^
St. 44.
V Gorici, 3. novembra 1877
„SoLa" izhaja vsak petek in velja s poSto prejernana ali v Gorici na dom poSiljana:
Vse leto.....f. 4.50
Pol ieta.....„ 2.30
6etvrt Ieta    ,   ...   .   ,,1.20 Pri oznanibh in prav tako pri .,po-slanicah" se placuje za uavadno tristop-no Trsto:
8 kr. Ce so ttska i krat
...-......7   „   7r ._......„.....2   .„...-
6   .,   „   „     ,,   8   ., Za ypce crko  po prostoru.
TedajVlft
Posamezne gtevilke Be dobivajo pa 10 soldov v Gorici v tobakarnici v to-sposki ulici blizo „treh kron". — v Tretu v tobakarnici „Via della «*• scrma 60".
Dopisi naj ee blagovoljno po&iliajo urednistvu „SoCe" v Gorici „Via Duo-mo" h. Stev. 367, II. nadstr. narocnina pa opri>\ui§tvu „Sofce" v Gorici ..Via scuole" h. Stv. 429, II. nadstr.
Rokopisi se ne vrafiajo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo. — Delalcem in drugim nepremoznim ae narocnina zniia, ako se oglase pri uredniatvu,
Ulasilo slovenskrga politiinega drustva goriSkcga m brainbo narodnih pravic.
Nova davkovska postava.
NVkam nehva'tvna naloga je, govoriti in pi.-sati o novih davkih ; davek je sploh iu*i»i-iljiifiIjoiia stvar, posebno v drzavi, ki nij uravnana na zdravih narnd-uo-gospodarskih iiarchh. — IVjt* davknplafr'valt'c pro-prit'uii, da mora /rtovati lep del svojeg i v potu oiuaza zasluzi iu%i dubodka /a neprodiiktivna izdavauja. nij cuda, ako nejevoljuo plaruje, kar di/ava od njega tirja. — AIt»j produktivna i/.davauja sti'jeino stroske za Sole, v katerih se ne dela politika, umpak se pudtinije, na podlagi prave pedagogike, poteni stroske zajavne eeste in geleznice, za dobro pravosodje in za paraetuo u-pravo, sloneco na najvctf avtonomiji. -— Vse drugc strolke Itejctno manj ali vefc raej neproduktivne, ker prav malo ali iM ne koristijo obcnemu blagrii in iz-virajo le iz samopridnosti manjsega dela dizavljanov, kateritn gre. v prvi vrsti za varovatijc predpravic itd. To vse je v obee govorjcno in se ne nanaSa snmo na eno drzavo, ampak naslanja m na sploSni drzavni princtp, — kajti dandancs manj ali vec vse evropsko vlade po ncki konkurcnciji greSuvujo zoper zdrava naroduo'gospodarska naCela in » tcm name delajo na velikanskt socijulni preobrat. Kedor pa hofe racuniti z faktorji, kakorSni go, ta more, Ce o davkih govoii, v poStev jemati dcuas'nje potrebe drzav in ozirati se k vecem na to, kako bi se te diiavne potrebsehie bolj pravidno razdelile, da bi pamrcC vsak dr2avljau po pravi in praviini meri donalal svoj del za pokritcv teb stro§kov. — Priznati moramo, da je scdanjc av-atrijako finan^no minibterstvo povelikih stiskah, kako denar delatl za velikanske potrebMine, vendai* cukrat priSlo na eno v obfie dobro misel, in ta je nova davkovska postava, o kateri sino nanicujeni danes govo-riti. — Minister financ predlozil je drzavnemu zboru postavo, katera ima prav za prav namen zravnati dr-2avne stroSke in dohodke, tako sicer, da bode doti<5ni davkoplafievalec vsako leto manj ali vet plafieval, vcdno v primeri z viijim ali ni^jim primankljcjem (defici-tom) ddavnega raCuna. Ta nov davek je posebno zarad tega osno.van na zdravi podlagi, ker odpade po njega Tpe^av! dobodnina in bode tudi mogoce zdatno znilati zemeljski ali gruntni davek, ki na§e kmetijstvo tare kot prava mora in preti, da posebno nalegi. slo-Tenskega kmeta popolnoma unifii. — Zmisel in osnova omenjenega novcga davkajesledeCa: ProraCnn poka2c na priliko primanjkljeja 20 miljonov gld. Finaninega ministerstva naloga je zdaj, da izraCuni, koliko dohodka imajo vsi novi davScini podvrieni drzavljani; recimo, da znaSa ta dohodek 1000 miljonov gld., ka-teri dohodek se razdeli mej 100.000 osob in to stori
LISTEK.
Nekaj o etiketi.
(Dalje.)
Filip II. je ukoreninil mnenje, da "vladarju sve-6ano, razmerjeno, po^asno in skrivnostno iivenje naj-bolj pristoja. Vso svojo vzvi§enost, v kateri se je Fi-lip II. domi§ljalt izrazil je v 'odgovoru tridentinskemu ikofu. Ta ga je hotel opomniti, da naj bode prijazneji z nem§kiint knezi, da je med ipanjskim in nem§kim vladarjem velik razloCek in da se tudi njegov oce ce-sar Karol V. prijazno vede z derfavnimi knezi. A Filip rau je odgovoril: „Tudi med menoj in mojim ofietomfe velik razlo&k, kerjaz sem sin cesarjev, on je bil le sin kralj ev." Istoeasni Sastrow, M-pan v Greifswaldu, pise o Filipu II.: „Kedar volilni in drugi knezi, ki Filipa na njegovem potovanji po Kem§kem (1. 1548) spremljajo, pred kako cerkvijo raz konj sedejo, se en po njih §e ne ozre ne, tem-ve6 gleda naravnost pred se; za he>btom pa jim mi-ga z obema rokama, naj bi zraven njega korakali. Vendar pa gredo-le za njim* *).
"      *) WfUi, -vTeUp^Wckti T, m,
po razmcn dohodka na slcdcti nnfiin: Po postavi, ka-toro jc sklenil odbor di^avncga zbora in katera bo najl)rze obveljala, razdele se onih20 miljonov mej 100.000 placeyakev ne na wsacega enako, ampak razmerno po dohodku in da je ratun Mv., nnpravilo so m takozvano davkovske euote in razredi. Kedor na priliko ima let-noga iMstcga dohodka 000 do 700 gold, (kedor ima manj dohodka, je glavnega davka prost), plaea za 2 enoti in si; vstcva v I. razred. Da bodo Citatelji to refi bolj razumeli sledi tukaj cela Skala po razredih, dohodkih in enotab:
razred			lohodek				BllOtO
I	od	coo	«M.	do incl,		700	gld,   2
II III	km	700 850	n	•	»	850 1.000	» 4 »     0
IV	„	1.000				1,200	»     8
v	»	1.200				1.400	n    10
VI	»	1 400				1.000	,,   12
VII	w	1.(100			i	1.800	w    15
VIII	n	1.800				2.100	»,    18
IX	n	2.100				2.400	„   22
X	»	2.400				2.700	„   20
XI	„	2.700			»	3.000	„   31
XII	n	-3.000				8.500	»   37
XIII	„	3.500				4.000	„   43
XIV XV	n	4.000 4.500		»	n	4.500 5.000	ft w »   60
XVI	»	5.000		•J,.		5.500	»   70
XVII	»	5.500				6.000	»   82
XVIII XIX	»	0.000 6 500		n	»	6.500 7.500	» 04 w 106
XX	n	7.500				8.500	» 120
XXI	»	8.500		n		9.500	» 140
XXII XXIII	n	9.500 11.000	n	»	•	11.000 12.500	« 164 „ 192
XXIV	„	12.500	r			14.000	„ 226
XXV	n	14.000				16.000	„ 268
XXVI XXVII	n	16.000 18.000	"-	»	»	18.000 21.000	« 316 „ 368
XXVIII	n	21.000				24.000	» 428
XXIX	»	24.000				27.000	B 500
XXX	I)	27.000	w			30.000	„ 590
XXXI	tt	30.000	n			35.000	B 080
XXXII	n	35.000				40.000	„ 770
XXXIII		40.000				45.000	» 890
XXXIV		45.000				50.000	„1040
XXXV	»	50.000				55000	„1190
XXXVI		55.000	n	n		G0.000	„1340
XXXVII		00.000				70.000	n1490
	n	70.000	BOJ	razredi za		po	10.000
Kako je bilo pa6 to ponosno velicanstvo razlalje-no, ko je moral Filip pri svojem kronanji za kralja Aragonskega iz ust najviiega dostojanstvenika v de-Mi — Justicia mayor — siiSati: „Mi> ki smo toli-ko vredni kot ti in ki skupaj veC premoremo, kakor ti, mi te naredimo za kralja s pogojem, da boded na-§o svobodo spoStoval; te ne, pa ne ltt
OCetov ponos podedoval se je tudi na njegovega sina Don Carlosa. Ta je i men oval avojega oCeta le brata, cesarja Karola V. pa oCeta. Carlos nij hotel pred Filipom pokrivala snemati, ali pa vpriio njega stati.
