Bitke preko cele ruske fronte - Odpor Irana blizu konca
h	1	--i
Najhujši boji divjajo pred Leningradom
Leningrajsko prebivalstvo se uri za spopad, ako bi Nemci prodrli do mesta. — Rusija ne bo poražena, tudi, ako izgubi evropski del. — Bitke na 1000 milj dolgi fronti, o
London, Anglija. — Preko cele rusko-nemške fronte, dol ge nad 1000 milj, divjajo v vsej silovitosti orjaške bitke, pri katerih je udeležena pehota, motorizirana mašinerija in aeroplani. Tako se je glasilo poročilo, izdano od sovjetskih oblasti v sredo zjutraj.
Najhujši spopadi, kakor pravi poročilo, pa so se vršili v severnem odseku front*, pred Leningradom. Nemška armada je osredotočila tukaj ogromno maso svojih sil, da pospeši zavzetje tega mesta, ki se upira z vso trdovratno-stjo. Na enak način pa se je odpornost leningrajskega prebivalstva samega še podvojila. Poročilo se pohvalno izraža o prebivalstvu, češ, da se "dviga kot jeklena stenav ofamrST bo svojega rodnega mesta — zibelke proletarske revolucije", in dostavlja, da se meščani urijo za poulične boje za slučaj, ako bi Nemci prodrli do mesta, na tisoče drugih pa se vežba za napade na tanke z ročnimi granatami in gasolin-skimi bombami. Ustanovila se je v Leningradu posebna 'ljudska armada', v katero je stopilo tudi veliko število žensk.
Rusko ppročilo priznava, da so dosegli'Hemci pred Leningradom nov uspeh, ko so zavzeli mesto Novgorod,nasprotno pa ničesar ne omenja padca ukrajinskega mesta Dnepropetrovsk ob refai Dnjepru,o čemer so dan prej Nemci objavili. ' ' •
Kljub junaški odpornosti, ki jo kažejo Rusi, pa so angleški krogi v dvomih, da bi uspelo njih armadi, stalno zadrževati nazijski pritisk. Zlasti jih vznemirja, ko so vesti o ruski protioienzivi, 6 kateri se je objavilo v nedeljo, docela utihnile; sklepajo zato, da se napad ni posrečil. Vendar pa ti krogi upajo, da Rusija tie *bo poražena, četudi bi izgubila vse svoje evropsko ozemlje, kajti njena vlada je bila toliko previdna, da je zadnja leta prestavila večji del svoje težke industrije preko Urala na azijsko stran, in bo torej še v naprej tudi po izgubi evropskega dela lahko izdelovala vojno blago.
rad bi videl ameriko v vojni
London, Anglija. — Britanski minister za zaloge, Lord Beaverbrook, se je v torek ob svojem povratku z obiska iz Amerike izrazil napram časnU kafrjem. da bi on osebno zelo rad videl, da bi bila Amerika že zdaj aktivno v vojni; dodal pa je, da se mora odločevanje o tem koraku' prepustiti popolnoma ameriškim državljanom, češ, da je to zadeva edino njih samih. O ameriških tankih in
RUSIJA SVARI I JAPONSKO
Opozarja jo, naj ne ovira .ameriških pošiljk.
Moskva, Rusija. — Komisar za zunanje zadeve, Molotov, je, kakor se je objavilo v sredo, poslal svarilo japonski vladi, naj ne skuša ovirati transportov pošiljk iz Amerike, češ, da bi tak čin Japonske smatrala za . neprijateijski. Te ameriške pošiljke, ki obstojajo po večini iz olja, so namenjene, je povdaril Molotov, za kritje notranjih potreb Rusije v zvezi z njeno obrambo v voj-J& KI ji je bila vsijieJja. %o svarilo je bilo izrečeno v odgo-I vor Japonski na njeno prejšnjo izjavo, da takih pošiljk skozi svoje vodovje ne bo odobravala.
za preprečenje dviganja najemnine
Chicago, 111. — Posebni odbor, ki ga je postavil župan Kelly, da preiskuje pritožbe o dviganju cen življenjskih potrebščin in najemnin, namerava priporočati načrt, po katerem bi bilo prepovedano vsako nadaljnje zviševanje najemnin. Iz Washingtona je prišlo zagotovilo, da bi se Chicago lahko postavila v "obrambno okrožje", s čimer bi prišla v njej v poštev predsednikova oblast za kontroliranje najemnine.
nemčija svari japonsko pred anglijo
Tokio, Japonska. — Potom svojega tukajšnjega poslaništva je nemška vlada izrazila svarilo Japonski, naj bo previdna napram Angliji, češ, da je ta na delu, da napravi razkol med državami osišča. Churchillovo opozorilo, ki ga je v svojem nedeljskem govoru naslovil na Japonsko, je del te angleške strategije,pravi Nemčija.
-o-
'dirke na najvišjo goro
Colorado Springs, Colo. — Prihodnji ponedeljek, na Delavski praznik, se bodo vršile avtomobilske dirke na vrh najvišje gore v Zed. državah, na Pike's peak. Kakor se pričakuje, jih bo opasovalo do 25,-000 ljudi in tekmovalcem se bo razdelilo nagrad v znesku $25,000.
aeroplanih se je pohvalno izrazil, da boljših ne izdeluje nobena dežela, in dostavil, da je hitrost ameriške produkcije sicer zadovoljiva,vendar pa,da bi bila pospešitev za želj ena, češ, da angleške zahteve ne bodo poznale meje.
predsednik pošlje komisijo na kitajsko
Washington, D. C. — Pred-sednik Roosevelt je zadnji torek razodel, da bo poslal posebno vojaško komisijo na Kitajsko, da bo proučevala tamkajšnjo vojaško situacijo. Namen komisije, kakor je dejal, bo, da bo ugotovila, kak vojni materijal potrebuje Kitajska, ter, da bo dajala pouk v uporabi materijala, ki bo poslan tja iz Zed. držav. Podobno komisijo namerava poslati predsednik tudi v Rusijo. Vendar pa bo dobivala Kitajska materijal "na posodo" pod "lend-lease" zakonom, d očim bo morala Rusija plačati zanj.
-o-
vojna prosperiteta ni prava Chicago, 111. — Sedanja vojna prosperiteta je le začasna ter ni nič stalnega in resničnega. Tako se je izrazil zadnji torek v svojem govoru bivši predsednik zveze ameriških bolnišnic, dr. G. H. Agnew iz Toronto, na letnem zborovanju na chicaški univerzi. Opozarjal je bolnišnice, naj se ne zanašajo na tO hapačrfo prosperity to, da bi jim tudi v Času po vojni pomagala do prostovoljnih darov od strani raznih človekoljubov, češ, d a utegnejo ti darovi zaradi zvišanja davkov in znižanja dobičkov čimdalje bolj izginjati.
-o-
strogost proti francoskim 2el. čuvajem
Vichy, Francija. — V zasedenem delu Francije se v taki meri ponavljajo sabotažni čini proti železnicam, da so morale nemške in francoske oblasti nastopiti s skrajno strogostjo:
Rusi zavzeli Tabriz; Britanci 40 milj daleč
Podaja Irana se pričakuje v par dneh, pravijo diplomatic — Iranska vlada apelira, naj ae končajo sovražnosti ter se pritožuje nad bombardiranjem odprtih mest.
KRIŽEM SVETA
—	Berlin, Nemčija. — Nemški vojaški poveljnik v Belgiji je zadnji torek odredil razpustitev vseh framasonskih lož in ustanov, kakor tudi vseh drugih podobnih organizacij. Povdarja se, da je odredba y svrho 'Vzdrževanja reda."
—	Rim, Italija. — Fašistični urednik Gayda je v torek izrazil napoved, da bodo nemške in italijanske armade podvze-le nov korak. V katero smer bo sunek obrnjen, ni omenil, a domneva se, da bo njega namen, da se prepreči anglo-ru-sko prodiranje v Iran.
ni urad je objavil v torek, da
se je za vzhodno Afriko ustanovilo novo vojaško poveljstvo, in sicer zato, ker so tamkaj vojne operacije takorekoč končane, in se bo s tem odvze-
la odgovornost za to ozemlje poveljstvu armad na bližnjem vzhodu.
London, Anglija. — V- nevtralnih diplomatskih virih se je v sredo izražalo mnenje, da utegne odpor Irana proti pro-airajocim britanskim in ruskim četam trajati le še kake tri dni, češ, da se mala domača armada ne bo mogla proti-viti napadajoči •premoči. Do omenjenega dne je sovjetska armada prodrla od severa že do mesta Tabriz, ki je drugo največje iransko mesto, dočim so britanske čete od juga prodrle 40 milj globoko v deželo.
Iranska vlada sicer obsoja rusko-britanski vpad, toda vidi, da bi oboroženi odpor ne imel pomena in bi zahteval le izgube, ter je zato sama izrazila apel, naj bi se vojna nehala, ter je obenem zagotovi«, d« bo odstovft* vse Nenr ce, kateri niso na svojih tehničnih pozicijah neobhodno potrebni. Sploh pa kakega večjega spopada z iransko armado doslej še ni bilo, marveč je prišlo do sovražnosti le v
Zadnji torek so odredile, da bo zadela smrtna kazen tiste železniške čuvanje, v katerih odseku se bo v naprej izvršil še kak napad na železniške naprave.
