more vsiliti seljaške demokracije in da kar na slepo enega hvali, drugega pa napada.
Vse njegove opozicijonalne geste v vladi nimajo nobenega pravega smisla. Z nepremišljenimi besedami spravlja vlado v nevarnost krize, kaki malenkosti se posveti z največjo vnemo in z dolgimi govori. Ni še pa dogodilo, da bi svoje seljaško mišljenje pokazal pri obravnavanju kakega važnega socialnega ali pa gospodarskega vprašanja. Pri zadnji agitacijski turneji po ; Bosni in Dalmaciji je videl silno revščino, a za vse to ' ni imel niti besede v vladi, ki naj bi bila narodna in. j seljaška. Kar je doslej v vladi, v skupščini in pred' j ljudstvom govoril, je prazno in dela vtis, da Radič tudi sam ne ve, kaj hoče.
posvetu.
Dvomljiva zmaga rumunske vladne stranke. Ru-munska liberalna stranka je doživela z občinskimi volitvami, katere je razpisala samo iz vzroka, da preskusi svojo moč, precejšnjo razočaranje. Po dosedaj znanih rezultatih ni dosegla večine, katero je pričakovala. Opozicija je zmagala v mestnih občinah in osvojila si je tudi 30 odstotkov kmetskih občin. Vladno časopisje radi tega previdno molči o volitvah ter samo naglasa, da je opozicija pogorela, dasi je združila v svojih vrstah tudi komuniste in Žide. če se pomisli, kak pritisk je izvajala vlada in s kakimi sredstvi je dosegla na deželi večino, potem je razumljivo, da bi vladna stranka popolnoma propadla, če bi bile volitve svobodne. V mnogih občinah so zmagale tudi kompromisne liste, katere vlada kar samoumevno prišteva k svoji večini. Na vladno spremembo seveda potek volitev ne bo vplival, važen je pa za ojačitev opozicije, ki bo imela sedaj oporo v boju proti vladni skupini.
Grčija. Strah pred revolucijo se še v Grčiji ni polegel. Aretirani vodje opozicije, med njimi bivša ministra Kondilis in Papanastasia se nahajajo na otoku Thiras. Posebno sodišče, ki bo sodilo revolucionarje, je pričelo z zasliševanjem osumljencev ter vodi tudi v armadi preiskavo, ki je spravila na dan zanimive načrte revolucijonarjev. Vodja vsega gibanja je bil polkovnik Plastiras, kateremu se je posrečilo pobegniti pred aretacijo ter se nahaja baje v Beogradu. Največ nad so stavili uporniki na Solun, kjer je vojaška posadka na njihovi strani ter jim je bila naklonjena tudi občina, ki je v 'rokah komunistov. Diktator Pangalos se je radi tega sam podal v Solun, do pomiri razburjene duhove. Meje napram Bolgariji je dal najstrožje zastražiti, ker se boji, da ne bi Plastiras organiziral iz Bolgarije oborožen vpad v Grčijo.
Gibanje Abd-el-Krimove vojske v Maroku. Francozi razglašajo, da je vladalo v zimskem času na marofcanskem bojišču nekako tiho premirje, katerega so izrabili Francozi v tcv da so podvrgli svoji oblasti vsa plemena Kabitov, ki prebivajo na francoski coni. Po francoskih poročilih je ostalo Abd-el-Krimu zvestih le še 20.000 pušk. Abd-el-Krimova vojska je začela s spomladansko ofenzivo na več točkah.
Anglija v Egiptu. Nedavno dosežen sporazum med egipčansko opozieijonalno stranko, katero vodi Zagtul paša, ki je znan ko*t izrazit sovražnik Anglije, in vladno- skupino, da se uvede splošna in enaka volilna pravica, je zopet vznemiril Angleže. Že dolgo časa težko gledajo rovarenje egipčanskih nacionalistov, dosedaj so jih krotili s podpihovanjem nasprotstva med vlado in opozicijo, katero tvorijo nacijonalisti. Za Egipt Angležem ne bi bilo dosti mar, če ne bi mejil na Sueški prekop in Sudan. Sueški prekop je življenjskega pomena za Anglijo, ker le tako lahko, vzdržuje svojo premoč v Indijskem in Tihem oceanu. Sudan je pa šele zadnje čase postal za Anglijo kolonija neprecenljive vrednosti. Dokler ga niso Angleži zasedli, se je razprostirala tuikaj ogromna puščava. Z zajezitvijo Nila in namakanjem zemlje so Angleži v par letih spremenili prejšnjo puščavo v najrodovitnejša polja; velikanske bombažne plantaže se razprostirajo na obeh straneh Nila. Pred dobrim mesecem je bil pri Assuanu dovršen nov velikanski jetz, ki je največji na svetu. S tem so | dvignili gladino Nila zopet taka da bo še velik del pu- | iščav-e spremenjen v rodovitno zemljo. S temi jezovi je se- I daj mogoče regulirati vsakoletne poplave Nila v Egiptu. : Kadar preti Nil s preveliko poplavo, .je mogoče vodo za- j držati za jezovi ter tako poplavo omejiti. Nasprotno1 pa je { v slučaju, če poplava vsled suše deloma izostane, mogoče 1
Vojne pogodbe.
Predsedniku francoské vlade je pisal pred nekaj ledni maršal Foch, da se Francija ne more zanašali na svoje zaveznike. Maršal je v svojem pismu na kratko označil odnošaje Francije do posameznih držav. Najprej je trdil, da medvojnega zavezništva ni več in tako Anglija ali pà Italija ni več zaveznica Francije. Po vojni je Francija imela več pogodb s starimi in novimi državami, a tudi tem polèna ni prišlo do pravega zavezništva. Poljska, Rumunija in Češka so dobivale od Francije mnogo pomoči, a tudi s temi državami ni pravega zavezništva. Maršal povdarja to zlasti glede Rimumije, češ, da ima ta država svoje posebne interese, ki se ne dajo vezati s francoskimi in da bi tudi brez tega njeno zavezništvo ne pomenilo dosti radi neurejenih notranjih razmer. Jugoslavija bi bila sicer dober zaveznik, a z njo še doslej ni prišlo do prave zavezniške pogodbe. Maršal da tudi razumeti, da zavezništvo, ki se dobiva potom velikih posojil in podpor, ni kaj prida. Sicer pa Francija tudi ni v stanu, dajati podpore in bo morala začeti terjati, kar je doslej izdala raznim državam.
V celoti maršalovo pismo ni bilo nikjer objavljeno. Njegova vsebina se je v glavnih točkah zvedela povodom razprave francoske vlade. Namen in pomen maršalovega pisma je dvojen; Francija je v velikih finančnih zadregah in maršal je hotel opozoriti vlado, da je doslej izdajala preveč denarja in da naj v bodoče oprez-nejše deli podpore in posojila. Končno je pa maršal pisal še o francoski osamljenosti vsled tega, ker se je toliko pisalo o zunanjepolitičnih naklepih Italije.