V zacetku XVI. stoletja morale so etiketne cere-monije po vsej Evropi ie splo§ne biti, ne le na dvorih kronanih vladarjev, nego tudi na gradovih nemSkih kne-zov. Pravijo, da j« ^e papei Julij II. (lSOd—13) u-stanovil red, po katerem naj si slede* evropejski suv-r§ni glede njih velieanstva in imenitnosti. Takih suv-r6nov je bilo takrat 26. Veliki prepiri so nastajali med nemikimi knezi zaradi prednosti, kedar so se zbrali h kakemu d6r2avaerau zboru. Akoravno je bil red knezjih oseb po strogi etiketi najf natandneje u-stanovljen in predpisan, vendar so se nahajale ie ve-dno neke posebnosti in podrobnosti, o katerih se ne* so mogli nikoli konefino zediniti, Knezi pa so bill t<H"dovratni samoglavneli, ki ueso hoteli qj evojib 4o«
viSji in se imajo davkovske enotc za tri procente ni-2jega zneBka vsaeega razred a preracuniti,
Kadar izv6 ministerstvo po svojih organih, koliko cnot po onmnjeiii skalt je zapopadenih v skup« nem dohodku 1000 miljonov, deli potrebno svoto, o-ziroma omenjeni priinanjkljej od 20 miljonov enako mej vse eriote in kadar tako izracuni vrednoBt vsakc enotc, vo vsak dr^avljan, da mora tolikokrat placati ouo vreduost, kolikor mu jc bilo prisojenih cnot. Da bo rei Se bolj jusna, naj sledi racun: Na omenjenih 100.000 placcvalcov su skupnim dohodkom 1000 miljonov pride po zgorenji gkali nekaj manj od 10 miljonov enot; mej te enote jetreba razdelltl primanjkljoj od 20 miljonov, torej 20,000,000:16,000.000-1.1.26. Vsaka enota pla6a po fcema rafiunu gld. 1,25 in torej plaaa oni, ki ima dohodka 6 do 700 po ftkali 2 enoti gld. 2.50 glavnega davka, kedor pa ima 70.000 gld. lctnega dohodka pa plaea po omenjeni Ikali 1400 krat gld. 1.25, ali 18621/g gld.
Iz tega racjina je vsakteremu jusno, kaka je nova postava, in prepii^al so bode tudi vsuktorl, da je namon te postave dober. kajti po tej postavi bodo vendar tmkrat tudi bogatini in taki ljudje, ki 2iv6 od t dobodkov plaLevali pritneren davek, mej tern ko zdaj 4 najvecV breme ieLi na ubogetnu kmetu. Prineip te postave je celd, vse druge davsCine opustiti in vge davMine po tern priiuipu uravnati. Vendar pa ima tudi ta postava, kakorino ho^e sprejeti veCiua dri. zbora, nekatere pomanjkljivosti,! o katerih hocomo go-voriti prihodnjifi ter dodati tej razpravi tudi se iteko-liko drugih primernih opazek.
___________     (Konec prlh.)
Vojaa za osvobojenje Jugoslovaaov.
Na evropskem boji^i so se vrSili v zad-njem dasu vaini dogodki, o katerih prav radostno po-roCamo. Dne 24. t. m. je hrabri general Gurko 86 svojimi konjiki po vrofiem boji, ki je 10 ur trajal, zasedel mofiuo tur§ko pozicijo pri TeliSu, na ceBti iz Pievne v Sonjo. Rusi so pri tej priliki ujeli 1 paSo, mnogo oficirjev, 3000 vojakov in eel polk konjikov; osvojili so tudi 4 tu.Ske kanone.
Stiri dni po tern, to je 28. t. m. je general 6 u r k o pribojeval novo, sijajno zmago mej Telisem in Gdrenjim Dubnikom, vzernSi drugo utrjeno tuiSko pozicijo in ujevSi 7 taborjev (3—4000 moi) turSke vojske s tremi kanoni. Ta porocila so popolnem za* nesljiva in tudi u2e od strani ruskih nasprotnikov po-trjena.   Gurkovi zmagi ste jako pomenljivi,  ker je
miSljenih pravic niti za las odstopiti, in tako so na-stall mnogokrat prizori, ki so ves zbor pri najsloves* nejih sednieah v smeh pripravili. Tako se je hotel vojvoda Enrik BrunsviSki na vnebohojenjs Ieta 1541, ob casu d6r2avnega zbora v Regensburgu, v cerkvi na stol usesti, ki je bil za mejnega grofa Branden-burskega pripravljen. Nastal je velik prepir med o-bema in tak vrise, da se nij mogla bozja sluzba na-daljevati. §e le na dvakratni opomin cesarjev odsel je vojvoda iz cerkve in tako prcpiru konec naredil.— Na derzavnem zboru 1. 1530 priSel je nekega dne vojvoda Bavarski v zbor in se usedel prav tik volil-nega kueza Joachima BrandcnburSkega. Ta se je Cutil s tern tako razzaljenega, da je ustal in molfie od§eI. Po sednici pa je ukazal oni del klopi, kder je vojvoda sedel, toliko spod2agati, da se je le Le malo vkup d6r2ala in potem zopet lepo s preprogo pog6miti. Ko je druzega dne zopet vojvoda v sed-nico prisVl in se na ono mesto usesti hotel, odlomi-la se je klop in vojvoda je padel znak (na he>bet) v dvorano, tako da je mea vsemi navzoCiini velik smeh nastal. *)
V poviSanje velieanstva volili so si tudi evropski vladarji posebno obleko.   Ana Bretaujska,   nevesta
*) BibUothek dor Ifutorhaltang u, dM WMWUj  \U\ Jahrig/lST^BIladoaonJll,            f      ^    ¦«-*'™   •
¦ftgggjsegsc  :     1;,;                 ,i                .        i   J
zdaj Turkom pretrgana zveza med Sofijo in Plevno in je Ogmanovo stanje v Plevni postalozelo nevarao. — .Vse kaze, da se ima pri Plevni odloditi vojna osoda, zja tojepozornost cele Evrope obrnena na to boji§ce. 'Cojnio, kaj porocevalec angleSkega lista „DailyNews* poroca od Plevne: Laz" je, da bi se bilo nedavno po-sreSilo .Tiirkom, spraviti v Plevno zaloge live2a in r't'reliva. Odkar zapoveduje konjici general Gurko, ui bito mogoCe v Plevno poslati ni najmanjse stva-rice. Teden dni je uze Plevna popolnem 'obkoljena, razmnevati se ima tu tudi pehotna vojska. Ko je pri§Ia garda na bojiSde, razpostavila se je Rusom ob levej, ijer je Skobelev s 16. divizijo, in obkolevalna firta je bila zmirom vecja ter je rastla od Lovce proti Sofiji, kakor so prihajala nova krdela. Ob cesti ia na cesti so moene vojne sile peScev in Gurko poteguje vedno dolje to irlo se svojo rusko-rumunsko koujico. Ob-kojjenje je zatorej popomoinnjega nacia dovolj jasuo kaie, kakor tudi obilna infanterija svedofci, da ruski nacrt imaSedrugih namenov, nego samo Osmana vreii v Plevno ter ga ondi drzati zaprtega. Ko bi ga bili Rusi hteli samo odrezati, dovolj bi bila konjica Gur-kova n to svrho. Sicer je res, da ta ne bi bil mogel ustavljati pomocnih krdel, ki bi bila pribajala v Plevno, ali mogel bi bil se avojim topniStvom unititi vozove, postreljati konje in ukoncavati i\\vi, ako bi ga uzc ne bil mogel sebi pridobiti. Pescev onstran Plevne ni trebalo nikakor, a da so jib tija poslali, razjasnjuje dovoljno namen Rusov, kateri ne mislijo le szstradati Osmana, nego mu tudi zabraniti, da ne ubegne. Na-tancno se dolociti ne da, na koliko casa je Plevna preakrbljena z zlvezem, cesar najbri ni sami Turki prav ne vedo. Ako pak ne bode imel „ghaziu Os-man-pasa preko zime kaj jesti, priSel bode kmalu v tako stisko, kakor Bazaine v Metzu. Rusom vsak dan dohajajo pomoci in oclto je, da hote okolo Plevne na-praviti si takovih utvrdeb, kakor so jih bili pred 7. Ieti pred Parizom Nemci. Ako bode te hotel Osman prodreti, naletel bode na istc ovire, na kpkorsne je Trochu nekda pri oblegovanji Pariza. Osman ima z vso silo prebiti na jednej strani rusko vojsko ali se preje ali pozneje udati. Ker so Turki v»e poletje lehko oskrbljevali Plevno, bi bila najvecja njih nemar-nost, ako nijso dovozili toliko ziveza, da bi potrajal do spomladi. Dopisnik meni, da ga pane bode dovelj do onega casa; z dovazanjem je tudi ninogo ljudij pri&lo v Plevno, a Turki niso nikdar ni mislili, da bodo Rusi Plevno popolnem obkiozili. Osman bode zatorej moral poskuSati, da bi prodrl rusko oblego-valno vojsko — a pri tern ga najbrz zadene osoda Muktarjeva. Naposled moram pa Se pristavljati, da se odlocno pripravljajo Rusi na vojsko v drugem letu, katera jim obeta vse bolj&h uspehov od onih, katere so dobili po pobitji Kriidenerovem meseca julija.
