HaroftniM mesečno ti Dia. s« laozem-•f*o 40 Dia — nedeljska izdaja ee* lo letno Dia, za inmemat »o 120 Din Ured*iitve je v Kopitarjevi atWIH SCO VENEC Telefoai uedilitvt: diem alažba SKI — aočaa 299«. 2994 ia 20M Uhaja vsak daa ajatraj. raje* poaedeljka ta dneva po praznika <"Yl, ravnil Ljnb-i inne »L lOhSi) ib 10.34'» za Inscralej Sarajevo Stv. 7V>V Zagreb Stv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79? Uprava: kopitar-|eva b. telefon 299» Po pravdoreku Porotno sodišče v Aix-en-Provence v Franciji je izreklo svoj pravdorek in / njim je pred stolom človeške pravičnosti zaključen dogodek, ki je pomenil nevaren potres v naši domači kakor tudi v mednarodni politiki. Danes ko že zremo na 9. oktober 1034 z oddaljene perspektive, se šele zavedamo, skozi kakšne tesni smo takrat šli in je z nami šla vsa Evropa. Kaj vse bi bila lahko takrat rodila okrvavljena rue Cannebiere v Marseillesu, če ne bi bila božja previdnost čuvala nad nami vsemi in odvrnila od nas še hujše preizkušnje, za katere bi bili sami prešibki. Tako pa smo prebiedli — danes lahko rečemo. na čudovit način — brez nezaeeljivih ran strašno nesrečo, ki bi nas bila v drugih okolšči-nah pogoltnila brez usmiljenja. Naše hvaležne misli gredo sedaj lažje nazaj, da objamejo vse one, ki so se ta k rut pokazali velike, ker so ohranili hladno kri, modro preudarnost in jasen pogled pred seboj, da se. prepuščene svojim slepim gonom nebrzdane strasti niso polastile našega in drugih evropskih narodov Knez-namestnik Pavle je v tistih črnih dneh, prav za prav že v tisti prvi temni noči, ko je nad Jugoslavijo in Evropo drhtela vest o zločinu, stopil silno visoko jired jugoslovanski narod ter mu s svojim modrim zadržanjem in 5 svojimi možatimi sklepi dal zgled notranjega ravnovesja in mu vrnil zaupanje v samega sebe in v zakone svojega trajanja. Če bi bil klonil 011, ne vemo, kuj bi se bilo zgodilo Tako pa je stal vzravnan ob mladem užaloščenem in osirotelem vladarju kol simbol junaškega prenašanja srčnih bolečin, kot simbol tudi naših narodnih kreposti in narodove volje po rasti in življenj i. ki jih nobena človeška krogla ne more smrino zadeti V vsej veličini svojih junaških tradicij se je takrat izkazala tudi naša vojsk« naša straža Jugoslavije. Nobene želje ni izrazila nobenih nasvetov ni dajala. V temni noči je prisegla novemu vladarju zvestobo in pokorščino in ko je pi vu zoru zažurela po ihteči domovini, je /e stala na straži, mirna. tiha. trdna, kot so mirni, tihi in trdni vrhovi naših gora. Na straži, da brani domovini*, vproti kateri jo bi! v Marseillesn •sprožen zavratni strel Dostojanstveno zadržanje naše vojske je kakor z enim zamahi jajem vrnilo narodu notranje ravnotežje in opozorilo nasprotnike, ki so sedeli na preži za mejami, da atentat ni uspel. A zahvala gre tudi vsemu našemu jugoslovanskemu ljudstvu, ki je takrat prestalo svoj zrelostni izpit kot jugoslovanski narod. Mesto da bi ga bili marsejski streli razpršili kot jato plahih ptic, so ga združili, ga stisnili v eno organično celoto, ki je tiste dni dihala samo eno besedo: domovina! Potres ki ni kopal zevajočih prepadov po državi, ampak ki je obstoječe jarke zasul in izravnal in pogladil. Tudi njemu, našemu narodu, gre naša srčna zahvala. Žalostni dogodek, ki mu je francoska porota v Aix-en-Provence dala moralno oeeno, je torej imel druge, čisto druge posledice kot so jih izračunali tisti, ki nosijo zanj odgovornost. Našo državno skupnost je utrdil in nam dal nov simbol medsebojne povezanosti, v mednarodnem življenju pa nam je marsejska žrtev prinesla sloves ne samo junaškega, marveč tudi politično zrelega in kulturnega naroda, ki zna sam sebe obvladati ter je doprinesel tokuz, da je njegova ljubezen do domovine tako silna, da bo znala prenašati in jiremagati še večje bolečine ali preizkušnje z isto samozavestno mirnostjo Rovarjenje proti naši državni skupnosti med Jugoslovani, tako Srbi, kakor Hrvati in Slovenci, nima odmeva, naj prihaja od koderkoli, od znotraj ali od zunaj. Okrog Oplenca je stal ves jugoslovanski državni naroo in med temi 15 milijoni ni bilo ne državotvornih ne proti-državnih ljudi, ampak ena volja in ena ljubezen, ki ji je bila vsebina- domovina O pravdoreku francoske porote ne moremo storiti lepše in bolj plemenito, kot je storila naša kraljica Marija, ko je zagrebla vase vso svojo bol, zatrla vsako misel na maščevanje ter v zaupanju do francoskega sodstva njemu prepustila, da samo v polni neodvisnosti svojega vzvišenega poklica presoja, sodi, obsoja ali odpušča dejanje, ki se je zgodilo na njegovem področju. Francosko sodišče je v izpolnjevanju svoje odgovornostipolne dolžnosti po merilih človeške modrosti marsejski zločin proučilo, ga vsestransko osvetlilo in v svojem pravdoreku. skrbno čuvajoč svojo neodvisnost, ki je svetla tradicija njegovega sodstva, izreklo oceno, ki aaj po njegovi sodbi zadosti užaljeni pravičnosti. Ne pozabimo, da je izdihnil v rue Cannebiere poleg jugoslovanskega kralja tudi veliki sin Francije Louis Barthou. Francoski in jugoslovanski narod, ki je njuno skupno bol proces v Aix-en-Provence zopet oživil, kot je v svojem zaključnem govoru dejal predsednik Koison. «ta dala svetu najlepši zgled svoje moči, ker sta zaupala pravici. Naj se sedaj njune oči, ko je v malem porotnem mestecu v južni Franciji nastopil zopet mir, obrnejo v prihodnjost, ki jo morata ustvariti takšno, da bo vredna žrtev, ki so padle in vredna krvnega pobratimstva, ki jc bilo zapečateno dne 9. oktobra 1934. Proti revolucionarni fronti Volivno geslo španskega naroda Madrid. 13. b. Vsa Španija takorekoč gori v strastnem volivnem boju. Današnji jutranji lisli objavljajo število kandidatov, ki se bodo v nedeljo borili na voliščih. Španski parlament šteje vsega 473 sedežev. V boj stopajo tri politične skupine in sicer: t. p r o t i r e v o I u c i o n a r n u fronta (Gil . Roblesova ljudska akcija, monarhisti, radikali, agrarci, Katalonci in konservativni republikanci) s 371 kandidati, ki jih vse vodi Gil Robles, '2. vladni c e n t r u m , to je nova, nalašč, za te volitve ustvarjajo srednja skupina, z 89 kandidati, ter 3. revolucionarna ali 1 j a il s k a fronta (levičarski republikanci, predstavniki marksističnih organizacij in komunistični Katalonci) s 301 kandidati. Poleg teh velikih skupin bodo nastopile nu volišču še nekatere manjše, in sicer fašistične »falange« s 44 kandidati, neodvisni radikali s 4, nacionalistični Baski z 8, Galiciani s -t in divjaki po številu 80. Valjar Gil Roblesovega boja Volivni boj desničarske p r o t i r e v o -I u c i o n a r n e skupine je organiziral Gil Robles, ki nastopa v skupni fronti že sam s 180 kandidati ljudske akcije. Propaganda, ki jo je Gil Robles razvil, je doživetje, ki ga španska zgodovina ne pozna. Desničarske skupine so zbrale samo za volivni fond 24 milijonov pezet, to je 125 milijonov dinarjev. Gil Roblesova volivna borba je bolj podobna valjarju, ki dere po vsej državi. Na milijone plakatov je naravnost pokrilo Španijo. V njih razlaga Gil Robles v kričečih besedah in še bolj udarnih silah, kaj vse je marksizem napravil v dveh letih svoje strahovlade. Vsi politični umori j so našteti (425), vse desetine tisočev atentatov, vsi i požigi cerkva (09), javnih poslopij (74), visokih in ! nižjih šol (17), samostanov (83), vsi porušeni mostovi (112) so našteti, vsi kilometri porušenih železniških prog navedeni, vsa škoda nenadomestljivih zbirk, ki so postale žrtev plamena, je izračunana, vse krivične sodbe sodišč pribite na desko. Posebni plakati prikazujejo, kaj se je vse zgodilo v Asturiji, koliko umorov je bilo lam in koliko razdejanj 1. 1934, ko so marksisti segli po svojem krvavem uporu. Na desetine tisočev agitatorjev je preplavilo vso državo, ki nosijo v sleherno hišo parolo proti revoluciji. Desničarsko časopisje pa dela, kol še nikoli ter se prodaja v nakladah, ki spominjajo samo še na Ameriko. Med volivnim bojem je bil Gil Robles takorekoč sam na bojišču. (Vlada mu je prepovedala vporabo 100 letal, ki jih je imel pripravljene za volivno borbo.) nazaj na oblast. V ljudski akciji pa je mnogo republikancev. ki nočejo ničesar slišati o spremembi ustave in bodo pri volitvah ostali doma, mesto, da bi šli držat stolček monarhistom. Zgodilo .se bo celo, da bodo zavezniki na desnici po marsikaterih volivnih okrajih nastopili v nasprotnih taborih. Dobiček od tega bo imel Portelov centrom. 0 e n t r ii m v 1 a d nega predsednik a g. Po rte le si tudi ne dela bogve kakšnih nad. On je brez programa, to je njegova največja slabost. Zbral bo glasove beguncev z levice, ki nočejo revolucije, iu /. desnice, ki nočejo monarhije. Njegov tabor je torej ena sama velika zmešnjava. Morda se bo končno Portela v zadnji uri odločil, da opusti svoj centrom in se vrže na desnico ter ji pomaga do absolutne večine. Pri vročekrvnem narodu. kot je španski, kjer švigajo misli kot blisk |h) razbeljenih možganih, .so presenečenja v zadnji j uri mogoča. Največje presenečenje bi pa bilo, če bi volitve poslale v parlament dve skupini, desničarsko in levičarsko. ki bi si držale tehtnico, a jeziček na njej bi bil Portela s svojo peščico |x>slnncev. Komunisti 20 kandidatov Moskva. 13. febr. Na podlagi posebnih poročil [Kjroča »Pravda , da razvija komunistična stranka v Španiji v sedanjem volivnem boju veliko delavnost. Do sedaj je postavila 20 kandidatov. Komunistični lisi poroča, da delavske množice s simpatijami sprejemajo akcijo komunistične stranke. Ko munistični list Mundo Obrero baje stoji v živahni korespondenci z mnogimi voditelji lanske komu nistične vstaje v Asturiji. Hodža v Parizu Kdaj Nemčija ne bo več nevarna Ko bo na vzhodu in zapadu stala pred trdim zidom Pariz, 15. febr. TG. Pariz je popolnoma pod dojmom češkoslovaškega ministrskega predsed ■■■'■•■ ki je povsod napravil vtis silno močnega .,Frente Popular' »F r e n t e Popular«, to je marksistična fronta tega navala 111 vzdržala. Propagando je morala ustaviti tudi zaradi lega. ker ji je primanjkovalo denarja. Revolucija 1. 1934 ji je blagajne popolnoma izpraznila, njihovi framasonski somišljeniki pa jim ne marajo odpreti svojih. Leva fronta tudi notranje ni edina. Vsi levičarski politiki niso za krvave metode, kot jih želi izvajati od Komin terne nahujskani proletarijat. Velike množine delavstva, ki nasilnosti odklanjajo, so jim sledile. Zato ni čr '"o, če se je začela širili vesl, da se levica volite • h ne bo udeležila. Martinez Barrios. ki je edei, oditeljev levice, se pritožuje, da vlada volivno borbo ovira, 'l udi (iii Roblesu je prepovedala vporabo letal za propagando. Ako vladni pritisk ne preneha, in lo velja za levico, kakor za Gil Koblesovo desnico (Gi! Robles je v opoziciji proti sedanji vladi, ki si je za volitve ustvarila nalašč svojo centrumsko stranko. Op, ured.), potem se bc levica volitev enostavno vzdržala. »Ni važno, pravi Barris, če dobimo ali izgubimo volivni boi, važno je, kako se oblast med volivno borbo obnaša. Barrios, ki je predstavnik framasonov, se boji, da ne bo popolnoma zbrisan iz parlamenta, zato bi se rad zatekel v abstinenco. Socialisti pa navzlic temu. da njihovo vodstvo tudi že pridiguje abstinenco, še vztrajajo, ker si dom isl ju jejo, da bi dobili kakšnih 50.000 glasov večine, če bi rezultate vlada potem ne potvorila. niku, človeka. Ilodža govori jasno in odktito. Ničesar ne prikriva, češ, povedati je treba resnico drug drugemu v obraz, pu bodo nehali vse intrige. /. izredno odkritostjo, ki je med časnikarji povzročila viharne aplavze, se je izkazal, ko je sprejel zastopnike tiska ter jim v jedrnatih besedah, kot dosedaj menda samo še Poineare. povedal svoje mnenje gledi Nem ije. Nemčija od tistega dne ne bo več nobenega ogrožala, ko bo sprevidela, da s,, nahaja tako na vzhodu, kakor ua zapadu pred trdnim zidom. Mi ustvarjamo takšen blok Naš blok ne bo sovražen proti nikomur. Vsakemu so vrata viiiij odprta. Mi ne moremo več prenašati, dn bi vsak večer legli počitku s skrbjo v srcu, kaj bo jutri. Za enkrat nevarnosti ni. Nimam nobenih utvar glede sile, ki jo lahko uveljavi nemški narodni socializem Ne podcenjujem ga. Toda nevarnosti zaenkrat navzlic (emu ni, ne zato, ker je narodni so< lalizen preslab, da bi udaril in udarec tudi do kraja izvedel, ampak ker so nemški vojskovodje premodri, da bi se že sedaj, brez priprav, vrgli v kakšne pustolovščine, pri katerih hi si zlomili vrat. Nemčija otl svojih zahtev ni odstopila M! ne ho. Verujte mi. Toda zaenkrat gre zu izumetničeno kombinacijo med diplomacijo in sii-cvo silo. Vsled tega je položaj tnko nevaren, da je treba misliti takoj, kako bomo nevarnost odrinili. V svoj blok vabimo torej vse, Italijo, Avstrijo. Madjarsko in tudi Nemčijo če tnko želi. O Avstriji se je Ilodža izrazil takole: Pra- vijo, da sta zu Avstrijo samo dva izhoda, ali Habsbur/.ani, ali Anscliluss. Tega jaz ne verjamem. Obstoju namreč šc tretji izhod, o je. da se Avstrija priključi bloku držav, ki bodo skupno čuvali nad njeno neodvisnostjo. O tem sva z avstrijskim kanrclarjcin v Pragi mnogo govorila in najini razgovori so hili plodoviti. Sedaj je treba graditi naprej. Brc/ bojazni. Nekdo mora iti spredaj, dn drugi vulo iti za njim. Rim noče iz Podonavja Rini, 13. febr Prizadevanje zopadno-evrop-skili velesil, spraviti zopet v tok podonavska vprašanja uli / ltiiliio ali proli njej, ulj tudi brez nje so naletela v Rimu no hud odpor. Italija namreč zahteva za sebe prvenstveno vlogo v podonavskih vprašanjih. Z določitvijo Runa kot kroja, kjer nai In se vršila podonavska konferenca pod predsedstvom Mussolinija, do katere pa ni prišlo, je dejansko bilo Italiji priznano vodstvo v tem vprašanju. Toda pariški »Temps« piše, da je Italijo vojska v Vzhodni Afriki izrinila iz tega vodilnega položaja. Proti takšnemum pojmovanju Pariza se odločno obrača vladni list »Ciiornale d' llnlia« v dolgem članku, v katerem odločno protestira, do bi se Italija umaknila iz družbe konservativnih mirovnih velesil m da je izgubila sredstvu, s katerimi bi mogla odločujoče vplivali na razvoj dogodkov v Fvr.) >' I Italijanski vladni list povdarja, da so italijanske i bojne sile popolnoma nedotaknjene, kar dokazuje ] tudi Anglija, ki hoče Italijo blokirati. Rim mkako' j ne odstopa od vodilne vloge v podonavskem vprašanju, ki jo slejkoprej za sebe zahteva Pelrolejske zapore ne bo Ženevsko poročilo polno samih: če Upi monarhistov Gil Robles upa, da bo odnesel popolno zmago v severni Španiji ler da si ho osvojil tudi staro framasonsko trdnjavo Madrid. Ce bo dobil sam absolutno večino, je še vprašanje in njegove propagandne pasarne o tem danes še vedno izražajo dvome. Ce je ne dobi. bo temu kriv spor. ki vlada med Gil Hoblesovo ljudsko akcijo in med monarhisti, ki sedaj že pristavljajo svoje piskrčke v nadi, da bodo po Gil Roblesovem hrbtu prilezli Dunajska vremenska napoved. Od severovzhoda povečanje oblačnosti nekuj snega, pa dec temperature, mrzlo, seve-ni o-trebo. da se preprečijo izrabe Ic odločitve posebno kar se tiče svobodnih pristanišč, ker je to dejstvo silno važno za trgovino s petrolejem. Francija bo izvajala, če ... Havas poroča: Po vesteh, ki so |k> seji zunanjepolitičnega odbora krožile |*> hodnikih parlamenta, so člani odbora vprašali Flandina o stališču Francije glede prepovedi izvoza petroleja. -Flandin je izjavil, da Francija v leni vprašanju ni neposredno zainteresirana, ker ona ne proizvaja, nc prevaža petroleja. Vendar pa sc ho francoska vlada pokoravala morebitnim odločitvam Zveze narodov, odnosno, da ho sodelovala pri eventiiel-aili pogajanjih za konec sovražnosti. Flandin je odgovoril, da ho francoska vlada še naprej zvesta duhu pakta Zveze narodov in vsa sporna vprašanja rešuje na miren način. Flandin je še dodal, da trancoska vlada pridno spremlja vprašanje okoli vsega spora. Vlada skrbno zasleduje vse dogodke v Ahesiniji in da ne b« pustila nobene prilike. ki hi omogočila, da se spor konča. Ameriha noče Washington. 13. febr. b. V teku včerajšnjega dne je ameriška vlada bila obveščena o ženevskih sklepih. Zunanji minister Hulla je izjavil časnikarjem, da v Združenih državah danes ni nobenega zakona, ki hi i njim lahko ameriška vlada preprečila dovoz petroleja v italijanske luko. Zaradi te izjave ministra Hulla je jasno, (la v ameriški vladi prevladuje struja, ki je pod vplivom pelrolejskih magnatnv. ki želijo izkoristiti sijajno priliko, da zavzamejo važno tržišče v Evropi, kjer bodo imeli vsekakor prednost pred evropskimi pe-trolejskimi magnati. Združene države pa so s (n izjavo tudi dokazale, da se niti v petrolejskem, niti v kakšnem drugem vprašanju nočejo niti naj manj vezali napram Zvezi narodov. Benetke, 13. februarju. AA Burja na za-padni jadranski obali še nadalje besni, lito nilo je. več ribiških ladij !_V»sedaj sc V¥, da je utonilo osem oseb. Ras Našibu v Gorahaju Addis Abeba, 13. februarja, b. Semkaj jc prispela brzojavka z južnega bojišča, da so abesinski vojaki po hudih borbah z Italijani po mestu Ku-ivli zavzeli tudi O orali a j. l očnejših vesti o borbah za to mesto še ni, vendar pa je dokaj verjetno, da so ga Abesinci zares zavzeli, ker rarpolaga ras Našibu s sijajno izvežbanimi in dobro oboroženimi vojaki, ki so nestrpno čakali povelja za naskok. Po najnovejših vesteh z južnega bojišča je ras Našibu, ki poveljuje stotisoč donro oboroženim abesinski-m vojakom, za mestom Kuratijein z nena-iiadnini napadom prisilil Italijane, da so se posjavili v obrambo vzdolž cele Ironle vse do mesta Ncge-lija. Na vsei črti se bijejo manjše bitke med predstražami. Tukajšnji inozemski vojni poročevalci trdijo. da ima ras Našibu namen zavreti s sedanjim sunkom nekatera močno ut.rjena italijanska oporišča v Ogadenu, da bi nato od tam lahko zaustavil vsako eveiituehio ofenzivo generala Grazianija proti uie.