Pred par meseci so že začele širiti vesti, da si Italija išče zaveznike. Trdilo se je, da se pripravlja med Italijo in našo državo posebna pogodba za slučaj združenja Nemčije z Avstrijo. Ko je bil v Mariboru minister Stjepan Radič, je imel poročevalec »Grazer Volksblatta«
jo umetno napraviti s tern, da se nabere za jezovi ogromna množina vode, katero potem naenkrat izpustijo. Za reguliranje poplav v Egiptu namerava Anglija sedaj zgraditi še v Abesiniji na toku modrega Nila ogromen jez ter napraviti umeten rezervoar za slučaj suše. — Ker so vse te naprave stale ogromne milijone in bo Anglija iz. novo koloniziranih krajev imela ogromne 'dohodke, je razumljiva skrb Angležev, da ne postane Egipt preveč samostojen, ker bi se potem lahko polakomni-1 tudi Sudana-
Zopet reorganizacija boljševiškega militarizma. Za tekoče leto je dolčenih v državnem proračunu za rusko boljševiško vojsko 600 milijonov rubljev, V zadnjih treh letih je bil povišan budget za vzdrževanje vojske trikratno. Izdatki za rusko armado pa so znatno večji, nego so označeni v proračunu. Vojaška službena doba, ki znaša v Rusiji 5 let, je bila sedaj indirektno povišana na 7 let potom obvezne vojaške predpriprave vseh državljanov v starosti od 14, do 21. leta. Ti vojaški pripravniki so v dobi vojaških vežb podvrženi vojaški disciplini. Z ustanovitvijo vojaških pripravnikov so zvišali sovjeti stalež vojaštva za 30 odstotkov. Istočasno so bile mililarizirane vse šole, in sicer: osnovne, srednje in visoke. Pouk v teh šolah je razširjen potom predavanj o raznih vojaških strokah in ta pouk je obvezen za vse. Razven tega se bodo prirejale v poletnem času za učence posebne vojaške vežbe. Nadalje nameravajo sovjeti militarizirati vse tovarne, vasi, mesta ter vse državne in zasebe urade. Kmalu bo podvrženo v Rusiji vojaškim dolžnostim tet obveznostim celotno prebivalstvo.
Iz Slovenije.
Pozor pred Vodnikovo družbo! Odkar je zletel žerjav iz vlade, tuhta samo to, kako bi vgnezdil svojo stranko med dobro slovensko ljudstvo potom brezverskega in moralno pokvarjenega časopisja in knjig. Na deželo kar dežuje »Domovine« in »Jutra«. V zadnjem času pa so se lotili žerjavovci celo Mohorjeve družbe. Osnovali so takozvano Vodnikovo družbo, katere cilj in namen je: Priprosti slovenski narod zastrupljati z naprednim — recte: brezverskim in po-hujšljivim čtivom. Žerjavova Vodnikova družba je na znotraj in na zunaj čisto tako organizirana, kakor Mohorjeva. Saj žerjavovci znajo le posnemati, a nikoli ne kaj izvirnega ustvariti. Naročnina za knjige Vodnikove družbe bo stala kakor pri Mohorjevi družbi — 20 D. Sedaj bodo dobili liberalni učitelji na deželi od SDS tajništva nalog, da nabirajo ude za to Žerjavovo družbo. Naše podeželske zaupnike prosimo, naj opozorijo naše ljudi na to novo družbo, ki hoče naši Mohorjevi družbi-škodovati, našemu priprostemu narodu pa vzeti vero in moralo. Članarina za knjige Mohorjeve družbe se plača v župnišču; članarino za Žerjavovo Vodnikovo družbo bo pobiralo po deželi liberalno učiteljstvo!
Kdor hoče vedeti, kako zna »Jutro«, ki je seveda krščansko in nikdar ne stori nič proti veri, obliti s pravo framasonsko gnojnico vse, kar stori kat. Cerkev za povzdigo morale, naj si prečita njegov pamflet v številki z dne 23. februarja t. 1. o poslanici avstrijskih škofov. Človeku pride nehote na misel zgodba o hudiču, ki je hotel ljudi slepiti, pa se je začel delati pobožnega in je šel celo za mežnarja, pa se mu ni posrečilo, ker svojega dolgega, hudičevega repa pač ni mogel skriti. Napredne dame bodo pa svoje 8 letne hčerke še seveda naprej po ulicah učile: »Tako moraš delati, kakor je v »Jutru«.
Vojaške vesti. Hooki rojak, p-ešadijski major v Beogradu g. Vladimir Vauhnik, je položil iz odliko glavni ge-
priliko ž njim govoriti. Med drugim ga je tudi vprašal, kaj je na vesteh o italijansko-jugoslovanski zvezi proti Nemčiji. Minister Radič je odvrnil, da je vse to izmišljeno, kakor bo tudi najbrž izmišljena vest, da pripravlja Italija z Nemčijo kako zvezo za slučaj združitve z Avstrijo. Dunajski listi so Radiča zavračali, da je ne-* resno govoril o celi stvari. Na vesteh o italijansko-jugoslovanski zvezi mora biti nekaj resnice, dočim o pripravljanju kake zveze med Nemčijo in Italijo še nikdar ni bilo slišati in bo to najbrž samo plod Radičeve fantazije.
Za garancijski pakt ali vojaško pogodbo med Italijo in našo državo je vedno več predznakov. Da hoče Italija našo državo kolikor mogoče trdno pritegniti nase in seveda tudi izkoristiti, je stara stvar. Italija zasleduje posebne cilje na Balkanu in v srednji Evropi in rabi pri tem Jugoslavijo. V Begradu pa mislijo, da je boljše hiti z Italijo, pa najsibo za katerokoli smer in zadevo, kot da bi bila Italija proti nam. Spor med Italijo in Nemčijo radi Brennerja, ki je tako nenadoma izbruhnil, je gotovo umetno insceniran v prilog vojaške pogodbe med Italijo in Jugoslavijo. Italijani so hoteli Beogradu pokazati na eni strani nemško agresivnost, na drugi pa svoje protinemško stališče, da bi v Jugoslaviji vzklila nada, na italijansko pomoč glede Koroške z slučaju združitve Avstrije z Nemčijo. V Beogradu Italijo drugače presojajo, kot jo presojajo Slovenci in Hrvati in tako bo mogoče jugoslovanska javnost kmalu presenečena z vojaško pogodbo med našo državo .in- Italijo. Naivneži in lahkoverneži bodo sicer trdili, da bo imela ta pogodba v bodočnosti dobre sadove ali pa, da se bo našemu življu v Italiji vsled tesnejše zveze med obema državama boljše godilo. Na tako zatrjevanje je treba odgovoriti le s tem, da se našim rojakom v Italiji pri vseh dosedanjih zvezah in pogodbah vedno slabše godi in da se od fašizma ne da nič dobrega pričakovati, najmanj pa pravica za narodno manjšina
neralštabn-i izpit za definitivni sprejem v generalštabih kor ter postal pravi generalštabni major. V -kratkem odide za
načelnika štaba k diviziji.
