POLITIČNI TEDNIK ZA SLOVENSKO LJUDSTVO.
khaja Tsak petek in stane za vse leto 12 K, za pol leta 6 K In za četrt leta 3 K. Posamezna številka stane 30 vinarjev. Inserati po dogovoru.
Vse dopise in pošiljatve je frankirati in naslavljati na: LJUDSKI GLAS“, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6, I. nadstr., Učiteljska tiskarna.
Vlada in ljudstvo.
V deželni vladi za Slovenijo so do nedavnega časa bile zastopane vse tri slovenske politične stranke, to je liberalci, klerikalci in socijalni demokrati. Naša stranka je pred tedni izstopila iz vlade. Vzrokov zato je bilo dovolj. Kaj resnega doseči ni bilo mogoče, prvič, ker ste ostali dve stranki zelo reakcijonarni in se bojite vsakih izprememb v našem javnem življenju, drugič, ker so liberalci s pomočjo centralne vlade v Beogradu deželni vladi v Ljubljani zaprli vse blagajne. Brez denarja pa največkrat ni mogoče doseči in storiti ničesar. Poleg tega naša birokracija dela po svoje, po starem dalje. Ona se ne meni za navodila, ki jih dobiva iz Ljubljane, ker ima v osrčju deželne vlade im izven nje ljudi, ki ji dajejo vsakovrstne potuhe. Poleg tega so bili v Ljubljani nameščeni od centralne vlade — na priporočilo liberalne ali pa klerikalne stranke — razni, »poverjeniki« kot uradniki, ki niso ljudstvu v nobenem pogledu odgovorni. Tako imamo v Ljubljani »poverje-Htka« za promet — piše se za Romavha —- »poverjenika« za finance — piše se za Savnika — »poverjenika« za agrarno reformo — piše se za dr. Lukana — ti ljudje so uradniki in počno v svojih uradih, kar hočejo. Ne deželna vlada, ne ljudstvo nima kaj govoriti pri njih poslovanju. Vzemimo »poverjenika« Romavha. On odslavlja na železnici ljudi kar na debelo iz službe. Če , je železničar socijalni demokrat, pa ga vrže ne cesto. Tako so delali svoj čas na I
Nemškem, ko je bil tam v veljavi še so- i cijalistovski zakon, ki ga je izume! Bis- ! marck. Če deželna vlada sklene, da se j ima dati ljudstvu kakšno podporo, n. pr. ! za dleavce, da bi dobivali cenejša živila, ! ker se je na priliko sklenilo za Jesenice — Savo — Javornik, pride »poverjenik« za finance, g. Savnik, pa reče: Jaz ne izplačam nobenega solda, dokler v to ne privoli moj minister v Beogradu. Ta minister je popolnoma nezmožen mož, da ne reče nikoli de. nikoli ne. Vsi dobri sklepi so tako ob pravo veljavo. In tako dalje. Te razmere na eni strani, na drugi pa redno večja reakcija, ki ne dopušča niti svobodnega mišljenja in izražanja, ustvarjajo neznosno ozračje, v katerem pravemu naprednemu, socijalno čutečemu človeku nT več obstanka. Če kdo pravi o sebi, da Je socijalni demokrat in kot tak seveda republikanec — je že v nevarnosti, da pride v keho zaradi varnosti javnega reda In miru. Pri vojakih so zopet uvedli znano »privezovanje«, ki ga je že stara Avstrija odpravila. Vse to so temeljni razlogi, zakaj so socijalni demokrati šli iz vlade.
Deželna vlada hna toraj premalo moči, njena pooblastila so dosti preozka. Poleg tega ima ljudstvo premalo besede in prav nobene kontrole nad njenim delovanjem.
Mi smo že večkrat izjavili, da je najbolj nujno, da se izvedejo volit-I v e. Volitve v državni, deželni zbor in pa občinske volitve so potrebne takoj! Vo-I litev se pa boje liberalci in klerikalci, ker
vedo, da bodo sedaj preveč glasov dobili ti preklicani socijalni demokrati. Stare župane, ki jih ljudstvo ne mara, drže liberalci in klerikalci samo zaradi tega, ker se boje, da bo ljudstvo odločno govorilo in jasno povedalo, kako misli. Zato delajo z vso silo politiko ptiča noja, ki v nevarnosti skrije glavo v pesek, pa misli, da Je s tem skrit pred preganjalci.
Sedaj se klerikalci in liberalci bijejo med seboj po časopisih. Drug drugemu očitajo prav nečedne reči. Mi gledamo tn poslušamo. Nam nihče ne more kaj očitati. Socijalistična stranka si je ohranila čiste roke. Ona se je pošteno in resno trudila, da kaj doseže za ljudstvo. Ko je socijalistična stranka videla, da ji v danih razmerah to ni mogoče, je odstopila. Liberalci in klerikalci, ki se danes ljuto ometavajo z gnilimi jajci, se bodo kmalu pobotali in zopet skupaj »vladali« ljudstvo. Po starih metodah: z žandarji, s policijo, z odpustom iz službe in s keho ter gavgami.
To se mora predrugačiti. Mi to odločno zahtevamo. Predvsem pa naj se pokliče ljudstvo k volitvam, da pove, kako živi in — berači.