Vojvodo Sergeja LeuchtenberSkega je dne 24. t. m. pri rekognosciranji pred cesarjevicevo vojsko zadelo turSko svinceno zrno v celo — da se je koj mrtev na tla zgrudil. Vojvoda Sergej je sin carjeve starejSe sestre, rojen 1. 1849. — Tudi na av-strijskem dvoru je zapovedano vsled njegove smrti de-setdnevno dvorno zalovanje.
Mehemed Ali je imenovanzakomandanta vojska V Hercegovini, Bosni in Noveni Bazaru.
V Aziji Rusi tudi hrabro napredujejo. Tedniso prinasali listi novico, da se je bilo uze zacelo poga-janje zarad izrocitve Karsa — pa da se ni dognalo, vsled Cesar Rusi se dalje oblegajo in z vso mocjo ob-streljavajo to trdnjavo.
Tudi se posnema iz turSkih telegramov, da se Turki uze boje za Erzerum, zuaraenje, da sami veliko upanja nemajo,  da bi mogel Muktar z ostanki svoje
Maksimilijana I. in Sena Earola VIII, kralja fran-coskega, bila je pSrva kraljica udova, ki je no sm^rti svojega moza (1498) Cerno obleko kot znamenje za-losti nosila. Poprej je bila zalostna barva kraljice "bela, in od tod prihaja francoski izraz „reine blanche* za kraljevo udovo. (Pri Rimcih to nosili mo2je ierno, Senske pa belo obleko, kedar so zalovali). — Ana Boleyn je bila oblekla v znamenje svojega naj-vefiega veselja rumeno svilo tisti dan (8. jan» 1536), ko je ves drugi dvor zafoval p0 prej§nji zeni Henri-ka VIII, po Katarini Spanjski. Nasproti pa se je oblekal Henrik na dan usmertenja Ane (19. maja 1536) belo. Sploh se je obiaCil ta kralj, kedar je aastopil kot nacelnik angliCanske cerkve, v belo svilo. — Koliko veljavo je imela etikSta tudi v poznejih tasUi na AngleSkem dvoru, se vidi iz tega, da se je •melo z „devi§koK kraljico Elizabeto le klece govo-ri^i.
Toda v6rnimo se nazaj na Francosko. Tukaj se je bila etikfita v XVI. veku 2e tako ukoreninila, da nij imel Henrik 51., ko je bil iz Poljskega pobegniv-Si zopet na Francosko dospei 1574, nic nujnejega o-prayila, kakor da je nov red etikete osnoval. Upe-Qali so tedaj §panske ceremonije, ki so plemstvo in ^judstvo kolikor mogoCe dale6 od kraljevega veliCan-stva derzale. Muogo plemifiev je bilo vsled tega raz-aaljenih, tako da so zapustili dvor in na njih mesto ao prisli malovredni klate2i, Ravno ta kraJ(j je bil poiffcio ponoBen n» lepoto vtop roke, katero je bil
pobite vojske in z onimi 40 bataljoni Knrdov, katere mu je Ismail pripeljal na pomoL, dolgo ustavljati se zjedinjenim Rusom. Bitke najbri dolgo ne bodenio cakali, ki naredi konec kampanji v Aziji.
V Gorici veraih dn§ dan.
,Blagor mu, ki se spoCijc!» Koliko pomenlji-vega je v tej kratkej vrstici, ki nas spominja drazih nam ranjkih. Danes je oni resni, zalostni dan, kate-rega nam je uze sinofna „Iampica z» verne duSe" naznanila, ki po &tari, poboini navadi, kakor pri bo-gatem slovenskem kmetu, tako v kajzarjevi borni so-bi vso lioc berii za duSe ranjcih, katere krije crna zemlja. Vsa radost zginola je v hiSi, stari ofe moli par ocenazev ve€ kot navadno in te-za verne duse. Milo zvonenje nas uie ranega jutra prebudi, in neho-te dutimo, da ima danes poseben pomen: „Mortuos plango.H— Na ulicah sr.cavamo prijatelje in znance v temni obleki, resnega obraza jim podajemo prija-te^jsko roko, posebno onim, o«i katerih vemo, da jim je nemila sinrt v nedavnem iasu pobrala drage rodi-telje. ljube otroCice, xvestega brata ali sestro, druge-mu zopet mlado, milo nevesto. Nekateti uze zjutraj zapuste mestni hrup in se podajo na obisk, — oh, kako tuzno je to obiskovanje! — na grobeh, ki jim krijejo posvetne ostanke njihovih ljubljencev. Popo-iudne pa, glej, romajo tiho cele triune vernih, vsi imajo ravno isti cilj: na pokopalisie, obiskat gomile, kjer se duLa vzdig ije k stvarniku, scree pa, oh to prebodeno, tuzno serce zeli zdruziti se z onimi, na katere je bilo tako ozko navezano v zivljenji. In mej to mnozico bil sem i jaz, ker i moje blage roditelje, krije zalibog uze davno tibi grob. Eni so otlhajali, drugi prihajali na kraj miru. Tihi, tuzni pozdravi so se menjavali, serc*na Cutila so se vzdigavala nad po-zemskim gorjem. Tu zapaziz mlado devo bledega obraza, mrtvaski veuec ima v roki, spremlja jo mati solzuih oci, molce greati ena poleg druge, tretjega nij, oh njega nij, ki je nekdaj spremljal svojo Ijub-Ijcno soprogo ter trudil se in skrbd za drago mu hCerko. Ali hoceS se kaj vec pozvedeti? man ne u-ganes na prvi pogled, komu je namenjen oni venec ? Mozu-ocetu, katoremu zvesta zena se zapusceno siro-to uze leta in leta na vsi-h dus dan vencc nosiv znamenje, da se ga se vedno tuzniiu sercrm spominja. Kilo z am ore popisati materna, kdo lu'eiina serciu; cii-tila? Serce ti moeno vtriplje. Cutis se i ti i njiina nesrefino pozemsko bitje. Molie polozi hci venec na kri2 ocetov, ki nam pravi, da se zopet vidimo nad zvezdami; mati pa si solze biise ter klece gorece pro-si vscgamogocnega za duSo svojega ranjkega vodite-Ija in cuti v duhu i njiin zdruzeno molitev za sreco uboge sirote, katere glasno ihtanje jej tembolj sega v materno srce. Pustimo ji in i<e motimo njunih vtop-Ijenih zelja, da bi se nekdaj zdruzile tain gori z bla-go ocetovo duso.