-tu llararju in železniški progi ki veže Addis \bebo z luko Džibuti. Isti poročevalci potrjujejo tudi nove uspehe abesinskih čet, ki so bile prej ped poveljstvom rasa Deste. ki pa so sedaj zopet v odličnem stanju. Tudi te črte so izvršile na utrjeno italijanske postojanke južno od mesta Negelija ob reki Dava Parma naskok ter poklale mnogo Italijanov. Reuter poroča s severne fronte o numjših borbah predstraž: Dosedaj še ni prišlo nobeno potrdilo vesti o italijanski ofenzivi na odseku Makale v smeri prot' Senikotu. S soiualske tronte |X)i'očajo iz abesinskih virov. da so Italijani v leku preteklega ledna izvedli manjši napad v pokrajini Negeli. Dopisnik Reulerja iz Addis Abebe javlja, da ie iz dobro |joučeiiih krogov izvedel, da so Abesinci izvojevali 0. t. in. značilno zmago pri Vuiliju, južnozajmlno od Negelija. Ob tej priliki je padel tudi poveljnik italijanskega oddelka. Na obeli straneh so bile izgube znatne. Zaradi tega poraza so morali italijanski prednji oddelki, ki so prodirali vzdolž reke Gavarparme, potegniti nazaj svoje prednje vrste. V uradnem abesinskem j^oročilu se trdi, da so na severu čete rasa Sejuma po borbi na Tembijenu ujele več kot 15 italijanskih belih vojakov in 5123 Askarov. Tuji vojni opazovalci v Addis Abebi, ki verujejo, da so Abesinci zmagali na Tembijenu, se vendarle čudijo številkam, ki so objavljene v poročilu ,ker je število ubitih Italijanov p> leni jx>-ročilu trikrat večje od števila Italijanom, ki so padli pri-Adtii. Abesinci oblekli celo brigado z obleko padlih ltaliiar ov Z obveščenega mesta se doxna.va, da so Abesinci celo brigado svojih vojakov oskrbeli z obleko in obutvijo, ki so jo sneli mrtvim in ranjenim Italijanom v borbi na Tembijenu. Abesinska vlada poroča. da je tekom tega tedna prešlo več ko 300 Askarov na abesinsko stran, Reuter poroča iz Desija, da sta včeraj pofioldnc letali nad Desijem dve italijanski letali iti to več kot eno uro. Vendar pa nista metali bomb Ugotovljeno je, da o priliki zadnjega bombardiranja ni bil demoliran uiti en abesinski kamion in niti eno abesinsko letalo. Ubit je bil samo ?n meščan In raiijffnm sedem,' Ifled teffli 4 ženske. Zažganih je bilo okoli 10 domačinskih hiš. Letalo abesinskega Rdečega križa, ki je bilo malo pokvarjeno, je bilo popravljeno in je odletelo v Addis Abebo. Po brezuspešnem poskusu italijanskih letal, da napadejo abesinskega cesarja, je prestolonaslednik včeraj z letalom krenil iz Addis Abebe v Desne. V uradnih italijanskih krogih kategorično demaritirajo vest. "da bi bilo v bitki v Tembijenu padlo 500 Italijanov:■ «»*6p ^ Abesinsko posoiilo v Londona Addis Abeba, 13, febfiiarja. b. V abesinskih političnih- krogih je zavladalo precejšnje veselje zaradi ijspeha abesinskega |x>slanika v Londonu, ki se mu je posrečilo najeti jx>sojik> 5 milijonov funtov (nad milijardo dinarjev) pri vladi Velike Britanije. Ta vest se tudi uradno potrjuje. Od omenjenih 5 milijonov bo Abesinija dobila v gotovini 3 milijone funtov, za dva milijona funtov na ji bo Anglija dobavila orožja in munlctje. Obenem se v vladnih krogih zatrjuje, da bo v kratkem rešen tudi spor med Francijo In Abesinijo, ki je nastal zaradi transporta orošj»-t» železniški prog-i Dži-buii-Addis Abeba. Abesinska vlada je v tej zadevi protestirala včeraj v Parizu pri francoski vladi in se je baje francoska vlada odločila, da bo ponovno dopustila prevoz orožja za abesinsko armado skozi luko v Diiblrtiju. ~ Iz skupščine Domači odmevi Ga-Pa, 13. februarja. Zanimanje za današnje skakalne tekme je doseglo rekord. K temu je prijx>iuogIo tudi krasno vreme. Bil je lep sončen dan, temperatura —5. Ves predpoldan so posebni vlaki, avtobusi in avtomobili dovažali gledalce, šolski otroci so prihajali pod vodstvom učiteljstva. Ob začetku skakanja je bilo zbranih na stadionu deset tisoče ljudi, nmogo pa jih ni dobilo prostora. Današnje skakanje za norveško kombinacijo se je izvajalo na mali olimpijski skakalnici. Ta skakalnica je rnana kot ena najtežjih nemških skakalnic. Nalet je dolg samo 131 m in je nagnjen za 18 stopinj, to je razmeroma zelo kratek, zato pa tem bolj strm nalet, kar zahteva od tekmovalca sjiosob-ttosti; nima namreč časa, da bi se v naletu naravnaval za odskok, temveč nastopi skakanje tako ickoč /a na startu. Doskok je dolg 120 m. kritična točka je na daljavi 52 m. Kdor doseže to daljavo ali jo celo preskoči, se že lahko prišteva med najboljše skaknče. Današnji dan je potekel — kakor je bilo pričakovati v popolni premoči Norvežanov. Zato se v Oarmischu danes govori samo o »norveškem dnevu«. Ker so Norvežani že pri teku na 18 km zasedli dobra mest«, danes pri skakanju niso rl--kitali |iredolgili skokov, so jja zato tem bolj parili na stil. Enako so tudi Čehi bili zelo previdni. Norvežanom je šlo samo za tem. da si očuvajo mesta, ki so jih dosegli pri leku na 18 km. V tem so tudi popolnoma uspehi, kajti osvojili so si vsa nrva tri mesta. Na četrtem mestu jim sledi Finec V.iloiteu, ki je veljal v kombinaciji za glavnega favorita. pa jc dosegel slab uspeli na 18 km. (Zasedel je T), mesto.) Če bi se v teku količkaj boliše odrezal, bi bil prav gotovo resen kandidat za naslov |irvaka kombinacije. Norveža,n Brodahl je bil prav za prav rezerva svojega tovariša Rohna ter ie tega odlično nadomesrtoval. Zasedel je tretje mesto ter si priboril olimpijsko bronasto kolajno. Krasno se je odrezal danes Čeh Šitmtmek. Njegovo peto mesto je senzacija današnjega dne S tem uspehom se ie Šimunek uveljavil ko* najboljši e'-ednieevropski tekmovalec za klasično kombinacijo. 7:i ta našlo ie bil najrevnejši kandidat naš znanec Nemec Vili Bognar. On je zasedel šele dvanajsto mesto. SLOVF.NCI ;-o se v klasični kombinaciji odrezali slabše, kakor pri alpski kombinaciji in pri skokih zopet slabše, kakor pa pri teku. Tekmovanja za Mišično kombinacijo je vzdržalo 43 tekmovalcev. Pri leni je zasedel naiboljši Slovenec, I. j. Tone Dečmmi 33. me-^lo. Steni je on poslal dejansko jugoslovanski prvak norveške kombinacije. 7a Defuianom sta >;! naših zasedla Albin Jakopič 35. mesto, in Leo 3aebler 37 mesto Če vpoštevamo samo današnje kakanje (brez ozira na včerajšnji tek), so naši zasedli sledeča mesta: Baebler 20. mesto s skokonM 41 in 42 m; Dečman 35. mesto s skokoma 41 in 42.50 m; Jakopič 36. mesto s skokoma 37 in 42 m; Najdaljša skoka dneva je dosegel Finec Vfllo-nen. in sicer prvič 52. drugič pa 54 m. To ga je pravilo tudi na četrto mesto v kombinaciji, dasi pri teku ni plasiral tako. kakor je bilo pričakovati. Našim skakalcem se je |>oznalo. da niso va-ieni skakalnice; kajti mata pa zelo strma olimpij-!ri kombinaciji najvažnejša. Glede naših moramo pri tem reči, da se tekmovanja odigravajo |x>polnoma lako, kakor smo pričakovali. Iznenadila ie dosedaj s svojim krasnim uspehom le alpska kombinacija ter v(v. rajšnji Klančnikov uspeh, (jiede klasične kombina- IV. zimsko - športna olimpijada efje -pa, smo v naprej pričakovali, da uspehi ne morejo biti boljši kakor šo. Končni rezultati norveške kombinacije (včerajšnji tok na 18 km in današnji skoki nd mah olimpijski skakalnici)' so sledeči:- 1. Norvežan Hmjen 430.8 točk od 480 dosegljivih. 2. Norvežan -Hofsboken 4188. 3. Norvežan ftrodahl 408.1. 4. Finec Volonen 401.1 5. Čeh §i-ntunek 394.3. 6. Norvežan Oesterklet 398.8. 7. in 8. Poljak Stanislav Mnrusarsž 393.3 in Finec Mu-rnniii 393.3 9. Čeh l.ahr 387 4. 10. Finec Nikunen 383.8. Slovenci so dosegli: 33. Tone Dečman 331.4. 35. Albin Jakopič 327.7. 37 leo Baebler 316.7. Vse tri olimpijske kolajne, ki so bile dosegljive v kombinaciji so si torej osvojili Norvežani, in sicer flagen zlato, llofsbaken srebrno in Brodahl bronasto. Dasi, je bilo pričakovati, do bo.liagen zmagal, sta" bili zasedbi drugega iii tretjega mesta prav za prav iznenadenje. ]e sicer na četrtem mestu Finec Valonen, vendar jc na šestem mestu zo-pet Norvežan in naslednji Fincc jc šele na osmem, oziroma desetem mestu. Vse do desetega mcsfa pa ni niti enega Šveda. Nc more se torej danes govorili, da so prevladovali severnjaki, temveč se more to reči samo o Norvežanih. Nasprotno, šc nnbeno mednarodno tekmovanje, v katerem so sc srečali srednjeevropcjci s severnjaki, ni izpadlo tak o ugodno za srcdnjeevropejce kakor norveška kombinacijo na IV. olimpijskih igral. Čehoslovaka Simunek in l.ahr pa sta s svojim današnjima uspehoma zopet utrdila sloves češkoslovaškega smučarskega sDorta, ki jc še do predlanskim zavzemal eno prvih rnest v Srednji Evropi, pa jc lansko leto napravil vtis. da ic ta primet začel izgubljati. Marusoržov uspeh jc bil iznenadenje v toliko, v kolikor se ie pričakoval njegov plaeement na okrog 10. mesto, pa je s svojim sedmim mestom nadkrilil marsikaterega tekmecu, ki je bil gotov zmage nad Poljakom HITROSTNO DRSANJE iN a Risserskem jezeru je bilo danes hitrostno drsanje na progi 1500 m. Pr. dosedangih uspehih Norvežana Bolangruda je bilo pričakovati da bo zmagal tudi na d- našnji tekmi. Proti pričakovanju pa je v krasnem finishu potolkel Balangrtida njegov rojak Mathiessen ( bari ter si s tom pridobil zlato olimpijsko kolajno. Postavil je na tej progi nov olimpijski rekord s časom 2:19.2. Na drugo mesto se je plasiral in si s tem priboril srebrno olimpijsko kolajno dosedanji zmagovalec na progi 5000 m in 500 m Norvežan Balangrud Ivar s časom 2:20.2. Na tretje mesto je prišel Finec Wase-nius Birger s časom 2:20.9 ter si je priboril bronasto olimpijsko kolajno, četrto mesto je zasedel Amerikanec Preisinger (2:21.5). peto mesto Avstrijec Stiepl. šesto mesto j>a Avstrijec \Vazulek DRSANJE V PARIH so |o končalo danes s sledečimi rezultati: t. ITerber-Baver (Nemčija) 11.5 2. Pousehin-Pouschin (Avstrija) 11.4. 5. Rottcr-Szollas (Ma-rijarska) 10.8. 4. Szokrenvessv-Szekrenycss\ (Marljarska) 10.6. 5. Niuson-1 lili (Amerika) 10.4. 6. Bertraiid-Reburn (Kanada) 9.8. Nemčijo : Kanada: 2:6 (0:2, 0:4, 2:0). Bluma so pretepli Pariz, 13. febr. c. Danes so neki mladeniči napadli voditelja socialistične stranke Leona Bluma. Najmri ie bil politične naravo Leona Bluma so napudli v njegovem avtomobilu, vdrli v limuzino in ga s palicami tolkli po glavi. Leona Bluma so morali takoj prepeljati v bolnišnico. Seja vlade se je končala ob 19.80 zvečer. Vlada je sprejela sklep, da se takoj razpasli roja-lislična organizacija »Aetion 1'ranpaise« in pa mladinska organizacija »Cainelots de Roi.« Se preden se je sestala na sejo vlada na Kli-zeju sta te bila aretiran« oba glavna voditelja Aetion Fr.niiffttse Lens Daiidet in glavni hrerinik glasila »Aetion Franpaise« Mauriee Pnjo. Belgrad, 151. febr. ju. Današnja seja'narodne skupSftine je ponovno nudiln dokazu, rij) se v vr-Mali sldlpiiUiske_Jji|)()zicije ntihaju skupi na jioslun-cev, ki hočejo za vsako ceno diskvalificirali ludi jmrlameiilurizem kol luk. Čeprav te sejj predsedoval podpred&ttnftT tiarodne skTijisftiie g." Markič, ki prijmda skupč-inski opoziciji, so njegovi sotniš-1 jotiiki delali ludi njemu težave iu se obnašali lako, dn- je- itiornl izroči nad lastnini pristašem poslancem Milošem Kašovičeni kazen izključitve iz seje. Nekateri poslanci so prinesli s seboj debela polena in z. njimi razbijali po klopeh, da je bilo vsako delo skupščine pojiolnoina nemogoče in je morala biti zaključena PoJek seje je bil sledeči: Ob četrt na II je tajnik, Mulolič začel čiluli zapisnik. Zopet sc je javibk besedi pos|}wčc Vofislov Lazič. Govoril jc pa o vsem drugem, samo ne o. zapisniku. K zapisniku se je oglasil tudi poslanec Rašovič in ker ni hotel prenehati z motenjem reda, ga jc pred-sednik "kazilfival z izključitvijo od ene seje. Ta predsednikov ukrep je skupščina vzela z odobravanjem na znanje, skupščinska opozicija pu jc začela- razbijati po klopeh. Ob četrt na 12 je bila seja prekinjena Med tom časom so se poslanci posvetovali- med seboj- Ob tričrti t nu 12 so ie soja nadaljevala. Zopet sc ie javil l< besedi poslanec Rašovič in je-hotel nadaljevati s svojim prejšnjim govorom. Ker se jc spet oddaljil od prometa, ga je predsednik pozval, da zapusti govorniški oder. Nato je skupščina prešla na dnevni red. Prvi je govoril poslanec GjOrrjje Jevtič in sicer o potrebi preskrbe prebivalstva s tfčlnenskim žitom v čakov-skem okrajOT Na njegova izvajanja je odgovoril kmetijski minister Stankovič. Za njim je dobil besedo poslanec.Voja Gjorgjevič, ki jc najmdul poslovanje kmetijskega ministrstvu; V išlrm smislu jc govoril v imenu takozvanega delovnega kluba tudi poslanec -Kosič. V-teku njegovega govora je prišlo večkrat v skupščini do ostrih besednih Spopadov med rrjim 01" med poslanci vladne večine. - Pod predsesivom podpredsednika dr. Režeka so govorili Videjčič, Džurevič in Dragiša Stojadj-tVovič. Zaradi njegovih izvajanj so poslanci vladne večine danes v protest zapustili sejo Narodne skupščine, ki jo je nato podpredsednik Markič zaključil in napovedal prihodnjo sejo za jutri dopoldne. Novo glasilo JRZ - v Splitu Split, 13. febr. b. Vsoboto prične izhajati v Splitu novo glasilo JRZ z imenom »Država«. Za odgovornega urednika jo postavljen Spiro ( akii'\ časnikar, lastnik pu jo dr. Njko Novu-i kovic, narodni poslanec. »Država« jo izhajala tudi že prej kot glasilo rarljkalae stranke. Poslanci kluba JRZ Belgrad, 13. febr. AA. Plenum kluba poslancev jugoslovanske radikalne zajedrnce in kluba skupščinske večine je imcl danes od 9. do 10 skupno sejo. Predsedovala sta predsednika obeh klubov Dragiša Cvelkovjč in Slevan Jankovič. Od mini-I strov so bili navzoči predsednik ministrskega sveta dr. Milap Stojadinovič, Djura Jankovič, Dobri-voje Stošovič, Svetozar Stankovič in dr. Kalu-djerčič. Razpravljali so o vprašanjih obeh klubov in sprejeli v tej zvezi tele sklepe: Poslanec Mita Dimitrijevič sc izključi iz članstva klub« jugoslovanske radikalne zajcdnice, ker je s svojim ravnanjem v finančnem odboru kršil sklepe in disciplino kluba. Poslanca Stamenko Stosis ni več član kluba Jugoslovanske radikalne zajednice. V klub I pa so pristopili poslanci Luka Mijuškovič, Krsta Pčelakovič in Danilo Padojčič. Klub jugoslovanske radikalne zajcdnice šteje sedaj 160 članov, s klubom skupščinske večine pa 177. Na seji so govorili poslanci Vojko čevrkič, Ljubomir Patič, Stojan Dimitrijevič in Ljubomir Rožinovič. Seja je bila nato prekinjena s tem, da se nadaljuje popoldne ob šestih. Proti „Ta-Ta« 99 Zagreb, 13. febr. b. Danes ob 11 dopoldne je bilo v dvorani kina Balkan veliko jirotestno zborovanje zagrebških trgovcev proti ustanovitvi jjo-družnice velike trgovske hiše »Ta-Ta«, ki hi naj odprla svoje prostore v Zagrebu v Račkega ul. 9. Zborovanje je otvoril predsednik Zveze trgov-cev Ivan 1'rpič. ki je povdaril, da vsi zagieb-| ski trgovcii in gospodarstveniki sploh najenergič-I nejše protestirajo proti ustanovitvi omenjene tr-| govske hiše. Po govoru g. Prpiča je obširno poročal o razvoju velike blagovne hiše Ta-Ta g. Slje-pan Bogat, tajnik Združenja trgovcev ter orisal vso zgodovino ustanavljanje tega inozemskega podjetja. Za njim je govoril kot predstavnik Zbornice za TOl iz Ljubljane g. Ivan B a h o v e e , trgovec iz Ljubljane, ki je izrazil solidarnost slovenskih trgovcev z zagrebškimi glede vprašanja ustanovitve blagovne hiše Ta-Ta. G. Bahovec je dejal: Kar doživljajo (hines zagrebški trgovci, to lahko doživimo jutri mi ljubljanski trgovci. Vsi trgovci v Ljubljani so solidarni z akcijo, ki so jo pričeli zagrebški trgovci proti nameravani ustanovitvi omenjene trgovske hiše. Mi Slovenci smo mnenja, da vi Hrvati v tem oziru rešujete tudi vprašanje slovenskih trgovcev. Mi vas bomo podpirali, od nas boste dobili popolno moralno pomoč in podporo. Vsi se zavedamo, za kaj gre in da dosežemo uspeh, hočemo delati skupaj i vami. Naslednji je govoril v imenu obrtnikov' in Zveze hrvaških obrtnikov Slavko M o š t T o v i č . ki jo dajal, da jo lo kapital' Inozemskih' kapitalistov, ki so skrivil za imeni domačih trgovcev. V upravi Ta-Ta se naliaju Zagrebčan dr, Melt»r. . ravnatelj Tekstila , Milan 1'iuiis, zastopnik trgovske lilše La Parisieiino, Branko Pešič solastnik trgovine Tiirner i Pešič, 'dii I je predsednik obrtne i trni k e Lackovič in David Karlovič, piofesor. visoke eko-iioiiisko-komereijalne šole. Končno Jft bila sprejela resolucija. 