Iz Slivnice pri Mariboru. Dopisnik »Jutra« se je radi
dopisa v »Naši Straži«' strašno raizkokodakail, seveda na način, k-akoršen je pač v Jutro vi deželi v navadi, Ker se pa tudi na mene obrača da bi se pobrigal' za izboljšanje gmotnega položaja poštari-ce, mu moram pojasniti, da ni pri nas običaj, da se preko »Jutra« ali dične »Domovine« obrača posameznik na poslanca za posredovanje. Jaz sem za gdč. poštarino vsaj toliko storil, kakor g. dopisnik »Jutra«. Dosedaj nisem niti minister pošte, niti kak vladin eksponent, torej za plače poštari-c neodgovoren. Sicer pa upam, da njej g. dopisnik od svoje boljše plače sam kaj odstopi. Izjavljam, da sem pripravljen, dati gdč. večjo plačo, kakor jo imo pri pošti, da ne boste rekli, da sem slab človek, namreč če stopi- pri meni v službo, a poštarice za enkrat ne rabim. Če slučajno -kaj -hočete -od mene, prosim, da se osebno na mene obrnete-, ker navadno ne čitam »Jutra« in me zato morajo drugi -opozarjati -na Vaše želje, s— Falež.
Zanimivo predavanje v Konjicah. V nedeljo, dne 28. februarja 1926 bo v našem Društvenem domu prav zanimivo predavanje. Predaval bo g. dr, Jehart o svojem potovanju po Arabski puščavi in po Mezopotamiji, to je po onih krajih, ki so znameniti vsled svoje zgodovine. V teh krajih se je dogajalo, o čemer nam poroča sv. pismo starega zakona. Predavanje bodo spremljale zelo zanimive slike. V Mariboru je to predavanje napolnilo veliko dvorano v Zadružni gospodarski banki. — Pričakujemo,-da bo isto tudi v Konjicah.
Požar uničil gospodarsko poslopje. Od Marije Reke poročajo: Na Mali Reki prebiva veleposestnik Jurij Medved. V soboto zvečer krog sedme ure je izbruhnil pri Medvedovih iz doslej še nepojasnjenega vzroka ogenj, ki je uničil gospodarsko poslopje. Gorelo je celo noč, škoda je ogromna, a zavarovalnina le malenkostna!
Kaj takega se zgodi malokedaj. Iz Ponikve ob juž. žeL poročajo: Globok vtis -na tukajšnjo župnijo je napravila nagla smrt posestnika- Antona Grosek iz Dobovca. Dne 19. t. m. je -pomagal nositi k pogrebu rajno uižitka-rico Katarino Gračner iz Slatine. Nekako sredi pota, ko je ponovno vzel krsto- na ramo, je sam. zadet -od srčne kapi, padel izpod krste na tla ter v par minutah umrl. Mrtvega so ga prepeljali na njegov -dom in preteklo- -nedeljo je bil pokopan ob veliki udeležbi ljudstva. Umrl je -med opravljanjem telesnega- dela- -usmiljenja, vsled' česar trdno upamo, dia mu je- bil Bog usmiljen sodnik!
Romanje v Lurd. Kakor smo že javili-, se -morajo turški romarji priglasiti -do 1. -marca t. 1. stolnemu župnemu uradu v Ljubljani Na- razna vprašanja [glede potnih listov -i-n vizuma bomo- -dali pravočasn-o zadovoljiva pojasnila. Vsekakor bo potni- list za jugoslovanske romarje skupen. Namen romanja: Pokloniti se h-očemo burski Materi -božji in ponesli bomo slovensko »Zlato knjigo« presv. Srcu Jezusovemu posvečenih družin v Par-ay le Monial. Vožnja: Ljubljana, Milan, Rivijera- (raj Evrope), Lurd, Paray le Monici. -Lyon. Cene: -H. razred1 3600 -din., 10. razred 2600 din.
Uprava »Našega doma« v Mariboru sporoča, glede na nekatere reklamacije, da z vso vestnostjo in točno-stvjo odpošilja list na naslove, kakor so bili sporočeni in je za to ne zadene nobena krivda, ako nekateri naročniki lista ne dobijo v redu, ali pa, da se jim sploh ne dostavi. Prosimo, da se nam vse take nerodnosti takoj javijo, da jih bomo mogli sporočiti na merodajno mesto.
Novi naročniki »Našega doma« se še vedno sprejemajo, ker je bila tiskana 1. in 2. številka tekočega letnika nalašč zanje v večji nakladi, tako, da lahko dobe celoten letnik. Opozarjamo pa, da se število te naklade vsak dan manjša in kdor želi dobiti še celoten letnik »Našega doma«, naj pohiti z naročilom. Nove naročnike sprejema Uprava »Našega doma« v Mariboru, Aleksandrova cesta 6-1. Celoten letnik »Našega doma« stane 20 D.
Razglas mariborskega davčnega okrajnega oblast-ya. V smislu člena 204 fin. zakona za leto 1924-25 Ur. i, štev. 140 ex 1924 se objavlja, da je priredba občne pri-dob-nine za priredbeno dobo 1926-27 dovršena. 15 dnevni rok za vpogled v odmerne izkaze, se določa za čas od 2. do vštevšega 16. marca 1926. Odmerni izkazi so razgrnjeni na vpogled pri pristojnih županstvih v čigar okolišu je obratovališče odnosno pri mestnem magistratu, pri pristojnih davčnih uradih ter pri davčnem: okrajnem oblastvu v Mariboru soba št. 75. Vpogled je dovoljen izključno le davčnim zavezancem in njihovim izkazanim pooblaščencem. Predpis pridobnine onih zavezancev, ki v 15 -dneh po preteku navedenega roka za vpogled v odmerne izkaze, toraj do vštevšega 31. marca 1926 ne vlože priziva pri podpisanem davčnem oblastvu, postane pravnoveljaven.
Dnevne novice.
