itrip marijani
aša dediščina :obraževalni kotiček azvedrilni kotiček
i ^
desnem ¡¡bregu M
'glasilo ObCine Veržej L: leto
// i I'!*
: županova beseda
SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI!
Skupaj smo že pošteno zakorakali v letošnje leto, ki ga
je zaznamovala predvsem zima s snežno odejo, ki se je spomnijajo le starejši prebivalci naše občine. Spet je bilo potrebno prijeti za lopate in odmetavati sneg. Tako kot je bilo veliko dela s snegom doma, tako smo tudi na občinski ravni poskušali izvajati zimsko službo po naboljših močeh. Ocenjujem, da nam je to v veliki meri uspelo, je pa res, da so stroški izvajanja te službe precej presegli načrtovanje v proračunu.
Na Občini Veržej je bilo v začetku leta precej aktivno, tako da bi lahko rekli, da za nas »ni bilo zime«. V mesecu januarju smo namreč na podlagi pripomb v javni obravnavi pripravili predlog proračuna za leto 2013, ki ga je občinski svet potrdil ob koncu meseca januarja. Proračun je uravnotežen, poskušali smo ohraniti njegovo investicijsko naravnanost, pri čemer nismo pozabili na socialo, šolstvo, društva in druge za občino pomembne splošne zadeve. Med investicijami izstopata dve večji, prva je ureditev cest v vaškem jedru naselja Veržej, ki pomeni nadaljevanje lanske investicije v ulicah Franja Kozarja, Petra Šoštariča in v Maistrovi ulici. Druga pomembna investicija je izgradnja pomurskega vodovoda sistema C, ki predstavlja dograditev treh etap v Veržeju in novogradnjo vodovoda v Bunčanih. Iskreno upam, da nam bo investicija v izgradnjo vodovoda uspela, saj projekt že pet let prenašamo v proračunih, vedno v naslednje leto.
Drugi pomemben del aktivnosti je predstavljala prijava na javne razpise, saj so le-ti edina možnost za investicijski razvoj naše občine. Tako smo se prijavili na javni razpis Ministrstva za kmetijstvo in okolje s projektom za ureditev osrednjega parkirišča v naselju Veržej, ki je
predvideno v centru Veržeja, med trgovino Narcisa, pokopališčem in farno cerkvijo. Druga prijava je bila v okviru razpisa za projekte razvoja regij v obmejnem območju, kjer smo se prijavili s projektom novogradnje čistilne naprave v Banovcih. Poznane so težave v zvezi z delovanjem in upravljanjem obstoječe čistilne naprave, zato smo na občinskem svetu sprejeli sklepe za dolgoročno rešitev tega problema. V kolikor bomo na javnih razpisih uspešni, se bodo te investicije izvajale v letu 2014. Tretje pomembno področje dela v začetnih mesecih pa je bilo delo na sprejetju Občinskega prostorskega načrta. Na občini smo se opredelili do pripomb iz javne razprave in pripravljavec bo izdelal čistopis dokumenta, ki ga bomo poslali v pridobivanje mnenj ustreznim ministrstvom in službam. V skladu s časovnico in zakonskimi roki pričakujemo, da bi lahko občinski svet v mesecu maju sprejel nov občinski prostorski načrt, ki bo pomenil novo poglavje v urbanističnem in splošnem razvoju Občine Veržej.
Ob koncu dolge zime bodo sončni žarki in toplo vreme kar vabili k spomladanskim opravilom, med katere spada tudi čiščenje in odstranjevanje različnih odpadkov. Želel bi Vas opozoriti na nektere spremembe pri odvozu kosovnih odpadkov, saj je letos predvidena drugačna oragniziranost, o kateri si lahko več preberete v tej številki v prispevku našega koncesionarja. Tudi nova organiziranost omogoča odvoz vseh vrst odpadkov, zato ni prav nobene potrebe, da bi se odpadki na kakršen koli način znašli v naravi.
Želim Vam prijetne spomladanske dni in veliko užitkov ob branju nove številke našega lokalnega glasila Fun-kešnica.
Slavko PETOVAR, dipl. ing. agr., župan Občine Veržej
ZAPIS S 15. IN i6. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE VERZEJ
Ob zaključku prejšnjega leta in ob začetku novega sta potekali 15. in 16. redna seja občinskega sveta Občine Veržej.
Na 15. redni seji so člani občinskega sveta sprejeli programe opravljanja gospodarskih javnih služb za oskrbo s pitno vodo, za odvajanje in čiščenje komunalne padavinske vode in za zbiranje komunalnih odpadkov v občini.
V Programu oskrbe s pitno vodo za leto 2013 za občino Veržej, ki ga je pripravilo Javno podjetje Prlekija,
d.o.o., Ljutomer, so navedeni osnovni podatki o izvajalcu javne službe, objekti in oprema javnega vodovoda, javno hidrantno omrežje in način vzdrževanja, vodni viri pitne vode, zasebni vodovodi na območju občine, zdravstvena ustreznost pitne vode v javnem vodovodnem sistemu, obveščanje uporabnikov storitev javne službe o pogojih oskrbe s pitno vodo, načrt zagotavljanja rezervnih vodnih virov ter razvojni načrt javnega vodovoda. Maja Vogrinec, predstavnica Javnega podjetja Prlekija, d.o.o.,
dobrodošli na desnem bregu Mure
Funkešnica
isSN C506-905x. uredniški odbor Janez Krnc (glavni in odgovorni urednik), Mateja Rus (pomočnica urednika), Alenka Belec, Bojan Ferenc, Damjana Ferenc, Ivan Kuhar, Vito Šadl. foto na naslovnici Damir Skuhala. lektoriranje Ivan Kuhar. oblikovanje in prelom &Graf. založnik Občina Veržej. tisk Tiskarna Klar d. o. o., Murska Sobota. naklada 550 izvodov. FUNKEŠNiCA Ni naprodaj. Vsako gospodinjstvo v občini jo dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežih Občine Veržej ali TlC-a Veržej. Glasilo je v elektronski obliki dosegljivo na www.centerduo.si/tic/node/204 ¡n www.marianum.si.
Občina Veržej
Ulica bratstva in enotnosti 8, 9241 Veržej T +38 6 2 58 44 480 F +386 2 58 44 488 E obcina.verzej@siol.net S www.verzej.si
C
TIC Veržej - Zavod Marianum Veržej Puščenjakova 1, 9241 Veržej T + 386 2 585 12 69 T +386 51 654 778 E ticverzej@gmail.com S www.centerduo.si
: občinski utrip
Ljutomer, je povedala, da je bilo leta 2011 iz vodnega vira Lukavci odvzetih 990.366 m3 vode, od tega je bilo porabljene vode v občini Veržej skupaj 60.200 m3. Pri zagotavljanju količin pitne vode v letu 2013 ni pričakovati nobenih težav. Ob tem je dodala, da je v občini 40 hidrantov in da se v letu 2013 pričakuje redni pregled le-teh v skladu z veljavno zakonodajo. Pričel se bo voditi tudi kataster hidrantov in javnega hidrantnega omrežja. Poudarila je, da je v letu 2013 načrtovana rekonstrukcija oz. izgradnja novega vodovodnega omrežja v preostalem delu naselja Veržej in v naselju Bunčani.
Program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode za obdobje od leta 2013 do 2016 je predstavila Barbara Zemljak, predstavnica javnega podjetja Prlekija, d.o.o., Ljutomer. Program vsebuje osnovne podatke o izvajalcu javne službe, podatke o naseljih, kjer se izvaja javna služba, podatki o infrastrukturi in osnovnih sredstvih, namenjenih opravljanju javne službe in način izvajanja javne službe. Prisotni na seji so ugotavljali, da je Občina Veržej naredila v letu 2012 velik premik, saj je uspela dograditi kanalizacijsko omrežje v Bunčanih, s čimer je občanom vseh naselij v občini omogočeno odvajanje odpadnih voda.
Pri Programu zbiranja komunalnih odpadkov v občini Veržej za leto 2013 je Zdravko Lebarič, predstavnik Komu-nalno-stanovanjskega podjetja Ljutomer, d.o.o., posebej izpostavil novost, ki se bo uveljavila v letu 2013. Gre za t.i. »akcijo na klic«, kar pomeni, da se bodo zbirali kosovni odpadki v sklopu koledarja zbiranja komunalnih odpadkov, pri čemer bo vsako gospodinjstvo prejelo obrazec naročila v papirni obliki, interes za odvoz odpadkov pa bodo občani izkazali z izpolnjenim naročilom, v katerem mora sporočiti predvideno količino odpadkov. V roku dveh de-
lovnih dni po prejetju naročila bo naslovnik obveščen o sprejetju naročila in načrtovanem datumu izvedbe odvoza. Zdravko Lebarič je pri tem dejal, da se zaradi tega ne predvideva povišanje cen.
Člani občinskega sveta so potrdili investicijski program za projekt »Izgradnja murske kolesarske poti«. Vodilni partner pri tem projektu je Regionalna razvojna agencija Mura, partnerji pa so vse občine, ki ležijo ob reki Muri. Ena od ključnih projektnih aktivnosti partnerjev je bila določitev usklajenega in dokončnega poteka trase kolesarske poti ob reki Muri, ki bo tako predstavljala osnovno za varno in privlačno kolesarjenje ter na ta način omogočala vzpostavitev atraktivne regijske turistične destinacije vzdolž celotnega področja. Z izgradnjo manjkajočih delov trase in premostitvenih objektov, ter s posodobitvijo obstoječih
delov trase, bi se na področju celotnega področja 13 občin izobli-k WWW.verzej.SI koval zaključen infrastrukturni projekt, ki bi omogočal zasledovanje razvojnih, gospodarskih in turističnih ciljev regije. Potek trase se navezuje tako na levi kot desni breg Mure in v svoji celovitosti predstavlja cca. 130 km urejenih kolesarskih poti, k izgradnji katerih se bo pristopilo fazno, skladno z razpoložljivimi finančnimi sredstvi in opredeljenimi razvojnimi potenciali posameznih občin. Investicija bo sofinancirana z Evropskega sklada za regionalni razvoj.
V prvi obravnavi je bil tudi sprejet Odlok o proračunu Občine Veržej za leto 2013.
Člani občinskega sveta so potrdili spremembo Pravilnika o dodeljevanju finančnih spodbud za novorojence v Občini Veržej, po kateri se finančna spodbuda poviša na 300 evrov.
3 Funkešnica 1/2013
: občinski utrip
Občinski svet Občine Veržej je na pobudo zasebnice Olge Lupša dal soglasje k ekonomski ceni storitve pomoči na domu. Gre za opravljanje socialnovarstvene storitve, ki dopolnjuje javno službo. To storitev bodo uporabljali in plačevali uporabniki samoplačniki, medtem ko javno službo še naprej opravlja Center za socialno delo Ljutomer.
Občinski svet se je na seji odločil, da vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Veržej za leto 2013 ostane v enaki višini kot prejšnje leto.
Osrednja točka 16. redne seje je bila obravnava in sprejem proračuna Občine Veržej za leto 2013. Prihodki so ocenjeni na 2.620.004 evrov, odhodki pa 2.562.498 evrov. Investicijski odhodki so ocenjeni na 1.614.589 evrov. Največji del odhodkov bo v letu 2013 namenjen izgradnji vodovodnega omrežja v preostalem delu naselja
Veržej in v naselju Bunčani, ocenjena vrednost investicije je čez 1,28 milijona evrov. Približno 158 tisoč evrov je namenjenih za obnovo infrastrukture v vaškem jedru Veržej - gre za ureditev Maistrove ulice, del ulice Franja Kozarja in ulice Petra Šoštariča.
Ob proračunu so člani občinskega sveta potrdili še novelacijo predinvesticijske zasnove za projekt Oskrba s pitno vodo Pomurja - sistem C ter dali soglasje Centru za socialno delo Ljutomer k ceni storitve »Pomoč družini na domu« za leto 2013.
Ob tem obveščamo vse zainteresirane, da si lahko na spletnem naslovu občine www.verzej.si podrobneje v celoti preberete vso gradivo s posameznih sej občinskega sveta. Tako ste lahko občani seznanjeni s tematiko, o kateri člani občinskega sveta razpravljajo in odločajo.
Bojan Ferenc
INTERVJU: JOŽE ZADRAVEC
Le kdo ga ne pozna? Jože Zadravec, ali kot smo ga že v šolskih klopeh radi klicali »Juš«, je 27-letni nadpovprečno talentirani glasbenik, ki se hitro spoprijatelji s še tako zahtevnim instrumentom. Domači oder kulturnega doma je sčasoma postal premajhen, Jožetov talent pa so hitro začeli opažati tudi drugi glasbeni ustvarjalci. Tako ga je pot ponesla tudi v tujino, kjer izpopolnjuje in nadgrajuje svoje znanje.
Kateri je bil tvoj prvi instrument in kdo te je zanj navdušil?
Instrument, s katerim sem začel tudi pot v glasbeni šoli, je bila harmonika. Mislim, da ni potrebno povedati, kdo me je navdušil. Brat Riki je takrat začel ravno s srednjo glasbeno šolo v Mariboru. Tudi mene je pritegnila harmonika, ampak sem že prej kot na harmoniko doma okrog hiše iskal »kante in piskre«, po katerih sem lahko razbijal. Ritem sem zgleda že imel dan v zibelko, da pa se je tako razvilo, pa seveda ne bi šlo brez staršev in brata. Oni so bili in bodo moj navdih.
Trenutno študiraš na Konservatoriju za glasbo v Celovcu. Katero smer si vpisal in kako si zadovoljen s študijem?
Tako je. Vpisan sem v smer jazz in pop. Moj mentor je Klemens Marktl, eden izmed vodilnih jazz bobnarjev v Evropi. Je mlad in zato se med drugim tudi tako zelo razumeva. Tudi ostali profesorji se relativno mladi, kar pomeni, da je na šoli vzpostavljen res enkraten odnos med nami. Sošolce imam tudi krasne. © Poleg glasbenikov iz ostalih evropskih držav, jih je kar precej vpisanih tudi iz Slovenije, kar pomeni, da je vzdušje kar domače. Sporazumevamo se angleško ali nemško, hrvaško, ljubljansko ter seveda prleško. Je pa glasba najbolj univerzalen jezik, zato nam kar gre.
Kaj pravzaprav Jazz sploh je in kaj te v tej zvrsti najbolj navdihuje?
Jazz je glasbena zvrst, katere korenine segajo iz severnoafriške kulture, spojitve z ameriško in evropsko kulturo ter njunimi glasbenimi instrumenti. Glavna značilnost jazz-a je improvizacija. Prav tako je pomemben vzorec v jazz-u tudi t.i. call and response (klic in odziv). Kar omogoča dvema ali več glasbenikom improvizirano komuniciranje na odru z instrumentom. To me tudi najbolj navdihuje. Niso važna leta, rasa, spol, ... z vsakim jazz glasbenikom se lahko razumevaš z igranjem.
Zadnje čase se veliko nahajaš tudi v Švici. Nam lahko poveš kaj več o tem?
4 FGnkešnica 1/2013
: občinski utrip
V decembru sem zadnji dve leti bil na turneji s simfoničnim orkestrom, s katerim spremljamo otroške pevske zborčke. V orkestru so večinoma glasbeniki iz Švice. Igramo zabavno božični program. Na vsakem koncertu so otroci iz tistega mesta, kjer igramo, tako da skupno na turneji spremljamo okrog 7000 otrok. Turneja traja približno tri tedne, kar pomeni, da imamo vsak dan koncert, ob vikendih pa po tri koncerte na dan. Prevozimo kar celo Švico, večja mesta kot so Bern, Basel, Zurich, Thun, St. Gallen ...
S katerimi znanimi glasbeniki si že sodeloval in ustvarjal? V katerih zasedbah trenutno vse sodeluješ?
Sodeloval sem z raznimi glasbeniki, ki izhajajo iz raznih zvrsti glasbe. Stilsko se nikoli nisem obremenjeval, s katerim bom ali ne bom nastopal. Važno je, da se ujameš.
Sodeloval sem z Eldo Viler, Ano Dežman, Petrom Lovšinom, Tomojem Jurakom, Lidijo Kodrič, skupino MI2, Primožem Grašičem, ... na raznih priznanih odrih ali festivalih po Sloveniji in tujini. Prav tako sem sodeloval in snemal za kar nekaj bendov v večih glasbenih studijih.
