20.
Maribor, dne 18. maju 1911.
Tečaj XLV.
Ust ljudstvu v pouk in zabavo.
Jahaja vsak četrtek in velja s poštnino vred In v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto i K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge lzvenavsfrijafc
ŽtSele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3
£*kavnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine«
Naročnina se poSilja na: UpravniStvo „Slovenskega Gospodarja* v Maribora. — List se dopoSilja do odpovedi. — Udje „K&k& Posamezni listi stanejo 10 vin.- >— Uredništvo: Koroška cesta Štev* 5, — Bokopisi se ne vračajo, — Upravništvo: KoroSfe cesta Stev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. iS* inserate se plačuje cd enostopne pstitvrste za eu&rat 15 sta« «a dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inssrati Be sprejemaj, ■ do srede zjutraj, i- N«s
zaprte reklamacije so poštnine proste.
Liberalci v obupu»
Liberalci obupavajo s svojimi tremi kandidati, z (ir. Kukovcem, Roblekom in Verdnigom. Zato so posegli zadnjo nedeljo v vseh treh okrajih po surovi sili. Ker z razlogi ne morejo dobiti ljudi na svojo stran, poskušajo z divjanjem in surovostjo.
To je stara liberalna taktika. Ko so se dne 23. aprila vršile v Ljubljani občinske volitve, tekla je liberalcem voda v, usta. Bali so se, da izgubijo večino. Vsled tega so organizirali pouličnjake in pobaline, ter jih nahujskali proti redovnicam, ki so vsled volilne dolžnosti morale na volišče. Nahujskana, druhal je rešila izborno svojo nalogo. Napadala je redovnice, jih zmerjala, psovala in opljuvala. Pripravljena pa bi bila ta sodrga tudi vsak Čas napasti cerkve in samostane ter redovnice z bodali v roki.
Sedaj teče našim štajerskim liberalcem voda t grlo. Izgubili bodo svoje zadnje okraje pri državno-zborskih volitvah. Skraja so vabili ljudi s priliznjeno prijaznostjo k sebi. Ljudstvo je obračalo hinavcem hrbet. Zato so začeli z razgrajanjem, podivjanostjo, s surovo silo. "Jeza nad potapljajocimi se mandati jim je vzela zadnjo trohico pameti in začeli so besneti.
Ti ljudje, ki so razgrajali zadnjo nedeljo po brežiškem, celjskem in slovenjegraškem okraju, so vsega zmožni. Ti ljudje so zmožni, vdirati tudi v hiše naših kmetov ter tamkaj pleniti in požigati. In ti ljudje so cvet liberalizma in sad liberalizma. Bojijo se Še samo pušk, bajonetov in ječ.
Sad podivjanosti in surovosti je rodil liberalizem pri ljudeh, v kojih srce se je prikradel. Pobesnel je one, ki so mu zapisali svoje duše. Tuljenje in žvižganje, ki smo ga slišali zadnjo nedeljo po vseh treh okrajih, kjer so postavili liberalci svoje Števne kandidate, je začetek divje pesmi, ki bi jo rada udomačila med našim, Še nepokvarjenim ljudstvom, razdivjana in pobesnela, liberalna banda.
S krepko roko je treba zajeziti to nevarnost, ki preti našemu narodu od liberalne strani. Mi hočemo naš narod dvigniti in omikati, ti ga hočejo potisniti v surovost in blato. Zato pa neizprosen boj liberalcem! Zadnjikrat so dvignili svoje zločinske glave, zadnji strup sikajo iz svojih umazanih ust, zato pa je treba sedaj od naše strani tudi zadnjega, krepkega udarca. Kdor ljubi naš narod in želi njegov napredek, ta se mora pridružiti naši sveti vojski zoper pobesnele sovražnike naše vere in našega naroda.
Možje! Nečastno je danes za. vsakega moža, ki stoji Še ob strani podivjane liberalne stranke. Ce je pa Še kdo po zmoti na nasprotni strani, rešite ga pravočasno, da sicer ne bo prepozno!
Žene! Navdušujte Svoje može za sveto stvar! Vlivajte jim poguma, da bodo trdno stali ob strani ka-toliško-narodne stranke in se korajžno borili proti liberalni surovosti. Vaša beseda izda veliko. Nastopili so tako resni Časi, da je treba vaše besede.
S t a r i Š i! Ako nočete imeti, da postanejo vaši sinovi pobijalci in zločinci, ne puščajte jih1 v liberalna društva, Varujte jih pred liberalizmom kakor pred najhujšo kugo. Sedaj tepejo in napadajo druge ljudi, pozneje bodo tepli vas in vam grenili zadnje dni vašega življenja.
Mladeniči in mladenke! Kvišku srca, je vaše geslo. Tega gesla ne najdete med liberalci, tam je doma geslo: v blato in neumnost! Z/ato pa postavite, kakor že tolikokrat, tako tudi tokrat, vašo mlado in kipečo navdušenost v službo dobre stvari.
V boj proti nizkotni liberalni družbi!
. Slovensko ljudstvo! Vzbudi se in v-slani! Liberalci se bližajo tvojim hišam ter ti hočejo požgati tvojo srečo in tvoj mir. Varuj se nevarnih po-žigalcev!
Vsi na sveto vojsko zoper posurovelo liberalno druhal! _CeJo tokrat premagamo, premagana je za vselej!
Pozor pred stajercijanci!
Liberalci so postavili v treh okrajih svoje kandidate in Štajercijanci v treh. Čeravno ne s tako surovostjo kot naši liberalci, so vendar tudi Štajercijanci z vso vnemo na delu za svoje kandidate. Nam se zrli, da so na naši strani premalo upošteva Štajerci-janstvo in se podcenjuje, tem bolj, ker se je baii, da bodo tokrat tudi mnogi liberalci volili v teh okrajih s štaiercijanci, ker nimajo lastnih kandidatov ip ker so
to dolžni štajercijancem, ki podpirajo dr. Kukovca, Robleka in Verdniga.
Pri zadnjih državnozborskih volitvah so spravili štajercijanci, liberalci in rudečkarji veliko glasov skupaj:
v mariborskem, Šentlenartskem, gornjeradgon-skem in ljutomerskem okraju 2903 glasov proti Roš-karju;
v mariborskem, slov.-bistriškem, konjiškem 3273 glasov proti Pišeku;
v ptujskem, ormoškem okraju 3561 glasov proti takratnemu kandidatu naše stranke, Ploju.
Iz teh številk se lahko razvidi, da naša. stranka ne sme držati rok križem. Položaj postane lahko nevaren, kakor hitro bi prišla v naše vrste v teh okrajih malomarnost in nebrižnosi. OČividno je, da računajo štajercijanci z malomarnostjo na naši strani, kajti sicer bi bilo smešno, zakaj bi si r.emškutarski agitatorji toliko brusili pete po teh okrajih.
Največ nemškutarskih glasov je v ptujsko-ormo-škem okraju, zato pa je igra liberalnih advokatov proti' "Brenčiču zelo nevarna. Advokatom ne bo škodila, ampak časti in ugledu naroda. Ker se pa za to ne plača ekspenzarja, je taka nevarnost advokatom deveta briga. Tem bolj morajo v ptujsko-ormoškem okraju naši rodoljubni možje stati na straži za slovensko stvar.
Čast slovenskega imena je sedaj položena v roke naših kmetov. Kmetje, pokažite, da vsaj to, kar liberalni advokatje, zamoretf; tudi vi! Rešite dne 13. junija čast slovenskega imena!
Razne novice.
*	Naročnikom naznanjamo, da bo do konca volilne dobe izhajal „Slovenski Gospodar" dvakrat na teden, in sicer v ponedeljek in četrtek.
*	Iz sodne službe. Za okrajne sodnike in predstojnike so imenovani sodniki: Jože Zdolšek iz Maribora za Vransko, dr. Anton Mulej v Šmarju pri 'Jelšah za Gornji Grad in dr. Herman Lorber v Brežicah za Borovlje na Koroškem. — Sodnik dr, Viktor Pavliček je premeščen iz Rogatca v Brežice, sodnik Fr. Pečnik iz Kostanjevice v Šmarje pri Jelšah, sodnik dr. Rudolf Schmidt iz Kozjega v Radeče, sodnik dr. W. Traun iz St. Lenarta v Slov. gor. v Ptuj. Sodnika sta postala avskultant Kari Lobinger v Celju za Rogatec in dr. "Jbs. Meschitz v Ptuju za Pli-berk.
*	Dr. Plo] se je na shodu v Ptuju in na shodu pri Sv. Marjeti na Dravskem polju odpovedal kandidaturi. Rekel je, da ne sprejme kandidature, ker noče biti napoti složnemu in skupnemu delovanju slovenskih poslancev na Dunaju. Vkljub tej jasni izjavi zadnja številka njegovega lista „Sloga" priporoča dr. Ploja kot kandidata. Človek res ne ve več, kaj naj reče na take žalostne pojave v slovenski javnosti. Dobiček od vsega bodo imeli samo štajercijanci, Slovenci le sramoto. Svoje pristaše prosimo, da v očigled takih dogodkov s podvojeno silo agitirajo za g. Bren-čiča. Pazijo naj posebno na. liberalne kolovodje, ki naravnost izjavljajo, da le radi tega priporočajo Ploja, da odvzamejo BrenČiČu glasove in ga spravijo nemara v ožjo volitev z Ornigom. To so vam narodnjaki!
*	Liberalno gospodarstvo. Kako skrajno Škodljivo je, če se pripuščajo liberalci k denarju našega ljudstva, nam dokazuje zopet nov slučaj. Kočevsko liberalno posojilnico so spravili liberalci na kant. Sedaj so se obrnili člani te posojilnice do deželnega odbora s prošnjo, da revidira posojilnico, ker so v skrbeh in nikomur nič ne zaupajo. Revizija je dognala, da so zakrivili nerednosti uradniki liberalne Zveze slovenskih zadrug, ki so neomejeno gospodarili v kočevski posojilnici. Naprtili so ji celo drugih liberalnih, že polomljenih zadrug. Za vse to domačini niso vedeli, katerim so gospodje od liberalne Zveze slovenskih zadrug nekoč dali kar 20 sejnih zapisnikov naenkrat podpisati. Ljudstvo, varuj se liberalcev! Varuj pred liberalci svoje žepe!
*	Liberalni posojilničarji. Celjska liberalna Zadružna zveza, v kateri sedijo tudi liberalni kasidi-datje dr. Kukovec, Roblek, je naložila 300.000 K ljudskega denarja v liberalno Glavno posojilnico. To je liberalni odvetnik dr. Hudnik okradel in celjski liberalci ne morejo dobiti iž nje svojega denarja. Vsled tega ne morejo tudi dajati svojim posojilnicam denar-
ja, niti takega ne, ki so ga posojilnice pri njili naložile. Posojilnice zdaj kmetom odpovedujejo posojila, da lahko vračajo vsaj nekatere vloge. Pri tem služijo le liberalni advokatje, trpi pa slovensko ljudstvo. ProS s Kukovci in Robleki!
*	Posojilnice, pozor! Nekatere liberalne posojilnic^ 'stoje zelo slabo. Za 20 liberalnih posojilnic bi bilo najboljše, da koj likvidirajo. Toda liberalci morajo sedaj za volitve agitirati in nimajo Časa, da bi skrbeli za gospodarsko varnost našega ljudstva!
*	Mladeniči! Spominjajte se sedaj v volilnem boju vsak dan, da so vas zavezniki vaših liberalcev imenovali na posebnih letakih svinje in da so celo nekateri slovenski liberalci širili te žaljive in surove letake. Se do danes vam liberalna stranka ni dala zadoščenja za to žalitev, dočim je priredila Slovenska kmečka zveza veličastno protestno zborovanje v Celju, Mladeniči, spominjajte se vsak dan, da so vas imenovali liberalci svinje!
*	Naši mladeniči stoje v prvih vrstah sedanjega volilnega boja. Vse svoje mladostno navdušenje so zastavili za sveto stvar. Veselje je bilo videti, kako so na naših nedeljskih shodih mirno in dostojno, a nevstrašeno in korajžno nastopili za kandidata Slov. kmečke zveze. Vse liberalno divjanje in besnenje jih ni nič vznemirjalo in pomilovalno so se smehljali surovim liberalnim „izobražencem", ki so, kar se tiČ» olike, daleč za njimi. Tako je prav. Pogumno in možato pokažimo liberalnim divjakom, da se jih nič ne bojimo. Povejmo jim pa tudi, da bo kmalu prišel Čas, ko ne bodo imeli poživinjeni liberalci nikakega pristaša več med našim kmečkim ljudstvom. Mladina vstaja in je na straži, zato -ledamo brez skrbi v bodočnost.
*	Slovenski stariši! Ce so vam dragi vaši otroci, potem pazite, da ne pridejo liberalcem v roke. Ta stranka vedno slabše vzgojuje svoje pristaše. Nekateri so postali v njenih vrstah že popolni divjaki ki so zmožni za vsak zločin. To so pokazali pri zadnjem volilnem boju, a tudi pri sedanjem to jasno ka-žejo. Psujejo druge ljudi, jih žalijo, pluvajo na nje ter jih suvajo. Njihova surovost je velika. Dobre matere in vrli očetje, pazite, da vaših otrok ne zgraibijo liberalni volkovi»
*	Sovraštvo do vere. Naši liberalci koprnijo po časih, ko bi lahko oropali cerkve, kakor se je zgodilo to na Francoskem in Portugalskem, morili duhovnike in redovnike, pognali katehete čez Šolski prag in križ skozi šolsko okno. Saj že kamenajo župnika, kakor se je zgodilo to v Žalcu, in napadajo misijonarje. Krščanstvo jim je strup iz Judeje, Škofe imenujejo že sedaj naravnost lopove (glej „Nar. List" z dne 18. nov. 1909) in duhovnik na cesti ni več varen pred liberalnim psovanjem. Liberalizem se mora vreči ob tla, sicer tudi pri nas nastopijo za katoličane žalostni časi.
*	Kot grob molčijo. Liberalna stranka noč t odgovoriti na naše očitanje, da so njeni poslanci dne 29. novembra 1907 glasovali, naj se odprejo meje za tujo živino in za prekomorsko meso. Ker so se odprle meje proti Srbiji, je prišla kuga na Ogrsko, in odtod k nam. Odprtje mej zadržuje cene živini, da ne morejo kvišku, kuga pa je oškodovala živinorejce za milijone in milijone. Vsi ti arehi težijo liberalno vest, zato pa molčijo ti škodljivci ljudstva kot grobovi.
*	Sejmi. Liberalci še vedno krošnjarijo s sejmi, za katere se niso dosedaj niti najmanj brigali. Naši poslanci pa so že dne 8. marca stavili v državnem zboru prvo interpelacijo zaradi odprtja sejmov. To se je zgodilo, ko sta dr. Kukovec in Roblek Še komaj zvedela, da je kuga v Avstriji in da so sejmi zaprti. Neumna laž je torej, da so se naši poslanci šele sedaj v volilnem boju začeli potegovati za odprtje sejmov, ko so jih baje liberalci na to opozorili. Celo to gorostasno laž si upajo spraviti v svet, da so pred liberalno gonjo delovali naši poslanci proti odprtju sejmov. Ker pravijo liberalci, da je izvedel to dr. Kukoveo v Gradcu, ga je „Straža" pozvala, naj pride z imeni na dan. A mož Še do danes molči! Na sejmih so jo liberalci tokrat slabo skupili!
Slov. čebelarsko drnštvo za Spodnji Stajer ima svoj občni zbor v nedeljo dne 21. maja 1911, ob 9. uri predpdldne v posvetovalni dvorani oeljske posojilnice v Narodnem domu po sledečem vsporedu: 1. Pozdrav. 2. Dopisi. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Predavanje gospoda Jurančiča o razstavi leta 1912 in o brezdavčnem sladkorju. 6. Volitve. 7. Slučajnosti. K mnogobrojni udeležbi vabi društveni odbor.
Maribor levi breg, St. Lenart, Zg. Radgona, Ljutomer.'
