R A Z P R O DA JA ? 6 RAZPRODAJA? Jože Mencinger 1. Zaton »nacionalnega interesa« Delež tujih neposrednih naložb v Sloveniji se bo v naslednjih mesecih najbrž močno povečal, kar bo razveselilo nasprotnike »nacionalnega interesa« in različne mednarodne institucije1, ki že dolgo ponavljajo mantre o premajhnih tujih neposrednih naložbah in o absolutni koristnosti prodaj premoženja tujcem. Prodaje naj bi zagotovile konkurenčnost slovenskega gospodarstva, mu prinesle znanje, tehnološki napredek in nova delovna mesta, preprečile neupravičeno bogatenje in socialno razslojevanje ter zagotovile prelom z »umazano« socialistično preteklostjo. S prodajami naj bi tudi dokončno obračunali s tajkunstvom2, ki naj bi bilo nerazdružljiva sestavina »nacionalnega interesa«3. Končno se bo pokazalo, da »so imeli prav« tisti ekonomisti in njihovi glasniki, ki so vsakršen dvom v absolutno koristnost prodaj nemudoma proglasili za neumnost domačijskih ekonomistov, podobno kot so za »fiziokratsko« neumnost donedavno proglašali dvome v koristnost finančnega »poglabljanja«, novih finančnih produktov in borze. Slovenija se bo tako končno uvrstila, kamor naj bi sodila, to je med ostala nekdanja socialistična gospodarstva, v katerih o njihovi usodi bolj ali manj odločajo lastniki multinacionalk, predvsem bank in finančnih institucij, ki so praktično v celoti v tuji lasti4. Tej uvrstitvi se je Slovenija sicer dolgo upirala; vse do leta 2004 kar uspešno. »Finančno poglabljanje« med 2005 in 2008 pa je, kot kaže, dokončno opravilo tudi z »nacionalnim interesom«. 1 Po anal iz i OECD o s lovenskem gospodarstvu (OECD Economic Surveys SLOVENIA , Februar y 2011) naj b i ukrepi za pr i tegnitev tuj ih naložb malone neposredno povečal i uč inkovi tost in izbol jšal i strukturo s lovenskega gospodarstva. 2 Pr i povezovanju »nacionalnega interesa« in ta jkunskih prevzemov gre bol j kot ne za medi jski konstrukt . »Tajkuni« se tudi n iso pogosto skl iceval i na »nacionalni interes« ; nekater i so, a l i pa še t rd i jo , da so s prevzemi poskusi l i zašči t i t i »svoja« podjet ja pred pol i t iko. Če izvzamemo NLB, k jer se na nacionalni interes skl icuje v lada, je povezava med »nacionalnim interesom« in ta jkunstvom zgrajena na enem samem pr imeru – pivovarski vojni , k jer je zvezo morda mogoče najt i . Pr i prodaj i Interbrew-u bi š lo za prodajo t rga in odl ivanja dobičkov brez kakršnihkol i ot ip l j iv ih pozi t ivnih učinkov na s lovensko gospodarstvo. Bi b i lo p ivo cenejše, b i imel i več vrst p iva, b i napredovala tehnologi ja n jegovega var jenja? Nič od tega. P ivo je stara pi jača, pr ib l ižno takšna, kot je zdaj , je b i la tudi v 16. a l i 17. stolet ju, var jenje piva pr i nas tehnološko prav nič ne zaostaja za var jenjem v svetu, p ivo na s lovenskem trgu lahko vsaj po letu 2004 prodaja kdorkol i . 