K0NVENČNI DOGODKI
V torek je nagovoril konvencijo g. Rude Trošt in pred-očil zbornici vse gorje, ki ga mora prenašati staira domovina Jugoslavija pod nemškim tiranstvom. Po kratkem raz-motrivanju je zbornica na predlog sobr. Mike Popoviča odglasovala, da se daruje Jugoslovanski pomožni akciji za pomoč revežem v. starem kraju znesek $50*0.00. V sredo je jugoslovanski poslanik Dr. Konstantin Fotič konvencijo oseb-i no posetil ob pol 11. uri in se [ji zahvalil za ljubezen do domovine in dar, ki ga bo v ta namen dala Zveza. V svojem govoru je razlagal sedanje stanje domovine. V imenu konvencije se mitje zahvalil glav. predsednik sobr. Leo Jurjo-vec. V angleškem govoru pa mu je odgovoril sobrat Mr. Matt Kochfevar, slov. odvetnik iz Pueblo in predsednik nadzornega odbora ZSZ, ki mu je v zbranih besedah izrazii sočutje nad vsem, kar se dogaja nad domovino, obenem pa tudi obžaloval, da se doma preje trije narodi niso mogli bolj razumeti, kakor so se. Za vzgled je navajal ameriške voditelje, ki tudi v začetku niso v vsem soglašali, a so znali domače zadeve vediu^ rešiti med seboj v domači hiši in na zunaj bili
vedno prijatelji in enotni. Njegov govor je napravil najboljši utis.
V	torek večer je povabil, kakor že poročano sobr. Mr. Mike Popovich, glav. nadzornik ZSZ. na večerjo v So. Chicago, kjer je v svoji dvorani pogostil vse glavne uradnike (ce) in vse delegate (inje). . Ker je bilo vreme prijetno, ne vroče je bila vožnja ob jezeru prav prijetna, kakor tudi potem v dvorani, kjer so se zbrani v najlepšem bratskem duhu veselili in zabavali med seboj. Posebno delegati mladinskega oddelka pod vodstvom sobr. Mr. Georga Miroslavicha so se zabavali, da nič kaj. Kar zanimivo je bilo gledati, kako so mladi in Starejši prepevali lepe slovenske zdravičke ob zvoku harmonike. Take harmonije med starejšo in mlajšo generacijo se res težko kje najde, kakor baš v vrstah ZSZ.
V	sredo popoldne se je delegacija odpeljala na ogled mesta, na katerem so vsi zelo vživali, ko so si ogledovali razne znamenite kraje po širni Chicagi.
Zvečer ob pol 8. uri pa je bil konvenčni "banket, katerega se je udeležilo veliko število ljudstva da je bila dvorana skoro premajhna. > Nastopali
mestih, kjer so nastanjene iranske gamizije. Pač pa se je iranski min. predsednik Ali Manaur v svojem govoru, ki* ga je imel v torek pred parlamentom, ^ostro pritožil, da Rusi bombardirajo "odprta, nezavarovana mesta,'" Angleži pa, da so izvršili presenetljiv napad na iranske ladje ter jih poškodovali.
tz stare domovine
Jz dopisništva centralnega tiskovnega urada jugoslovanskega kraljevega poslaništva poročajo o novih uradnikih jugoslovanskega poslaništva v Washingtonu. — Smrtna kosa in druge zapoznele vesti iz stare domovine.


anglija hoče posnemati ruski sistem
London, Anglija. —; V svrho pospešitve industrijske produkcije je neki parlamentarni odbor izrazil zadnji torek priporočilo, naj bi se v Angliji uvedel sistem odlikovanj za najbolj pridne delavce, kakor-;en je v uporabi v sovjetski Husiji zadnjih šest let. Priporočilo odbora je angleški tisk toplo pozdravil in se izraža o njem, da kaže, da se je Anglija nekaj dobrega naučila od svoje zaveznice, Rusije. — V Rusiji je ta pospeševalni sistem znan pod imenom "Sta-kanov sistem" po nekem rudarju, ki se je pokazal tako izredno marljivega, da je nakopal med svojim dnevnim delom 102 toni premoga, dočim ga je prej v istem času samo sedem ton. Sovjetska vlada je tega rudarja postavila za vzgled in nato odločila, da bo tisti delavec, ki se bo izkazal z večjo produkcijo, posebno odlikovan in počaščen.
so mnogi govorniki, ki so čestitali ZSZ k lepem uspehu. Njeni uradniki in delegati pa dajali vspodbudo in navdušenje za še večje zanimanje in večjo delavnost za to ugledno in odlično slovensko organizacijo. Več o govorih in drugem prihodnjič.
Novi uradniki jugoslovanskega poslaništva v Washingtonu
Washington, D. C. 18. avg.
—	(Jugoslovanski tiskovni urad). — Pred par dnevi so v spremstvu žene predsednika jugoslovanske vlade ge. D. Si-movičeve dospeli na svoja nova službena mesta novi uradniki jugoslovanskega poslaništva v Washingtonu.
V	lastnosti poslaniškega svetnika v Washingtonu je dospel g. Radoje Nikolič, bivši šef kabineta predsednika vlade generala g. Dušana Simovi-ča, sin slovitega srbskega radikalnega prvaka Andre Niko-liča. G. Radoje Nikolič spada v vrsto naših najboljših diplomatskih uradnikov in se^je kot tak odlikoval v svoji karijeri. Znan je kot znamenit boritelj za demokracijo.
V	lastnosti vojaškega poslanca pri poslaništvu je do-' spel podpolkovnik g. Z. Ra-dojčič, ki se je udeležil zadnje vojne med Jugoslavijo in Nemčijo ter bil v prvih vrstah med tistimi, ki so se borili za očet-njavo.
V	lastnosti prvega poslaniškega tajnika je dospel g. Spa-soje Jevremovič, konzul Kraljevine Jugoslavije v Solunu.
Vsi so se udeležili poti na begu preko Jugoslavije, Grčije, Palestine in Egipta ter bili priče narodne tragedije, ki jo je doživela Jugoslavija.
Naj jim bo srečno in prijetno bivanje v tej deželi! o
Žrtev vitsaev
Washington, D. C., 18. avg.
—	(Jugoslovanski tiskovni urad). — Jugoslovansko poslaništvo zaznava, da so v Splitu vstaši ubili drja. Berislava Angjelinoviča, brata drja. Grga Angjelinoviča, bivšega ministra in poslanika na strani. Dr. Berislav Angjelinovič je bil ataše za tisk v Washingtonu celo vrsto let in je zapustil najboljši vtis pri jugoslovanskem izseljeništvu. Kot jugoslovanski nacionalist (narodnjak) je imel g. dr. Berislav Angjelinovič burno na rodno preteklost. Padel je kot žrtev na braniku jugoslovanskih idealov.
celjski bolnišnici je umrla Frančiška Casl, prevžitkarica iz Rečice ob Savinji stara 49 let. — V Mariboru, (v Rrčevi-ni) je umrla Cecilija Stelcer, vdova po sedlarju stara 66 let.
-o-
Polnoletnost je slavila na poseben način Pred mariborskim sodiščem se je zagovarjala 21 letna dekla Marija H. iz Ptuja, ker je svojemu delodajalcu^Dr. A. Visenjaku v Ptuju pokradla raznega perija v vrednosti do 1000 dinarjev. Razprava proti njej se je vršila ravno na dan njene polnoletnosti in je bila obsojena na en mesec zapora. Kazen je prestala že v preiskovalnem zaporu.
o-
Skrajno drzna tatvin*
Skrajno drzna tatvina konj se je izvršila na Igu. Ko je nekega jutra, kakor po navadi stopil posestnik Ivan Smole v svoj hlev, je presenečen opazil, da je prazen. Neznani tatovi so mu odpeljali kar obe kobili, vredni 15.000 dinarjev. Kobili sta bili stari šele pet in sedem let. Domnevajo, da ao tatvino izvršili najbrže cigani, ki so se one dni potikali po Igu.
Smrtna kosa
V Ljubljani je umrla Jelka Skubic, sodna uradnica. — V
-o
letos praznoval 80 letnico svojega rojstva g. Jurij Sporo, _ vpokojeni nadzornik železniške proge Kranj Tržič. Svoja otroška leta je preživel med hmeljskimi nasadi v Savinjski dolini v vasi Gomilsko blizu Vranskega. Po dokončani osnovni šoli se je v Gradcu učil vrtnarstva. Ko je dovršil vojaško službo, je pa vstopil v železniško službo, katero je vestno opravljal nad 35 let. Kad-zoroval je železniške proge v Dalmaciji, v Istri in na Primorskem. Leta 1910 je pa prišel v Kranj, kjer mu je bila •-" poverjena nadzorniška služba novo zgrajene proge Kranj TržiČ, katero je.'" opravljal 16 let, vse do svoje upokojitve.
.-o-
.Hčerka po nesreči ustrelila očeta
V hiši G j ura Galoviča v Kra-Ijevcu v okolici Varaždin na Hrvatskem, je 33 letna Tina ' Jovičič, Galovčeva hčerka, čistila lovsko puško. Njen oče je sedel pri peči in kadil iz pipe. Nenadoma je odjeknil strel, ki je zadel Galoviča. Hčerka je vsa prestrašena skočila skozi * okno in prosila prvega soseda, naj hiti po mater,ker je obstre-lila svojega očeta, pa ne-ve, ali je ranjen, ali mrtev. Hitro so se zbrali sosedje in našli starega Galoviča mrtvega v mlaki krvi. Strel ga je zadel v mrak in mu prebil glavno ži!o_.