1;i 'se v n j e j v glavnem zahteva sledeče: 1. Nujna sprememba uredbe o pro|Kjvedi ustanovitve trgovin velilfga obsegu s leni, od vodstvom dr. Mačka in ki se že krejiko pripravlju, da zavzame tudi delavske in trgovske zbornice, iz njegovega stališča do teh pojavov v delavskih vrstah torej moremo sklepati, da si je prevzel za glavno nalogo, da hrvatsko delavstvo izpelje iz dosedanje narodne skupnosti v neko razredno skupnost, kateri na čelu bo stal on, ki je razredno zelo zaveden in trden. K temu koraku ga nujno sili skrb za lastno stranko, ker brez glasov hrvatskega delavstva ne bo mogel nihče reči, da predstavlja delavstvo cele države, dr. Maček bi j>a na drugi strani tudi ne mogel reči, da predstavlja hrvatski narod kot tak, ako no bi bilo v njegovih vrčkih ludi delavstvo. Tako bi dr. Ž. Topalovič ubi! dve muhi na en mah. Za slučaj pa, da bi se mu r>o-izkus s stranko ne |iosrečil, se je zavaroval z grožnjo ,da se bo pridružil tistim, ki v prvi vrsti zahtevajo zopetno uvedbo demokracije. Ker pa so s |X>javom sedanje vlade, oz. ,IRZ na mah vsi postali demokratični. Jeftič, JNS. »pof . Pohorci«, ori Uzunoviča do Kramerja — vsi so demokratični s parlamentarno in srbskim delom izven parlamentarne ojiozicije vred, bo imel ob tej priliki dovolj izbire. >v * * Prva bilka na mongolski meji Siuking, 13. febr. b. Uradno .sc poroča o podrobnosti glede najnovejšega spopada med japonskimi, mandžurskimi in mongolskimi četami pii Olohodoki. Japonski vojaki so pri omenjeni vasi naleteli na 200 mongolskih konjenikov, ki so zasedli vas. Ker vas Olohodoka pripada Mandžuriji, so mandžurske čete takoj prešle v napad ter vzele Mongolcem nekaj strojnic in celo en top. Na japonski strani so bili ubiti trije častniki in 5 vojakov, Mongolci pa so ludi imeli 8 mrtvih. Na pomoč ie prišlo takoj tudi nekaj japonskih letal iz Cilikerja, ki so vas Olohodoki bombardirali. Riga, 13. febr. TG. Sovjetska vlada računa, da ho prihodnjo spomlad izbruhnila voina v vzhodni Sibiriji. Zaradi teoa je pričela z mrzličnimi pripravami v vsej pokrajini, ki se razprosiira med Bajkal-skim jezerom in Vladivostokom. V smislu navodil Iransportnega komisarja Kaganoviča Se odorem-Ijajo tja ogromne količine vojnega msterijala in hrane. Z ozirom na sovražnosti, ki bodo izbruhnile, kakor računa sovjetska vlada spomladi, si hoče v teh pokrajinah zlasti zagotoviti simpatije sibirskega ljudstva, ki naj bi jo podpiralo v slučaju vojne. Kaganovič je prejel osebno navodilo od diktatorja Stalina. Opozorjene bodo tudi države, ki so podpisale locarnski pakt, na okolnost, da bo pomoč sibirskega prebivalstva odločilno vplivalo na iztek vojne. Kaganovič je dobil tudi navodila, da preišče vse pritožbe kmetov in da jih izravna, če ic mogoče. Sovjetsko mesto Čita jc dobilo nalog, da z rdečo armado ne vrši več rekvizicij na področju reke Amurja in Rajkalskcga jezera. VDANI V BOnO VOLJO NAZNANJAMO, DA SE JE DANES PRESELIL K SVOJEMU GOSPODU NAS BRAT, STRIC IN SVAK, GOSPOD LUKA ARH DUHOVNIK IN PROFESOR PO KRATKEM. A TEŽKEM TRPLJENJU, PREVIDEN S SVETIMI ZAKRAMENTI PREDRAGEGA POKOJNIKA BOMO SPREMILI NA ZADNJI POTI IN GA POLOŽILI V ZAVODSKO GROBNICO NA POKOPALIŠČU V ST. VIDU NAD LJUBLJANO DNE 15 FEBRUARJA 193« OB DEVETIH SVETE MASE ZADUSNICE SE BODO BRALE V ZAVODU SV. STANISLAVA, V KAMNI GORICI IN NA BOHINJSKI BELI KAMNA, GORICA, BOHINJSKA BELA, SKOPIJE DNE 13 FEBRUARJA 1936 VAIKNTIN, MARIJA, JOXICA, S. KANDIDA, BRAT IN SESTRE MARIJA, SVAKINJA Z OTROCI etev. 37. *SLOvENEC . dno 14. februarja 1!>3f,. Stran 3 Kar i/.ncnada jo padel, sredi dela. V ponedeljek je bil še v šoli in na izprehodu, opravil vse svoje redne posle, naslednji dan pa prod sv. mašo omagal in legel. Zdravniki so rekli: hudo je, srce odpoveduje, nevarno jo. Pa kar misliti nismo mogli. Danes moramo, zakaj prof Luka A r h loži na mrlvaškom odru. Po dveh dnevih hudega trpljenja je mirno izdihnil svojo blago dušo ob dveh popoldne dne 13. febr 1936. Pokojni gospod profesor je bil eden izmed zaslužnih profesorjev, ki so orali ledino na prvi slovenski gimnaziji v St. Vidu. Ze v gimnaziji je predvsem ljubil slovenščino in klasične jezike; zato sc jo z največjim veseljem odzval povabilu nadškofa dr. jegliča, ko je ta prosil mlado duhovnike, da bi se posvetili profesorskemu poklicu na njegovi gimnaziji Na vseučilišču na Dunaju si je pridobil široko in temeljito izobrazbo v klasičnih jezikih, pa tudi v slovenskem in nemškem slovstvu Ko je prišel prvič v šolo, smo se učcnci nekoliko prestrašili njegove odločnosti in resnosti: trdo je šlo prve ure. Toda kmalu smo spoznali, da za lo nekoliko trdo vuaujostjo bije zlato srce dobrega učitelia. Pri podajanju učne snovi jo bil gospod profesor izredno lasen in natančen. Znal je vzbujati od leta do leta zmeroj večjo vesolje z.a predmete, ki jih jo poučeval. Višek smo dosegli v osmi šoli pri lloracu, ki ga nam je podal s tako vnemo in ljubeznijo, da so nam ostalo to uro za zmeraj v najlepšem spominu Pri vzgoji svojih učencev je bil prijazen in dober, toda sentimentalnosti ni poznal. Kako dobro razmerje je vladalo mod njim iu njegovimi učenci, nam pričajo njegovi prvi maturantje, Ivi so se po prvi desetletnici vsako leto zbirali okoli njega. Zadnja lela se je z veliko ljubeznijo posvetil predvsem pouku slovenščine v nižjih raz,-redih. Bil je Slovenec z dušo in telesom, ljubil jc domačo besedo tako zelo, da si bil ob tujki de-j ležen vsaj hudega pogleda, če ne celo hude be-i sede. Tako do dna slovensko je čutil, da mu je j bila grda slovenščina skoraj osebna muka. Zato si lahko predstavljamo, kako zares je učil pri slovenskih urah. Ljubil je slovensko knjigo, bral in zasledoval vso knjižne pojave, včasih celo sam prijel za iiero, saj ie v mladih letih vodil celo literarno vzgojo v Mentorju. Zlasti rad je imel slovenske pesnike, ki jih je znal zelo na pamet: Prešerna, lenka, Gregorčiča, Aškerca, Zupančiča. Tudi sicer ie bil rajni gospod Luka zelo široko izobražen. Poleg slovstvene omike mu je bila zelo pri srcu glasba. Zato jc z zanimanjem spremljal naš glasbeni razvoj od Foisterja, ki mu je bil pevski in glasbeni učitelj v gimnazijskih letih, pa do najmlajših glasbenikov. Ob večernih urah smo večkrat slišali iz njegove sobe dovršeno igranje slovenskih cerkvenih pesmi. Njegov lepi glas, ži-j vahnost v besedi sta ga usposabljala za odličnega govornika. Rad je pomagal v dušnem pa-stirstvu; celo vrsto let jo obiskoval ob nedeljah in praznikih bližnje župnije, kjer ga bodo ljudje ohranili v najlepšem spominu. Svojim tovarišem je bil zvest m dober priia-; tclj; učenci in profesorji težko občutimo izgubo, j ki nas jo zadela z njegovo smrtjo. Sedaj mu jo i srce obnemoglo; še enkrat jc vzplamtelo v silni ljubezni do življenja, potem pa obstalo in prenehalo biti za ta svel. Naj mu Bog obilno poplača njegovo delo, nas pa ogreje za iste velike vzore, ki jih je ljubil pokojnik! Kaj bodo letos v Ljubljani gradili? Ljubljana, I"' februarja. Sedaj je na tleh sneg, v zraku mraz Stav-binski delavci pa skoraj z grozo gledajo, kako se jim za ta mesec zmanjšujejo priložnosti dela in zaslužka. Semintja na kakšni stavbi, ki jo bila lani začeta ter čez zimo z.a silo pokrita, še opravljajo kakšna notranja dela toda tudi te , ovira mraz. Glnvno upanje stavbinskega delav- 1 stva je obrnjeno na pomlad, ko se stavbena se- i iona razmahne. Pri poučenih smo povpraševati, kakšne izglede imn letošnja stavbna sezona v Ljubljani, i Odgovori niso bili niti obupujoči uiti preveč upajoči. Napovedana so sicer nekatera javna dela in zasebne gradnje, toda to. kar |e doslej dokončno sklenjeno, je bore malo. Vloženih je na primer na mestnem magistratu nekaj prošenj za stavbna dovoljenja, toda samo za mala poslopja, adaptacije, pritlične in visokopritlične hiše ter le za neka.; enonadstrop-nih hiš. Ni še znano, ali bo podjetje Dukič nadaljevalo z zazidavo svojega bloka med Dunaj- i sko cesto, Gujevo in Puharjevo ulico Kar je to podjetje doslej že zazidalo je zares hvalevredno in le želeti bi bilo ako bi tudi le;o* postavilo vsaj ono ali dve poslopji, ki sta že v načrtu. Pokojninski zavod je v dvomu kaj naj letos zgradi. Za svoje člane in zavarovance namerava preskrbeti primerna stanovanja, in se pa še odločil. ali naj zgradi več hi5ie v onprtem sistemu (seveda z vrtički) ali pa naj zgradi eno samo večjo stanovanjsko hišo v mestnem pomeriju. Ponujajo mu več stavbišč za tuko hišo, ki bi morda bila bolj racionalna, za zavi rovanee pa bi se v teku časa nemara izkazale enostanovanj-ske hišice bolj praktične in bolj primerne Važna bodo tudi pogajanja, ki jih bodo najbrž že letos vodili mestna občina ljubljanska, banovina, Pokojninski zavod in dižava z.a zgraditev nove občinske bolnišnice v Ljubljani Vsi ti štirje činitelji so zainteresirani na gradnji nove občinske bolnišnice. Kje bi ta bolnišnica stala, zaenkrat še nihče ne ve V postev priha jajo razna posestva, tako travniki Čadovega posestva (jod Rožnikom, ki so zasebna last prav tako Kolmanov gradič pod Rožnikom ki je namenjen javnim ustanovam 'er šc nekatera druga zemljišča, vendar pa pravih stavbišč za novo bolnišnico v najbližji okolici Ljubljane prav zu prav že več ni. Občina na vsaK način letos otvori bolnišnico s 70 do 80 posteljami; kje, tudi še ni končno znano. Prihodnje letu pa mora občina že zidati svojo lastno bolnišnico, ako je ne prične že letos. Verjetno je, da prične že letos zidati banka Slavija v Ljubljani svoje reprezer .ativno poslopje. Banka Slavija se je svojca« pogajala s podjetjem Dukič. vendar ta pogajanja doslej še niso zaključena. O tem načrtu tudi ne moremo končno in defenitivno poročati. Javnih del bo letos v Ljubljani, kolikor nam je zaenkrat znano, bolj malo. V gradbenem sporedu je gradnja univerzitetne knjižnice. Naši bralci so itak poučeni, kakšne ovne lete tej gradnji pod noge. pa ne samo z juga. temveč tudi z. domačih tal. Letos bo mestna občina gradila zbiralni kanal ua levem bregu Ljubljanice od Trnovega čez. Groduščico do spoja s kanalom na Krakovskem nasipu. Konul bo dolg 380 do 450 metrov. Nadaljevala sc bo tudi regulacija Ljubljanice. " vrdku Dukič je obvezana, da to delo dovrši do jeseni letošnjega leta. Enako si bo nadaljevala regulacija Malega grabna. V načrtu so tudi dela za vso kanalizacijo v šiški. tc jc za stranske kanale, ki bi vodili v glavni zbiralni kanal, in enako kanalizacija Bežigrada Kanalizacija Šiške l)i veljala 3 do 4 milijone dinarjev, kanalizacija Bežigrada pn zaenkrat 200.000 din Toga denarja seveda mestna občina nitna in bi mogla delo izvršiti Ic. ako bi sc našlo kako podjetje, ki bi moglo počakati na izplačilo nekaj let. občina pa bi vnesla anuitete v svoj pioračun TTakovalni program za Ljubljano zaenkrat še ni izdelan, ker je odvisen nd mostnega proračuna. V načrtu so pripravljen., tlakovalnu dela za razne ulice, v koliko pa bo nioglu mestna občina te načrte izvesti, je še vpi a.šanjo. Mestna občina suma ima s svojimi uradi dovolj težkoč in prav sedaj, ko je bila ustvarjena Velika Ljubljana, se je pokazala v še večji meri nupuka prejšnjih rodov, da niso dovolj skrbeli za uradne prostore Vsi mestni uradi imajo skoraj podvojeno delo. še več ga bodo imeli po 15. februarju, zlasti |io po I aprilu, ko preidejo vse funkcije okoslala meseca septembra okrožnico, do ljudstvo svobodno izrazi svojo voljo, in kakor smo poučeni od našega voditelju gospoda notranjega ministra dr Korošca, se bo predlog volivcev upošteval. Osnutek, kakor seznam z 80% volilnih upro-vičencev novoustanovljenih občin, smo poslali po službenem potu na merodajno mosta in trdno upamo, da nam bo vlada te prošnjo ugodno rešila. Sestavili smo občino tako, da odgovarja gospodarskim prilikam in finančnim težkočuin. 1. Združita naj se občini Livolu in Zajčje-polje, ko inuita skupno šolo in skupno 1'aro. vse štiri vasi ležijo ob banovinski cesti in tožijo proti Kočevju. Uprava to občine bi stnlu letno 6000 din, upravljal bi jo z lahkoto I tajnik. 2. Občina Zeljne s sedfžem v šal k o vasi imn v svojem območju rudniško celinah TPD in šest vnsi, njeno uprava bi stalo letm 12 tisoč dinarjev, ima svoj občinski dom. 6 velikih lokalov, ki stoje prozni in I V\ km od mosta Kočevje, občino pu plačuje v mostu za ohč-Miski urad drugo najemnino. 3. Občini Staro cerkev s sodoii in v Stari cerkvi so pridruži občino Mula goro. evontuel-no tudi občino Polom ki imata skupno Liro in šolo z vasjo Mulo goro, uprava tc občino bi veljala letno 15 tisoč dinarjev Da občine ne bi bile premajhne, smo jih združili tako. da odgovarja vsem /oh evam prebivalstva. in bomo z trosnndorskc_'a sinliča nn- Novomešhi občinski proračun Novo mesto, 13. februarja. Na zadnji občinski seji je bil sprejet proračun za leto 1936-37. Dohodki so proračuiinni na 1.15 milj. Din. izdatki pa na 1.51 milj. Primankljaj se krije s tem, da sc odgodi odplačilo dolga Mestni hranilnici v znesku 200.000 Din, ter se plačajo le obresti. Za drugo kritje pa se bo skušalo dobiti še druge vire. Iz proračuna je črtana tudi jiostavka 100.000 Din za zgradbo hodnika za pešce proti postaji ter bo občina za zgradbo tega hodnika naprosila bansko upravo za podporo. Med dohodke so všteti tudi 65% občinske doklade na vse neposredne davke ter uvoznine od goved in sicer od goveda na 1 leto starega 50 Din, |>od 1 leto starosti pa 30 Din, od drobnice 10 Din in od vsakih 100 kg uvoženega mesa '200 Din. hranili 40.000 din letno, ker bi m v. občine trosile skupno 50% manj, Kakor troš' sedanjo občina sama. Imamo prosta stanovanja in prosto kurjavo za urade, poleg tega je ludi uslužben-stvo veliko ceneje kakor v mostu Kočevje. V na ta način sestavljenih občinah hi se znižala občinska doklado za 20 odstotkov in upamo, du bo vlada to našo upravičeno zahtevo tudi upoštevala. — Pri zaprtju motnjah v prebavi vze mite zjutraj ua prazen želodec kozarce ua ravue »Franz-Josel grenčice«. Stanovanjske odpovedi Ljubljana, 13. februarja Keporter, z.animajoč se za stanovanjske pri like v mestu, jc skušal dobiti podatke o vzrokih stanovanjskih odpovedi najemnikom. Obiskal je več najemnikov in tudi hišnih gospodarjev, skušal pa je dobiti še druge točne podatke Nad vse značilen je |>ojav, da so začeli odpovedovati stanovanja gosjiodaijem tudi najemniki. Ti slučaji se miiože. V prvi vrsti so uradniki prininrnni iska ti cenejša, zato manj komodna in iiuinj zdrava stanovanja, ker ne morejo zarudi skrčenih prejemkov |ilaievati dragih najemnin, i ji neki najenuiik-urudnik odpovedal stanova"! !:r onir nim razlogom: .-Odpovedujem stanov;, ,|<-. l.er i-predrago. Ne zmorem zarodi niž' i.liodkov. Neki najemnik je odpovedal siam tuje in na vajal: Stanovanje je zaradi vla«.- avjn '-od-Ijivo ler sc moram zato poslu/iti >1 1 da š 1117 obč. tir. zak.< Sodnik pa i«' to od'.o -d zavrnil, ker je bilo stanovanje od|iovcdauo ii.i ! no■.-, r. je bila nasprotno dogovorjena Iriinc e odpoved Tega roka In se moral odpovedovali i drž \ 'a ga je irolevauten razlog. Največ odstotkov pri od|iov edili Miaju mtpo vedi zaradi noplučane in neredno plačane iiajein nine. Mnogi gospodarji »r točno dr/.e j ilač i 11 u dneva. Kakor hitro ni plačila ob roku, - liiii na sodišče. To so sitneži, kajti dostikrat v današ njih stiskah dobri in pošteni najemniki ne pro jetnajo redno svojih dohodkov. So pa tudi Inki gospodarji, ki imajo |Hitrpljenjc iu usmiljenje z najemniki, ki so prišli ne po svoji krivdi, marveč zaradi brezposelnosti in drugih gospodarskih ne prilik v stiske, da niso mogli |mi več mesecev pu ravnati mesečne najemnine. Mnogi so v zaostankih za pol leta in za celo leto, a gospodnrji so jih trpeli. Neki gospodar je odpovedal siromašni družini priprosto stanovanje, navajajoč: Ker je bojazen, da se zanese mrčes v hišo. Pripeljala je nesnažno opravo in takoj sem odpovedal. Prav mnogo delavnic, obrtniških in trgovskih lokalov je odpovedanih za maj. Nekemu obrtniku je bilo odpovedano, češ, da delavnice ne v porablja izključno v prave namene. Baje je obrtnik v delavnici tudi prenočeval. Prava slika, kakšna revščina tare našega obrtnika! Mnoge bo pač zanimal tn-le slučaj. Lastnica gostilne je odpovedala najemniku lokale za ta koj iz. razloga, da neredno plačuje. Med obema je bila sklenjena pogodba, da velja ti mesečna odpoved, določena pa je bila nekaka izredna od-poved z.a primer neplačila in sicer odpoved za takoj . Sodnik jo lo odpoved zavrnil. Utemeljil je zavrnitev, da tak odpovedni rok takoj ni v smislu določil obč. drž. zak. nikak odpovedni rok. ker ne vsebuje nikakega določenega časa in sc zato ne more vpoštevati kot določen rok. Pri okrajnem sodišču je bilo letos do včeraj podanih nad 200 stanovanjskih odpovedi, ki se večjidel nanašajo na mala stanovanja in obratne lokale. Za marec je bilo 78, a|iril 22, maj 07 in za februar 37 od(>ovedi, proti katerim ni bilo mnogo ugovorov. Novice iz Posavia Krško. 12. februarju. Da bo po našem Posnvju prav kmalu zasvetila elektrika, tako se sli;i. Stari pa odkima-vajo z gjovo rekoč: bože, nekoč, n nam bo prej zasvetila božja elektrika na drugem svetu, Kjer ne bo nobenih tozadevnih konferenc, kakor «o v našem Posnvju. Pa jc res žc si--.ruini čas, sicer sc bomo polagoma vsi zgubili v temi Dobro jc da v naše Krško ne zahaja preveč tujcev, sicer bi sc divili nad našo naprednostjo. Preveč udob no pa res ni. ako moro človek v icmi zaviti po ulicah krškega mesta in paziti, da si kje ob kakem vogalu nc razbije nosu. !'o ker nam obe tujo elektriko, ho gotovo kmalu boljše, sc sosednji Videmčani bodo veseli. Pa ti so toliko lin boljšem, ker imajo eno svetiliko sredi vasi. ki jo vsako loto enkrat |irižgcjo. Lansko leto so jo po iz samo golo varčnosti pozabili prižgati in jc no sveto noč vladalo po vsem Vidmu babi Ionsko temo. V Vidmu so dogajajo sploh čudovite stvari. Cesta no pokopališče je bilu nekaj časa v toko sijajnem stanju, du bi ubogi Videmčani kmalu morali nositi svoje rajne no sosednjo pokopališča. Pa so sc menda tega ustrašili in cesto sedaj pridno popravljajo Tako bodo pa zaenkrat še vsi Videmčani pokopani na lostnili domačih tleli. Kakih posebnih novic pa iz našega Posavja ni. Aršiče in Brežice sc mislijo duhovno pomladiti. V obeh krajih sc bo tc ilrri vršil sveti misijon. Vodili ga bodo o. o jezuiti in laznristi. Dn bi Ic obrodil veliko sadu in prinesel katoliški preporod vsem Posavčanom. Gospodarska kriza se tudi pri nas nc kože v na jlepši luči. Vinu smo po preteklo leto dosti pridelali in ga veliko tudi že prodali Normalna cona je 3 do 4 rl i n z.a liter. Marsikatera gostilna bo odslej za daljšo dobo založena z našimi vini. Glede nove letine pa je vladala boja zen. Mila zima našim ljudem ni napravila preveč dobre voljo. Tako smo pa seduj veseli mraza. Poštnega sleparja so razkrinkali Ne piše se Beno Alter, ampak Avgust Sabec iz Limbuša pri Mariboru Maribor, 13. februarja. Incognito premetenega poštnega sleparja, ki je opeharil mariborsko pošto zn I5.iK.'0 din ni dolgo trajal. Ze takoj skruja so nn policiji dvomili, da se piše Beno Alter, kot jc zatrjeval in da je doma i/. Celja. Poizvedbe v Celju in drugod' so bile negutivne. Zato se je policijo (Kitom poslužila edinega sredstva, ki je pi magalo liaz-množila jo slike in jirstnc odtise dozdevnega Bona Alter ju ter jih razposlalo vsc:n v postov prihajajočim policijskim uradom Iz Zagreba je te dni prispelo poročilo, da predstavijo slika najbrž nekega Avgusta šubecu iz Limbuša pri Mariboru. Danes je policija zaslišalo nekatero osebo, ki toga šobeca poznajo, med njimi tudi njegovo ženo, ki je delavka v neki mariborski tovarni. Vso —■ tudi žena — so izjav ile, do pred-stavlja Alterjeva slika v resnici Avgusta su-bocu. Avgust šabee je star 34 let in je sin upokojenega učitelja šabea v Limbušu. Rodom je iz Idrijo ter jo bil lio. poklicu zasebni uradnik. Zašel jo žc v mladosti na krivu poto ter jc bil 1. 