Rade Pašič in davki. V-s-e prečanske pokrajine ječijo po-d -davčnim bremeno-m. Ni obrti in stroke, -od katere -davčne oblasti ne bi -zahtevale ogromnih, skoro- nemogočih -da-vk-ov. V-s-a podjetnost je radi tega pri nas nemogoča in že obstoječa industrija, obrt in poljedelstvo pa propada od dne do dne ter se zakopava v dolgove. Tem zna-čiilnejše je za današnji ča-s„ da eden najbogatejših ljudi v naši državi, Rade Pašič, ni: plačal od ustanovitve Ju-' -goslavije do -danes niti pare davka. Inšpektor ministrstva: trgovine dr. Dragiša Stojadinovič se je sprl z Rade Paši-, | čem -in objavil v beograjskem listu »Novosti« -članek, v W len m razkriva to Radino davčno afero ter pravi med dn* j gim: »Za gospoda Rade Paišiča ni danes zakona^ ki bi go
spomnil na dolžnosti napram državi Javno prod vsem svetom je »aaradil« ogromne svotev (kupoval je hiše, nakit, menjal avtomobile in nihče se ni našel, ki Sbi ga vprašal, odkod ima denar, ali so njegovi posla v skladu z državnimi zakoni? ! Kaka je ta pravica, da davčni uradi davijo davkoplačevalce ter jim odvzemajo njihov celoleten zaslužek, 'diočim na 'drugi strani gospod Rade 'ne daje državi niti pare samo radi tega, ker je iz ugledne familije. Na beograjskem davčnem uradiu se lahko prepriča vsak, da dolguje g. Rade Bašič 'državi na davkih okrog 30 milijonov dinarjev. Pri nas ne plačujejo: davkov starci nad 60 let, vojaki in kaznjenci. Rade Pašič ni ne eno ne drugo, pa je vendar oproščen vseh davkov. Po zakonu hi pripadla ovaditelju trotina svote, katero mora obdavčeni plačati- Dr. Stojadinovič bi dobil tako nagrado 10 milijonov «dinarjev, katere se pa on odreka v korist revnim dijakom in invalidom. — Odkritja dr. Stojadimoviča 'so povzročila nova raizburejenja v radikalni stranki. Or. Stojadinovič je zet Ljube Jovanoviča, drugega šefa radikalne stranke in najnevarnejšega Pašičevega konkurenta. Talco je boj med Rade Bašičem in dir. Stojadinovičem pravzaprav boj med •obema starima radikalskima levoma, ki se že dolgo borita za premoč v stranki. Alerà, katero je odkril dr. Sitojadino-vič, je nevarno orožje proti Pašiču in mogoče mu bo vsied splošne ogorčenosti nad prevelikimi davki izpodkopala ugled, radi katerega se je do danes prizanašalo njegovemu nadebudnemu sinu.
Gospodarstvo na železnicah. Naše železnice rabijo dnevno 800—900 vagonov premoga. Premog kupuje država povečini od privatnih podjetij, zlasti od Trboveljske družbe, d očim jemlje od. državnih rudnikov dnevno le 270 vagonov, dasi producirajo ti dnevno nad 500 vagonov premoga. Ker privatna podjetja ne kupujejo veliko premoga iz državnih rudnikov, roma po večini preostanek v razne depote, kjer se je sedaj nagro-madilo okrog 6000 vagonov premoga. Delo se v državnih rudnikih vsied tako ogromnih rezerv ne rentira in delavci se potem odpuščajo. Posl. Pušenjak je svojca s ostro bičal te razmere zlasti z ozirom na državni rudnik v Velenju, ki hi lahko kril s svojo produkcijo : velik del količine, katero porabijo železnice v Sloveniji. Država podpira tuje, večinoma inozemske kapitalistične družbe, svoja podjetja pa tira s tako gospodarsko politiko v propast. Sedaj se vršijo v Beogradu v mi-I nistrstvu za šume in rude razne ankete in posvetovanja, kako bi se sanirale državna rudarska podjetja. Vse •ankete ne bodo nič pomagale, če država ne bo postala odjemalec lastnih podjetij.
Arhimandrit Leontije Ninkovič. Znani prijatelj cerkvenega zedinjenja medi 'pravoslavnimi Srbi, vseučiliščni profesor dr. Živojin Perič, je objavil v »Poročilu« o lanskem ljubljanskem kongresu za študij vzhodnega bogoslovja krasen članek »Jedem Bog, jedna Crkva«. Z žalostjo ■ugotavlja, da njegova pravoslavna cerkev ne more vršiti svojega poslanstva, ker ni katoliška, temveč (je narodna in podrejena državi. O papežu govori s takim spoštovanjem in navdušenjem, kakor najbolj goreč katoličan. Kako žalostne so razmere med 'Srhi, pa nam jasno kaže beograjsko »Vreme« z dne 4. t m. Arhimandrit (opat) srbskega najlepšega samostana Dečani, ki je -en sam umetniški spo menic, je Leontije Ninkovič. Od države dobiva 3000 din. mesečne po'dpore ta samostan z velikanskim premoženjem, ki mu ga je dal srbski kralj Stefan Dečanski (ka-i teri ga je tudi sezidal), Ta arhimandrit je med službo bo-! Sjo na glas psoval v cerkvi nekatere svoje vernike. Ko je šel s kadilnico po: cerkvi, da bi kadil in blagoslavljal, je nekatere vernike ošteval z nesramnimi' izrazi, svoje politične nasprotnike pa je izganjal iz cerkve. Kako slaboten je vpliv višje srbske duhovščine in patrijarha, kaže dejstvo, da se verniki' in bližja' pravoslavna: duhovščina niso obrnili na svojega škofa In patrijarha, temveč so naprosili radikalnega poslanca Simonoviča, da je vložil dne 3. t. m. v tej zadevi interpelacijo na ministra ver. Slovensko : svobodomiselno časopisje se zadnji čas tako prilizuje pra-; voslavnim ne iiz ljubezni do pravoslavne vere, temveč zato, ker ve, da je pravoslavje tako slabotno, da ne more , uveljaviti krščanskih načel. Ker pa so se začeli med pravoslavnimi Srbi oglašati glasovi, da se naj Srbi cim bolj na-: slonijo na katoličane, skuša zanesti med pravoslavne mržnjo do katoličanov. S tem', da se zavzema zato, da bi brez verni Slovenci in Hrvati prestopali v pravoslavje, hoče doseči1, da bi ti odpadniki zanesli med Srbe še več verske brezbrižnosti in da bi širili med' njimi sovraštvo do katoličanstva. Toda srbska pravoslavna cerkev se je znala ob-I varovati cela stoletja mogočnih in nasilnih Turkov, zato ■ lahko upamo, da ne bo nasedla na lim tudi slovenskim in ! hrvaškim svobodomislecem.
Glasilo kat. češkega srednješolskega dljaštva »Jitro« ima 3094 redho plačujočih naročnikov iz dijaških, 1039 : iz nedijaških vrst, torej skupaj 4133 naročnikov. iSloven-sko kat. srednješolsko dijaštvo pa je brez svojega tiskanega 'glasila, hrvaška »Luč« pa, ki je imela '1. 1913 samo na mariborski gimnaziji 43 naročnikov, se po ujedinjenju več ne čita, čeravno1 se zdaj poučuje srbohrvaščina. Prej so Slovenci hrvaščino razumeli, sedaj pa ne1.
Bogoslovci na Čehoslovaškem. V letošnjem šolskem letu je v bogoslovnih semeniščih čehoslovašfce republike 479 bogoslovcev. Med njimi jih je 59 grškokatoliških. Po J narodnosti Ije Čehov 133, Slovakov 96, Rusinov 52, Rus : I, Nemcev 150, Madžarov 47. Vsi Nemci znajo tudi češki. Razveseljivo je, da število v zadnjih letih stalno narašča. Seveda je še število Čehov in Slovakov mnogo premajhno. Če ne bi radi češki svobodomisleci, da bi imeli Nemci med duhovščino na Češkem v kratkem večino, bodo morali: delati na to, da se čim več dijakov posveti duhovskemu stanu. A tukaj seveda neha tista svobodomiselna narodnost, ki hoče dati vse »za naciju«.