Glej I zopet tam, kako mlada deva kot okame-nela kieci, i ona je solznih oci; sklenjeni roki prica-ti serfiuo molitev za onega, ki pod nje koleni v go-spodu spi. Morda je revica^ ki oceta nij nikdar po-znala, „Sel je po avetu, Bog ve kamu in mater pa krije vsled bridke prevare, prerana goraila.— iOh ti nefiimurni svet, ti svet nehvalezni I mislil sem si. do-spevsi k gomili, trava jo obdaja, pri njej se nihie ne ustavi nihce nij polozil na njo venca, ali kaj spomi-na; zapuscena je.
Pod to gomilo pocivata moz in zena, uze napis na kameuitem krizi spricuje, da sta umila brez otrok, njuno lepo premo2enje zapustila   sta sorodnikom, ka-
po materi, Katarini IMedicejski, podedoval. Zato je nosil celo v spanji rokovice in krinko iz kozmeticne-ga testa, da bi si neznost koze ohranil.
Skoro potem se je ukoreninila na Francoskem navada, da nij smel kralj bolne osebe obiskati, razen ie je bila v sobi se druga postelja pripravljena, v ka-tero se je potem Nj. YeliCanstvo med pohodom vleg-lo. Nihce izmed francoskih podlozuikov se namree nij smel vleci, dokler je njegov vladar stal ali sedel. Tako je obiskal Ludovik XIII. Richelieu-ja in tako je izrazil Ludovik XIV svoje soeutije marSalu Villars-u, ko je bil ta v bitki pri Malplaquetu (1709) hudo ranjen^
Se stroma etikdta je vladala na Spanskem. Nekdaj je jezdila soproga Karola II. na sprehod, omah-nila na eno stran in obvisela za eno nogo v streine-nu. 43 dvorskih strezajev je bilo navzocnih, a vsi ti so obstali kakor okamneli in neso pomagali kraljiei, ker nij bilo zraven nadzornika konjskih hlevov, ki bi bil moral kraljiei nogo iz stremena vzdigniti. Po na-kljuCbi je priSel nekdo niimo in re§il kraljico. Zato je bil sicer se zlatom obdarovan, a zaradi njegove in-diskretnosti poslali so ga v pregnanstvo! — Ko sta se Mazarin in Don Luis de Haro o pyrenejskem miru 1659 pogajala, prisla sta vkup na Fazauskem oto-ku v Bidasoji blizo mesta Andaya. Na tern otoku postavili so bili poslopje, pol na francoski, pol na Spanjski zemlji. V sredi je bila dvoiana na dva ena-ka dela razdeljena, tako da sta mogla oba poslanca
teri se pa za blagi du§i ni5 ne zmenijo ter morda ravao denes radostnega srea praznujejo vse drugo, nego umrlih dobrotnikov hvalezoi blagi, spomin.
Ne dalcii od tu zapazis drugo gomilo, pod njo tiohne ostanki moza, ki je umerlreven, ker je zadnji krajcar polozil na narodni altar, bil mu je voditelj, Ijubil ga je z vso gcrecnostjo, rodoljubno srce bilo je njemu posveceno, njegove Wage besede omehcale so marsikateremu slovenskemu mladenCu serce, da je bilo za mili dom, za narod. Moz naj&stejega znaeaja, boritelj za svete narodne pravice se je loCil od nas brez vsake materijalne zapuScine, anjegova rakev nij zapuscena, narod mu je hvale^en za drago zapusfiino — za narodno probuditev; njegove zasluge so globo-ko vtisnjene v rodoljubnih sercih.
Vse se gnjete okoli lepo okincanega groba, fri-§ni lavorov venec ovija se okoli kamenitega spomin-ka, tribojni trakovi tuzno vihrajo, se zlatimi frkami bliLLe se na njih primerni napisi,} kot blisfal se je v zivljenji moz zlatega znafaja; a v sreih okolo stoje<5ih je globoko vtisnjeno njcgovo ime, solza vtrinja se po tuznih obrazih, ki je neovrgljiva prifa bridke, srene tuge po neizmerni zgubi ljubljenega ofeta — LavriCa!
T—e.
Dopisi.
Iz Gorice, 2. Novembra. (Nove orglfi v Pri-vaf-ini). Ker srao pozvedeli, da nekdo v OoriSki oko-lici hudo rogovili zopei nove orgle v Privacini in zo-per vrlega njih stavitelja, priobcujemo tukaj sledefie strokovnjasko poro^ilo.
Vsled povabila slavnega gospodarskega sveta v PrivaLtni sem pregledal po g. Petru PotoSniku, orglarju iz Ljubljane vecinorna predelane orgle v ta-nioSnji farni cerkvi, ter porofiam 0 izidu svoje prei-skave9tako-le :
Osnova orgel (Orgeldisposition) je sledefa: sprt;-mene (Register) v tipkalu (Manual) so: Principal 8 cev. «=» 2, n met., votla rlavta (Ilohlrlote) h', dam-ska flavta (Damenflute) 4' — 1,25 met., Clarino in vox coflestis 8', Dulciana 8', Qui>.:a 51/3. — 1, Gfi met., Oktava 4', mesanica (Mixtur) trojna in Super-oktava 2' — 0.02 met.;
v Ktopalki (INmIuI) pa: Subbas 16' ¦«¦ 5 met., Principalbas 8' in Oktava 4'.
Iz starih orgel je porabil piSfali 1c za me§auico in superoktavo, katerima sprcmenama pa je moral dodati vec novih piSfali, ker je bila stara klaviatura okrajsana; nova klaviatura v tipkalu irca 4I/2 oktav, v stopalki pa 2 oktavi in sicer polustopno (chroma-tisch) priredjene. V stopalki se igra lahko se zapom ali stopalom (Sohle) in s peto (Absatz).
Glasovi raznih novih spremen ugajajo imenu spremeninemu, Cesar se ne najde pogostoma, ker ne-kateri orglarji premalo gledajo na razmerje med dol-gostjo in Sirokostjo pi§Cali (Mensur) in na tvarino, iz katere piScali narejajo. Intonacija je prav enakomer-na pri raznih spremenah, vbor orgel (Orgeltemperatur) prav skerbno izversen, in glas lep, blag, mil, polen in mocan po raznih spremenah, skupno pa mogofien in polnodonec'.
Meh (rMagazinbalga) se prav lahko tlafi ter ima dosti sape za polne orgle; zarad tega zapoje vsaka posamezna pi$cal toCno in fiisto. Sapnik (Windkanal) je dosti sirok. SamoteSva (Me«*hanik) je terdna in sploh po§teno izdelana; oklad (Orgelgehause) je lep. Orgla se spredaj (Spieltisch), kar je 2a orglavca in puvce j ako prakti^no.