3 Def in ic i j nacionalnega interesa je vel iko. Če se omej imo na gospodarstvo, b i se najbrž večina str in ja la, da je nacionalni interes zagotovi tev dolgoročne blaginje. Spor med zagovornik i in nasprotnik i nacionalnih interesov je tako spor o tem, kako; nasprotnik i ver jamejo, da jo je mogoče zagotovi t i z razprodajo proizvodnega bogastva vsakomur, k i ga je pr ipravl jen dobro plačat i , ne g lede na to, odkod pr ihaja, saj bo učinkovi to upravl janje v lastno kor ist s le j ko prej povečalo učinkovi tost narodnega gospodarstva in s tem vsem zagotovi lo b laginjo. Zagovornik i v to ne ver jamejo in t rd i jo , da povečana učinkovi tost na podjetniški ravni ne zagotavl ja povečane učinkovi tost i na narodnogospodarski ravni , saj so posredni negat ivni učinki prodaj lahko mnogo večj i od neposrednih. Nacionalni interesi tu jca, k i podjet je kupi , so namreč povsem legi t imno ustvar janje dobička in njegovo odnašanje v tu j ino, kar dolgoročno povečuje tekoči pr imanjkl ja j in zadolženost . Kdo ima bol j prav, je stvar empir ičnega prever janja, a vse več rezul tatov empir ičnih študi j gre v pr id t rdi tvam zagovornikov nacionalnih interesov. 4 Delež tuj ih bank v državah “stare” Evrope je pr ib l ižno 24 odstoten, če iz loč imo Vel iko Br i tani ja in Luksemburg, pa le 19 odstoten, in je precej n iž j i od deleža tuj ih družb v drugih gospodarskih dejavnost ih. Delež tuj ih bank v “novi” Evropi pa presega 75 odstotkov in je precej v iš j i od deleža tuj ih družb v drugih dejavnost ih. 7 R A Z P R O DA JA ? 2. Kako smo prišli, kjer smo? Prave razloge za »slovenske« posebnosti zdajšnje krize v primerjavi s krizami drugje gre sicer iskati v privatizacijskem modelu, ki je z delitvijo certifikatov in pidi ustvaril »lastnike premoženja«, ki jih zanimajo le kapitalski dobički torej vsakokratna borzna vrednost podjetja, namesto »lastnikov družb«, ki jih zanima dolgoročna uspešnost podjetja, vsakokratna borzna vrednost pa jim je malo mar, saj podjetja ne prodajajo. Posledice razdelitvene privatizacije so dolgo časa ostajale prikrite, slovenska privatizacija je tudi zato veljala za uspešno. Deloma tudi, ker večina novih »kapitalistov« svojega s certifikati pridobljenega proizvodnega »bogastva« ni uspela že pred krizo pretvoriti v potrošnjo. Najbrž bi brez »finančnega poglabljanja« in napihovanja nepremičninskega in borznega balona med letoma 2005 in 2008 ter krize za uspešno veljala še naprej. Ko je mešetarjenje z delnicami v letih pred krizo postalo srž slovenskega kapitalizma, se je spremenil tudi pojem varčevanja; klasične oblike varčevanja v bankah so nadomestile naložbene špekulacije v »visoko donosnih« investicijskih ali pokojninskih skladih. Omogočali so jih krediti. »Finančno poglabljanje« v usodnem razdobju med letoma 2005 in 2008 se je pri nas kazalo predvsem kot rekordna rast kreditov, ki je bila po uvedbi evra celo tri do štirikrat hitrejša od rasti nominalnega BDP. Rekordna rast kreditov je pravzaprav nadomeščala nove »finančne produkte«, ki so omogočali nastajanje nepremičninskih in borznih balonov v svetu; pri nas je oba napihovala predvsem kreditna ekspanzija5, ki je ustvarila kreditno zasvojenost. Primerjava kreditov z bruto domačim produktom sicer kaže, da slovensko gospodarstvo kljub izredno hitri rasti kreditov med 2005 in 2008 še naprej sodi med finančno manj »poglobljena« gospodarstva EU, kar kaže razmerje med krediti in BDP v Tabeli 1; v državah evro območja so bili krediti konec lanskega leta 2 krat večji od BDP v lanskem letu; v Sloveniji so