Trenutno sem član Riki and Boogie banda, pop rock banda s Samom Budnom, Našega big banda Ljutomer. Igram tudi v zabavnem ansbamblu Recesija band. Poleg tega je še tu ogromno enih jazz zasedb. Velikokrat pomagam tudi kateremu bendu, če potrebujejo bobnarja.
Glasba je že od nekdaj bila tvoja stalna spremljevalka, kateri posvečaš veliko svojega časa. Kako na to gledajo tvoji bližnji?
Moji bližnji me pri tem zelo podpirajo. Mislim, da je za profesionalnega glasbenika to zelo pomembno. Na družino in prijatelje se lahko vedno zanesem. Seveda se zavedam tega, da jim ne morem posvetiti toliko časa kot bi si zaslužili. Kljub temu pa mi to nekako tolerirajo, kajti vsi okrog mene vedo, koliko mi pomeni moja glasba.
S čim se ukvarjaš, ko na urniku ni »špilov« ?
Večino časa res posvetim glasbi, tako da je skorajda vse povezano z njo. Ko pa imam prosti čas, pa ga rad delim z bližnjimi. Kaj dosti časa mi torej ne ostane, da bi lahko imel neke hobije. Ko pa mi čas dopušča, pa zelo rad lenarim ob poslušanju glasbe ali se ukvarjam z mojima psičkama.
Če bi se še enkrat rodil, bi ...
... naredil vse isto kot do zdaj.
Kako bi s tremi besedami opisal Veržej?
Veržej kot vas: simpatičen kraj, kulturni potencial, poznanstva. Veržej kot dom: goveja juha, rdečka, friški luft!
Kakšne načrte imaš za prihodnost?
Imam ogromno enih načrtov za prihodnost. Koliko jih bom pa realiziral, pa je drugo. Seveda se trudim, ko kaj naredim, da se sliši naokrog. Načrti v glavnem so ... © Najprej bi rad zaključil šolanje, potem pa je v planu kak moj projekt, katerega bi bil sam vodja. Še je čas. ©
Mateja Rus
JAVNA DELA KOT PRILOŽNOST V ČASU KRIZE
Na trgu dela je program javna dela eden izmed ukrepov aktivne politike zaposlovanja, ki je namenjen predvsem spodbujanju socialne in delovne vključenosti ranljivih skupin brezposelnih. Čeprav je zaposlitev časovno omejena na največ eno leto, je lahko tovrstni program priložnost tako za neprofitne delodajalce, ki jim javno povabilo omogoča sofinanciranje stroškov zaposlitve brezposelnih, kot tudi za brezposelne za izboljšanje usposobljenosti in delovnih veščin ter povečanje zaposlitvene možnosti.
Udeleženec je po pogodbi o zaposlitvi, ki je sklenjena za opravljanje javnih del, upravičen do plačila za delo in povračila stroškov v zvezi z delom. Zakon o urejanju trga dela določa višino plače v deležu od minimalne plače, glede na raven strokovne izobrazbe oziroma usposobljenosti za delo, ki ga udeleženec opravlja v programu javnih del. Višina plače znaša med 708,00 in 1.063,00 evri bruto, odvisno od ravni izobrazbe. Prav tako imajo udeleženci javnih del pravico do odmora, dopusta, nadomestila plače, pravice iz starševskega varstva ter zdravstvenega zavarovanja, na način kot je to določeno za delavce v delovnem razmerju.
Delovna obveznost zaposlenih v javnih delih je polni delovni čas, šteje se kot 40 urna tedenska delovna vključe-
nost, delovni invalidi pa v skladu z odločbo ZPIZ s krajšim delovnim časom od polnega.
Največ povpraševanja po programu javnih del v RS za leto 2013 je bilo na OS ZRSZ Murska Sobota. Prejeli so namreč več kot 400 ponudb. Javno povabilo pa so zaključili že konec decembra 2012, saj so bila vsa sredstva v višini nekaj več kot 4 milijone evrov, že izčrpana.
Ciljne skupine oseb v občini Veržej, za vključitev v program javnih del so, glede na strukturo brezposelnih, osebe, ki so zadnjih šest mesecev prijavljene v evidenci brezposelnih oseb na Zavodu in so starejše od 50 let, osebe s I. ali II. ravnjo izobrazbe, dolgotrajno brezposelne osebe, ki so več kot dve leti prijavljene v evidenci brezposelnih oseb ter invalidi.
Na območju občine Veržej je bilo za letošnje leto razpisanih sedem prostih javnih del. Štiri mesta javnih del ponuja Občina Veržej, in sicer na področju ohranjanja in varovanja gozdov v okviru Zavoda za gozdove Slovenije, urejanja in vzdrževanja javnih površin, vzdrževanja občinskih cest ter ohranjanja in varovanja kulturne krajine, gozdov, obnove vasi. Zavod Marianum ima mesti za pomoč pri razvoju in pospeševanju turizma ter pomoč v knjižnici.
5 Funkešnica 1/2013
:: razpisi in projekti
Eno mesto za pomoč pri izvajanju nadzora in skrb za urejenost športnih objektov pa je ponudilo Športno društvo NK Veržej. V veržejski občini program javna dela podpirajo, saj predstavlja dodatno možnost zaposlitve skupinam oseb, ki so že dolgo brezposelni. S tem se jim poveča zaposlitvena možnost, razvija se delovna sposobnost ter zagotavlja delovna in socialna vključenost.
V občini Veržej je povprečna stopnja brezposelnosti v obdobju od januarja do avgusta 2012 11,7 odstotna, kar pomeni, da Zavod zagotavlja 65 odstotni delež plače udeležencem programov javnih del. Merila za določanje deležev sofinanciranja plač udeležencev so v skladu s Pravilnikom
o izboru in sofinanciranju programov javnih del. Ob koncu leta 2012 se stopnja brezposelnosti v Veržeju ni bistveno spremenila. Ta v decembru znaša 11,8 odstotkov.
V zadnjem letu je kar nekaj zakonodajnih sprememb na področju javnih del, katera pa se vse bolj enači z rednim delovnim razmerjem. Ali so novosti za udeležence javnih del dobre ali slabe, pa je težko presoditi. Dejstvo je, da so javna dela program aktivne politike zaposlovanja, katerega osnovni namen je spodbujanje delovne in socialne vključenosti, razvoj delovnih sposobnosti in veščin ranljivih skupin brezposelnih oseb.
Lidija Nemec
SREČANJE LOKALNIH DRUŠTEV IN TURISTIČNIH PONUDNIKOV OBČINE VERŽEJ
V torek, 19. februarja 2013 je v prostorih razstavno-pro-dajne galerije Centra DUO potekalo srečanje lokalnih društev in turističnih ponudnikov Občine Veržej. Udeleženi predstavniki so med drugim obravnavali vsebinsko zasnovo zloženke turističnih ponudnikov Občine Veržej, ki bo izšla letos spomladi, vrednotenje aktivnosti Turistič-no-informacijskega centra Veržej (TIC Veržej), vsebinsko
nadgradnjo lokalnega glasila Funkešnica ter vrednotenje in nadaljnjo organizacijo Miholovega sejma v tekočem letu. Tovrstna srečanja so zelo koristna, saj omogočajo pretok informacij med društvi in ponudniki, prav tako pa se na samih sestankih nemalokrat porodijo nove ideje za morebitna skupna sodelovanja.
Mateja Rus
PROJEKT »STROKOVNA KNJIŽNICA ZA ROKODELSTVO IN TURIZEM«
Zavod Marianum Veržej - Center DUO se je v letu 2012 uspešno prijavil na razpis LEADER Las Prleki-ja - Program za razvoj podeželja 2007-2013 s projektom »Strokovna knjižnica za rokodelstvo in turizem«. Z izgradnjo strokovne knjižnice za rokodelstvo in turizem bosta tako Občina Veržej kot celotno Pomurje pridobila bogato infrastrukturo skupnega družbenega pomena. Knjižnica bo odprta za strokovno izpopolnjevanje lokalnega prebivalstva - rokodelcev in za dodatno izobraževanje turistov in raziskovalcev.
Strokovna knjižnica bo omogočala raziskovalno delo in obenem dvigala prepoznavnost Prlekije med turisti, ki za krajši ali daljši čas obiščejo SV Slovenijo. Vsebinsko bo knjižnica obsegala naslednja področja: etnologija, umetnost, tehnologija, obrt in industrija, domoznanstvo in zemljepis, turizem.
Tekom projekta so bile realizirane naslednje aktivnosti:
-	nabava mizarske opreme za knjižnico,
-	nakup domače in tuje strokovne literature, knjig, monografij,
-	izdaja predstavitvene zgibanke in promocijskih papirnatih vrečk ter
-	organizacija tiskovne konference ob odprtju knjižnice. Strokovna knjižnica bo dne, 22. marca 2013, s tiskovno
konferenco ob 10. uri, odprla svoja vrata za vso lokalno skupnost in širšo javnost. Obisk knjižnice in sposoja knjig bosta mogoča od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro ter v soboto med 9. in 12. uro. Vabljeni torej vsi občani in bralci glasila Funkešnica, da nas obiščete in se sprehodite med knjižnimi policami.
Janez Krnc
6 FGnkešnica 1/2013
: občinski utrip
zbiranja kosovnih odpadkov.
Tako lahko gospodinjstvo (v nadaljevanju »naročnik«)
kdaj koli v teku leta naroči odvoz kosovnih odpadkov v akciji zbiranja kosovnih odpadkov na klic. Ob naročilu se mora odločiti o predvideni količini odpadkov in temu primerno navesti velikost zabojnika oz. se v primeru manjše količine odločiti za dostavno vozilo.
Interes za odvoz kosovnih odpadkov v okviru akcije kosovnih odpadkov na klic izkaže v sistem zbiranja komunalnih odpadkov vključeno gospodinjstvo z izpolnitvijo in posredovanjem pisnega naročila v papirni ali elektronski obliki.
Obrazec naročila v papirni obliki prejme vsako gospodinjstvo v sklopu tega Koledarja zbiranja komunalnih odpadkov 2013. Izpolnjen obrazec naročila je potrebno ločiti od koledarja, zaradi varstva osebnih podatkov vstaviti v pisemsko ovojnico, in predati na pošto ali poslati po faksu.
Na spletni strani www.ksp-ljutomer.si je mogoče opraviti naročilo tudi elektronsko.
V	roku dveh delovnih dni po prejetju naročila bo preko kontaktnih številk oz. e-naslova naročnik obveščen o sprejetju naročila in načrtovanem datumu izvedbe odvoza.
Čakalno vrsto za odvoz kosovnih odpadkov na klic je mogoče s pomočjo številk prevzemnih mest spremljati na naši spletni strani www.ksp-ljutomer.si
Dva delovna dneva pred izvedbo naročila bo naročnik obveščen o datumu .odvoza oz. postavitvi naročenega zabojnika.
V	primeru odvoza kosovnih odpadkov z dostavnim vozilom in ob postavitvi naročenega zabojnika, mora biti prisoten naročnik ali član njegovega gospodinjstva, ki pomaga pri nakladanju v dostavno vozilo oz. pokaže vozniku mesto za postavitev zabojnika. Mesto postavitve zabojnika je načeloma na dvorišču naročnika. Odvoz odpadkov z manjšim dostavnim vozilom se izvede takoj, odvoz polnega zabojnika pa načeloma naslednji delovni dan. Izjemoma in po predhodnem dogovoru, je mogoč odvoz tudi isti dan ali čez dva delovna dneva.
Glede pravilnega polnjenja zabojnika in vrste odpadkov, ki jih lahko preda v zabojnik, prejme naročnik navodilo.
Naročilo odvoza kosovnih odpadkov v okviru akcije kosovnih odpadkov na klic se izvede brez dodatnega plačila, stroški izvedbe so zajeti v ceni zbiranja komunalnih odpadkov po gospodinjstvih.
DRUŠTVO ZA ZAŠČITO ŽIVALI POMURJA-POBUDNIK AKCIJE
1,	OD 1. 2. DO 31.05. 2013
% popust pri ceni storitve
Kupon za 20 °/o popust pri ceni storitve sterilizacije
AKCIJA STERILIZACIJ IN KASTRACIJ PSOV IN MAČK NA VSEH VETERINARSKIH POSTAJAH V POMURJU
ali kastracije vaše živali dobite na vaši občini ali pri Društvu za zaščito živali Pomurja. Lahko nam pišete ali nas pokličete. Poslali vam ga bomo po pošti.
7 Funkešnica 1/2013
: turistični utrip
SE MORDA ŠE SPOMNITE? PISALO SE JE LETO 1968 ...
Vam spomin seže tako daleč nazaj? Bila je nedelja in neuradno tudi dan otvoritve miniaturnega termalnega kopališča v Banovcih. Prvič so napolnili 7x5 m velik bazen za kopanje s termalno vodo, za katero je že takrat veljajo, da pomlajuje in krepi. Minevali so dnevi in minevala so leta, kopališče pa se je širilo. Najprej večji bazen z naravno vodo, restavracija, kamp »Sončni gaj«, sobe, pokriti bazen, dodatni bazeni in savna ter leta 1995 proglasitev banovske vode kot naravno zdravilno sredstvo. Danes veljajo Terme Banovci za majhne in butične terme, ki z domačnostjo in prijaznostjo zasvojijo vsakega obiskovalca. Zagotovo si vsak želi lepe trenutke preživeti v družbi svojih najdražjih, v prijetnem ambientu, kar se v Termah Banovci prav gotovo zavedamo. Željni romantike lahko lepe trenutke preživijo v romantičnih kopeli v dvoje ali pa se vsako soboto razvajajo na nočnem kopanju ob soju sveč, penini, romantični glasbi in sadju. Po babičinih receptih se lahko razvajate ob gurmanskih užitkih jedi naših kuharjev in si privoščite odlično kosilo, nedeljsko kosilo ali romantično večerjo v dvoje. V edinstvenem svetu savn, ki je na voljo v Termah Banovci, se boste lahko vsak dan znova razvajali ob posebnem popoldanskem programu savnanja. Privoščite pa si lahko tudi posebno savnanje ob prazni in polni
luni, ki Vas bo napolnilo z energijo in prijetnimi občutki. Tudi upokojenci pridejo na svoj račun ob četrtkih, ko je kopanje v paru za enega gratis. V najlepših trenutkih smo tudi z Vami ob posebnih priložnostih v Vašem življenju in želimo si, da bi Vam ostali tudi v najlepšem spominu, pa najsi bodo to poroke, obhajila, birme, rojstni dnevi, delovni zaključki ... ko Vam bomo z majhnimi pozornostmi naredili ta dan nepozaben. Ne glede na letni čas pri nas lahko doživite prijetne in sproščujoče trenutke v svetu wellnessa ter se razvajate ob masaži iz vseh kontinentov. Iz majhnega zraste veliko. Letos mineva 45 let naših začetkov. Ker bi radi obudili spomine, smo se odločili, da zberemo čim več fotografij naših term, kakšne so bile nekoč, na začetku. Če ste morda ob brskanju Vaših starih arhivov odkrili kakšno staro fotografijo, ki ponazarja naše začetke, nam jih pošljite na naslov: Terme Banovci, Banovci 1 a, 9241 Veržej ali na elektronsko pošto: terme.banovci@terme-banovci.si. Na željo Vam bomo slike tudi vrnili. Veseli bomo, če boste z nami delili Vaše trenutke v Termah Banovci in ne pozabite se pri nas razvajati z ljubeznijo!
Avtor: Petra Mertik, vodja animacije Foto: D. Škofič, Terme Banovci
8 Funkešnica 1/2013
: turistični utrip
BOŽIČNA VAS BANOVCI - JASLICE 2012
Na povabilo župana Občine Veržej, Slavka Petovarja, se je tudi letos za ocenjevanje Božične vasi Banov-ci oblikovala strokovna komisija v sestavi krajinske arhitektke Stanke, likovnika Marjana, direktorice Term Lee ter etnologa in teologa Janeza. Ponovno smo bili pozitivno presenečeni, saj se je število na prostem postavljenih jaslic povečalo na 30 in predvsem se je čutiti vedno večjo celostno dovršeno postavitev jaslic. Svetopisemska teološka verodostojnost je pri večini jaslic upoštevana. Vidi se, da večina izdelovalcev jaslic na prostem posveti vedno več časa estetskemu izgledu in celostni osvetlitvi prizora Jezusovega rojstva.