-o-
Nezgode Pri telovadbi je padel 12 letni Slavko Golob iz Slovenske Bistrice tako nesrečno z droga, da si je zlomil nogo. . — Roko si je zlomil 11 letni vratarjev sin Edvard Slatinške s Pobrežja pri Mariboru, ko je padel na domačem dvorišču. — V Spodnji Polskavi je pa sla-moreznica zmečkala prste na roki $ letnemu : posestnikove-mu sinu Rudolfu Kobanu. -r-Vse tri so spravili v ujariborv sko bolnico.	- 11 *
"Širite amer. slovenca^
[sol amerikanski Slovenec rili
LJLT,N,LC0 I	_ _ PBVI SLO VENSKI LISI E SMWR1K1	f ^ust**" I
^obhaja letot K	_____ t0*2**fw h — m wdm to fM« — *W*4*m*g*l	I jpružbnih M
I GEA8n£J^; ^TOUMESVBTVS K KMEBED IN URADNO Giasico DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P.8. DRUŽBE ST. MOHORJA s k dhžavah J |	CmCAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE X DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.	H amekjIMH. M
__(Official Qrg^ 0f four Slovenian Organizations)
STE v. (no.) 167.	chicago, ill., petek, 29. avgusta — friday, august 29, 1941	""	letnik (voltu
»■i^	_; ■■■-.J.-- . xifenikAdski oxfrENic
Petek, 29. avgusta 1941
lerikanski
' Prvi t» najstarejši slovenski
l+.m li8t v AmerikL it«e». Ustanovljen leta ltBl.
HUtonV Amto
I*4ajain tkUl
EDINOST, PUBLISHING (PO.
Telefon; fiM^Tj ^
Za calo lete >iWMl_$5.00
Za pol leta _____ 150
The first and tke Oldest Slovene Newspaper m America. • Established 1891.
leaned 4aJ]y, except Sunday, Moo-day and the day aftef holiday«.
PabBahed by?
EDINOST PUBLISHING CO.
Hddreaa oi publication office: 1849 W. Cermnk RcL, Chicago Ebooe: CANAL
Za četrt leta	L50
t* Chfca®	i
Za cel« leeo .	-96.00
Za pol Id* ______ 100
Za .četrt lata -, 173 'oeameena itetflka _ 3c
For one year
For hall a year
For three moolha ...
45.00 _ 2.50 - 1-50
__ _ i
For one year	f*™
For hall a year_3.00
[or three moatha__ \JS
copy	,,._ 3c
_____ _____ biti poalani c_____
real den In pol pred damn, ko Uide Met — Za sadnjo Številko v tedna Je £ee 4» Četrtka dopoldan, — Ha dopiaa teas padpUa ee ne odra. m Kakopiaor nred-
~ , - cUm Noroaber 10. IMS al ifce poet office at Cfciaare lUmeU. «adcr the Act ol March 3. 1879._
P. Bernard Ambrožič OFM.:
Jeremija na razvalinah
9. ROKO NA SRCE!
Morda se še niste prav oddahnili od včerajšnjega branja in ste med tem iskali sami vase, kaj bi se dalo in moralo odgovoriti na ono pisanje. Saj si lahko mislim, kaj vam roji po glavi.
Kolektanje!
Ali ne živimo kot NAROD od samih kolekt, odkar smo položili nogo na grudo te zapadne poloble? Ali ne vzdržujemo takorekoč s samimi kolektami ves svoj narodni tisk, ki gre v številko 18 in v nekem smislu še preko tega?
Ali ne vzdržujemo s kolektami stotine narodnih domov, župnij, cerkva in šol, in društev in organizacij? Ali nismo s kolektami postavili nekje svoj Kulturni vrt in nekje samostan in semenišče in prav blizu tam drug samostan in vzgajališče za našo mladino?
Ali ni to veliko delo — pa smo samo nekaj reči omenili, ki so nam v naglici prišle na misel? Ali ni bil v vsej preteklosti in je še vedno ves naš narod resnično en sam kolektor?
Ne bora taji], ne hpm zmanjševal — velikega dela.
Toda — roko na srce!
Bile so in so še — ogromne svote. Priznam. Vprašam pa — vidite, spet sem pri isti besedi — koliko od teh svot je šlo iz žepov spremljanih od RESNIČNIH bolečin?
Ne mislim tistih namišljenih bolečin, ki so združene z vsakim dolarjem, ki gre od nas "v dobre namene", v narodne svrhe, za "charity", za verske ustanove in tako dalje.
V mislih imam take bolečine, vsaj podobne bolečine, kakoršne so nujno združene z včeraj opisanim — ne opisanim, samo površno omenjenim — "kolektanjem" tam doma ... ?
Koliko procentov je v tistih ogromnih svotah, ki so v RESNICI boleli darovalce? Koliko je med tistimi tisoči darovalcev takih, ki so zares TEŽKO dali, ki so si dar "od ust pritrgali", ki so radi tistega dajanja pozneje sami pomanjkanje trpeli?
Roko na srce in priznajmo si — zdaj je prav gotovo Čas, da na to pomislimo in si to priznamo: Malo je v vseh teh ogromnih svotah zares BOLEČIH darov. Velika veČina je dajala za vse te lepe reči od svojega preobilja. To se pravi, dajala je, ker je Jahko dajala in se ji končno za njeno lastno življenje rii kaj* nič poznalo.
Radi sicer govorimo in pišemo, da med nami tu ni
pravih bogatinov, da je naš narod tudi v Ameriki reven
narod. Seveda govorimo to v AMERIŠKEM smislu, ker
smo se takega govorjenja navadili pod vplivom ameriške- HIP
ga jezika, ki pod besedo "hogastvo" razume vsaj stotiso- ll0?ič; ker je naf najprvo od' oL>ri	/cT^-u u:	___:„.•„_ f peljal na svoj domov, on je
razpravljanja o tem, kaj je prav za. prav — bogastvo.
Vrnimo se k prejšnji misli! Koliko naših ljudi je moralo stopiti z našega navadnega amerikanskega življenjskega "standarda" zato, ker so bile in so — kolekte?
Koliko naših ljudi je danes siromašnih zato, ker so v prejšnjih letih preveč podpirali kolektanje za razne naše reči? Koliko jih je, ki bi bili bolj bogati, če bi ne bili — dajali "in spet dajali"?
Zato pravim: Roko na srce!
In če bomo nekoliko delj držali roko na srcu, bomo morali celo reči: Nasprotno je res! Tisti, ki niso dajali 'in spet dajali", so prišli pozneje na slabše — po lastni krivdi. "Ker "niso imeli", da bi bili dajali "in spet dajali" za dobre namene, so imeli, da so dajali za zapravljanje in so prišli na nič.
Ne rečem, so izjeme, toda sami jih odkrivajte — z roko na srcu!
V ogromni večini pa velja: Od našega preobilja so se vzdrževale kolekte!
In niti ne od samih takih kolekt so se vzdrževale in se vzdržujejo naše narodne in sploh javne ustanove. Najmanj do polovice, če ne več, so se vzdrževale od tega, da se tako izrazim, kar je padalo z naših prenapolnjenih miz. V podobi sem se izrazil, pa je najbrž spet — prehudo ... Naj pojasnim!
Najmanj do polovice tega "javnega" denarja je prišlo od preostankov naših veselic in zabav in plesnih prireditev in piknikov in bazarjev in "socialov" in iger in izletov in — zlasti — bar!	*
To se pravi, na i prej smo hoteli imeti od vsega tega svoje "fletne" čase, ki so sicer seveda nekaj "koštali", kakor bi koštali, če bi jih bili preživeli ne "v korist" cerkvam in društvom in organizacijam in kulturnim vrtom itd. — ampak če bi jih bili preživeli v korist najrazličnejšim bu-sinessmanom, ki jih kar mrgoli vsenaokoli.
Zato sem rekel — od prenapolnjenih miz . . . ZdajT prosim, držite še nekoliko časa roko na srcu, da ne bo mogla planiti po meni...	(Dalje prih.)
ta Antona Prelesnika. Cas je hitro potekal, ker govorjenja ni bilo ne konca ne kraja. Malo sem ji razkazala po Biug-ham, no, potem si je pa zaželela zopet videti svoje drage v Pueblo. Sle smo tudi k maši fia Veliki Šmaren. Popoldne jo pa mah^eve proti SaK Lake City, kjer je naju vozil po okolici in mestu Mr. Prijanovič in nam vse znamenitosti razkazal. Upam, da bo ona vse popisala. Rečem le to, da naj več zasJuge pa gre Mr. in Mrs. Pri-janovičevema za tako lepo postrežbo. Bog jima stokrat plačaj.
Vam pa draga prijateljica
ZLATI JUBILEJ ŽUPNIJE SV. JOŽEFA V JOUETU
Joliet, Illinois. Drugi del jubilejne proslave župnije sv. Jožefa, je bil izborno izpeljan. V nedeljo 24. avgusta so farani prisostvovali pri daritvi sv. maše na prostem, na novem oltarju na farnem pokopališču. Novi oltar je narejen iz belega in črnega mramorja, z lepo izdelanim križem nad oltarjem. Oltar je krasno delo našega farana Mr. Joseph Slapničarja,
I .. ^^	- - . .ki jo oltar izdelal in postavil,
pa kličem na veselo svidenje, Vsak, kateri vidi oltar, ga ob-
KAKO SE IMAJO NASI RO-, razgledali nas je Mr. Prijano-
JAKI V BINGHAMU
Bingham, 4Jtah.
Potekla mi je naročnina za list Amerikanski Slovenec. Tu zraven Vam pošiljam znesek
$5.00 za celo letno naročnino. En mesec sem zakasnila, za -
kar mi oprostite. Zraven se je pa nabralo tudi malo novic, katere pošiljam za objavo v našem listu.
Najprvo naj omenim, da me je zelo presenetila Mrs. Mary Popish, s svojim pismom iz Los Angeles, Calif., da se nahaja tam pri svojemu sinu Johnu in da misli mene obiskati nazaj grede proti Pueblo. Prosila me je, ako bi mi bilo mogoče jo priti počakati na postajo v Salt Lake City, da bo tam na 11. avgusta ob 6:30 zjutraj. Oh, sem si mislila, kako ne! (tudi če bi peš hodila bi šla!) in res se odpravim proti postaji. Malo se oddahnem in že prisopiha vlak. Z menoj je bil tudi moj nečak, ki ni videl Mrs. Popish že več, kakor 30 let in pravi proti meni, vidfce, ono so Pogadajeva teta (to je hišna ime) in res je bilo ljubko in prisrčno svidenje po tolikih dolgih letih. Naš voznik je bil Mr. Geo. Prija-
če, ako že ne milijonov. (Sploh bi bilo zelo zanimivo in poučno preštudirati, kako se je naše mišljenje in z njim naš jezik predrugačil pod vplivom tujine, ki smo v njej pognali koreninice tako globoko, da jih bo, kakor kaže, le smrt mogla populiti...)