bili 1.08 krat večji; v evro območju je bilo razmerje med krediti in BDP nižje le na Slovaškem. Struktura kreditov razkriva še eno specifičnost kreditiranja v Sloveniji; delež kreditov podjetjem je s 53.8 odstotki več kot dvakrat višji kot v evro območju; edina članica EU27, v kateri je delež podjetij približno enako velik kot v Sloveniji, je Bolgarija s precej manjšo finančno poglobljenostjo. Primerjava kreditov s celotno aktivo pokaže še, da krediti v Sloveniji tvorijo mnogo večji delež celotne aktive bank kot v drugih gospodarstvih evro skupine z večjimi deleži obveznic in delnic. 5 V isoko 5.9 odstotno rast BDP v letu 2007 sta ustvar ja l i predvsem rast gradbeništva, k i je b i la 16.8 odstotna, in rast f inančnih stor i tev, k i je b i la 14.3 odstotna. R A Z P R O DA JA ? 8 Tabela 1 Finančna poglobljenost in struktura kreditov BDP KREDITI struktura kreditov mil.€ 2010 mil. € dec. 2010 100* krediti/ GDP banke država podjetja prebivalstvo nedenarne finančne institucije Evro območje 9092.19 17769.80 195.4 0.311 0.068 0.263 0.291 0.062 Belgija 351.91 547.20 155.5 0.432 0.037 0.205 0.201 0.109 Nemčija 2497.60 4611.80 184.6 0.358 0.096 0.194 0.309 0.042 Irska 156.52 604.40 386.2 0.405 0.126 0.173 0.221 0.072 Grčija 231.87 337.40 145.5 0.184 0.054 0.349 0.395 0.017 Španija 1051.33 2279.20 216.8 0.138 0.034 0.402 0.386 0.035 Francija 1947.85 4021.00 206.4 0.437 0.055 0.209 0.251 0.039 Italija 1548.32 2428.90 156.9 0.186 0.107 0.362 0.244 0.097 Ciper 17.46 75.10 430.2 0.305 0.013 0.320 0.304 0.057 Luksemburg 40.29 430.70 1069.1 0.668 0.010 0.130 0.074 0.115 Malta 6.19 15.20 245.4 0.355 0.007 0.349 0.243 0.046 Nizozemska 585.73 1209.50 206.5 0.142 0.042 0.288 0.342 0.180 Avstrija 281.50 580.80 206.3 0.373 0.049 0.274 0.243 0.061 Portugalska 171.35 337.00 196.7 0.136 0.024 0.361 0.422 0.053 Slovenija 35.85 39.00 108.8 0.133 0.031 0.538 0.238 0.056 Slovaška 65.97 37.20 56.4 0.116 0.030 0.406 0.419 0.027 Finska 178.33 215.40 120.8 0.199 0.037 0.272 0.484 0.008 Bolgarija 35.86 30.50 85.1 0.128 0.007 0.531 0.318 0.016 Češka 145.94 105.50 72.3 0.231 0.025 0.300 0.399 0.045 Danska 232.91 524.90 225.4 0.175 0.031 0.231 0.500 0.028 Latvija 17.84 20.60 115.5 0.131 0.005 0.437 0.393 0.029 Litva 26.89 19.10 71.0 0.047 0.031 0.455 0.414 0.047 Madžarska 98.17 79.30 80.8 0.178 0.024 0.342 0.381 0.076 Poljska 353.97 209.20 59.1 0.082 0.065 0.257 0.565 0.030 Romunija 123.26 64.80 52.6 0.213 0.039 0.373 0.366 0.009 Švedska 346.46 593.00 171.2 0.187 0.021 0.317 0.461 0.009 Vel.Britanija 1700.67 4260.00 250.5 0.272 0.003 0.139 0.332 0.241 Vir : ECB Rast kreditov v Sloveniji in v evro območju po kvartalih od 2001/I do 2010/III je prikazana na Sliki 1, krediti podjetjem (nefinančnim gospodarskih družbam) so na levi, krediti prebivalstvu na desni strani. Zgoraj so letne stopnje rasti po kvartalih, spodaj pa raven kreditov v primerjavi z njihovo ravnjo v prvem kvartalu 2001. Krediti podjetjem 9 R A Z P R O DA JA ? so najhitreje rasli po vstopu v evro območje v letu 2007. Takrat je medletna rast dosegla 36 odstotkov; raven kreditov podjetjem ob začetku gospodarske krize konec 2008 pa je bila kar štirikrat višja kot konec leta 2000; v evro območju je bila