Kljub povečanju števila postavljenih jaslic v vasi Ba-novci, se še vedno čuti večja praznina v smeri športnega igrišča. Kot komisija uradno predlagamo, da Turistično društvo Banovci in Terme Banovci povabijo k sodelovanju posameznike ali šole ter ta predel napolnijo z gostujočimi postavitvami jaslic. Prav je, da se celotna vas vključuje v postavitev Božične vasi Banovci in da tudi z novimi pobudami postaja vas vedno znova zanimiva za obiskovalce.
Morda je prišel tudi čas, da pride do izraza še večja inovativnost in izvirnost Božične vasi Banovci. Gotovo je klasična tradicionalna postavitev jaslic najbolj sigurna. Vendar zlasti mladi radi razmišljajo preko simbolov in jaslice naj bi nagovorile današnjega človeka v trenutnem zgodovinskem obdobju. Strokovna komisija vas spodbuja, da morda že danes začnete razmišljati o jaslicah modernega človeka, da razmišljate, kje bi se Jezus danes rodil v tej potrošniški elektronski družbi. Kot izziv!
Izdelovanje miniatur ali pomanjšav je zelo razširjeno in priljubljeno rokodelstvo, ki pa zahteva temeljito znanje o različnih gradivih in njihovih lastnostih. Takšne pomanj-šave imajo pogosto tudi didaktični pomen, saj tako gledalcu približajo določene predmete ali celoten izsek iz življenja. V muzejih tako pogosto prikazujejo različne tipologije stavb na določenem območju, kot tudi delovanje različnih naprav, delavnic ali delovna opravila.
Letošnje nagrajene jaslice s strani strokovne komisije so dober primer take miniaturne ustvarjalnosti. Osrednji dogodek božične noči, rojstvo Jezusa Kristusa, je z dovolj diskretnosti in tudi s pravilno pozicijsko postavitvijo, postavljen v okviru Panonske vasi 19. stoletja. Obenem lahko spoznamo arhitekturo, okolje in način življenja naših prednikov. Velik poudarek je na predstavitvi rokodelskih delavnic, ki so bile značilne za te kraje in so bile vir preživetja. V ozadju Panonske vasi 19. stoletja lahko občudujemo večji del današnje vasi Banovci. Na ta način so jaslice postavljene v lokalno okolje in nam omogočajo pogled na dva časovna obdobja. Gre za izredno natančno in ustvarjalno izdelane jaslice, ki so tematsko in prostorsko jasno zaokrožene.
Na predlog strokovne komisije je prejel denarno nagrado Občine Veržej za celostno postavitev jaslic v Božični vasi Banovci v letu 2012 g. Andrej TOMC. Iskrene čestitke!
Janez Krnc
8 Funkešnica 1/2013
:: kultura in literatura
TUDI V VERŽEJU POČASTILI SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK
Ob slovenskem kulturnem prazniku Slovenci radi namenimo posebno pozornost kulturi in njenim ustvarjalcem, saj je to čudovita priložnost, da se spomnimo in zavemo, kako je prav skozi jezik kulture slovenski človek izrazil želje, ki so omogočile oblikovanje našega naroda. Želje, ki so temeljito zaznamovale naše mišljenje, izražanje in načine razumevanja sveta.
Tudi tokrat smo v Veržeju pripravili proslavo ob tem prazniku. Kot vsako leto, smo tudi letos v goste povabili vrhunske kulturne umetnike, katerim smo jim dolžni izkazati vso spoštovanje, saj ustvarjajo ne le zase, ampak za nas in naše bodoče rodove.
Slavnostni govornik na proslavi je bil Vlado Žabot, domačin iz bližnjega Šafarskega pri Razkrižju, književnik in publicist, nekdanji predsednik Društva slovenskih pisateljev ter novinar, ki sedaj živi in ustvarja v Ljubljani. Leta
1996 je prejel nagrado Prešernovega sklada za roman Pa-storala, leta 1997 pa nagrado Kresnik za najboljši roman Volčje noči. Žabotova dela so prevedena v angleščino, nemščino, makedonščino in poljščino.
V nadaljevanju proslave pa smo lahko slišali nekaj slovenskih narodnih pesmi in samospevov v vrhunski izvedbi priznanega slovenskega basbaritonista, člana ljubljanske Opere, Juana Vasleta. V Argentini rojeni Slovenec, ki je v svoji karieri pel vrsto pomembnih basovskih vlog v svetovno znanih operah Nabucco, Hoffmanove pripovedke, Cosi fan tutte, Trubadur, Carmen, Seviljski brivec, Krpanova kobila, Manon, Aida, Don Giovanni in druge, je navdušil poslušalce v Domu kulture. Vasleta je ob klavirju spremljal pianist Ivan Vombergar, umetniški sodelavec in korepeti-tor na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Bojan Ferenc
TEKMOVANJE MLADIH GLASBENIKOV
Tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije poteka na dveh ravneh - mladi glasbeniki se najprej predstavijo na regijskem tekmovanju, najbolj uspešni pa se uvrstijo še na državno tekmovanje.
16. Regijskega tekmovanja mladih glasbenikov Štajerske in Pomurja, ki je potekalo od 11. do 20. februarja 2013, sta se udeležila tudi Petra Ivančič in Niko Mladenovič, učenca Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer. Petra Ivančič je nastopila v koncertni dvorani Konservatorija za glasbo in
balet Maribor. Pod mentorstvom Romane Rek je tekmovala v disciplini klavir, kategorija 1.c. Niko Mladenovič pa se je predstavil v koncertni dvorani Glasbene šole Ormož. Pod mentorstvom Mihaela Gyoreka se je pomeril v disciplini saksofon, kategorija 1.b. Program je izvajal ob klavirski spremljavi Danijele Sabo. Petra in Niko sta se odlično odrezala, saj sta osvojila zlato priznanje in se tako uvrstila na državno tekmovanje, ki bo potekalo v mesecu marcu.
Damjana Ferenc
10 FGnkešnica 1/2013
:: kultura in literatura
LARA SVENŠEK OSVOJILA ZLATEGA ŠTRKCA
Glasbena šola Murska Sobota je razpisala 5. Festival mladih pianistov 'Štrkci ZA KLAVIRJEM 2013', ki je potekal 25. in 26. januarja v dvorani Glasbene šole Murska Sobota.
V okviru festivala je potekalo pianistično tekmovanje v različnih starostnih kategorijah za učence nižje in višje stopnje glasbene šole. Tekmovanje je potekalo v osmih kategorijah za klavir solo (vsak razred je samostojna kategorija - 1. do 8. razred). Udeleženci tekmovanja so izvajali program na pamet (najmanj dve skladbi različnih skladateljev po lastni izbiri). Tekmovalce je ocenjevala tričlanska ocenjevalna žirija v sestavi: Charlene Farrugia (Malta), Davor Matačic (Hrvaška) in Tamara Povh (Slovenija). Osemletna Lara Svenšek iz Veržeja je pod vodstvom mentorice Danijele Sabo tekmovala v 1. kategoriji s tremi skladbami. V 1. kategoriji je sodelovalo 13 tekmovalcev, predstavnikov glasbenih šol Murska Sobota, Lendava, Gornja Radgona in Ljutomer. Lara je dosegla vseh možnih 10 točk, se hkrati uvrstila na prvo mesto svoje kategorije in prejela zlatega štrkca. Te nagrade je bila zelo vesela, saj je bila to njena prva udeležba na tovrstnem tekmovanju.
Mateja Rus
LITERARNI NATEČAJ SREČA
Na Prešernov dan oz. slovenski kulturni praznik se pri nas trudimo biti še posebej kulturni s tem, da preberemo kakšno knjigo, se odpravimo v muzej ali si ogledamo zanimivo predstavo.
V zavodu ob tej priložnosti zdaj že tradicionalno organiziramo literarni natečaj. Letos smo se odločili, da v središče ustvarjanja postavimo temo SREČA. Ta je še posebej aktualna ob začetku novega leta, saj si je želimo zase in za vse okrog sebe. Dobili smo kar nekaj zelo zanimivih prispevkov. Zmagovalce natečaja smo razglasili na naši kulturni prireditvi v sredo, 6.2.2013. Prispevki in njihovi avtorji so si prislužili sladke nagrade in bodo šli v kino.
Sreča v nesreči (izmišljena zgodba)
Dandanes živi fant, ki je star 16 let in je odličen atlet. Ima družino in je srečen. Lepo je biti srečen, a na začetku zanj ni bilo tako. To je zgodba o njem in njegovi sreči v nesreči.
»Wee, uee,« se je slišalo v temnem kotu za osnovno šolo. Ta jok je bil tako mil, tako žalosten. Ubogi otrok ni imel nikogar. Bil je sin razvpitega »drogeraša« in neke sla-čipunce. Nihče ni vedel zanj ali da on sploh živi. Ljudje so hodili mimo te šole, a si ponoči ni upal tja.
Tako je hišnik Vlado, ko je opravil svoj zadnji obhod okoli šole, zaslišal ta jok in odšel pogledat, od kje prihaja. S svetilko v roki je prišel do smetnjaka in v njem zagledal malo, v jopo zavito, ozeblo kepico. Ta kepica je bila fant, o katerem pripoveduje zgodba. Vlado ga je pograbil in hitro slekel svojo bundo ter majico in ga zavil vanju. Fantek je bil hladen, na trebuhu pa je imel modrico, verjetno jo je dobil od mame, ki mu jo je namenila tik preden ga je zapustila.
Osupel Vlado je hitro stekel do svoje pisarne, kjer je pograbil ključe in s fantom v naročju kot strela stekel po hodniku v garažo, kjer je bil parkiran njegov avtomobil. V naglici je odklenil vrata in posedel otroka na sovoznikov sedež. Z varnostnim pasom ga je pripasal in hitro odbrzel proti najbližji bolnišnici.
Vozila sta se pet minut in na cesti naletela na zastoj. Vlada zazebe in ob pogledu na fanta hitro poveča gretje na
28 stopinj Celzija. Otrok ga pogleda in ko se njuna pogleda srečata se Vlado odloči, da bo celo življenje skrbel za tega fanta.
Končno se zastoj sprosti in Vlado hitro pelje naprej. Fantek se je počutil nekoliko bolje, vendar je še vedno bil v težkem stanju. Prispela sta do bolnišnice, kjer je Vlado zagledal bel napis URGENCA. Brez obotavljanja zapelje na pločnik in ustavi avto. Odpre vrata in odveže otroka ter odbrzi po pomoč. »Pomoč, pomagajte mi!« zakriči Vlado. K njemu je takoj prišla najbližja ekipa in nemudoma so oba odpeljali v ambulanto. Hitro so dojenčka ovili v najdebelej-šo odejo in mu izmerili temperaturo. Fantiček je imel hudo vročino in bil je prezebel, podhranjen in dehidriran. Tudi Vlado je zbolel, a od vsega tega adrenalina, se ni počutil bolnega.
Ko so oba oskrbeli, so fanta odpeljali na intenzivno nego. Od tam je Vlado hitro poklical svojo ženo Vesno. Vse ji je povedal in v dvajsetih minutah je bila Vesna že tam. Skupaj z Vladom je opazovala otroka, ko je v sobo vstopila zdravnica in vprašala: »Sta vidva njegova starša?« Nista ji znala odgovoriti, zato je zdravnica predlagala, da gre fantek v sirotišnico ali pa ga lahko Vesna in Vlado posvojita.
Oba sta še enkrat pogledala fantka in se odločila, da bosta tega otroka posvojila in da bo kot njun. Ko sta izpolnjevala papirje sta prišla do imena in v en glas sta mu dala ima Vid. Tako so postali družina. Vsi so bili srečni in zdravi.
Matic L.
10 FGnkešnica 1/2013
:: kultura in literatura
Sreča
Bilo je najlepše jutro kar sem jih kdaj videl v mojem življenju. Vstal sem z levo nogo in si mislil: »Joj, spet bo eden izmed tistih zaspanih dni!«. Ampak v drugi polovici glave pa sem čutil srečo. Odšel sem do kopalnice in se na poti spotaknil ob mojo šolsko torbo. K sreči sem se ujel in nisem padel. Ko sem prišel v kopalnico sem videl, da manjka moja zobna ščetka. Spomnil sem se, da sem si včeraj umival zobe v prvem nadstropju in da je ščetka spodaj. Odšel sem nazaj v svojo sobo, kjer sem se oblekel in pripravil torbo za v šolo. Ko sem se uredil sem odšel v pritličje in si še mimogrede umil zobe v prvem nadstropju. Potem sem še nekaj prigriznil in odšel z mamo v šolo.
Ko me je pripeljala pred šolo, sem stopil iz avta in za centimeter zgrešil lužo. Spet se mi je nasmehnila sreča. V šoli je profesor matematike ocenjeval naše znanje. Poklical je mene. Mislil sem, da bom dobil ena, ampak na koncu se mi je spet nasmehnila sreča in dobil sem štirico. Nato sem pri slovenščini dobil še eno petico in pri kemiji še eno štirico.
Ko se je pouk končal, sem poklical mamo in ji povedal za ocene. Bila je zelo presenečena. Prišla je pome in me odpeljala na pico v Celje. Po okusnem kosilu sva odšla še po nove čevlje in potem domov. Ampak na cesti pa sva skoraj doživela nesrečo. Ko sva se peljala proti domu, nama je neki voznik osebnega avtomobila prekrižal pot. Dobro da je mama pravilno reagirala. Če se nama ne bi nasmehnila sreča in če moja mama ne bi tako odreagirala, bi lahko sedaj sedela na vozičku ali bila resno poškodovana.
Mislim, da se mi je ta dan nasmehnilo veliko sreče.
Dejan M.
Sreča
Sreča ni boleča,
ni niti rdeča.
Sreča je, ko si zdrav in
ko nisi niti zaspan.
Nekateri so srečni z zdravjem,
drugi z denarjem.
Meni je beseda sreča,
da imam prijatelje, mamo, očeta,
brata in družino,
kateri lahko zaupam
in nad srečo nikoli ne obupam.
Rad imam družino,
za očetom pa čutim bolečino,
ni bil vedno z mano,
zato sem vesel,
da imam vsaj mamo.
Z mamo bodi skupaj in ne obupaj.
David H.
Kaj je sreča?
Sreča je, ko te boža mamina roka ljubeča. Sreča je, ko zraste nova rožica cveteča. Sreča je, ko zrak zleti ptica podeča. Kaj ni sreča?
Sreča ni nevarnost klateča. Sreča ni žaljivost boleča. Sreča ni smrt preteča. Torej sreča je vsa ljubezen tega sveta drhteča.
Alen Z.
Sreča
Sreča je kakor človek.
Kam odtava ali pa je pri miru.
Sreče ne moreš ujeti,
ne moreš je videti ali vonjati.
Le začutiš jo lahko.
Ko otrok se narodi,
dobi srečo kakor dar prihodnosti.
Potem pa se vse spremeni,
ko otrok s srečo odrašča
in mu je lepo.
A ko odraste, se sprašuje,
zakaj nikoli ni srečen.
In v srečo vedno manj veruje.
Ne pozabite,
sreča nedaleč počiva,
le vanjo je verjeti treba.
Leon K.
10 FGnkešnica 1/2013
:: šolski utrip
OTROŠKI PEVSKI ZBOR OŠ VERŽEJ NA PEVSKEM FESTIVALU
V torek, 5. marca 2013, je v Domu kulture v Ljutomeru potekal 66. pevski festival otroških in mladinskih pevskih zborov občin Ljutomer, Križevci, Veržej in Raz-križje. Festival je organiziral Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ljutomer. Na festivalu se je predstavilo 14 otroških in mladinskih pevskih zborov iz osnovnih šol, mladinski pevski zbor Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer ter mladinski pevski zbor Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer. Na festivalu je pod vodstvom zborovodja Zorana Repija in ob klavirski spremljavi Tatjane Rozmarič - Poštrak nastopil tudi otroški pevski zbor Osnovne šole Veržej. Predstavili so se s tremi pesmimi: Mi smo čuli praviti (prekmurska ljudska), Domovina (T. Habe) in Zemlja pleše (M. Sepe).