Zato ljudstvo nima in imeti ne more nobenega zaupanja v takšne vladne krpa-rije, kakršne danes izvršujeti obe slovenski buržoazni stranki. Voda in ogenj ne gresta skupaj. Ljudstvo, ki je bilo že neštetokrat zapeljano po samih obljubah in ima torej velike izkušnje, je danes — ogenj. Ljudje, ki ga hočejo vladati pa so — voda, pa še ta je najbolj podobna mla-kuži. Vse naše javno življenje je potrebno.
LISTEK.
Nekaj slik iz ruske revolucije.
. *ieta .1917. je izšla knjiga »Rusinja«, l°Je,?;pisala Nadja Strasserjeva. Knjiga je zbudila veliko pozornost, ker podaja mnogo zanimivih podrobnosti iz ruske revolucijonarne dobe, ki je bila še pred svetovno vojno. Nekaj slik iz te knjige podajamo tudi našim čitateljem.
* »
•
Neizmerna veličina se odkriva v tragediji iz 1. 1888., ki se je dogodila v ka-rijskem kazenskem ozemlju. Pretresljive posameznosti so znane šele iz dela »Bi-loje«, ki je posvečeno ruskemu gibanju za svobodo. Ob času, ko se je dogodila ta drama, je bil generalni guverner amur-skega ozemlja baron Korff. K lemu ozem-Iju so spadale kataroge (najstrašnejše jet-ni*P1Pe) ob Kari z različnimi ječami za politične in navadne zločince. V teh je-
čah je bilo takrat tudi več žen, ki so bile zaprte v treh različnih jetnišnicah. Ko je nadzoroval generalni guverner kaznilnice (ta nadzorovanja so bila združena z velikimi pojedinami in z neizmernim pijančevanjem), je zbudila ena izmed političnih kaznenk jezo vsemogočnega guvernerja. To je bila mlada gospa Koval-ska, obsojena na dosmrtno katorgo. Ko je bil namreč vstopil baron Korff v celico, ni vstala. Poklicana zaradi tega na odgovor, je »nedostojno« odgovorila. Maščevanje ni izostalo.
Nehote vpraša človek: kakšni so ljudje, ki hočejo izsiliti dokaza spoštovanja do onega, katerega so vtaknili v dosmrtno ječo zaradi tega, ker je kazal premalo spoštovanja do oblasti? Boljše je, da ne razmišljamo preživahno o notranjosti takih ljudi, da ne ooupamo nad človekom. Takšen človek je bil baron Korff. Se med svojim nadaljnim potovanjem je poslal na jetniško oblast ukaz, da naj pošljejo gospo Kovalsko zaradi poostritve kazni na kraj, ki je k žal še bolj proti severu. Ta ukaz so izvršili z neverjetno sirovostjo: v najtemnejši noči je prišel jetniški poveljnik z nekaterimi častniki m stražniki v celico. Dva stražnika
sta zgrabila spečo ženo in jo odnesla z odejo vred, kakor je ležala. Zunaj so zagnali gospo Kovalsko na sani, dva straž nika sta jo držala, prepeljali so jo v neko uradno hišo, kjer se je morala spričo pijanih uradnikov preobleči.
Tovarišice gospe Kovalske so sklenile kot protest proti tem sirovostirn štrajk s stradanjem. Njim so se pridružili tudi moški kaznenci. Prišlo je do ostrih spopadov med jetniškimi uradniki in kaznenci. Tudi višje oblasti so klicali na po moč. Konečno so izjavili kaznenci, da bi se pomirili, če bi bil prestavljen uradnik, ki je imel glavno krivdo. Toda višje oblasti so smatrale ta pogoj za preveliko popustljivost napram kaznencem. Uradnik je ostal, čeprav so bili kaznenci, zlasti žene, že razdraženi, če so ga le videli. Ko je prišel nekoč dotični uradnik v celico, ga je udarila ena izmed tovarišic gospe Kovalske, Nadežda Sigida, za uho. Gospa Sigidova je upala, da bodo po takem razžaljen ju gotovo prestavili dotičnoga uradnika. Obenem pa le hotela dokazati oblastnijam, da kaznenci niso voljni prenašati vsako nasilje in razžalitev.
((Dalje prih.)
da se osveži in izčisti. To pa more izvesti le ljudstvo, ne pa ljudje, ki vedno in povsod mislijo le na svoj žep.
Zato: ljudstvo pripravi se, organiziraj se!__________________________________
Kapitalistična
industrija.
Danes vpije vse vprek, da potrebuje naša mlada država industrije, socijalsti ne manj kakor buržuji-kapitalisti, ki so si med vojno nabrali, recimo nakradli papirnatega denarja in bi ga sedaj radi naložili v plodonosna podjetja, zato pa je na mestu, da povemo kako in s kakega stališča gledamo socijalisti vsega sveta na to takozvano potrebo industrije.