1925. od ljubljanskega okrožnega sodišča ob- sojen na tri leto prisilnega delu. ki jih jc pre- bil v Gradiški. Znan je tudi njegov fingirani roparski napad pred 4 leti. pri katerem se je v studoniškom gozdu sam obstrelil v glavo da bi dobil kot žrtev neznanih roparjev visoko odškodnino od zavarovalnice sabec jo ožcnjeil. Njegova ženo živi v Mariboru kot tovarniška delavka. Zadnjič ga jc videlo prod božičem. Potem, ko jo izvršil sleparijo, si je kupil očala in jih nosi), da bi ga znanci težjo spoznali. \ Mariboru ua te poznalo veliko 1 i udi. v Limbušu. kjer sc jc dolgo zadrževal pri starših, pa je bil splošno znan. Zaenkrat pu še ni rešeno uganko, zakaj si ji- pri aretaciji nadel krivo ime ter jc dosledno vztrajal, da se piše Beno Alter. Morila je hotel prihraniti sramoto svojim poštenim staršem in samemu sebi, da bi po prihodu iz zapora lažje prišel spet med ljudi. Zaradi čn ječnosti policije se mu to sedaj ni posrečilo. Jugoslovanska knjiqarna v Ijuhlianl Novosti: Briefe in den Karinol. 2?9 su vez 6s din. Das rbmisohc Martv rologinm 42-1 ~t vr dinarjev. Kiedlcr: Das andere Rcicb. Z.eiige iniisse Gedanken zn den Sonn- nnd Kostno.'* Kpisteln. 207 str. voz 70 din Kalni. Die Wel» fiir Christns! 180 str., nevez. 40 d n Meisner: Katholische Wirklichkeit. so s;r.. nevez din Piti s XL: Rundschreiben iiber d tis katholische Priestertum. S<> str nevez 19 din. Vjimaing Der Tag de.s Horrn. Lesungen zui \ orlu reit ing nuf den Sonntag und die Sonntugsme-se 3()u str., nevez. 41 din. Sjc-pc. Nachnhninng Murieus und goldene Bulic. Prodigtentu iirfe fiir Mori t nisclie Kongregutionon. 16(1 sit. nov« z. 3'. din Strievve. Die Feinde Josu in st ii:<*i Passion. Fastenpredigten und zeitgeinassc Bctrachtun gen. 80 str., nevez. 28 din. \ onic Schmidi Christirnus. Da« llild voni kntholnchen Men sclicn. 190 s.r n. vez. -•> !.n Vonier-Hlcrhorst, Die Personlichkcil Chrisli. 206 str vez 34 din. Drobne novice Koledar Petek. U. februarju: Vulcutii (/drnvkol inilčeuer: Ivuiiu Vuloišk.i Novi grobovi -f- V Ljubljani so umni gospod Ivun I'rt'k, zasebni urudnik. Pogreb bo v soboto ob pol 13. popoldne. — Gospod \ u ! o u M u | c 0 u. upnkojen i železničar Pokopali ga bodo v petek uli 14. popoldne. Gospa J o I k u B raje r II a p u I c r, vilo \a |)ii državnem nfii i julii. Pogreb bo danes ob 4. popoldne N'uj v miru počivajo! Žalujočim naše gskreii') -o/.ulje! -f- V Luškem je umrla gospo Marija š e š k o. muli nolurske uradnice v Muriboru. gospodične M o/o Šešku. Blago pokojnico bodo položili danes \ Luškem k večnemu počitku. Nuj počivajo. Žalujočim nuše iskreno so/ulje! Osebne vesti zl. Promocija. Dunes dopoldne bo na ljubljanski univerzi pronioviruii /n doktorju filozofije g. prof. line Debel jak uretinik »Slovencu«. Promoviruii bo nu osnovi lisertaeije Rey-montovi Kmetje t luči književne kritike. Drugemu uredniškemu tovarišu k promociji prav iskreno čestitamo! ;= I/ sodne službe. Nu okrujno sodišče uu Brdu je premeščen i/prušuni sodniški pripravnik K o š e n i n u Karel, dosedaj uu okrožnem sodišču v Mariboru, iui okrajno sidišče \ Ptuj pu š k u r a b o t Miro. izprašam pripravnik okr. sodišču v Mariboru Zdravniška imenovanju. Za uradnega zdravnika v bunovinskeiu zdravilišču v Rogaški Slatini je imenovan dr. Rudolf l.eskoviir. — Za zdravnika združene zdravstvene občine Dobrovnik v Slovenski Krajini je postavljen dr. .lerko (ioršič. — Za zdravnika združene zdravstvene občine št. Ilj v Slov. goricah ie postavljen dr. Maksim Sevšek. — Imenovanji1 v banovinski službi. V banovin-sko službo je sprejet kol dnevničar zvaničnik pri banovinskeiu zdravilišču Rogaška Slatina Vinko Snoj. tTTTTTI KINO UNION tel. 22-91 Danes premier,'i! Sloviti koncertni in radijski te IOSEPH SCIMIDT v filma ..ZVOHI HUDOSTI" Za smeh in zabavo skrbi SZOKE SZAKALL Predstave ob 16, 1915 in 2115 uri Razrešena uprava in občin-ki odbor občine skofju Loka. Bati dravske br.novine g dr Murko Natlačen je razrešil eeloki pno upru t o občine šknfjii Loka zuriuli ugotovljenih nerodnosti pri izvrševanju občinskih posli v Razrešen je tudi celotni občinski odbor. — Občni zbor Društva brezposelnih profesorskih kandidatov bo l(>. februarja 1936 ob 10. dopoldne na II. deški meščanski šoli v Beethov novi ulici 7, pritličje, desno. Vse diplomirane filozofe, /lasti pu one. ki stanujejo v Ljubljani, vljudno vabimo, da se udeleže olivnega /boru. Saj nas je dovolj, zaenkrat nie nun j kot sto — Odbor IDBPK. — Kdo ho glavni obratni zaupnik tovarne Titan v Kamniku. Dne 25. januarja so se vršile volitve obratnih zaupnikov v tovarni Titan v Kamniku z naslednjim rezultatom: rdeča lista je dobila Iri zaupnike, dočim je beli listi (JSZ) le nekaj glasov manjkalo, da ni dobila štirih zaupnikov. Sklicali je bil sestanek zaupnikov obeh lisi zu izvolitev glavnega obratnega zaupnika, ki se je vršil v navzočnosti člana tovarniške uprave. Sestanek se je vršil tri dni po volitvah, t odi, ker ni prišlo do sporazuma zaradi nepravilnega tolmačenja pravilniku od strani rdečih, so se zaupniki liste .ISZ s protestom odstranili. Zaupniki rdečih so skupno s članom lov. uprave izvolili glavnega obratnega zaupnika. nakar so sestavili zapisnik, da se sporazumno z mandatarji obeh list izvoli za glavnega zaupnika g. Semič Jure. Ta zapisnik so vsi navzoči podpisali in poslali Delavski zbornici v Ljubljani. Za lo nepravilnost so zvedeli člani JSZ ki so takoj vložili dobro utemeljeno pritožbo na inšpekcijo dela ter na kr bansko upravo v Ljubljani. Pričakuje se, du bo le dni potrjen nosilec lisle JSZ, kateri uživa ugled in vsestransko zaupanje v imenovani tovarni in je tudi pri volitvah dobil absolutno večino. Občina Velike Lašče opozarja vse interesente, da bo vsakoletni veliki Svinjski in kramarski sejem lelos dne 24. februarja. Nova knjiga: Sienkievvicz. Križarji roman. II. del (Ljudska knjižnica), nevezan 64 Din. vezan 80 Din. je ravnokar izšel in se dobi pri založnici Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani ter ostalih knjigarnah. Zanimivo predavanje. Opozarjuino nu predavanje, ki ga bo imel dne 14. t. m. g. asistent na zagrebški univerzi ijr A. Rezek v zagrebškem radiu in ki ga bo prenašala tudi ljubljanska radio postaja. Predavanje ima naslov: »O najstarejši kemični analizi mineralne vode v nnši državi.« Razdejanje po viharju v Olševkn. Pred kratkim smo brali o razdejanju, ki ga je povzročil vihar v prijaznem Preddvoru, priziinesel pa tudi ni sosednjemu Olševku. Žalostni sledovi se kažejo mi cerkveni strehi, odkoder je padala opeka in pločevina; vse polno opeke leži na pokopališču; mnogo so trpele tudi strehe vaščanov. V gozdu iz-»leda. kakor bi tu divjala vojna. Koliko škode imajo tu Oleševčani in cerkev! Poleg sedanje krize še lak udarec. Ce bodo merodajne oblasti priskočile nu pomoč s podporami, ie tudi la prijazni gorski kot vreden teh. Občni zbor Osrednjega drištva SPD v Ljubljani bo v četrtek dne 27. fehruarin (936 ob 20. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Dnevni red Poročilo predsednika, poročila tajniku, poročilo gospodarju obračun zn leto I9">3, porccilo računskih preglednikov, proračun volitev predsedniku iu U odbornikov /h triletno poslovno dobo v smislu S 21. društvenih pravil, volitev delegatov /a skupščino, samostojni predlogi (v smislu S IT. društvenih pravil morajo biti predloženi Osredn jemu odboru vsuj osem dni pred občnim zborom, t. j. najkasneje do 19 februarja 1936. da se more o njih razpravljati na občnem zborni. slučajnosti. V smislu S 13 društvenih pravil je občni zbor sklepčen, oko jt nnv/očih 100 članov, po preteku pol ure ua neglede na to Število. Pismena poročila so članom na razpolago v društveni pisarni SPD na Meksnndrovi testi od 20. t. tn. dalje. Osrednji odbor spj). Ni bil aretiran. Zadnji Ponedeljski Slo-\euci« je poročal, da jc bij v i rstu med druž- ini aretirali tudi zobozdravnik dr. Šariloč. Kakor smo zvedeli, dr. Dorčc Surdof ni bil aretira n. Preiskani o umoril Ponkove, Knze.iskn preiskava o umoru zaselmice .37 letne M PenkoVe. ki je stanovala ns Področju pri Domžalah in katere truplo so našli privezano na kol in zraven z žico iui kaničn \ potoku Itači, je v bistvenih obrisih končana. Državni tožilec dr. Pelinher je začel sestavljati obtožnico proli'osumljencem, ki bo zelo obširna iti lenieljl zgolj na indicih. Kdaj bo razpisana pred velikim senatom glavna obravnava, za onkrnt še ni mogoče napovedali. — Požig — strankarsko maščevanje. Z raznimi sredstvi skušajo nasprotniki osmešiti in omalovaževali zadnjo lepo zmago JRZ v občini Tomišelj. k jer so sicer imeli nasprotniki od nekdaj velik vpliv, /.nuno nam je. s kakšnimi terorističnimi sredstvi so si boleli | ri občinskih volitvah izvo jevnti zmago. Pristašem JRZ so grozili / vsemi možnimi sredstvi nierl temi tudi s požigi. Pred volitvami dne 19. januarja, jc eden somišljenikov JR/ posestnik josip Lipovec v Tomišlju, dobil grozilno pismo, da mu bodo zužguli kozolec V noči na četrtek jc pričel ko/olc-c Josipu Lipovi a n-s goreli toda ogen j so je razširil tudi nu kozolec sosednjega posestnika Petelinu, ki je ob občutkih 'volitvah najbolj živahno deloval proti i '-ti |RZ Obu posestniku, du si politična misprotieku. trpitu veliko škodo, ki najbol j jasno s t/uje, kuni se/c strupeno strankarsko sovri-s.vi. kakor ga gojc nasprotniki JI!/ v naših vaseh — Tatvine v Kamniku. V zgradbi, ki jo je kupilo p rosi o v gasilno d-ušlvo v Kamniku od g. Sta-reta Karla zu zasilno ambulanco, so bili v nekem prostoru shranjeni ruzni stari predmeti Trije pod jetni lutovi so lo zavohali in lakoj skovali načrt, kako bi spravili vse lo v denar. V leni prostoru je bila precejšnja množina starega železu in moško kolo. lasi mehanik:) g Božiča Rujka. Tatovi «o vse skup ukradli Iz neke sosedne zgradbe pa so odnesli tudi žago rirkului ko s pogonskim jermenom. Nato so se tatiči preselili in nadaljevali svoje tatinsko delo . Mekinjah v vili Diana«, ki je last kopališke družbe Tam so pobrali vse medeninaste pipe iu drugo Nadstražiiiku g. Pogačarju je uspelo, da je tatove zalotit. Vodja te tolpe je neznana kam pobegnil. Zn njun je i/dana liralicn. — Nesreč« pri delu. \ Zagorju ob Snvi jo '2 letni brezposelni rudar Jože /iipun pomagal pri skludunjii lesu. Med de'um ie pndel ter si /lomil levo roko Prepeljan je bil v ljubljanski) bolnišnico. Liuhtiana 0 Proslava obletnice kronanja papeža Piju XI. V nedeljo, dne Ki i m ob pol 12 priredi A/ t vidiki dvorani -liniona« prt-lavo obletnice kronanju papežu Piia XI - Rdečim sporedom' /bor. teologov I n e« 1'ctrus. Pozdrav predsednika \/ (lovor- Pomen pupi šiva za našo dobo. Simbolična igra: I i sj skal,) Povsod Boga. — Vabljeni vsi — posebna | i inteligenca © Armad iii general pri g. banu. Poveljnik zagrebške a rini je. arniadni general Jurišič, se že več dni mudi v Sloveniji. Včeraj ob pol 1 je službeno obiskal g. banu dravske banovine di Natlačena ter se dalj časa z njim zadržal v prisrčnem razgovoru. KINO SLOGA 1'e.elon 27-30 BK Danes vesela zabava! Premiera burke KATJA pri kateri Vas bo do solz zabaval popularni komjk Snoke Sznkall ob 16. 19-15 ln 21-15 uri. 0 Jegličevci! Vabimo Vas. do --e \ čini večjem številu udeležite pogreba naši ga dragega prolesor ju in tovariša Luka Vrhu 0 Na nocojšnjem XVII prosvi rnem večeru, ki bo ob S. t verundni dvorani hote'a Uniouu. bomo slišali zanimivo poročilo g mol dr Ivana Knilica o potovanju okrog Alnke I vari na sama je zelo zanimiva, predavatelj jc L-' gotovo / lastno spretnostjo podal obiskovalcem Nad so lepih skioptičnih slik nam 'o poknzelo glavna mesta in pristanišča \frike Pa 8-5S. Sedeži po 3 din. stojišča 2 in dijaška i i 0 Prosvetno društvo »Ljubljana« mesto imu tlrev: ob S. v hotelu Metropol (ostanek. na katerem bo predaval g. ravnatelj dr loža Basa j. Pridite vsi in točno! © Kino Kodeljevo igra dane- ob 8. šami-ka \ mornarici« in Zamenjani zaročenki«. MORSKE RIBE velika pošiljka vseh vrst DANES PRISPELA Pripravi na vse načine VIN AR NA K A J F E 2 — NEBOTIČNIK 0 Akademija Podmladka Jadri.nske straže na mestni ženski realni gimnaziji -it !>o vršila v nedeljo l(». t. m. ob 18 uri v dvorani Kazine pod pokroviteljstvom g župana di | Adlešiča m častnega damskega komiteju Pester spored, boguto /ulo/eii buffet prosta'/abavn in Ronny bodo poskrbeli za dobro razpoloženje. Prijatelji Jadrana, pridite polnoštevilno! 0 Svetovni potnik Jovunče Micič iz Jagodine se je ukreni v Hamburgu na potniško ladjo For-t i rib ras Kakor smo že poročali, je imel smolo in t'il aretiran skupaj z nekim defravdantoni in nato izpuščen. 7 njim potuje bivša plesalka Julka in neki Črnogorec, ki se je boril še proti Turkom. Trojica vzbuja povsod, kjer se pojavi, velikansko zanimanje saj prenaša JovanCe s seboj globus kot simbol svojega potovanja. Ladja z Jovančo je zapustila luko včeraj in se nahaja že na širokem morju. Cilj je Amerika. 0 Beli tede nc \ a m nu di ni'orle n miktiu K. Soss. Mestni trg 18/19 0 Dva opekla otroku Včeraj | • ljubljunska bolnišnici! sprejela dva otroku, ki -fa dobila zelo nevarne opekline. Triletna Mi.k n Ahučič hčerka bivšega trgovca i/ Kavškove ulice 3. je prevrnila nase skodelico vročega mleka ter se močno popa rila po rokah Iz Koči-C pa mnogo pri m c rov zelo osjre konkurente, ki pa seveda še dolgo ni kazniva. Ponudbe blasju pu Ijubljuii-ske.ui živilskem trgu in \ vseli loktiMh. kjer dobivajo konzunienti h runo so tuke številne, du j kakem navijanju cen sploh ni mogoče govoriti. Policijska poročila v lom o/.iru so skoraj žalostna ler sc dajo strniti v en sani stavek: V Ljubljani je dovolj bruno n poceni, samo kupci imajo premulo denarja!-« Križu, ki je najbolj zadcia poljedelcu, je loic; v Ljubljani povsem iztrebila morda nuji. oJ,j zloglasni stan — verižuikov z živili. Maribor □ Diplomiran je bil ua zagrebški univerzi za gozdarskega inženjerja g. Ferdinand Fabjatt. fta-stitamol □ Poročili so se v Mariboru: Mlakar Alojz ih Drobnak Marija, Senčar Emil in Krajšek Matilda, Ekart Ivan iu Beranič Elizabeta, Viher Matej in Fluher Marija, Dobaj Friderik in Vrez-nor Jožefa, Regval Jakob in Oorenc Marija, Laiilut Alojz in Itaner Bi-igita. Dekorti Rafael iu Završnik Julijana. Bilo srečno! □ Smrt kosi. V bolnišnici sin umrli v cvetju let zasebnica Ana Nidriht. stara 23 tel iu Matilda žnuderl, hčerka mizarja drž. žel., ki ji je bilo jedva 13 lel. Naj počivata v miru! □ Spored »Ruskega večera« v soboto v ktt-zinski dvorani bo zelo pester. Nastopi pevski zbor Jadrana :, tenorist zagrebške opere Manoševski, članica baleta bolgrajske opere Arsenjeva, čelist prof. ftedlbnuer in klavirski virtuoz prof. dr. Roman Klasinc. □ Kazmesiirjenii žrtev. Včeraj dopoldne se je vršila na Pobrožju obdukcija trujila pokojne Terezije Konrad, ki jo je mesar Knapič usmrtil predvčerajšnjim opoldne na dravskem mostu. Pokojna je dobila S velikih ran z nožem, vse v hrbet. Videlo se je i/, razmesarjenega telesa, kako morilec kar na slepo mahal z nožem po ubogi zrlvi. Šest ran je lažjega značaja, ena pod levo pazduho je absolutno smrtna, ker so prerezane odvodne žile. iz katerih je pokojnica izkrvavela, ena na hrbtu mul lopatico in hrbtenico pa je snirtnonevarna. Po razteleseriju je bilo truplo položeno na otler v pobreški mrtvašnici, kamor so včeraj prihajali ljudje, posebno ženske kar v trumah kropit ter so prinašale cvetje. Pogreti nesrečne žrtve bo danes popoldne ob pol 4 na po-brežkem pokopališču. Svetilu ji večna luč! □ Mariborski derbi. Na nogometnem jiolju bomo imeli v nedeljo domačo senzacijo —- mariborski derbi — kakor nazivamo srečanja med SK Železničarjem in SK Kapidom. Tekma se bo vršila ob 3 popoldne na Zelezničarjevem igrišču ler bo gotovo ena najzanimivejših, kar jih bomo imeli v letošnji lezoni. □ Prosvetno društvo v Studencih priredi v nedeljo, 10. t. ni., po večernicah v samostanski dvorani zanimivo predavanje: Sežiganje mrličev . Predava bogoslovni profesor dr. .J liohnjec. □ Domačija v plamenih. V Lokovlci je zgorelo vse imetje posestnice Jožefe Kovač. Ogenj je uničil gospodarsko poslopje s hlevi, klet in kaščo ter hišo. Zgorela je tudi ena svinja in domač pes. Škode je 00.000 Din. Zgorolo je ludi vse pohištvo najemnice Neže Fidej, ki ludi trpi znatno škodo. Orožniki so aretirali v zvezi s tem požarom tri osebe. □ Mariborsko in celjsko okrožje Kmetijske družbe l»o skoraj osnovano. Mariborsko okrožje bo obsegalo vse podružnice severno od Konjic, celjsko pa ostale južno od te črte do meje bivše Kranjske. Obe okrožji bosta imeli popolno samostojnost ter bosta takor-ekoč samo še. po imenu zvezani s Kmetijsko družbo v Ljubljani. □ Pozor pred »pregledovalri« strelovodov. Pred mariborskim sodiščem se je vršila včeraj zanimiva razprava. Neka tvrdka, ki gradi strelovode, je tožila več kmetov, ki niso boleli poravnati stroškov za pregled strelovodov. Kmetje pa so dokazali, tla je tvrdka zaračunala previsoke pristojbine, da so nekateri ljudje, ki nimajo niti strokovne usposobljenosti hodili po deželi ter se predstavljali kot banovinski pregledovale! strelovodov , ki so za svoje preglede boleli imeti ogromne takse in tako se je morala slednjič tvrdka zadovoljiti tudi s polovico računa, katero so ji kmetje prostovoljno ponudili. V bodoče pa bi bilo umestno, da bi kmetje take pregledovalce; kar prijavili orožnikom, banska uprava pa bi v resnici poslala svoje strokovnjake, ki naj bi izvršili pregled strelovodov zastonj ali pa za malenkostno pristojbino. □ Dober jilen policije. Pod tem naslovom smo v Slovencu z dne 31. januarja t93(j poročali, da je mariborska policija prijela 21 letnega poklicnega tatu Jožeta ligo, ki je dne 25. januarja 1936 vlomil v gostilno Lisjak v Mlinski ulici. V Šmartneni pri Slovenjgradcii živi kleparski pomočnik Jožef ligo, ki pa ni istoveten z zgoraj navedenim Jožetom Ilgom, ki je zaradi vloma zaprt, in sploh ni z njim v nobeni zvezi in tudi ne v sorodstvu. To ugotavljamo, da ne bi kdo po krivem dolžil nečastnih dejanj, ki jih je zagrešil poklicni lat Jože ligo v Mariboru, kleparskega pomočnika Jožeta liga v Šmartneni pri Slovenjgradcu, ki je znan kol pošten in neoporečen rani. Rečica ob Savinji V torek smo položili pod hladno rušo pocestnico First Ano iz. Pobrežja. Svoje trudne oči je zatisnila v starosti 87 let. Bila je mali dvanajsterih otrok, vzorna krščanska žena, ki je z veliko ljubeznijo vzgo jila dobre sinove in hčere. Bila je krstna botra prol'. J. Jeruiu, duhovniku Francu Je-raju, župniku iu duh. ........... ter mnogoštevilnim drugim. Ob odprtem grobu se je od rajne poslovil domači župnik in duh svetnik g. Požar, ki je pravilno poudarjal, tla smo izgubili ženo ki je bila steber cerk. žen. organizacij in ena izmed naših [iti duši najboljših in najplenienltejših mater. Čeprav že v visoki starosti in oddaljena od ztipne cerkve, nikoli ni zamudila sv. maše in skorajda sleherni dan jo skozi vse. življenje sprejemala sv. zakramente. To bridko izgubo bodo ob čutili tudi otroci, ki so bili trdno priklenjeni na vzorno mater, n v tolažbo jim naj bo.' da je onemoglo mater poklicni Vsemogočni, kjer bo živela vse lepše življenje, nego mi tem svetu. \ sem žalujočim nase iskreno sočustvovanje. svetniku ratnilui Celje & Proslava obletnice kronanja papeža Pija XI. bo v nedeljo, dno 16. t. m., ob 4 popoldne v dvorani Ljudske posojilnice. Ne programu so orkestralne točke, govor Petrov prostol — temelj miru govori g. dr. Ivo Cesnik iz LJubl|nne. skioptične slike m himna Povsod Boga. Občinstvu priporočamo. du si nabavi vstopnice r.n to proslavo v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi ali pa v »Slovencevk podružnici. . & Bolničarski tečaj Rdečega križa bo od ponedeljka, dne 10. februarja, dalje v Zdravstvenem domu v Celju. K tečaju se je priglasilo žo nad 60 tečajnikov obojega spola. Tečaj bo trajal dva mesoca. 