Nastop učencev je bil zelo uspešen za kar njim, kakor tudi njihovemu mentorju iskreno čestitamo! Ksenija Seršen
PUSTOVANJE V OŠ VERŽEJ
V torek, 12. februarja, so učenci 9. a razreda pripravili pustno zabavo za vse učence OŠ Veržej. Pripravili so kviz in zabavne igre, na katerih so se med sabo pomerili izbrani
predstavniki razredov višje in nižje stopnje. Pri starejših je zmagal 8. a razred. Po kvizu in zabavnih igrah so šeme neutrudno rajale in plesale, da bi pregnale zimo. Sašo Hladen
DRŽAVNO CETRTFINALE V NOGOMETU ZA STAREJŠE DECKE
Nogometna ekipa OŠ Veržej se je v sredo, 27. 2. 2013 udeležila državnega četrtfinala v malem nogometu, ki je potekalo na osnovni šoli Franja Goloba Prevalje. Igrale so ekipe OŠ Veržej, OŠ Miklavž, OŠ Prevalje in OŠ Šmarje. Za OŠ Veržej so igrali Blaž Brunec, Jaka Grantaša, Žan Kolmanič, Nejc Kuzma, Dejan Mlakar, Uroš Orešnik, Luka Pihler, Jan Šepetavc in Marko Maučec.
Že na prvi tekmi smo bili priča hudemu boju, a vendar je Veržej ostal zbran, izkoristil napake nasprotnikov iz Miklavža in zasluženo zmagal. Ker smo bili tako rekoč brez rezerve (brez klopi) in nas je čakala naslednja tekma z domačini, desetminutni predah med tekmama vsekakor ni bil dovolj, da si ustrezno odpočijemo. Tako nam je po obetavnem začetku začelo jemati sapo. Imeli smo število lepih priložnosti, ki jih nismo realizirali, dokler niso domačini povedli z 1:0. Rezultat se ni spremenil vse do 25. minute, ko smo končno prebili obrambo Prevalj. Slednjim je očitna padla pozornost in so po hitrem postopku prejeli še dva gola. S to zmago si se je OŠ Veržej že zagotovil sodelovanje na državnem polfinalu. Tretja tekma je bila odigrana brez
borbe in visoko zmago Veržeja. Manjkalo je motivacije pri ekipi Šmarja, saj je bil končni vrstni red ekip že določen.
Rudi Viher je nogometaše odlično pripravil, saj nam je 15 golov na četrtfinalu prineslo prepričljivo zmago in uvrstitev v državno polfinale. Poleg tega je za najboljšega tekmovalca turnirja bil izbran naš nogometaš Marko Maučec. Čestitamo!!!	Klavdija Paldauf in Miloš Bavec
j"
P ii"'
■pi ■a
13 FGnkešnica 1/2013
:: šolski utrip
RENE HERIC PRVI, ANA STERMAN TRETJA NA DRŽAVNEM PRVENSTVU V BADMINTONU
V četrtek, 7. 3. 2012, je bilo v Medvodah državno prvenstvo v badmintonu za učenke in učence iz osnovnih šol. Z Osnovne šole Veržej sta se na državni finale v kategoriji nekategoriziranih tekmovalcev uvrstila Ana Šterman in Rene Heric. Rene Heric se je po petih zmagah uvrstil v finale, kjer je skoraj po izgubljenem položaju z rezultatom 10:18 za nasprotnika, naredil v igri velik preobrat in na koncu zmagal z rezultatom 22:20 ter tako postal državni prvak.
Ana Šterman, kot aktualna državna prvakinja, je zmagovala vse do polfinala, kjer jo je premagala Arabela Alt, ki je na koncu osvojila prvo mesto. Ana je tako osvojila tretje mesto. Prvo in tretje mesto je za Osnovno šolo Veržej odličen rezultat. Smo edina šola v Sloveniji, ki je v zadnjih treh letih imela vsako leto državnega prvaka v badminto-nu. Leta 2011 je zmagal Nik Škrjanec, leto pozneje Ana Šterman in letos Rene Heric.
Anton Šterman
druge Športne aktivnosti
Odbojka - deklice
V sredo, 6.2. se je v zasneženi Mislinji zgodil državni četrtfinale v odbojki za starejše učenke. OŠ Veržej je pred tem na področnem tekmovanju, 22. januarja, v telovadnici OŠ Ivana Cankarja Ljutomer zasedla drugo mesto in si s tem zagotovila napredovanje v omenjeno četrtfinale. Domačinke so upravičile vlogo favoritinj in s prepričljivo igro pometle s konkurenco. Ker tudi drugo mesto pomeni napredovanje v polfinale, so se zanj zraven Veržeja po-
tegovali še OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec in OŠ Toneta Čufarja Maribor. S slednjimi je potekala živčna odločilna tekma za uvrstitev naprej, kjer si je OŠ Veržej priigrala zaključno žogo za državni polfinale. Na žalost priložnosti punce niso izkoristile tako da so do zmage v tretjem setu prišle Mariborčanke. Veržej je torej osvojil končno tretjo mesto. Šolo so zastopale naslednje učenke: Saška Belec, Sabina Kopun, Nastja Novak, Nastja Borko, Ana Šterman, Taja Kukolj in Tamara Rajh.
13 FGnkešnica 1/2013
:: šolski utrip
Odbojka - dečki
V	četrtek, 7. februarja., je v telovadnici OŠ Ivana Cankarja Ljutomer, OŠ Veržej organizirala občinsko tekmovanje v mali odbojki za dečke. Na turnirju so bile prisotne ekipe in Stročje vasi, Cezanjevec in Ljutomera. Še največ preglavic so povzročali učenci iz OŠ Stročja vas, vendar se je po porodnih krčih prva četvorka Veržeja prebudila in že v prvi tekmi turnirja premagala najbližje rivale. Preostali del tekmovanja ni premogel nobenih presenečenj, najzanimivejša je bila zadnja tekma med Ljutomerom in Stro-čjo vasjo, kjer so po tie-breaku slavili slednji. OŠ Veržej je tako osvojila prvo mesto. Zaslužni so: Žan Kolmanič, Ivo Marinič, Blaž Brunec, Jure Šterman, Bine Brunec, Domen Magdič, Tadej Raj, Žiga Ritonja in Vito Golinar.
Odbojka - starejši dečki
V	teovadnici OŠ III M. Sobota so se na področnem tekmovanju 22. januarja v odbojki pomerili starejši dečki. Ker so bili domačini pretrd oreh, so se osnovnošolci iz Veržeja morali zadovoljiti v drugim mestom, katero še vodi naprej v državni četrtfinale. Igrali so Jaka Grantaša, Rene Heric, Luka Pihler, Marko Maučec, Jure Šterman, Žan Kolmanič, Ivo Marinič in Blaž Brunec.
Badminton
V OŠ III M. Sobota je bilo konec januarja organizirano področno tekmovanje iz badmintona. Spet se je OŠ Veržej odrezala odlično in polovico zlatih medalj odnesla domov. Med mlajšimi učenci je bil najboljši Jure Šterman, med starejšimi pa Rene Heric. Ana šterman je v kategoriji starejših deklic zasedla drugo mesto, dovolj da skupaj z Renejem napreduje na državno finale, ki se bo odvijalo 8. marca v Medvodah.
Miloš Bavec
VALENTINOVI PTIČKI
Praznik zaljubljencev velja po starem kmečkem koledarju za znanilca prvega pomladnega dogajanja in prebujanja narave, poleg tega naj bi se takrat snubili ali ženili tudi ptički. Včasih, in ponekod tudi danes, je v Sloveniji bila na valentinovo navada, da so otroci hodili od hiše do hiše in voščili dobro letino. Gospodinje pa so na ta dan pripravile ptičke iz testa, jih zataknile med veje grmov ter jih nato razdelile otrokom.
Navado podarjanja ptičkov so na svoj način obudili tudi fantje iz 6. skupine. Ob pomoči vzgojiteljic so en dan pred valentinovim spekli sladke valentinove ptičke in srčke ter jih potem razdelili otrokom in vzgojiteljem drugih skupin. Dogodek pa je opisal tudi Žiga.
Klavdija Paldauf (Vzojni zavod Veržej)
Z mojimi prijatelji iz 6. skupine, smo v sredo, 13. februarja, z vzgojiteljico Anjo in Štelo, pekli sladke ptičke in srčke.
Vzgojiteljica Anja je prinesla testo od doma. Nato smo testo s pomočjo vzgojiteljic najprej razvaljali na dolge trakove in jih nato spletli v kitke. Iz njih smo oblikovali ptičke in srčke. Po skupini je zelo lepo dišalo. Ko so se spekli, smo jih namakali v neko sladko tekočo snov. Bili smo zelo hitri in smo hitro napolnili pekače, zato nismo vse uspeli takoj speči. Spomnili smo se in poprosili, da bi nam pomagali peči še v 5. skupini. Seveda so nam pomagali.
Ko smo vse spekli in namazali s sladko maso, smo ptičke razdelili po skupinah. Vsi so rekli, kako so dobri in so prosili za recept. Tudi sami smo veliko ptičkov pojedli že popoldan, nekaj pa nam jih je ostalo še za večerjo. Srčke pa smo pustili, da se posušijo in jih imamo za okras.
Žiga S. G.
13 FGnkešnica 1/2013
:: šolski utrip
PUST VESELIH UST_
Pust je čas norčij in veselja. Ko se približuje ta praznik, po navadi ne razmišljamo o koreninah tega prastarega praznovanja. Bolj nas zanima, v kaj in kako se bomo našemili. Najbolj se tega veselijo otroci v vrtcu in že pred pustom pripovedujejo v kaj se bodo namaskirali.
Na pustni torek smo v vrtec prišli našemljeni. Otroci so ugotavljali, kdo je kdo in kaj predstavlja. Skupaj smo se ličili, peli ter plesali. Prišel je fotograf in nas fotografiral. Ker je bilo slabo vreme smo rajali v vrtcu in se sladkali s krofi. Nekateri so se svojih mask zelo veselili in se občudovali med seboj. Zelo lepo se je bilo za en dan našemiti v svojo priljubljeno masko.
Vzgojiteljica Mateja Fras
CVETOČA NARCISA
Z majhnimi prstki in s pomočjo vzgojiteljic so otroci srednje skupine izdelali izdelek iz odpadnega materiala - cvetočo narciso. Za 8. marec so s cvetom razveselili svoje mame, babice, dekleta - vse tiste žene, ki v njihovem življenju igrajo pomembno vlogo.
Upajmo, da smo jih razveselili z majhnimi pozornostmi.
Otroci srednje skupine in vzgojiteljice Gabi, Alenka in Marjeta
13 FGnkešnica 1/2013
: utrip marijanišča in župnije
VERŽEJSKI KOLEDNIKI NA OBISKU_
Frančiškovi otroci in člani otroškega pevskega zbora so v preteklih dneh kot koledniki prinašali trikraljevskega blagoslova v naše domove ter zbirali sredstva za pomoči potrebnim v deželah, kjer delujejo naši misijonarji in misijonarke. Na povabilo Misijonskega središča Slovenije pa so se kot pravi trije kralji odpravili na dolgo pot do Ljubljane k najvišjim predstavnikom Države in Cerkve.
Ločeno so jih sprejeli predsednik države Borut Pahor, predsednik državnega zbora Gregor Virant in podpredsednica vlade ter ministrica Ljudmila Novak. Virant je kolednikom zaželel, da bi bili pri zbiranju darov uspešni ter se jim zahvalil za dobre želje in blagoslov v novem letu. Ministrica Novakova se jim je prav tako zahvalila za obisk, predvsem pa jim je izrekla zahvalo za njihovo aktivno sodelovanje pri tej akciji. Kot je dejala, je koledovanje lepa tradicija in lepo je, da se obuja ta del slovenske kulturne dediščine. V predsedniški palači je kolednike sprejel še predsednik republike Borut Pahor, se jim zahvalil za njihovo solidarnost, še posebej v teh težkih časih in pozdravil koledniško ohranjanje tradicije, ki je povezana s plemenitimi cilji.
Veržejske kolednike pod vodstvom župnika Jožefa Krnca in s. Zali-ke ter v spremstvu ravnatelja Misijonskega središča Slovenije Stanislava Kerina sta sprejela tudi ljubljanski nadškof in metropolit msgr. dr. Anton Stres in apostolski nuncij v Sloveniji msgr. dr. Juliusz Janusz.
Popotovanje so zaključili na Radiu Ognjišče, kjer so zapeli kolednico in vsem poslušalcem zaželeli Božjega blagoslova. V krajšem pogovoru so poudarili, da ne moremo spremeniti vsega sveta, lahko pa pomagamo, saj z najmanjšimi dejanji ljubezni naredimo največ za naše bližnje.
Povzeto po spletnih staneh Državnega zbora, Predsednika republike in Radia Ognjišče
Pregled dogodkov v naši župniji
Božični čas ob koncu leta 2012
Poleg tega, da so mladi koledniki pod vodstvom s. Zalike in družine Ivančič obiskali večino družin v naši občini, so se podali tudi v Ljubljano. Sporočilo naših »treh kraljev« je odmevalo na ljubljanski nadškofiji, v parlamentu in drugih pomembnih institucijah v prestolnici. Po obisku Radia Ognjišče, kjer so veselo sporočilo poslali poslušalcem po vsej Sloveniji, so se »trije modri« vračali po drugi poti - domov, kjer je najlepše.
Zelo uspešna je bila tudi akcija animatorjev SMC, ki so na domove prinesli Luč miru iz Betlehema.
26. decembra, na državni praznik, ob dnevu samostojnosti in enotnosti, so domači konjerej-ci pripravili tradicionalni blagoslov konj. Zbralo se je preko 20 štirikopitnih lepotcev, ne vedoč za kaj gre. Zbrala pa se je tudi velika množica obiskovalcev, ki so po slavnostnem nagovoru g. župana Slavka Petovarja in ob spremljavi ljutomerske godbe, ter ob pomoči dobre kapljice in okusnega prigrizka, izrazili veselje nad tem, da smo samostojni in enotni - bolj ali manj! 29. decembra je bil v župnijski cerkvi že tradicionalni božični koncert, kamor so bili poleg domačih zborov povabljeni tudi pevci Murskega središča iz sosednje Hrvaške. Kultura seveda nima meja, zanjo ni bistveno ali je od doma ali od drugod; ni odločilno ali je cerkvena ali svetna, niti to, če je amaterska ali profesionalna ... Pomembno pa je da je stvar srca.
26. januar 2013
Duhovna obnova sodelavcev Karitas v Veliki Polani
V Veliki Polani je letos potekala duhovna obnova sodelavcev Karitas murskosoboške škofije. Zbralo se je 120 vestnih sodelavcev Karitas, med njimi so bile prisotne tudi članice naše župnijske Karitas. Predavatelj g. Matej Kobal, ravnatelj Škofijske Karitas Koper je podal predavanje z naslovom »S sočutjem in z
17 Funkešnica 1/2013
: utrip marijanišča in župnije
znanjem do bližnjega«, v katerem je poudaril, da se za celovito in dobro delovanje v Karitas moramo truditi pri uravnovešanju med empa-tijo in znanjem. V drugem delu pa je dr. Marija Sraka predstavila svetovalnico, ki želi pomagati ljudem v duševnih in drugih stiskah.
31. januar Sv. Janez Bosko
Praznovanje ob godu sv. Janeza Boska smo v naši župniji obeležili s slovesno sv. mašo, v nedeljo, 27. januarja, pri kateri so sodelovali mladi pevci naše župnije in otroci, ki so se dan pred tem praznikom zbrali na prazničnem oratoriju.
9. februar
Smučanje ministrantskih družin
Bili so že boljši časi - tudi za ministrante, pa se ti kljub vsemu ne dajo. Štirje fantje, že skoraj odrasli, so se odzvali povabilu na bele pohorske strmine, kjer so lovili rep Zlate lisice. Ker je slednjega le nekaj dni prej odnesla Tina Maze, so bili zadovoljni tudi z rekreativnim smučanjem in seveda z zaključkom pri Mcdonald'su.
17. februar 2013
Postno duhovno srečanje ŽPS dekanije Ljutomer
Na prvo postno nedeljo so se člani in članice ŽPS dekanije Ljutomer zbrali v župnijski cerkvi Svetega Petra v Gornji Radgoni. Zbrane je pozdravil domači župnik Franc Hozjan, nato pa je škof. msgr. dr. Peter Štumpf v postni meditaciji z naslovom »Naše spreobrnjenje, pogoj za evangelizacijo« spregovoril o dveh zločincih, ki sta bila križana skupaj z Jezusom in izpostavil lik desnega razbojnika ter njegovo pot spreobrnjenja. Sledila je spoved in križev pot, ki so ga pripravili in vodili člani ŽPS. Srečanja se je udeležilo 60 članov in članic ŽPS med njimi so bili prisotni tudi člani ŽPS iz naše župnije.