Kandidat Slovenske Kmečke zveze je: Ivan Roškar, kmet, Malna.
m Shodi. Prihodnjo nedeljo, dne 2V t. m. ima kandidat Slov. kmečke zveze, g. Ivan Roškar, po rani maši shod v, Selnici ob Dravi, po večernicah pri Sv. Petru niže Maribora. — Na križevo dne 25. t. m. ima Ivan Roškar po rani maši shod pri Sv. 'Jakobu v Slov. gor., po večernicah pa pri St. Ilju v Slov. gor. — V nedeljo, dne 28. t. m. se vrši po rani maši shod v Ljutomeru, po večernicah1 pri Sv.. Križu na Murskem polju.
m Roškarjevi shodi. V nedeljo, dne 14. maja je bilo živahno volilno gibanje tudi ob severnijslovensko-nemški meji. G. poslanec Roškar je priredil 3 shode, ki so bili vsi nad vse pričakovanje dobro obiskani in; so se vršili povsod mirno. Zlasti je povdarjati, da tudi ob meji razumevajo volilci resnost položaja in se vrlo zavedajo svoje dolžnosti. Po rani sv. maši so se zbrali volilci pri Sv, Križu nad Mariborom v župni-šču. Po pozni sv. maši ob 11. uri pri Sv. Juriju ob Pesnici, in sicer v gostilni g. Fischerja. Ko je končal g. poslanec svoj govor, dalo se je na glasovanje njegovo kandidaturo; z navdušenjem je bila sprejeta. Pri protiglasovanju se je dvignilo par, od pijače onemoglih1 rok v občni smeh vsem zborovalcem. Tudi tu je led prebit, Sv. Jurij voli slovenskega kandidata. Ob 3. uri popoldne se je vršil tretji shod pri g. Jožefu Serbineku v Svečini. Predsedoval je shodu g, F. Ferk iz Podgradca. Navdušen govor g. kandidata so poslušali volilci z vidnim veseljem in zanimanjem, ob koncu pa se vsi med burnim navdušenjem izrekli za svojega dosedanjega poslanca. Takih navdušenih vrlih mož mora biti vsak kandidat vesel, veseli pa tudi volilci takega poslanca.
m Iz mariborskega okraja. Pretečeni teden sem vzel v roko svojo popotno palico, da se ogledam malo po svetu. Pridem najprej na Ptuj in se snidem z nekim svojim prijateljem. Hitro mi začne pripovedovati, kakšen volilni boj imajo v ptujski okolici. Pripoveduje mi, da jih je malo, ki Še čenčajo za Orniga, in še manje jih je za Ploja. Vsak pravi: Naš kandidat je Mihael Brenčič, tega bomo mi volili, Orniga bo pa že Linhart. Potem pridem v Maribor in hitro zvem, da so napravili nemčurji shod v Bresternici in Kam-nici, ki sta se jima slabo obnesla. Predstavil se je namreč neki Francelj Girstmayr iz Leitersberga, in tudi ptujski nolitični prerok Linhart je mislil priti. A' je tako dobro, da je ostal doma; je pametnejše, da Or-nigu na žemlje straži, za njegove čenče se tako nihče ne zmeni, kot za lanski sneg ne. Se tako zastonj trudita možakarja. Mi v mariborskem okraju bomo volili dne 13. junija našega vrlega kmeta in pristaša S. K. Z,, Ivana Roškarja.
m GoČova. Javno vprašanje. Gospod Franc Kramberger, veleposestnik v GoČovi, je ob Času občinskih volitev rabil kot agitacijsko sredstvaf proti nam „črnim" kmetom tudi naš občinski lov. Takrat je izrekel odločno, da plača lovske najemnine 60 do 100 kron, če pride lov na licitacijo ter ga on izlicitira: to pa se bojda lahko zgodi le takrat, Če dobijo v roke občino on in njegovi pristaši. Mi kmetje delamo Sedaj na to, da se lov licitacijskim potom odda; gospod Franc Kramberger, veleposestnik v GoČovi, pa pravi sedaj, da lova noče vzeti niti za 15 K, ker ni tega vreden. >— Vprašamo torej tega gospodiča, naj nam naznani, katero njegovo izjavo je smatrati za resno: ali ono o 60 do 100 kronicah, ali ono o 15 kronicah\ To pa zato, da nas ne spelje zopet na led, kakor takrat v zadevi paše. — Gočovski kmetje,
m Gočova. Dan za dnem prihajajo na svetlo večje lumparije laži-narodne stranke. Od vseh strani se slišijo o liberalcih reči, katerih bi se sramoval največji politični lopov. Sirokoustijo se sicer povsod z narodnostjo, a njih narodnost je le navadno častihlepje in koristolovstvo. — Mi Gočovci smo radovedni, kaj bodo storili naši liberalci, boljše štajercijanci, pod komando svojega generala FranČeka. za Časa dr-žavnozborskih volitev. Ta visoki dostojanstvenik je namreč za Časa občinskih volitev odločno izpovedal, da ni ne klerikalec, ne liberalec. Zdelo se nam je to nekako čudno, ker je on v našem okraju najzagrize-nejši liberalec in največji nasprotnik K. Z. Pri volitvah pa je Franček pokazal, da v resnici ni ne klerikalec, ne liberalec, ampak štajercijanec; deloval je skupno z največjim štajercijanskim agitatorjem Slov. goric, dobroznanim Schiitzom; pod svojo komando pa je imel vse privržence „Štajerca" ter vse one, kateri pošiljajo svoje otroke v Šulferajnsko Šolo. Ptujski kovač pa mu je pel po volitvah slavospeve kot najmod-rejšemu, najpametnejšemu veleposestniku. Torej je Franček vendar-le celo priprost štajercijanec. Radovedni smo pa, če velja pogodba, sestavljena ob času občinskih volitev, vsled katere plača vsak odpadniki 300 K kazni, tudi za državnozborske volitve.
m Sv. Peter pri Mariboru. Zborovanja Cerkvenega društva. Naše Cerkveno društvo za lepšanje cerkve, posebno za nabavo novega tabernakelja, je imelo dpe 7. maja po večernicah svojo odborovo sejo s predavanjem v samostanski Šoli. Sklenil je namreč odbor, da bo pri vsaki svoji seji pripravil za društ-venike in druge poučljivo prednašanje ali morebiti tudi gledališko predstavo na novem lepem odru Dekliške Marijine družbe, ki je stal nad 500 K. Slikar g. Fr. Horvat iz Maribora je napravil 4 spremenjave —
2 sobi in 2 vrta s krasnim ozadjem. — Predavat je prišel tokrat zopet vlc. g. dr. Kovačič iz Maribora, Ker je bila večina navzočih le mladina, izvolil si je za predmet vprašanje: „Kakšna bodi naša mladina, da bo sebi v srečo, v Čast in korist našemu narodu?" — Pri predavanju so bili tudi mariborski Orli, ki so napravili na današnji dan izlet na Goro, bili tam pri službi božji in prejeli skupno z našimi fanti iz rože mladeničev, Janeza Cvikl, skupno sv. obhajilo. Orli so ostali še pri večernicah in še pri zborovanju, kjer so jih prisrčno sprejeli in pozdravljali domači zboro-valci. Slava jim! Nato je bila odborova seja. Ko je prebrala tajnica zadnji zapisnik, poročal je predsednik, da raste zanimanje za društvo. Poslale so se prošnje za pristop ali vsaj prispevek vsem čč, gg. duhovnikom, ki so kedaj pri nas službovali. Radostno so nam izpolnili to prošnjo, a nekateri so nas res iznenadili z velikimi darovi. Ravno tako tudi niso pozabile nekdanje samostanske gojenke na nas. Gdč. Ivanki Sket iz Dramelj in TonČika Starkel iz Sevnice sta nabrali lepe svote. Domačinka Marija Smid je na^ brala celo v Budimpešti 8 K. Neimenovani iz St. Ru-perta prinesel je 5 K. Neimenovana iz Slov.goric zopet lepo svotico. Bog vam plačaj in mati gorska. Potrebujemo pa Še dosti, zato se s ponižno prošnjo ol> račamo za pomoč na prijatelje in častilce presv. Rešr njega Telesa. Vsaka, Še tako majhna svotica se sprejme s hvaležnim srcem! — Župnik.
m Št. Lenart v Slov. gor. Gospodarski shod, ki ga je priredila dne 14, maja ob 8. uri zjutraj O-srednja zadruga za vnovčevanje živine in pospeševar nje živinoreje, je bil nepričakovano dobro obiskan. Dvorana Arnuševe gostilne je bila polna zborovalcev. v predsedništvo shoda so bili izvoljeni: župan Rop in veleposestnika MurŠec in Suman. O pomenu Osrednje zadruge in drugih važnih gospodarskih zadevah' je govoril poslovodja Žebot. G. Krambergar in predsednik g. Rop sta pozivala navzoče k pristopu k za^ drugi. Ob koncu se jo dalo večje Število posestnikov vpisati v zadrugo, za katero vlada med nami veliko zanimanje.
m Št. Rupert v Slov. gor. V nedeljo, dne 14. maja po večernicah se nas je zbralo večje število živinorejcev v stari šoli, kjer nam je poslovodja Osrednje zadruge za vnovčevanje živine in pospeševanje živjnoreje govoril o važnem namenu te zadruge: da bi sam živinorejec narekoval cene živini in da bi se otresli velikih judovskih prekupcev. Govornikovim izvajanjem smo sledili s pozornostjo in smo tudi v lepem številu pristopili k Osrednji zadrugi. Shodu je predsedoval g. Rebernik,
m Sv. Jurij v Slov,, gor. Dne 10. maja je umrl v Jurjevskem dolu vrl mož Simon Z v a j k e r. Pogreb, ki se je vršil dne 12. t. m., je pokazal, da je bil rajni pri občanih izredno priljubljen. Pokojnik je bil zvest in delaven pristaš Slov. kmečke zveze. N. v miru počiva!
Verjane pri Sv. Trojici. V naši občini smo imeli dne 13. maja volitev v občinski zastop. Dasiravno so se trojiški in lenarški nemškutarji trudili na vse krip-Ije, da bi zmagali, so se vendar pošteno zmotili. Zmagala je stranka vrlih katoliŠko-narodnih mož. Živele slovenske Verjane!
1 Poročil se je na Podgradju slikar Josip Z!a-dravec z Liziko VogrinČevo. Na gostiji se je nabralo za mariborsko dijaško kuhinjo 5 K 50 vin. Novoporo-čencema mnogo blagoslova!
Maribor. Porotno zasedanje. Za drugo porotno zasedanje pri okrožnem sodišču v Mariboru je bil za predsednika porotnega sodišča določen predsednik o-krožnega sodišča gospod Ludovik Perko in kot njegovi namestniki sodni svetniki dr. Franc VovŠlek, dr.-Josip Fraidl in Anton MorQCutti.
m Sv. Jurij ob Šiavnici. Kmetijska podružnica Sv. Jurij ob Ščavnici priredi v mesecu maju t. 1. sledeča gospodarska predavanja: I)ne 21. maja, v nedeljo po rani maši pri Negovi v šoli. Isti dan ob 2. uri popoldne na Grabonoškem vrhu pri bivšem županu g. Trstenja-ku. Na križevo, dne 25. maja pri sv. Duhu ob dveh popoldne pri L. Šijanec. Dnevni red: Važni strokovni kmetijski pomenki in predavanje g. potovalnega učitelja Pirstingerja o poletnem delu v vinogradih in sadonosnikih, predpriprave za vnovčenje sadja, kletarstvo.
1 Ljutomer. Preč. g. Martin Jurkovič, dekan, kn. šk. duhovni svetovalec, vitez Franc Ježefovega reda itd. v Ljutomeru je daroval „Slov. pevskemu društvu v Ljutomeru" v poravnavo društvenega gla-sovirja 20 K, za kateri velikodušni dar se odbor najiskreneje zahvaljuje. Bog plati!
1 S». Križ pri Ljutomeru. Podpisanemu so sledeči poslali lepe darove za pogorelce v Stari novi vasi: Posojilnica v Gornji Radgoni 200 K, veleč, župnijski urad Dramlje 6 K, veleč. g. Dr. Matija Slavič, nem. pridigar v Celju 18 K, veleč. g. Alojzij Zamuda, župnik v Čreš-njevcu 30 K. Skupaj 254 K. Bog naj povrne vse to tisočkrat blagim dobrotnikom. Kn. šk. župnijski urad, Sv. Križ pri Ljutomeru dne 13. maja 1911. Josip Weixl, župnik.
Maribor desni breg, Slov. Bistrica, Konjice.
Kandidat Slovenske Kmečke zveze je: Franc Pisek, kmet, Orehova vas.
m Pohorje. Zadnjo nedeljo je hodil ^o našem Pohorju neki Zjringer iz Razvanja, zagrizen protestant in Nemec, in je agitiral za Štajercijanskega kandidata Kresnika. Svetujemo Ziiringerju, da agitira v, Radvanju za ljubljenega Malika in doma preobrača politične kozolce, ker sicer si zna na strmem Pohorju pri tem poslu polomiti vsa politična rebra. Kmetje! Pričakujemo od vas, da se ne boste dali preslepiti od takih nasprotnikov vere in slovenstva in da boste vsi volili našega kmečkega kandidata g. PiŠeka.
k Konjice. Na vnebohod, dne 25. t. m_, se vrši v Narodnem Domu v Konjicah velik ljudski shod, slav-
nostno zborovanje Kat.. pol. društva za konjiški okraj: povodom 401etniee njegovega delovanja in plodovitega obstoja. Pri tej priliki vabimo bratska sosednja kat. pol. društva Spodnjega Stajerja, da pošljejo svoje odposlance, tudi kot govornike. Vabimo celo ljudstvo katoliškega mišljenja, slovensko-avstrijskega duha in stvarne politike. Naj pokaže to zborovanje temeljni značaj spodnještajerskega ljudstva v njegovih načelih, bojih in zmagah. Somišljeniki, skrbite za ogromno udeležbo! Zborovanje se vrši pri ugodnih razmerah na prostem. Ce kdaj, naj bukne na dan pri tej priliki moč katoliŠko-slovenskega prepričanja med ljudstvom!
k Konjice. Na križev ponedeljek, dne 22. t, m. se vrši na Brinjevi gori po cerkvenem opravilu volilni shod za naše državnozborske volilce. Govori kandidat g, Fran PiŠek.
k Konjice. Prva usodepolna žrtva pri razširjanju nemške Šole. Dne 12. t., m. se je zgodila grozna nesreča. Voznik, ki je vozil opeko, je zadel ob kame-nit steber na oglu šolske ograje, steber, ki je stal jedva pokoncu, se prevrže ter zadene mimo idočo vrlo in vzorno učenko Sletno Hedviko Kump, hčerko dimnikarskega mojstra, ki je bila pri priči mrtva. Celi trg sočustvuje z obupanima roditeljema. Kdo je kriv? Na vsak način razni Činitelji, v prvi vrsti nesreča. Preteklo bo veliko vode po Dravinji, predno se ta slučaj pozabi. Kaka Čustva bodo pač polnila ljubkim ot-ročičem srca, ko bodo morali stopati dan na dan na kraj, kjer je izdihnila njih najjpridnejša učenka! ? Spomin na prerano, usodno smrt mladega, dragocenega bitja bo taval okoli Šole ter šepetal: Tu je kraj nesreče, nesreče, oh nesreče!! !
k Oplotnica. Tukaj se je vršil volilni shod večnega kandidata L. Kresnika dne 14. t. m. iTo bode pa zopet nekaj zabave, sem si mislil, ko sem slišal v nedeljo, dne 14, t. m. javno oznaniti, da bode imel popoldne štajercijanski kandidat Kresnik svoj volilni shod, in nisem se motil. Shod se je vršil v prostorih g. Franice Kunej, Jako počasi se je polnil mali prostor, in še ob napovedani uri ni bil povoljno napolnjen. Tudi mene je mikalo, poznati osebno g. kandidata. Zato sem se stisnil v pripraven kot in od tam opazoval večnega Kresnika, Okoli 4. ure se začne shod. Prvi je imel besedo neki Kresnikov osebni prijatelj, ki je predlagal za predsednika tukajšnjega posili župana g, Franca "Jonkej-a ml. Na vprašanje, če so vsi zadovoljni, so pritrdili alkoholu podvrženi štajercijanci. Nato je oddal besedo g. predsednik gosp. Kresniku, ki je začel razlagati svoj narodno-izdajal-ski program, tikajoč se boja proti „klerikalizmu" in našim kandidatom,. Zbadal in v slabo luč postavljal je našo častito duhovščino in sploh vse, kar ne trobi v Štajercijanski rog. Tako razburjenega ljudstva in tako suhoparnega govora, kakor ga je imel g. Kresnik,. še nisem doživel, akoravno sem bil že na marsikaterem političnem shodu. Zborovalcev je bilo okrog stoT irt sicer polovico naših, Četrtina nevolilcev in Evinih licera. Le Četrtina je bila Štajercijancev, ki so pa Še svojemu ljubeznjivemu rešitelju delali medklice ter se med seboj prepirali. Posebno se je odlikoval v tem štajercijanec Kušar iz Pohorja, ko mu je bila pa dana beseda, je lepo molčal. Tudi g. J. Kos ml, je sta^ vil vprašanje na g. kandidata, naj razloži, kaj je beseda „nemčur". G, kandidat je razložil, da misli, dai so samo tisti otroci nemčurji, kojih oče je trden Slovenec, mati pa trdna Nemka. Toda dobro sta jo skupila oba, kajti slovenski trgovec g. Franc Golčer v Cadramu se je og,asil k besedi in rekel: Jaz sem trden Slovenec, moja žena je prava Nemka, pa imam vendar slovenski napis na svoji hiši, g. Kos je tudi Slovenec in ima tudi Ženo Slovenko, pa ima popoleu posilinemški napis. Opisali bi natančneje slab kandidatov govor, ako bi nam prostor dopuščal, ker pa i-stega primanjkuje, povemo samo Še to, da bode imel tukajšnji shod Kresnik v vednem spominu. Končno je Še naš mogočni župan g. F. Jonke ml. priporočal, naj dne 13. junija vsi enoglasno volimo g. Kresnika. Na vprašanje, koliko jih je za to, je vzdignilo kakih 15 zaslepljenih štajercijancev roke. Nato pa je veČina zaorila: Živio Franc PiŠek in Slov. kmečka zveza. Shod, ali pravzaprav blamaža, je bila končana. Mi pa, kar nas je katoliško zavednih, smo sklenili, da bomo volili dne 13. junija našega izvrstnega kandidata g. Franca PiŠeka, kmeta v Orehovi vasi. — Živela Slov. kmečka zveza in nje kandidat Franc PiŠek!