eden poleg druzega sedeti, ne da bi bila zapustilft zemlje svojih vladarjev. Oba sta ob enakem casu v dvorano stopila in usedla sta se oba ob enem na po-poinoma enako izdelana stola. Tako se je sklenil pyrenejski mir 7. novembra 1659,
Stroga etikGta pre§Ia je bila od Spanjskih Habs-burzanov tudi na avstrijske in na dunajski dvor. Ta je bila kriva, da je cesar Leopold velikega poljskega junaka Ir. osvoboditelja Dunaja, Ivana Sobjeskega, 15. septembra 16S3 tako merzlo sprejel. To je bilo go-tovo le na videz, ker se cesar nij hotel poniiati vpri-L0 nemikih knezov, ki so ga obdajali, [a svobodnega I sina svobodne domovine je to jako zalilo, kakor nam prifiajo njegova pisma do poljske kraljice *),
V vsi svoji sme§nosti pa se je pokazala etiketa na rysviSkem kongresu 1. 1697.   Preden  so se zacele jako vazne obravnave politiskega obse^ka, porabili so vec sej samo za   dolocitev,  koliko voz,  koliko konj, koliko lakajev, koliko pa2ev sme vsak  minister seboj J v Ryswick vzeti; ali naj strc^aji palice alibodala no-. sijo, kdo naj hodi na  sprehodih na  desni   stiani in j kdo naj se na ulicah pervi  vozi.   Cesarski  poslanci so zahtevali pervo mesto pri  mizi, a spauski nij hotel tega dovoliti in  sku§al se je med dva cesarska unniti.   Dalje so se branili cesarski poslanci  poslan-ce volilnih knezqy in samovlad z naslovom „ekscelen-ca* nazivati.   „Ce me nociete ekscelenca iraenovati", I je ^ugal  poslanec volilnega kneza BrandenburSkega, j            •) Prim; Weiss, Weltgeiohichtt V. 824-9SJ5,
Pridjani so tudi trije potegi z nogami (Collectiv-zug, Piano — in Fortezug), kar je velike vaznosti. Kedar pritisne orglavec z nogo skupen poteg (Colle-ctivzug,) pojo od vseh potegnjenih spremcn v tipkalu le Dulclana. Glarino in vox coelectis, kar je poscbno lepo. Na GoriSkem §e nisem nikjer kaj tako lepega sJiSal in ne zdi se mi pretirano, ako terdim, da sc bo g. Potocnik s to sestavo mocno prikupil vsakemu nepristranskemu vescaktf, kakor sploli vsakemu obci-narju.
Imel sem piiliko opazovati, kako so postali po-sluSalci osupneni, kedar sem bil potegnil skupen poteg, in marsikateremu se je bilo omecilo serce, daje pozabil na vse stroske.
Pri Piano potegu pojo od vseh potegnjenih spre-men v tipkalu Principal, Oktava, votla in damska flavta, pri forte potegu pa zopet vse spremene. Na la nacin se opravi v manjsih orglah z enim tipkalom skoraj toliko, kolikor pri orglah brez toh potegov I z 2 tipkali; to je glede stroskov prav koristna in za orglavca rocna iznajdba.
Ako se orgle primerjajo se stroSki, mora se reft, da je slavna obtina v Privacini izvcrstno dobro opravila, ter sereuo zelim,da bi bilo inogoie reiHtudi I orglarskemu mojstru g. Petrti Potoeniku, jlepo Priva-cino zapustivSemu, da se ni prevcL — opekel glede na to, da je mnogo vec in bolje izversil, kakor za-pisnik zahteva, kar bode slavni gospodarski svet z vso obcino vred gotovo ceuiti vedeL
G. Potoenika pa, kateri m* misli v (Joriri nase-liti, ne niorem prehvaliti, ter ga zivo pripororam vsakemu, kedor ga potrebuje (bodisi za orglo, ali zapo-pravo in vbiranje glasovirov, barmonijev, Physharmo-nik i. t. d.) s proSnjo, da naj se gre vsak 'prepricat j v PrivaCino, da mu bode i niimim serrciii prepustil delo.,                                         Ant. Hribar m. p.
Iz Gori&ke Okolice l- novembra. (Izv, dop.). (Narodna veselica.) Minulo nedeljo so napravili Sem-peterski rodoljubi prav zauiuiivo in veselo zabavo, v sic«r tesnih, pa v ta naiuen prav okusno okincatiili prostorih gospoda uiitelja. V. CM katt-ri se je v vsa-kcm oziru, poselmo pa kot pevovodja mnogo putru-dil, da je bila veselica vsenkozi do.stojna in ziva. Zbranih je bilo okoli loO gostov obeh Kpoluv. Poiuar mozki zbor kmeckih in rokodefckih pevrov seje prav dobro obna&it, a se veliko iniCnej^e je po.stalo petjo, ko so se v Kocijancit'rcvih narodnili pe>mih tudi njez-ni giasovi doniaCih deklet pridtuiili. lht»z prctiraiija smem trditi, da je bilo perje prav l#;po vbrano -in da je vzbudilo mod g<»sti splo.sno, neuavadno zado-vojjuost in veselje. — Med petjein nastopi en Gori-ski rodoljub ter navduseno pozdravi navzoce .Sempe-terce, jim razlozi korist narodnih drustev in jih go-rece vzbuja k naroduej zavednosti. Na to so jcle kot iskre Svigati razne napitnice veselega in resnega zadrzaja. Nekdo se je spomiujal obce priljubljenega Sempeterskega' zupana grofa Coronini-ja, kateri se zdaj kot drzavni poslanec poteza za drzavne in de-zelne koristi v Dunajskem parlainentu; — drugi je napil hrabritn bojevalcem za osvobojenje jugoslovan-skih nasih bratov i.t.d.
Med veselico je bila tombola s prav cednimi dobitki. — Sploh se je cela zabava vrsila v prav narodnem duhu in brez najmanj^ega nereda., Posebna hvala za to gre gospodoma A. S. in V. C., katera naj bi si tudi zanaprej prizadevala, da resita uarod-ni znacaj nasi prijazm vasi ter vzbudita v ujej cvr-sto narodno ^ivijeuje. — V GoriSki oiiolici imajo dobri narodni udtelji posebno obsirno polje za uspes-
^pokliCe moj gospod precej svoje vojake iz Ogerske-ga domov." Eno celo sejo so porabili v pietresova-nje, ali naj bi se cesarskim poslanceni posebna soba v gradu in poseben prostor za njih vozove na dvori-Lci odloOil, kakor so oui zahtevali. Angleski poslanec Harlay in avstrijski Kauuitz sta z najveco pazlji-vostijo noge eden drnzega opazovala, Nihce nij hotel drugemu hitreje nasproti iti, da bi veiicanstvo njego-ve vlade zaradi tega ne zgubilo kaj na svojej veijavi. t<t je torej eden izmed njiju zapazil, da je neprevi-doma prehitro korakal, obernil se je zopet k vratom in od tarn je §ei pateticno in natanko odmerjeno svo-jemu drngu nasproti. Ko so bili ministri Ludovika XIV. neko pisanje v francoscini predlo2ili, neso hote-h nemski poslanci o njem nic vedeti> dokler ga neso prestavili iz dobre. francoscine v slabo latinscino. Sre-di aprila je bilo v Uaagu vsakemu cloveku znano, da je na Svedskem Karol XI. umerl in da mu je njegov sin sledil. Toda ryswiski poslanci neso hoteli o tem niC vedeti, dokler se jim nij sprememba oficijelno na-znanila. A §vedski poslanec nij mogel tega poprej na-znaniti, dokler neso bile njegove ekvipaze in njegovi strezaji za 2alost pripravljeui in preobleceni. Tako jc preteklo nekaj tednov, predno so bili krojaci se svo-jim delom gotovi, Zadnjic, 12. junija je priSel sved-ski poslanec v cerno prepreieuem v&zu spremljan s Cerno oblecenirai stre2aji v Ryswick in je naznanil ondi Kongresu, da je Bogu dopalo, premogocuega kralja Karola XI. iz tega sveta poklicati. Vsi po-aknci ao izrazili pgt^em svoje soiutije pri U ^alostui
|IJ"......     .......   '   ¦    '     lil   .^-^JJUlWiHI'UHf   II   II,  JJII, JU.HJ.
no delovanje ne samo v §oli, ampak tudi med odras-lo mladino: trebiti tujo luliko iz domacega zrnja, te-sati grbasto surovino in vvajati z lepim, srca blaiu-joftim petjem, &. poducljivimi zabavami in po drugih primernih naciuih nekoliko prepotrebne olikanosti tudi med kmecko in rokodelsko mladino. Z ljubeznijo za stvar iu z resno voljo se lahko mnogo stori tudi tarn, kder se je ptujgfiina uze globoko zarila v doma-ce kroge in kder je zaeela surovost nadvlado dobi-vati nad prirojeno pohlevnostjo in dobrosrcnostjo na-§ega ljudstva.          _________                          y.