Od 18. do 23. februarja Zimske počitnice
To nikakor ni izgubljen čas, še zlasti ne za tiste, ki jih ne premami brezdelje in ležernost. V ponedeljek in torek se je v Marijanišču zbralo
ANIMATORJI IN ZIMSKE RADOSTI_
SMC Veržej je nekako najbolj »živ« v času poletnih in zimskih počitnic. Vmes pa se zvrstijo manjši in večji dogodki, ki lepšajo trenutke animatorjem samim in tudi drugim. Božični čas smo začeli ustvarjalno - pripravili smo svoje jaslice za razstavo, ki se že tradicionalno odvija v Centru DUO, izdelali pa smo tudi lične adventne venčke, ki smo jih na prvo adventno nedeljo ponudili domačinom. Posebno doživetje decembrskih dni je vedno obisk varovancev v Domu Lukavci. Tam nas vsi toplo sprejmejo, mi pa se potrudimo pričarati božičnega vzdušja predvsem tistim, ki so čez praznike osamljeni. Misli o božiču smo strnili tudi v razmišljanje pred polnočnico v domači cerkvi. Na svojstven način pa lepe želje in predvsem poslanico miru posredujemo preko drobne svečke - Luči Miru - ki ste jo tudi letos toplo sprejeli v svoje domove. Z vašimi prispevki našo pestro paleto dogodkov lahko le še obogatimo. Za svoje pridno delo pa smo se ob koncu leta še nagradili z izletom v predbožični Graz.
Z novim letom pa so prišli tudi novi izzivi. Tako smo v januarju gostili animatorje z ostalih SMC-jev, ki so se pri nas izobraževali na šoli za animatorje, prvi mesec leta 2013 pa smo zaključili s Prazničnim oratorijem v čast don Bosku.
Ivan Kuhar
Svetnik
ROMANJE RELIKVIJ
W1AJ - ČETRTEK	[ VERZEJ J
15,00 ORATORIJSKO POPOLDNE ZA VEROUČENCE IN OSTALE OTROKE 19.00 SPREJEM RELIKVIJ IN SLOVESNA SVETA MAŠA V CERKVI SV. MIHAELA 20.00 KULTURNI IN MLADINSKI PROGRAM V KOVAČIČEVI DVORANI MARIJANIŠČA
9.00 SLOVO IN PREDAJA RELIKVIJ MADŽARSKI SALEZIJANSKI INŠPEKTORIJI
17 Funkešnica 1/2013
: utrip marijanišča in župnije
ZIMSKE POČITNICE V MARIJANIŠČU_
Marijanišče je v sodelovanju z animatorji SMC Veržej pripravilo pester animacijski program za osnovnošolce. Ker je letos liturgično leto - Leto vere - so vsi programi temeljili na tej osnovi.
Duhovne vaje za ministrante
Radost in veselje sta odmevala iz Marijanišča prva dva dni zimskih počitnic, saj so tu potekale tradicionalne duhovne vaje za ministrante, letos pod geslom: Ministriram, ker verujem - verujem, ker ministri-ram. 60 nadebudnih ministrantov in ministrantk iz različnih župnij je pod vodstvom kakih 20 animatorjev skupaj preživelo dva dneva ob petju, molitvi in zabavi.
Po uvodnem vpisu in namestitvi, smo se zbrali v veliki dvorani, kjer smo se ob bansih, petju in igrah sprostili in razdelili v pet skupin, g. župnik Jožef Krnc pa je na duhovit način predstavil temo letošnjih duhovnih vaj. Sledil je ogled risanke z naslovom Abram - Sodoma, Gomora, nato pa že težko pričakovano kosilo in odmor s športnimi aktivnostmi.
Ker so to duhovne vaje, je logično, da se ne moremo samo zabavati, potrebna je tudi duhovna plat, da se še bolj zbližamo z Bogom. Zato je sledila ura resnega dela - kateheze, v katerih so ministranti in mini-strantke spoznavali Abrama in njegovo delo ter odigrali del zgodbe iz Svetega pisma.
Letos je vsaka od skupin dobila ime po eni izmed krepostih. Prva skupina je predstavljala vero, druga uboštvo, tretja zmernost, četrta delo in peta ljubezen. Sledil je zabavnejši del in sicer delo v treh delavnicah (lončarska, kjer smo izdelovali podstavke za čajne svečke v obliki triperesne deteljice; delavnica, kjer smo izdelovali rožne vence in delavnica družabnih iger). Po okusni večerji je spet sledilo duhovno zbližanje z Bogom, in sicer s pripravo na spoved, spovedjo in molitvijo pred Najsvetejšim.
Seveda pa ne gre brez veselega večera, letos smo se odločili za pižama party. Zvezdi večera sta bila razbojnik Ceferin in zvezdica Zaspan-ka, ki sta otrokom na duhovit način predstavila njuno zgodbo in se z njimi tudi igrala. Po zabavi smo utrujeni legli k počitku, da bi si nabrali čim več moči, čeprav so bili nekateri še preveč polni energije.
Drugi dan se je začel z jutranjo telovadbo, ki nas je dodobra prebudila, nato je sledil zajtrk. S polnimi trebuščki smo si ogledali še eno risanko z naslovom Jona, spet je sledila kateheza in priprava na skupno sveto mašo.
Otroci so s svojo inovativnostjo in zanosom pri petju in sodelovanju popestrili skupno sveto mašo v župnijski cerkvi, predstavili pa so tudi
skoraj 60 ministrantov in ministrantk ter 17 naših vrlih animatorjev. Pod taktirko Damira Skuhala so izvedli dvodnevni duhovno-razve-drilni program, ki bo otrokom ostal v trajnem spominu. Po risanki o Abrahamu so v skupinah razmišljali o svoji veri in poklicanosti k dobroti in k zasledovanju drugih biserov - kreposti. Takoj naslednje dan je v župnišču in okolici potekal zimski oratorij. Tudi ta program je pritegnil večje število otrok iz domače občine in okolice. Pesem, kateheza, igre in veselje so stalnica tovrstnih srečevanj. Otroci in animatorji so ponovno dokazali svojo ustvarjalnost. Za konec tedna pa je bilo predvideno pevsko srečanje s spremljevalnim programom. Na žalost se je program skrčil na en dan, ker je bil odziv sosednjih župnij vse prej kot velik. Seveda pa veliko raste iz majhnega in čestitke Bojani Ivančič in tistim, ki se trudijo kljub skromnejšemu odzivu.
3. marec
Blagoslov obnovljenih slik Jezusovega in Marijinega Srca
Pri glavni nedeljski maši ob pol desetih smo blagoslovili strokovno restavrirani sliki na platnu. Delo akademskega slikarja dr. Pavlinca, ki je opravil za našo cerkev in Marijaniše že vrsto restavratorskih del, je spodbuda vsem, da bi s prefinjenim okusom za umetnost po najboljših močeh skrbeli za ohranjanje kulturne dediščine. Obnovljeni sliki bosta odslej krasili levo in desno nišo naše cerkve. Upamo, da bodo tudi drugi kipi v cerkvi kmalu zable-steli v vsej svoji lepoti. Hvala vsem, ki to delo podpirate, priporočamo pa se tudi morebitnim sponzorjem in donatorjem.
Pripravila Darja Makoter in sodelavci
17 Funkešnica 1/2013
: utrip marijanišča in župnije
: društveni utrip
pet kreposti, ki so jih spremljale skozi ta dva dneva. Seveda lačni nismo mogli zapustiti duhovnih vaj, zato smo se okrepčali pri kosilu, zatem pa je bil že čas za slovo.
Ministranti in ministrantke so skupaj z animator-ji SMC Veržej preživeli dva prijetna počitniška dneva, spletli nova prijateljstva, se zabavali in ob se ob tem vsaj malce zbližali z Bogom.
Oratorij
Kot vse drugo je bil tudi letošnji oratorijski dan med zimskimi počitnicami uglašen na leto vere. Animatorji SMC z župnikom Jožefom so pripravili duhovno-dru-žabni dan za nekaj več kot 30 udeležencev.
Lotili so se kar konkretne teme: poglobitev v nicej-sko-carigrajsko veroizpoved, ki jo molimo pri svetih mašah. Delo po skupinah, razlaga in vedoželjnost so otroke pritegnili k dojemanju te skrivnosti našega življenja.
Po delavnicah in skupni molitvi Angel Gospodov v župnijski cerkvi, kamor so poromali kljub snežnemu metežu, pa so animatorji pripravili veliko igro, primerno na trenutno vreme: o malem eskimu. Tako je minil prijeten zimski dan ob druženju z Bogom in novimi prijatelji.
Duhovno-pevske vaje
Ob zaključku »vzhodnih« zimskih počitnic jo je zagodlo vreme. Zato se je na pevskem srečanju zbralo manj udeležencev, a program je stekel kljub skrajšani obliki.
Pevski del je vodila Bojana Ivančič, ki je ducat in pol pevcev suvereno popeljala skozi notno črtovje in iz njih izvabila najboljše glasove. Popoldanski del pa so prevzeli animatorji SMC pod vodstvom Ivana Kuharja in pripravili zanimive delavnice.
Udeleženci so tako kljub snežnemu vremenu in skrajšanemu urniku odnesli veliko novega, tako na področju petja kot na področju počitniškega druženja in veselja.
Damir Skuhala in Marko Suhoveršnik
LEŠČEČKI INTENZIVNO V NOVO LETO
v
Člani folklorne skupine Leščeček (KD Slavko Osterc Veržej), smo se letos že četrto leto zapored odpravili na intenzivni vikend, z namenom, da spoznamo nove plese in običaje, ki so del naše bogate kulturne dediščine.
Letošnji intenzivni vikend je potekal od 4. - 6. januarja na Pohorju, natančneje v Dominikovem domu. Glavna dejavnost vikenda je bila spoznavanje novih plesov in običajev. Kot vsako leto se nam je pridružil gospod Mirko Ramovš, ki je budno spremljal naš plesni korak in nam posredoval bogato plesno izročilo vzhodne in zahodne Štajerske.
Intenzivni vikend torej pomeni eno samo poplesavanje in preigravanje. Naš umetniški vodja, Marko Rus, je poskrbel, da nismo imeli ravno veliko prostega časa ... no, zjutraj pred deveto, in zvečer po deseti uri ga je bilo več kot dovolj. © Tako smo naše druženje izkoristili tudi za tematski večer in krst novincev, ki so svečano obljubili, da bodo spoštovali vse »Leščečkove predpise in zakone«.
Vikend je bil zopet zelo produktiven, združili smo prijetno s koristnim, saj smo se veliko novega naučili, pri tem pa smo hkrati tudi zelo uživali.
Na novo pridobljeno znanje bomo predstavili na naših prihajajočih dogodkih. Iz zakladnice že usvojenega pa smo se pred kratkim predstavili na dobrodelnem koncertu Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer »Gimnazijci gimnazijcem« in v Dokležovju, kjer smo zaplesali ob dnevu žena.
Seme letošnjega intenzivnega vikenda je torej že vzklilo, prve sadove pa si boste lahko ogledali na našem »re-vijskem« nastopu, ki se bo letos odvijal na Razkrižju (5. maja), vmes pa se bomo predstavili 22. 3. 2013 v Domu kulture Ljutomer, kjer bomo skupaj s Prifarskimi muzikan-ti nastopili na dobrodelnem koncertu Karitasa Ljutomer, in še kje.
Sanja Kovačič


	
	
	„; t
| • i. '	F
* v.	
	K 1VJ
	
,13/; ,M	■a^j/- ■
mM	Rj m\ V

i»
J1"---

20 Funkešnica 1/2013
: društveni utrip
OBČNI ZBOR PGD VERŽEJ
Začetek leta je čas, ko se ustavimo in pregledamo, kaj smo uspeli realizirati v preteklem letu in kaj nas čaka v prihodnjem . Tako tudi društva pripravimo v skladu z zakonodajo o društvih redne letne občne zbore.
V	Prostovoljnem gasilskem društvu Veržej smo tako pripravili zadnjo soboto v januarju redni občni zbor, letošnji je bil še volilni, saj je pretekel 5 letni mandat dotedanjemu vodstvu in je bilo potrebno izvoliti novo.
Občnega zbora so se razen domačih gasilcev udeležili tudi predstavniki obeh sosednjih gasilskih društev iz občine, župan občine, predstavniki ostalih društev in organizacij v občini, predstavnik gasilske zveze Ljutomer in predstavniki pobratenih gasilskih društev iz Slovenj Gradca in Klenovni-ka iz Republike Hrvaške.
V	poročilih, ki so jih podali predsednik, blagajnik, poveljnik in predsednik nadzornega odbora je bilo razvidno, da je društvo delalo dobro in poslovalo v skladu z zakonodajo, ki je naložena društvom. Društvo je opravilo vse začrtane plane, ki si jih je zadalo za leto 2012, saj je opravilo vsa izobraževanja svojih članov, ki so jih le-ti tudi uspešno opravili. Prav posebej smo ponosni, da se v društvo vključujejo tudi najmlajši, ki se vsak petek pod mentorstvom Bojana Prašička dobivajo v gasilskem domu in se spoznavajo z gasilskim delom in gasilsko opremo. Prav tako pa se tudi vsak petek dobivajo člani mladinske in članske enote in se skozi leto urijo na vajah za tekmovanja, oziroma ko je slabo vreme po potrebi očistijo opremo in prostore gasilskega doma.
Ker pa je letos volilno leto, so se morale na občnem zboru opraviti tudi volitve. Preden pa smo izvolili novo vodstvo, smo razrešili prejšnje. Zaradi takšnih ali drugačnih razlogov so se nekateri odločili, da ne bodo več sodelovali v upravnem odboru, vsekakor pa še bodo pomagali, v kolikor jih bomo potrebovali. Tako so se od aktivnega dela poslovili blagajni-čarka Mateja Gaberc, članica Hilda Hladnjak in član Zvonko Hladnjak. Vsi trije so za svoje dolgoletno pošteno in vestno delo dobili tudi skromna darila in zahvale, v imenu društva pa se jim še enkrat zahvaljujem za njihovo opravljeno delo .
V	skladu s statutom društva pa se je upravni odbor iz sedanjih 11 članov skrčil na devet. Tako smo izvolili novo vodstvo v sestavi: predsednik Mihael Kolbl, poveljnik David
Spoštovani,
letos praznuje glasbena legenda, Slavko Avsenik, 60 let glasbenega delovanja. Ob tej priložnosti bo pripravljenih nekaj koncertov po Sloveniji, od tega bo eden prvih v Veržeju, in sicer 26. 04. 2013 ob 19.30 uri, pri zbirnem centru MESO-COOP. Na tem koncertu nas bodo zabavali Sašo Avsenik, Grega Avsenik, Alfi Nipič in humorist Klemen Košir. Prireditelj koncerta je Prostovoljno gasilsko društvo Veržej. Koncert se bo odvijal pod šotorom, za ogled koncerta pa bo potrebno odšteti 10 evrov na osebo. Ker pa je to velika prireditev in vredna ogleda ter obiska, smo se v društvu odločili, da občanom Občine Veržej omogočimo nakup kart v predprodaji po 7 evrov, vendar smo to število kart omejili samo na občane občine in tudi določeno količino. Zato vas vabimo, da si rezervirate cenejše karte v predprodaji do vključno 06. 04. 2013. Rezervacijo kart lahko opravite telefonsko pri sledečih članih PGD:
041 967 572 (predsednik Mihael Kolbl),
041 357 519 (poveljnik David Flinčec),
031 515 237 (Daniel Škraban, član upravnega odbora) ali vsak
petek po dogovoru, po 17.00 uri v Gasilskem domu Veržej.
UPRAVNI ODBOR PGD VERŽEJ
Flinčec, blagajnik Bojan Prašiček, tajnik Žan Brunec, ostali člani upravnega odbora pa so Nataša Rajner, Daniel Škraban, Miran Farkaš, Andrej Kotarščak in Marijan Rajner. V nadzornem odboru pa so: predsednik Alex Bobnjar in člana Benjamin Flinčec in Robert Arvaj.