Industrijo potrebujemo na vsak način Ona proizvaja s svojimi izpopolnjenimi tehničnimi sredstvi za človeško družbo potrebne predmele, katerih posamezen človek ali sploh ne more napraviti, ali pa le s težavo, nepopolno in manj dobro in manj predno. Parnega stroja, vagonov, avtomobilov, turbin itd. ne more napraviti kovač ali ključavničar, ker obstoje iz sto in sto kompliciranih delcev; vsakega posameznega napravi lehko le posebno izurjen delavec, treba je tudi velikih tehničnih priprav, kakor livarn, stiskalnic, dvigal itd. itd. in pa posebne delavce — inženirje,, ki napravijo celoten načrt za take predmete in presodijo, kateri materijal je najboljši, najsposobnejši za take stvari. Plug napravi res tudi navaden kovač, ali tak plug je ponavadi slab, ker kovač nima one izurjenosti, uvidevnosti in onih kovaških priprav, kakor jih ima tovarna za pluge, kjer spretni inženirji in mojstri prej dobro preštudirajo vse njegove pokrete, vse njegovo delo v zemlji in temu primerno prilagode njegove forme in pa tovarniško orodje, ki je sposobno, da da plugu pravo obliko. Tke se lahko tudi doma, ali urejena tovarna, opremljena z modernimi tkalnimi stroji, tke stokrat hitrejše in lepše. In tako je z vsem drugim, nam potrebnim proizvajanjem.
Industrija predstavlja torej izpopolnjen način dela; ona ogromno skrajša delovni čas in producira neprimerno boljše iredmete kakor pa ročno delo posamez-ikov. Zato moramo le želeti, da se vsi nam potrebni predmeti izdelujejo v tovarnah na industrijalen način, ker samo na ta način, samo z izpolnjevanjem tehničnih obratov, moremo tudi zmanjšati fizično delo delavcev in vse človeške družbe in jo napraviti sposobnejšo za kulturno, duševno življenje.
Razvoj industrije bi moral torej privesti do tega, da bi ljudje manj delali in lepše živeli. To in edino to bi moral biti pravi cilj industrije.
Toda ravno nasprotno se dogaja.
Kapitalistična industrija zasužnjuje človeštvo. Kapitalistična industrija izvabi kmeta, kmečkega fanta z njegove zemlje, kjer se je vsaj pozimi lahko odpočil in napravi Iz njega živ stroj, ali pa črno ži-vinče, ki dela in vleče vsak dan po 8 do 10 in še več ur, pri tem pa postaja vedno ubožnejši, duševno vedno bolj top in fizično od dne do dne bolj izmozgan in nazadnje, ko bi bilo treba, da brez skrbi m mirno čaka konca svojih^ poslednjih dni, se znajde na ulici, berač, zapuščen od vsega sveta, poleg sebe ima še propalo, trpečo in dostikrat moralno ubito družino. Vedno bolj se množijo v industrijalnih podjetjih delavske čete, vedno več rok dela v tovarni, vedno novi delavski regimenti se rekrutirajo iz naših vasi, z naše zemlje, kakor da nimajo kmečke matere nič drugega opravila, kakor roditi delavce za kapitalistične tovarne — a naše življenje je vedno težje, vedno več moramo delati, čim dalje manj prostega časa imamo za duševno delo in odpočitek in čim
dalje smo bolj lačni in topi. Odkod ta čuden pojav? Zakaj je to tako in zakaj ni drugače?
Odgovor na ta vprašanja je lahak.
Od tod prihaja vse to, ker delavec ne dela za človeško družbo, v kateri živi, ampak za industrijalca-kapitalista, ki je lastnik tovarne, strojev, orodja in izdelkov, ki jih izdela delavec in ker prosto in svobodno razpolaga s temi izdelki. Zato je to tako, ker je industrija in ustvarjanje industrije prepuščeno prosti volji kapitalistov, ki se ne zmenijo za družabne potrebe, ampak edino le za to, katera industrija jim bo donašala največji dobiček. Zato, ker vlada v našem proizvajanju nekontrolirana anarhija, ki gre samo za tem, da čim več dela izžme, izstisne iz ubogega delavca in ga nakopiči kot bogastvo v blagajnah in bankah posameznih kapitalistov. V tem korenini vse naše socijalno zlo.
V kakšnem razmerju sta delavec in industrijalce?
Industrijalec-kapitalist ima tvornico, stroje, orodje in denar v svojih rokah. Delavec je gol in lačen in ima samo svoje zdrave, žuljeve in spretne roke, ki jih tovarnar potrebuje, da spravijo njegovo tovarno, njegove stroje v obrat. Tovarnar da delavcu delo, če hoče, ako noče, mu ga ne da. Delavec pa mora delati, ker drugače ne dobi hrane, ne obleke. Sužnji v starih časih so bili na boljšem v tem pogledu: oni so živeli v hiši svojega gospodarja tudi tedaj, ko gospodar ni imel dela zanje. Ako pa kapitalist nima dela za delavce, jih vrže na cesto, ker drugače se njegovo podjetje ne »rentira«.
Delavec v tovarni svojega gospodarja ne dela samo toliko, kolikor bi zadostovalo za njegovo prehrano, za pokritje njegovih dnevnih potreb, ampak mnogo več. Dvakrat, trikrat, pa celo desetkrat toliko dela izvrši dnevno, kolikor znaša vrednost, ki jo dobi od kapitalista za svoje dnevno delo. Tako mora biti v tem kapitalističnem redu človeške družbe, ker drugače bi kapitalist ne imel nikakega interesa na tem, da mu delavci delajo. To naddelo, to nad-vrednost, mnogotero nadvrednost, pa vtakne kapitalist v svoj brezdanji žep, v svoje blaganje in tako se množi njegovo bogastvo. Delavec je v kapitalistični industriji vedno prikrajšan za svoj zaslužek, on je osleparjen za vrednost svojega dela.