V našem zares maternem jeziku pa pomeni beseda %ogat" veliko veliko manj. "Bogati" so nam bili nekdaj fisti, ki so lahko segli v skledo vselej, ko so začutili lakoto. Bogati so nam bili tisti, ki so si lahke kupili novo obleko vselej, preden so šli na cesto z luknjami v hlačah. Bogati so bili tisti, ki so si lahko kupili nove čevlje, preden je palec očitno pogledoval v ne preveč začudeni svet. Bogati so bili še zlasti tisti, ki so si lahko celo žejo gasili ne z vodo in kislim mlekom, ampak z "rujno kapljico" in so zraven prigrizovali beli kruh. Bogati so bili tisti, ki so posedali po stolih, z usnjem prepreženih. Tako mehke sedeže ali "fotelje", ki so nam dane* vsakdanja navlaka, smo videli ,le ;od daleč, in če smo prišli v njihovo neposredno bližino, se nisyno upali se§ti nanje. B*ogati so nam bili tisti, ki jim j^ voda sama v kuhinjo tekla, ki so si s knofom na steni prižigali luč. O bogastvu pralnih mašin, električnih hladilnic, plinskih peči, lepih novih avtomobilov — o tem smo še sanjali preteto malo ...
Naj teh par opazk zadostuje namesto dolgoveznega
stari naseljenec v Salt Lake City. Tam nas je že čakala njegova dobra soproga in nam postregla z okusnim zajulre-kom.
Ko smo se malo oddahnili in
vich odpeljal proti Binghamu, gredoč smo se še malo ustavili pri rojaku Petru Blatniku, ki je nam postregel z hladnim ječmenovcem. Najlepša mu hvala. Radi bi bili še druge obiskali, ali Mrs. Papish, je bila tako utrujena, da je šla najrajši kar proti Binghamu, kamor smo bili namenjen in res srečno prišli do cilja. Ona se je začela nekam v strahu ozirati okrog sebe in pravi proti meni, oh, ali se ne bojiš tukaj živeti v teh hribih, to se bo enkrat vse na te podrlo. Seveda sem jo potolažila, da ni nobene nevarnosti (dasi je že bilo vse sorte dogodkov), namreč po zimi, ko so sneženi plazovi. Po leti pa se večkrat tudi utrga oblak in voda prihrumi iz gora in hribov, da hoče vse prevrniti in naredi veliko škode na hišah in stavbah. Nekaj takega je bilo komaj par dni pred njenim prihodom, kar ji pa nisem hotela precej povedati, kasneje sem ji. Res je bilo hudo veliko škode naredilo. Samo v eni bolnišnici je znašala škoda za 9000 dolarjev, drugje zopet malo manj.
Oh koliko se je bilo za pogovoriti, to ve samo ona in jaz. Jaz sem bila tako firbčna, da sem hotela vse izvedeti, ona mi je pa rade volje odgovarjala, ker se nisve videle že celih devet let, odkar sem bila nazadnje v Pueblo na pogrebu Mrs. Agnes Prelesnik, soproge
takrat pa v Pueblo Colo., ako bo božja volja. Bada bi bila kar sedaj šla z njo, toda nemogoče mi je bilo pustiti mojega bolnega soproga. On se nahaja že eno leto v bolnišnici v Salt Lake, kjer ga muči prole-tarska bolezen jetika.
Predno te vrstice odpošljem, r.aj še omenim, da smo danes spremili k večnemu počitku nadvse priljubljenega in vzornega katoliškega moža po imenu Jack Steele. On je bil generalni Foreman in se je največ vozil in je po nesreči omahnil in padel pod kolesa, da je bil na mestu mrtev. Pogreb je bil veličasten pod vodstvom našega priljubljenega pogreb-nika Johna Stampfelna. .Cerkev Holy Rosary, je bila tako polna, da so mogli ljudje, kar od zunaj stati. Cerkev obstoji že petdeset let, pa še nikdar ni bilo tako velikega sprevoda, kakor danes, to priča kako je bil pokojnik priljubljen. Zapušča žalujočo soprogo in tri cmožene hčere, vzorne katoličanke. Pokoj njegovi duši, ostalim globoko sožalje.
Najlepše pozdrave pošiljam vsem mojim sorodnikom v Pueblo, kakor tudi vsem prijateljem in znancem. O priliki se še kaj oglasim in poročam izza naših visokih hribov in gora.
- *
Mra. Jennie Kašček
(Prelesnikova)
KAKO SE IMAJO NASl FARMARJI V MICHIGANU
Harriet;ta, Mich.
Dragi mi g. urednik: — Ker ni nobenega dopisa iz naše male farmarske naselbine, segam jaz po peresu, da malo poročam.
Kar se tiče našega poljedelstva se ne moremo ravno pohvaliti, ker pridelki trpijo na pomankanju dežja. Pri vsem tem so letos tudi nadležne ko bilice, ki mnogo uničijo, mnogo krme za govejo živino. Zgleda, da bodo morali število živine precej znižati od normalnega jdtevila, ker se bo manj pridelalo krme, kakor običajno. Vzlic temu pa je naše stališče še dovolj povoljno. zlasti še, če pomislimo, da sedimo pri polno obloženih mizah trikrat dnevno in ko čita-mo o grozotah in mizerijah naše nam mile stare domovine in pri tem se še ne zganemo, kakor bi se nas to ne tikalo.
Dnevno pričakujem, da se bo kdo zgla&il za zbiranje prispevkov, za jugoslovansko akcijo, toda zaman. Že bi se bil sam podal, če sem prav že pri-
čuduje. •
Pred sv. mašo zadnjo nedeljo.,
je domači župnik č. g. M. J. Butala blagoslovil novi oltar in za tem daroval slovesno sv. mašo ob asistenci svojih domačih kaplanov. Č. g. M. J. Hiti iz Wau-kegana je pa imel slavnostno pridigo. V lepo zamišljenih in mojstersko izbranih besedah, je izrazil pomen dneva in povdaril, kako primerno je, da se je ta sv. maša darovala na pokopališču. V apostolski dobi so darovali sv.
Popoldne je bila zgodovinska predstava v dvorani na parku. Bila je precej dobro izpeljana. Nastopile so razne skupine v v splošno zadovoljstvo vseh navzočih. Prostrana dvofana je bila polna faranov.
Med tednom so se brale slovesne sv. maše za umrle duhovnike, šolske sestre in farane cerkve sv. Jožefa, kakor tudi za živeče farane in duhovnike.
V nedeljo 31. avgusta bp zadnji in najbolj važen dan zlatega jubileja. Ob 10:00^ jutra j bo veličastna parada od cerkve do Ruby St. mostu, od mosta v mesto in iz mesta nazaj k cerkvi. Ob enajstih bo zahvalna sv. ma-iša, katero bo daroval č. p. Ciril Zupan, O.S.B. ob asistenci č. g. Joseph Stukla kot dijakona, č. g. John Plaznika kot subdijakona. C. p. Wencel Sholar, O.S.B. arh-dijakon in č. g. M. J. Hiti cere-monijar. Prevzv. nadškof S. A. Stritch bo navzoč pri tej sv. ma-
maše na grobeh krščanskih mu- ši in bo tudi imel angleško pri
čenikov in mučenic, ravno tako se je ta sv. maša darovala na grobeh naših starih faranov, ustanovnikov župnije, ki so žrtvovali in trpeli, da se je mogla župnija ustanoviti. Končal je z resnim opominom, da naj bi še živeči farani tako živeli za vero in Boga, da bodo po njihovi smrti njihovi potomci mogli pokazati na njih grob in reči: "Tukaj ležijo mučeniki".
Med sv. mašo je kazalo da bo začelo deževati, toda padlo je le par kapljic in takoj prenehalo. Farani so rekli, da to je bil blagoslov iz neba, s katerim je Bog blagoslovil vse navzoče.
digo. Preč. kanonik Oman bo pa govoril v slovenščini. Pri sv. maši bo navzočih blizu 50 duhovnikov, med njimi tudi lepo število monsignorjev.
Po sv. maši bo jubilejni banket na parku, v počast še živečim ustanoviteljem župnije. Imeli bomo posebne avtomobile, ki bodo vozili spoštovane goste od cerkve pa do parka. Po banketu bo pester program. Govorili bodo z nadškofom vred še drugi odlični gosti, nastopili razni u-metniki v petju in glasbi, kakor tudi nekateri izmed " ustanov-nikov.
Jubilejni odbor.
preteklega nesoglasja med menoj in naprednimi vrstami se počutim, da bi jim bil v nadlego in nezaželjen gost. Zato piosim, da kdo žrtvuje nekoliko svojega prostega časa za to zadevo, katera je najbolj važ-^a v zgodovini Jugoslovanskega naroda. Ce se kdo zavzame in se blagovoli zglasiti pri meni, mu jamčim, da bo gostoljubno sprejet, brez razlike vere ali stranke. Glavno je, da stopimo skupaj, pod pogojem, da pomagamo naši mili domovini, da se ji pomaga kolikor mogoče v teh danih razmerah, ker domovina je razbita, kakor razstreljena ladija na raz burkanem morju. Njena bodočnost je temna, ker je brez pomoči, brez voditeljev in cilja. Edina njihova tolažba je Bog in njihova kri izven onega pekla.