le 1.7 krat višja. Krediti prebivalstvu so med 2005 in 2008 rasli po približno 25 odstotkov letno, njihova raven konec 2008 pa je bila približno 3.5 krat višja kot konec leta 2000; v enakem razdobju se je raven kreditov prebivalstvu v evro območju povečala za 70 odstotkov, oziroma za toliko, za kolikor se je povečala tudi raven kreditov podjetjem. Slika 1 Rast in raven kreditov v Sloveniji in v evro območju 0 4 8 12 16 20 24 28 32 36 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 -5 0 5 10 15 20 25 30 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 3.0 3.5 4.0 4.5 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 3.0 3.5 4.0 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 evro območje evro območje evro območje evro območje Slovenija Slovenija Slovenija Slovenija podjetjem prebivalstvu RAVEN 2001/i=1 STOPNJE RASTI Vir podatkov: ECB, Banka Sloveni je Tolikšno rast kreditov podjetjem in prebivalstvu v Sloveniji je omogočalo zadolževanje bank v tujini, saj so depoziti v domačih bankah rasli mnogo počasneje kot krediti, približno tako hitro kot nominalni BDP. To kaže Slika 2; na levi strani so absolutne vrednosti kreditov in depozitov v razdobju 2002-2010, na desni strani pa razmerje med krediti in depoziti (loan/ deposit ratio). Do leta 2005 so krediti zaostajali za depoziti; nekontrolirana rast kreditov, ki so jih banke v hazarderskem razdobju ponujale na »lepe oči« in jih malone vsiljevale, pa je razmerje med krediti in depoziti v dobrih treh letih dvignilo na 1.6. Slika 2 R A Z P R O DA JA ? 10 Krediti in depoziti 8,000 12,000 16,000 20,000 24,000 28,000 32,000 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 0.6 0.8 1.0 1.2 1.4 1.6 1.8 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 depoziti hazardersko razdobje krediti krediti/depoziti mio. € Vir podatkov: Bi l ten Banke Sloveni je Hazardiranje tako posojilojemalcev kot bank (očitno so oboji slepo verjeli v trajno vsaj 20-30 odstotno rast finančnega bogastva in cen nepremičnin) se je končalo v veliki neto zadolženosti Slovenije (bank, podjetij, prebivalstva in države) v tujini; ta se je v treh letih povzpela od 0 evrov v letu 2005 na 10 milijard evrov v letu 2008. Kreditni krč je nato povečala še protitajkunska demagogija, ki je bankam preprečila reprogramiranje dolgov in razumno postopno zmanjševanje kreditne zasvojenosti gospodarstva6. Po krizni zaustavitvi kreditov se neto zadolženost še naprej, čeprav počasneje, povečuje, razmerje med krediti in depoziti ostaja na ravni 1.6; vsak poskus hitre vrnitve na »normalno« raven blizu 1 bi povzročil gospodarski zlom; preostaja dolgotrajno servisiranje neto dolga oziroma dolgotrajen odliv vse večjega dela BDP. Depoziti v bankah zaradi krize, znižanja dohodkov prebivalstva in brezposelnosti bolj ali manj stagnirajo, vse večje nezaupanje v bančni sistem, ki ga krepijo neskončne javne razprave o dokapitalizaciji NLB, »samomorilske« grožnje obrtnikov o dvigu depozitov in splošno vzdušje v državi pa bi lahko hitro privedlo do njihovega zmanjševanja. Tuje banke, ki so pred krizo sredstva za kreditiranje dobivale od svojih »mater« in ustvarjale velike dobičke7, so se začele v krizi nemudoma umikati iz kreditiranja podjetij in se preusmerile na bolj »varno« kreditiranje prebivalstva. Velike domače banke, ki so pred krizo z zadolževanjem v tujini kreditirale nakupe podjetij in vrednostnih papirjev, so tudi zaradi proti-tajkunskega populizma celo še možna in smiselna prestrukturiranje kreditov zamenjale z zaplembami zastavljenih in vse manj vrednih delnic. To je še dodatno ohromilo kreditiranje in gospodarsko aktivnost. 