'	Opazovalec,
k Špilalič. Krasen je bil 14. majnik, krasen jer bil pa tudi prvi volilni shod dne 14, maja po svetem opravilu v SpitaliČu, Lahko se reče: Kolikor volilcev pri sv. maši, toliko zborovalcev na shodu! DomaČi g. župnik Ivan Goričan predlaga predsednikom vrlega g» Župana Franca Turka. Le-ta pozdravi in predstavi g. kandidata Franca PiŠeka ter mu podeli besedo. V pad eno uro trajajočem govoru da g. kandidat poljudno, kakor mu je lastno, račun o svojem 41etnem delovanju v drž. zboru in razvije program Slovenske kmečke zveze. Govori iz srca v srce, zato žanje neomejeno zaupanje pri volilcih. Oglasijo se Še k besedi kmetje: Melhior ZidanŠek, Jurij Zidanšek, Franc Turk, Štefan PetelinŠek, Franc Podgoršek, Matevž Hribernik, Jožef Macuh, Janez Pristavnik, pa g. učitelj Janko Kržič. Želijo različnih pojasnil, kakor o lovski postavi, o obrtnem zakonu, o starostnem zavarovanju, o popravi občinskih cest, o samonemških cestnih napisih v okraju itd. Na vsa vprašanja odgovarja g. kandidat točno; pozna se, da je mož na svojem mestu. Med navdušenimi „Živio"-klici na g. kandidata! se konča volilni shod. Živio torej naš poslanec Frainc Pišek!	t
m Frani. Veliki kmečki prijatelji so gotovo naši -gosposki najemniki lova in njihovi nad- in podlovci, V občinah Fram, Morje in Loka, so nastavili po go-Sali in tudi Še po vinogradih polno strupa, baje za lisice. Ker pa je po teh občinah skoro vsaka hiša blizu gozda ali vinograda, je pač umevno, da pridejo v goše in vinograde psi, mačke in kokoši, ter naletijo na nastavljeni strup. V občini Loka že skoro nobena hiša nima psa, so vsi zastrupljeni ali tudi postreljeni. Precl enim tednom je nastlal tukajšnji posestnik Mo-riček svinjam z listjem, nagrabljenem v goši, in počepale so mu v trenotku tri velike svinje, ki so našle najbrž med listjem strup. Na pritožbo kmeta pri občini, je le-ta poslala po živinozdravnika, ki pa ni prišel. Toda oškodovani posestnik hiti k poslancu PiŠe-ku, ta pa v Maribor, in v nekolikih urah je bil že neki ogleda na licu mesta, ki je poslal svinjske želodce v Gradec v preiskavo. Polagoma ne bodemo imeli v teh občinah nobenega psa, ne mačke in ne kokoši, in sedaj še naše svinje niso več varne pred temi lovci. Ljudstvo je silno nevoljno in ne upamo si skoraj več grabiti stelje. Prosimo pomoči slavno okrajno glavarstvo in paše poslance!
k Konjice. Zene, gospodinje, matere! V nedeljo, 21. t. m. po nanku se priredi za Vas običajni stanovski izobraževalni shod. Vrle zborovalke, ki se ga redno udeležujete, povejte svojim znankam, prijateljicam in sorodnicam, da se tisto bore malo časa uporabi v vašo in vaših največjo korist. Gotova resnica je, da mati, ki zaničuje in zame-tuje vzgojni pouk, ni vredna lepega imena: slovenska mati. Da matere, tak pouk vam je bolj potreben, kot vsakdanji kruh. Prilika vam je dana, odgovornost je na vaši strani, če se mu odtegujete, ste sovražnice svojega rodu. Pa nerodne tudi ne smete biti, da bi za ničesar na svetu ne vedele, kot za kuhalnico in burklje! Torej ?
Ptuj, Ormož.
Kandid&t Slovenske Kmečke zveze je: Mihael Brenčič, kmet, Spuhija.
p Shodi. Prihodnjo nedeljo, dne 21. t. m. ima Kandidat Slov, kmečke zveze, Mihael Brenčič, po rani sv. maši shod v Cirkovcah, po večerpicah pa v St. janžu na Dravskem polju.
p Ptuj. Tukajšnji liberalni odvetnik dr. Fer-mevc hoče na vsak način vzdrževati prepir med slovenskimi kmeti in zato agitira za dr, Ploja kljub temu, da ta noče niti kandidirati./Kmetje si morajo tega prijatelja medsebojnega miru dobro zapomniti. Iz Kranjskega je prišel k nam, da na,m dela sedaj tukaj spor in needinost. Vsakdo ve, da Ploj ne bo dobil veliko glasov kljub agitaciji liberalnih advokatov. A ti rodoljubi hočejo odbiti nekaj glasov Brenčiču in ga spraviti v ožjo volitev s Štajercijancem Ornigom. Seveda se jim to ne bo posrečilo, ker bodo Šli kmetje s podvojeno navdušenostjo za Brenčiča v volilni boj, če zvedo za te grde advokatske načrte. Kmetje se ne bodo vendar dali več komandirati od liberalnih advokatov. Kmečki ponos zahteva, da se postavijo vsi kmetje za svojega tovariša Brenčiča. Besedičenje advokatov, da Brenčič ni tako sposoben kot» dr. Ploj, jih ne bo zmotilo. Po tem pravilu bi ne smel kmet nikdar postati poslanec, ker se nobeden kmet pe šola za poslanca. Kmet mora držati za plug. Toda Če ima bistro glavo, zna tudi povedati, kako se trpi v njegovem stanu, bolj kot v advokatskih pisarnah. Bistro glavo pa ima Brenčič in bo naš izvrsten kmečki poslanec.
p Dravsko polje. V zadnji štev. „Slov. Gospodarja" smo čitali, da lazi po naših vaseh vse polno tujih agentov. Pa ne samo agentov. Neki privandra-nec iz Gradca si je prignal seboj tudi soprogo. Tretji pomočnik je bil mlad, neizkušen zastopnik, kateri se razume pri zavarovalnini toliko, kakor zajec na boben.
p Ptuj. Liberalci že agitirajo in bodo silno agi-tirali za dr. Ploja, v prvi vrsti so učitelji. Silen srd imajo na Brenčiča, Pa prav od rok jim agitacija proti Brenčiču le ne bo šla, ker je znana Brenčičeva rodbina v celem okraju kot prav poštena, narodna in krščanska. Nezmožnost mu očitajo. Pred štirimi leti ste pa metali kamenje na Ploja in agitirali na vse prete-ge za tistega, v resnici nezmožnega Zadravca. Brenčič ima vsaj petkrat toliko zmožnosti kot 'Zjadravec, in vi mu očitate nezmožnost, seveda le zato, ker mu drugega sploh ne morete očitati. Opozarjamo vse vo-lilce, da bodo advokatje, razni pisači, liberalni krč-marji in posebno učitelji delali z vso silo za dr, Ploja. Kmetje, stojte trdno in ne dajte se zapeljati od raznih agitatorjev, ki vas nikoli ne poznajo, kakor «amo ob volitvah,
p Ptuj. Zadnje Številke „Sloge" so poslali v velikem Številu po ptujskem okraju. Dobili so jo naši najboljši somišljeniki. Proč s tem listom, ki dela samo neslogo in prepir! Tudi posebna vabila na shod v Ptuju so dobili nekateri naši najboljši somišljeniki. Hočejo jih dobiti za Ploja. Zato pozor! Agitirajte za našega kandidata Brenčiča z vso silo!
p Hajdin pri Ptuju. V nedeljo, dne 14. t. m. po večernicah se je vršil v gostilni g. Spraharja, našega župana, ki se tudi z navdušenjem zavzema za kandidata Miha Brenčiča, volilni shod S. K. Z., kateremu je predsedoval naš odločen in požrtvovalen pristaš in tudi župan g. Starnberger. Predsednik je pozdravil navzoče in dal besedo kandidatu M. Brenčiču, V poljudni in navduševalni besedi je razvijal kandidat svoj program, kateremu jo sledil vihar odobravanja. Drugi govornik VI. PuŠenjak govori o političnem položaju, delu prejšnjega državnega zbora in zakaj se je razpustil; oriše strankarske raizmere na Spodnjem Štajerskem ter pobija delo „Štajerca" in njegovih krušnih očetov, ter zavrača podlosti nad vse lažnjive „Sloge". G. dež. posl. iOzmec razloži svojim volilcem delovanje deželnega zbora in krivično
gospodarjenje naših nasprotnikov; kako hočejo Nemci vse ugodnosti pridobiti za se, a nam Slovencem nočejo dati ničesar. Proti temu so se uprli naši vrli poslanci ter tako preprečili nadaljne krivice. Na poziv domaČega g, župnika se je soglasno sprejela kandidatura Miha Brenčiča od mnogoštevilnih udeležencev shoda, vrlih mož in mlajieničev, proti ni nikdo glasoval, S pozivom, da delajo vsi za kandidata M. Brenčiča, zaključi predsednik lep shod. Blizu mesta smo, a vendar se naši vrli Hajdinčani ne dajo komandirati od raznih ptujskih liujskačev. Po celi naši lepi fari gre samo en glas: „Živel naš kandidat Miha Brenčič!" — Na delo za zmago!
p Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V nedeljo, dne 14. t. m. se nam je predstavil kandidat K. Z., g. Miha Brenčič. Shod je vodil naš vrli župan g. Napast, Kandidat Brenčič je razvijal svoj program ter razpravljal zlasti gospodarske težnje in zahteve kmečkega stanu. Zborovalci so večkrat živahno odobravali njegova izvajanja, G. nadrevizor VI. PuŠenjak je o-pisal politično in gospodarsko delovanje dosedanjih slovenskih kmečkih poslancev ter osvetlil tudi kome-dijantsko postopanje Štajercijanske in Plojeve stranke. — G. študent Žunkovič je stal menda na ušesih, da ni Slišal poročila o dosedanjem političnem, gospodarskem, izobraževalnem delovanju Kmečke zveze, ker je zaklical: Same besede, nič dejanja! Ko se mu je podelila beseda in so ga zborovalci pozivali, naj govori in dokaže svoje trditve, je molčal ter jo — popihal iz dvorane. Tudi en dokaz! Taki so liberalci. Zmerjajo in govorijo neresnico, ko pa se jili prime za frak, pa so tiho. Pri liberalcih v resnici ni najti drugega ko — širokoustno zmerjanje! Noben pošten kmet jim ne bo šel na limanice, ampak kadar kateri od te bande pride, mu pokažite vrata! Kakega Bclium-ra (tako se podpisuje na rekurzili) pa jim iz srca privoščimo, so drug drugega vredni! G. dež. poslanec Ozmec je prečital letak Narodne stranke o Ploju iz 1, 1907, kjer ga blatijo, kakor to le oni znajo, ker je stal takrat pa strani katoliških kmetov. Hinavci! Takrat, ko je bil z ljudstvom, so ga zmerjali, zdaj, ko je stopil v družbo liberalnih advokatov in učiteljev, je zopet najboljši mož. — Kandidatura Brenčičeva je bila soglasno sprejeta. G, predsednik zahvali vse ter spodbuja vse soobčane, naj dne 13. junija soglasno volijo g. M. Brenčiča,, kar bo najlepše spričevalo za našo občino.
p Kdo je komedijant? Ker si liberalni advokatje in njihovi zaupniki po deželi, liberalni učitelji, ne upajo več odkrito nastopiti, zato so pričeli prirejati komedije, kakor so to pokazali dne 7, maja v Ptuju, kamor je prišel tudi hofrat dr. Ploj. Ali ni bilo vse skupaj, kar so uganjali tam in pri Sv. Marjeti, samo politična komedija? Dr. Fermevc izjavi, da tudi zoper Brenčiča ne bodo, ako ne bo Ploj proglašen, dr. Ploj pove, da ne kandidira več, pa kmalu se pokaže politično komedijantstvo. Dr. Fermevc in sodrugi izjavijo, da Ploja kljub izrečni njegovi odpovedi še vendar kandidirajo in ga hočejo voliti — komedijo torej do konca „Špilati", vse to menda v imenu „sloge", ker kmečki zaupniki ptujsko-ormoškega volilnega okraja so si postavili že tri tedne prej svojega kandidata M. Brenčiča. Človeku se studi ta politična hi-navščina. In takim kpmedijantskim dušam bi naj mi zaupali? Kdor ima še trohico Čuta poštenosti v svojem srcu, komur je kaj na tem, da bo odkrita beseda in možatost prišla do veljave v javnem življenju, se bo z gnevom v srcu obrnil od te družbe komedijantov. Mi hočemo odkrito in smotreno delo, kakor smo ga z veseljem opažali pri dosedanjih poslancih Kmečke zveze, zato bomo oddali svoje glasove dne 13. junija in agitirali za kandidata S. K. Z., Miha Brenčiča.
p Ormož. Največja nasprotnika kmečkega kandidata v naši liberalni družbi sta dva liberalna fra-karja, dr. Sernec in Detiček. Z osebo Detičeka, ki pomeni tudi v liberalni slovenski politiki največjo ničlo, se ne bomo bavili, Toda dr. Sernecu odrekamo pravico, kaliti mir in slogo v našem okraju. Prišel si je k nam služit kruha, in kmetje občutijo, da si služi dr. Sernec pri njih kruh. Zato ga ne marajo. Niti v liberalno posojilnico ga niso hoteli voliti, Češ, potem pam zbežijo kmetje. Ali ne ve dr. Sernec, da ravno radi njegovih računov kmetje gredo tako radi k Del-pinu. In ta dr. Sernec bi sedaj rad vsiljeval kmetom kandidata. Najboljši kandidat je gotovo isti, katerega dr. Sernec ne mara, in ta je Mihael Brenčič, kmet iz Spuhlje. Da bodo kmetje tudi drugod vedeli, kakšen kmetoljub je ta dr. Sernec, ki nam še vedno vsiljuje Ploja, bomo ob priliki objavili par njegovih računov.
p Sv. Tomaž pri Ormožu. Za bližajoče se volitve naj veljajo TomaŽevčanom te-le vrste v resen preudarek. Shod zaupnikov Slov. kmečke zveze v Ptuju je postavil kot kandidata Mihaela Brenčiča. Ker je Še kljub temu mnogim nejasno, -koga bo treba voliti, zato opomnimo vse volilce naše župnije, naj oddajo svoje glasove g. Brenčiču, ker nihče drug ne kandidira na programu S. K. Z. Vodstvu Kmečke zveze se moramo vsi dobro misleči pristaši podvreči. V tako važni zadevi, kakor so letošnje volitve, morajo stopiti v ozadje razni osebni oziri. Vsaka nesloga bi bila v prid liberalni stranki. Župnija Sv. Tomaž je dosedaj še vsakokrat volila izvrstno, in tudi letos stavi v njo Kmečka zveza veliko zaupanje. Rešimo torej tudi letos svojo Čast! Volimo enoglasno kandidata Kmečke zveze! Le v slogi jo moč; le Če bomo edini, bo 13. junija naša zmaga sijajna! Naš kandidat je in ostane Mihael BrenČiČ, kmet v Spuhlji pri Ptuju.
Majsperg. Shod S. K. Z. je pri nas pokazal, da ima S. K. Z, vsled svojegai I smotrenega dela obilo pristašev ( in f prijateljev» Shojdu je predsedoval po-
sestnik Mesarič, ki je podelil besedo kandidatu gospodu Mihaelu Brenčiču, ki je razvijal svoj program.
Njegovim izvajanjem so pritrjevali mnogoštevilni zborovalci iz župnij Majšperg in Ptujska gora.
Drugi govornik, nadrevizor gospod Vlad. P u-š e n j a k,° je govoril o delu prve ljudske zbornice iu o političnih raizmerah na Spodnjem Štajerskem. Na to so izražali razni posestniki želje glede omejitve vožnje z avtomobili; po cestah, odprave notarijata, po državljenja lekarn itd.
Gospod nadučitelj Lovrec je nastopil proti kajenju mladine in priporočal kandidatu, naj v interesu javnosti stori primerne korake proti tej razvadi mladine.
Z navdušenjem in soglasno se je sprejela kandidatura gospoda M. Brenčiča,
p Vičanci. V nedeljo 21. t. m. se vrši na domu g. Skrleca poučno predavanje, ki ga priredi podružnica kmetijske družbe.
p Sv. Lovrenc v Slov. gor. Tukaj bo v sredo pred vnebohodom dne 24. maja 1911 od oblasti dovoljen živinski sejem. Ta sejem je vsako leto tukaj od kupcev in prodajalcev živine dobro obiskan in se pričakuje tudi letos izvanredno veliki živinski sejem. Torej na sejem k Sv. Lovrencu v Slov. gor. Občinski urad Sv. Lovrenc v Slov. gor. dne 14. maja 1911.
Marenberg, Slovenj gradeč. Šoštanj, Gornjigrad.
Kandidat Slovenske Kmečke zveze je: dr. Kari Verstovšek,
deželni poslanec, Maribor.
s Slovenj cgraški okraj. Kmetje, odkrito se zmenimo, ali bomo volili zmožnega in delavnega dr. Ver-stovšeka, ali nam do grla znanega Werdniga. Ali še veste, kako je bilo pri volitvah za okrajni zastop? Tam smo ga sramotno zavrgli, sedaj pa naj pričamo, da bi bil dober in sposoben za državni zbor. Ce ga še nismo imeli za dovolj zmožnega za okrajni zastop, v katerem celo priprosti kmetje lepo in dobro delujemo, naj mu pa zdaj pri volitvi za državni zbor potrdimo, da je drugačen človek, kot je bil pred par meseci. Nikdar! V okrajnem zastopu je frčal, dr. Verstovšek ga bo sedaj grdo pobil in nazadnje mora Še kot župan pa^sti.
Stari trg. Zadnjo nedeljo ob treh pop. je bil shod v Starem trgu. Vodil ga je župan g. Schondorler, ki je v lepih besedah priporočal kandidaturo dr. Verstov-šeka, Nato je razvijal dr. Verstovšek svoj program, ki je bil z navdušenjem sprejet. Kot zastopnik Raz-borške občine izjavlja posestnik Pačnik, da se lahko zanesejo, da bodo vsi glasovi v tej občini z malo izjemo oddani za dr. K. Ver stovšeka, C, g. Cižek poda lepo sliko tesne zveze Narodne stranke s Štajercijan-ci; edino, kar nas je Še skupno vezalo na Narodno stranko, to je bila točka o narodnem progra|mu; sedaj je očitno stranka tudi to točko zavrgla. G, Schon-dorfer izreče Še zaupnico g, kandidatu, opozarja na udeležbo na dan volitve in zaključi zborovanje.