Po izvolitvi smo tudi podali plan dela in finančni plan za leto 2013. V le-teh je na prvem mestu skrb za izobraževanje in za opremljanje društva v skladu s predpisi.
Vsi prisotni, ki so se oglasili k razpravi, so se strinjali, da društvo dobro dela in da smo pripravljeni na naloge v zvezi z zaščito in reševanjem, ki nas čakajo. Povedano je bilo, da je sicer čedalje manj požarov, predvsem zaradi ustrezne gradnje in osveščenosti ljudi, je pa čedalje več naravnih nesreč na našem območju, predvsem neurij in izlitje reke Mure, ob katerih moramo posredovati gasilci.
Na koncu smo podelili našim najmlajšim članom in članicam značke za uspešno opravljene naloge v testu Preprečujemo požare. Podelili smo tudi dolgoletne značke in priznanja za opravljene tečaje članom. Vsem skupaj iskrene čestitke.
Na koncu mi dovolite , da se v imenu novo izvoljenega vodstva društva zahvalim za izkazano zaupanje. Obenem pa vam obljubljamo, da bomo še naprej skrbeli za vašo varnost in da bomo delali, da bi bilo čim manj požarov ali drugih nesreč. Upamo, da nam boste tudi vi pomagali tako kot do sedaj, da bomo skupaj še močnejši in uspešnejši za dobro vseh skupaj.
Vse dobro vsem skupaj in lep gasilski pozdrav »NA POMOČ«.
Mihael Kolbl, predsednik PGD Veržej
21 Funkešnica 1/2013
:: društveni utrip
VEDREJSE PODOBE ŽIVLJENJA ČLANOV DRUŠTVA UPOKOJENCEV VERZEJ
V zadnji objavi prispevka o aktivnostih Društva upokojencev Veržej, sem omenil, da bomo leto 2012 zaključili ob dobri glasbi in večerji v gostilni Zorko v Borecih, kjer smo s posebnim ponosom gostili biseroporočenca gospo Albino in gospoda Avgusta BOBNJAR, ter zlatoporo-čenca gospo Vero in gospoda Zlatka ARVAJ. Slovesnost je, s pozdravnim nagovorom, pričela gospa Olga Mavrič, naša predsednica, ki je vsem zaželela lepo praznovanje in mnogo sreče ter zdravja v novem letu. Nato sta gospa Terezija Mlinarič in gospod Ernest Arih izrekla nekaj svojih misli in želja, v verzih spisanih v čast slavljencem.
Po svečanem kosilu smo s plesom in pesmijo nadaljevali z našo zabavo, ki jo je prekinil prihod Božička z angelom. Ker vemo, da je Božiček radodaren mož, je tudi tokrat, ob pomoči svojega angela, obdaril vse prisotne člane društva, vso osebje gostilne in vse ostale goste. Ob tej priliki se moramo še posebej zahvaliti vsemu osebju gostilne ZORKO, ki nam je s svojimi specialitetami in pijačo preganjalo lakoto in utrujenost. Veselo razpoloženje je trajalo še pozno v noč.
V mesecu januarju pa smo že pričeli s pripravami za pustovanje. Že, ko smo se vračali z Martinovanja, kjer smo se tudi odlično zabavali, smo sklenili, da se bomo na to kmetijo še vrnili. Tako smo letošnje pustovanje organizirali 7. februarja na turistični kmetiji BENKO v Spodnji Ščavnici. Pričetek samega pustovanja je potekal z otvoritvenim pozdravom kulturnemu prazniku, kjer je g. Ernest Arih obudil vizionarske želje in besede Franceta Prešerna, ki jih je spesnil v Zdravljici. Ker je sedma kitica Zdravljice naša himna, smo jo, s ponosom v srcu, zapeli. Nato smo nazdravili našim jubilantom, ki so praznovali rojstni dan. Gospa Mirka Topolovec je praznovala 88. rojstni dan, g. Jureš Feliks 81. in g. Arih Ernest 70.
Po obilnem in dobrem kosilu smo izvedli ocenitev pustnih mask. Maske so bile oštevilčene in so se v promenadi in s plesom tudi predstavile. Vsi prisotni so s svojo oceno določili zmagovalno masko. Vse maske so bile nagrajene, prav tako je bil nagrajen eden izmed ocenjevalcev. Nagrade so prispevali: Marija Arih, Jože in Mira Šalamun in glavni nagradi Terme Banovci. Nato smo nadaljevali s prosto zabavo.
Da nam je pustovanje tako lepo uspelo, se moramo še posebej zahvaliti osebju turistične kmetije BENKO, ki nam je z odlično kulinariko napolnilo želodčke. Po mnenju večine, tako dobre "ŽELODČKOVE JUHE" še nismo jedli. Hvala tudi našemu muzikantu Miranu, ki nam je s svojo virtuoznostjo poganjal kri v pete, da so se lahko hitreje vrtele.
Ernest Arih
SEJEM TURIZEM IN PROSTI ČAS_
V Ljubljani, na Gospodarskem razstavišču, je potekal od 24. do 27. januarja 2013 skupaj s Salonom plovil sejem Turizem in prosti čas. Predstavljali so se turistični ponudniki iz več držav. Sejem je javnosti predstavil turistično ponudbo v regiji Alpe - Jadran 4 tipe turistov: popotnike, počitnikarje, zasvojene z aktivnim turizmom in izletnike. Letos se je kot novost predstavil ribolovni turizem.
Občino Veržej smo predstavili kot zanimivo za popotnike, počitnikarje in izletnike.
Občina Veržej je majhna, vendar je bila na 3. mestu v Sloveniji leta 2011 glede na število nočitev na hektar površine občine.
Na naši stojnici so lahko obiskovalci poskusili pirin kruh, bučno olje, zaseko, med in klobase, ob tem pa spoznavali turistično ponudbo kraja od eko - kmetij, prenočišč, UGP Mrtvice Mure in Term Banovci.
Promocijo so omogočili: eko kmetija Topolovec, kmetija Rozmarič, TD Veržej, Center DUO Veržej, Zavod Ma-
rianum Veržej, mlin na Muri Karmen Babič, čebelarstvo Alojz Novak, turistična kmetija z nastanitvijo Galunder in Občina Veržej.	Predsednica TD Veržej
22 Funkešnica 1/2013
:: športni utrip
AKTIVNOSTI TD BANOVCI V LETU 2013
Leta hitro minevajo in tako je TD Banovci imelo že 18. občni zbor. TD Banovci šteje 85 članov, kar nakazuje, da nas domačini podpirajo in po svojih močeh pomagajo. Letos se je članstvo povečalo za 10 članov.
Letošnji plan dela je spet obujanje starih običajev kot je kožuhanje, kjer skupaj s TD Oplotnica in gosti Term natrgamo in skožuhamo koruzo. Seveda ne manjka harmonike in dobre kapljice. Sicer v našem rednem delu skrbimo za ureditev okolice vasi Banovci. Uredili bomo park pri transformatorju, obnovili pozdravne table, sodelovali v čistilni akciji, postavili majniško drevo, prispevali sredstva za popravilo vaške kapele, pripravljali božično vas in božični koncert. Božično vas pripravljamo skupaj s Termami
&
c c
i c
C
Banovci in Zavodom Marianum iz Veržeja, s katerimi že vrsto let dobro sodelujemo.
Veliko delo pa opravimo tudi, če se znamo družiti, če pozitivno razmišljamo, se med seboj cenimo in spoštujemo.	Jelka Klement, predsednica
VESELE MAŠKARE ODGNALE ZIMO
V soboto, 9. februarja 2013, je glasno vriskanje in hu-škanje oznanjalo, da smo se po ulicah občine Veržej sprehajale vesele maškare. Vse od strastne vražičke, neustrašnega zombija, visoke dame s skrivnostnim pogledom, pa vse do bistroumnega vseveda, navihane Pika Nogavičke in dolgonoge kravice ... ste lahko srečali v šopku pustnih šem. Domačini so z nasmehom na obrazu, toplim sprejemom in radodarnostjo pokazali, da običaj še vedno cenijo in nas spodbujajo pri odganjanju hude zime. Ali smo nalogo dobro opravile, lahko presodite sami! ©
Juhuhu, maškare bile smo tu!
7. OBČINSKI TUNIR V PIKADU
Drugega marca 2013 je Športno rekreacijsko društvo Banovci organiziralo 7. občinski turnir v pikadu Občine Veržej. Tekmovanja se je udeležilo 27. tekmovalcev, ki so se v športnem duhu pomerili za pokale in medalje, predvsem pa za čast najboljšega. Najprej so se odigrale dvojice, kjer je prišlo do naslednjih rezultatov:
1.	mesto: Mitja Ledinšek - Mirko Trstenjak
2.	mesto: Sašo Kukolj - Boštjan Osterc
3.	mesto: Brane Seršen - Tomi Cimerman
Med metanjem dvojic se je začelo tudi posamezno metanje. Po kar nekaj urah tekme, smo dobili tudi tukaj zmagovalce, ki so si sledili takole:
1.	mesto: Brane Seršen
2.	mesto: Boštjan Osterc
3.	mesto: Sašo Kukolj
4.	mesto: Mitja Ledinšek
Ker je Brane Seršen osvojil občinski turnir tretjič, je osvojil tudi prehodni pokal, ki ostane v njegovi lasti.
Na turnirju so se podelile tudi donatorske nagrade, ki so pripomogle k še bolj veselemu vzdušju, vsi nagrajenci pa so bili le-teh zelo veseli. Po odigranih vseh krogih se tekmovalci niso razšli, ampak so se skupaj z gledalci pove-selili vseh dosežkov.	Matej Trstenjak
25 Funkešnica 1/2013
:: športni utrip
KRISTIJAN BELAK NASTOPIL NA DRŽAVNEM PRVENSTVU V BODYBUILDINGU
Kristijan Belak iz Veržeja se že skoraj 15 let ukvarja s fitnesom, bodybuildingom in ostalimi podobnimi športnimi zvrstmi. Ne dolgo tega se je izkazal tudi na tekmovanju za najmočnejšega občana, a res pravi vrhunec svoje športne poti je dosegel oktobra lani na Državnem prvenstvu Slovenije, ki ga je organizirala Fitnes in bodybuilding zveza Slovenije (FBZS) pod okriljem mednarodne zveze IFBB. Njegova posebnost je v tem, da se tekom dolgotrajnih priprav ni posluževal nobenih umetnih oziroma kemičnih preparatov, kar se v modernem bodybuildingu lahko sreča le redkoma ali še bolje rečeno samo izjemoma, na tisti najvišji ravni pa se brez tega ne da uspeti.
Priprave na prvenstvo je začel že zgodaj spomladi, marca, ko je začel paziti na prehrano. Najprej je izločil ali poudaril le določena živila, dieto pa je nato stopnjeval vse do zadnjega meseca pred tekmovanjem. V tem času je dnevno pojedel skoraj kilogram in pol mesa ter malo riža ali ovsenih kosmičev. Pomagal si je zgolj z nekaterimi prehranskimi dodatki, večinoma beljakovinske narave. V zadnjem mesecu je prišla na vrsto ekstremna oblika stroge diete. Vsak dan je pojedel nekaj malega dušene zelenjave in ogromno, prav tako dušene, bele ribe. Vsak peti dan je obroku dodal riž.
»Že vnaprej sem se zavedal, da možnosti za najvišje uvrstitve nimam, a kljub temu sem se trudil in delal vse za maksimalen uspeh. Kar sem namreč gradil 15 let, sem vse dosegel po naravni poti, brez umetnih pomagal. Čeprav sem večkrat začutil željo po hitrejšem napredku in uspehu, sem ostal zvest svoji filozofiji, ker kakor koli obrneš, še vedno vsaka 'kemija ubija',« pravi Kristijan in dodaja: »Ne vem, če bi bil še enkrat sposoben iti skozi tako zahtevne priprave za neko tekmovanje. Udeležba na tem državnem prvenstvu je bila moja želja in sedaj je izpolnjena.«
Kljub temu je dosegel zavidljive rezultate. Tekmoval je v dveh kategorijah, med novinci in Bodyclassic nad 175 centimetrov telesne višine. Med novinci se je uvrstil tik za dobitnike medalj na četrto mesto, v kategoriji Bodyclassic nad 175 cm pa na, še vedno odlično, sedmo mesto.
Kristijanova zgodba je prav gotovo hvalevredna in lep zgled vsem športnikom, tako profesionalnim kot rekreativnim, da se z veliko odrekanja, volje in treninga da priti do uspeha. Toda takšna pot bližnjic ne pozna.
Vito Šadl
ANA ŠTERMAN JE NAJBOLJ PERSPEKTIVNA ŠPORTNICA
Učenka Osnovne šole Veržej, Ana Šterman, je osvojila prvo mesto v glasovanju za najbolj perspektivno športnico Športne zveze Ljutomer. Laskavo nagrado si je prislužila z dvema lanskima naslovoma državne prvakinje v badmintonu, tako posameznim, kot ekipnim.
Ana, ki je badminton intenzivneje trenirala do lanskega leta, je do uspehov prišla s požrtvovalnim delom, pridnim treningom in seveda nepogrešljivo pomočjo svojega trenerja in hkrati tudi očeta Antona Štermana, sicer športnega učitelja na Osnovni šoli v Veržeju. Kot pravita, je bilo njuno športno sodelovanje zelo pozitivno, saj pri badmin-tonu pomembno vlogo igra tudi psihološka priprava. Tako se trening pogosto ni zaključil že v telovadnici, ampak sta s pogovorom in nasveti nadaljevala tudi doma. Tekmovala je v kategoriji starejših deklic, kar daje rezultatu še večjo vrednost, saj je bila od večina tekmovalk leto dni mlajša.
Potrditev dobrega dela je Ana doživela tudi letos 7. marca v Medvodah, ko je na državnem prvenstvu osvojila tretje mesto, kljub temu, da se zadnje leto intenzivneje ukvarja s tenisom in se ni več resneje posvečala badmin-tonu.
Tenis trenira pod skrbnim očesom trenerja Saša Fi-šingerja, štirikrat tedensko, pozimi v Radencih, poleti pa kombinira med igriščema v Banovcih in Ljutomeru. Tudi na teniških igriščih je že okusila slast dobrih rezultatov, saj je lani v Šentjurju, kjer so bile zbrane vse najboljše teniške igralke, v dvojicah osvojila tretje mesto.
Trenutno je sredi priprav na poletno sezoni, v kateri načrtuje najprej dva nastopa na mednarodnih turnirjih v maju, kasneje pa si bodo turnirji sledili praktično na vsaka dva tedna. Zaenkrat se namerava udeleževati le tekmovanj v Sloveniji in bližnji okolici.
25 Funkešnica 1/2013
:: športni utrip
Kljub temu, da je nagrado za najbolj perspektivno športnico ljutomerske okolice prejela za svoje badmintonske uspehe, pravi, da ji priznanje daje dodatno motivacijo in elan za naprej, pa čeprav na področju tenisa, na katerega se namerava fokusirati v bodoče.
Ob Ani je prejela priznanje Športne zveze Ljutomer tudi Osnovna šola Veržej, kot najboljše šolsko športno društvo. V letu 2012 je bilo 35 šolskih športnih tekmovanj in prireditev, ki se jih je udeležilo preko 1.700 šoloobveznih otrok osnovnih šol Upravne enote Ljutomer. Učenci in učenke OŠ Veržej so v lanskem letu osvojili na medobčinskih tekmovanjih 8 prvih, 1 drugo in 3 tretja mesta ter dva naslova državnih prvakov v badmintonu, kar je bilo dovolj, da so več kot zasluženo postali najboljše šolsko športno društvu. Priznanje je seveda tudi dokaz večletnega kvalitetnega športnega dela učitelja Antona Štermana, ki je na veržej-ski šoli odkril že nič koliko športnih talentov, jih naučil
prvih resnih korakov v svetu športa, danes pa ti nekdanji učenci uspešno zastopajo veržejsko občino širom športnih tekmovanj doma in v tujini.
Vito Šadl
NUŠA IN NIK DRŽAVNA VICE-PRVAKA V BADMINTONU
Nuša Lašič, dijakinja Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, in Nik Škrjanec, dijak športnega oddelka Gimnazije Murska Sobota, sta veržejskemu športu prinesla nov sijajen uspeh. Oba sta namreč osvojila drugo mesto na Srednješolskem državnem prvenstvu za posameznike v badmintonu v Kočevju, ki ga je 6. februarja letos v Športni dvorani Kočevje organizirala Gimnazija in srednja šola Kočevje.