Ker pa ima tovarnar stroje in orodje v svoji popolni oblasti, lahko pritiska na delavca, da mu dela čim bolj poceni, da postaja njegov dobiček čim večji. Delavec je toraj primoran, da čim več neplačanega dela odda svojemu gospodu. Delavec postaja na ta način bednejši, kapitalist bogatejši. V kakem razmerju se to razvija, lahko vidite pri gotovih usnjarjih in stro-jarjih, ki so izsesali iz svojega bednega delavca na milijone v tej vojni.
Kaj napravi kapitalist iz tega naddela, iz te nadvrednosti, ki jo izsesa iz svojega delavstva? En del mu služi za razkošno življenje, z drugim delom pa povečava svoje tovarne, da privleče vanje čim več sužnjev, ki delajo zanj. In tako postaja on vedno večja pijavka, kopije življenjske šoke vedno večje množice delavskega ljudstva.
Toda ne samo delavec za kapitalista, ampak tudi kmet, uradnik in mi vsi. Ker je on neomejen lastnik proizvodov, nam jih prodaje po najvišji ceni. Kmet in mi vsi moramo plačevati te proizvode zopet s svojim delom (z denarjem, ki smo ga pre-ieli za svoje delo ali za svoje poljske pridelke) in tako delamo pravzaprav vsi samo za kapitaliste-industrijalce in vsi polnimo s svojim delom samo njihove žepe
Ali produkti, ki jih izdelava naša industrija ne ostajajo vedno v naši zemlji, v naši družbi; oni nam dostikrat niso potrebni. Potrebni so samo kapitalistu, da s* napolni žep. Njegovi produkti se izvažajo I
bog ve kam, njemu je to vseeno, samo da dobi denar, samo da dobi zlato zanje, lu naši državi je to tudi vseeno. Ona tako Industrijo še celo podpira in če nastane našim kapitalistom prevelika konkurenca na tujih tržiščih, če se spro s tujimi kapitalisti, potem pa napove tuji državi vojno in delavec in kmet se morata biti in žrtvovati na vsezadnje še svoje življenje in srečo svoje družine za — industrijalce-kapitaliste.
To je pot in delo kapitalistične industrije.
Ali to še ni vse. Da kapitalisti lažje drago prodajajo svoje izdelke in nas lažje izsesavajo, zavaruje država njihove proizvode še z visokimi carinami. Nekatere predmete, ki jih izdelava tudi naša domača industrija, proizvajajo v tujih deželah' vsled ugodnejših okolnosti cenejše; ako bi jih prosto uvažali v naše dežele, bi konkurirali domačim izdelovalcem in bT bili zelo poceni; domači kapitalisti bi man] zaslužili. Da se to ne zgodi, da se zavarujejo in zagotove domačim kapitalistom visoki in mastni dobički, obdavči država tuje izdelke pri prevozu čez mejo v naSo državo, da jih tuji tovarnarji pri nas ne morejo cenejše prodajati, kakor pa naši svoje. Tako smo mi, kmetje, delavci In vsi ostali, primorani, da polnimo žepe svojim kapitalistom.
Za to pa socijalisti zahtevamo: vse tovarne in vsa velika podjetja sploh se morajo odvzeti kapitalistom in morajo preiti v last vsega delavnega ljudstva, t. j. delavcev in kmetov. Dobiček pri Izdelkih sme biti samo tako visok, kolikor potrebuje država za svoje izdatke in se mora stekati direktno v državne blagajne, drugače pa mora delavno ljudstvo živeti svojemu delu primerno. Odpraviti se morajo vse carine, da bomo dobivali vse izdelke čim cenejše in doma naj bo samo ona industrija, ki je za naSe ljudstvo, za našega kmeta v resnici potrebna. Iz privatnih rok mora takoj preiti v državno last še posebno vsa naša lesna industrija, ker je les last vsega naroda In nam služi danes za to, da dobimo v zameno zanj druge izdelke iz drugih držav, ki so nam potrebni za naše življenje. Vso trgovino, zlasti pa ves uvoz in ves izvoz, naj prevzame takoj država, ker nas domači in tuji trgovski in industrijski špekulanti strahovito odirajo.
Ustvariti hočemo torej socijalistično industrijo, ki jo bodo vodili samo delavci in kmetje v blagor in dobrobit vsega našega ljudstva.	A. R.

Po svetu.
5S29&
Občinske volitve na Češkem.
so bile pretekli teden. Za češke kandidate je bilo odadnih 1,857.000 glasov, od teh so dobili socijalni demokratje 632.000 glasov. Za nemške kandidate je bilo oddanih 880.000 glasov, med temi je bilo 446.000 soc julno demokratičnih glasov. V enem izmed največjih čeških industrijskih mest, v Plznu, je bil izvoljen za župana socijalni demokrat Ljudevit Pick.
V Nemčiji
je sprejela narodna skupščina predlog, ki daje volilno pravico za državnozborske volitve vsakemu Nemcu, moškim in ženskam, če je nad 20 let star.
V Italiji vre.