Nove Osram-žamice.. Osram donaša na trg novo elek ferično žarnico, koja odgovarja zahtevam za normalizira-
nje. Ta žarnica se dobavlja samo v eni in to vrlo ukusni obliki hruške, ki bode v kratkem času do sedaj rabljeno obliko hruške in krogle izpodbila. Najvažnejša je v novi Osram žarnici nova patentirana zaščitena spiralna žica stalne oblike, s kojb se doseže znatno večje izločevanje svetlostiv kakor je to bilo mogoče pri dosedanjih žarnicah s spiralno žico. Iz tega razloga bi se nova žarnica morala samo matirana uporabljati:. Pri razdelbi luči prednjači nova Osram-žarnica žarnicam s kovno nitjo. Nove Osram-žamice se bodo- začasno izdelovale v tipih 15, 25 in 40 watov. Dalnja dva tipa, namreč 60 in 100 watov se bodo dale čez nekoliko časa- v promet. Do sedaj so se žarnice označale v Hefnerovih svečah, pri novih Osram-žarnicah se označuje poraba v watih. Za uporabiteilja znači ta prednost v toliko, da se točno zna višina porabe struje, kar pri sedanjih žarnicah za porabitelja ni bilo razvidno.
Borza (Avala). Zürich zaključni: Beograd' 9.125, Pariz 18.62, London 25.27, Newyork 519.50, Milano 20.87, Prag 15.375, Wien 73.12, Budapest 0.727, Berlin 123.70, Brüssel 23.62, Madrid 73.15, Amsterdam 208.12, Varšava
63.50,	Bukarest 2.23 in pol, Sofija 3.70, Atene 7.50. Zagreb, devize: Pariz 203.55 do 205.55, London 276.21 do 277.41, Newyor 56.72 in pol do 57.02 in pol, Wien 7.997 do 8.037, Praga 168.13 do 169.13, Berlin 1352.50 do
1356.50,	Milano 228.07 do 229.27, Zürich 1093.75 do
1097.75.
»Čas«, znanstvena revija Leonove družbe, je izšel, št.
3—4. Cela številka je posvečena spominu dr. Janeza Ev. Kreka in obsega tudi razprave, ki se nanašajo na njegovo delovanje. Vsebina je: Dr. Aleš Ušeničnik: Dr. Jan. Ev. Krek sociolog. Fr. Suklje: Jan. Ev. Krek v parlamentu. Iv. ! Dolenec: Razvoj jugoslovanske misli pri Kreku, Dr. A. , Snoj: Krek razlagavec sv. pisma. Jernej Pavlin: Nekaj malenkosti o dr. Kreku, profesorju. Pričujoča številka je velike vrednosti za spoznavanje Krekovega življenja in delovanja, ker so pisci vseh razprav dobro poznali dr. Krpka. Dr. Ušeničnik nam sijajno in jasno razlaga Krekovo socialno mišljenje ter delovanje. Krekove nazore o uredbi države, o ustavi, o strankah, o ločitvi cerkve in države, o revoluciji, skratka o vsem, kar se tiče države; dalje nam kaže Krekovo naziranje o socialnem vprašanju in vse, kar j spada v to stroko. V drugi razpravi nam Fr. Šuklje zanimivo opisuje Krekovo delovanje v kranjskem deželnem zboru. Zanimivo je brati, kako je bilo razmerje med dr. Krekom in dr. Šušteršičem. Sploh je pa ta članek brez dvoma velike važnosti, ker ga je spisal mož, ki je mnogo občeval z dr. Krekom in se tudi ž njim boril v parlamentu. Kaže nam, kako spoštovanje so imeli tudi Nemci do Kreka, ko navaja nekega priznanega nemškega politika Grab-mayerja, ki se je jako pohvalno izrazil o dr. Kreku. V tretji razpravi, ki je dokaj obširna, najdemo opisano skoro vso Krekovo življenje. Jugoslovanska misel ga je spremljala celo življenje, sicer ne vedno popolnoma enaka, a vendar je imel vedno pred seboj združitev vseh južnih Slovanov v eni državi. Razprava nam slika dr. Kreka kot 10 letnega dečka, ki razklada svojim součencem v ljudski šoli ob zemljevidu, »kako velika država bi bila to, če bi se združili Slovenci, Hrvati in Srbi v eno državo«, pa kot zrelega moža, ko izreče svojo oporoko: »Vi vsi, ki ste seme ......
Dr. Snojev spis nam kaže Kreka kot pravega moža iz naroda, ki zna pisati za ljudstvo. Zadnja razpravica obsega izvlečke iz Krekovih predavanj v ljubljanskem semenišču. — »Čas« bi moral imeti vsak slovenski izobraženec, ker je to edina slov. znanstvena revija. Je dvomesečnik in stane le 60 D. Vsaka številka ima navadno 96 strani.
z Maribora.
Obletnica smrti monsig. dr. Antona Medveda. V petek, dne 26. t m., je obletnica smrti našega vsesplošno priljubljenega dr. Antona Medveda. V stolnici v Mariboru bo zato v petek ob 7. uri slovesen Requiem. Splošno pričakujemo» da bo ob priliki ob!e;nice odbor za spomenik na njegovem (grobu stopil pred javnost s svojim načrtom in začel zbirati doneske za spomenik.
Visok obisk v livarni zvonov inž. J. & H. Bühl v Mariboru. Pretekli četrtek, dne 18. t. m., je livarno zvonov inž. J. & H. Bühl v Mariboru počastil s svojim obiskom beograjski nadškof P. Rafael Rodič. Visoki cerkveni knez se je zelo zanimal za izdelke te tovarne, Zlasti za cerkvene zvonove, in si je dal' natančno obrazložiti istih s strani akustične konstrukcije in napravo, kako dognati leguro kovin. Ogledal si je tudi že izgotovljene zvonove in izrekel svoje prepričanje, da so ti zvonovi vredni priporočila. V kovinskem oddelku si je visoki cerkveni dostojanstvenik ogledal način izdelovanja posode iz aluminija in je izrazil svoje začudenje nad1 -tem, kako je možno spre- j meniti v tako kratkem času surovino v izgotovljeno blago. ' Poln pohvale o tem, bar je videl, je Ijudomili cerkveni knez zapustil tovarno z željo, da bi se po-djetje tudi v bodoče dobro razvijalo.	:
Sämomor pred glavnim kolodvorom v Mariboru.