Pomerilo se je nekaj več kot 70 tekmovalcev iz vse Slovenije v štirih različnih kategorijah: dijaki kategorizirani, dijaki nekategorizirani, dijakinje kategorizirane in dijakinje nekategorizirane.
Nuša je v težki konkurenci nekategoriziranih igralk morala priznati poraz šele v finalu, kjer je bila nasprotnica boljša s tesnim rezultatom 21:19.
Tudi Nik je uspešno nastopal vse do finala, kjer ga je po hudem boju premagal Marcel Toplak. Nik sicer pravi, da od področnega tekmovanja ni veliko igral in treniral, zato je bil tudi malo izven ritma. Kljub temu je z doseženim rezultatom zelo zadovoljen, saj se badmintonu več resno ne posveča in ga igra le še v prostem času.
Na njun nastop so bili izredno ponosni tudi mentorji, čestitkam in dobrim željam za naprej pa se seveda pridružujemo tudi mi.	Vito Šadl
ŽENSKA ODBOJKA V VERŽEJU
Pred štirimi leti smo se mamice iz Veržeja in bližnje okolice odločile, da bi se družile tudi v popoldanskem času, ko lahko pozabimo na vsakdanje skrbi in svoje telo razgibamo na sproščen, družaben način. Tako smo zaprosile za prostore telovadnice v OŠ Veržej in pričele z igranjem odbojke.
Na začetku nas je bilo malo pogumnih, kaj kmalu pa so se nam pridružile še ostale ženske in dekleta, tudi iz drugih krajev. Vse smo poznale osnove odbojke, vendar smo s svojo vztrajnostjo in pridnostjo to znanje nadgrajevale. Imele smo tudi nekaj prijateljskih tekem s skupinami iz Male Nedelje, Ljutomera, Stročje vasi, pa tudi z dekleti, ki igrajo odbojko v OŠ Veržej.
Udeležile smo se tudi turnirja rekreacijskih ženskih odbojkarskih ekip, ki se je odvijal 9. marca na OŠ Bakovci. Za ta namen smo si dale izdela- g ti tudi majice z napisom »VERŽENKE«. Potrudi- | le smo se in po svojih najboljših močeh dokazale, J da nismo samo mame, žene in zaposlene ženske, I
ampak tudi vztrajne in zagnane športnice, ki svoj prosti čas vedo izrabiti tako, da pošteno »zašvicajo« in se pri tem tudi zabavajo.	Alenka Belec
25 Funkešnica 1/2013
: športni utrip
: naša dediščina
POVABILO!
Nogometni klub Veržej letos praznuje okroglo 50. obletnico delovanja. V ta namen se bodo zvrstili številni dogodki, vključno s slavnostno akademijo, izdajo priložnostnega zbornika in razstavo. Klub razpolaga z zelo malo gradiva, predvsem tekstovnega in slikovnega, zato prosimo vse, ki imate kakršno koli dokumentacijo v zvezi z delovanjem kluba (zapisniki, slike, plakati, značke ...), da jo posredujete g. Slavku Petovarju, ki koordinira izdajo zbornika akademije in razstave. Kontaktirate ga lahko na elektronski naslov petovar.slavko@gmail.com ali telefon 031-703-629, oz. gradivo pustite na občinski upravi Občine Veržej. Hvala za sodelovanje!
Borut KAPUN, predsednik ŠD NK Veržej
REKREATIVCI DEBITIRALI V ZIMSKI LIGI
Nogomet je tekmovalen šport, pri katerem igralci vedno znova iščejo izzive, s katerimi bi izboljšali svojo kvaliteto in kvaliteta igre, ki jo ekipa razvija. Kljub temu, da smo t.i. rekreativci, obstaja želja po napredku.
Po nekaj odigranih prijateljskih srečanjih z okoliškimi nogometnimi klubi, je prišel čas, da se preizkusimo tudi mi v nečem novem. In res, s prijavo v 7. Zimsko ligo malega nogometa v Ljutomeru smo naredili nov korak. Vse tekme lige so potekale v telovadnici ŠIM Ljutomer. Na prvih preizkušnjah sta bila sicer prisotna tudi trema in strah, kar se je poznalo na rezultatih. S tekmami pa je rasla tudi naša samozavest, in ko se nekega dne kot se reče v žargonu »vse poklopi«, smo tudi mi, »Tornado Bar«, zaigrali kot se mora in zmagali. Za višja, bolj vidna mesta, je zmanjkalo nekaj sreče, kvalitete, predvsem pa še dodatne samozavesti.
Skozi celotno ligo smo pokazali najbolj pošteno igro in si zasluženo priborili 1. mesto v seštevku za FAIR PLAY. Naslednje leto bomo na tem gradili in ciljali še na rezultat-sko uspešnost.	D. I.
OBJAVA PRISPEVKOV NA ŠPORTNIH STRANEH
Vsi zainteresirani nas lahko o tekmovanjih in športnih dosežkih naših občanov sproti obveščate na elektronsko pošto ticverzej@ gmail.com ali se obrnete osebno na Vita Šadla, ki je v uredništvu odgovoren za športne vsebine. Vabljeni tudi, da z nami delite utrinke vaših treningov ali rekreativnega športnega udejstvovanja.
Uredništvo
DOGODKI V CENTRU DUO_
5. razstava pirhov in cvetnonedeljskih butar slovenskih pokrajin
Letošnjo razstavo pirhov, na kateri bodo sodelovali izdelovalci pirhov v različnih tehnikah in udeleženci natečaja iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol naše pokrajine, bodo popestrili cvetnonedeljske butare - presmeci, ki bodo razkrile pokrajinske razlike in podobnosti v izdelavi teh, v pričakovanju velike noči, pomembnih šopkov. Razstavo si lahko ogledate v Pušče-njakovi dvorani Centra DUO v Veržeju, in sicer od 22. marca do 4. maja 2013 (od 22. 3. do 2. 4. vsak dan od 9. do 17. ure, sicer ob delavnikih od 9. do 17. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, za skupine po dogovoru).
Knjižnica odpira svoja vrata
Marijanišče ima svojo zgodovino. In ker je skozi različna obdobja vedno bilo tudi izobraževalno središče je, ne glede na nekatera za cerkvene institucije težka obdobja, ohranilo številne knjige in dokumente, ki so po zaslugi salezijanskega sobrata Marka Suhoveršnika sedaj primerno urejene v dveh knjižnicah. Knjižnica v Mari-janišču je odprla svoja vrata na Kovačičev večer, ki je potekal v pretek, 15. 3. 2013 - in bo za domačine odprta vsako soboto od 10.-12. ure. Fond knjig obsega različne teme - od duhovnosti, leposlovja do zgodovine. Z razstavo pirhov pa 22. 3. 2013 odpira svoja vrata tudi strokovna knjižnica Centra DUO, ki je bila urejena in vzpostavljena s pomočjo projekta Knjižnica (LAS Prle-kija, pristop LEADER) in obsega predvsem strokovno gradivo s področja rokodelstva. Delovni čas izposoje strokovne knjižnice sovpada z delovnim časom Centra DUO (pon.-pet. od 9.-17. ure, sob. od 9-12. ure). Vabljeni k izposoji in branju.
Usposabljanja za rokodelske poklice
Projekt Rokodelska akademija 2 (2. JR OP Slovenija - Madžarska 2007-2013) je v polnem teku. Zavod Mari-anum Veržej - Center DUO je v tem obdobju začel izvajati pomembne aktivnosti, ki se tičejo izobraževanja in tako ohranjanja rokodelskih poklicev. Že v pozni jeseni prejšnjega leta smo pripravili razpis za prijavo na usposabljanje za dve usposabljanji, in sicer za nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK) lončarja in slamokrovca.
Usposabljanje za lončarje se z marcem zaključuje. Sedem udeležencev se je tako tri mesece skoraj vsak dan urilo na lončarskem vretenu. Pod budnim očesom lon-čarke, ki je zaposlena v Centru DUO, Urške Ambrož, so spoznavali zakonitosti, znanja in spretnosti, ki so potrebne za uspešno delo lončarja. Ko so glino na vretenu
20 Funkešnica 1/2013
: naša dediščina
: izobraževalni utrip
že uspešno krotili in zadovoljili z izdelki tako mentorico kot sami sebe, se je v proces izobraževanja vključil tudi lončarski mojster Sašo Žuman, ki je nadobudneže poučil predvsem lončarstva z vidika tradicije. Nekaj tega, predvsem teoretičnega znanja, so udeleženci pridobili tudi skozi predavanje strokovne sodelavke Pomurskega muzeja Murska Sobota, Mateje Huber, zato, da bodo svoje pridobljeno znanje uspešno plasirali na trg, pa jih je skušala navdahniti Kaudija Štajner. Rezultati prvega usposabljanja za NPK lončar kažejo, da so nekateri udeleženci uspeli (nenazadnje je bila med udeleženci prve skupine tudi sedanja mentorica Urška Ambrož, prav tako pa ena rokodelka sodeluje s svojimi izdelki v pro-dajno-razstavno galeriji Centra DUO) in verjamemo, da so talentirani lončarji in keramiki tudi v tej skupini.
V marcu pa se bo začelo tudi usposabljanje za NPK slamokrovec. Udeležence bo strokovno spremljal cenjen slamokrovec Anton Golnar, ki je s svojimi slamnatimi strehami dobro znan, ne le na Slovenskem, pač pa tudi v tujini. Svoje zanje in spretnosti bo skušal prenesti na udeležence, kako uspešno pa boste tekom usposabljanja lahko videli - v Kampu TRIO ob Centru DUO.
Ivan Kuhar
VREME, NAŠ VSAKDAN_
v
Ze takrat sem vedel, ko še nisem hodil v šolo. Takrat,
ko je bil moj pogled pogosto uperjen v nebo, ko sem veliko časa preživel zunaj, ko sem s težkim srcem pričakoval, kdaj bo spet prišla zima in bo sneg pobelil prelepo prleško pokrajino . Kdaj bo spet zapihal severovzhodni veter in bo temperatura padla krepko pod ničlo. Ne vem, kdaj in kako se je začelo, ljubezen do snega in vsega »vremenskega«, kar je privedlo do njegovega nastanka, je bila samoumevna in globoko zasidrana v meni vedno in povsod. Že takrat sem vedel, da bi rad postal meteorolog. In to vse zaradi edinstvenega belega kristalčka, ki tako lahno, brezskrbno, skorajda izzivalno pade na zemljo .
Čeprav je snežink na milijarde, na bilijone, pa je vsaka od njih posebna, različna od drugih, podobno kot smo si različni ljudje. Kljub njenemu na prvi pogled enostavnemu izgledu drobnogled razkrije njeno zapleteno, a vendarle značilno heksagonalno (šesterokotno) strukturo, ki je pogojena predvsem s kemijsko sestavo molekule vode (molekulska formula H2O) . Voda ni samo z življenjskega, ampak v enaki meri s fizikalnega in s kemijskega vidika zagotovo najbolj pomembna tekočina oziroma molekula na Zemlji. Odgovorna je za nastanek najrazličnejših »vremenskih pojavov in tvorb«, kot so npr. oblaki in padavinski sistemi. Če govorimo o preprosti zapletenosti same snežinke, pa se moramo zavedati, da so procesi, ki privedejo do tako čudovite stvaritve, fizikalni in so produkt najrazličnejših zapletenih termodinamičnih procesov v ozračju.
In smo pri vremenu, atmosferskem stanju v nekem trenutku, o katerem spregovorimo sleherni dan, najsi bo to v zvezi z načrti, ki jih imamo, ali pa zgolj zato, da zapolnimo besedne vrzeli v pogovoru z (ne)znancem. Človek je že od pamtiveka močno povezan in predvsem odvisen od vremena, ker mu je le-to s svojimi produkti zagotavljalo obstoj in do neke mere določalo njegov življenjski ritem.
Vprašajmo se torej, kaj pa pravzaprav je vreme in kako do njega pride? Za vreme, takšno kot ga poznamo, so v grobem nekako potrebni trije dejavniki: Sonce, rotacija (vrtenje okoli svoje osi) Zemlje in voda. Sonce je motor, ki zagotavlja energijo za vremenske procese. Različni predeli na površju Zemlje se različno segrevajo - različne so torej temperature zraka. Zrak namreč praktično ne absorbira »toplote« neposredno od Sonca, ampak se segreva posredno preko površja (ta pojav imenujemo kondukcija). Razlika v temperaturi privede do razlike v gostoti (topel zrak ima manjšo gostoto kot hladen zrak), torej tudi do različnega zračnega tlaka. Zračni steber nad zemeljskim površjem je gostejši pri mrzlem zraku in tako vsebuje več molekul zraka, ki pritiskajo na zemeljsko površino. Iz vsakdanjih izkušenj vemo, da se pritisk vedno skuša izenačiti (skuša se vzpostaviti t.i. mehansko ravnovesje). Primer prehitrega odpiranja vrat, s katerim trenutno ustvarimo razliko v tlaku in ki posledično povzroči prepih skozi vrata, nazorno dokazuje, da snov (v našem primeru zrak) prehaja z mesta,
20 Funkešnica 1/2013
: izobraževalni utrip
kjer je je več, na mesto, kjer je je manj. Podobno je z dogajanjem v atmosferi. Očitna razlika je ta, da se zaradi vrtenja Zemlje ne more vzpostaviti mehansko ravnovesje. Corioli-sova sila, ki nastane kot posledica vrtenja Zemlje, namreč odklanja zrak (na severni polobli v desno, na južni polobli v levo) in preprečuje, da bi le-ta kar po najkrajši poti stekel iz območja z višjim pritiskom na območje z manjšim pritiskom. Seveda se odklon pozna, če imamo procese v dovolj veliki prostorski in časovni razsežnosti. Lokalni veter, ki piha npr. na morju ali pa na bregovih v lepem vremenu, ima vedno prevladujočo smer, Coriolisova sila v tem primeru deluje prekratek čas, da bi bil učinek (odklon zračnega toka) opazen. Kdor ima vinograd, dobro ve, da v lepem sončnem vremenu (v odsotnosti vremenske motnje), veter bolj ali manj vedno piha iz iste smeri. Različni deli površine na bregu, kjer se nahaja vinograd, se v prisotnosti Sonca različno segrejejo, težnja po izenačitvi tlakov pa privede do lokalnega vetra. Ko sonce zakrijejo oblaki, se veter ustavi. Na globalni skali imamo v grobem enak princip nastajanja vetra (različna osončenost), vendar se zaradi velikosti zračnih mas občutno pozna Coriolisova sila, ki veter odklanja. To posledično povzroči nastanek območij z nizkim zračnim pritiskom (ciklon) in visokim zračnim pritiskom (anticiklon). Tretja sestavina, ki je odgovorna za nastanek najbolj zanimivih vremenskih sistemov, to je padavinskih sistemov, pa je voda. Brez vode ni oblakov in najrazličnejših vrst padavin. Ker lahko nastopa v vseh treh agregatnih stanjih, so tudi procesi, povezani z njo, zelo raznoliki in raznovrstni. Zaradi sončne energije voda izhlapeva (prehajanje iz tekočega v plinasto agregatno stanje imenujemo evaporacija, izhlapevanje, izparevanje), pri tem se energija, porabljena za izhlapevanje, skladišči v vodni pari - v ozračju. Energija se sprosti ob nasprotnem procesu, kon-denzaciji (prehod iz plinastega agregatnega stanja v tekoče agregatno stanje), ki je najpogosteje vidna kot nastanek oblakov. Iz oblakov pri določenih pogojih v atmosferi nastanejo padavine (dež, sneg, toča...). Intenziteta oziroma moč vremenskih procesov je odvisna od temperature in količine vlage v zraku. Zrak lahko pri visoki temperaturi sprejme občutno več vodne pare kot pri nizki temperaturi, zato je tudi v obliki vodne pare naložena energija toplega zraka veliko večja kot v primeru hladnega zraka. To je tudi razlog, zakaj so poleti procesi veliko bolj izraziti in padavine bolj intenzivne, zakaj prihaja do močnih neviht in velikokrat tudi toče. Predvsem velike padavinske pošasti kot so npr. močni tropski cikloni (v Atlantiku orkani, v zahodnem Tihem oceanu tajfuni in v Avstraliji cikloni), nastanejo nad zelo toplimi oceani, kjer je zaloga vlage praktično neomejena; obilje sproščene energije ob kondenzaciji posledično povzroča veliko škode.