Podgorje. Tudi k nam je prišel g, kandidat dr, K. Verstovšek. Udeležba ni bila tako velika, kakor drugikrat. Bilo je že ob G. uri na večer, G. župan Verčkovnik, p. d. Novak, je vodil zborovanje. Dr. Verstovšek je govoril kratko o volitvah, o sleparijah, katere so začeli zopet uganjati liberalci, in opozarjal navzoče, da poučijo sosede o lažeh, katere trosijo sedaj ob volitvah najeti in plačani agitatorji. Gosp. župan se zahvali g. dr. VerstovŠeku za govor in obljublja, da bodo delovali na to, da bode tudi v Podgorju velika veČina.
s Soštanjska okolica. Slišali smo tudi pri nas, da agitirajo v Mislinjski dolini za Werdniga s tem, da kmet naj kmeta voli. Mi smo spoznali te tiče že zdavno, kako delajo, tudi dobro poznamo Werdniga, kak kmet da je. Zato se nam je najbolj dopadlo od kmetov v Smiklavžu, da so ga tako splačali, da Še shoda neki ni mogel imeti. V ŠoŠtanjskem okraju bo štel oče Werdnig na prste glasove. Mi gremo volit na^ šega rojaka dr. K Verstovšek,a.
s Smiklavž. Na zadnjem shodu v St, Ilju so se nam odprle zopet oči. Spoznali smo kmetje, kakoobre-kujejo in lažejo pristaši celjske lažnjive stranke. Lepo prikrivajo svoje namene. Pa tisti znani Iršič se je izdal; program kandidata dr. VerstovŠeka je lep, mu je tudi ugajal; samo ker je on pri S. K. Z., niso liberalci za njega. Proti S. K. Z. so pa le radi verskega programa. Saj se je tisti Iršič, ki je govoril proti dr. Verstovšeku, izjavil po shodu javno, kakor smo slišali, pri mizah: „Ce bi bili Vi, gospod doktor, neodvisni kandidat, potem smo tukaj za Vas vsi.* Torej Če bi izpustil dr. Verstovšek versko ¡točko iz programa, potem bi bil kar dober kandidat te£ tudi za kmete, tako pa ni. Mi bodemo pa Šli tem raje ¡voliti dr. Verstovšeka, ker priznava očito svoje versko stališče in ga tudi povsod zastopa, toda nikdar ne gre na vlak lovit volilcev z rožnim vencem.
s Št. Jan pri Spodnjem Dravogradu. Cujte, čujte, čujte! Werdnig je na vlaku kazal rožni venec. Se nismo vedeli, da ga ima. Pride sicer 3krat ali 4-krat na leto v našo farno cerkev kot naš farman, ali rožnega venca ali molitvenika Še nismo videli v njegovih rokah. O grda hinavska agitacija!
s Meža ob Dravi. Evo dokaz, kako je Werdnig doma priljubljen! Pri vsaki priliki je nagovarjal \Verd-nig kmete, naj se peljejo ž njim v Gornji Grad na volilni shod. Noben ni hotel. Obljubil jim je torej prosto vožnjo in hrano. In tedaj Šele po dolgem prigovarjanju sta se našla dva omahljivoa, da sta se ž njim peljala. Drugi značajni kmetje so odločno odklonili tar ko poniževalno Werdnigovo ponudbo..
c Št. Janž pri Dravogradu. Ob 11. uri se je zbralo lepo število volilcev iz Št. Janža, Otiškega brega in Pameč v gostilni g. Časa. G. posestnik Bart pozdravi navzoče in poda besedo kandidatu dr. K. Verstovšeku, ki razvija temeljito svoj program m pojasni stališče S. K. Z. Z navdušenjem so navzoči o-dobravali izvajanja kandidata. Nato je govoril g. Oas, ki lepo pozdravlja g. kandidata, katerega edino ah-ko voli tudi v našem okraju vsak kristjan. C. g. Jur-ko opozarja na razna obrekovanja, ki se Širijo po Mis-lipjski dolini in predlaga resolucijo v kateri se izraža zaupanje bivšemu poslancu dr. Verstovšeku in S. K. Z. Nato zaključi g. Bart lepo uspeli shod.	.
s Št Janž na Vinski gori. Pri nas je nekaj štajercijancev; zato si je upal Werdnig mecl nas Nad polovico navzočih volilcev je bilo pristašev S. K. Z. Po klobasarijah in čenčah govornikov slovite stranke so se oglašali tudi kmetje, ki so pristaši S. K. Z., k besedi Toda niti kmetom niso dopustili ti liberalčki «ovoriti. Zato je bil jako hrupen zaključek; ljudje so bili nad vse razburjeni, ker jim niso pustili izraziti svojega mnenja, Taki so ti ljudje; dočim je dr. Ver-stovšek celo vabil svojega protikandidata na svoje shode in pustil še na vsakem shodu vsakemu govoriti, ker ima mirno vest in se mu ni treba bati upravičenih ugovorov, ne pustijo Wernigovi Štajercijanci niti kmetom do besede. Taki so liberalci!
s Šoštanj. Pri Baststu v Družmirju je imel zadnjo nedeljo Werdnig shod. Pripeljal je seboj, svoje občinske odbornike, da so o njem pričevali, kako moli rožni venec. Shoda so se udeležili nekateri nepoboljšljivi Družmirčani, ki imajo geslo: Naj bo Štajercija-nec ali karkoli, samo da je zoper duhovnike. Nekaj naših mož, ki so se udeležili shoda, je krepko ugovarjalo. IVerdnig je samega sebe tako-le opisal: „Imam mlin, dve žagi, režemo dile, imam kovačijo, malo hav-žingo, kočko, imam hlapce in dekle, a da bi sam delal, to ni res." LespiČar je kot po navadi udrihal čez duhovnike in poslance Kmečke zveze. To je stara, vedno ista pesem, ki nam pa nič ne pomaga in nič ne prinese. Najboljše so Še napravili učitelji, med njimi neizogibni Smolnikar iz Zavodnjega, ki so med shodom v postranski sobi pridno pili, po shodu pa šli skupno s štajercijancem Werdnigom k Cerovšeku na obed. Heil!
s Mislinje. Delavci, ali bodete Šli vi volil "VVerd-niga? Saj vendar vsi vemo, da je javno rekel: Za navadnega delavca, je dobro, ako zasluži 60 vin. na dan in pa polento ali turški močnik. Pauri naj ne bodo brihtni, da bodejo lažje delali „kšefte", delavci pa naj delajo za 30 krajcarjev, da bi se la'žje mastili ti mogotci. Gorje nam takih zastopnikov! Volili bomo dr. VerstovŠeka, ta ima za nižje sloje pravo in dobro srce!
Št. Ilj pod Turjakom. Za znanega Werdniga štajercijanca agitirajo njegovi prijatelji kakor IrŠič, odpadnika Štalekar, Jaka Vrečko — kajne, lepa družba — z besedami: „Kmet naj kmeta voli." Kako je bilo pa tedaj, ko je postavila liberalna laži-Narodna stranica iz Celja dr. Božiča za kandidata, ali Bri-narja; sedaj postavlja dr. Kukovca, Mi poznamo tudi dobro Werdniga, da. ni noben kmet, pa tudi, da ne pozna rad kmeta, Ce mu rečete po volitvah, da je on krnet, bode užaljen; mogoče vas gre Še tožit radi žalitve ta veliki gospod "VVerdnigg.
s Št. Ilj pod Turjakom. Tako dobro obiskanega shoda Še ni bilo pri nas. Ljudstva se je kar trlo v gostilni g. KrušiČa. Bilo je navzočih mnogo nasprotnikov. Neki IrŠič, odpadnik Štalekar in drugi so agi-tirali celi dan, da so spravili celo iz Šmartna nekaj svojih pristašev s seboj. Navzoči so bili župani iz Mislinje, Št. Ilja, Golava buke; volilci so bili razen iz Mislinja, Št. Ilja in Golavp, buke tudi iz DoliČa, Št. Vida in Šmiklavža. Bilo je jako Živahno. Na predlog dr. K. VerstovŠeka se izvoli predsednikom g. Blaž T o v š a k, rediteljem pos. UrbanČl in P 1 a n i n Š e c. Po pozdravu predsednikovem razvija dr. VerstovŠek v nad enournem govoru program S. K. Z., ki je bil od pristašev S. K. Z. z odobravanjem sprejet. Med govorom je nekaj agitatorjev laži-Narodne stranke, katero je predsednik neusmiljeno bičal, glasno v ozadju ugovarjalo, toda utihnili so takoj, ko je dr. VerstovŠek rekel, da jih bode dal odstraniti. Nato nastopi neki IrŠič, pri katerem stanuje v St. Lenartu odpadnik Štalekar, in hoče pobijati S. K. Z. Program kandidata dr. K. VerstovŠeka se mu dopade, le stranka S. K. Z. ne. Stvarnega ni nič popravljal; poskusil je popravljati le eno zadevo, todavrezal se je; dr. VerstovŠek mu je moral reči, da ni razumel niti celega vprašanja. Govoril je same čenče in. splošne fraze, da se za kmeta nihče ne briga. Kandidat dr, K. VerstovŠek mu je odgovarjal in mu javno rekel, da so bili ti napadi na S. K. Z. le laž in obrekovanje, ker ni Iršič ničesar dokazal, kar je trdil.. Hotel je govoriti znani Prevplnik, toda povedal je tako neumnost, da so se mu lastni pristaši smejali. Ker se ne oglasi nihče več k besedi, govori Še kandidat dr. K. VerstovŠek, povdarjajoč, da ga veseli, da je stri surovo napadanje in pretepe, ki so se vršili v tej dolini. Skrbel bode Še, da bode prenehalo tudi grdo obrekovanje od strani liberalnih lagnjivcev. Nato je g. Tovšak zaključil shod. Zaklicali so navzoči: „Živijo dr. VerstovŠek!" in se mirno razšli.
s Odprto pismo. Gosp. Ivan Verdnik, posestnik in lesotržec, Otiški vrh. Gospod kandidat! Vi ste poslali na občino Luče zaprto pismo, a mi Vam pošljemo odprto, ker bi drugače mislili, da smo kaki zabiti liberalci, kateri ne vedo, kaj se godi posvetu. Nam so dobro znane razmere v deželi, in nismo Čakali na vas, da nam pošljete pismo, v katerem nam dajete o volitvah pauke. Naš kandidat dr. K. VerstovŠek je
profesor, pa se ni nikdar drznil, da bi nam dajal nauke kakor Vi. In ravno iz tega spoznamo — liberalno kopito. Toda, da poprej obračunimo z Vami bomo Vaše pismo malo pretresli. Vi pišete: „NaproŠen od mnogih strapi od svojih kmečkih tovarišev sem se odloČil, prevzeti kandidaturo." — „Kandidiram samostojno na kmečkem programu, kakor me kmeta itak poznate." Tako Vi, g. Ivan Verdnik, posestnik in lesotržec! In jaz Vam povem, da sem bral v „Nar. Listu" štev. 17, veliko tiskano: „S h o d z a u p n i k o v Narodne stranke v Šmartnem pri Slovenjem Gradcu, na. katerem so državnozborske volitve" bile na dnevnem redu. In „Slov. Narod" štev. 103 piše o tem shodu, da „Vas je omenjeni shod, na. katerega je prišel dr. Božič iz Celja, glavni steber liberalne stranke, priporočal v svojih izvajanjih. Tudi Pahernik iz Vuhreda je storil taisto pismeno. Ali sta to dva „kmeta?" Torej niste „naprošen odsvojili kmečkih tovarišev in samostojen kandidat," kakor pišete v Luče, ampak Vi ste kandidat liberalne stranke! Nadalje pišete: „Obračam se na Vas, spoštovani gosp. župan, in na vse cenj. gg. občinske odbornike s prošnjo, da mi naznanite, ali me hočete kot kmečkega kandidata z vsemi vašimi močmi podpirati". — Torej Vam naznanimo — to je naš kratek odgovor, da Vas ne maramo. Naš kandidat je g. dr. k! VerstovŠek, kateri je za našo občino že marsikaj storil in ga že od lani vsi poznamo ter tudi on nas pozna, kar se pa o Vas, g. Verdnik, ne more reči. Vi pišete, „da pravi že stanovski ponos, da delate in glasujete prej za kmeta, nego za doktorja in profesorja." T,ako! Verdnik je „posestnik In lesotržec", pa ne „kmet", in zato tudi liberalna fraza, katero gonite v svojem pismu, kakor kakšen invalid svojo lajno, „kmet za kmeta, toliko velja kot — raztrgan črevelj! Ce ne veste, za kaj je, pa vprašajte — črevljarja. Vi pravite v svojem pismu, „da nas gospoda izkorišča," dokažite to, potem bomo verjeli, drugače ne. In Če res „nas gospoda izkorišča," zakaj pa potem poslušate dr. Božiča in dr, Kukovca, saj se tudi ta dva štejeta med „gospodo" in ne med „kmete"? Ljubi gospod Verdnik, ali mislite, da smo Lučani neumni liberalci, da bi verjeli take budalosti kakemu županu in če je tudi v Otiškem vrhu doma! In zopet gospod Verdnik prosite v svojem pismu nas LuČane s temi-le pretresljivimi besedami: „Ako vam je gruda, na kateri živite, ljuba in draga, ako se vam zdi, da sem dovolj razumen in odločen, da bom mogel zastopati vaše kmečke težnje na Dunaju, tedaj vas prosim, da me z vsemi močmi podpirate." Že sem zapisal, d a V a s ne maramo, in zakaj ne, sem tudi povedal. In Še Vam povem, da naša občina „ni gruda," ampak lučka občina je krajina, ki obsega 12.000 ha, reci dvanajst tisoč hektarov. Kajne g. Verdnik, velika „gruda", katere pa Vi ne poznate. In nadalje se zopet ponujate, kakor Jud svoje preležano blago, ko pišete tako-le milo in lepo: „Blagovolite mi, gospod županski tovariš, nemudoma naznaniti, ali ste za me ali ne, in ali hočete to moje pismo pri prvi seji prečitati gg. odbornikom ter mi potem tudi vas vseh mnenje sporočiti." Kajpada g, Verdnik, da Vam že tretjikrat „naznanim", da Vas ne maramo. Pismo bom pa že sam, ali pa eden izmed odbornikov, prebral, tako pravi župan. Ne bojte se, to je edina želja, ki se Vam bo izpolnila v-Vašem pismu. Za drugo Vam, „gospod županski tovariš", ne morem nič obljubiti, zakaj Vaše pismo in letaki pričajo dovolj, „kako razumen in odločen" ste. In Še to Vam povem: Ce dobite tukaj kak glas, ga Vam privoščim, ker vem, da ga Vam utegne dati kak Škodljivec naše občine, in Vam tudi povem, da se bomo hiš, na katerih bomo zapazili Vaše letake, pošteni Lučani ogibali, kakor smo se okuženih hlevov, ko so imeli nekje v našem okraju kugo — na gobcu in parkljih. To si naj zapomnijo vsi tisti v gornjegraj-skem okraju, ne samo Lučani, ki bodo Vas, g. Verdnik, volili. In naposled pišete: „Ako mi bo dopuščal kratek čas do volitev, bom prišel tudi v vašo občino se osebno predstavit volilcem . . ." Gospod Verdnik! Škoda za daljno pot in stroške. Le doma ostanite „v OtiŠkem vrhu". Za to pa, ker pišete: „Na vsak način pa prosim blagohotnega odgovora na to moje pismo", sem Vam ga dal takoj, da ne boste rekli, da ne poznamo olike. Ako nam boste Še kaj pisali v Luče, vedite, da smo že toliko izobraženi in olikani, da Vajm na Vaša pisma ne bomo ostali dolžni odgovora. In ker nas tako lepo pozdravljate z besedami: „Vas, g. župan, in vse spoštovane gg. občinske odbornike, pozdravljam z vsem spoštovanjem Ivan Verdnik", sem Vam to pisal, in tudi jaz Vas pozdravljam in prosim, oglasite se potem kot državni poslanec, ker za liberalne kandidate mi ravno ni dosti, kar odkritosrčno povem. In Če iz tega pisma ne veste kdo sem in kaj, pa vprašajte svoje liberalne tovariše v gornjegraj-skem okraju, in ti va.m bodo povedali, da sem lučke občine — odbornik,
Celje, Vransko.