iz Domberga, 29. oktobra. (Izv. dop.) (Laska ljulka). Med najbolje obiskovanimi mlini na Vipavi je I DornberSki, kamor krave in oslicki s Krasa priva^ajo razna dobra zrna, pa tudi mnogo smcti in plev vines. Pretekli teden je pa celo postno kljuse iz laskega Trzica. sem pritovorilo iakelj ptuje ljuike z namenom, da bi se na tukajsnjem slavnem situ tako prereSetala, da bi kot zapisnik in uro&nja srenjskemu zboru v Brestovici ustrezala iu to vjiosego locitve BrcstoviSke obciue od slovenske sodnije" v Komnu in nje pridrui-be k italijaiiski soduiji v Triifii (Monfalcone). Ali jas-1 neje poveilano: nek tukajsnji rodoljub je prejel iz ' Trzica v italijanskem jeziku spisano prosnjo uamera- i vajoco omcnjeno locitev oziroma piidru/bo, da bi jo prevcl v italijanscino. Kako uaivno 1 Prestoviski SIo-vcnci naj bi se v svojem jeziku na prodaj ponudili Tr/iskim Italijanom 1 Prav originalni bo tudi uzroki, na katere seprosuja naslanja: „Brestovicani tergujejo s koprivoami (lesom za bitle) edino lc 8 Trzidum (W Op. ured.), v Komnu pa nemajo druzega opravka, nego da tain davke placujejo." Tedaj zarad kupcijo i b i 6 i naj bi se Sloveaci Lahom [pridru/Jli 't Muri za to, da bi zudnji z bicem Brestovicanom njihovo na-rodnoat izbijaliV Ki?r ne gre vec po tlrugeni potu, bi bilo tako sredstvo ne samo naj bolj katogoricuo, ampak skoro gotovo tudi uspesno, tako Bklepa rmjbrze prebrjsana trziSka butica — cb ji ne roje zasebne | spekularijn po mozgr"
I) o s t a v p k a i.. d n i s t v a: Da bi so dali Brestovicanjo po tako robuto izmeSljenih razlogih za-slepiti, togi» nikdar ne verjamemo; s tako prosnjo bi s« osnu-hili prod vsom svetom, a bi tudi relvmu po-htiMiumu Krasu, (• igar prebivalstvo se sicnr vsteva niPd naj/auosljivi'jst' Slovence, sramoto deluli. Na drugi slraui pa smo popolnem preverjeui, da bi se niti de-/clni zastop, niti vladue oblastuije na tako prostijo ne ozirale. Letos dognana locitev Opafjesclske zupanije od Tiziskega okraja nam daja porostvo, da vladajo v kompetentnih kro;;iii vse drugaCni nazori.
Politidni pregled.
Dne 30. t. m. je bil v PeSti zbor mini-strov obeh drzavnih polovic pod cesarjevim pred-sedni§tvom.
Pogajevanje z Nemcijo zarad colne in tr-govske pogodbe z Avstrijo je za zdaj pretrgano. Bismarkove tirjatve so prenapete, Avstrija se jim brez velike svoje skode ne more udati. Ve-cina ncodvisnih 5asopisov sklepa iz tega, daho&e Kemcija naso drzavo materijalno oslabiti — da bi doslcdno tudi politidno oslabela.
Predv6erajsuji telcgrami  porocajo,   da sta
in nenriiakovani novici ter so odsli domov, da so svojo pisano obleko slekli in cerno oblekh *).
V XVIII. stoletiji je bilo velike vazuosti po-zdravljanje vojnih ladij, kedar so se na morji srece-vale. Se le proti koncu preteklega stoletija sta se zedinili Francija in Ilusija, vsa mejusebna pozdrav-ljanja opustiti. Sedaj se vojne ladije le Se zaradi u-ljudnosti druga drugo pozdravljajo.
Znano je, kako so avstrijski princesinji Marijo Antonjeto in Luizo Ludoviku X\l. in Napoleonu I. kot nevesti izrocili. Na Kenu so postavili ladijo, ki je bila po sredi razdeljena. En del je bil francoski, drugi pa avstrijsko—nem§ki. V poslednjega so pri-peljali nevesti, je ondi popolnoma slekli in potein skozi duri v francoski del ladije poslali, kder so je zopet po francosko opravili, da bi se tako vsega nem-Stva otresli.
Napoleon, ki je bil iz pocetka le republikin konzul, sprejel je kot cesar vse ceremonije drugih dvorov in je neizreceno strogo pazil na izverSevanje etikete. Pripoveduje se, da je ukazal enkrat vso *z-dajo gothaskega almanaha konfiscirati, ker je stal v njem med vladajocimi knezi kot pervi vojvoda anhalt-ski in ne Napoleon. Vladarji so bili Damrec po al-fabeticnem redu razverSCeni.
(Dalje.)
*) Hacaulaj1, Geschichte Euglandd,  tteija ljudskft izdft* ja n^mika \Hartleben), XII, knjiga str, H3—i8,
se ministra Auersperg in Lasser nie yrnila iz
Pe§te,   kder sta  se z ogerskim minfcterstjVQm
nekda dogovorila zarad avtbnomnih tarif, [Ce je
to res, po tem se je nad«jati, da bo nagodba %
Ogersko skoro sklenjena.
Hrvatski poslanci so §li v PeSto na posve-
tovanje o krajigkej ^eleznici.   Kekda bodo ttzdi
odloano terjali pridruzenjeggranice k civilni Hier^
vatski.
Iz Srbije prihajajo vsak dan  dra^ne
vesti,   danes bojevite,  jutre mir zagotavljajofte.
Porti je srbska vlada na dotifino vpraganje od-
govorila, da oborozuje samo za to, ker bofie svoje meje braniti. — Mogoce je pa vendar, da
hofie po lanskih nezgodah omamljena in potrta Srbija poSakati odlofiivne ruske zmage pri Plevni, predno se svojo vojsko prestopi turSke meje.
Iz Petersburga se pise W. A.: Poro-fiilo o zmagi nad Muktarjem je priSIo o pravem 6asu, da potolazi ob6no nevoljo zarad doaeq'a-njega vojskovodstva. Src^en uspoh se pripisuje Obrudevu, enemu ruskih najucenejSih gene-ralov, profcsorju ua Nikolajskej akademiji, Busk patrijotizem sc lepo ka2e v skrbl in poirtovanji
j za ranjence in za zivljenjo vdov in sirot p&Iih vojakov.
Na Francoskem je pololaj jako napet Pri vsem tem pa no manjka pri obeh strankalt spravoljubnih elementov. Tudi sedanji vodja re-publikancev Grevy se vSteva med take. Po vsa-kctn narinu boscdanja vlada zbornico odprla — po torn pa je verjetno, da odstopi in da se iz-voli miiiisterstvo iz zbornicne sredine all iz sonata. — Pri povolitvah dne 28. p. m. so bill izvoljeni I republikanci in 11 konservativcev. Zbornica jc torej scstavljena iz 820 republikftn-cev in 210 konservativcev.
Svajcarsko ljudstvo je 21. t, m. gla-govalo zopet o trch postavah.  Prva je fabriSka
I postava, ki dolo6ujc enajsturno delo na dan v fabrikah in da mora fabrikant skrbeti za delavca fie se jc ponesreeil. Ta postava je bila s H.000 glasovi vc^ino sprejeta.   Dve drugi postavi pa,
I o reorganizaciji vojske in volilnem glasovanji, jo
I narod zavrgel.
V nemskem drzavnem zboru je vlada pred-
I lozila naLrt postave,  po katerem bi se imelo
I skleniti posojilo 126 miljonov mark  za javna
I poslopja.
I Postava zastran obligatoriCnega poduka, ka* tero je sklenil italijanski parlament, vvfide
I se ze v tem letu v 6000 obSinah.
Razne vesti.
Goridki magistrat prav strogo oskrbuje zdrav* stveno policijo. Culot-ov stroj za cisCenje strauific po pneumaticnem nacinu je moial vceraj uze drugo pre-skusnjo prestajati pred tehnicno-zdravstveuo komisijo in sicer v tukajsnji magistratni hiSi. Komisija je bila sestavljena iz dveh mestnih zdravaikov in raestnega inzenirja. A bilo je navzocnih tudi moogo drugih go-spodov po oknih in velika mno2ica kmetov na dvo-risci. Dvakrat so napolnili cilinder, v katerem se od-vafajo fekalne materije, prvikrat je bil v 10, drngifi pa v 9 minutih napolajen. Stroj se je v vsakeni oz>ru obnesel in kolikor su gospodje komisarji natezali (ob-cutljive nosnice, vendar niso mogli smradu zavonjati. Pri vsem tem je dolocila komisija §e drugo poskQg-njo. katera bo danes v tukajsnji veliki kasarni. Marl je to zarad tega, ker se je nasel pogumen konkurent privilegiranemu drustvu?