In če se sedaj ne zdramimo, ko se jim godi taka vnebovpi-joča krivica, mi ki živimo tukaj v ameriški svobodni deželi, potem ne moremo več trditi, da smo Slovenci, oz. Jugoslovani. Torej zdramimo se, stopimo na plan in pokažimo, kdo da smo. Pokažimo to z občutki našega srca v besedi, v dejanju z milodari in z molitvijo. Ako jim mi ne bomo pomagali, kdo jim naj pomaga.
K sklepu pozdravljam vse čitatelje naših cenjenih 'listov "Am. Slovenca" in "Novega
—o-------------------*---D- - i^v-i«., v.v. own pav pil-	OlUVClIUii lil I>uvega
že tudi pokojnega mojega bra-j leten in zaposlen. Samo radijSveta", ki sta ffes, kakor dve
svetilki za naš slovenski narod v Ameriki. Slovenski listi morajo biti nam zdaj še bolj dragi, ko je doma sovražnik uničil ves- slovenski tisk. Zato tem bolj agitirajmo za naše slovenske liste tu v Ameriki.
Mark Badovinac, zastopnik
-o-
NASTANEK PRVE CIGARETE
Ko je egiptovski vojskovodja Ibrahim paša leta 1838 zavzel sirsko trdnjavo Akko, mu je poslal egiptovski podkralj večjo količino tobaka in pip. Neka granata pa je uničila pipe in je _ ostal samo tobak. Kaj naj počne s tobakom samim brez pip? Neki vojak je prišel na misel, zaviti tobak v tenak indijski papir, v katerega so zavijali smodnik. Na ta način so lahko pokadili tobak brez pip, in prva cigareta je bila rojena.
-o-
DELEGATINJA POZDRAVLJA DOMAČE
Chicago, 111.
S konvencije ZSZ pozdravlja delegatinja Mrs. Kath. Kraso-vec iz Pueblo, Colo., svojo družino ter prijatelje, kakor tudi članstvo društva Slovan, zlasti pa Mr. Antona Kochevarja, kateri se, dasi delegat, ni mogel zaradi bolezni udeležiti konvencije, ter mu želi, da bi okreval, še predno se bo ona vrnila.
o-
Najnovejše veati najdete r dnevniku "Amer. Slovencu!"
JASTREBI
(275)
(MetsopoEtan Newapaper Sarrica)
Napisal: Edgar Bice Burroughs
AFTEB 2k WHILE TOMMVCAME UPOh AN ANTELOPE , KILLED IN ~m STORM. STEELY HE RX'SCEO UPON. IT.
wis« in -me skies "me wono6«ful eyes of k flok.of wltuees spotted -me pem? antelqpe.
čez nekaj časa je Tommy prišel do neke antilope, katera je postala žrtev viharja. Takoj se je spravil nad njo.
Visoko v zraku so bistre oči jastrebov tudi opa/.ilr mrtvo antilopo.
jON SJIENT WINGS TH£V wheeled do**, SU0D6N15T lUt TEftftlRED 80V H3UND THEM SWARH1M6 ABOUT HIM.
S tihim letom so se začeli spuščati nižje. Kmalu je- deček prestrašen opazil, da letajo okrog njega.
Udarjali so ga z velikimi peruti, kiju val i z močnimi kljuni in ga praskali z ostrimi kremplji!
Petek, 29. avgusta 1941
AM£tUKANSKI SLOVENEC
Stran 5
DružbaW^jsv. Družine
(THE HOLT FAMILY SOCIETY)
Ustanovljena 29. novembra 1914.
nih Deiavab	Ml^i flt Inkorp. v dri. Illinois »
a Amerika. ^HCC dWUClj Bi* 44. 1915.
Nase geslo: "Vse u vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR:
Predsednik: Geerfe Stonich, 429 N. CKca«* St. Joliet, I1L
1.	podpredsednik: Prank Tuahek, 716 Raub SL. Joliet. I1L
2.	podpredsednik? WatWna Bapok, 521 Lafayette St., Ottawa, I1L Tajnik: Pnnk J, Wadie, 301 Lime Street. JoKet. 111. Zapisnikar: John Mamsnich. N. Hickory SU Joliet. I1L Blagajnik; Joseph Slepec, 903 Woodnrf Rd., Joliet. I1L Duhovni vodja: Rev. Ma*p» Eafea, 223 — 57th St, Pittsburgh, Pa. Vrh> zdravnik: Joaeph A. Zalac, 351 Na. Chicago St., Joliet, 111.
' NADZORNI ODBOR:
174ft W. 2Ht St. Chicago, III. 1025 Wadsworth Ave, North Chicago. I1L
oaeph Jerman. 20 W. Jackson St, Joliet, lit POROTNI ODBOR: Joseph'Pavlakovkh, 39 Winchell St, Sharpsjwir*, Pa. C' Mary Kovadch, 2294 Shw Island Ave., Chicago. 111. John Denis, 2730 Artkavton Ave, Chicago, 111. Predsednik ADeticaaga odseka: Martin Dragovan, mL v \
URADNO GLASILO:	V
», 1849 W. Cermak Rd, Chicago, ID-
Do 1. Jan. 1941 je DSD. izplačala tvojim članom in članicam tet njih dddlčem raznih posmrtni«, poškodnin, bolniških podpor ter drugih izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev.
Društvo za DSD. se lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. držav z ne manj ket S člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 55 let V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.	,.r .
Zavaruje se za $250.00, $500.00 aH $1,000X0. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment Vsafc certifikat no* denarno vrednost katera se vsako
Poleg smrtnine izplačuje DSD. svojim članom (icam) tudi bolniško ppdporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije m poileodnine.
Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli.
DSD. je 111.90% solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries). -
Uradni jezik je slovenski in angleški.
Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoča, da pnstopuo v njeno ■reool
Z* vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ust-meno na gi tajnika: FRANK J. WEDIC, 301 Lima St, Joliet I1L

3L
IZ URADA DRUŠTVA SV. DRUŽINE ŠTEV. 1, DSD.
Joliet, IiL
Tem potom se poroča vsem članom in članicam našega društva, da je bilo na zadnji redni seji dne 23. avgusta sklenjeno, da za napnej se bodo naše seje vršile po navadi vsako četrto nedeljo v mesecu, točno ob 1:30 popoldne v stari šoli sv. Jofcefa v gornjem prostoru.
Na zadnji seji je bilo tudi poročano po društvenih nadzor-nikih društveno finančno poročilo in obenem tudi odobreno. Bilo je na tej seji sprejetih tudi precej novih, članov (ic) cbojega oddelka.
Tem potom tudi naznanim vsemu cenjenemu članstvu na^ šega društva, da je bilo na seji sklenjeno, da se naše društvo v polnem številu udeleži slavnosti naše župnije prihodnjo nedeljo dne 31. avgusta. Začetek zbiranja se prične ob 9:30 dopoldne. Veličastna proslava zlatega jubileja naše fare bo prihodnjo nedeljo. Prič ne se ob 10:0« uri dopoldne, ko bo sprejem nagega prevzvi-šenega nadškofa Samuela Stritcha iz Chic**e. Ob 11. uri bo slovesna sv. maša ob navzočnosti prevzviienega nadškofa Stritcha in mnogo drugih cerkvenih jdostojanstveni-kov. Po sv. maši sa pa odpeljemo na naš prelepi farni park, kjer m bo vršil na* jubilejni banket v dvorani na parku.
Jubilejni banket bo v počast in spomin odličnih pijonirjev ustanovit«!jem naše župnije in častitemu gospodu župniku naše fare Rev. Fathru Butala in našemu dobrolju tri j enem« č. g. Pathru Kuzmi in 4. g, Fathru Ceponu. Dalje rsem na-Šim dobrim šolskim sestram cerkve sv. Jožefa. Bog jim povrni vse, kar si sami želijo od svojega večnega Gospodarja za njihevo trudapolno delo.
Ne smemo pozabiti naše že pokojne čč. gg. duhovnike in šolske sestre,potem prvih usta-novnikov naše fare sv. Jožefa. Bog jim daj ve*ni mir m nebeška luč naj jim sveti v nebeškem kraljestvu in spomi-njajmo sc jih v molitvah pn sv. mašah. Zatp še enkrat vabim, vse naše člana in članice na omenjeno proslavo, da bo naše društvo polnoatevilno zastopano in s tem izkazalo čast
našim še živečim ustanoviteljem nase fare sv. Jožefa.
Obenem moram tudi poro č&ti, da je bila v nedeljo dne 24. avgusta ob 12. uri prva slovesna sv. maša na novem altar-ju na pokopališču, ki se je brala za žive in pokojne farane. Udeležba je bila velika in Bog je nas tudi še s par kapljicami blagoslovil. Ob istem času smo videli na novem pokopališču krasen m ram o masti altar, katerega je izdelal naš spoštovani rojak ali kamnoseški umetnik v Jolietu po imenu gospod Josip Slapničar, katerega priporočamo našemu slovenskemu narodu v naklonjenost, kakor tudi vsem drugim. Njegovo krasno delo priča, da je g. Slapničar vešč 3VO je stroke. Zato kadar potrebujete kamnoseka, k njemu najprvo, preje nego kam drugam. Podpirajmo svoje domače lastne ljudi, to bi moralo biti vedno naše geslo.
Omeniti tudi moram, da je bilo sklenjeno na seji, da se naj prostovoljno zbira za naše uboge brate in sestre v starem kraju in za njihove uboge otroke, ki so tako prizadeti v teh težkih sedanjih vojnih časih. Domovina, kjer je nam tekla zibelka, je hudo prizade ita in potrebuje pomoči. Pomagajmo ji, da ji olajšamo gorje Delajmo vsi v tem namenu po svojih najboljših močeh. Ze aa seji se je zbrala precej lepa svota v ta namen od Članstva, zakar se Vam vsem najlepše zahvaljujem.