Nemški listi poročajo, da je izbruhnilo v Italiji revolucijonarno gibanic, ki je naperjeno predvsem proti oderuškim trgovcem. Ljudstvo zahteva, da morajo p.odajati tre- vci blago za pclov;čno ceno. V srednji Italiji se druži vojaštvo s prebivalstvom, v nekaterih krajih so se uprli met na riški vojaki in topničarji zapovedi, da bi nastopili proti množici.
Francoski in italijanski proletarijat
,e sklenil, da zastavka 20. in 21. julija. S stavko iicče protestirati proti intervencijam antante v boljševiški Rusiji.
Velika stavka železničarjev
se pripravlja v Nemčiji. Od vseh strani prihajajo torej poročila, ki jasno pričajo, da hoče proletarijat s tem ostrim sredstvom popraviti krivice, ki mu jih prizadevajo kapitalisti vseh narodov.
Krvava žetev.
V poročilu, ki sloni na številnih dokumentarnih izrazih, in ki je bilo v sredo, razdeljeno med poslance v francoski zbornici, navaja Marin, generalni poročevalec proračunske komisije, natančne podatke o izgubah, ki jih je pretrpela francoska armada do 11. novembra 191S., in ki jih je francoski generalni štab do dne
1.	aprila 1919. dognal ter priobčil potom vojnega ministrstva. Glasom tega poročila je padlo 32.200 častnikov, 1,006.100 mož (rodom iz Francije), 27.000 koloni-jalcev iz severne Afrike in 24.400 drugo-poltnikov iz drugih kolonij; celokupno število mrtvih znaša torej 1,089.700 mož. Pogreša se 2500 častnikov, 246.500 mož evropskih čet, 9000 kolonijalcev iz severne Afrike in 7360 mož iz drugih kolonij; skupaj 265.300 ljudi. Skupna vsota mrtvih in pogrešanih je 1,353.000 častnikov in vojakov. Poročevalec primerja vsoto izgub s številom vseh ljudi, ki so bili klicani pod orožje k vojski na kopnem od
2.	avgusta 1914. do 1. januarja 1919. To število znaša 195.000 častnikov (od katerih jih je dobilo častniško šaržo 102.000 tekom vojne), 7,740.000 mož evropskih čet, 260.000 mož severnoafriških čet in 215.000 mož iz drugih kolonij, oziroma vsega skupaj 8,410.000 častnikov in mož. Pri tem prihajajo v poštev samo čete, ki so namenjene neposredno za boj. Vsota vsed definitivnih izgub na kopnem (to je mrtvih in pogrešanih) znaša v odstotkih vsote vseh mobilizirancev 16.2%. Poročevalec pripominja h koncu, da znašajo izgube pri častnikih 17.7% pri moštvu brez razlike polti pa 16 odstot. — Francoska vojna mornarica ima nastopne izgube: Padlo je 282 častnikov in 5239 mož. Skupna vsota mrtvih in pogrešanih znaša torej 10.735 ljudi. Ker je bilo mobiliziranih k mornarici 215.000 mož s častniki vred, je odstotek definitivnih izgub pri mornarici 4.9%. Vsota definitivnih izgub pri vojski na kopnem in pri mornarici znaša torej 1,365.735 častnikov in mož. — Suhoparne številke silijo nehote k vprašanju; zakaj, za koga so bili žrtvovani ti milijoni?
s Iz naše države, s
V laseh so si. Naši klerikalci in libe ralci so pričeli ljut boj med seboj. Klerikalci ostro napadajo podpredsednika deželne vlade liberalca drja. Žerjava. Očitajo mu, da je preko deželne vlade, kar na svojo pest, izposloval od ministra za notranje zadeve, Pribičeviča, da je ta brzojavno odstavil vse uradništvo okrajnega glavarstva črnomaljskega, od okrajnega glavarja do zadnjega sluge. To odstavitev je izsilil zato, ker okrajno glavarstvo v Črnomlju ni dovelj energično nastopilo Proti »boljševikom« v tem okraju. »Slovenski Narod«, ki zagovarja postopanje drja. Žerjava, pa do danes še ni povedal, M da so ti črnomaljski boljševiki zakrivili, čeprav bi bilo to silno zanimivo izvedeti. Postopanje drja. Žerjava je res takšno, da je vredno vse obsodbe. Tako dela človek, ki je eden izmed prvakov »demokratske« stranke. Zapomnimo si to!
Se ena liberalna. »Slovenec« ve tudi poročati o stvari, ki ni hudo čista in v katero je zapletena žena narodnega pred-
stavnika in bivšega poverjenika za promet drja. Pestotnika. Žena tega gospoda ima v Ljubljani trgovino z deželnimi pridelki, ime trgovine je Geršak & Komp. Ta gospa pa menda prišteva med deželne pridelke, torej med fižol, kašo, ješprenj itd. tudi papir, ki ga je naročila iz tujine. Najbrže »slučajno« je prišel ta papir z onim papirjem, ki ga je bil naročil ljubljanski čekovni urad za svoje potrebe. In ker je ta urad državni urad, mu ni bilo treba plačati visoke uvozne carine, in seveda je bila tudi gospa Pestotnikova deležna te dobrote in dobila papir brez carine. Tako pomagajo gospodje liberalci trgovini z deželnimi pridelki, in sedaj so silno jezni, ker je »Slovenec« spravil to stvar v svet.