6 Pogledi na to so se zdaj popolnoma spremeni l i ; banke naj b i b i le nagrajene za reprogramiranje dolgov in kaznovane za prekini tev reprogramiranja. 7 Stopnje dobička tuj ih bank v vzhodni Evropi pred kr izo so dosegale 30 odstotkov. 11 R A Z P R O DA JA ? Slika 3 Neto zadolženost Slovenije v tujini -4,000 -2,000 0 2,000 4,000 6,000 8,000 10,000 12,000 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 mio. € hazardersko razdobje Namesto z reševanjem gospodarstva iz ohromelosti, se vlada se ukvarja s fiskalno konsolidacijo na strani javnih izdatkov, ki jo zahteva Evropska komisija, in s strukturnimi reformami, ki jih svetujejo tuje institucije in ki tudi sicer sodijo v njihov »železni repertoar« nasvetov8. Tako naj bi po mnenju Evropske komisije in OECD slovenskemu gospodarstvu grozila predvsem dejanski in še bolj implicitni javni dolg; slednjega povzročajo na sedanjost preračunani izdatki za upokojence do oddaljenega leta 20609. A vse primerjave Slovenije z drugimi gospodarstvi EU kažejo, da so delež javnega sektorja v BDP, primanjkljaj in javni dolg v Sloveniji povsem »evropski«, da se struktura funkcionalnih javnih izdatkov le malo razlikuje od povprečne strukture v EU27 in da krizna javnofinančna gibanja v Sloveniji niso nikakršna posebnost. Slovenski »krizni« primanjkljaj je povsem »evropski«, javni dolg naj bi (po podatkih Evropske komisije) kljub velikemu povečanju v krizi, letos ostal daleč pod povprečjem EU27. Nič drugače ni na prihodkovni strani javnih financ; delež skupnih davčnih prihodkov je približno tolikšen kot v EU27; Slovenija EU27 nekoliko prehiteva pri prispevkih in posrednih davkih, a istočasno precej zaostaja pri neposrednih davkih. Tudi krizna dinamika davčnih prihodkov v Sloveniji se ne razlikuje od krizne dinamike davčnih prihodkov drugih članic EU. Tako imenovane strukturne reforme – gre v bistvu za upravičeno ali neupravičeno zmanjševanje socialnih transferov – kažejo, da ostajamo v stanju »diktature edine alternative«; varčevanje revnih namesto prerazdelitve bogastva od bogatih k revnim, in da še zmeraj silimo v družbo, v kateri »tisti, ki v njej delajo, ne pridobivajo, tisti, ki v njej pridobivajo, pa ne delajo«. 8 Čeprav celo OECD ne izk l jučuje možnost i povečanja pr ihodkov z novim davkom na premoženje. 9 Gotovo drž i , da se neodgovorne ocene raz l ičnih mednarodnih inst i tuci j , k i spodbujajo špekulat ivne napade f inančnih invest i tor jev, čeprav zanje ni pravih argumentov, lahko hi t ro pretvor i jo v realnost . R A Z P R O DA JA ? 