Za pobiranje daarov za ta sklad je bil imenovan društveni tajnik dr. sv. Družine, štev. 1, DSD. Imena darovalcev bodo v našem glasilu priobčena.
Gotovo je Vam znano, da je letos velika kampanja za pridobivanje .novega članstva v odrastli in mladinski oddelek, kar je nam nas glavni tajnik na zadnji seji v lepih besedah vse razložil, kar ste lahko slišali, vsi, ki ste bili navzoči, da se nam ponujajo lepe nagrade za oba oddelka. Zatorej ste naprešeni vsi člani in članice, da greste na delo in sodelujete wi skupaj marljivo, da dose* iemo nas cilj 2 tisoč članov obojega oddelka. Torej vsi na dekH — Sobratski pozdrav, John Barbič, tajnik.
VELIČASTNA SLOVENSKA CERKEV SV. JOŽEFA
V JOLIETU
Predatoječa sKks kaže mo najveličastnejših slovenskih
cerkev v Ameriki, cerkev sv. Jožefa v Jolietu, 111. Je to tudi najlepša katoliška cerkev v celem Jolietu. Cerkev je pozidal z velikim navdušenim sodelovanjem vrlih. Slovencev v Jo-Hetu, poke jni preč. g. župnik Frančišek Šušteršič.
Slovenska župnija sv. Jož afa slavi letos zlati jubilej ustanovitve in obstanka. Prihodnjo nedeljo 31. avgusta bo glavna končna proslava, kater? se udeleži v cerkvi dopoldne sam chicaški nadškof, mil. g. nadškef Samuel S trite h in mnogo drugih in domačih slovenskih gospodov duhovnikov.
Tej ugledni slovenski župniji in lep* veličastni slovenski cerkvi župnikuje sedaj preč. g. župnik Matija J. Butala, ki je obenem tudi Duhovni vodja K. S. K. Jednote.
RESOLUCIJA
ki so jo sprejeli elevelandski Slovenci na nedeljskem katoliškem.shodu.
V—
Po govorniškem programu je prečital shodu dbširno resolucijo veleč. g. kanonik J. J. Oman, ki se glasi, kakor sledi:
"Katoliški Slovenci, iz države Ohio, zbrani v Greater Clc-velandu dne 24. avgusta 1941 na svojem letnem katoliškem shodu, izjavljajo sledeče:
"Kot zavedni državljani Ze-dinjenih držav ameriških po zdravljajo predsednika Roose-velta in s celo dušo odobravajo njegovo plemenito delo za svobodo in človečanske pravice vseh, majhnih in velikih narodov.
Izjavljajo svojo popolno lojalnost ameriški vladi in prisegajo neomajano zvestobo zastavi Zedinjenih držav ameriških in načelom svobode ter pravičnosti, za katere stoji.
Ker so naši bratje in sestre na svojih rodnih tleh, katere so posvetili z nad tisočletnim svojim znojem in svojo neizmerno ljubeznijo, danes popolnoma zasužnjeni in popolnoma brezpravni in ne morejo povedati svojih čustev in ne izražati svojih zahtev za pravico, zato se čutimo mi, ameriški Slovenci dolžne, da se v njih in v svojem imenu zahvaljujemo predsedniku Roosevel-tu, katerega prizadevanje za svobodo malih in velikih narodov daje tudi slovenskemu narodu trdno upanje na končno zmago pravicnos^.
Ogorčeni nad Topanjem in preganjanjem ter nasilnim preseljevanjem iz rodne slovenske grude, kar najodločneje protestiramo proti vsemu nečloveškemu postopanju s slovenskim narodom, zlasti z njegovo inteligenco.
Mi, ameriški Slovenci zahtevamo, da imajo Slovenci v Ju-goslaviji suverenost, svoje šole, v teh šolah svoj jezik ter da smejo častiti Boga po svoji lastni veri in vesti.
Slovenska narodna družina zahteva in se vsa bori za svo-j jo naravno, osnovno, človeško
in narodno pravico, namreč: za popolno svobodo vsega slovenskega ozemlja.
Dalje izjavljajo popolno vdanost Sv. Očetu Plju XII., navdušeno pozdravljajo njegovo Svetost in združeni s srcem s Petrovo Stolico mu prisegajo svojo zvestobo.
V teh teko težkih časih ameriški Slovenci Čutimo poftrebo posebnega božjega varstva in priprošnje pri Bogu, zato pro-smo Sv. Stolico, da pospeši proces beatifikacije našega rojaka, velikega pionirja krščanske kulture v Ameriki, škofa Friderik Barage, indijanskega misijonarja.
Verujemo v Boga in Njegovo večno pravičnost.
Zaupamo v varstvo in pomoč Marije z Brezij, Kraljice Slovencev.
Za odbor:
Rt. Rev. John J. Oman, duhovni vodja;
Mihael . Kolar, predsednik,
Fnank A. Hochevar, tajnik.
Ko je nato vprašal navzoče,
na slovenskemu ministru dr. Snoju, ki dc«f>e v čorek v New York:
Clevelandski Slovenci zbrani na svojem letnem katoliškem dnevu v Clevelandu, zastopajoč skoraj stotisoč Slovencev v državi Ohio in okolici Vas pri Vašem prihodu v Ameriko iskreno pozdravljajo in Vam kličejo prisrčno dobro došli. Vabijo Vas, da Čim preje obiščete ameriško Ljubljano.
S tem je bil shod zaključen in narod je pa še ostal v parku in drugega nisi slišal kot ogorčene besede nad roparij slovenske zemlje in pa pomilovanje našega tepenega slovenskega naroda."
toInJdm
VELIKA BRITANIJA ODPRTO IN OSTRO OPO-MEHJA BOLGARIJO
Washington, D. C.; — Dopisništvo Centralnega tiskovnega urada v Washingtonu prejema iz Londona sledečo izjavo angleškega zunanjega ministra g. Anthony Edena v zvezi s stališčem Bolgarije do Jugoslavije:
"Bolgarija je izkoristila priliko — ki ji jo je nudil brutalni naval Italije in Nemčije na Jugoslavije in Grčijo — da si je prisvojila pod zaščito osišč-nih sil velike dele grškega in jugoslovanskega ozemlja. S tem svojim postopanjem je Bolgarija pokazala svoje sovražno držanje do svojih sosedov in proti svojemu lastnemu pojmovanju balkanskega edin-J stva. Brezdvomno je ona danes " zadovoljna s temi svojimi sramotno doseženimi pridobitvami, ALI UVERJENA PA NAJ BO, DA JI KONČNO NE BO TA PRIDOBITEK DOSTI KORISTIL IN DA NE BOMO NJENEGA RAVNANJA POZABILI NITI MI, NITI NASI ZAVEZNIKI, KO PRIDE. DAN OBRAČUNA."
-o-1
KAKO LJUBKA MORA BITI ŽENA
Indijski ženini morajo marsikaj upoštevati, ko si izbirajo ženo, če hočejo po naukih svojega zakonodavca Manusa živeti v srečnem zakonu. V Manusovih postavah-je zapisano: "Kdor je sklenil, da se oženi, ta se ne sme poročiti z deklico, ki ima rdeče lase ali kak ud odveč ali ki je večkrat bolna in nadležna s svojo klepeta vos t j o. Pač pa naj si vzame ženo, ki je lepe postave, ki ima ljubke kretnje kakega la-1 boda ali mladega slona, ki ima majhne zobe in je lepo okrogla. Tudi ime mlade žene se naj da lepo izgovarjati, naj se glasi zvonko in ljubko, da ga je slišati ko blagoslov."
-o-
Katoličani so tako močni, kakor j« močno njihovo kato-čaaopiaja.
PRAV I U
slovenske sekcije JUGOSLOVANSKEGA POMOŽNEGA ODBORA
v Ameriki
(Konec) Predsednik: Predsednik vodi vse seje slo-venske sekcije JPO, katere sklicuje po potrebi s sporazumom tajnika in blagajnika ali na priporočilo ostalih članov tega odbora. Predsednik podpisuje vse denarne nakaznice in vse ostale listine, ki potrebujejo njegov podpis.
Podpredsednica: Podpredsednica nadomestuje predsednika ob njegovi odsotnosti ter izvršuje njemu predpisane posle.
Tajnik: Tajnik vodi vso korespondenco z lokalnimi odbori in posamezniki; izdaja poslovnice lokalnim odborom, katere pa morajo biti podpisane od predsednika, tajnika in blagajnika. Od blagajnika sprejema pobotnice o prejetem denarju, kakor tudi poročila o vseh izdatkih; sestavlja mesečna poročila o dohodkih in izdatkih ter ista priobčuje v glasilih slovenskih podpornih organizacij in vseh drugih slovenskih časopisih, ako hočejo ista priobčiti. Z blagajnikom sestavlja mesečno poročilo na dr žavno tajništvo v Washingtonu, D. C. Poleg tega upravlja vsa druga dela, ki spadajo v njegovo področje. Tajnik podpisuje vse denarne nakaznice in vse listine, ki zahtevajo njegov podpis.
Blagajnik: Blagajnik prejema denar od lokalnih odborov in posameznikov, zakar vedno izda pobotnico v triplikatu. Originalno pobotnico dobi pošiljatelj, prvo kopijo pobotnice dobi tajnik slovenske sekcije, a druga kopija ostane pri blagajniku. Ves denar nalaga na ime slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora v Ameriki na bankah, ki imajo federalno zavarovalnino. Vsa izplačila mora nakazati le s podpisi predsednika, tajnika in blagajnika. Blagajnik mora položiti varščino, kakršno mu določi odbor od časa do Časa, premija varščine se izplača iz bla-\ gaj ne slovenske sekcije. Podpisuje vse listine, ki zahtevajo njegov podpis.