0 Zanimivo predavanje za gasilce. V sredo, dne 19. I. m., bo ob 20 v Gasilskem domu drugo predavanje za gasilce. Predaval bo g. Ing. Dušan Rudolf, profesor na rudarski šoli v Celju o rudniških požarih, nesrečah in reševanju. & Poročil se je g. dr. Sveto Teofunovič, zdravnik v Topolščici, z gdč. Anico liusovo, uradnico v Topolščici. Čestitamo. Ptuj Izsleden pnžigalec. Na svečnico zvečer je izbruhnil požar pri posestnici Neži Jamiš v Jan-ževskem vrhu pri Sv. Urbanu. Zgorel je do tal kozolec poln sena, slame in listja. Domačini se je posrečilo ogenj omejiti, da se ni razširil na ostalo gospodarsko poslopje, škoda ni velika in znaša le okrog bOOO Din. Kako je prišlo do požara, se ni moglo ugotoviti. Lastnica pa je dobila anonimno pismo, v katerem jo pisec opozarja, naj spravi gospodarsko orodje na varno, ker bo še gorelo. Januševa je izročila pismo orožnikom, ki so uvedli preiskavo in končno izsledili pisca anonimnega pisma v osebi nekega posestnika v Janževskem vrhu, ki so ga aretirali in je priznal, da je ogenj zanetil on sam, lo pa iz sovraštva tlo Januševe. Požigalca so izročili okrajnemu sodišču v Ptuju, Vrhnika V torek smo položili k večnemu počitku gospoda Avgusta P i r n u t a, posestniku iz Verda pri Vrhniki. Bil je dober mož, skrben oče in iskren prijatelj. V upanju na ozdravljenje je iskal pomoči tudi v bolnišnici, saj je bil šele v 64. letu starosti. Krutu usodu pa nui je pre-trgulu nit življenja in odšel je k Bogu. — Naj v miru počiva! Naznanila Liubliana 1 Simfonični konvert pomnožeiiogu ljubljanskega Kutl.io-i»i'kt*slr:i pod vodstvom dirlioiila D. M. feiguilica bo v iwnodejjok, ilne 17. t. ni. ob 2« v Filharmonitou dvorani. Orkester je popolnoma pravilno sestavljeni i>n zaseden i vsemi inšitruaiientii, kukor jih z.ahtevajo dela. M so napisana v predklasKnil oz.ia-oiua zputlnjo-kltisifni dobi, ki se izvajajo ua našem koncertu, ter .so Jtli naiplsa.il svcloviHKtnami mojstri tliiiidl, BucJi ia Haydii, ler miš rojak .Inrlj Mihove. Posebno opoznt-jamo na prvo izvedbo Uaohovuifa kl>a.vimske(fa koncerta, ki stii iiiru oh spremi jevu.n j n orkestra konserva-torist It. Gii.lln,tin Začetek koncerta Jc točaio ob 39 /.večer in se vrši v PiJharmon.lčiiil dvorani, tla je obisk omogoGeai vsakomur, so con« Izredno ntake, He-derž.i so pt> 10 Dim, tttaJiSdu ih> 5 Dui. Predprodaju je v Matični lili,iizurili. I Sentunck Lenije koroških borcev bo v sobuf.o ob 8 v hotelu Mlikljd v spodnji dvorani. So&tuiiek je z.olo važen radi spremembe pravil. 1 Kino Kodeljevo danes oh 8 preniljern Šiunikit v Mornarici, isra Šaintka Kohe.n; kot drugI film Zamenja,iui zaročenci. 1 Nočno uliiibo imajo lekarne: mr. Leustok. Ite-sljevn cesta 1: mr. BaAovec, Kongresni trg 12 igro poii>old-ne v Slovenski Bistrici. Celje c Oheni zbor društva tSoie* bo lli. t. ni. ob 10 v nudi dvorani Nurodinega doma v Celju. L|UBI JAINSKO GLEDALIŠČE DRAMA: Petek, 14. februarja' Zaprto Sobota. 15 februarju: Pesem s ceste. Red B. Nedelja, 16. februarju ob 15: Trije vaški svetniki. I/.von. Globoko z.nižano cene od 2il Diiii naivi&dol. — Ob 20: Tuje dele. Izven. Znižane cene o-d 24 DiTi navzdol. OPERA: Potok. 14. rcibruarjn: Plesni večer tjospe Mercedes Ooriiz-PavcUč t: Zagreba. Iz,veni. Zniižnnie cene. Sobota. 15. februarja: Boecaceio. Izven. Globoko znižane ceni' od 'il I*iiii navzdol. Nedelja. Ul. februarja ob 15: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Tf.ven. Znižaine cene od -.'4 Dim navado!. — Ob 20: Katarina 1 'majlova. Izven Zni-žine cene od 36 IMiii navztlol. ? A R!H< )I?SK() GLEDA I !s( E Potek, 14. februarja: Zaiprlo. Sobota, 15. februarju oh 20: Ples v Savo/in. Prenuiilera. Nedelj n, 16 februarja ob 15: Trafika Ziiliaiie cone. — Ob 20: Majda. Znižane ocaio. Radio Programi Radio fJvbUantm Petek, II. februarja. 1,1 Šolska ur«: lli»iJensko predavan].|e (gosipa dr. Slava KrisitHii-Lii.nn ekl. 12 1.7. Dvtifaikovih orko»t,rii.lnlli siklatlb (plošče). - 12.45 Vremenska napoved, iwiro61'lu 13 Napoved čius«. objava sporeda, obvestila. 13.1 J Havajske kitare (jiloSee). _ 14 VriMiitinsko porofililo, bor/,ni tef-iijil. - 18 Ženska ura: O -ž.i>n,skem sl.udi.i-u na ij-nMiianoki u.nlverzi (gospa 01«a Gralior). — 1«.20 Orleg: Prer «ynt I. suii.a (plošče). HS.411 Delavsko /.adrtižulStivo (gosp. Cešno-var Slavko). — 1!) Napoved Časa, vreuneiiHkii napoved, poročilu, objava sporeda, obvost.lla. ■ Ifl.sn \acitmid-J1;1 "r,': NnJstarnjSa kfnnk'.mi anali«)) uiišili vod lir. Itiv.uk i-z, Zagrebu). - 20 Kar želite, u. d(»l»i'tn (ptosce po z.cljnli). - 20.IKI Vesela božja |>,,| - veselo-igra po Roseggcrjcvl noveli (tavajaio rlani Nn,ro|n-Vtt epornla. 22.15 I!uw.kl «ekst.et.. - Konec ob '-J3 ' Drugi programi i Petek. II. februarja. Ilelnrnd: lll.iii Narodne pe-snu. - jj.-jii liinnski Korz.inkovcgii Hiniifomič.na -ui.ta .Sohorw.n.l« . - 21 .larobielnn igra Cist račun. --1.311 1 ren<*< Iz Zagrebu. - 22.25 Weher|evp Mkln lljo. - /.anreb: 30 \ ii>|i„m. - 20.30 Klavir. - 21.15 Priredi-lev drušlv,, SkJad.. - 21.45 Plošče. - 22.15 p !,«„«, glasna. Dunaj 10.5(1 H iirnpertliinekovB pravlllčna JMUM-II Kra evsiki otrtKii . - 22.35 Zaibavni konccrl, -J.4.» AVM.rrjfliKfi plesna glasim. IliKlimpettri; Ml 30 Ireno« iz, opere.. - 22.35 (.'.i,ga,n«k n glasba - il.SO Plesna gliisha. - Trst- Milan: 20.35 Peslrn gljusbii . - 11 ki turni večer 21.35 Piran,loM,u n komediila. -.-'.I.) Plesna glashn. . /»,.„„„.. \\'wmr|wn ,„„,„, r-si 1^'" "i "r'"» »l-T1 Zabavni koncert, 21 J) mi nihalo0'"' V'?,U"lr.ki, koncert. - K.% Vaška g.«II.H n ' i- ' Koncert fiolke filliar mo l.|e. arsava: 20.10 \Viignerjevn ,„iBra i.otimi 1»' IM ■ A17 40 ln 22.20 Prenos iz On-Pn. -- is 1 lesi ln. peHini r117.111 Ii narodov. - lleriin: -"010 't'"'" .....: Kiinifisberii: 20 15 Glasbene ' ratislnna Stiitlf/art: 20.10 Prerez, skozi nem- ■!, „.'>"vr-' -L- '»*'"" N"mSki mojstri. - Koln: JU.10 Voja.sk. koncept. - 21 Ilralimnoiv koneea-t. - Gospodarstvo Znižajte davke našemu kmetu Iz lela l()'J8 imamo zakon o neposrednih davkih, ki pa je bil kasneje večkrat i/nreinenjen. Med eno prvih davčnih vrst navaja ta davčni zakon, ki se je začel izvajati s 1. januarjem 1020 v vsej državi, zemljarino. 2e 28. marca 1029 je bil reformiran zakon o neposrednih davkih tako, da je bila zemljarina določena na 10% katastrskega čistega donosa, dopolnilni davek za zemljarino pa se je zmanjša) od 2 17 na 2-14% itd Z drugo novelo k zakonu o neposrednih davkih se je 18. maja 1930 dopolnilni davek za zemljarino zmanjšal nadalje na 2—8%. Poleg tega pa je bilo določeno, da se na dopolnilni davek ne sinejo pobirati nobene doklade. Za davčno leto 1931 je bila zemljarina znižana od 11 na 10% in je na tem ostala tja do leta 1935. V naslednjem podajamo po proračunih in zaključnih računih pregled plačila zemljarine do danes (v milij. dinarjih): 1930—1931 720.0 610.95 1931—1932 610.0 479.6 1032—1933 456.0 431.5 1933—1934 456.0 ? 1934—1935 450.0 ? 1935—1936 456.0 1936—1937 450.0 Iz tega pregleda je razvidno, da je faktični donos zemljarine že v proračunskem letu 1930- -1931 znašal 100 milj. manj kot je bilo jjroračunano, naslednjega leta se je sicer cenitev zmanjšala, v večji meri pa se je zmanjšal donos, ki je kasneje padel celo na 431.5 milj., v dveh letih za skoro 180 milj. Din, kar se ne da primerjati z nekaterimi drugimi vrstami neposrednih davkov. Žal za kasnejša leta nimamo podatkov o taktičnem donosu zemljarine, ker se objavljajo samo skupni podatki za vse tie-jxisredne davke. Nove izpremembe v zemljarmi imamo v letu 1935. Dne 2. februarja je bila sprejeta uredba o olajšavi glede zemljarine za davčno leto 1935. Ta uredba je določila, da ostane tudi za leto 1935 osnovni davek na dohodke od zemljišč 10 odstotkov katastrskega čistega dono&a; v davčno osnovo za zemljarino za to davčno leto pa se vnese kljub veljavnim zakonskim določbam katastrski čisti dohodek za njive (oranice), pa tudi za vinograde na krševitem svetu, kjer so kmetov glavni dohodek, z vrednostjo zmanjšano za 20 odstotkov. Na fiodlagi pravilnika smo se mogli prepričati, da so smatrali za vinograde na krševitih tleli samo vinograde v našem Primorju in da ta uredba za nas ni prišla v rtev, čeprav imamo tudi pri nas take kraje, kjer vinograde lahko smatrali, da so na krševitih lleh, t. j. na Dolenjskem. Se večje olajšave pa je prinesel zakon o budžet-Fkih dvanajstinah za dobo od avgusta 1935 do marca 1936 Ta zakon je določil v čl 48, da se olajšanje zemljarine po uredbi št. 4200 z dne 2 februarja 1935, odobreno v tem zakonu v č!. 90, točka 8, podaljšuje tudi za davčno leto 1936 s tem, da se po čl. 1 omenjene uredbe katastrski čisti dohodek zmanjšuje za en tretjino. To jootneni, da je zmanjšanje še večje kot je bilo, in sicer od 20 odstotkov v letu 1935 na 33.33 odstotkov v 1. 1936. Ko smo priobčili lani omenjeno uredbo, smo navedli, da ceni finančni minister izpad dohodkov od zemljarine na 100 milj. Din, lorej je jsričako-vati v letu 1936 izpada 167 milj. Din. Ugotovili srno tudi, da bo to znižanje prišlo v korist onim banovinam, kjer tvorijo pretežni del kmečke posesti njive. To nam potrjuje tudi kmetijska statistika za 1935, t. j. zadnja uradna publikacija kmetijskega ministrstva. Vso jKiljedelsko površino ceni v naši banovini statistika na 829.000 ha, od tega pa odpade na njive samo 314.000 ha, torej le približno 38 odstotkov, dočim znaša povprečje za vso državo nad 50 odstotkov, vso kmetijsko jx>vršino cenijo na 14.270.000 ha, od tega tvorijo njive 7,392000 ha. To pomeni, da je znižanje zemljarine prišlo bolj v korist onim pokrajinam, kjer prevladujejo v kmečki posesti njive. Tako imajo njiv: donavska banovina od 2,674.000 ha 2,116.000 ha. savska od 2,314.000 ha je njiv 1,243X00 ha in vrbaska od 1,062.000 ha je njiv 722.000 ha V neugodnejšem položaju pa so tele banovine: vardarska od 1,998.000 ha je njiv 911.000, drinska od 1,413.000 ha je njiv 794.000 ha. zetska od 1.415.0C0 ha je njiv 306000, moravska od 1,326.000 ha je njiv 723.000 ha Toda v zetski in primorski banovini je bilo to nadokna-deno z znižanjem zemljarine za vinograde na krševitih tleh. V zvezi s tem, da so naša izvajanja točna, moramo navesti še izjavo samega ministra za finance g. Dušana Letice, ki jc letos v skupščini dne 3. febr. izjavil: Vprašanje je, zaknj je baš njiva vzeta za podlago, da se pri njej reducira zemljarina. Vzela jc bila baš zaradi Vojvodine, o kateri ie bilo sedaj največ govora, zarodi Vojvodine, katero je g. poslanec Došcn tu posebno omenil. Zaknj? Zato ker se njiva kot kulturna vrsta obdelave zemlje najpogosteje pojavijo v noši državi, a v Vojvodini je ona kulturna vrsta po pravilu Zato se bo boš Vojvodina s tem znižanjem zemljarine za eno tretjino sorazmerno najbolj okoristila « Nato je govoril še o gradbi velike ceste skozi Vojvodino, ki bo tudi zelo koristila Vojvodini. Zanimivi so tudi podatki o katastrskem čistem dohodku, ki jih je navedel finančni minister v svojem ekspozeju za proračun 1936-1937. Katarstrski čisti dohodek za 1934 je znašal 5.024 t milj. Din. . Od tega je treba odšteti 1.1229 milj. Din za v zakonu določeno tretjino. Po tem bi znašal za niive j in vinograde čisti dohodek 3.368.7 milj., ostalo pa ; bi še dohodka 1.655.4 milj Din. Skupno znaša do- | hodek, ki prihaja v pošte v za zemljarino, 3.901.2 milj. Din, od tega dohodek od njiv in vinogradov na krševitih tleh 2 245.8, osialih 1.655.4 milj, pa od ostalih vrst zemljišč. Posledica sankcij Ker olajšava zemljarine za njive in nekatere vrste vinogradov ni tako občutna za Slovenijo kot za nekatere druge pokrajine v državi, je potrebno, da se znižanje zemljarine izvede enakomerno po | vsej državi. Ni treba dajati olajšav sumo /o njive , in deloma zu vinograde, ampak za vse vrste po- \ sesti, od katere je plačevati zemljarino Kajti gotovo je tudi Slovenija potrebna davčnih olaiš iv v isti meri kot Vojvodina, če ne še znatno boli Pomisliti je namreč trebn, da je zaradi sankcij nastal za našega kmeta obupen položaj, ko nc more več tako vnovčevoti važnega dela svoje produkcije, t. i. lesa. Na drugi strani pa za ta izpad nimamo nobenega pravega nadomestila, ki bi pomagal vzdržati našemu kmetu do boljših časov, na katere še vedno tipa To je prvi razlog, ki govori za tako zmanjšanje zemljarine, da bo od nje tudi slovenski kmet, ki mora delati sploh pod težavnejšimi pogoji kot njegov tovariš v drugih pokrajinah države, imel sorazmerno enake koristi kot bogatejši vojvodinski kmet in bodo olajšave za vse enake. Sc več zahtevati bi bilo posebne olajšave z a našega kmeta, za kar govori tudi naslednji razlog. Kriza naše živinoreje Naš krnel je v veliki meri navezan na donos svoje živinoreje, snj je Slovenija izrozito alpska pokrajina Saj tvorijo v Sloveniji travniki in našniki 54.4% vse kmetijske površine, v donavski pa n. pr. samo 14.8% itd. Kriza v živinorejskih pokrajinah države pa je močnejša kot v pokrajinah, kjer je predvsem razvita poljedelska produkcijo. To aro dokazuje predvsem indeks cen. Po zadnjih podatkih Narodne banke v januarju letos je znašal indeks rastlinskih proizvodov 83 fpodlaga so cene v letu 1926 kot 100), dočim je znašal indeks cen živine in proizvodov na debelo samo 56.7 pri skupnem indeksu 71.1. To nesorazmerje med cenami rastlinskih proizvodov ter cenami živine in proizvodov traja že dali časa, poostrilo pa se ie posebno v drugi polovici lanskega leta, ko so začele naraščati cene rastlinskih proizvodov in ko so nekateri narodni gospodarji v tem dvigu videli že rešitev kmetijske krize in vseh vprašanj, ki so z njo v zvezi V juniju 1935 je znašal indeks rastlinskih proizvodov še 60, do decembra pa ie narastel že na 87.3 ter je malo popustil v januarju letos: no 87.0. Istočasno pa je od junija do decembra 1935 indeks cen živine in proizvodov narastel samo od 58.5 na 59.4, odnosno od najnižjega stanja v avgustu od 53.1 na 59.4, toda v januarju ie ta indeks zopet padel na 56.7 in ie s tem le malo bil višji kol povprečno zadnia leta. Povprečni indeks je znašal za rastlinske proizvode in živino: rasti. živina Povprečno . 1927 1123 104.4 . 1928 130.1 108.0 . 1930 " 89.3 9(5.3 . 1931 74.3 72.2 . 1932 07.5 56.6 . 1083 57.2 57.1 . 1934 57.4 55.4 december . 1985 83.7 59.4 Januar . . 1936 83.0 56.7 To pomeni, da traja kriza v živinorejskih krajih še dalje: dočim se razmere v žitorodnih pokrajinah obračajo na boljše. Tako je vedno bolj nujno potrebno, da se pomaga živinorejskim pokrajinam k boljšim cenam živine, vpošteva pa naj se njih težavne,jšl položaj tudi pri zemljarini, odn. sploh pri davčnih dajatvah. StOnje Narodne banhe Dne 8. februarja jc bilo stanje Narodne banke naslednje (vse v milij. Din, v oKlejNijlh razlika v primeri /. izkazom za 31. januar 1936): Aktiva: zlato v blagajnah 1.383.33 (plus 10.00), zlato v inozemstvu K7.7 (— 0 44). valute 0.2« (jilus 0.15), devize '29.8,5 (_ 0.7) skupno |)od-laga 1.501.10 (plus 9.04), devize izven podlage 323.8 (plus 11.3), kovani denar 374.4 (plus 15.25), posojila: menična 1.448.2 (-- 6.9), lonibnrdna 256.94 (plus 0.9), skupno posojila 1.705.1 (— 6.0), prejšnji predujmi državi 1.071.5 (plus 0.1), razna aktiva 556.7 (plus 4.6), efekti rez. fonda 115.6 (— 1.41), ostalih fondov 11.06 (— 028). Pasiva: rezervni fond 188.4 (j>lus 0.15), ba n k ovci v obtoku 4.807.4 (plus 19.85), drž. terjatve 13.0 (plus 2.86), žiro 664.25 (— 19.48), razni računi ,^37.4 (plus 27.87), skupno obveznosti po vidu 1.514.0 (pltis 10.4). ooveznoati z rokom 185 8 (plus 0.35), razna pasiva 154.9 (plus 2.44). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 6,882.01 (plus 30.65), skupna podlaga s priniom 1.929.0 (plus 12.3), od tega samo zlato v blagajnah s priniom 1.777.6 (plus 18.7) milij. Din. Skupno kritje je naraslo od 30.17 na 30.22, samo zlato kritje pa od 27.77 na £7.85%. Izkaz prinaša nadaljnje nazadovanje |>osojil, ki so padla v teku januarja in prvih 8 dni februarja za 70.1 milij. Din. in &icc predvsem menična posojila, dočim so deloma lonibnrdna posojila celo narasla. Stalno pa se fiovečuja podlaga naše emisijske banke, zlasti pa zlato v njenih blagajnah, ki je od začetka feta dalje s primoni vred naraslo za 59.7 milij. Din. Konkurz je otvorjen nad zapuščino po |xik. Francetu Ilomarju in nad imovino Ivane Hoinar, pocestnice v Kamniku, Zaprice št 21 Koukurzni sodnik starešina G rum Josip v Kamniku, koukurzni upravitelj dr. Žvokelj Dominik, odvetnik v Kamniku. Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču j v Kamniku 25. februarja ob 9. Prijava lorjatov do j 12. marca. Ugotovitveni narok 17. marca ob 9. Dobavo: Ravnateljstvo državnega rudnika Velenje sprejema do dne 19 februarja t. I. ponudbe j za dobavo mavca, karbolineja, terpenlina in laka. j Licitacije: V Dravski delavnici v Ljubljani bo dne 22. februarja t. I. ofertalna licitacija za nabavo brezovih, jesenovih in bukovih Irupcev in desk za čolne; dne 14. marca t. 1 za nabavo raznega materijala za potrebe delavnice (razni vijaki, žeblji, železo, platno, barve Itd.). Posestniki novih hiš kot vlagatelji. Od člana Društva posestnikov novih hiš smo prejeli članek, iz katerega posnemamo: Problem posestnikov novih hiš je eden naših najvažnejših problemov. Posestniki novih hiš so predvsem mali ljudje in ne gre jih zaradi pretežkih bremen gnati na cesto. Danes je skrajni čas, da se ohranijo taka mala posestva, ki so prav za prav samo zazidane vloge. Ustvari naj se znosno razmerje med vlagatelji denarnih zavodov in med posestniki-dolžniki. Vlagatelji se sigurno ne bodo proti vi I i znižanju obesi' ne mere, če vedo, da bodo vloženi kapital dobili vrnjenega z nižjimi, toda sigurnimi obrestmi. Društvo opozarja vse inerodajne faktorje na resolucijo, ki je bila sprejeta na zborovanju Društva posestnikov novih hiš dne 6. oktobra 1935. Da pa bo ta resolucija primeren poudarek in opora, pa je potrebno, da se jjosestniki novih hiš v čimvečjem številu organizirajo v lastni organizaciji, kalere edini program je rešitev vprašanja |>osestnika nove hiše. Anketa o omejitvi dela velikih miigazinov. V sredo, dne 12. i. iti. je bila v ministrstvu trgovine in industrije anketa o omejitvi dela velikih magazinov. Pri anketi so sodelovale vse trgovinske zbornice iz državo ter so |iodnlc konkretne predloge za izpremenitev uredbe od 25. oktobra 1934. ki je prepovedala poslovanje velikim nin-gazinom. Ministrstvo trgovine In industrije bo v kratkem rešilo vprašanje meritorno. Cene slodkorne pese.. Finančni minister je imenoval komisijo, ki bo pregledala eene sladkorne ]>ese za kampanjo 1935-36. Komisija je ugotovila, da je bila minimalna cena pese v tej sezoni 20.25, najvišja 24 Din, v prejšnji kampanji pa 16.23 in 20.63 Din za kg. Produkcija sladkorja je znašala v kampanji 1935-1936 v tovarnah: Osjek 8.095.5 tone, odkupna cena za peso 20 40 (prejšnja kampanja 16.65) Din, Cuprija 11.754,8 tone, odkupna cena 24 (18.93) Din, Belic 9.290 ton. odk cena 20.50 (20.23), Novi Vrbaš 12651 'on. odk. cena 22.15 (19.58) Din, Cukarica 10.915 Ion. odk cena 21.24 (17.07) Din, Crvenka 15.148 ton. odk. cena 22.40 (18.94) Din, Stari Sivac 888 ton odk. cena 20.25 (16.47) Din in Petrovgrad 11.516 ton. odk cena 23.65 (20.63 )Din Fakturiranje blaga za Nemčijo. Finančni minister je objavil odlok, po katerem se razveljavi odlok z dne 5. oktobra 1935, nc katerem so se morale vse fakture za blago za Nemčijo izstavljati samo v dinarjih dočim je bilo fakturiranje v vsaki drugi valuti prepovedano. Drii/ha kož.uhotino v Ljubljani »u ponovi dne marca I I. Letošnja januarska dražba je zelo zadovoljivo izpadla Pa se da lovcem prilika za vnovčenje tudi tistegH blaga, ki ga niso oddali za januarsko dražbo, in zu prodajo novega lovskega plena, bo Divja koža dražbi, j unovila. Blago za to dražbo i Divja koža , Ljubljana — Velesejeni, že sprejemu. Horza Ljubljana, 18. februarja. Denar Neizpremenjeni so ostali tečaji Amsterdamu. Berlina, Bruslja, Curiha in Proge, dočim so narasli tečaji Londona in Ne\vyorka popustil pa je Pariz. V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ; ljubljanski borzi ostal neizpremenjen dočim je na | zagrebški tiorzi popustil na 9.8350 9.4850 na bel-grajski pa se je učvrstil nu 9.8487 9.4187. Urški boni so notirali v Zagrebu 38.8 1 34.0!. v Belgradu pa 83.05 84.85. Angleški funt je ua naših borzah j popustil na 254.20 • 235..NO. Španska pezetn je v I Zagrebu notirala 0.4050 6.5050. v Belgradu (>.70 blago. Nemški čeki so notirali v Ljubljani 11.70 do 14.90, v Zagrabil 14.65 14.85, za ultiino februarja 14.40—14.00, za inedio marcu 14.25 14.15 V belgradu so čoki notirali 14.7355 ll.985.Y Za italijansko liro (valuto) so denarni zavodi plačevali 8.05—3.10, za dolar pu 50.25 -50,7,"]. Ljubljana. -- Tečaji s priniom. Amsterdam. 100 lil. gold. . . . 2939.22 - 2973.82 Berlin, 100 mark...... 1752.05—1765.93 Bruselj. 100 belg...... 788.47— 738.54 Curih, 100 frankov..... 1424.22—1481.29 London, I funt . .... 215.18— 217.19 Newyork, 100 dolarjev .... 4283.20 4319.57 Pariz, 100 frankov...... 287.78— 389.22 Praga. KK1 kron .....180.61- 181.72 Curih. Belgrad 7, Pariz 20.22, Unidon 15.115, Ne\vyork 808.25, Brus»l| 51.55, Milan 24.80, Madrid 41.875. Amsterdam 207.775, Berlin 128.80. Dunaj 57.13 Stoekholnf 78.075, Oslo 76 075. Koprnlmgen «7.625, Praga 12 60, Varšava 57.75, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukirošta 2.30, llelsingfore 6.67, Buenos-Aires 0.88.875. Vrednostni p« ni rji Ljubljana: 7% invest. posojilo 75—78, agrarji 14- 46, vojna škoda promplna 355— 337. begluške, obveznice t«) 61, 8% Blerovo oosojilo 81—88, 7% Blerovo posojilo 71—73, 7% posojilo Drž. hip. banke 79-81. Zagreb. Državni p a p i r j i : vojna škoda promptna 2 3 4. 365 bl„ begi. obv 61 bt„ ilalm. agrarji (51 bl„ 8% Blerovo posojilo 82.50 bl„ 7% Blerovo posojilo 71.75 -72 50, 7% posojilo Drž. hip. banke 79.75 81.50, 7% slab. jkis. 77.50- 80.30. — Delnico: Priv agrarna banka 242—215, Belgrad. Državni jmpirji: 7% investicijsko posojilo 78.75 den.. agrarji 16 bl„ voj. škoda promplna 856 -330.50 (850 353 50) 2. 4. (355 50), begluške obveznice G 1.40 61.75 ( 65 50); <>2.50 do 62.75 (62.70). 8% Bleuvo |>osojilo 83 bi., 7% Blerovo posojilo 72.73 -73 (72.75), 7% jiosojilo Drž. hip. banke 81 den. - Delnice: Narodna banka 6.50(1 den., Priv. agrarna banka 239 241 (239. 240) Žilni fr« Novi Sad. Pšenica bč. 170—172.50, bč. okolica Sombor 169 170. bč ladja lisa in Bege i 174—176, slav. in srem. 171 — 173, ban. 170 174 - Oves, iečmen. fižol iu otrobi neizprčmenjeno. — Riž in krompir ne notiruta. — Koruza bč in srein 113 do 114. ban. 112 113. bč in srem bela 123—125. Moka bČ in ban Og Ogg 230 270, šl. 2 230 do 230, št. 5 210- .30, šl. (i 190-210, št. 7 160 .. 170, št. 8 107.50 112.50; srem. in slav. Og in Ogg 245 do 255, št. 2 225 '.'35, ŠL 3 205 215, št. 6 183- -195, J šl. 7 133 163, SI. ,N 107 50—112.50. — Tendenca omahujoča, promet srednji, wii »■■■um miimii m«...........m — jninii—■»———t Hrvaški kmetje ne dajo zastonj svoje mine. V sredo je bil v Zagrebu običajni živinski sejem. 11:1 katerega pa kmetje niso prignali toliko živine kot običajno, pn tudi blaga niso ponujali po nizkih cenah. Podobne vesli prihajajo ludi z : osialih sejmov. Hrvaški kmetje so se namreč dogovorili, da ne bodo več prodajali pod ceno svoje živine. Veliko število onih kmelov, ki jim ni baš velika po-frobu, sploh ni prišlo s svojo živino na (-eiein. Drugi jm, ki so prišli, no se doma dogovorili, dn ne bodo prodajali živine skoro zastonj. Kajti pravijo da so cene mesa v riiesFh ostale skoro ne-izpreiuenjene, dočim kmet skoro nič ne dobi za svpjo živino. Seveda so radi tega trgovci in pre-kupei zelo_ iznenadeni, |«i so morali vendar pri -Mati na višje cene. Posamezni trgovci so plačevali na sejmu vole tudi po 150 Din zu kg živo leže do-i'iin so na zadnjem sejmu plačevali po 3 Din z.ii kg. Položaj je bil tuko nenavaden, da je policij« nekaj ljudi celo aretirala, vendar jih je lakoj izpustila, ker ni bilo razloga za uradovanje. Kulturni obzornik Slovenska študija o „Kmetih4 (Tine Debeljak: Reymontovi »Kmetje« v luči književne kritike. Inavguraliu, disertacija. V Ljubljani, 1936. 111 str.) Obširno zasnovana študija jc jasno razdeljena na tri dele. Prvi govori na sploh o Rey-montu, prinaša biografski materija! o njem in zasleduje postanek »Kmetov«. Drugi poroča o odzivu, ki so ga »Kmetje« doživeli med kritičnim domačim poljskim in inozemskim, literur-no interesiranim občinstvom. Dočim sta prva dva dela — res da kritičen — toda vendarle referat o referatih, se je pisec v tretjem delil lotil »Kmetov« samih, ki jih razčlenjuje in poda končno, sintetično sodijo o njih, kakor tudi o njihovih kritikah. Naloga, ki se je je pisec lotil, ni bila ne majhna ne lahka. Zbrati obširno literaturo, ki se je nabrala doslej o Reymontu, in jo kritično premozgati, ni bila lahka reč, tembolj zato, ker se pisec pri tem ni omejil samo tia pomembne glasove, ampak je skušal dobiti v evidenco nrav vse, kar je poljska biblijograpja dotlej zabeležila o Revniontu, prek.i tega pa lobiti še novih, Poljakom neznanih odzivov. Taka vnema je sama po sebi umljiva pri človeku, ki ga straši in plaši »seminarska« fikuiu popolnosti«' — jemlje pa mu pogled na to ka' je važno, potrebno in pomembno Da človek v takem položaju ne utone v nagrabijenem gradivu, mora imeti bister pogled zu pomembnosti, pole^ tega pa neko žilavo vztrajnost ideje ki mu je nekaka Arijadnina nit ob peti skoz, kupe pametnega in nespametnega pisanja. Oboje jc pisce pokazal v dovolj ni meri. V' lil na nit. ob kateri so nanizani vsi ti razni, večkrat tako si nasprotu joči pogledi na Ri vmontovo delo. je razvoj estetičnih in političnih idej v dob', ko je to delo nastajalo. Vkljub temu spis sam po sebi ni historično usmerjen. Res jc da imamo pred seboj »književno zgodovine romana, ki živi trojno življenje: »v pesniku, v knjigi tr> občinstvu«, spis sum pa nam razloži odkou ia različna sodba v raznih dobah, ter nazaonje poda este-tično in idejno oceno romana Pn tem-se lepo pokaže, kako se prvotna različna večkrat naravnost si nasprotujoča mnenja polagoma bližajo. dokler ne postaju ocena skoro enodušna, različna samo po svoji motivaciji loda niti ta razlika, ki izhaja iz ra/like v »trliJcih in pogledih. nas ne sme motiti: »Kmet ie« so po svoji naturi tako visoka umetnina s tako skoro neizčrpno polnoto in bogastvom, da žarijo kakor umetno brušen demant na vse strani, s katere ga gledaš. V resnici so eden visokiii vi hov svetovne literature svoje dobe meri Poljaki enakovreden par »Pana Tadenszu« v prozi ob katerem i zbledi istodobni »Pan Balcer« ukor umetna ! konstrukcija ob naravni tvorbi. V koliki meri je Debeljak v svojih sodbah I odvisen od poljskih lahko presodi sam" oni, ki 11111 je ves materi,|al nu razpolago, ki ga je imel on. Zato je težko reči, ali očitek dn pri njem ! kaj manjka, zadene njega ali druire. Par stvari I bo menda prav dobro opomniti, že z ozirom na , Številne slovenske ljubitelje »Kmetov« ki so s to : Debcljakovo knjigo dobili dobrodošlega in zanesljivega vodnika> v globlje umevanje tega dela. Do svetovne slave so Rovmontovim »Kmetom« v resnici pripomogli Neme' samo da I je pot bila nekoliko drugačna, ko jo Debeljak opisuje. P e r n e r s t o r l c r in »Da« literari-i sclie licho« sta opravila tudi svoie. glavno pa j so opravili drugi. Prva je uaČ bila podjetnost ! li, I) i e d e r i c h s a, ki je tako obsežno delo do-I t loj mPcl Nemc i neznanega slovanskega — in 1 povrh še poljskega! — avtorja založil in ki ni obupal, ko je na koncu prvega poslovnega leta videl, da je bilo prodanih vsega — sedemnajst i garnitur! Stvar se je korenito spremenila šele, I ko jc nu »Kmete« postal uozorcn »Kunstwurt< in ž njim vred »Diirerbund«. Das literarisehe Eclio« je bil bolj akademičen list. Pernerstor-fer kot Avstrijec po takratni šegi med Nemci ni mnogo tehtal Pač pu je iinel F. A v e n a-riu s v svojem kunstvvartu« in v »Dilrerbun-du«, s katerima je bil v takratni Nemčiji nekak »arbiter elegantiarum«. vplivno Li 'edo na na jširše nemške literarno dovzete kroge. Ko je »Kunstvvart« prinesel iz »Kmetov« obširne |iri-mere, in ko jili je »Diirerbund« »preiel v svoji vplivni glasili »Jahresbeiicht« in »Batgeber«, so se »Kmetom« med Nemci vrata na široko odprla. (Mimogrede: Ardeschachov prevod je močno skrajšan, njegov jezik tli ir lam naravnost pocestno surov! Oboje menda iz ozirov na nemško eitajočo publiko? Oboje enako nezaslišan greh nad delom!) — Ker je — če smemo tako reči — glavni junak romana magna mater NATURA. je popol-noinu umljivo, du se kaže v svojem pravem elementu, v seksusu, ki ga je ves roman do vrha poln. To je pravi, elementarni, včasih tudi brutalni seksus. ne mogoče kaka bektična iz bol ie fantazije izvirajoča seksuulnost. Izživlja in kaže se v obeli protagonistih tomana, \ Jagni in Ant-ku, ki ga doživljata vsak po svoje. Odtod tudi razlika v oceni romana, če gledamo bolj na Jagno ali bolj na Autka. Jagniiia usoda se kaže v široki ampiitudi: iz Antkovili objemov pade v epizodi, iz pijanosti in obupa izvirajoči, z županom v posmeh vaškim frkolinom in med zobe vaškim megeram. na koncu pa se ob Jašku dvigne naravnost v transcendentalne višine. In nuto ie vsega konec. Vse to je tudi Debeljak dobro opazil, čeprav si sceno s Petrom napačno tolmači: njega je — nezrelo fante! — s prezirom in brutalno zavrnila. Opazil je tudi še paralelen dogodek: par Matevž in Treza. toda pri njem jc ostal na polovici jiotu. Ni namreč opazil zanimivega akorda, ki zveni skozi ves roman. Ne gre samo za Jagno in Antka, ki sta res glavni |iar. ki pa j ju moremo in ž njima vred Heymontovo de I lo! — prav razumeti šele tedaj, če si ogledamo tudi ostale tri pare ki jih jp avtor postavil ob glavnega iu ki so tuko čudovite varijante glavnega motiva. To sta najprei Matevž iu Treza, ob katerem paru pa odločilni faktor — mož, ki se vrne od vojakov značilno ilustrira vuški in Reyniontov pogled nu problem. I retji par sta šimek iu N as ta. ilustracija »naturnega«. nikakor ne dogmatičuega« pogledu na vso stvur. In četrti par. komaj opazljiv. sta Vitek in Jožica, še otroka oba, toda v obeh se že rahlo giblje ona elementurnu sila. ki dela njunim odraslim vrstnikom toliko preglavic. Vse ti ^ilri pare s čudovitimi varijacijami treba obenem upoštevati, če hočemo razumeti problem, ki ga obravnava Reymontovo delo. In še to in ono, n. pr. formalne elemente vsakega dela, ki s preprosto kalendarično shemo razdelitve na štiri letne čase nikakor niso izčrpani. In še to m ono. kar prihaja človeku na misel ob tej lepi Debe.ljakovi študi ji, ki je posvečena delu' s la-kini bogastvom, da ga niti študija z enakim obsegom ne bo mogla izčrpati. — Mimogrede-Kozel v I. delu (48-54) je. kakor da ga je Rev tnont posnel po Jurčičevem Krjavljui — * * * _ Tako smo tudi Slovenci lepo počastili največje delo svetovne literature ob zaf-tku \\. stoletja. Prvega zvezka smo pet tiso.' izvodov razgrabili v petih letih _ celo inozemstvo jjoreklu pristen Rus, zaradi česar je zelo priljubljen med množico. Njegove dolge brke ga delajo tako popularnega. Sicer pa je tipični jiaradni general. Naj omenimo še nekaj vojaških veličin rdeče armade! Načelnik zračne brambe je bivši carski generalšlabni polkovnik S e r g c j K a m e n e v , ki je takoj prestopil k boljševikom in jim organiziral rdečo armado. Poleg Jegorova in Tuhačevskega je najboljši častnik rdeče armade ter izvrsten organizator Frontni vojak in vojaški teoretik obenem je |X>veljnik kijevskega vojaškega okrožja I. S. J a -ki.r, kateremu edinemu očitajo, da je žid, pa še to po krivici menda. B i j e I o v , poveljnik moskovskega vojaškega okrožja je odličen |x>veljnik. U b o r e v i č , poveljnik beloruskega vojaškega okrožja se je kot poveljnik odlikoval v Sibiriji. Je izrazito frontni vojak. Zato pa je žapož-ii i ko v. |joveljnik petrograjskega vojaškega okrožja, tipičen teoretik, ki uživa velik ugled. To so glavni stebri rdeče armade! Sanke bob tehtajo pred tekmo. Sanike so ameriške. Zraven njih stoji Američan Stevens, ki ima naočnike. ^-Povejte mi, koliko staneta tile dve steklenici kolinske vode?« »Sest kovačev, gospod.« ■vKoliko pa sama tale steklenica?« •-St i r i kovače, ali naj vam jo dam?« -Da, dajte mi ono drugo za dva kovača.