Skupna svinjarija. Kot nameček še sledeče; »Naprej« je pred nekaj dnevi priobčil vest, glasom katere je dobil ljubljanski trgovec s prašiči Ilija Predovič dovoljenje za nakup več sto prašičev. Prašiče je nakupil po Hrvaškem po zelo nizki ceni. Kupil jih pa* ni zase, temveč za ljubljansko tvrdko »Impex«, ki je dobila od centralne vlade v Belgradu dovoljenje, da izvozi te prašiče »Impex« so sami klerikalci. Tako vidimo, da so si liberalci in klerikalci zaradi političnih stvari v laseh, a v prav tistem času so pa v bratskem objemu, ker gre za dober »kšeft«. Na to »Naprejevo« razkritje sta molčala »Slovenec« in »Slovenski Narod« kakor ribe v vodi. Značilno!
Deželne vlade za Slovenijo ni več. Pretečeni teden so izstopili iz deželne vlade tudi liberalci. Socijalisti so bli izstopili že preje. Ob tej priliki zahtevajo liberalci, da naj tvorijo odslej deželno vlado samo uradniki, ne več politični zastopniki strank. Ta zahteva je po njihovem mnenju izraz najčistejših demokratičnih načel. V Avstriji smo se vedno bojevali proti birokratizmu z liberalci vred, a sedaj ga gospodje liberalci zahtevajo za »svobodno« Jugoslavijo! Tako so ostali v vladi le še klerikalci, ki sedaj gotovo streme za tem, da bi dobili vsa poverjeništva v svojo pest, tako da bi oživel za Slovenijo zopet slavnoznani bivši kranjski deželni odbor, kjer so delali klerikalci z ljudskim premoženjem kakor svinja z mehom.
Za otroke in žene, bolne na pljučih
imamo sedaj državno zdravilišče v Topolšici pri Soštnaju, kjer se sprejemajo otroci od 6. leta dalje in žene, slasti matere, do 50. leta. Revnim otrokom in ženam se dovoljuje zdravljenje po znižani ceni. Kdor hoče natančnejše podatke, naj piše na »Upraviteljstvo državnega zdravilišča za bolne na pljučih v Topolšici pri Šoštanju.« Oeozarjamo, da je namenjeno to zdravilišče v prvi vrsti delovnemu ljudstvu.
Angleiko delavstvo bo izmenjavalo blago z delavstvom vsega sveta.
Na zboru angleških strokovnih zvez, ki je zastopal štiri milijone oseb, združenih v Uniji strokovnih zvez, so bili sprejeti važni sklepi. Ta zveza ima 60 milijonov liber šterlingov premoženja in njen promet v letu 1918. je znašal 250 milijonov liber šterlingov. Zveza nakupuje posebno veliko iz kolonij, nakupila je tudi mnogo posestev. Iz te zveze nameravajo ustanoviti posebno strokovno stranko, ki naj bi se združila z »Labour Party« (Delavsko stranko) v nekako delavsko demokratično stranko. Dalje namerava zveza obnoviti mednarodne stike med strokovnimi zvezami, vštevši Nemčijo, ter jih razširiti na medsebojno izmenjavanje blaga, pri čemer se bo tudi dosega skupnih delavskih ciljev olajšala in pospešila. — Ta misel je zelo zanimiva in
je tudi za nas važna. Delavstvo enega naroda bo moglo z delavstvom drugega naroda naravnost trgovati, ne bo treba raznih velekapitalističnih posredovalcev, katerih edini namen je: odirati delavske konsumente. Ta misel ne sme ostati le na papirju. Potrebujemo kar največ mednarodnih stikov; saj sami čutimo, kako smo takorekoč popolnoma odrezani od vseh stikv z italijanskimi, francoskimi, angleškimi socijalisti, da ne govorimo o nemških, čeških, poljskih, madžarskih sodru-gih. Mednarodna trgovina po vojni se ne sme vršiti brez vplivnega sodelovanja proletarijata. V interesu delavstva, tega največjega konsumenta sveta je, da ga ne bodo več odirale razne uvozne in izvozne družbe, ki stremijo le za velikanskimi dobički.
Gospodarske vesti.
Ameriška posojila zaveznikom. Združene države so posodile doslej zaveznikom 9.138,828.000 dolarjev. Od tega Angliji 4.236,000.000 dolarjev, Rumunski 20 milijonov dolarjev, Srbiji 27 milijonov dolarjev itd. To se bodo zopet enkrat napolnile blagajne ameriških bankirjev... Čas so razumeli.