Na pokopalifidi je bilanasv. svetih popoldne ogromna mnozica ljudi. Tudi vceraj je bilo mnogo obiskovalcev na okincanih grobih. — Dr. Lavrifieva gomila je bila prav okusno okincana in eel dan so se gnjetili spoStovalci ranjeega in iadovedne^i okoli jsje. Le Slavca ni bilo, da bi se bil spominjal svojega blazega soustanovnika.
V goriSkem glediSdi se zaCne 3. t. m. zim* ska sezona z dramatiCnimi predstavami pod vodstvom Aleksandra Salvini.
Mestne kopelji podvzetnik to2i v nekem tuk. italijanskem listu, da ima^sieherni dan 12 gl. stroikov, a le 4 gl. dohodkov* Nasi Italijani so za vsako novo napravo navduseni, obetajo5 jej najboljSo prihodnjost, a ta navdusenost jim hitro mineinvsaka nova naprava zaCenja kmalo birati. Sicer so pa tudi $la,ty M krivi elabej obfinej kupp,            .'            '      '
V mestnem gledaliSci se je minolo nedeljo produciralo trzaSko drustvo dramaticnih diletantovpod vodstvom E. Dominici. Predstavljalo je dobro, a 1-gralcem je bilo poznati, da so diletantije kajti, obna-Sanje je bilo premehanieno ter premalo naravno.
Zviti kokogji tatovi so obiskali preteklo sa-boto po nodi m§e Kromberzane. Mej tem, ko je neki nd kokosjega druStva z doma&m dekletom govonl, davili so drugi domace kokosi in pure, a ena teh ne-srecnih Mvali jim uidc po dvoriSci in njen krik pri-vabi par mozakov, katera sta enega teh kokosarjev zasafiila in ta je moral i druge pajdase ovaditi Kar pa nas naj bolj zali, je to, da smo zvedeli, da so bih mej temi kokosjimi tatovi tudi — solkanski kmecki fantje.
Ukradeni stcf bili dve ovci kmetu A. P. :iz Standreza y torek po* noCK Zima sc bliza in oni le-nuhi, ki so do sedaj zivcli od naravnih pridelkov, katerih sedaj ni, morajo si preskrbeti tudi kaj mast-nega za zelodec v dolgih pa inrzlih zimskih vecerib.
Mod novega vina, Te dni je dobil nek go-riSki trgovec tri velike sode novega ogerskega vina. Eden teh aodov je bil premalo na vehi prevrtan in vinska moc" je v Zagradu se stra§nim pokom dno Ten vrgla ter 8 kvinccv raadjarske kaplje slo je — rakom zvizgat.
Doticni trgovec je moral ne samo vino, nego tudi voznino placat, ker zeleznica nc prevzame nikake od-govornosti za tekocino, posiljatelj pa navadno posilja blago na prejemmkovo odgovoruost.
Kmetijska Sola. One 22 t. m. je bil na tu-kajSnji deielni kmetiski soli izpit za sprejcm onih mladencev, kateri so prosili stipendijev. V ta namon Be je oglasilo 8 Slovencev in 8 Italijanow Stipeudiji so se pa podelili Sestim vsake narodnosti.
Pozar. — Preteklo sredo popoludne sta zgore-la na Yogerskem skedenj in senik lastnina g. barona Taceo—in to po neprevidnosti otrok, kateri so se z Iveplenkami okoli poslopja norievali. Skoda se ceni okoli 1500 gl.
6udna 2enitev se je vr§ila te dni v neki latol. cerkd v Varsavi. Proti 7 uri zvefier se je zbrala velika mnoziea — veelnoma beraCev pied eer-kvijo \ kmalo po tem priropotajo nekatere kocije, ka-terim se radovedna mnoziea umakne. Iz kofiij se po-da 6 praznicuo oblecenih oseb v bliznji farni mart in za cetrt ure od tam v cerkev. Nevesta, 22 letna fivrsta gospica, zenin, 86 letni upognjen starcek, in itiri gospodje kot pride se postavijo pred glavni altar, kder se kmalo zacne zenitvanjska cerimonija. Orgle zadone in vbran zbor poje „Veni creator" ; ne-vesta se hudo zajoce, zenin pa se neobcutno drugam ozira in bere se mu na obrazu zelja, da bi bila stvar skoro koncana.
Poroka je sklenjena, zakonska in svatje zapuste cerkev, kocije se odpeljejo: nevestina na desno, zeni-nova na levo.
0 cudnem tem dogodku se je po mestu mnogo govorilo, dokler ni pri§lo na dan, da je lepi inladi gospici zapustil nje bliznji sorodnik znamenito pre-mozenje s pogojem, da ne more nastopiti dediscine, dokler se ne omozhZa to so jo sorodniki nepre-stano nadlegovali, naj spolni pogoj in ponujali so jej moza, kateri jej pa ni bil nikakor po volji. Kaj sto-ri mlada trmoglavka, da se odkriza nadlcznikov ? Ne-cega jutra gre v cerkev in nagovori prvega beraca, ki jej pride na proti, ali bi se ne hotel *z njo poro-S'ti. Obljubi mu 300 rubljev v dar in spodobno 2e-sitvanjsko obieko — toda s pogojem, da po poroki ae sme Ve6 na njo iiiisliti in je nikdar ve6 videti. — Starec radostno osupnjen sprejme ponudbo, segneta si v roki in pogodba je bila sklenjena. — Mlada neve-sta je prejela bogato dedi§cmo in se odpravlja [zdajv druge dezele; srednemu zeninu pa ni treba ve& pred cerkvijo sedeti in roko stezati po miIo§cini.
Izpred sodnije. — Izid kazenskih obravnav dne 17. t. m. pri c. k. okroM [sodnyi v Gorici kot Bodnemu dvoru I. stopnje:
I. Peter Lahainer od Ivana iz Trebevca, 25 le-ten, neozenjen, katoli^an, krojaL, nekaznovan in
Anton Mocnik od Jo^efa iz PoL, katoliean, neo-2enjen, 19 leten, kmet, nekaznovan— sta dne 8. ju-lija t. 1. v hi§i Antona Peternela v Zakrizi, ko se je bil pri plesni veselici med fan,ti iz Labine in Po6 prepir vnel, Ivana Flandra od Urbana tako hudo pre-tepla, da je vsled prejetih ran umerl; za to sta bila kriva spoznana te2ke telesne poSkodbe in obsojena: Lahainer na 2 leti in Modnik na eno leto zapora.
II.  Ivan Strukelj od Antona iz Vedrijana, 39 leten, oSeojen, kmett nekaznovan, je na vecer %2. ju-lija t. 1. med prepirom, ki je bil nastal v lastni dru-2ini, svojega oceta s pestjo in s palico nekatere kra-te hudo udaril in za to ga je soduija krivega spo-znala tezle telesne po§kodbe ter obsodila na dva me-seca je6e.
III.  Andrej Merlak od Andreja iz Renc\ katoli-can, o2enjen, 22 leten, zidar, nekaznovan, je due 15.
julija t. 1. med plesno veselico v Rencah se sovraz-nim namenom in po zavratnem na5inu s kozarcem Jerneja PerdiC-a, ko je pri mizi vino pil, dvakrat za tilnik udaril ter ga hudo pogkodoval; za to je bil krivega spoznan tezke telesne posk&ibe in obsojen na eden mesec te^ke, poostrene je^e.