V nedeljo je vzbujala pozornost na kolodvoru neznana, precej elegantno oblečena tujka, ki je cel predpoldan sedela na klopi pred kolodvorom ter strmela nekam v zrak, ne meneč se za ljudi, ki so hodili mimo nje ter ; zvedavo gledali njeno precej nerazumljivo obnašanje. Popoldan se je nenadoma vzdramila iz letargičnega ■ stanja ter vprašala neko priprosto ženico, ki je prisedla poleg nje na klop, kje je v bližini kaka lekarna. Odšla j je nato v lekarno na Aleksandrovi cesti ter se kmalu i vrnila nazaj na klop pred kolodvorom z malo stekle- j nico, v katerih se običajno dobe zdravila. Nekaj časa je obupno strmela proti vhodu v kolodvorsko poslopje, na to pa z odločno kretnjo pristavila steklenico k ustom ter izpila smrtnonosno tekočino do dna. Nihče tega ni opazil in šele, ko je začela vsied krčev omahovati, je
zbudila pozornost ljudi in nekateri so se že norčevali, češ, ta se ga je pa nalezla. Ko se je v silnem krču zgrudila s klopi, je pristopil neki železničar, hoteč jo dvigniti ter pri tem opazil, da ji smrdi iz ust lizol. Takoj so obvestili rešilno postajo o samomoru, okrog zastrupljene tujke se je pa zgrnila cela množica. V silnih krčih se je zvijala na tleh, in iz ust so prihajali nerazumljivi, pridušeni kriki. Naposled je prišel rešilni voz, toda žrtev se je branila z poslednjimi močmi, da bi jo dvignili v voz, menda vedoč, da jo prepeljejo v bolnico, kjer ji bodo skušali na vsak način rešiti življenje, s katerim je ona pravkar že obračunala. V bolnici so ji takoj izprali želodec in je njeno stanje sedaj že izboljšano, dasi šo notranji organi od lizola zelo trpeli. V Mariboru je nihče ni poznal, iz vsebine ročne torbice, kjer je imela nekaj denarja in listek s svojim imenom, so dognali ime; zove se Angela Sperber in pripeljala se je iz Ljubljane. Kaj jo je gnalo v smrt, še ni znano.
Razne nesreče. Včeraj se je ponesrečila v Mariborski tekstilni tovarni v Melju delavka Ivanka Horvat. Vsied neprevidnosti jo je zgrabil stroj, pri katerem je bila zaposlena za roko ter jo zmečkal v zapestju. V tovarni so ji napravili zasilno obvezo, nakar je sama odšla v bolnico. — V Rušah se je težko poškodoval delavec Franc Koščak. Po čudnem slučaju mu je padlo vozno kolo na hrbtenico ter ga tako udarilo, da je obležal na tleli. Obveščen je bil rešilni oddelek mariborske požarne brambe, ki ga je prepeljal v bolnico.
Knjige Družbe sv. Mohorja si v Mariboru ra zven pri župnijskih uradih tudi lahko naročite v Tiskarni: sv. Cirila, Koroška cesta 5 in v njeni podružnici, Aleksandrova cesta 6. Kdor si še knjig ni naročil, naj to stori kmalu; naročnina se sprejema le do 5. marca.
Muzejsko društvo ima svoj letni občni zbor v nedeljo, dne 28. februarja, ob 10. uri dopoldne v čitalnici tukajšnje Študijske knjižnice. Na dnevnem redu je poleg poročila o društvenem delovanju tudi volitev novega odbora.
Preselitev. Krekova posojilnica se z dne 1. marca 1926 preseli iz Koroške ceste 1 v svoje poslovne prostore Meljska cesta 10, kjer bo vsak dan poslovala.
Nepotrebno alarmiranje požarne brambe. V pondeljek
popoldan je bila mariborska požarna hramba avizirana, dana Pobrežju gori. Ognjegasci so se odpeljali takoj na mesto požara e avtcrnabilno brizgalno, toda izkazalo se je„ da ije dim izviral od požiganja 'grmovja, ne pa od požara. Dobro bi bilo, da bi okoliško prebivalstvo mariborsko požarno hrambo o požiganju grmovja itd. poprej obvestilo-, da bi se tako' prihranili nepotrebni izdatki in napori.
Vojnim invalidom in vdovam v vednost. Izvršni odbor Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani je na svoji seji dne 17. t. m. razrešil predsednika podružnice UVI v Mariboru g. Antona Krepelca vseh poslov. Vodstvo podružnice je poverjeno do izrednega občnega zbora tovarišem Goležu, Pravdičiu in Frasu. Člani podružnice se pozivajo, da se v svojih invalidskih zadevah odslej obračajo na zgoraj imenovane tovariše, odnosno direktno na podružniško pisarno med uradnimi urami vsak dan od2. do 3. ure popoldne j in ob nedeljah ter praznikih od 9. do 12. ure dopoldne i Rotovržkem trgu 6 I,
Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Studen-j oih pri Mariboru. V nedeljo, dne 28. t. m,, se vrši preda-j vanje in sicer popoldan po 'blagoslovu ob pol štirih v I 'društvenih prostorih. Vsi udje so prisrčno prošeni, da se S udeležijo in pripeljejo še druge tovariše seboj. Dvignite se vsaj Vi dobro misleči možje in pomagajte s pridno udeležbo in s sodelovanjem pri društvu, ki ima namen in željo, duha in srce izobraziti in dvigniti moralno stanje v naših' Studencih. Alkohol že itak preveč kraljuje pri nas im povzroča mcralno in socialno bedo. Saj imamo že okoli 25 gostiln, v katerih se usužnjujejo delavci. In vedno nove koncesije dajejo oblasti prosilcem za gostilne. Ali se zavedajo oblasti odgovornosti, ki jo imajo pred Bogom, in človeško družbo? Koliko gorja, bede, kregov povzroča: alkohol v družinah, v občinah!
V vednost železniškim upokojencem in vdovam. Podružnica društva železniških upokojencev v Mariboru obvešča tem potem svoje člane, da se vrši v nedelja, dne 7. marca t. 1. v kazinski dvorani I. nadstropje, shodf železniških upokojencev in upokojenk. Začetek je točno ob 14. uri popoldne. Na shod se uljudno vabijo vsi člani.	Odbor.
Mariborsko gledališče. Danes, sreda, dne 24. februarja: »Grofica iMarica«^ Izv. Premijera, — Četrtek, dne
25.	februarja: »Hlapec Jernej in negova pravica«, ab D (kuponi).