Upa pit ^"rX
prednosti tako v zdravstvenem kakor v društvenem oziru. Feller-jeva popolnoma neškodljiva preizkušena „Elza“ pomada za obvarovanje in negovanje kože, odstrani nečistost kože, ojeda prišče, brani proti solnčarici, solnčnim pegam, bori, razkavosti, velosti kože. Lonček močnejše vrste 6 kron. Omot in poštnina se računa pose-
Se? namesto Škodljivega mila
Fellerjevo lilijino mlečno milo „Elza*, katero je danes še zelo drago ali ima še iste dobrote in neškodljivosti kakor pred vojno. Boljše in finejše za negovanje kože v današnjem času si niti misli- Diiinn Ijvrn 86 more doseči ti ne moremo. llU|IIB IflJB samo s Fellerje vo „Elza* Tanohina pomado za rast las. Okrep kožo na glavi, preprečuje plešavost in pre zgodnjo osivelost. Lonček močnejše vrste 6 K
Omot in poštnina se ra- ™---------' 1
čuna posebej najceneje, uu iiiuiiuuujij ufcyu
vanje telesa “„“S
toaletne pastilje za u-mivanje telesa, otroške kopeli, kakor za ustno vodo itd. Cena kartonu 1 K 50 v. — S seboj vzeti in povsod v žepu nositi se more bol ublažujoč, hladeč, o-svežujoč Fellerjev.Elza' mentolni migrenski Sr^nik. V leseni cevki 1 K 50 v. Izvrsten proti glavobolu in migreni, rabi se tudi proti vbodljaju in ranitvi. Voda za oCi (collvrium) 2 K 50v- Kapljice proti zobobolu 2 K 50 v. Prawl zagorski prsni sok proti kaSlju steklenica 4 K Francovo Žganje v steki. 6 krona in 16 krona Za želodec, orava švedska tinktura, velika steki. 10 krona balzam (melen) mala steklenica 2 K Kurja o£esa odstrani brez bolečin Fellerjeva turist, tinktura „Elza“ (tekočina) skupaj s čopičem 3 K in turist, obliž po 3 K in 1 K 50 v. Proti potenju telesa in nog je Felierjev „Elza“ prašek z vsipom 1 K 50 v. Krmilni praiek za živino davno poznani se zopet dobi. Karton 2 K. Omot in poštnina se zaračuna posebej in najceneje. Kdor naroči več, mnogo prihrani. Naročiti je treba pri lekarnarju EVGENU V. FELLER, Stu-blža, Elza trg it. 358 (Hrv. Zag orje).
MALI OGLASI.
Za rsako vrsto je plačati 1 K naprej. Pri več kot petkratnem oglaševanju velja vrsta le 80 vinarjev.
Pred prehlajenjem grla in vratu nas obvarujejo izplaknitve s Fellerjevim antiseptičnim, bolečine tolažečim »Elsa-fluidom.« 6 dvojnih ali 2 specialni steklenici veljajo samo 24 kron. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 358 (Hrvaško). Več nego 100.000 zahvalnih pisem. Od mnogo zdravnikov priporočeno. Ovoj in poštnina se zaračunajo posebej ali naj- , ceneje, čim več se naenkrat naroči, tem | več se prištedi.
Izjava.
Podpisani obžalujem, da sem rabil nepremišljene besede, s katerimi sem razžalil sodruga Donik Matevža na časti in se mu zahvaljujem, da ni postopal sod-nijskim potom.
Jožef Pogorevc,
premikac.
Pragersko, dne 4. julija 1919.
i
j Obiskujte naše shode!
štvo za Hano in ono v hi
vpisana zadruga z omejeno zavezo.
Društvo je ustanovljeno leta 1908 ter ima sedaj 3330 članov.
Iz računskega zaključka za leto 1917/1918 je razvidno, da znaša:
rezervni sklad..............................K	30.893‘—
dispozicijski sklad.........................„	20.000‘—
bolniški sklad..............................,	21.000'—
pogrebni sklad..............................„	10.000‘—
deležni sklad...............................,	100.901 i 4
Zaostali po umrlih članih dobe posmrtno podporo. Člani, ki so bolni dobe bolniško podporo.
Društvene prodajalne so v Ljubljani in okolici, na Jesenicah, Savi, Koroški Beli in Tržiču.
Kot član pristopi lahko vsakdo. Pristopnina znaša K 1, delež K 50.
Pisarna in centrala:
Ljubljana-Spodnja Šiška, Kolodvorska ulica štev. 56.
Miši-podgane stenice-ščurki
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja, najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 5'—, za podgane in miši K 5*—; osobito ostra pasta za podgane K 6*—; za ščurke K 6‘—; posebno močna tinktura za stenice K 6'—; uničevalec moljev, prašek za uši v obleki in perilu, proti mravljam, proti ušem pri perutnini K 3'—; prašek proti mrčesom 5 K; proti ušem pri ljudeh 3 K; mazilo za uši pri živini 3 K; tinktura proti mrčesu na sadja in aelenjadi (uničevalec rastlin) in mravljam K 3‘—. Pošilja po povzetju Zavod za eksport
M. JOnker, Zagreb 45., Petrinjska ulica 8.
■...Zaradi prepiha, vlage in
PREHLADA =
nastale boli, tudi pri zastarelih, prsne bolesti, težko dihanje, zbadanje v ramenih, boli v ledjih in katar odpravlja Fellerjev
■ ELSA-FLUID
6 dvojnatih ali dve specialni steki. 24 K. Proti nedelavnosti črev, nerednega blatenja itd. so dokazano že dobro delovali milo mehčajoči rabarbarni
Elsa krogljice
6 škatlic K 12—. Edino prave pri lekarnarju Evgenu V. Feller, Stubica, Elza trg Št. 358 (Hrv. Zagorje). Ovitek in poštnina se priračunava posebej, toda najceneje, torej čim več se naroči obenem, tem več se prihrani.	III
G. KELLER:
DON CORREA. a>*)
Ogrnil si je rjavi plašč in se pokril s starim klobukom. Ko je stopil na obalo, je velel veslačem, naj ga mirno čakajo in se je nemudoma napotil proti gradu po stopnicah, ki jih je našel tudi v temi. Grajska vrata so bila zaprta; vendar pa je videl skozi špranje, da se je za njimi pregibala neka luč in je z ročajem meča dvakrat potrkal. Z gorečo svetilko pred seboj mu je odprl nezvesti hlapec in zijal samotnemu prišelcu v oči, kakor bi bil zagledal samega vraga.