Seveda je človek vedno težil k temu, da bi znal napovedati tovrstne vremenske nevšečnosti. S tem bi se kar najbolje pripravil na prihajajoči trenutek in s tem minimiziral škodo, ki bi bila morebiti povzročena. Če pa se hočemo dobro pripraviti na »jutri«, moramo že »danes« kar naj-
Islandski ciklon (4. september 2003). Vir: Wikipedia.org
bolje vedeti, kaj nam bo »jutri« prinesel. Napovedovanje vremena je gotovo ena najbolj zanimivih in obravnavanih tem, povezanih z meteorologijo. Dober opis vremenskih procesov in njihova prognoza (napoved) zahteva ogromno znanja iz fizike, matematike in računalništva. Procesi v atmosferi ubogajo fizikalne zakone, zato se jih da opisati s fizikalnimi enačbami, ki prikazujejo odnose med meteorološkimi spremenljivkami kot so npr. temperatura, zračni pritisk, hitrost in smer vetra, relativna in specifična vlaga itd. Določene vrste fizikalnih enačb opisujejo časovno odvisnost posameznih meteoroloških spremenljivk. Takšne enačbe so prognostične in računajo, kakšna bo vrednost določene količine po nekem času, to je, napovedujejo vrednosti meteoroloških količin. Diagnostične enačbe pa zgolj podajajo zveze med meteorološkimi količinami in veljajo ob vsakem času. Sistem diagnostičnih in progno-stičnih enačb je prezapleten, da bi bil analitično rešljiv, zato uporabimo numerični pristop. Celoten prostor razdelimo v mrežo (prehod iz zveznosti na diskretnost) in v njej računamo točkovne vrednosti meteoroloških količin. Tudi če bi bil sistem zvezno rešljiv, bi ga v večini primerov morali reševati diskretno, ker imamo meritve navadno podane v diskretnih točkah. Ker v sleherni točki tridimenzionalne mreže računamo vsako izmed meteoroloških enačb, potrebujemo dovolj dober računalnik oziroma kar gručo procesorjev, da lahko enormno število računskih operacij rešimo v realnem času.
Dobra napoved neobhodno temelji na kakovostnih vhodnih podatkih v dovolj gosti merilni mreži. Tako kot vino ne more biti boljše kot je grozdje in pa potica boljša kot so njene osnovne sestavine, tako je dobra prognoza v precejšnji meri odvisna od kvalitetnih vhodnih količin. Ni važen samo recept, v enaki meri je pomembna kvaliteta sestavin, ki jih potrebujemo za recept. Tako so kvalitetno izmerjeni meteorološki podatki pri napovedovanju vremena nujno potrebni. Narava meteoroloških enačb je namreč takšna, da so le-te zelo občutljive na vhodne podatke, kar pomeni, da je rezultat ob podobnih vhodnih pogojih lahko zelo različen. Obstajajo seveda različni modeli, torej različni recepti, kako napovedovati meteorološke količine. Meteorolog prognostik na podlagi numeričnih rezultatov,
28 Funkešnica 1/2013
:: razvedilni kotiček
ki jih dajo modeli, in seveda lastnih izkušenj sestavi vremensko napoved.
Vreme je del nas, del našega življenja, tista stvar v življenju, na katero se lahko vedno zanesemo. Čeprav so procesi zapleteni in je sistem enačb mogoče rešiti le z uporabo diskretne računske mreže in numeričnih metod, so dandanes nekajdnevne napovedi zelo dobre, če ne kar odlične. Gostejša računska mreža, ki zahteva tudi boljše računalniške zmogljivosti, sicer izboljša napoved za nekaj dni vnaprej, vendar napaka izmerjenih diskretnih vhodnih količin, ne-
popolni modeli in njihova občutljivost na začetne pogoje onemogočajo natančno napovedovanje za poljuben daljši čas v prihodnost. Tako ne bomo nikoli mogli dovolj natančno napovedati vreme za daljše časovno obdobje. In če vprašate mene, se gotovo strinjam s trditvijo, da so nekatere stvari najlepše, če o njih ne vemo kaj dosti. Tudi snežinka in sneg sta bila daleč najlepša takrat nekoč, ko še nisem razumel fizikalnih procesov, ki so pripeljali do njunega nastanka ...
Marko Rus
STARE FOTOGRAFIJE GOVORIJO ...
Z letom 2013 uvajamo v našo Funkešnico tudi rubriko »Stare fotografije govorijo...«, kjer ste k sodelovanju vabljeni prav vsi bralci. V svojih omarah in družinskih albumih prebrskajte, ali se kje skriva stara črno-bela fotografija kakšnega zanimivega dogodka, ki se je odvijal v naši občini (različna praznovanja, dejavnosti, slovesnosti) in ga želite deliti z nami. Fotografijo nam s krajšim opisom (kraj in letnica posnetega dogodka; kdo je na fotografiji, v kolikor so podatki znani) posredujte na sedež TlC-a Veržej ali skenirano po elektronski pošti ticverzej@gmail.com.
V uredništvu bomo gradiva zelo veseli, hkrati pa verjamemo, da bo ob pogledu na ujete spomine tudi vam postalo toplo pri srcu.
Dere sen jas mali bija, te je lušno blo, kolca sen po hiš potaka, varval mačkico ...
O tem, da se je v Veržeju dogajalo marsikaj že nekoč pričajo različni zgodovinski viri. Nedvomno imajo pomembno vlogo pri ohranjanju naše zgodovine stari predmeti, pripovedi, pesmi in stare fotografije.
Da so Verženci že nekoč radi prepevali, igrali in plesali pričajo naše fotografije. Ena izmed njih prikazuje veržejske muzikante z imenom Veseli vaški trio. Ali je na fotografiji res Veseli vaški trio pa nismo povsem prepričani, saj so na njej štirje muzikantje: bobnar, klarinetist in dva harmonikarja, za katera pa lahko z gotovostjo trdimo, da sta
Verženca Jože Rautar in Alojz Pečič. Fotografija je nastala okrog leta 1958 pred takratno gostilno Nemec oziroma poznejšo mesarijo Hanžekovič. Tudi nekatere odrasle in otroke na njej prepoznamo. V prvi vrsti stojijo Milan Ser-šen, Majda Hanžekovič, Rudi Drevenšek, Jelica in Manica Kosi, Jelica Puhar, Branko Puhar in Jože Rautar. V drugi vrsti pa Mirko Pečič, klarinetist Franc Čuk, Anton Gaberc, Miško Balažic, Alojz Makovec, že prej omenjena harmonikarja, Mihael Balažic in gostilničar Ivan Nemec, še malči-ca z dudo, Vida Muhič z mamo ter Mirko Hanžekovič st. Redkih izmed njih nismo prepoznali.
Ksenija Seršen Spomine ob fotografijah so obujali: Alojzija Seršen, Milan Seršen in Anton Gaberc
29 FGnkešnica 1/2013
: razvedilni kotiček
JEDI VERŽENSKIH BABIC
Vnovonastali rubriki»Jedi verženskih babic« vam predstavljamo projektno nalogo iz leta 1997, v kateri so sodelovali podmladkarji Turističnega društva Veržej pod vodstvom mentorice Božene Kosi. V zbirki z naslovom »Jedi veržen-skih babic« so predstavili zbrane recepte s področja Verže-ja, po katerih so kuhale naše prababice, babice in po katerih kuhajo še nekatere mlade gospodinje. S to zbirko so želeli preprečiti, da bi jedi šle v pozabo, hkrati pa je bil namen tudi popestritev naših jedilnikov s pravo domačo hrano. Recepte so zaupale babice (Jožefa Kosi, Marija Koroša, Ela Cimerman, Antonija Svatina in Ana Sever) svojim vnukinjam in vnukom (Klari Jerebic, Vanji Svatina, Petru Rojniku, Bojani Svatina, Doroteji Koroša in Nini Zorko). V vsaki izmed tekočih številk Funkešnice vam želimo predstaviti delček pristne domače kulinarike. Pa dober tek!
AJDOVI ŽGANCI
Potrebuješ:
-	1 l ajdove moke
-	2lvode
-	1 žlico soli
-	zaseko
-	kislo smetano
V vrelo vodo vsipaj moko, počakaj, da prevre. Nato s ku-halnico vse obrneš in še počakaš, da spet zavre. Nato narediš s kuhalnico v sredini luknjo. Ko zopet prevre, začneš mešati in mešaš tako dolgo, da so žganci gladki, lepo premešani.
Žgance zabeliš tako, da prevreš zaseko. Ko so ocvirki lepo rjavi, priliješ kislo smetano. Vse skupaj naj še enkrat prevre. Žgance pa lahko pripraviš tudi kot sladico. V tem primeru moraš ocvreti maslo, mu dodati med in vse še enkrat ocvreti. Žgance posipaš z makom in zabeliš. Serviraš vroče.
»JAS PA TAK PROVIN!«
V rubriki »Jas pa tak provin« želimo spodbuditi občane, bralce in obiskovalce naše občine, da z nami podelite vaše misli, pobude, predloge, pohvale in kritike glede življenja v naši občini.
Tokrat smo se na vas obrnili z vprašanjem: »Kako ste zadovoljni z obnovo starotrškega jedra v Veržeju?«
»Fest je lepo in fest sen zadovolna. Nejbojše mi je to, ka so okrogli robniki, pa ka avti nemrejo več parkerati v parki. Zej je park, kak more biti, pret je glih ne blo viditi tak. Zej so postavili klopi, ob potki pa so lučke, ki se mi fest dopodnejo!«	(Barbara, 29 let)
»Zelo mi je všeč ulična razsvetljava pa ureditev pločnika na ulici Frana Kovačiča.«	(Tadeja, 25 let)
»Park je bolj turistom pregleden, odprt in privlačen - sedaj je bolj trgu podoben.«	(Urša, 43 let)
»Meni se zdi vrede, ka so ga obnovili, pogrešan pa mogoče črešje, sej smo jih po šoli vedno radi šli obirat. No, zej pa mo te namesto obiraja črešen, hodili v park na sprehod, pa si na nove klopce odihovat.«	(Vanesa, 16 let)
POBUDE IN VPRAŠANJA NAŠIH BRALCEV
Spoštovani,
Glede na to, da je na začetku sprehajalne poti Veržej--Banovci tabla z zapisom "Obvezna odstranitev iztrebkov", bi bilo zelo praktično, da bi se na tej relaciji postavili tudi kakšni manjši koši za smeti oziroma pasje iztrebke. Zanima me, kdaj lahko pričakujemo to pridobitev? Sprehajalka
Občina Veržej namerava v letošnjem letu postaviti nekaj košev za smeti. Med lokacijami, kjer bi bilo potrebno postaviti koše, je tudi kolesarsko sprehajalna steza med Ba-novci in Veržejem. Glede na veliko število sprehajalcev s psi, bi bilo verjetno smiselno postaviti tudi dodaten koš za
pasje iztrebke. Sredstva za postavitev košev so predvidena v letošnjem proračunu in postavitev košev bo izvedena v spomladanskih mesecih. Slavko Petovar, župan Občine Veržej
Drage bralke in bralci lokalnega glasila Funkešnica! Vabljeni, da z nami podelite vaše misli, pobude, pohvale ali kritike, nam postavite kakšno vprašanje ali nas seznanite z novostjo, ki bi jo bilo zanimivo vključiti v naše glasilo. Dosegljivi smo na elektronski pošti ticverzej@gmail.com ali telefonski številki 051-654-778.
Uredništvo
30 Funkešnica 1/2013
NAPOVEDNIK DOGODKOV V OBČINI VERŽEJ :: MAREC - JUNIJ 2013
DATUM	URA	DOGODEK	VSEBINA	LOKACIJA	ORGANIZATOR
22. 3. 2013	18.00	Javna prireditev	Ženam in pomladi	Dom kulture v Veržeju	OŠ Veržej
29. 3. 2013	10:00	Delavnice za otroke, starše/ rejnike/skrbnike in pristojne delavce CSD-jev	ustvarjalne, športne idr. delavnice	vzgojni dom	Vzgojitelji vseh vzgojnih skupin
21. 4. 2013	9.30	Sv. birma	maša	cerkev	Župnija
30. 4. 2013	20.00	Postavitev majskega drevesa		trgovina Narcisa	TD Veržej
1. 5. 2013	9.00	48. članski turnir za pokal občine Veržej	nogomet	nogometno igrišče Veržej	ŠD NK Veržej
1. 5 - 2. 5. 2013	10.00 -17.00	Dnevi odprtih vrat	ogled čebelarstva, degustacije medenih dobrot	Čebelarski muzej Krapje	Čebelarstvo Tigeli
5. 5. 2013	16:00	Majski turnir v malem nogometu	nogometni turnir	vzgojni dom	Vzgojitelj 6. vzg. skupine
5. 5. 2013	9.30	Florjanova nedelja	gasilska maša, druženje z gasilci	cerkev, dvorišče	Gasilci
11. 5. 2013	13.00	Pohod po učni gozdni poti			TD Veržej
16. in 17. 5. 2013		Relikvije sv. Janeza Boska	oratorijski program, srečanje, maša	cerkev, Marijanišče	salezijanci
19. 5. 2013	15.00	Romarski shod	procesija, maša	cerkev, Marijanišče	Župnija in salezijanci
26. 5. 2013	9.30	Prvo obhajilo	maša	cerkev	Župnija
29. 5. 2013	17.00	Javna prireditev	Radi bi vam povedali	Dom kulture v Veržeju	OŠ Veržej
8. 6. 2013	10:00	24. srečanje krvodajalcev Slovenije	mednarodno srečanje krvodajalcev in praznovanje 60. obletnice krvodajalstva v Sloveniji	igrišče NK Veržej	KORK Veržej
21. 6. 2013	16.00	Otroška veselica	družabni zaključek šolskega leta	park pri OŠ Veržej	OŠ Veržej
21.06.2013	18.00	Svečana akademija ob 50-letnici ŠD NK Veržej	proslava	Kulturni dom Veržej	ŠD NK Veržej
22.06.2013	9.00	Nogometne tekme U-12, U-14, kadetov, mladincev, članov in veteranov	nogomet	nogometno igrišče Veržej	ŠD NK Veržej
22.06.2013	20.00	Veselica ob 50-letnici društva	veselica	nogometno igrišče Veržej	ŠD NK Veržej
23.06.2013	9.00	9. turnir za mlajše kategorije U-6, U-8, U-10 in U-12	nogomet	nogometno igrišče Veržej	ŠD NK Veržej
23.06.2013	18.00	Veselica ob 50-letnici društva	nogomet	nogometno igrišče Veržej	ŠD NK Veržej
23. 6. 2013	9.30	Srečanje zakonskih jubilantov	maša, druženje	cerkev, župnijska dvorana	Župnija
Vse spremembe in dopolnitve dogodkov bodo objavljene na spletni strani www.centerduo.si, za vse podrobnejše informacije pa nas lahko obiščete tudi na sedežu TIC-a Veržej (pon-pet: 9.00-15.00, sob: 9.00-12.00).
TIC Veržej
Puščenjakova 1	T: +386 51 654 778	E: ticverzej@gmail.com
SI - 9241 Veržej	F: +386 2 588 90 61	W: www.centerduo.si
20 Funkešnica 1/2013
5. razstava pirhov in cvetnopedeljskih butar slovenSkiSfcokrajin 2013

m
mSS «•j/p- -

i &m7/j
5Š&.
- - _

od 22. marca do 4. maja 2013 v Puščenjakovi dvorani Centra DUO,
od 22. marca do 2. aprila vsak dan od 9. do 17. ure, nato ob delavnikih od 9. do 17. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, za skupine po dogovoru. Informacije: 051 654 778 (TIC Veržej).
Ob osrednji razstavi poteka vzporedna razstava izdelkov otrok in mladih iz pomurskih vrtcev in šol v Ekomuzeju Centra DUO Veržej.
C
Peto razstavo pirhov in cvetnonedeljskih butar 2013 organizirajo: Zavod Marianum Veržej, TIC Veržej, Terme Banovci, Občina Veržej,	*
Javni zavod Krajinski park Goričko, Pomurski muzej Murska Sobota in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - Zavod Murska Sobota. illUl IClilwfll