Kandidat Slovenske Kmečke zveze je: Dr. Anton Korošec,
deželni poslanec, Maribor,
o Celje. Roblek in „telegrafenštange". Škoda, da nimajo tudi „telegrafenštange" volilne pravice za državni zbor, sicer bi Roblek gotovo zmagal; one so namreč odločno „liberalnega" mišljenja, ker nosi skoraj vsaka izmed njih kak Roblek.ov plakat. Na hiše najmreč ljudje ne pustijo „popati" njegovih plakatov.
c Žalec. Tudi pošteni in trezni ljudje v našem trgu obsojajo divjanje Roblekovih agitatorjev ter priznavajo, da ti nastopi škodujejo povsod Robleku same-
- mu. Ker Roblek divjanja ne zabrani, je tudi odgovoren za vse čine svojih besnečih agitatorjev. Ce hoče biti Roblek poslanec, naj skuša doseči to Čast poštenim načinom. Toda Robleka ni več sram, kar delajo njegovi pristaši, in to je najboljši dokaz za njegovo liberalno zagrizenost. Naj še omenim samo trditev, da je Roblek kmet. Roblek še nikdar ni imel žuljji od kmečkega dela. Kmetoval ni nikdar, ampak mešetaril. Res je sicer, da je Roblek domačin. A žal, da je domačin, kajti odtujil se je s svojim liberalizmom in s počenjanjem svoje garde domaČemu okraju. Dr. Korošec je naš po naziranju, po mišljenju in po srcu. To je več vredno, kot da je Roblek slučajno rojen med nami. Dr. Korošec je naš, Roblek pa je pristaš celjskih liberalcev.
c Naši shodi. Kandidat Slov. Kmečke zveze, dr. Anton Korošec, je priredil zadnjo nedeljo dva shoda, po rani sv. maši v Grižah, po večernicajh pav Št. Petru pri Žalcu. V Grižah je predsedoval g. župnik Krančič, v Št. Petru g. župan Ušen. Obe zborovanji ste prav lepo potekli, čeprav so prišli na oba shoda motit Roblekovi pristaši, ki se bojijo prepričevalnih' besed našega kandidata. Toda liberalnim kri-čačem se godi sedaj drugače, kot pred štirimi leti. Ne pustimo več blizu liberalnih razgrajačev, kjer zborujejo na-Ši pošteni in mirni možje, ker ljudje, ki se vedejo pobalinski, ne spadajo v pošteno družbo. Kakor se povsod na svetu proti pouličnjakom in razgrajačem rabijo orožniki, ako treba, tako storimo tudi mi. In to boli sedaj Roblekovo podivjano gardo. Ka-kor ranjena žival rjove in tuli. Pene onemogle jeze tečejo liberalnim pobalinom iz umazanih ust. Krčevito dvigajo svoje pesti in mahajo po zraku. Toda vse zaman. Teh pobalinčkov se nihče več ne boji. Vsakemp se studi ta kričeča drulial, koje kandidat je Roblek. 7 »njusom se obrača ljudstvo vsepovsod od teh divr 'f.ov in prihaja v tabor Slovenske kmečke zveze. Naš rste se množijo. Mi gremo kot možje svojo pcšy pot naprej. Kdor je pošten in dobrega mišljenja, b# ¿el z nami. Zadnja dva shoda v Savinjski dolini st? mm vsled krepkega sodelovanja liberalcev privedli *opet nove pristaše.
c Verjeti Robleku, kar trdi, je pač težko. Kot Kočevar je liavziral okoli s provenienčnim zakonom. Bil je baje škodljiv hmeljarjem. Toda na občnem zboru hmeljarskega društva dne 26. sušca 1911 je že drugače govoril. Tam ga je hvalil in imenoval o.znameno-valničo, kojo zahteva ravno proveniencni zakon, za prepotrebno javno napravo. Kar je bilo prej Škodljivo, postaja sedaj prepotrebno, Roblek pa ostane moder človek, kojemu je vse verjeti.
c Roblekovci so zaradi zborovanj našega kandidata dr. Korošca v Grižah in Št. Petru hudo razburjeni. To dokazuje včerajšnja posebna izdaja „Nar. Lista", v katerem sipajo na kupe na dr. Korošca zavijanj, obrekovanj in laži. Vse zaman! Mi gremo naprej in se ne bojimo niti liberalnih laži niti divjega terorizma. Skrajno neumna je liberalna laž, da psu-je „Straža" savinjske kmete. Kdor je čital „Stražo" in še bolj, kdor je bil v St. Petru, ve, da tam ni bilo kmetov, ki bi rjoveli in divjali, ampak tu je bila zbrana le temna družba razgrajačev, sklicana iz vseh krajev od Celja do Vranskega. Kmetje se ne vedejo tako, kakor so se vedli pobalini zadnjo nedeljo na cesti v St. Petru. Naj nam imenujejo liberalci le enega kmeta, ki je psoval v Št. Petru in razgrajal. Liberalci imajo besedo! Roblek se lahko sramuje svoje besne družbe.
c Od Savinje. Namera pocestnih razgrajačev in pretepačev. Dr. Korošcev shod pri Sv. Petru v Savinjski dolini razbiti, se je popolnoma ponesrečila, zato so pa kakor zbesnela zvezina. (kazali svojo napredno, daleč znano oliko. S pomilovanjem smo gledali to razgrajajočo pisano tolpo Roblekovih častilcev. Marsikdo je vskliknil: Moj Bog, Roblek pa res ne zasluži, biti poslanec take surove, neolikane druhali, saj se vendar prišteva žalski inteligenci. Da, res, če bi takšna pocestna, fakinaža zmagovala in stavila poslance, potem pa z Bogom Avstrija, tvoj konec se bliža, zavladovala bi kmalu moč pesti in pravica bi ležala v prahu na cesti. Nastale bi tukaj prave portugalske razmere. Zato tudi razgrajačem radi pustimo Robleka, a mi kmetje, ki se s studom obračamo od divjosti inteligence in njihovih sužnjev, bodemo dne 13. junija 1911 oddali vsi svoje glasove našemu ljubljenemu kandidatu Slovenske kmečke zveze, dr. Antop Korošcu.
c Grobelno. Sosednji ŠentvidČani, ki spadajo še pod šmarski okraj, nas zavidajo, ker oni ne morejo tokrat prav pokazati, kako je napredovala pri njih moč Slov. kmečke zveze, ker dr. Jankovič, njihov kandidat, nima resnega nasprotnika, Tudi naš protikandidat sicer ni resen. Resnoba in resnica sta si v žlahti. tako da, če se kdo v boju ne poslužuje resnice, izgubi tudi resnobo in narobe. Pravijo: Dr. Korošec je bil za odprtje meje proti Ogrski; ne pravijo pa, da je bil Roblek za uvoz živine iz tujih držav Balkana. Ce preti dvojno zlo in je eno neizogibno, se izbere rajši manjše zlo; to pa je v tem slučaju trgovska skupnost z drugo državno polovico, ki ni sicer nič novega, ampak je obstojala že dosedaj; samo da se je izvedla nagodba sedaj pod zelo ugodnimi pogoji za našo polovico. Druga bedastoča. je pa ta: Korošec je zavlačeval, da se sejmi niso odprli: Na zaprtje sejmov je delala najbolj C, kr. kmetijska družba Štajerska. „Gospodarski Glasnik" od 1. aprila 1911 ima poročilo o tozadevni seji Kmetijske družbe z dne 7. marca 1911, kjer je bil sprejet predlog: 1. Ker je kuga na gobcu in parkljih pri živini na Štajerskem in po sosednjih krajih Ogrske in. HrvaŠke že zelo razširjena, se naj pošlje visoki c. kr. namestniji doln
ro podprta prošnja, naj ne dovoli odprtja sejmov, dokler Še grozi kuga. Ljudstvo naj se v družbinem glasilu pouči, zakaj so sejmi Še vedno zaprti. Tu torej tiči zajec; naši poslanci so si morali veliko prizadevati, predno so mogli razveljaviti sklep tako močne organizacije, kakor je C.kr. kmetijska družba. Ha, nam Grobelčanom ne bo nikdo omajal zaupanja na dr. Korošca.
c Braslovče. Volilni boj se je zopet pričel n? vsej Črti. Liberalci strastno agitirajo za „kmeta" Robleka, kakor ga sami imenujejo. Nobeno sredstvo jim ni preumazano, nobena beseda ne prežaljiva, Da boste pa vedeli, gospod urednik in dragi somišljeniki Kmečke zveze, kako olikani so ti naši naprednjaki, naj vam pokažem en slučaj, ki se je zgodil v neki tukajšnji gostilni, kjer je bilo zbranih več naših in na-prednjakov. Na vrsto je prišel seveda razgovor o volitvah, katerega bomo volili, Robleka ali dr, Korošca, Seveda, ko Čuje neki naprednjak, katerega ime pa danes zamolčim, ime dr, Korošca, začne v svoji slepi strasti imenovati naše somišljenike za butlne, posebno vrle Dobravce, češ, sami butlpi bodo volili dr. Korošca. Na vprašanje nekega našega somišljenika: Sem li jaz tudi butl, ker ga bom volil, je Še enkrat ponovil to psovko. Kaj ne, lepa cvetka iz naprednega vrta! ! Kmetje! Kaj boste storili na to? Odgovor je lahek. Dne 13. junija vsi za dr. Korošca! Tudi neki tukajšnji krojač, ki tudi rad živi od grošev katoliških kmetov in delavcev, se je ob priliki zaupnega shoda v Celju jezil nad našimi vrlimi pevci, ki so Šli ne kot pevci, pač pa kot kmetje-volilci na shod, Češ, pevci in mežnarji nimajo nič odločevati glede kandidata. Bi bila pač lepa, če bi vsak liberalen žnidar ko-mandiral naše kandidature,. Morebiti bi sam rad kandidiral? Mogoče! Saj velik je dosti. Zato pa dragi somišljeniki K. Z., pokažite dne 13. junija z glasovnicami v roki, da med nami ni prostora za gnili liberalizem, kajti prišel je Čas ločitve, ko se mora postaviti vsak, na odločno stališče: ali je pristen in zvest pristaš K, Z., ali nje nasprotnik; srednja pot, pot ki-movcev je dandanes nemogoča. Zatorej dne 13, junija vsi do zadnjega na volišče za kandidata katoliških kmetov in delavcev, dr. Korošca! — Živela Kmečka zveza! Živel dr. Korošec!--Volilec.
c Polzela. Pri nas se vse zgraža, ko smo izvedeli, s kakšnimi sredstvi hoče pridobiti pijana druhal Robleku zmago. Dosedaj smo našim liberalcem tu Še vedno prizanašali, toda od sedaj naprej pa, ko smo izvedeli za dogodke v St, Petru, nikdar več. Gospod Roblek, se li ne sramujete takšne družbe? Vsak kandidat, ki-drži kaj na čast, bi odstopil, ali vsaj preprečil.. da se ti napadi ne nadaljujejo.
c Št. Peter v Savinjski dolini. V Četrtek zvečer dne 11. t. m. so nekateri naši naprednjaki pokazali v popolni meri svojo surovost in neolikanost. Bili so ti junaki Lebarjev nekdanji „študent" laka, potem Jožef Hribršek, p. d. Krajnerjev, in železniški uslužbenec Plevnik, Četrti Čevljar Golob, ki skoro vsak zaslužen groš sproti na žganju zapije. Ta družba se je priklatila zvečer ob &. uri v Št. Peter in se drla ter zabavljala zoper našega kandidata, g. dr. Korošca. Cvenklovo žganje rodi čudne sadove. Torej s surovostjo hočejo naši liberalci pripomoči Robleku do zmage. Celo nekateri liberalci so se zgražali nad takim početjem, ki je bilo naravnost živinsko. — Šempeter-čan.
c Vel. Plrešica. Dragi čitatelji „Slov. Gospodarja" ! Vem, da malo Čitate in slišite o volilnem gibanju iz Vel. Pirešice, zato pa zdaj bolj natančneje prečitajte ta dopis, ker je zelo važen. Naši naprednjaki reklamirajo in agitirajo, da je kar groza. Najbolj si prizadeva žalskim liberaHcem priljubljeni Na-raks iz Galicije, ki ima agitacijo na dnevnem redu. Temu agitatorju svetujemo, naj ostane rajši doma pri svoji na smrt bolni ženi. Mesto, da bi jo zdaj v težkih urah tolažil, pa vedno, dan za dnevom agitira za liberalno stranko. Pa on res misli, da bo s svojim smehom hi-hi-ha-ha-ha nas zveste Člane S. K, Z, spravil, da bi mi na dan volitve trobili v liberalni rog. Toda Naraksu povemo, da -bomo na dan volitve'z navdušenjem glasovali za našega, nam priljubljenega kandidata dr. Anton Korošca. — PireŠki opazovalci.
1 Nova Cerkev. Kako so iskali liberalci prostor za svoj shod. Celjski liberalci so prišli dvakrat h gospodu Janku in ga prosili, da bi smeli imeti pri njem svoj shod, pa so dobili tudi dvakrat „korbico". Čast vrlemu gostilničarju, ki ni hotel dovoliti, da bi zborovala pri njem falirana liberalna stranka! Lešnik pa, na katerega so se liberalci pozneje obrnili, in kateri jim je prostor tudi dal, ni naš domačin, ampak se je pred enim letom priselil k nam; zato pa zadeva sra-mota, da se je liberalni shod v Novi Cerkvi mogel sploh vršiti, njesra samega, ne pa domačinov.
c Nova Cerkev. Kako so iskali liberalci predsednika za svoj shod. Že začetek shoda ni bil za liberalce posebno vesel. Iskali so namreč predsednika med domačini, pa ga niso dobili. Najprej so povpraševali, kje je g. župan, a ni ga bilo nikjer. Celjskim liberalcem tiho povemo na uho, da je bil naš g. župan pač na zaupnem shodu Kmečke zveze v Celju takrat, ko so si zbrali kmetje dr. Korošca za svojega kandidata, za liberalne shode pa nima Časa. Potem so prosili naše občinske odbornike enega za drugim, a vsak se je lepo zahvalil za izkazano mu čast; eden je celo vzel klobuk in odšel; eden pa, do katerega so se dvakrat obrnili, naj vendar prevzame mesto predsednika, je rekel proti piscu teh vrstic, da bi za 1000 kron ne hotel predsedovati liberalnemu shodu, Tako so se morali zadovoljiti s predsednikom, ki so ga pripeljali s seboj, z nekim Okornom iz Skollje vasi, o katerem je obče znano, da se že od nekdaj prišteva
„Nemcem" in je tudi hudo v žlahti s celjsko nemško /šparkaso". Ta mož res sodi za predsednika na liberalnih s.hodih, ker je v svojem narodnja-Štvu in svojem „vzornem" gospodarstvu nekak vzgled cele liberalne stranke. Narodna stranka je tako „narodna", da je postavila v slovenjegraškem okraja prijatelja Siidmarke za kandidata, in Narodna stranka zna tako izvrstno gospodariti, da je samo z rajnim „Narodnim Dnevnikom" napravila 80.000 K dolga.
c Št. Jurij ob juž, žel. Zopet opazujemo na svoje začudenje, da sta gonjo zoper dr. Koroščevo kandidaturo vzela v roko dva učitelja, ko vendar, kak.or stoje stvari sedaj, učitelji že celo nimajo od Narodne stranke ničesar pričakovati; tudi mora učitelj, ako pomaga tej protiverski stranki, v kateri se kopiči podivjanost, priti v needinost s samim seboj in svojim vzvišenim poklicom. Tudi živinozdravniku Uršiču se čudimo, cla se -a je po prestani bolezni zopet polotilo veselje, pobijati „klerikalnega zmaja"'; a to delo je v zadnjih dneh zelo nehvaležno; celo ugleden obrtnik, dozdaj zaupnik v Crnolici, mu je odrekel sodelovanje, Le tako naprej, gospodje! Vaša politika je protiljudska in zato vse obsoje vredna. Ne moremo za to, če ne nosite v srcu tistih načel, ki so kristjanu sveta, a nas ne boste prisilili, da bi pljuvali v lastno skledo.
c Št. Jurij ob juž. žel. „Ziapihal je jug." Nehote sem se spomnil tega naslova brošurice nekdanjega pesnikovalca in sedanjega liberalnega politika Spindlerja, ko sem zvedel, «da je krčmar Jug trosil na sejmov dan letake proti dr, Korošcu med naše ljudstvo. Neka kukavica v Celju jih je zlegla, zapihal je jug in razpodil te tiskane laži. Pa pravijo tisti, ki stvari bolje poznajo, da ne bo več dolgo pihal, ampak da jo bo kmalu popihal, kakor je prisopihal sem od Laporja. Takih ljudi se poslužujejo naši liberalni kolovodje, da delajo veter za liberalnega kandidata, ker se jim pri zavednosti naših kmetov ne zdi varno, izpostavljati se. Pa povemo jim, da so njihove spletke kakor mlini na veter, ki radi kljubujejo.
c Sv. Jurij ob juž. žel. Mladeniči tukajšnje Kmetijske šole so naredili dne 27. m. m. izlet v, Celje in okolico pod vodstvom g. ravnatelja in g. agr. inženirja ZidanŠeka, Govori se, da koncem maja ali pa v začetku junija narede velik izlet na Kranjsko in Primorsko. Ogledali si bodo Ljubljano, Postojno, Gorico in Trst. To bode znamenito za naše mladeniče, kjer bodo imeli priliko, občudovati kmetijstvo zunaj naše Spodnje Štajerske., Izlet bode trajal 3 do 4 dni, kateremu bode moral vsak nekaj prispevati v denarju.
c Žalska okolica. Zadnjo nedeljo so nam napravili žalski žvižgovci in njih pomagači v St. Petru vrlo mnogo zabave. Zdelo se nam je, da smo v starorimskem zverinskem gledališču in čujemo rjovenje, tu-lenje, žvižganje in sikanje divje zverine in strupenih kač, pripravljenih, da raztrgajo nedolžne žrtve v veselje prevzetnega plemstva Narodne stranke. Videli smo med nasprotniki toliko inteligentnega župana gospoda Sirca in njegovegaadjutanta, doktor, pardon — tajnika Mikuža, Njih visokost Piklna, Mutaca, Luka-ča», gotoveljskega cesarja itd. Veliko smeha je vzbudilo, ko so naši gotoveljskega redarja prijeli .in priporočili c. kr. orožnikom v varstva. Le vrlim c. kr. o-rožnikom se imamo zahvaliti, da ni prišlo med strankami do resnega spopada, in videli smo, da se še tudi vročekrvni Mutac boji ostrine bajoneta. Tako ubija Narodna stranka samega sebe. Kar večno sram mora biti vsakega, biti pristaš takšne surove stranke. Dne 13. junija t, 1. pa gremo vsi kakor en mož v boj za g. dr, Antona Korošca.
c Vransko. Popolnoma tuj človek, ki pride na vransko in zagleda na vsakem drogu in drevesu po dva do tri, sicer že napol strgane lepake za Robleka, mora misliti, da je tukaj vse ljudstvo za Robleka. Toda ti lepaki samo kažejo, da ima Roblek dovolj denarja za take reči. Kaj pa ljudstvo misli, je pa dobro pokazal krasno uspeli shod Kmečke zveze dne 14. maja v bralni sobi. Brez posebnih vabil in naznanil so se volilci, ko so zvedeli, da je prišel priljubljeni govornik dr. Hohnjec iz Maribora, zbrali v obilnem Številu. Bilo je gotovo do 250 ljudi, tako, da je bila soba na-tlačeno polna, mnogo jih je moralo stati še zunaj na mostovžu in na cesti. In kmetje so soglasno odobravali navdušen govor dr, Hohnjeca. Njihova sodba je bila enoglasna: Proč z garjevo liberalno stranko, kateri pripada Roblek, mi bodemo dali svoje glasove dr. Korošcu.
c Dramlje. Pogovor. A.: Prijatelj, si že uvidel, zakaj skačeta KoprivŠek in Majerjev Miha z Jarno-vičem po fari za Robleka? B,: Dopade se jima, k,er sta si Roblek in JarnoviČ zelo podobna. Roblek dremlje v državnem zboru, Jarnovič pa doma med božjo službo in kadar bere protiverske nauke v „Narodnem Listu". — A.: Ne samo to. Mislim, ti trije hočejo, da bi tudi naši kmetje dremali. B.: Kako meniš to ? A.: Glej! Narodna stranka terja od Robleka, da naj glasuje na Dunaju zoper davek na pivo. Torej bi moral glasovati za davek na vino, na veliko Škodo vinorej-c-em, v korist pa ne hmeljarjem, ampak bogatim tovarnarjem, ki delajo pivo. 'Roblek bi moral po volji Narodne stranke glasovati za protiverske postave, ki jih nameravajo brezverci vpeljati. Vsak bi dremal, ki bi volil Robleka, ker hi ne mislil na prihodnjost. Zato rečem: Drameljčani ne smemo biti zadremani, ampak zdramljeni, da volimo za kmeta in vero vnetega dr, KoroŠoa,
Gomilsko.Pri nasvla>daveliko zanimanje za volitve in hkrati veliko navdušenje za kandidata Kmečke zveze, dr. Korošca, iTo se je pokazalo v nedeljo popoldne, ko je priredila pri nas shod K. Z., na katerega je poslala svojega odbornika g. dr. H o h n j e-
c a. Kljub temu, da je bilo veliko naših mož zadržanih po neki prireditvi požarne brambe v sosednjem kraju, se je zbralo prav lepo število volilcev k shodu, ki ga je vodil g. C u k al a. Dr. Hohnjec je razpravljal o načinu, kako mora delati pravi ljudski ztt-stopnik za svoje volilce, in obenem osvetlil delovanje nasprotnikov in program ten prave namene nasprotne liberalne stranke. Možje so poslušali z velikim zanimanjem ter so glasno pritrjevali govornikovim izvajanjem. — Tudi pri nas ima zasigurano večino kandidat dr.. Korošec.