« Nemirno je življenje ciganov, kakor da bi se nad njimi izpolnjevala stara kletev. Stara legenda tudi res prijioveduje, da je skupina ciganov ravno |irišla mimo, ko so križali našega Gospoda na Gol-goti. Tedaj pa so se cigani polastili njegovih oblačil in z njimi odšli. Od tistih mal morajo cigani bloditi jx) svetu, kakor večni žid Ahasver, in ni kjer nimajo obstanka. Toda legenda jc seveda le legenda, dasi je lepa. Izvora ciganskega rodu nam ne more pojasniti. Vsekakor bo nemirnost in ne-stalnost v ciganski krvi prirojena. lz zgodovine vemo, da so prve večje ciganske tolpe prišle v naše kraje šele v začetku 15. stoletja. Prav velika tolpa je prišla v nemške kraje leta 1418 pod vodstvom svojega »vojvoda«. V krajih nekdanjega nemškega cesarstva so jih prav lepo sprejeli in cesar Sigismund jim je celo dal zaščitno in svobodno pismo. Kmalu jia so se ljudje začeli zo|ier cigane pritoževati in jih preganjati. Ljudem so sc zdeli skrivnostni, ker niso mogli razumeti njihove želje po svobodi v svobodni naravi. Kdo so torej cigani? Eni misijo, da bo jx>reklo ciganskega rodu za vedno ostala skrivnost. Vendar pa etnologi in eli-mclogi trde, da je domovina ciganov severna Indija, cigani saini pa so potomci zavržene indske kaste »Barijev«, ki so morda pobegnili iz svoje domovine. Vsekakor je jezik teh temno]X)ltih nomadov indsko-arijskega po rek ki. Ko so prvič prišli na Špansko, so jih imenovali »Egypcianos«, ker so pač mislili, da je to kako egi|xansko ljudstvo. V vzhodni Evropi pa jih imenujejo cigane. Sami se nazivljejo »Rom«, v množini se imenujejo »Romani čave«, kar pomeni »ciganski otroci«. Kakor Judje, so ludi cigani razkropljeni po vsem božjem svetu. V Evropi jih živi kakih 800.000, od teh ua Ruskem kakih 60.000, v Italiji 30.000, na Španskem -40.0(10, v balkanskih državah pa kakih 300.000. Na Balkanu in ua Španskem so se najbolj udomačili. Po Balkanu so cela ciganska naselja, na Španskem pa imajo pri Granadi svoja bivališča v sloveeih podzemeljskih jamah. Nemirnost in pa osebna svoboljubnost sta preprečila vse poskuse, da bi se cigani kje stalno naselili, kaj šele da bi ustanovili kje svojo državo. Pomešani med vsemi narodi sveta so si pa znali ohraniti čisto svojo cigansko kri in svoj jezik. Le redkokdaj se dogodi, da bi se cigani mešali z ne-cigani. Zelo dober nos imajo, če je treba kje cigana ločiti od necigana. Če pa tudi dober nos odpove, se spoznajo po svojih skrivnih znamenjih. Pozdravljajo se z »Lačo dives«, kar pomeni dober dan. Ce ogovorjeui zna jjravilno odgovoriti, se začneta pogovarjati, odkod in kani. Cigani so razdeljeni med seboj v rodove in plemena, ki se imenujejo po cvetlicah in živalih. Najstarejši je poglavar rodu. Ti poglavarji imajo tudi sodno oblast nad svojimi sorojaki istega rodu, če so se pregrešili zoper šege in navade ciganskega plemena. Kdor je v tem oziru s|X>znan za krivega, je izključen iz ciganske skupnosti ter javno med cigani razglašen za nečastnega, kar se po cigansko pravi »baledžido«. Čeprav se cigani po svoji zanikarni zunanjosti zde razuzdani, vendar so njihovi običaji v tem oziru zelo strogi. Cigan, ki se spozabi s ciganko, jo mora vzeti za ženo, ciganka, ki se za denar speča s kakim neciganom, je izobčena iz rodu. Takisto se zgodi s ciganom, ki bi imel opraviti s kako pocestnico. Pater Damijan se vrača v domovino Včasih so ciganom pripisovali vse mogoče pregrehe ili zločine. Res je, da tu in tam ua polju kaj vzamejo. Poznavalci pravih ciganov pa trde, da največ tatvin in zločinov na račun ciganov iz-vrše tisti napol cigani, ki se pod ciganskim imenom klatijo j» svetu in kradejo. Te vrste tudi cigani sami imenujejo »Jeniše«. Ti so baje potomci razdivjane soldateske izza 30 letne vojne. Od česa neki cigani žive? Ne sejejo in ne žanjejo, pa vendar žive. Popravljajo dežnike, kotle, krote in dresirajo opice in medvede, zlasti pa so priznani godci. Marsikak cigan si je s svojo violino pridobil slavno ime in denar.. Že od nekdaj so znani konjski mešetarji, ker konje res dobro |x>znajo. Zato v tem oziru z njimi ni dobro češenj zobati. Ženske pa neumnim ljudem vedežujejo pri-hodnjost. Če je potem kdo opeharjen, so seveda vsega krivi cigani. Pa nihče noče priznati, da vsakega najbolj tejie lastna neumnost. 38IL©WEMEoroča, da mu pošlje češki klub praški adreso priznavanja in pohvale za hrabro postopanje njegovo v |xispeli naroda češkega na državnem zboru. Vnanje države. Srbska skujjščina je imela pred razhodom dve tajni seji, v katerih je |x>trdila in jx>ostrila skle|je kragujevske, zarad kterih je moralo pasti ministerstvo Rističevo, te.r brez razgovora sklenila vojsko. Zarad denarjev se je odločilo, da se imajo davki od naroda pobrati, preden gre vojna noročajo, da se njegovi zemeljski ostanki vračajo v njegovo domovino, v Belgijo. Ameriška vojna ladja »Republic« je dne 3. februarja 1. I. prevzela nfegove kosti ter z njimi odplula iz Hono-luluja na Havajih proti Panami. V Cristovalu bodo truplo z ameriške vojne ladje preložili na belgijsko šolsko ladjo »Mereator«, ki bo 3. maja pri-jilula v Antverpen. Sprejema mrtvega trupla se bodo udeležili odlični zastopmiki belgijskega naroda: zastopnik kralja, člani vlade, diplomatični zastopniki, oblasti in društva. Pri tej priliki bodo tudi vojaški oddelki mrtvemu truplu izkazovali vojaško čast. Nato bodo truplo po železnici odpeliali v Louvain, kjer bo drugi dan z veliko slovesnostjo pokopano v kripti cerkve sv. Petra. Pri tej priliki bo v Antverpen in Louvain vozilo mnogo jx>sebnih vlakov. Na Havajskih otokih pa so zelo potrti, ker truj>Io p. Damjana ne bo počivalo tamkaj. Celo tamkajšnji japonski list je nastopil proti temu, da bi odpeljali »svetnikovo truplo« iz dežele, kjer je svetnik tako deloval med prebivalci. Zanimivo je, da japonski list umrlega katoliškega patra imenuje svetnika. Dogovor z banko „ ,V. Londonu zraven velike banke branjevec Jurii prodaja jegulje na prosti stojnici. Nekega dne ie pristopil k njemu imeniten gospod s cilindrom na glavi in mu zašepetal na uho: »George, ali bi mi lahko posodili dva funta (blizu 500 Din) ker sem ravno v zadregi?« Branjevec Jurij je zavihal nos, malo pomislil ,n rekel: »Hm, vidite gospod, to pa zal ne pojde Jaz m banka sva se namreč dogovorila da |az ne bom posojal denarja, ona pa ne bo prodajala jegulj.« 1 »Ali imate kaj kosila za lačnega moža?« »Seveda! Ob dveh bo prišel domov in ga uu jx>jedel.« »Kaj poveste! Vaš gospod brat vam je torej umrl?« »Da, da! Že pred dvema mesecema.« »Glejte, glejte... sedaj šele razumem, zakaj ga tako redkokdaj srečam!« * »Ali ste imeli kaj težav s svojo francoščino, ko ste pred 14 dnevi bili v Parizu?« ; »Jaz ne, pač pa Francozi.« * ; Hči: »Vedno si pripovedovati, mama, da jc : lista stara vaza, ki je stala na omari, žc več rodov | naša.« Mati: »Seveda je tako!« Hči: »Skoda! Naš rod jo je pa razbil.« 11 na ko moštvo po svoji zmagi v 4 X 10 km staletnem teku, zbrano pred svojim stanovanjem f)d leve na desno: Nurmela, Karppinen, jalkanen (jutiak dneva) in Lalide Norvežani, ki so zmagali v umetnem drsanju, trenirajo. Zgoraj na levi: Ballangruda po njegovi zmagi njegovi rojaki nosijo ua -v^nah. IV. zimsko - športna otimpijada T eU na 18 hm-Prvi del klasične kombinacije - Naš drugi in doslej največji uspeh - Klančnik in Smotej naša najboljša tekača Garmise.h-Partenkirchen, 12. februarja. Za današnji tek na 18 km, ki je veljal obenem ludi za kombinacijo, je vladalo zopet izredno zanimanje. Zato se je nabralo v stadionu in ob progi najmanj 25.000 gledalcev, ki so motrili te zanimive in izredno ostre borbe. Kakor vedno pri takih tekih tako so tudi danes imeli glavno besedo severnjaki. Zmagal je Šved Lar-son pred Norvežanom Hagenom, ki je tekmoval obenem za kombinacijo, kjer je bil prvi. Proga je šla iz stadiona, kjer je bil start in cilj. Tekmovalci so zapustili stadion pri izhodu nu vzhodni strani pod malo olimpijsko skakalnico. Proga je vodila najprej po ravnini, potem pa po valovitem terenu čez Kainzenbach v smeri proti Kalten-hrunnu. Po različnih kratkih vzponih in padcih je vodila dalje v dolino Kanker. Po kratkem in ostrem vzponu je šla na terene ob potoku Kanker. Potem pride zopet valovit svet in za gozdom /opet ravnina za 1 km. Od 7 km dalje je proga zelo bogata na spremembah do obrata pri km 9. Nato zopet odprt svet in kmalu nato začne lahno padati v daljšem smuku do km 11.5, kjer se prične glavni vzpon proti VVambergu. Vzpon je od z.afetka lahek, ki postane v gozdu vedno bolj strm. V iiadaljnem vzponu se doseže najvišja točka pri km 12. Za vasjo pride najpreje kos ravnine in potem strm smuk, ki se ne inore uvoziti v direktnem smuku, ker preide proga na vznožju v ozko iti izdolbeno pot. Nekaj časa teče potem ob tej poli, poleni pasira most in prekorači pobočje ler gre dalje v hitrem smuku in malem loku v odprti svet. Nato sledi tnal smuk, ki preide v loku v drugi smuk skozi gozd. Proga je bila tu lako izpeljana, da so jo preyozili tekmovalci v največji hitrosti. Za gozdom so pasirali pobočje poševno, dokler niso prišli zopet na odprti teren Nato je šla proga dalje pod stolpom, kjer gori olimpijski ogenj in po kratkem smuku v stadion. Proga je šla na severnem pobočju. Najtežji del proge ie bil pri vzponu med 11. in 13. k"m ter' pri smuku med 1-1. in 13. km. Višinska razlika znaša 300 m. Kako so prihajali tekmovalci na cilj'? Prvi je prišel Italijan Uerardi, ki je imel startno številko t. Tako je bil izčrpan, da se je za ciljem sesedel. Njegov čas znaša: 1 ura 21 minut 25 sekund. Za njim je prišel Nemec Bogner s startno številko 1. Rabil je tri minute več kakor pa Italijan. Kmalu se pojavi številka 19. Bil je lo Norvežan lirodahl. Njegova visoka številka je lakoj povedala, da je moral doseči ( dober čas. Progo je prevozil v času 1:18:01. Za njim je prišel Avstrijec Hosio v Času 1:24:39, takoj za njim pa naš Jakopič Avgust v dobrem času 1:26:48. Nato so sledili drugi tekači. Slabi vozači so se pojavljali med visokimi številkami. Med nizkimi številkami so se pa Iu pu tam pojavile visoke številke, kar je zopet znacilo. da je tekmovalce dosegel dojjer čas. To velja predvsem za severne narode, med katerimi se je tudi pri tem teku razvila najostrejša borba. , ' Jlj Naš klančnik je izborilo odrezal Med 116 tekmovalci je v najljutejši mednarodni konkurenci dosegel 23. mesto v času 1:23:18 ter je pustil za seboj odlične tekače ostalih narodov kakor Nemca Rognerja, Zellerja, | Daeuberja, Poljaka Czecha, Fince, Italijane, Čeho- j tdovake in še celo vrsto tekmovalcev. Na zadnjem i mestu v speci jalneiii leku na 18 kin je Turek Šev-ket s časom 2:09:36. Naš drugi tekač v specijnl-nem teku je Smolej, ki se je plasiral na 25. mesto v času 1:24:03. Jakopič Avgust se je plasiral na 39. mesto s Časom 1:26:48, Knap pa na 45 mesto s časom 1:28:31. Če pa uvrstimo našega Klanf-nika v listo za kombinacijo (torej ined tekmovalce za tek in skoke), potem bi se uvrstil na deveto, Smolej pa na enajsto mesto. Naš uspeh na 18 km je lep Prvič se je zgodilo, da je naša ekipa, ki je slartala, prišla vsa na cilj. Doslej se je vedno komu kaj zgodilo na progi. Ze samo to je uspeh, ki ga je treba podčrtati. Se večji pa je uspeh v plasmaju ali v času, ki so ga dosegli posamezni naši tekmovalci, zlasti pa naša odlična tekača Klančnik in Sinolej. Zelo so se fantje popravili od zadnjih tekem, kar je treba pripisovati izborili finski šoli našega trenerja Kuisine. Nič več ni opaziti pri njih tistega kratkega koraka ali men-dranja, s katerim se ne pride nikamor naprej. Severnjaki so razred zase. Ko smo jih lako opazovali na progi, smo takoj vedeli, od kod so, ne da bi jih poznali ali bi pogledali njih številke. Ze po koraku se je dalo sklepati, kakšen čas bodo dosegli. Značilno za vse severne narode je dolg in lepo izpeljan korak, v vseh potankostih preštudiran in do najskrajnejših fines izpiljen. V smuku, to se pravi v strminah, so pri vožnji navzdol zelo previdni. Dasi so zelo sigurni, nočejo preveč riskirati. Zalo se spuščajo počasi in oprezno navzdol, ker se Izogibajo padcev, ki bi jih sicer slali mnogo dragocenih sekund. Pri drugih narodih je v tem oziru drugače. Oni pač vozijo vse Strmine v največjem diru in brez premisleka, kar jih neredkokrat dovede do padcev. In kombinacije? V leku za kombinacijo so starta li od naših Dečnian, ki se je plasiral s časom 1:29:44 (162.3 t.) na 29., Jakopič Albin s časom 1:30:02 (100.8 t.) na 31. in Baebler na 42. mesto s časom 1:34:25 (139.2 t.). Prvi je Norvežan Hagen s časom 1:15:33, sledi mu Norvežan Hoffsbnkkbn, na tretjem mestu pa je zopet Norvežan in sicer Brodahl Ker so Norvežani tudi v skokih nedosegljivi, je pričakovati, da bodo tudi v kombinaciji zasedli vsa prva mesta. 1. K—er. V smuku: 1. Urbar Slavko, TK Skala, ,Itwoiiice, l:3ft.ti. J. ZwlKehoiiiberger Adolf, IlialJ.! V,H, .lončnice. 1:80.11. Novak .loit:, TK Sknln, .leseni,-,-. 1:11.4. V slalomu: 1. Modele .Stanko, SK. Ilimutivo , 2:V.tl. 2. Novink .loti', TK Sknln. Jesenice, 2:1« li X Urbur Slavko, Tl< Sknln, .Inmih-e,- 0:l«.2 V kombinaciji: 1. Urbar Slavko, TK SkttU, Iti.IS. 2. Novak Joži', TK Skal«. '.12.57. :i. Modcre Stanko, SK tlra.sl.vo, .lesonjce, 00.liti Prvenstvo moštva 1 i/81' \ nIi»-iki konibl-uac.i ji, si ji1 priltorllo moAtvo TK Nknlr, isnlrir/.uicu .lc*.euice, s .TJ1SS tofikuinl. Ostala moštva st> niso nc-nilii, ker si- ni |i!;ir.i rato v kom tiknaoiijo /-adosino število I«,kmovatcev ostii-I iti kluliov L7.SP fshižbrmil. Seja iipravuoitu i h l boru dani*, ob 2tl v damski sob; kavairne Emone. Pol ure proj, t. .1. ob ob 10 311 je seijn pisl/.ve/.nogft mladinskega ".Neka. Prosimo lornosll in jiolinoritovitne udeježbe. RAZPIS KLUBSKE T F, K M K. Sportmi klub Tržil* ra/plsiije /,u nedeljo, 10. fe-tiriinrja nn Zelenici prvo klubsko tokino v a.luski kombinaciji 7,u prehodni pokat gosp. iug. SuilV ltu.gn, vete vililusl.ri j ulca v 'Pr/.uVi. Teikninje s,- imi prn \ i I i h .1ZSZ. Prijave sprejema liti Zeltniioi eno uro pred startom n iičeln lik sekcije |jt»p Surubon Slavko. Stari: /,n slu lom ob 11. za smuk ob M Ra7.pta-siitAv impt-liov ob 1" v gostilni gosp. AntJom lin ŠniUI Vekoslav, /.mngovailoe prej itn tnldl prelnvtitii pokati. Prvi trtije najboljši tckimovalet \i. posameznih riiiNciipliiin prejimvio veli'ke duplome, Oljnem se viSii obvezmo tekmovanje \ al.pski kombinneiiji za jlimiorju ter j)raiW-iiut, Misl\e»iH'k in 1K>1 nun) /. riw.ulita.toni i:t:t> JutlQ*loran*ki Tnurinp klub, /lorfnilaicn IJiiblJiiuu siKiroea vsemu liiftivnu, da sc vrSi t rctim; letni uMni 7,l«>r dno II. marcu HMH ob s /večer v rnsta\ rin il, tiulela .sl.rii.kolj ' lluilmuVwi«vi ulici, 1'priivni odt*or. •SK liorntini. \ potok, illic M. t. m. ob Ji redna »uja upravucpra odboru: proslin, da sc Je urialete val Kg. mlborniikil. Tajnik. VREMENSKO POROČILO Jiuroslovanskn zluvsko Rportnc /.veze in Zvtwc /n tujAl promet /. dne 1.1 foliruarja lf».HI Rtutrica ftohinjnko Jezero po stanju dames: I2«<', jasno, imirno, sneira 7 oni. Hled-Jiitrrn po Mtaintoi ilames: --Hiu C, ja-sno, sne ga .1 eni. Pokljuka t>o Stmnjp 12. I. m.: — li" C, jasno, mir no, lun nin snega, pršič na t rdi |Ksl'lagl. Smuka idealna Krnnjuka gora-ltnlcfie ik> stanju itanes: 1.1°<'., barometer litojl mirno, jasno, 10 cm pršilu. Snvitkn dobra. Ptunicn, Poni Ilirije ihi sianj.n 12. t. in.: —lilo (.'-, jasno, M'vero7.aipadni veler, na 4:' eni podlagi) "J2 cm pršila. Smuka idealna. Skakatnii'.a in drsalie^e upo-rabno. t'r. I spomladanskimi prvenstvenimi tekmuini Začeli se jc moralo zelo zgodaj, ker rab podzveza za dokončanje prvenstvenega programa ki moril biti do 3i. maja gotov.. 18 terminov Nedeljski puri so raz vršen i sledeče: V Ljubljani derbv ' med večnimi rivali Primorje ■ Ilirija: v Celju Celje : Hermes: v Mariboru Železničai : Rapid in v čakovcu Č. S. K. . Atletiki. Iz, jirograma je razvidno, da bo kljub mra- ', zu na igriščih vroče, posebno v Ljubljani na , igrišču rrimorja. O nedeljskem derbyjn bomo še spregovorili. UZ.S1' luibciio). Za naše. i>rvi»nsl ve-ne tekme v k lasi Ali i konihiuaci.ii, ki se binlo vršile, dne 10 ku 1«. t. in. v Hale..ah. Je tmofesi stivteri sod ti 1^1: i Ni i in sicer /.a lok v spholu uti lfl: gg. Z lipa,ti .Joži, Oitar Franc in Cop .Ia>k oh ml., /.aipiisnjikarja: gg. Pcrar Fni.nc In Beriot Anton. Za sinuiSke skoke v nedeljo: gg. Krmiier Janko, Korenini Prago. 11 ar Mat ko. Odar Fraivc, FriMih Matevž. In NovSa/k Viktor. Xa seji TO odbora, Ume lo. t. m. smo verificirali /u SK novje-.Mojstra.ua sledoPe tfkmovalee: eg. po ro"miilk TufeitJIC', nariMlntk MM.lavčič Maitiko in llalde Miha. NaSega prvenstvu v alpski koiiibinuciui , l.i -e je Vršrilo minulo nedeljo nn Pustom rovtu, sc jc uitele ž.ilo 54 Iftktnovaleev v/. Minriborske, IvjubljiitisJie in tio renjske pod'/.ve-/c. Pr\a nnjista so zasedli - led is", i i.n sicer: Koncert Ijublj. Glasbene Matice Pevski zbor Glashene Matice ljubljanske je v zvezi s pomnoženim opernim orkestrom in s sodelovanjem lovskih solistov (ga. Golobova in (lani Slovenskega vokalnega kvinteta) priredil zopet koncert |xjd vodstvom dirigenta ravnatelja Poliča. Koncert je bil manifestacija moderne glasbene uiuetnosli in nam je jiredstavil mlada snovanja predvsem domačih skladateljev Vse, kar se ustvarja danes v okviru |iojma sodobne glasbe, je kaj neurejeno in nima toliko enotne osnove, da bi moglo imeti v svojem obrazu jasen značaj Ne glede na to. da nam je sodobnikom zaradi pretesnega odnosa spoznavanje tega obrii/a otežkočeno in da .si bodo zanamci o vsej tej n. V umetnosti brez dvoma mogli ustvariti tofnejšo sliko. je vendar že z. našega jiogledn mogoče ugotoviti vsej sočasni glasbeni umetnosti eno skupno potezo: odjx>r proti neposredni jireteklosti. ki pa se uveljavlja iz svojega stremljenja v različnih smereh z različnimi stilnimi črtami, kar kljub označeni enotni jiotezi ustvarja umetniško nazorno zmedo. Ua se v tej zmedi |H>ganjajo za zmago celo ntis|»rotne umetniške smeri, ie razumljivo in dn se poleg tega med te umetniške smeri vsiljujejo celo take. ki jim komaj ali sploh več ne gre la visoki naziv, je prav iz le zmede tudi razumljivo. Zato je danes težko prerokovati, kakšna bo iiodobn umirjene bodoče glasbene uiuetnosli Vsekakor pa je gotovo, da so osnovni umetniški zakoni, i«i katerih je glasbeni lik umetnina tedaj, kadar je odsev prave lepote in one resnice, ki odgovarja na najgloblja, in najvišja človeška vprašanja — večni, in da prava sodba po Ieli zakonih tudi danes kljub vsej umetniški neurejenosti ne zgreši, kol nikdar ui in ne bo. V sporedu koncerta je bila 11:1 prvem mestu skludba Slavka Ostercn Magnificnt zn zbor in orkester. Besedilo skladbe je religiozni spev Moja duša poveličuje (iospodu . Tn .