Kalmanova opereta »Grofica Manica« na mariborskem odru. V sredo, dne 24. t. m., ob 20. uri, vprizeri mariborsko gledališče enega največjih sodobnih operetnih šlager jev: »Grofico Marico«. Za popularnost in neverjetno privlačnost te operete jamči dejstvo, da še ni bilo operete, ki bi jo kakor »Grofico Marico« v enem inistem gledališču vprizorili preko 700krat pri vedno polni hiši Ta redek jubilej more doživeti le delo, ki — v tem slučaju kot’ opereta — vsestransko zadovoljuje. Tudi na našem odru ■obeta biti »Grofica Marica« nad vse privlačen operetni' komad, kajti uprava se ni ustrašila gmotnih stroškov (novi' razkošni moderni in nacijonalni kostumi, nove dekoracije), tako da bo; »Marica« zanimiva tudi s te strani. Posebno bo zanimala tudi koreografija; v tej opereti bomo namreč prvič videli- na našem odru čisto moderne plese. Režira 'operetni režiser Kurt Bacbmann kot gost, dirigira g. L. Hercog. Naslovna vloga je v rokah gdč. Lubejeve, njen partner bo g. Bratuš. Dalje bodo nastopili še v večjih' vlogah gdč. Kovačičeva in gg. Harastovič in Urvalek. °
! Motoklub Maribor. Pod tem imenom se je ustano-! vilo društvo, ki ima namen,' gojiti in razširjevati zanimanje športa z motornimi kolesi. Z delom se je že pričelo in bode program' prireditev tekočega leta y
kratkem razglašen. Prijave in pojasnila sprejema klu-lx>vo vodstvo v Mariboru, Aleksandrova cesta 19.
Zopetni popravek policijskega komisarijata z ozirom na beležko, objavljeno v »Naši Straži« od 17. februarja 1926 št. 19, na 3. strani v 1. stolpcu pod zaglavjem »Kriza v mariborski požarni brambi«, blagovolite v smislu člena 26 in nadaljnih zakona o tisku, posebno glede trditev: »Vzrok: Ker je policijski komisarijat sporazumno z velikim županom prepovedal izvedbo programa na sobotni pustni prireditvi požarne brambe.c »Nato je odbor spremenil program, a tudi tega policija sporazumno z velikim županom ai odobrila.« »Mi vemo, da ni policijski komisarijat glavni krivec glede prepovedi. Poznamo osebo, ki je imela pri tej stvari glavno besedo.«, objaviti sledeči popravek: Ni res, da bi se bili izvedbi prvotnega in spremenjenega programa prepovedali po policijskem komisarijatu sporazumno z velikim županom. V smislu gledališkega reda od 25. novembra 1850, drž. zak. št. 454, izdaja dovolila za posamezno predstave v mestu Mariboru policijski komisarijat, zoper njegovo odločbo se mora stranka pritožiti na velikega župana. Postopanje tedaj ni sporazumno, temveč instančno, posle, ki spadajo v njiju pristojnost, opravljata v smislu zakona o obči upravi tako predstojnik policijskega komisarijata, kakor tudi veliki župan samostalno in ob osebni odgovornosti. Zategadelj pa tudi ne more biti govora o krivcu, ko gre za izvrševanje uradne dolžnosti po pristojnih upravnih organih, ločenih med seboj po instancah in samostalni odgovornosti. — Vodja policijskega komisarijata, policijski nadsvetnik: Keršovan.
LISTEK.
Mili svet ««Jäh «Sefov.
Koman treh delih. Spisal Antonio Fogazzaro.
Prevod iz italijanščine.
111
Ovčarski pes se je moral preveč potiti in sopihati za svojimi tovariši, da bi imel potem še veselje govoriti o bradi. Pedraglio in odvetnik, ki sta šla počasi kvišku, sta videla sovražnika, da je dospel do grebena pri Marijini bukvi, kjer se je nekoliko oddahnil in izginil.
Velika, stara bukev je nosila na svojem deblu Marijino sliko; ko je deblo razpadlo, je to čast prepustilo mali kapelici. Bila je kakor kaka prva straža velikega gozda Boglie. Bila je vojak, ki je stal na malem sedlu grebena ter čuval strmo pobočje, jezero in hribče Val-solde. Častitljiva vojska ogromnih bukev je stala zbrana v drugi mirni kotlini med strminami Colmaregia, položnimi grebeni Nave, skalnatim podnožjem Denti di Vecchia ali Canne d’ Organo, in med drugim sedlom Piano Biscagno, med Colmaregio in Sasso Grande, ki je na meji globine Val Colla od Lugana do Gadra. Med Marijino bukvo in med gozdom ob robu grebena se razprostira gola, s travo porastla trata. Begunca sta preudarjala vse možnosti. Po kateri poti naj gresta? Ali naj poiščeta stezo pod bukvijo, o kateri je govoril njim naklonjeni stražnik, ali naj vstopita v gozd? Ne, skozi gozd ni bilo varno, radi one divjačine, ki je šla malo preje v njega. V gozdu je za ped visoko suhega listja. Nemogoče bi bilo, da bi šla skozi, ne da bi opozorila nase vse vohunske pse, ki stikajo tod okoli. In od blizu jim preobleka nič ne pomaga. Ali naj gresta po stezi? Pod bukvijo jih je več. Katera je prava? Pedraglio je preklinjal Franca, zakaj ni šel z njima. V tem je opazoval odvetnik Colmaregio, na katero se lahko dospe, ne da bi bilo treba iti skozi gozd. Dvakrat je bil že na Golmaregii, na ponosnem, strmem, s travo porastlim vrhom Boglie, po katerem gre ravno čez sredo meja. Vedel je, da od tam lahko gresta v švicarsko vas Bré. Sklenil je, da poizkusita to pot. Na pobočju, ki se vzpenja od Marijine bukve proti Calmaregii, nista videla nikogar. Vrh so zakrivali oblaki.
Nekoliko korakov pred bukvijo ju je zajela megla, ki se je privlekla od enega pobočja in se hitro razprostrla po drugem, mrzla in gosta megla, ki jo je »Bog poslal«, je rekel V. Nista videla niti pet korakov pred seboj. In tako se je zgodilo, da se je Pedraglio ob bukvi skoraj zadel ob nekega finančnega stražnika.
Bil je eden od štirih. Imel je nalogo, da čuva golo irato med pobočjem gore in gozdom. Ko je zagledal malega človeka z velikim klobukom, je rekel:	»Na
Boglio, gospod?« Odvetnik je hitro vrgel košaro proč. Stražnik v resnici ni končal svojega stavka, obstal je za trenutek z odprtimi usti in nato vzkliknil: »Kako?« Odvetnik ni pričakoval drugega. »Tako!« je rekel mirno. In z obema rokama ga je prijel za prsa, ter ga sunil s pestjo tako močno v trebuh, da se je stražnik zvalil po travi in dvignil noge kvišku. Pedraglio je hitro priskočil ir mu iztrgal puško, »če boš kričal, pes, ter bom spekel«, mu je rekel Kako naj 'bi kričal? Če ga je V. sunil v trebuh, potem četrt ure ne bo mogel niti zadihati. In
j
i
i
s
i
f res je ležal človek kot mrtev in je bil zadovoljen, da je mogel zastokati »ojoj, ojoj!«
»Saj ni nič, saj m nič«, mu je rekel V. z običajno, šaljivo ravnodušnostjo. »To so udarci, ki vam bodo dobro deli. Boste videli. Sedaj pa se postavite lepo na noge in pojdite z nami na Colmaregio. Boste videli, kako bo lepo šlo. Tegale nalašč nisem uporabil« In pokazal mu je ključ. »O kakšna pest!« je stokal stražnik. »O kakšna silna pest!«
»Pot navzgor je precej težka«, je nadaljeval odvetnik in vzel puško iz Pedraglievih rok. Toda midva vas bova z dovoljenjem porivala s to stvarjo. Potem boste šli z nami v Bré. (Puško vam bova nesla midva. Vi pa nama boste nesli zato to košarico. Vam je prav? Hajd, pojdimo!