Porotno sodišče v Celju prične zasedati prihodnji pondeljek dne 15. maja. Na vrsto pridejo sledeči slučaji: 15. maja: Jože Cernelč, delavec, Ivan Sibi-lja, železniški 6!uvaj in Miha Cernelč, občinski ubožec, vsi iz Zakota pri Brežicah, zaradi ponarejanja denarja. 16. in 17. maja: Franc Plausteiner in Anton Blagevič, postopač, zaradi umora in tatvine. 18. maja: Anton JevŠenak in Elizabeta Hrastnik iz GradiŠa zaradi tatvine.
c Celje. Izobraževalno društvo v Celju uprizori narodno igro „Domen" dne 25. maja 1911 popoldne ob 3. uri v vrtni dvorani „Pri belem vo)n",
c Št. Jarij «h juž. žel. Katoliško bralno društvo priredi v nedeljo, dne 21. maja po večernicah v Katoliškem domu vese ico, z pevskimi in tamburaškimi točkami ter igrama: „Večna mladost in večna lepota" in „Proti domu".
c Nr-Vfi cerkev. Čebelarska podružnica za Novo cerkev priredi dne 28. maja ob p 1 uri popoldne na Dobrni oodučen shod pri Matevž Rednaku p. d. Plačan. Govori čeb. potovalni učitelj gospod Ivan Jurančič. K obilni udeležbi vabi odbor.
c D brna. Bralno društvo na Dobrni ima v nedeljo 21. maja občni zbor in predstavo. Pridite številno.
Šmarje^ Rogatec, Kozje.
Kandidat Slovenske Kmečke zveze je: dr. Franc Jankovič,
zdravnik v Kozjem.
c Podsreda. Dne 28. t. m. priredi g. deželni poslanec volilni shod v gostilniških prostorih gospoda Preskarja. Volilci na shod!
Sladkagora. Dne 16. maja dobimo poštni nabiralnik, ki bo pri gospodu Roku Kajba, — Nekaj otrok je zbolelo na škrlatici.
Sv. Brna. Volilni shod S. K. Z. dne 14. .junija po rani sv. maši ori Sv. Emi se je s prav temeljitim uspehom in v popolnem miru izvršil. Shod je vodil predsednik. Izobraževalnega društva, g. Janez Anderlič, vrli kmet v Rog. gorci. Predstavil se je prvikrat pri Sv. Emi kandidat Slov. kmečke zveze, g. dr. Jankovič, Udeležba volilcev je bila mnogobrojna iz domače župnije ter tudi iz sosednjih, Z jasnimi obrazi in z veseljem so poslušali vsi pričujoči, katerih je bilo res veliko število, ko je dični g. kandidat razlagal in razvijal program Slov. kmečke zveze v verskem, narodnem in gospodarskem oziru in povdar-jal, da je to tudi njegov program. Ob koncu shoda je dal predsednik na glasovanje kandidaturo, na kar so vsi z veseljem in s prepričanjem obljubili, da bodo dali vse glasove na dan 13. junija g. dr, Jankoviču. ž živahnimi „Živio"-klici se zaključi shod. — Živel naš kandidat na korist trpečih spodnještaierskih Slovencev,
c Sv. Peter pri Medvedovem selu. Nekaj izrednega bomo imeli v nedeljo, dne 21. maja ob' 3. uri popoldne pri nas: javno telovadbo naših Orlov, Ob zvoku godbe bomo gledali, kaj znajo naši mladeniči. U-deležijo se te prireditve tudi Orli iz Šmarja in St. Jurija ob juž. žel. ter iz Petrovč. Slišali bomo tudi lepo petje moškega zbora od Sv. Križa. Po telovadbi bo na istem prostoru mladeniški shod, na katerem nam bodo mladeniči-govorniki razložili, za kake cilje se vnemajo, kako hočejo delovati za Boga in domovino. Kaj takega pri nas Še nismo doživeli. Zato gremo naše mladeniče pogledat vsi, stari in mladi. Ali pridejo tudi sosedje ? Seveda pridejo mladeniči iz vseh sosednjih župnij. Torej na veselo svidenje! Srčnim našim mladeničem pa krepek: Na zdar!
c Sv. Peter na Medvedovem selu. V nedeljo, dne 14. maja je obhajala tukajšnja ženska podružnica svpj občni zbor ob veliki udeležbi domačih in sosednjih deklet iz Sladke gore, Kostrivnice, Z&bike in Šmarja. Iz poročila tajnice in blagajničarke smo raz-videli, da je imela podružnica v prvem društvenem letu 33 rednih in 20 podpornih udov. Udnine je zbrala 52 K 12 vin., za koleke in razglednice 12 K, ob letošnjih gostijah se je nabralo K.
Polje pri Sotli. V nedeljo ob 3. ari pop. se je predstavil volilcem gospod dr. Jankovič v Polju pri Sotli. Zbralo se je nenadoma veliko število mož. Z gotovostjo lahko rečemo, da jih še pri nobenem zborovanju v Sedlarski občini toliko ni bilo in nismo tako udeležbe z daleč pričakovali. Shodu je predsedoval g: župan Debelak, G. kandidat je rasvijal svoj program le z njemu lastno zgovornostjo v največjo zadovoljnost poslušalcev. Predsednik da kandidaturo na glasovanje in vsi so bili za in nobeden proti. — Na to še prav toplo priporoča g. Tomažifi, da naj se prav v obilnem številu dne 13. junija udeležijo volitve, da bo zmaga tem sijajnejša, ker poslanec ki ima ogromno število volilcev za seboj z večjim veseljem in z večjo vnemo dela za svoje volilce.
Imeno pri Podčetrtku, Volilni shod, v nedeljo, dne 14. t. m. ob pol 12. uri pri g. Pajku, je krasno uspei. Predsednik je bil g. Ivan Počivavšek in tajnik g. Albin Pečar. Gospod kandidat dr. Franc Jankovič, se je najprej vznesenih besedah spominjal zaslug dr. Korošca in potem razvijal svoj program tako prisrčno in prikapljivo, kakor je to le njemu lastno. Kandidatura se je z velikim navdušenjem enoglasno sprejela. Takemu možu pač lahko z m r-no vestjo izročimo svoje zadeve in zaupamo poslanstvo!
b Imeno pri Podčetrtku.. Naša požarna bramba je imela na dan sv, Florjana veliko parado. Udeležila se je Šmarnic in sv. maše pri Devici Mariji na Pesku in se potem podala pri zvokih izrazite koračnice k novemu nasilnemu domu, kjer se je po č. g. župniku Pivecu izvršilo slovesno blagoslovljenje novega gasilnega doma in brizgalnice. Po končani slovesnosti smo se zbrali v gostilni g. Mat. Pajka k bratskemu sestanku. Razne napitnice z veselim petjem in godbo so nam nudile dokaj prijetne zabave. Sicer pa bodi mladi požarni brambi geslo: Naj bo dan ali noč, bližnjemu „na pomoč"!
b Dobje pri Planini. V tukajšnjem glavnem „StajerČevem" gnezdu se godijo čudne reči, katere zelo smrdijo in jih mi ne moremo zapisati. Pač pa je lahko „Stajerc" ponosen na svoje čedne pristaše.
b Dobje pri Planini. V zadnjem času se med našimi štajercijanci gode Čudne reči. Vse grdobije, katere je podtikal nesramni „Štajercev" dopisnik našim, se sedaj izpolnjujejo z obrestmi vred nad njegovimi pristaši. Ker jih je zapeljal s svojimi nesramnimi lažmi, je gotovo zaslužil, da ga imenujejo njegovi pristaši častnim štajercijancem za nevenljive zasluge med lastnimi pristaši. Zadostovala mu pa ni samo naša fara, ker si je mislil, da ima to že itak pod svojo „komando", zato je napadal tudi druge ugledne može. V zadnjem Času si je pa zopet izbral za orožje o-vaduštvo, ker misli s tem uničiti domačine na korist Štajercijancem; seveda bi se potem priduševal v „N. Listu" in „Štajercu", da on tega ni kriv, ampak č. g. župnik, ker noče tako plesati kakor on gode. Toda kakor se kaže, mu domačini tega veselja nočejo na* praviti, ker niso tako s slepoto udarjeni kakor tisti, ki njemu verujejo.
c Pod-reda. Tukajšnje izobraževalno društvo priredi na praznik vnebohoda Kristusovega gledališko predstavo. Začetek ob 4. uri popoldne. — Nikomur ne bode žal, udeležiti so zanimive predstave. Naša vrla dekleta in neustrašeni fantje se kaj pridno pripravljajo, da nudijo udeležnikom zdrave in dobre zabave. Sosedi dobro došli.
Laško, Sevnica, Brežice
Kandidat Slovenske Kmečke zveze je: Dr. Ivan Benkovič,
deželni poslanec, Celje.
b Obračun dr. Benkoviča z liberalci in socialisti. V Brežicah je v nedeljo popoldne kandidat dr. Benkovič imel pri Zorku na kolodvoru zelo lepo obiskan volilni shod. Iz Dobove in Kapel sta prilezla za njim rudečkarski kandidat Cobal in njegov „dvorni govornik iz Zagorja, ki sta nameravala na vseh shodih dr.. Benkoviču preprečiti zborovanje, a se jima je ravno v Brežicah najlepše ponesrečilo. Obdana od nekoliko železničarjev, sta skušala dobiti predsedstvo, in pozneje motiti kandidata z vpitjem in razgrajanjem. To pa je naših nad 150 navzočih volilcev spravilo v tako voljo, da so njima in njuni bandi povedali dovolj poštenih, in le naši brezpriinerni prizanesljivosti so se imeli večkrat- zahvaliti dični sociji, da niso začutili, kako krepko se zna kmečka roka lotiti sramotilcev kmečkega ljudstva. — Čeravno se pri nas za liberalnega kandidata dr. Kukovca sploh nihče ne zmeni, je dr. Benkovič posvetil najprej s svetilko na dr. Ku-kovčev letak, ki štrli od prve do zadnje točke samih laži in pobalinsko zlobnih zavijanj, n. pr. o sejmih, podporah i. dr. Potem pa si je privoščil navzoče soci-je, oziroma njihovo stranko. Že v začetnem hrupu, s kojim so pri domačih volilcih vzbudili pravi vihar o-gorčenja, jim je smeje zakjical, da tu v Brežicah in Posavju pač ni njiva za njihovo pšenico. Nato pa je razkril nekatere izmed najdebelejših laži socialdemo-kraškega letaka, razkazal delovanje njihovih poslancev ter delo poslancev Kmečke zveze, ter je zopet in zopet socije tako razkrinkal, da so morali obmolkniti, ali pa so si pomagali z vpitjem in z novimi lažmi. Z raznimi bedastimi medklici so tudi sami sebe pobijali, a najlepše je bilo, kadar je Cobal sam pokazal grozno nevednost s svojimi opombami, tako, da so se mu naši možje bučno krohotali, Že iz govora kandidata dr. Benkoviča, posebej pa še iz surovega nastopa socijev, so naši ljudje spoznali, kakšni prijatelji krščanskega slovenskega kmeta so to, ki se norčujejo iz njegove vere, rožnega venca, iz kmetovih žuljev i. t. d. — Z navdušenimi „Živio"-klici na Kmečko zvezo i.n dr. Benkoviča se je zaključil shod in so se rašli naši volilci, Cobalov adjutant pa je Še nekaj Časa pri-digoval nekaterim svojim neumnim} backom in nemšku-tarjem iz Brežic, ki so imeli pri tem svoj „hec", Dober tek na obe strani!
b Dr. Stiker v Brežicah je v nedeljo, kakor se nam poroča, vodil desperado kandidata dr. Kukovca po breškem okraju. Rekli smo nekoliko preveč, ker ne moremo prav dognati, kateri je bil za Dalmatinca in kateri za medveda. Posebne skrbi jima Je delalo, kako bi ono, pred Štirimi ,leti veljavno melodijo „kmet naj kmeta voli" (proti dr. Benkoviču), postavila letos nad besede: „Proč z dr. Benkovičem, volite dohtarja Kukovca!" Ali so to skrbi! Ljudje božji, usmilite se vendar liberalno ladje, ki se potaplja v morju ovin-karstva, hinavščine in laži, usmilite se, če že ne radi generala dr. Kukovca, pa vsaj radi trudov in skrbi dr. Stikerja .,.
b Kapele pri Brežicah. Volilni shod g. dr. Benkoviča v Kapelah v župniŠČu je dosegel popolnoma svoj namen, dasiravno so kapelski in tuji suroveži nameravali razbiti shod in Šo kaj hujega, Če bi se bil vršil shod na prostem. Toda svojega lepega namena niso dosegli, ne gostilničar Vidmar, ki je obljubil prostore v hiši, potem pa odpovedal, ne učitelj Jerše, la je vodil nasprotnike in ne nasprotniki sami, ki bi bili
radi z jajci napadli in se dejansko lotili g. kandidata. Občudovali smo zopet neustrašenost in mirnost gosp. dr, Benkoviča, ki se pijane tolpe ni popolnoma nič bal, ter jim je prav gorke v več kot 1% ure trajajočem govoru povedal odkrito v brk. Na Spodnjem Štajerskem pa bodo med posameznimi nevedneži liberalni Kapel-ci kmalu na prvem mestu. Pošteni KapelČani se globoko sramujejo svojih rojakov, kar so pokazali z navdušenimi „Živio"-klici na kandidata. Zadnjo besedo bo imela sodnija.
c Marija Gradee pri Laškem. Volilni boj se je tudi v naši občini že pričel. Zopet bo treba stopiti na volišče in oddati svoj glas za poslanca. L, 1907 je pri ožji volitvi dne 23., maja dobil dr. Benkovič 451 glasov, Roš pa samo 6. L. 1909 pri volitvi v deželni zbor je bilo pri obeh volitvah iz splošne in kmečke skupine oddanih skupaj za naše kandidate 331 glasov,, ' torej 120 manj kakor 1. 1907. To pa zato, ker ni bilo tako živahne agitacije. Letos pa, možje volilci iz marija-graške občine, skrbimo, da ne bomo nazadovali, ampak napredovali. L, 1907 je volila naša občina najboljše izmed vseh na Štajerskem, tudi letos naj bo tako. Ne poslušajmo liberalnih, oziroma socialno-de-mokraških mešetarjev, ampak volimo po svojem prepričanju kandidata Slov, kmečke zveze dr. I. Benkoviča, kateri je za nas že veliko storil in katerega smo si sami izbrali kandidatom. Dr, Kukovec in Cobal pa naj ostaneta doma za pečjo, — Marijagraški kmet.
b Pišece. Veselica Kat. izobr. društva se je zelo dobro obnesla. Dvorana g. Ivana Kostevca je bila čisto polna. Jako nas je veselilo, da so se prireditve udeležili St.'Petrani, Bizeljanci itd. Vsi igralci so rešili pohvalno svoje vloge in je bilo občinstvo jako zadovoljno. Posebno je ugajal dr. Samec (Zilan BraČko), ki je s svojim preiskavanjem pomogel zatirani pravici do veljave, Hvalno je nastopal tudi Drtina (Podgoršek) in Martin ("Janez Cernelč) ter komisar (g. J. Ko-stanjšek), ki so vsi izvrstno rešili svoje težke naloge. Tudi Ivan Kostevc se je jako postavil, ravno tako Urbas in drugi. Jako zgledna igra za naše pišeške liberalce. Dal Bog, da bi se jih kaj prijelo. Pomislite, da „Kazen ne izostane". Ali si boste zapomnili? Tudi naša dekleta so se pokazala z igro „Cašica kave". Vsaka je svojo vlogo hvalno rešila. Jako pa nas je presenetilo, ko smo slišali nastop pevskega zbora in ga moramo laskavo pohvaliti. Vidi se, kako se vsi pridno udeležujejo pevskih vaj in se ne brigajo, Če jih liberalna stranka po potu k vajam vstavlja in psu-je itd. Čast g. pevovodju Milan Bračku za njegov trud. Le neustrašeno naprej in dajte se kmalu zopet pokazati na odru. — Navzoči.
b Volilni shod S, K. Z. v Dobavi dne 14. t. m. je bil najlepši znale, da stoji dobovska fara neomajno za S. K. Z. Volilci so najbolj razkačeni, da jim ponujajo Celjani nekega svejega dohtarja, med tem, ko so 1, 1907 kričali: Kmet naj kmeta voli! Cele občine so odpadle radi tega od Narodne strajnke; 13. junij bo to dokazal. Kandidat dr. Benkovič je na shodu v prostorni gostilni g. Furlana nemoteno razvijal svoj program v enournem govoru; bilo je navzočih pet županov dobovske župnije s svetovalci; vsi so izrekli kandidatu zaupanje in izdatno podporo. Tudi najboljši zaupniki in agitatorji S. K. Z. so bili navzoči. Posebno je pozdraviti velik preobrat v Velikem Obrežu, ki je prišel za S. K. Z. povsem nepričakovano,, Žetev liberalcev v dobovski župniji bo mala; pač pa so za-zagrizeni liberalci vskočili v Cobalov tabor. O dr, Kukovcu noče nikdo nič slišati. Nekaj radovednežev je Šlo poslušat Cobalovo klobaso o kanonili h Kovačiču..