Direktor publicitete: Direktor publicitete obvešča slovensko časopisje v Ameriki o zaključkih in sprejetih sklepih slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora v Ameriki. Poleg tega vodi potrebno oglaševanje pomožne akcije z
napisanimi izjavami, članki in razpravami, ki so potrebne od časa do časa. Apelira na urednike slovenskega časopisja, kakor tudi na posameznike, da pišejo in agitirajo, bodrijo in apelirajo na naše Slovence in dru-gorodce, da prispevajo v sklad slovenske sekcije JPO. NjegOva dolžnost je tudi, da v javnosti brani JPO-SS v slučaju napada nanj,	A
Nadzorniki: Nadzorniki nadzorujejo poslovanje tega" odbora. Vsakih šest mesecev gotovo pregledajo knjige tajnika in blagajnika ter o vsakem pregledu poročajo seji slovenske sekcije JPO., nakar o svojem pregledovanju poročajo v Slovenskih listih. Ako potreba zahteva, ali če zahteva pregled knjig odbor slovenske sekcije pred potekom šestih mesecev, potem so dolžni, da knjige takoj pregledajo.
.Razpustitev odbora: Kadar bo po mnenju večine članov tega odbora razvidno in priporočljivo, da ni treba več vzdrževati započete pomožne akcije JPO, SS, in da je bil nabrani denar izročen onim, za katere se je nabiral pe nalogi sprejete chicaške izjave, potem se odbor razpusti, a knjige in korespondenca tega odbora pa naj se pošlje obstoječemu narodnemu muzeju v Sloveniji v trajen spomin na slovenske izseljence v Ameriki.
Dodatek: Ta pravila se lahko od časa do časa korigirajo, amendirajo ali spremenijo, kot bodo to zahtevale potrebe, okoliščine ali razmere.
Ta pravila so bila sprejeta 19. avgusta 1941.
-o-
VODITELJI OSISCA SE SE-STANEJO
New York, N. Y. — Z Japonske se je po radio slišalo v ponedeljek zvečer, da se bo v prihodnjih dneh vršil sestanek najvišjih voditeljev osišca, da bodo razpravljali o političnem ir. gospodarskem sodelovanju svojih držav in zasedenih ozemelj kakor tudi o splošni vej-ni situaciji. Kje se bo sestanek vršil, se ni omenilo; poročevalec pa je dostavil, da utegneta Hitler in Mussolini izdati skupno izjavo.
-o-
širite m priporočajte list "Amerikanski Slovenec!"
Jacob Gerend Furniture Co.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo ttadi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
704-706 North 8th Street,	Sheboygan, Wis.
Telefon: 85 — Rea. 4080-W
NA PRODAJ
— hiša treh stanovanj, zidana. Cena$5,800. Nahaja se na če se strinjajo z resolucijo, je Sawyer ave., blizu 26. ceste; ves narod kot en mož dvignil J — hiša dveh stanovanj po 5
in ^ 6 sob, zidana, centralna kurjava; garaža za dva avto-
roko. Resolucija bo poslana v prestavi predsedniku Roose-veltu, angleškemu premierju Churchillu, jugoslovanski vladi v Londonu in Sv. Stolici v Rim.
Dalje je bila prebrana sledeča ;brzojavka,, ki bo posla*
mobila. Cena !$5,800. Prvo plačilo $1,000, drugo po dogovoru.
Anton Jordan, 2622 So. Harding ave., Chicago, 111. Tel.! LAWndale 7182.
Nove phčihe knpace
ZA DRUŠTVA E. S. K. J.
Trpežne verane v platno, narejene za U let. Velikost 4*4*3 inČev. primerna velikost z« žep. Tiskane na dobrem pismenem papirju s pivniki, po kakoršnih društva vedno popraiujejo. Na platnice pride tiskano ime društva, ki jih naroči.
50 knjižic--—'imil lljpmia___$1X75
Pri višjih naročilih dodaten popust
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd.,	Chicago, Htfnois

ZLATA KNJIGA
ki smo jo izdali za petdesetletnico
"Amerikanskega Slovenca"
je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, f Ap stane samo________________________i/V/v
Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za. štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se- Cp danja Zlato knjigo, obe za samo______/ Jt/
Naročila sprejema:
Knjigarna Amerikanski Sloyenec
1849 W. Cermak Ro^fc	Chicago, H&nois
ii i ijgp|;i.i ii j., wijtfMiHPillPI»'jmBBBI
nom. Meritve, ki jih je izvedla zvezdama Mount Wilson v Kaliforniji kažejo, da je v ozračju okrog Venere verjetno tudi mnogo vodika.
venera
Prijatelji nočnega neba imajo do konca meseca avgusta od pol tretje ure dalje na severovzhodnem nebu priliko opazovati, da je Venera približno stokrat svetlejša rnfcgo navadne zvezde prvega reda. Razlika je torej občutna. Za primer vzemimo v roke svečo in jo prižgimo ter jo držimo pred očmi v takšni razdalji, da se nam bo zdela zelo svetla. Ce hočemo videti razliko, za katero gre, moramo poleg sveče postaviti električno žarnico, ki daje sto sveč svetlobe.
Svetloba Venere je slepeče bela in poznavalci neba pravijo, da prihaja to od plasti oblakov, ki obdajajo zvpzdo. Nekateri, ki jih domišljija zanaša predaleč, celo menijo, da ima Venera bujno vegetacijo. Toda to je izrodek domišljije. Beli plašč ni po sodbi zvezdoznancev nič drugega kakor ogljikov kisik, ki je verjetno pomešan še z nekim težkim pli-
Paul Keller
"Hubert"
-
ROMAN IZ GOZDOV
ROJAKI SLOVENCI!
KADAR želite okrasiti grobove jTfl* evo jih dragih, n e JKJt pozabite, da imate ^JP^CjlAto na razpolago Uet--	nega rojaka.
Postavljam in iadeljujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamČeno, postrežba solidna. Se priporočam!
Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pilite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V vaio korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street,
JOLIET, ILL.
Telefon 2-4787
-
tu, ki sem ga napravil čez dan. Celo steklenica burgundca, ki mi jo je moral prinesti Tim, je le malo povečala prijetnost. Tedaj sem se zopet enkrat zatekel k svoji stari Matildi. Poklical sem jo, naj pride s svojo nogavico, ki jo je pletla, v mojo sobo.
"Pridite no, Matilda, sedite malo k meni. Tako sam sem. Izpijte kozarec vina z menoj!"
"Samo požirek, gospod Hubert, ker me glava boli!"
"Tako! — In sedaj mi pripovedujte kaj o moji materi!" ,
"O Bog, o Bog, gospod Hubert! Kako bi se dobra gospa veselila, ko bi bila doživela to, kako bo mali Hubert vzrastel Tako pa je že umrla, ko je bil star šele štiri leta. Gospod oče pa je leto poprej padel v vojni. Tako je bilo, da!"
"Kakšna pa je bila moja mati, Matilda? Ali je bila velika?"
"Oh ne, majhna in zala. Saj pravzaprav ni bila podobna ženi, ampak je bila kakor mlado dekle. Nekoč smo bili v mestu; tedaj je peljala malega Huberta za roko, in tedaj je neki deček zakričal nad njo: 'Gospodičnica, vaš mali bratec je izgubil čepico'/ Moj Bog, kako smo se smejali!"
"Lepo je moralo biti, Matilda, ali ne?"
"Kako je bilo lepo! Ko je živel še gospod oče, tedaj je vedno z rokami metal kvišku malega Huberta, kakor žogo, in ga zopet ujel v roke. Moj Bog, kako se je gospa mama bala! Kako je jadikovala. Ce pa je gospod oče nehal s tem žoganjem, tedaj pa je vekal otrok."
"Da, Matilda — da! Le pripovedujte dalje tako!"
"Bil je tudi osliček za ježo. Toda mali Hubert je vedno rekel: 'Ne bom'jezdil osla, rajši bom jezdil papana V In tedaj se je vselej tako smejala milostljiva gospa. In ona sama je za jahala osla, Hubert pa papana in priredili so dirko. Oh, kako smo se smejali mi, ko smo gledali skozi kuhinjsko okno. Gospod papa je bil tako kratkočasen. Naj mu ljubi Bog da večni mir in milostijivi gospe tudi!"
Stopil sem k oknu. Dolgo sem gledal v noč.
Nenadoma se je svetlo zabliskalo in s pokom treščilo.
"O Bog, o Bog —- ali je nevihta?"
"Da, Matilda, pomladanska nevihta. Ne bo trajala dolgo." ^
Prisluškovala sva v noč. Deževalo ni; zdelo se je, da se je polegla tudi nevihta. Zabliskalo se je in zagrmelo še dvakrat, nato pa je potegnil veter in začelo je deževati.	-t
Tako sem sedel z Matildo pač še kake-četrt ure.
Naenkrat plane v sobo Tim in zavpije:
"Milostljivi gospod, v vasi gori!"
Prestrašena sva planila kvišku. Hitro sem obul čevlje z dolgimi golenicami, ogrnil dežni plašč in pokril na glavo čepico, ki sem jo potegnil čez ušesa. "Le brž, Tim, napravi se, v vas morava.".
"Mislim, da bi bilo za vaju in za Bianko najboljše, če bi odšla iz tega kraja. Pohujšanja bi bilo konec, vidva pa bi v miru lahko živela tukaj."
Tedaj me je žena grozljivo neprijetno pogledala.	t
'"Ni potrebno, da Bianka odide — v kratkem bo umrla." .
"Saj niste pri pameti? To cvetoče, zdravo dekle!"