->[K»v je biser poezi je, sjiočel iz človeškega duha, ki se je ob doživetju skrivnostne veličine in ljubezni Boga v ponižnosti pred njim priklonil in 11111 ob spoznanju resnice, da je človek iz. svoje iionižnosli najbolj povišan zapel slavosjiev. Ta veliki spev je skladatelj ode! v glasbeno obleko To glasbeno izražanje ie v iz beri sredstev srečno. Oklepa se diatonski- prepro slosti. ki si jo vzame z« osnovo p:i jo samoniklo uporablja odporno proti tradiciji slare harmonije v smislu trdovratno se uveljuvljajuregu polironegu oblikovanja ki mu dajejo hrbtenico 1:0-1»■ oslipiitiie tvorbe. S tem so druži ludi preprost način orke Stracije iu odklon od barvitosti, s Jemi sredstvi je zgladil skladatelj glasben lil; petih stavkov, ki so kljub delnim teuintieiiiin razliknii' dritu drugeuiu l>odobni |«j ritmu in po kompozilorui tehniki. V precej dolgi razsežnosti učinkuje eelolnii skladba zaradi lega enolično, nima v sebi pravega živijo nja. .je kol okameneln. Aihileklon^ko ogrodje nima vzsločenosti; človeku se zdi, kol da stoji pred ozko pritlično stavbo razsežne dolžine p:t moderne mrzle kubistične zunanjosti. Ob primerjavi vsebinskega doživetja poetične in glasbene snovi se pokaže nesorazmerje. Vsa glasbena vsebina je dejansko zajeta le iz pojma magnificat-. ki je zunanje jiri-ktizan z. učinkovitim veličastjem, ki daje jirvumu delu samemu neko vrednoto. Vsa druga bogata vsebinska snov besedilu in njene v prifetku ojiisn-ne globine pa so ostale ueiz.čr|>ane in bi pod isto glasbeno snovjo moglo stati tudi dejanskemu na-sprotno besedilo. Danilo Švara nam ni jiredstavil nič novega. Njegov Brodnik-, prvotno zložen za glas in klavir, je bil izvajan že večkrat in bil zato tudi že predmet opisovanja Za to priliko je skladatelj delo nekoliko predelal in prenesel spreinljuvo s klavirja na orkester. S tem je spremljavo podčrtal pa stopnjeval tudi njen izraz, ki se izgublja v naivnem naturalističnem slikanju Muziknlna zgradba sama jio sebi je trhla in visi le na ogrodju pesnitve, koleri suženjsko sledi od besede do besede. Stilno ie skludba zasidrana v romantični programitiki predvsem zunanje stinni, s čemer se sklada ludi recitativno zasnovani jievski del; /jijileleni akordi in ritem jo hočejo le maskirati v moderno tvorim. Kunko kol v svetu se tudi v novi ruski zemlji oklepajo mladi skladi.lelji zelo različnih izraznih smeri, Med letni se Mosolov priznava k skrajnim materinlistom. V svoji Žele/olivami . simfonični sliki za orkester, jc točno izpovedal svoj nazor, ki mu .je božanstvo stroj in ki veruje sploh le v oprijemljive resničnost Zalo sledi ludi v glasbeni uiuetnosli prikazovanju zgolj oprijemljivega svetil in 11111 jc umelniški cilj v tonili golo pnsiuimati la svet v čim večji sličnosti. V lej skladbi je skladatelj ta cilj ludi dosegel, v kolikor je z veliko :iku--tično občutljivostjo vjel piskanje šumenje in ro-jiotanje sirojev in vse tn prenesel iu umetno posnel v skladbi z orkestralnimi barvami, v katerih sc seli že ir, sveta Ionov v svet šumov (Hi izvedbi dela doživiš zato dejansko isli občutek kot ob resničnem obratu strojev in je ludi ves učinek naperjen naravnost 1111 živčni sistem S leni pa je preneseno doživetje iz čistega esli tsk >sra čuvstvo-vnnja na heilonsko rtivslvo ugotlja (ali neiiorulja), s čeniei postane uinelninu prohl«uuiličn:i. Navdušenje, l;i mH kljub leinu sproži delo. ledni 111 roj...... iz doživetja lepote, lenivee iz. veselja nad nenavadno zunanjo sličuostjo, kar ie umelniški izobraženemu človeku priMimlo povprefnež |in se ul i:ne nad tem dejstvoni razveselili enako, kol se razveseli ob portretu, ki je h rez izraza, pa je v njem podana izrazita -ličnost /. živini človekom, ali oh igrulcu-diletuntii, ki prlnnšn le zunanje tipe iz življenja nn oder v Veliki podobnosti Možnost, da je kdo doživel ob lej skladbi shivnspev delu in obratu, je porinila, |in jo zaradi že o|)isane proble-uintike puščam ob strani. (Unije prill.) Ludw1g Ganghofer: 12 Grad Hubert (Roman.) -Le pridik je odgovoril miren moški glas. Medla svetloba s kitajskim senčnikom zastrte le-ščerbe je razsvetljevala ne preveliki, preprosto opremljeni pi-ostor. Knjige, časopisi, brošure so ležale povsod na mizi, po vseli stolih, ker jo primanjkovalo predalov. Veliko pisalno mizo je obdajal nasip debelih knjig, da je bilo za leščerbo, črnilni piibor in aktno mapo le malo prostora. Mislil si, da si v sobici kakega marljivega dijaka, ki je prod izpitom. Toda grof Tasilo, Katičin -tare, j Si brat., je imel šolska leta že davno za selvij Vzel je senčnik z leščerbe in vstal; vilka. odlična posbiva z energično glavo, ostro izraženim obrazom in brado, kot jo je imel navado nositi kralj Ludvik II. Trdota potez, ki jo je Tasilo imel po očetu, je blažil soj mirnih oči, ki so sličile sestrinim. Na tem obrazu in v tem pogledu si čital: to je človek, ki je sam s seboj na Sistem in ve, kaj hoče; krepka, žilava, dela in samopre-magovanja vajena narava z gorko čutečim srcem. A lahko da so bili hudi boji, v katerih je dosegel ravnotežje varno svojega življenja; o tem je pričala globoka, med obrvmi ureza na brazda. Grof Tasilo je bil v tridesetem lotu, vendar bi ga pa labko mogli eeniti za nekaj let starejšega. Srečno zadovoljstvo se je zaiskrilo v njegovih očeh ob pogledu na sestro. Kakor da je prifrfotala k njemu svetla podoba, bilo je tudi, kot da je zavelsvež pomla- danski piS v resno sobo. Katica je objeia brala. Dober večer, TasU S smehljajem jo je objel in ljubkoval tijene lase. >No, je prišel papa? Dvignila ,je rame kakor ob neprijetnem občutku. Senca je šinila preko bratovega obraza. Izpustil je sestro ter se v sedel-. •> Moral bi ti bil povedati, a ti nisem hotel kaliti veselja. Moral bi pa vendar... •*Ne, popolnoma nemogoče! se je vmešala Katica, kot da ima potrelxi zagovarjati svojega očeta Ni mogel priti, nemogoče! France mi je povedal. Veš, ti Tas. lani gori nekje je prav bajen kozel Papa ga mora iztaknitiK Naravno! Kozel! Kot bi se hotel ogniti predmetu, je rekel s spremenjenim glasom: Skrbela si me! Kje sta bili, ko je prišla nevihta?« Gori v gozdu, na suhem in na varnem v lopi. Začela 11111 je pripovedovati ter se je zopet odobrovoljila. šegavo 11111 je slikala obup tele Gundi. lovcev prihod ter njun sestop k potoku čisto kot v Pavlu in Virgi-niji Nato je onemela, kol da je dogodek pri koncu. Smehljaje se je sklonila nad pisalno mizo ter pričela listati po odprtih aktih. >Iti ti. Tas? Ti si seveda z.ojiet izvrtal s komolcem dve luknji v pisalno mizo in zabil krasni večer. S čim si pa že spet beliš glavo? »Zbiram snov za neki zagovor. Seveda zelo zanimiv printer? Zame gotovo 1* Koga se tiče? Kakega nedolžnega? •Ne, otrok, nekega tatu iz navade. Pa. Tas!« Prestrašeno so obvisele Katičine oči na bratovem obrazu. Kako se moreš pečati s takšnim človekom? Ti, z navadnim zločincem! Zločinec'' Da. še bolj je pa bolan. Upam, tla je ozdravljiv.« Samo papa naj nič ne izve o leni! Sam skrbi za to, da nima prilike!« Če pa to vendar izve, kaj mu boš rekel?' Tasilo je šel z roko čez Katičino teme. Nič!-' >Da, Tas, to jo pač najboljše. Ugovora ne prenese. In jaz. sem prepričana, da poslednje pomladanske storije še vedno , ni pozabil. Bila je pa to res prava binlalostl Misliš?- Grof Ege-Seneield? In ta zagovarja nekega. |>ri svežem prestopku zasačenega divjega tatu. No dovoli mi, Tas! Plosknil jo je z obema rokama po licih in rekel kakor govorimo otroku: Tebi dovolim vse! Sluga se je pojavil v vratih: Čaj je pripravljen! Tasilo je vzel nekaj časopisov s pisalne mizo ter ponudil sestri roko. Jedilnica je bila v pritličju. To je bil velik, nepri-kladen prostor, ki so mu je poznalo, da je večji del leta prazen. A' sredi dolga, z zelenim suknom prevlečena in samo napol belo pregrnjena miza. Na vsaki strani veznih vral je stala starodavna kredenca, ob zidu okoli so se vlekle rezljane lesene klopi z obledelimi blazinami. Stene in strop so bile opažene s porjavelo me-cesnovino. Sobni zrak je imel rahel vonj, kakršen je v lekarni. Izhajal je od stotine prepariranih ptičev, ki so krasili stene. Vmes nenavadna srnja rogovja in 'v srebrne spone nabrani merjaščevi čekani. Po stropu je viselo z. razpetimi krili do dvajset orlov, ki so se nnlahko premikali. Iz dveh moderatorskili svetiljk, ki sta stali na miri, se je dvigal razgreti zrak v višino ter se nabiral pod perotmi Sk< /i odprta stranska vrata si motjel pogledali \ temno sobico, kjer se je svetlikal uglajeni biljard. ii S X := o 00" 3 "1 ?! -> . 8- j: a i c a ° -= S -3 .5 £ rs = d, ra-.- -n C - C n .- w «1 r S = »i o "> c w _r S JE "O/ «1 S , c S h ® o _o ** •' r. O a S cl B- je - O je m h r O b M jr. e ........................lili!!! iiiiiiituiiiimiiiiiminim MALI OGLASI V tnalih oglasih velja vseka besedu Din 1'—; ienttovanfiikl oglasi Din 2 —. Uajmanjif metek za mali oglab Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo lako] pri •aročllo. — Pri oglasih reklamnega inataja se rečmi« enokolonske 5 mm riaoka petitna vrstica po Din 2*30. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. ilužbodobe Sprejmemo 2 ženski pisarniški moči • prakso, perfektnim znanjem slovenskega, srbo-hrvatskega in nemškega jezika, stenografije, knjigovodstva in korespondence. Ena je namenjena za knjigovodstvo, druga za korespondenco. Lastnoročno pisane ponudbe s prepisi spričeval je poslati do 17. t m, v upravo »Slov.- pod Stalno mesto« št. 1940. (b) IŠČEJO. Enosobno stanovanje v šentpeterskem okraju -iščem. Ponudbe upr. SI. pod šifro Državna uradnica« 1904 (c) ODDAJO: Dvosobno stanovanje e kabinetom - takoj oddam. - Riharjeva 6. (č) ICBEB33! Mlekarno dobro idočo - takoj oddam. Naslov v upr. ->S1.« Vojno škodo (ratno šteto) in druge vrednostne papirje kupuje in prodaja najugodneje trg. agentura banč. poslov Alojzij Planinšek. Ljubljana, Beethovnova ulica šl. 14-1. (palača Dunav). d Hranilne knjižice Mestne hranilnice ljublj. v znesku 110.000 Din zamenjam za hranilne knjižice Ljudske posojilnice v Ljubljani. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Ugodno« št. 1969. (d) Nadomestni deli za vse vrste Šivalnih stroiev vedno na zalogi Hitra postrežba! Znižane cene! A. Guttmann - Zagreb - Martiteva 4 Telefon 58-21 pod št. 1973 (n) 1 Kupimo Pisalni stroj rabljen, dobro ohranjen -kupim po nizki ceni. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 1984. (k) Oenar Posojila aa vložne kmižice daie Slovenska banka. Ljubljana. Krekov trd 10 Hranilne knjižice Kmetske posojilnice, kupim. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Takoj gotovina« št. 1974. (d) Tudi v naši podružnici Ljubljana. Miklošičeva cesta S (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca- »Domu Ituba« in "Bogoljuba« naročate inseratc m dobite razne tnformactie — Poslovne ure od pol 8 ziu-trai do pol 1 popoldne tn od 2 do 6 popoldne Telefonska številka 5030 Hranilne knjižico Ljubljanske kreditne banke v zneskih od 10.000 do 150.000 Din - kupimo. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Kreditna takoj« št. 1983. (d) irTOTFPPM trJTffHilM Šivalni stroj nemški fabrikat, pogrez-ljiv, z okroglim čolničkom kateri šiva naprej in nazaj ter štika, poceni naprodaj. - Nova trgovina, Tvrševa 36. (I) Polenovko suho in namočeno. Kova-čič, Miklošičeva c. 32. POZOR! Vse vrste bosanskih preprog po napiižjih cenah dobite v novo odprti trgovini Kopitarjeva ulica št. 1 Osman Hasovljevic Bogata zaloga Vsa zimska oblačila smo znižali 10-—15% Anton in Vladimir Presker, Sv Petra cesta 14 (1) Najlepše darilo za novoporočence kakor lepe slike, kipe, križe za na steno in namizne, cele garniture (križ z zraven pripadajočimi svečniki) vzgojne knjige, molitvenike in rožne vence dobite v največji izbiri in po najnižji ceni v trgovini H. NICMAN - LJUBLJANA Kopitarjeva ulica 2 Istotam se naroča tudi najnovejša knjiga: DARUJ SE BOGU: cena nevez. Din 20-— vez. Din 25*—, katera je ena najlepših med slovenskim nabožnim slovstvom. Kako se rešite gub Med spanjem koža na licu popušča in najlažje absorbira redilne sestavine Biocela, ki je sedaj v kremi Tokalon rožnate barve. Tako izginejo gube, znamenja utrujenosti in vse druge napake polti. Zjutraj se pojavi sveža, jasna in lepa nova koža, ki je bila pod staro. Na ta način je videti vsaka žena za 10—15 let mlajša. To mi je povedal neki znameniti pariški kozmetik, ko mi je govoril o sijajni iznajdbi dunajskega vseučiliškega profesorja dr. Stef skala, ki je odkril Biocel. Dokazal mi js, da vzroki gub in ohlapnosti ličnih milic niso stvarni, marveč posledica pomanjkanja Biocela v koži. To dragoceno sredstvo za pomlajevanje, ki se dobiva od mladih živali, je zmešano v kremi Tokalon rožnate barve. Poizkusite to sredstvo š* drevi io ie jutri boste na videz mlajši. PREMOG DRVA IN Karbo paketi pri Iv. Schumi Dolenjska cesta Telefon štev. 2951 Priporoča se za razne trgovske, bančne in kreditne posle, za na-1 kup in prodajo vrednostnih papirjev, hranilnih knjižic, realizacije, kompenzacije, razne nakupe, | plačila in prodaje Alojzij J Planinšek, trg. agent, za bančne in blagovne posle, ■ Ljubljana. Beethovnova ul. j št. 14-1. (palača Dunav). Jamči za vestno izvrše-1 vanje. (d) ' Tinčkove in Tončkove prigode 253. Ogromen val. ČITAJTE IN ŠIRITE »SLOVENCA,. Kdor bi rad p»znal tuje dežele in življenje j» njih, kakor ga od blizu gledajo stotisoči slovenskih izseljencev, kdor bi rad jx>znal življenje, mišljenje, načrte, upe. veselje, usjDehe, skrbi, razočaranja, trpljenje slovenskih izseljencev, razkropljenih jx) irsem širnem svetu, naj si naroči slovenski izseljenski tednik, revijo t> Duhovno življen e t* ki že tretje leto izhaja v Buenos Airesu. Republika Argentina, in ima svoje dopisnike in sodelavce med slovenskimi izseljenci vsegra sveta, oosebtio odlično pa seznanja svoje čitatelje z razmerami v Argent-m deželi velike bodočnosti. Tedensko 32 strani. Letno dve debeli velezanimivi knjigi. Letna naroč. nina 70 Din. ki jih na naš račun nakažite Zadružni gospodarski banki v Ljubljani. Uprava »Duhovnega življenja« Avalos 250 Jjbira ni fežJta, kadar treba določiti časopis, v katerem naj oglašuje trgovec ali obrt nik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, potom katerega bo prišel naj-sigurnejše v stik z najširšimi kupno-močnimi sloji prebivalstva. In to je naš dnevnik »SLOVENEC", ki ga bere — posebno ob nedeljah — z malo izjemami vsaka slovenska hiša. En poskus Vas o uspehu prepričal Tinček in Tonček sta jo na Primožkov klic odkurila s proda, kar so jima dale noge. V vsesplošni zmešnjavi je Tinček pograbil Mukija in ga vzel v naročje, kakor da je komaj rojeno dete, ki še ne zna samo hoditi. Pa se Muki ni nič pritoževal nad to Tinčkovo nežnostjo. Še celo imenitno se mu je zdelo, da se tako bojijo zanj. »Kako tudi ne,« je modroval v svoji pasji glavi, »ko sem jim pa že tolikokrat rešil življenje!« »Brž na drevo!« je zakričal Primožek in splezal po deblu navzgor kakor veverica. A tudi Tinček io Tonček sta mu bila v spretnosti in hitrosti povsem enaka tekmeca. Kaj pa se je zgodilo lako strašnega, da so dečki morali bežati na drevo? boste radovedno vprašali. Ali so iim bili spet ljudožrci za petami? Nak, tokrat so imeli naši trije junaki dokaj drugačnega nasprotnika. Ogromen val se je iz sredine reke zagnal proti bregu. Mlade palme je s koreninami vred ruval kakor bilke »Upajmo, da temu drevesu ne bo kos!« jc dejal Primožek. Tinček je zašklepetal z zobmi: • Up-p-paj-m-mo!« Ko je val dosegel drevo, je butnil vanj s tako silo, da bi bili dečki gotovo padli z njega, če se ne bi tako krepko držali rogovi-lastih vej. Ko je val uvidel, da se drevo ne da kar tako premagati, se jc kar zapenil od togote, potem pa se je srdito bučeč in rohneč pognal 9 proda nazaj v reko. Zapustil na« |e za vedno oaš iskreno ljubljeni sin, brat in svak, gospod Junit Prek privatni uradnik dne 13. t. tn., po kratkem trpljenju, previden s tolažili svete vere. Pogreb bo v soboto, dne 15. februarja 1936 ob pol treh popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 13. februarja 1936. Žalujoče rodbine Prek, Tomaži£. ♦ Naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, oče in brat, gospod Anton Majcen upokojeni železničar Pogreb bo v petek, dne 14. februarja 1936 ob dveh popoldne iz hiše žalosti Stari trg št. 20 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Trst, dne 13. februarja 1936. Žalujoči ostali. Po težki in mučni bolezni je odpoklical k Sebi Vsemogočni našo preljubljeno hčerko, gospo ]£llw Btniet Jtapctec vdovo po državnem olicijalu včeraj, dne 13. februarja 1936, prevideno s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabne bo danes v petek, dne 14. februarja 1936 ob štirih popoldne iz hiše žalosti Gosposka ulica št 9 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 14. februarja 1936. Žalujoča Josip in Ivanka Rapotec, oče in mati. + Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena mama, tašča, stara mama itd., gospa Maci|a Seiko rut. Pfeilec po daljši in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek ob treh popoldne na farno pokopališče v Ljutomeru. Maši zadušnici se bosta brali v farnih cerkvah v Ljutomeru in Laškem v soboto ob sedmih zjutraj Lfatomer, Laško, Maribor, dne 13. februarja 1936. ŽALUJOČI OSTALI. Za »Jugoslovansko tiskarnot v Ljubljani: Karel Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovee. Urednik: Viktor Ccnčii.