Volilcem posavskega okraja! Opozarjamo vas, da je med 11.000 volilci tega okraja 7000 somišljenikov S. L. S. in S. K. Z. in da bode pripisovati le skrajni neodpustljivi mlačnosti zaupnikov, če pride do ožje volitve. Agitirajte od moža do moža, od hiše do hiše že sedaj, ako si hočete prihraniti nepotrebno ožjo volitev s socialnim demokratom; vsak glas, oddan za dr. Kukovca, je izgubljen! Delajte pravočasno, ker delujejo nasprotniki s podvojenimi močmi za svoje kandidate. Že iz njih mrzlične delavnosti posnemite, da se gre za važno zadevo! Nasprotniki, računajte na vašo brezbrižnost!
Kandidat združenih slovenskih strank za mesto Maribor je:
Jurij Stern,
posestnik, Maribor.
Najnovejše.
Shodi. Dr. JankoviČ zboruje: Dne 21. majnika v jutru po zgodnji sv. maši pri Sv. Roku ob Sotli v posojilnični dvorani; po poznem sv. opravilu pri Sv, Florjanui ob Boču v gostilni g. VizovŠeka; popoldne ob 3. uri v Kostrivnici v gostilni Janeza Lindič-Prar ha. — Dne 25. majnika zjutraj v Slivnici; opoldne pri Sv. Vidu pri Grobelnem; ob %4. uri v Ponikvi. — Dne 28. majnika zjutraj v Sv. Petru pod Sv. Gorami v gostilni g. J. Drofenika; opoldne v Podsredi v gostilni g. A. Presker (Lajkoč); popoldne ob 3. uri v Koprivnici v gostilni g. Franca Perič.
Občinsko volitve na Dobrni. Pri občinskih volitvah na Dobrni je Slov» kmečka zveza v III. in II. razreda sijajno zmagala. Živela slovenska Dobrna!
Volitve v Ljubljani. V torek, dne 16. t. m. so se vršile v Ljubljani nadomestne deželnozborske volitve, ker je liberalni poslanec dr. Oražen odložil mandat. Z veliko težavo je zmagal zopet liberalec profesor Reisner, Katoliško-narodna stranka, ki je nasto-
pila prvič samostojno, je dobila s svojim kandidatom dr.. GregoriČem 933 glasov. '
celega sveta.
Prebivalstvo nemške države. Glasom ljudskega štetja od 1, decembra 1910 ima nemška država 64 milijonov 896,881 prebivalcev proti 60,641.489 leta 1901..
Iz sužnja milijonar. V Germantowin v Filadel-fiji je umrl te dni milijona^ zamorec John Trovver. Zapustil je 7 milijonov dolarjev. Trovver se je porodil kot sin sužnja. V 21. letu je Šel s 52 dolarji v svet, da poskusi svojo srečo. In našel je srečo. Trovrer je ustanovil veletrgovino z ostrigami in je zaslužil ogromno premoženje. Za zamorce je ustanovil Številna kreditna društva in posojilnice in. jih je vsestranska podpiral.
Sveto pismo za 250,000 K. Iz NewYorka javljajo, da je kupil Amerikanec Hountinghton pri razprodaji varitet Roberta Hoe sveto pismo, tiskano od Gutenberga, za svoto 250.000 K.
Listnica uredništva.
Radi volilnega boja nam silno primankuje prostora. Nekatere reči smo odstopili „Straži", vse drugo, kar izostane pride v pondeljek — Dopisnike prosimo potrpljenja. — Mozirje: Po volilvah. — Laška meja: Ko boste slekli suknjo, se oglasite. Pozdravljeni!
			
A		• '■• ¿¿ti* *> • Xr*3fc£ v " '.. V '"•'	mMmMmwK.
Kandidat obeh slovenskih strank za mestno skupino Ceile
Ormož, Sevnica, Laško, Brežice, Ljutomer, Slovenji Gradec, Slov. Bistrica, Šoštanj, Marenberg, Muta, Vuzenica, Zgor. Vižinga, Gortina, Sobota, Rogatec, Slatina ZdraviŠče, Studenec, Sv. Lovrenc nad Mariborom, Vojnik, Konjice, Vitanje trg.
Iwan Nebelt,
____ kilisšavnilar v Celju.
pridetko „
Öeüiie <f <e afe 1. is
lene p-tdalka.
Pšenica .	.
Rž ...	.
Ječmen .	.
Oves . .	.
Koruza .	.
Proso . .	.
Ajda . .	. Sladko seno. Kislo „
Slama . .	.
Fižola . .	.
Grah . .	.
Leča . .	.
Krompir .	.
Sir ...	. Surovo našlo
Maslo . .	.
Speh, Bvež	.
Zelje, kislo	.
Repa, kigia	.
Mleko. . . . Smetana, sladka . kisla.
Zelje, 100 glav
J:.jso, 1 kom.
§
Ta 85
O
K v
o
X!
•c
«s
K
18 50
10	50 9
11 8 8 9 3 2 2
9
K
50
5*
iL.
>M
O
a
K T
50
3 lf>0
- 06
-I
Poročilo o sejma goveje živine na Dnnaja dne
15. maja 1911.
Prignalo se je skupno 4729 komadov in sicer: 3265 volov, 682 bikov, 526 krav in 256 bivolov. Cene: alpski voli prima 100 do 106 K srednji 88 do 98 K, slabši 82 do 89 K, izjemoma 115 K; ogrski sivi voli prima 90 do 100 K, srednji 80 do 88 K, slabši 74 do 78 K; o-grski lisasti voli prima 100 do 112 K, srednji 90 do 99 K, slabši 82 do 88 K, izjemoma 118 K; voli iz Galicije prima 96 do 108 K, srednji 90 do 95 K, slabši 82 do 88 K, izjemoma 112 K; biki prima 94 do 102 K, srednji in slabši 86 do 96, izjemoma 80 do 110 K; krave prima 88 do 92 K, srednje in slabše 80 do 85 K, izjemoma 04 K; bivoli prima 66 do 70 K, srednji in slabši 56 do 64 K za 100 kg živo teže. Tendenca: Prignalo se je 976 komadov manj kot prejšnji teden. Sprememba cen ni bila mnogo različna od one prejšnjega tedna, le biki in dobro pitani voli so pridobili za 2 do 4 K v ceni. Ogrski sivi voli so v ceni precej zgubili.

Zahvala.
Za čbvilne dokaze srčnega sočutja v bolezni in ob prebridki bgubi, ki nas je zade la ? smrtio našega 10 letnega sina oz. brata
dgnadia Samec,
posestaikovega sine v Podgradjn,
izrekamo tem potom svojo najiskronejso zahvalo veleč, g župnika in kaplanu za v-o težavno delo, katerega sta imela s pripravo za prvo sv. spoved in sv. obhajilo na natfom doma, Bčiteljstva, katero ga je z otroci VTed spremljalo k zadnjemu počitka. Zahvalo izrekamo tndi vsem sosedom in naSim prijateljem za sočujc v boleini, smrti in pri pogrebu. Y*em Bog plačaj.
£93	Žalujoča rodbina Samec.

18, maja 191í¿
SUQVENSKI JGTOSPOESR.
daje upraunišfuo samo tistim, Hi priložijo «prašanju znamHo za Id«.
Loterijske Številke,
Dne 13. maja 1911.
Gradec . 5 87 63 65 71 Dnnaj . 60 62 29 25 22
kepo posestvo tik železniške po-st»je_ Pesnica pri Mariboru, obstoječe iz 11 oralov zemlje in sicer travnika, sadonosnika, njiv in ."oz-d* ter lepe zidane z opeko kiite tise in viničarije se ceni primerno in jako ngodno takoj proda. Istoiam se proda tudi manjše posestvo, ki meri 5 oralov in sicer obstoji iz travnika, sadonosnika, iyive in lesene hiše. Obe posestvi imate krasne lege za vinograde. Natančneje pri g. Zinauer Sv. Jakob v Slov. gor.	845
Na prodaj. Proda se blizu okrajne ceste četrt ure od kolodvora Polj-čane iz proste reke lepo posestvo obstoječe iz njiv, travnikov in treh gozdev, na posestvu je sedaj šest glav živine in 14 glav svinj, vse skupaj kako leži in stoji je cena 10.500 K. Natančneje se izve pri Hans Wouk v Poljčanah. 545
Veteranci pozor 1 Prodam pet bluz
in pet klobukov še skoraj nove. Martin Sporer, krojač v Št. Juiju ob juž. žel.	C 33
V najem ali tudi prodata se po ugodni ceni 2 travnika na Lazah (Willkom) prvi meri črez dva orala, drugi frez 3 orale zemlje. Več se izve pri lastniku Tg. Supanič, Vajgen, Jarenina.	527
Iščem dobro idočo pekarijo v trgu ali majhnem mestu na Spodnjem Štajerskem. Naslov poste restante „pekarija" Maribor.	528
l^T prodaj je v št. llju pri Velen-ju dvoje zelo lepih posestev. Prvo posestvo meri približno 18 oralov, ima lepe njive, veliko hmeljišče (4000 drogov), prav dobre travnike, na katerih stoji približno 1000 sadnih dreves in lep bukov gozd Stanovalska hiša, kakor gospodarsko poslopje so v dobrem stanu. Drugo posestvo leži ob okrajni cesti, ima veliko stanovalsko po» slopje, hlev, kozolec ter približno 12 oralov njiv in travnikov najboljše kakovosti. Tudi nekaj gozda je pri posestvu in bi bilo posebno pripravno za kakega rokodelca. Posestvi ležita v bližini farne cerkve in sta od postaje Velenje "/« ure oddaljeni. Naslov prodajalca se poizve v upravništvu lista.
522
Prodajalci posestev pozor. Imam več kupcev za posestva. Kdor ima ki ko posestvo, naj mi sporoči to in opiše obseg posestva, lego oddaljenost od železnice, ceno in plačilne pogoje. Vse natančno prosim. Naslov: Hotel Avstrija, Slov. Bistrica. Štaj.	520
Manjša hiša v Mariboru (Melling) pripravna za vsako obrt, posebno za vrtnarijo, z lepim vrtom in -veliko njivo se pod jako ugodnimi pogoji takoj proda. Več se izve pri lastniku, Maribor, Khislgasse 3 1. nadstropje.	516
Radi selitve se proda 18 hI belega vina po 64 K in 3'/, hI belega muškata po 70 K. Vino je garantirano pristno in dobro. Sodov se ne posoja. Postaja Koper. Jožef Volk, župni upravitelj, Šmarje pri Kopru, Istra.	544
Novo zidana vili podobna hiša z 6 stanovanji, svinjska in perilna kuhinja, 3 svinjski hlevi, velika klet, lepi vrt se proda za 15.00 K 8000 K lahko ostane vknjiženih. Več se izve v Studencih pri Mariboru. Wiesengasse 6. Najemnine se dobi mesečno 80 K.	540
Naznanilo. Edvard Legwart, ključavničar v Šmarju pri Jelšah uljud-no naznanja veleč, duhovščini, šolskim vodstvom in slavnemu občinstvu, da sem si nabavil aparat za tehnične preiskuse strelovodov. Nadalje prevzamem vsa dela za izpeljavo novih in popravljanje starih strelovodov, in se vsem najtopleje priporočam v obilna naročila. V Šmarju pri Jelšah, 1 maja 1911.
541
Išče se organist in cerkovnik z letno plačo 600 K in prostim stanovanjem. Nastop takoj ali pa saj v kratkem času. Župni urad Čatež ob Savi na Dolenjskem. 550
Kupci pozor, Škurlejevo posestvo v jako lepi legi na Gaisbergu 1 in pol ure od železniške postaje Sp. Dravcgrad z okoli 50 oralov lepih njiv, travnikov, paše in mladega gozda se takoj za 6500 K proda. Kmetija j a popolnoma brez dolga in se zamorejo 1500 do 2000 K posojila najeti. Proda se samo takoj, ker se v drugem slučaju v zakup da. Več se izve pri posestniku Konrad Lorber, Sp. Dravograd na Koroškem.	546
Išče se pomočnik za trgovino mešanega blaga kateri mora biti dober prodajalec ter ne pod 20 let star. Istotako sprejmem 2 nčenca iz boljše hiše. Ponudbe na tvrdko Anton Verbič, Selnica ob Savi.
547
Lepo posestvo
'/« ure od železniške postaje Štore, obstoječe iz 36 oralov zemlje in sicer 10 oralov gozda, 10 oralov travnika, 16 oralov njiv in vinograda s hišo se po nizki ceni radi gospodarjeve smrti takoj proda. Njive so posejane in gozda sta polna. Poslopij je pet in so v dobrem stanju. Več se izve pri lastnici Heleni Gajšek, Št. Lovrenc št. 57, pošta Štore.	549
Trgovski učenec. Slovenskega in nemškega jezika zmožen, kateri se je že najmanje eno leto učil, krepek zdrav in zgovoren. Fant od poštenih starišev, se sprejme takoj pod ugodnimi pogoji, pri J. Savski trgovina mešanega blaga v Šaleku pri Velenju, Štajersko. _518
Učenec, zmožen slovenščine in nemščine se sprejme pri Ant. Jaklin, lesotržcu in tigovcu mešanega blaga v Vitanju pri Celju. . 559
Lepo malo posestvo se po ceni proda, na Spod. Štajerskem, več pove upravništvo tega lista. 557
Le tedaj
doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenjena pospodinja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto! :: ::
Najbolje
storite, če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najbolji, „pravega ::: Francka" iz tovarne Zagreb, vendar pa iz-rečno le onega s ka-vinim mlinčkom kot g tovarniško znamko.
Potrebujem dva učenca za mizarsko obrt ki imata veselje do mizarstva, tudi potrebujem dva pomočnika, ki naj bi bila eden kot vodja dela; sprejmem takoj ter je trajno delo zagotovljeno. Ignac Petrovič, mizarski mojster, Gornja Poljskava.	594
Hiša z gostilno in trgovino se proda pod ugodnimi pogoji. Stoji na prijaznem hribu, 20 minut od farne cerkve, poldrugo uro od železniške postaje, edina gostilna v občini ki šteje čez 60 hiš, poslopja so vsa zidana in z opeko krita, hiša ima tri sobe, kuhinjo, štedilnik, spodnjo veliko klet, je hlev za goved in svinjaki, drugi potrebni podstrešni prostori so v najboljšem stanu. Vinograd na novo zasajen, obrodi čez 10 polovnjakov vina, sadonosni vrt s travnikom in gozdom, lep vrt pri hramu za zelenjavo, vodnjak pri hramu. Zemlja meri približno l3/t orala, cena je 7600 kron. 2800 kron ostane vknjiženega dolga. Natančneje se izve pri g. Antonu Vrablu, trgovcu pošta Križevci pri Ljuiomeru.
679
Lepa prilika. Kdor želi kupiti jako lepo posestfo, ki meri 47 oralov zemlje, obstoji iz 7 oralov lepih sadonosnikov, da se naredi do 20 polovnjakov sadjevca, 8 oralov lepih travnikov, kateri se trikrat letno kosijo, 6 oralov rodovitnih njiv, štiri orale lepega vinograda z lepo trto, priraste nad 40 polovnjakov dobrega vina, in 7 lepih poslopij, vse zidano in v najboljšem stanu, 1 lepa enonadstropna vila z 8 sobami zraven vile mlin, lepi hlevi za 20 glav, vse obokano in podano, veliki svinjski hlevi, 2 gospodarski hiši, lepa viničarska hiša, 3 lepe kleti, 2 stiskalnici, 1 kozolec, dobra voda zraven poslopja. Posestvo je arondirano, jako iepo in rodovitno, in ne v bregu, živine se lahko veliko redi, ker priraste veliko krme. Pri posestvu ostane vinska posoda, 2 voza, plju-gi, brane. Posestvo leši četrt ure cd železniške postaje in cerkve, Proda se radi smrti po prav nizki ceni za 28000 kron; polovica lahko ostane na posestvu vknji-žena. Več se izve pri g. Josip Sa-jelšniku pri Sv. Jerneju p. Sv. Duh—Loče pri Konjicah. 561
Lepo posestvo z novo hišo in dvema gospodarskima poslopjema, vse v dobrem stanu meri približno 18 oralov zemljišča, obstoječega iz njiv, travnikov, gozda, kakor tudi dva vinograda, pri katerih so zidane kleti in se dajo zraven posestva, kakor tudi posebej, kakor bi kupec želel. Posestvo je večinoma v ravnini in blizu Poljčan. Cena, vse skupaj, s vso opravo in živino vred je 18000 K. Kupec naj se pri županstvu na Zbelovem (Plankenstein) pošta Sv. Duh—Loče oglasi.	554
Veliko posestvo, na lepi legi, in se lahko ckol 12 glav živine redi, je takoj na prodaj pod ugodnimi plačilnimi pogoji, blizu trga Vojnik, par minut od državne ceste. Na-tančneja pojasnila daje posestnik Franc Kline v Arclinu p. Vojnik pri Celju.	538
Rodovitno, eno uro hoda od Slov. Gradca proti Sp. Dravogradu poleg okrajne ceste ležeče posestvo se proda za 9200 K. Natančneja pojasnila daje Pavel Šmidhofer posestnik v Bukovski vasi pošta Sp. Dravograd. (Unter-Drauburg). 568
za steklarsko obrt, se takoj sprejme pri Ivanu KleinSek, steklaiju v Mariboru, Koroška cesta 17.