Nesrečniku se ni posrečilo, da bi stopil na noge. Tu ga pa nista smela pustiti, ker je bila nevarnost, da bi začel kričati na pomoč.
»Tepec!« je rekel Pedraglio. »Preveč si ga!« V. je odgovoril, da mu je dal prav ženski sunek, vrnil je prijatelju puško, zagrabil stražnika za ovratnik uniforme, ga postavil na noge in mu ukazal, naj si naloži košaro na rame. »Naprej, zaspanec!« je rekel. »Naprej, lenuh!«
Naprej skozi gosto in mrzlo meglo, naprej, naprej. Pobočje je silno strmo, treba je velikega truda, da se zastavi noga med čopi mehke trave, drsi jim, delajo z nogami in rokami, a nič ne de, naprej, naprej, za svobodo. Naprej skozi gosto meglo, kot duhovi nevidni. Naprej neprava Marjana, nato stražnik, ki sopiha in stoka pod težo košare, nato nepravi gospod Giacomo, ki mu obljublja lepe. razglede in ga suva s puško. Puška dela čudeže. V pol uri dospo vsi trije do grebena, ki gre navzdol do Bré, par korakov pod vrhom. Tedaj sedejo na travo in na vrat na noge zdrčijo navzdol. Začne deževati, megla se razprši, in tam doli ob vznožju zagledajo rdečkaste nizke gozdove. Prvi je sfrčal tja častitljivi cilinder gospoda Giacoma, ki ga je zagnal navzdol Pedraglio, z vzklikom: »Živijo Italija!«, dočim je vlekel stražnika za roko seboj. V Bré je Pedraglio sprožil puško, nakar je vsa vas prihitela skupaj. Razdelil je med može »anesone tridno« in med dekleta »pol unče«. Prosil je župnika, če sme obesiti v cerkvi »to pošast od suknje«, v znak prejete milosti, je sedel k mizi, da bi jedel s stražnikom skupaj, rekel župniku, naj pridiga stražniku odpuščanje sunkov, ki jih je dobil v trebuh. Nato mu je prebral iz redovniške pesnitve kitico, ki se je končala takole:
»In pater Laternon je v tem oziru menil, da tudi on prepričanje je izpremenil«
Če se je izpremenil pater Laternone, mu je dokazoval, se lahko izpremeni tudi on. Prigovarjal mu je, naj desertira ter mu med splošnim smehom in ploskanjem slekel uniformo in nataknil »pošast od suknje«. Edino odvetnik se ni smejal. »In ubogi Maironi?« si je mislil.
(Dalje prihodnjič.)
i :r'or;romi[JX¥xr]aamamDaunac!!3aarjDDoacrxjDD
Mamice največja sreča j	Je zdrava in živahna deca;
In če se prehlade kedaj
Takoj jim skuha »BUDDHA« čaj!
Zastopnika iščemo v vsakem krau. Pripravno za vsakogar. Potreben kapital 100 din. Lep zaslužek. Ponudbe pod ■»Postranski zaslužek« na: Propaganda reklamna družba z o. e., Ljubljana, Šeleribungova ulica 7 II. 60
S kapitalom 30—50.000 D vstopi gospodična v kako dobroidočo podjetje kot družabnica. Ponudbe na upravo.	,	67 3—1
Suitovo maslo, čajno in za kuhanje, v večjih množinah kupuje Nabavi,jalna zadruga drž. uslužbencev v Mariboru, Stolna ulica 5.	68
j rmnr inrrinnrirrimnnnL^^
Najbolj« in najvarneje naložite svoj denar pri
! OKRAJNI POSOJILNICI Y LJUTOMERU
ki obrestuje hranilne vloge navadne po 6%, večje in va» zane po dogovoru tudi višje. Sprejema hranilne knjig« drugih denarnih zavodov kot gotovino ter izvršuj« v** »«-•' kazila. — Tekoči računi,
F ■	.	‘	. .
ro3GonaaocraTacxixonco3atxii3DDm im» na
i Širite Jašo Stražo“!
1 9 2 6
leipziger”messe
tipski pomladni velesejem 1926: od 2S. februarja d® 6. mat«» tehnični velesejem do 10. wire«
15.000 razstavljalcev in 200.000 kupcev iz celega sveta se snide na tipskem velesejmu, koji jim nudi popolni pregled kupčijskega položaja in omogoča skrajno ugodne trgovske zaključke
I:
k
Zahtevajte zanimive velesejemske tiskovine <
S
MESS AMT FÜR DIE MUSTERMESSEN IN LEIPZIG
im •
ali od njenega častn. zastopnika
W. STROHBACH, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 19.


D [■**!”![“
BELI TE D S N
(krasna dekoracija)
se prične od 13. do 28. februarja 1926 v novi veliki trgovini
TRGOVSKI DOM:
(preje »Hotel Stadt Wien«)
Cene bodo znatno znižane.


H G
HG
Priporoča se
Tiskarna st. Cirila y Maribora.
HZsa» ptolJfii&Ktei Io?ììb©
®i mnogi želijo Kristusov« podobe (korpuse). Bt ustreže ljudem, jih je oskrbela Tiskam* «v. Cirila v Mariboru, kjer se dobijo po sledečih eenah: 65 cm veliki po 550 din., 75 cm veliki po 600 dim, 80 cm veliki po 700 in 800 dim, 90 cm veliki po 800 diru, IOO «m veliki po 950 din. in po 1280 dim, 120 «in veliki po 1700 din,
Stenslci Mx*iSsi
a foeeno podobo (kapusom) stanejo: Vslikssä SO ®m po 42 in 77 din., 25 cm po 55 in 90 «fe, 50 cm po 77i n 100 din., 35 «m po 86 in 115 din., 40 cm po 140 din,
Stendici MEaiia&i
8	fcomasto podobo stanejo v raznih velikostih po 4t 12,18 in M din.
Stoječi Icpl&l
m kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih in izpeljavah po 22, 24, 28, 30 in 36 din. Izpeljava je zeknokusna in solidna, ter se topla pikoroča, da si vsak, kdor križ« potrebuj% late kupi v Tiskam! «v. Cirila v Mariboru,
ARGUS je naš najboljši domači obveščevalni zavod ARGUS ima v vseh mestih zanesljive poverjenike ARGUS daje obvestila o vsem, posebno pa, o sto» nju denarnih zavodov, trgovsko-industrij-skih podvzetjih in zasebnih oseb ARGUS-ove informacije so vedno točne, izčrpa« in hitre
ARGUS se nahaja v Vuka Karadžiča ulie« II, Beograd
ARGUS-ov telefon: 6-2S, brzojavni naslov: Arguii