12 Slovensko gospodarstvo se je znašlo v kritičnem zastoju; izhod pa onemogočajo velika zadolženost s krediti »zasvojenih« podjetij, zadolženost bank v tujini in nelikvidnost oziroma »plačilna nedisciplina«. Te ni mogoče odpraviti s poboti, skrajševanji plačilnih rokov, davčnimi »kaznovanji« bank in podobnimi administrativnimi ukrepi, ki nelikvidnost le prenašajo z enega na drug del gospodarstva. Brez povečanega povpraševanja, tujega ali domačega, se bodo problemi le zaostrovali. Pozitivna gospodarska rast v zadnjem kvartalu lanskega leta je nedvomno spodbudna, a gospodarsko okrevanje ostaja povsem odvisno od izvoza oziroma od še naprej negotove gospodarske rasti v EU. Ohromelo domače povpraševanje lahko spodbudi le država, a ji pri tem ostaja le slaba rešitev – povečano zadolževanje in povečan javni dolg: oba pa se bosta ob nadaljevanju zdajšnje ohromitve gospodarstva samodejno povečevala, kar je še slabše. 4. Nas bo rešila prodaja »družinske srebrnine«? Slovenija je bila v preteklosti previdna pri prodajah premoženja posebno finančnih institucij, ostala je edina nova članica, ki je bila po deležu podjetij v tuji lasti (posebno v finančnem sektorju) mnogo bolj podobna državam »stare« kot državam »nove« Evrope. Zdaj se je znašla v situaciji, ko bo premoženje prodajala oziroma razprodajala, ker ji drugega ne bo preostalo. Z zaplembami delnic s strani velikih bank v državni lasti se je del »privatiziranega« premoženja pravzaprav vrnil v državno last, s prodajami naj bi ga ponovno privatizirali. Ga bo mogoče prodati in če ga bo, po kakšni ceni? Del odgovor na to ponujajo podatki o gibanju tujih neposrednih naložb v novih članicah EU, ki so bile v preteklosti velike prejemnice kapitala prek neposrednih tujih naložb predvsem v obliki prevzemov. To je samodejno vodilo tudi v odlive kapitala (dobičkov) prek računa dohodkov, kar je neizogibna dolgoročna in največkrat povsem spregledana posledica prodaj – brez tega tujih neposrednih naložb sploh ne bi bilo. Neto prilivi neposrednih naložb v nove članice EU so se sicer začeli zmanjševati in spreminjati že pred krizo. Najprej, ker so multinacionalke začele proizvodnjo seliti v države s še cenejšim delom, pa tudi, ker novim članicam ni ostalo veliko proizvodnih in storitvenih kapacitet, ki bi jih bilo sploh še mogoče prodati; zato so se neposredne tuje naložbe začele usmerjati tudi v nakupe nepremičnin. Že pred krizo je odliv dobičkov v državah, ki so imele veliko tujih naložb, prehiteval priliv naložb. Odliv je istočasno postal najvažnejša determinanta primanjkljaja na tekočem računu vseh novih članic EU; že leta 2005 je primanjkljaj na računu investicij presegel njihov skupni tekoči primanjkljaj. 13 R A Z P R O DA JA ? Slika 4 Priliv tujih neposrednih naložb in odliv dobičkov v novih članicah EU. -16,000 -12,000 -8,000 -4,000 0 4,000 8,000 12,000 2008 2009 2010 neto priliv kapitala 30.2 mrd. € 27.7 mrd. € 24.5 mrd. € 31.8 mrd. € 13.2 mrd. € 11.1 mrd. € priliv FDI odliv dobičkov Vir : Eurostat , lastni izračuni Podatki o gibanju tujin neposrednih naložb v novih članicah EU najbrž dovolj zgovorno kažejo, da so časi za prodajo in pridobivanje »strateških« lastnikov slabi. To pa še ne pomeni, da zaplenjenih delnic, ki jih imajo banke, in delnic, ki jih imajo zadolženi investicijski skladi, po zelo nizkih cenah ne bo mogoče prodati. Zelo verjetno pa je, da bodo njihovi kupci različni finančni skladi in »tuji tajkuni«.