Učenec
Največja zaloga kmetijskih strojev sprejemanje popravil
Franc Kampuš,
Zg. Poljskava pri Pragarskem
priporoča vsem kmetom svoje najnovejše viteljne ali geplne, vitelne mlatilnice, najnovejše ročne mla-tilnice, slamoreznice, reporeznice, žitne čistilnice ali vejače, odbiral-nike ali trijerje, mline za jabolke in grozdje, stiskalnice ali preše, sesalke Lza studence in gnojnice, tehtnice vsake vrste, najnovejše sejalne stroje za vsako vrsto zrnja kosilne stroje, za obračanje in grabež, vsakovrstne pljuge, brane in okoptče, motorje na bencin in sesalni plin, stroje za opeko, opreme za opekarne, Samotne in cementne cevi itd,, najnovejše mline za zrnje, da si lahko vsak doma melje vsako zrnje na roko, na vi-telj, tudi na vodno in parno moč, domači izdelek, največjo zalogo i-mam tudi od brzoparilnikov „Alfa Separator", to so kotli, pri katerih se prihrani zelo veliko drv in časa, skuha se v 20,—30. minutah popolnoma vse. V zalogi imam vedno okoli 200 strojev na izbiro da lahko vsak kmet izbere na željo, pridem tudi vsakemu kmetu na žetona dom, po dogovoru tudi na svoje stroške, ne na stroške kmeta. Zmerne, nizke cene, ugodni plačilni pogoji na delj časa. Iščejo se tudi pošteni zastopniki. 581
Nova hiša je na prodaj, Fraustau-denerstrasse za 5000 kron, 2500 kron ostane vknjiženih. Vprašati je Brandisgasse 2, v Gradu pri Mariji Valh.	585
Dva čevljarska pomočnika se takoj sprejmeta pri Karolu Majnhartu Koroška ulica štev. 90 v Mariboru.	577
Krojaški učenec se spre;me Jožef Mode, Schmidova ulica 5. 586
Na prodaj imam dobro ohranjeno stiskalnico (prešo) na penj, dolgost 4 m, širokost 3 m, sleme je 7 m dolgo, visokost 3'60 m s kamnom in vretenom, plohi, kad z 7 polov-njaki in penj z 7 polovnjaki. Cena se izve pri lastniku Ig, Ranči-gaj, okol. Sv. [Jedert, kraj Lušni-berg, Gotov^je št. 75.	574
Fanf, poštenih starišev, z dobrimi šolskimi spričevali se takoj sprejme v nauk v trgovino mešanega blaga, drvami in lesom. Natančneje se izve pri tvrdki J. Belina, trgovina z mešanim blagom, lesom itd. Mace\j, p. Podlehnik, Štajersko.	573
Proda se lepo malo posestvo, obstoječe iz hiše, hleva, Skednja, vrta, sadunosnika, brjyd, dva in pol orala zemlje, četrt ure od cerkve, pri veliki cesti ki leži med Bistrico in Poljčanami. Cena je 3.400 K. Več se izve pri g. Fr. Rumež, Slov. Bistrica.	587
Štefan Mmm
trgovina z železnino
v Radgoni,
priporoča najboljše ocelne motike in lopate dobre kose in srpe, pravo štaj. železo po najnižji cenf in so-23 lidni pčstrežhi.
X XXX/.
Sanatorij „Mirni Dom" Za pomlad in poletje
priporočan od zdravnikov, sprejema
bolnike na živcih,'
tudi nevarne slnčaje, histerične, bolno na srcn, želodca, pa take ki so ssmo okrepčanja potrebni. — Cene so zmerne. — Prospekti na zahtevo zastonj. —
Dr. Franc Čeh, Gornja Sv. Kungota.
se priporoča slavnemu občinstvu v izdelovanje vsakovrstnih oblek za gospode in fante. — Ob enem opozarjam, da imam v zalogi tudi razne štofe iz domaČih in angležkih tovarn, ¡ugotovljene obleke za gospode in fante ter veliko izbiro močnih cajgastih hlač.
Vsa naročila izvršim točno in solidno po najnovejšem krfiju in za zmerno ceno. — Salonske obleke za gosp. dijake od K 56-— naprej.	250
Jakob Vezjak, krojač
Narodno gospodarstvo.
NajboljSi streSnik.
Vedno višja cena raznih surovin, zlasti tudi vedno višje delavske plače, v stavbni obrti so tirale iznajdljive glave do tega, da so jeli izdelovati razne umetne produkte za kritje streli. Med temi produkti nadkriljuje daleč vse druge Škrilj ali skalca iz asbe-sta in cementa. Več vrst takega Škrilja je patentiranih, a med vsemi metodami je gotovo tehnično najpopolnejša in najbolj posrečena ona, ki jo je izumil mo-ravski stavbni mojster Hloch. Ker pozna široka javnost asbestni Škrilj doslej le pod imenom „eternit", zato bo le v njeno korist, ajco jo seznanimo tudi z drugimi proizvodi te vrste, zlasti z azbestnim Škriljem po Hlochov.em sestavu po imenu „Zenit".
Metoda proizvajanja obstoji v tem, da se zmešata azbestni cement (event. nekaj barve) z malce vode v gosto malto; ta se nabaše v kalupe (modele) in odvečna voda se odstrani s pritiskom in delovanjem sesalk. Na ta način; se obstojine zelo tesno sprimejo, iz vsega nastane homogenna masa, Čije odvečno vodo odstrani nadaljni močni pritisk in osuševanje.
„,Zenit"-ovi asbestni Škrilj se loči od vseh drugih Škriljev te vrste, zlasti tudi od eternitov v naslednjih rečeh:
Najpreje o načinu proizvajanja:
a)	Iz asbesta, cementa in vode napravljen močnik se namaže v forme, se pa ne predelava na strojih za popir ali s pomočjo kakršnih koli pasov.
b)	Največjo važnost se polaga na to, da se dobo popolnoma homogenne, to je skozinskoz enake plošče, kajti to je davni pogoj dobrote strešnega materi-jala.
Iz tega pa sledi tudi za produkt sam, da:
1.	Ne opaziš na „Zenitovih" ploščah najmanjšega sledu o kakih plasteh (Schichtenbildung), kot jih ima ravno tako navadni naravni Škriljevec, kot tudi drugi umetni Škrilji,
2.	Materijal je na obeh straneh1 popolnoma e-nak, nima tedaj „desne" in „leve" plati.
3.	Vsled sesanja in pritiska se zvežeta vjezilo (cement) in vlaknina (asbest) mnogo tesneje, nego s pomočjo samega, Četudi Še tako silnega tlaka.
4.	Ker ne ležijo obstojine v plasteh (niso „Ših-tane"), zato se plošče ne zvijajo pod različnimi toplotnimi uplivi, zlasti pa je vsaka eksplozija (razpokanje) popolnoma izključena,
V primeri z drugim krovskim materijalom (slama, les, ilovnata in cementna opeka, naravna skalca) ima „Zenit" sledeče prednosti:1
a)	Je silno lahek, 8—10 kg tehta i kvadr. met.;] zato sme biti ostrešje pri tem kritju dosti Šibkeje, nego pri drugih, in to pomeni velik prihranek pri njegovi konstrukciji. Zlasti za pokrivanje starih poslopij je najbolj na mestu asbestni Škrilj, ker ni treba novega nastrešja.
b)	Plošče so skozinskoz enako debele, zato se zapre streha tesno kot Škatlja in je neprepustna za dež in sneg.
c)	Vpija (absorbira) asbestni Škrilj „Zenit" zelo malo vode, po dolgem deževju komaj 4'25!% svoje teže, nasproti eternitu z 6'25%.
d)	'Je popolnoma peprepusten za vodo, obenem pa zelo slab prevodnik toplote, torej izvrsten izolator za mraz in vročino ter zelo trpežen napram vremenskim izpremembam.
e)	Materijal je tako prožen, da se hodi po strehi iz njega brez skrbi, da bi se kaj potrlo,
i) Varnost v slučaju ognja je večja, neffo pri kateremkoli doslej znanem strešnem materi-jalu, .To so pokazale mnoge preizkušnje. Ta sigurnost je pa le naravna posledica homogenne njegove strukture,
g) Treba je le redkokdaj popravljati streho iz „Zenit"-ovega Škrilja, pokrivanje je zelo enostavno, zato ne drago in prevozni stroški so majhni vsled lahkote blaga.
Zastopstvo za Štajersko in Kranjsko ima za „Zenit"-ovi Škrilj domača tvrdka Zajec et Horn, betonsko podjetje v Ljubljani, (Glej inseratni del!)
Velike garancije, ki jih prevzema tvrdka za asbestni škrilj, ki ga ima v zalogi, morajo zaupanje v „Zenit" le povečati.
Vozni red v dveh barvah od 1. maja 1911 je zopet izšel. Interesenti ga dobivajo brezplačno pri gosp. Ivanu Klincu, tipograf, Maribor, Koroška cesta.
Maribor, Grajski trg v grada (Barg).
ÍM
^sSBÄKS
Vsak hcie varčevati 8 Na stotine kron prihraniš	c g» ___ m •
če kupuješ vse potrebščine v špecerijski trgovini HiOJZ 5UH16HJ3K "¿X
;	^ kise nahaja samo v Tegetthofov« uflici št. 57 v lastni hiši v Mariboru.
S!J iS lES HS LE 15 LH Postrežba točna in solidna!	Slovenci naše geslo je: Svoii K SVOjim!
raginia 1
Delavnica n popravila I
ca
c &

V&sS "
S
o
es
7 —
is- -
v%iika zaloga ur, dragocs-*iisti,srebrnine in optičnih
stvari po vsaki cen!. Yt,<H f,a ebroke! Uiusfr. cenik zastcsjl
^amofnae sd 20 do 200 K. Ji dasta remont.-ura E 3'60 Prstna srebrna ura Oiigiinal ornega urs Kuhinjska ura	- -
Budiljka, nikksts Poročni prstani	'!.—
Srebrne verižic	S' —
— Večletna jamstvi —
Nasl. Dietinger
Theod. Fehrenbach
urar in očalar
Maribor, Saspeaka nllcn 28-
Trgovina s steklom = porcelanom in kamenino
Iv. Kleinsek
Marifcor, Koroška cesta 17
ö o C
iCajisjei« fatalno Is srebra,
■zt'ffl&fflSSl
priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanske posode, svetilk, ogledal, šip in okvirjev za podobe kakor vse v to stroko spad. dela.
Poprave se hitro, zelo solidno in najcen. izvršujejo!
Pijte samo Tolstopšfco slatino.
Naroči se«Tolstem vehu, BuStanj, HoroSSto.
I mJŠi <BVB KIéM »¡J? «k® »jjš &J) mjB 3A »S Kje S BUS WU» VjfS
Stroga poskušnja časa
je gotovo že iznašla sredstvo, ki si je zagotovilo
Se celih 50 let splošno porabo. Preiskušeno iz izbranih najboljših in uepešnih zdr*-?:lnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in pf8-bavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki nblaži in odstrani znane nasledke neimer-flOiti, slabe diete, nrehlajenja in zoprnega zsprtjs, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam za želodec is lekarne B. Fragnerja v Pragi
Q V h P I i flf Val deU embalaže, OVnniLU! imajo postavna do-i pencvano «rarst. znamko
GLAVNA ZALOGA: LEKARNA
B. Fragner-ja, c-infr. tw. loDaflielja,
„Pri črnem orlu8 PRAQAf Mala sirsna 5ž0St vogal Nemdove alice g&T Po pojiti ae raspoSUl» vsak dan.
Cela stekl 2 K, pol stekl 1 K. Proti naprej vpo šilj. K 150 se pošlje mala steklenica, za K 2 80 velika steklenic», za K 4 70 2 veliki steklenic!, za E 8'— 4 velike steklenic«, za K 22-— 14 vel. steklenic poštnini; prosto za vse postaje avstr.ogr monarhije. Zaloga v lekarnah AVstro-Ogr.	248
Zahvala.
NajprisrČnejša zahvala vsem tistim, kateri so se udeležili pogreb» nmrlega g.
Janeza Pesel
bivšega gostilničarja in posestaika pri Sv. Martina pri Vnrbergn
571	Žalujoča vdova
Eliza Pesel.
mojo
H
I i umetno moStovo esenco
lahko vsakdo i malioii stro«*» pripre»' «oc 'ane. obstojne in zdrave dor»a& pij»-.
(Jena 1 steklen'»» «a 150 itn»» 4 kroB*
Dobi se SAH) i
v drojserni Vlak«* Wolfriut
fftrlbot Qor On«po«fc» nltn*
Zahvala.
Globoko potrtim vslei pr erare izgube našega preljnbljenega sinčka, oziroma bratca
Tonceka,
učenca III razreda 4 razredne ljudske šole na Rečici
nam je bilo v veliko tolažbo tako vsest'anko sošatje, ki so nam je izraiali niši dobri zmie in prijatelji. Za vse obilne dokaze iskrenega aočasvovanja se vsem prav toplo zahvaljujemo.
Posebno zahvalo pa smo dolžni č. g. župaika Anire o. Podhostniku iu gosp. kaplani F/aaeu Ropu za toisžilne obiske, g organista Fiorj Vcninšeka za so pomoč pri progrebu, vsem blagim prijateljem ki so lajšali br.'t o ure našemu rajnika, vsem številnim adeleia>kom pogreba, osobita našim sorodnikom, vsero, kt so kakorkoli pripomogli, da sa j6 ttko lepo izvršil žitni izprovad, sp'oh vsem, ki so z besedo ali dejanje» tešili c»š=: veliko bolest. Posebna zahvala g ca učiteljskemu zbora, ki je pod vodstvom gosp. šolskega vodja Ivaaa Klemenčiča pripeljal okoli 300 otrok šolske mladina na dom, da so spremljali k večnema poSitko njihovega sošolca, ter zapeli pri odprtam grobu le?9 žh lostirske, za kar gre laskava zahvala obče priljubljenemu učitelja g. Franca Zemliiča.
Bodi dobrotni Bog vsem obilen plačnik! V Nizki pri Rečici, dne 10. mai» 1911.
Žalujoča rodbina Jeraj p. d. Praznik.
m
umijeve trake »cepiienie trt
po priznano najboljši kakovosti se dobivajo edino prš
Goričar & Leskovšek v Celju
Grafka ulica št. 7 in
Zvezna trgovina SSL'JrS**
448 na siegelt»
síft^'hrm


B	po najnižjih cenah svojo bogat« zaloga steklene lis porceisííastf.
poHoáe, sTetsJk, ®gied&), VBakevrstnili éip in ©krirjer te podobe*
IVfttniEWtje «s«lt ttekiartkih «fei pri aMwMkwisfe m ppiv. .«tawfesgli!»
üa|sc>l$«iR«e>|éa »rs t&énm p^st^Éfeifs-. ♦♦♦>♦<♦>»>««
__ M	g	bi Vi, če si kupite pisalni stroj, morali imeti vedno eno in is-
rnSmSm	1	t0 P^avo, če pa lahke na pisalnem stroja „Bliekenderfrr" pi-
M	šete najrazličnejše pisave in v raznih jezikih in lahko na pr.
spremeniti v eni	sekundi strmo pisavo v ležečo?
še Vi rabite barvotrske. če pa zasigura „Blickenderfer" jev pisalni stroj manj stroškov, zelo lepo in snažno pieavo z redno ravnimi vrstami?
a ■
Zakaj Zakaj
bi Vi preveč izdali za pisalni stroj, če pa dobite „Blicken derfer"-jev j«ko ličen pisalni stroj, kateri je zelo priročen mne-gostranski za vporabo, ima vsemogoče prednosti, stroj, kateri je bil 15 krat. odlikovan in o katerem je 140.000 priznalnih pisem na razpolago?
Štiri različni modeli za pisarne potovanja in zasebno rabo. 185—260 msrk. Cez 1( O ra ličnih pisav in jezikov.
Iiustrovani katalog franko
Groyen & Richtmann, i(o!in, Köln.
Podružnica: Bereite, Leipzigerstrasse 112.
891
85 ■ ■
Zastopnik s:a avstrijske dežele: Makso Dachauer, Ried i. Innkreis.
Kupujem vsake vrst« srno io tudi les po najboljši ceni; tudi se menja zrnje z moko. Janez Spes, posestnik parne žage in mlinar v Mariboru, nasproti d-agonsk? kasarne. Magdalensko predmestju.
150
» « a
i
I
Solidno in vestno
kakor malo kje, se dela v obširni delavnici na daleč dobro znanfga slov. mizarskega mojstra g.
Jakob Ekselenskega
ki se tem potom pr poroča slav. občinstva v napravo vsakoterih del, kakor pri stavbah; kdor ima les doma, n n jrre delo izvršit tadi na dom, ter sploh vee uk o in po zmernih cenah izvršuje kar spada pod njegovo stroko.
Sv. Jakob v SI. gor.
Izjava.
Podpisani posestnik pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju oožalajem, da sem dne 23. aprila t. 1. ravnotam % nepremišljenimi besedami razžalil gosp Jožefa Fanedl nad-inšpektorja ter gospo Ano Fanedl in Ludvika T uric, prosim jih ta odpuščanje ter se jim zahvallujem, da so mi odpustili kazen.
Sv. Lo?renc na Dr. polja, 2. maja 1911.
578
Jakob Tumpej.

t. Vfttiii Ui '.Aiornit, A»t..liikii askiiviio dru «i»
ticovonil ar«dnik : L K«*.puri*
Tisk tinkiurj» »j ttril* ? Mariborr.