Cerkev podrla. — Dne 25. t. m. po noLi je straSanski ropot iz spanja zbudil prebivalce v Fiumi-Lelu, v Cervinjanskem okraji. Cei stranski zid nove, ge ne prav konfanc cerkve sv. Valentiua sc je se streho vred poderl. Dobro, da se je to po noci zgo-dilo, ko ni bilo nikogar v cerkvi. Da hi se bilo po-slopje posulo na pr. due blagoslovijenja nove cerkve —koga ne pretresa groza. le misiiti na tako stiaSno evcniualnoat 7 — Skoda znasa nekda okoli 15.000 ?i.
—   Sodi se sploh, da je bil lemelj slabo htavljen, vsled cesar so je zid mkoliko vgrezdil in na to poderl. To je velika nc&rrfa za obciito. katera je po Ytfletnrm trndu in mnogih zitvah uze hrepenela po blago^lovljenji nove bozje veze — in bo morula zdaj se mnogo trositi in dolgo takati, preiino se ji goreea zclja i/polni.
Fonarejeni bankovci. Illapec nekc gostilnc tik cerkvi! sv. Florijuna v Ljubljuni je pretekle dni pospravijal pod streho m pri t<*j priliki na>el dva po-narejeua baukovca petaka, katerih jeden je bil popoi-nem izdelan, drugeinu pa je bilo treba Le dopolnje-vanja. Itazven tt*ga je nasel metalno plo.^co z nasli-kauo podobo bankovct-vo. Ko princ-se svojo najdbo doli v gosttlnico, svetuje mu neki v tej gostiluici ve-dno rad vince pijofi firevljar, naj, da ne bode imel sitnih potov, kar precej bankovce pozge, kar hiapec i takoj stori. Drugi navzocui elovek pa je 5el in relo stvar ovadil pri policiji, ki zdaj prei^kuje. Itaznovrst-ne govorice, kdo je bankovce Uelal, trosijo se zdaj mej bliznjiini in daljniini so.sedi, in niorda sum in hudobni jeziki tudi nedolzne zadevajo.                X,
TurSko ravnanje. — Iz Adrijanoplja se pi-§e turkoljubivej „K. Ztg" ta-le dogodba: GrSk go-spodar iz Garigrada, ki iiua posestva v Eski-Saghra, Kazuuliku in ISelimnem jc pozval svojih osem o&krb-nikov, da pridcjo dolo^enega due na dogovore v A-drijanopelj. Prisli so vsi in se nustanili vkupo v go-stilni, kakor je bilo zincnjeno. Zvefer jill je takoj pozdravil gospodar ter dolocil drug! dan za pomcnke. Ko ta otitic, pride nekov policaj ter vpraSa gostilni-earja, koliko tttjcev ima nocoj v svojej hisi. Dvajset. bil je odgovor. — Kakove narodnosti so 'i zapra^a policaj pbteni. — Grkov jih je sudem, Zidov pet, a Bolgarov osem. Ko to izve, takoj zahteva, danmpo-kaze Bo I g are, katerim ukaze, da grudo z njitu k sodniji. Gostilnicar se temu ustavlja ter pravi, da jih uze dalje Casa pozna ier nijso nikakovi rogovilezi ali sploh dizavi nevarni ljudje. A vse ne pomaga nie in policaj se zagrozi, da, ako ne gredo dragovoijno z njim, poklical bode vojake, ki jih bodo tiralitija. Na-posled se vzdignejo in gredo z mirno vestjo, da nijso niL zakrivili, s policajem. Druzega jutra pride gospodar ter vpraSa po swjih ljudeh. Gostilnicar mu pripove o hjih osodi ter pristavi, da se §e nijso vrni-ii. Gospodar se je zelo srdil na gostilnicarja, da je svoje goste tako pustil v nemar ter zabteval, da vsaj zdaj gre povpraSat h komisiji po njih. Gostilnicar otide, a ni mu bilo dalec hodtti, kajti kmalu je zagledal ob cesti vseh osem obeSenih na velalih — uze mrtvih.
Koliko je padlo v vojnah ljudi. V Kriin-skej j^vojni leta 1854 so zgubili Franeoska 95 tisoc 615 moz, v boloicah 400 tisoC, le 100 ti.soe se jih je vrnolo pohabijenih in bolehnih domov, Angleika je zgubila 22 tisoS 182 moz, Piemont 2104 in Turcija 35 tisofi. Eusija sama proti vssm je zgubila C80 ti-so6 vojakov. ?seh vkupaj poCiva v Erimu 7S4 tisoC 891 vojakov raznih narodov. Leta 1859 je zgubila Avstrija v Italiji 38 tisod 650 vojakov, Franeoska 17 tisoc 715 in Italija 6 tisofi 575 vojakov, skupaj 63 tisoc" moi. Leta 1866 je zgubila Avstrija 10 tisoc mrtvih in 29" tisofc 310 ranjenih. Prusija 10 tisoC 887 mrtvih, 16 tisoc 177 ranjenih. JuznaNemcija je ime-la mrtvih 4000 moz, Italija mrtvih 6000. Vojna fran-cosko-nemska je imek le huje zgube. Od leta 1834 pa do leta 1871 je bilo mrtvih vsled vojne en mili-jon vojakov. Koliko solz se je pretofiilo za to ogrom-no zgubo, koliko je sirot postalo, to naj pomisli ce-stiti bralec sam.
Za pogorelce v Rooinji so darovali: Stef. Moze-ti6, vikar v gtjaku, in drugi dobrocniki 9 gl, 86 sol.
—  Vikar in obcua v Doberdobu 5 gl. — Tikar in ob^ina v Gor. Tribuii 2 gl. 70 sol.
Novej§e vesti,
PETERBURG 1. nov. Oficijalno se iz Vi-zinkioja poroga 30. okt. Vceraj je iz Kopri-koija prisla vest od generala Heimana, da seje 28. t. m.» njegova kavalerija zdruzila z ono generala Tergukasova in da goni Bluktar-paso, ki
se- zad za Koprikioi umika. Infanterija generala Tergukasova se pomika naprej, da se zono generala Heimana zdruzi.
LONDON 1. nov. „Daily Telegraph8 po-roca iz Erzeruma: Turska armada se je iz Hasan-kale nazaj pomaknila in je defenzivno pozicijo na visocinah vzhodno od Erzeruma zasela. Tur-sko ariergardo, ki je bila ostala v Hasankale, so Itusi odrezali in dva bataljona ujeli.
Vaznanilt).
Podpisani kupujejo fiinak ali roj (zmljcl v prali) po prav dobri ceni in placujejo toCno. Kedor ima kaj tega blaga na prodaj, naj pismeno naznani ceno in nuio^ino
Jos. Pipan & Comp. v Trstu.
Zvezki %a pisne vajc
v Ijmlskih solah.
Z ozironi na to, da so scv prctcklcm solskem letu zares z izvrstnim uspchom rabili novi zvezki za vajc v pisanji, ka-tere jo potrdilo visoko c. k. dez. Solsko [i svetovalstvo gorisko za rabo na ljadskib l! scilafi. napravila se je za golsko leto 1H77—78 zopet velika nino2ina takih zvezkov Stev. 1 in 2.
Prodajajo jih bukvarji: Base — Ilcnrik Fillak — in Wokulat na Trav-niku po 1 gl. 25 kr. sto, na drobno pa ne nad poldrugi krajcar vsak zvezek.
leze^a na veliki cesti, obstojeea iz prostorne so-bane, 8 sob, velike stale, kleti in drugih pro-storov; velikega dvorisfia in verta;
posebno pripravna za gostilnieo.
Xatancnejsi  pnjasnila v tej zadevi   podaja lastniea Katarina Batistie-Verdikon v Solkanu.
1                 Gostiina
i
pn
i ZLATEM JELENU I
i
i
I
v Gorici nasproti Skofije
je zopet odprta in sicer je vsa pre-narejena in prav primerno opravljena. To naznanjam uljudno slavnemu ob-cinstvu z dostavkom, da bom vedno skrbel za dobre jedl in pijace po spo-dobnih cenahf za tofino postrezbo bo-disi v jedilnicah kakor v spalnih so-bah in da bode tudi za voznike prav dobro preskrbljeno. Za to se nadejam, da me bodo p. n. gosti s pogostim o-biskovanjem blagohotno podpirali. K. A.
i I
IztoftteJj in odgoTomi nredniki ANTON FABIJANL — Tiskax; MAILING v Goricj.