»Idi pred menoj in svetil* — mu je rekel Don Correa, ne da bi ga dvakrat pogledal. Sedaj je seveda ubogal; toda skočil je tako jadrno po stopnicah, da mu gospod Correa ni mogel slediti, ampak je taval v temi za njim. Ko je prihitel hlapec na vrh stopnic, je odprl duri in skoro brez sape zaklical v razsvetljeno izbo: „Gospod je tul*
„Kdo?“ — je vprašala gospa Feniza, ki je sedela v svojem naslonjaču pri večerji.
„Gospod, oni, ki nam daje zaušnice in ki je nas druge pognal ali pa nas še bol*
»Osel!* — je zaklicala lepa gospa in se je zvonko zasmejala, kar je opazila za hlapčevim hrbtom admirala, ki je hlapca porinil v stran.
Admirala je vsega prevzel strah pred tem, kar je zagledal, če se pri takem možu sploh more govoriti o strahu in ne mogoče rajši o naj-večjem začudenju. Ob okrogli mizi, pri kateri je presedel toliko lepih ur z gospo, je opazil razen gospe še hlevarja, komornico, mladega izpovednika in prav tik gospe neznanega človeka, korenjaškega moža na pol vojaške zunanjosti, širokih pleč in z dolgo brazgotino preko nosa in polovice obraza, tako da so tudi brki bili razdeljeni na dva dela in je krajni šop stal na oni strani rdt če brazde. Dasi je bil tako spačen, se vendar ni zdelo, da lepi gospodinji ne ugaja; kajti v prvem trenutku, ko je Don Correa stopil skozi vrata, je poleg dru-
Založba in last konzorcija .Ljudski Glas*.
gega kakor bliskoma opazil, kako se je med smehom z vsemi očmi zagledala v obraz svojega soseda.
Vendar pa v prvi zmedi njegove skrbi niso bile obrnjene na vse to, ampak na sijajno družbo na ladji. Kako naj brez posebne izgube časa in brez sile izprazni hišo in gospo z lepim pregovori, da se naj svečano obleče, uli vsaj nekoliko olišpa in gre ž njim, ne da bi že sedaj izdal skrivnost? Dasi je bil prvi vtis, ki ga je naredil ves prizor nanj, zelo neprijeten, vendar še ni dvomil, da bo to divjo golobico trdno obdržal in zopet ukrotil, in za vse to je vendar potreboval ono sijajno presenečenje, ki ga je pripravil s tolikim trudom in skrbjo.
Iz teh misli, v katerih niti ni mogel opaziti, da gospa ni kazala niti najmanjše volje da bi vstala in ga pozdravila, ga je naenkrat zbudil, njen glas, ko je v -splošni tišini rekla: „Glej ga no! To je moj mož! Pa še kak! Ali ste Vi, plemeniti gospod, obleko in denar, ki sem vam ga dala s seboj, na svojih pustolovščinah tako hitro zapravili, da stojite sedaj zopet v svojem starem beraškem plašču pred menoj ?“
Nekoliko časa je razmišljal, kaj mu je prav za prav povedala nazadnje pa je dognal, da na noben način ni bilo nič lepega in nič ljubeznjivega. Na kratko je pogledal celo omizje, na to pa je odgovoril, da bi premagal zadrego, s suhimi, ne baš ljubkimi besedami: „Prej bi jaz vprašal tebe, ljuba moja gospa, kako je to, da so še vedno ljudje tukaj, ki sem jih spodil iz službe, s tem vrabcem vred, ki stoji za tvojim stolom. Ali ni povedal, da sem ga odpustil iz službe? In kdo je ta tuji gospod, ki sedi tako široko za mojo mizo, ne da bi jaz kaj vedel o tem?“
Služinčad je na pol porogljivo, na pol boječe gledala svojo gospe; tujec se je ozrl za svojim mečem, ki je na. širokem pasu iz žol-tega usnja, obitem s ploščicami iz medi visel ob oknu.
(Dalje prih.)
v Ljubljani
: registrovana zadruga z omejeno zavezo:
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne, v sobotah in dnevih pred prazniki pa od 8. do 1. ure popoldan in jih obrestuje po čistih 3“/0-
Ljubljana, Miansba ul. S.
registrovana zadruga z omejeno zavezi.
Tiskovine za šoie, županstva in orade, najmodernejše plakate in vabila za shode in ::	veselite. ::
Lelue lakljuEkt.
HajmodmejSa uredba za tiskanje listov, knjig, broSur itd.
>•
Oblastem
je odgovoren Ign Mihevc.
Tiska „Učiteljska tiskarna'* v Ljubljani.