"V kratkem bo umrla!" je ponovila 6tarka.	i \ _ _ . .
"Od kod pa veste to?"
"Brala sem iz njene roke." f
"A tako, kot vedeževalka veste? No, tega ne bomo jemali tako resno." .
Starka se je porogljivo zasmejala.
"Ali gospod Hubert vzame to resno ali no — ne vem! Jaz pa sem že dolgo vedela. In sedaj je njena smrt blizu."
"Kako pa morete trditi to tako za trdno?"
Zgrabila me je za levo roko, ki sem jo ji prepustil bi-ez svoje volje.
"Tukaj —je rekla in mi potegnila med palcem in kazalcem po dlani doli, "tukaj — saj pač veste, da teče tukaj živ-ljenska črta — tu gori na življenski črti ima križ, ki kaže malopridnost, spodaj pa sta dve razi — to pomeni nenaden konec. In tu na sredi zdravstvene črte je križ, ki pomeni brezpogojno njeno zadnje leto, in tu — zdravstvene črte Bianka nima sredi dlani, tukajle gori zadene črta sreče na življensko črto in naredi z njo kot — jasno je, še to leto umrje; umorjena bo.*
"Grčarica!"
"Da, tako je! Vam, gospod Hubert, pa lahko povem, da se boste še oženili in da boste imeli štiri otroke.".. .
"Nehajte vendar s temi nespodobnostmi! To je strašno!"
Zagodrnjala je in odšla od mize. Iz peči je potegnila ročko s kavo, pila, sedla na klop pri peči in gledala kakor sova proti mizi. Stari Grčar je srepo in topo zrl pred se. • Veter je butal na lesene stene koče, luč se je kadila. Privil sem jo.
Tedaj je starka zopet prišla k mizi.
"Ali ne veriamete tega, kar sem povedala o Bianki? Ali hočete staviti z menoj za tisoč dinarjev?" ' "
"Ali ste pri zdravi pameti?"
"Pri zdravi pameti sem. In tisočak za stavo imam; lahko vam ga pokažem."
"To je vendar ostudno!"
"Resnično je!" je rekla in skomizgnila s suhimi ramami.
"Pojdem!" sem rekel. "Storita, kar hočeta. Premislita radi Bianke in njene službe v mestu."
"Ni treba nič premišljevati!"
"Ona je hudič, gospod Hubert," je blebetal Grčar.
Vesel sem bil, ko sem bil zopet zunaj, čeprav mi je veter tako močno pihal v obraz, da sem s težavo prišel naprej.
Spodaj pri "Grozdu" sem še enkrat stopil v gostilno, da bi se malo okrepčal, in ko sem bil slednjič doma, je bila ura že osem proč.
Večerja mi ni dišala, kljub dolgemu po-
......... ■ i
t	r
Zanimivi romani
- i
* i
katere je spisal
Kari Mav
; Vas povedejo s svojimi pripovedovanji okrog sveta, i
! — V njegovih romanih srečujete vse razne ljudi Z !
| romanom potujete skozi črno Afriko, skozi divje j
; kraje Indije, skozi ameriške pokrajine, kjer sreču- \
| jete življenje Indijancev. Naša Knjigarna ima v <
\ prodaji 14 njegovih interesantnih romanov, ki so:
>	1
\ BELA BEKA <4 "»te) 8 »likami 624 strani. Vsebina: --	J
>	■ Dvojnik. — Pred vojnim sodiščem. — Ob Urugvaju. — Črea mejo. Cena 4 knjigam____$1.50	J
\ DOLINA SMRTI <« knjige) s slikami 630 strani Vsebina:
	>----s. — Miss Alma. — Dervii. — Spletke in
sanke.*— Pekel. Cena rsem 4 knjigam____$1.50 <
IZ BAGDADA V STAMBUL <« knjige) » 627 i;
■	Strani. Vsebina:— Start
Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na blfttt '¥ Evropo. !
Dražba En Nasr. Cena vsem 4 knjigam___:_$1.50 (
! KRIŽEM PO JUTRO VEM <4 is slikami 598
\	. ■!	- strani. Vsebina: — Jezeso
smrti, — Moj roman ob Nila. — Kako sem v Meko romal. _
Pri šamarih. — Med jezidi. Cena vsem 4 knjigam_____$1.50 <
| PO DEŽELI SKIPETARJEV <4 ^J'««) » siaami J
>	= 577 strani. Vsebina:— Brata Aladžija. — Koča v soteski — Miridt. — Ob Vardarjn. <
| Cena vsem 4 knjigam__________$1,50 J
I PO DIVJEM KURDISTANU <♦ • »likamis*
i	i	strani. Vsebina:—Ama-
| dija. — Beg is ježe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema.
i Cena vsem 4 knjigam____;____________.$1.50 (
! SATAN IN IŠKARIJOT 02 knjig) s slikami 1704 stra- j | , ni. Vsebina: — Izseljenci. — Yuma Šetar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden. j — V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet na divjem zspadu. — Pueblo. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena [ vsem 12. knjigam____________$3.50 J
j SOBOLJAR IN KOZAK <« » »l*ami 592 stra-
>	' 1	ni. Vsebina: — Kozak Številka
j deset. — Na sledu. — Ob Bajlcalskem jezero. — Domov. Vse { 4 knjige------------------$1.50 J
I SUŽNJI <12 kni>K) » slikami 1885 strani. Vsebina: — V KairL { J	— — Konji in ljudje v svetu. — V grobnici in po puiča-
vi. — Bele sužnje. — V levjem brlogu. — Jezero krokodilov. } — Abu Hamsa Mija. — Ob ravniku. — Zadnji lov na sužnje. J
—	Ljubite svoje sovražnike. — Na seribah. — Ugnan. Vseh
>	12 knjig---------------------$3.50 <
\ V CARDILLERAH Mfce) 9 silami «25 strani. Vse-
>	'	bina: — Gran Chaco. — Puščavnik.
—	Lov na Sendadora. — Božja sodba. Vse 4 knjige__$1.50 J
| V GORAH BALKANA (4	576 strani s slikami
t ', Vsebina: — Kovač Šimen. — \ Zaroka z zaprekami — V golobnjaku. — Mohamedanski svetnik. Vse 4 knjige_____________$1.50 J
>	WINNETOU <12 knjig) s 1753 stranmi s slikami. Vsebina: | - — Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje.
>	_ Nšo-Či, lepa Indijanka. — Prokletstvo zlata. — Za detekti-
I va._Med Komanči in ApačL — Na nevarnih potih. — Win- j
netou roman. — Sana Ear. — Pri Komančih. — Winnetoua I • smrt. — Winnetoua oporoka. Vseh 12 knjig-------$3.50 J
! ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU (4 knjige) 624
i	———	«......i..	strani s slika- • ,
! mL Vsebina; — Med drvarji divjega aapada. — Na Butlerjevi J farmi — Dvoboj za življenje. — Potopljeni zakladi Vse sti-
>	ri knjige-------1----$1.50 ,
» * i
>	2 U T I knjige) s slikami 597 strani Vsebina: — Boj z
J	1 medvedom. —
ama draguljev. — Končno. — Rih hi - s I
I njegova poalednja pot V»e štiri knjige---$1.50 J
>	<
Vsi ti zgoraj navedeni romani se naročajo < t skupno z vsemi zvezki ali knjigami, ki so navedeni pri zgo- \ \ rajšnjih cenah. Za posamezne zvezke, kateregakoli romana j S je cena 45c. Zato se priporoča, da vsak naroči vse zvezke ] I vsakega romana, ker na ta način pridejo zvezki ceneje, ka~ J
>	kor pa če bi jih posamez naročali. Z vsakim naročilom je J I poslati potrebni znesek. Po C. O. D. knjig ne pošiljamo, raz- | ! ven če naročnik ieli, da se mu pristojbina za C. O. D. njemu !
>	zaračuna. Naročila naslovite na:	i
>	**	I Knjigarna Amerikanski Slovenec
' 1849 W. Cermak Rd. -:- Chicago, Illinois ;
M—.................M,
Pri sedanji borbi v Rusiji ne s
gre toliko za Hitlera in Stali- r na, kolikor reprezentirata 2 Nemčijo in Rusijo, gre tudi za 1 nekaj, kar je v Nemcih in Ru- s sih. In to je na dnu neki fanatizem, kolikor prihaja pri tem . vpoštev duševno razpoloženje j širših mas. N.iso vsi Nemci fa- j natično zariti v nazizem, niti .
'	1
ne vsi Rusi fanatični pri komu- ^ nizmu, le veliko jih je na obeh i straneh, in te dve fanatični & skupini sta trčile skupaj. Goli» 1 fanatizem je, ko je postalo ] vojskovanje navadno klanje, ■ kakor se kolje živina v velikih j klavnicah. Danes se še ne ve, ^ ampak gTe za to, kateri poko- , Ije nasprotnika, za zmago, ka- j kor je bila dozdaj v vojskah ' navada, ne gre. Nemški fana- , tiki so naleteli na ruske, bolj . pravilno, komunistične fanatike.	-
Neznaten dogodek nekaj po-jasnuje že zdaj. Pravijo, da je ] hudič Hitle«-, Stalin enak hudič, in zdaj se ta hudiča tere-ta. Oba sta hudiča in oba fa- i natična hudiča. Kdo bi sodil, da je hudič pač hudič, nazij-ski ali komunistični. Pa je le tudi razlika med njima, razlika med nazijskim in komunističnim fanatizmom. Ta razlika bi se mogla označiti z dejstvom, da je nazijski fanatizem hudo prefrigan, komunistični pa bikast, bolj neumen, bi se reklo. Dcgoaek prikazuje to razliko.
Mesto Smolensk, znano že izza leta 1812, je v razvalinah. Od kakih 150 tisoč prebivalcev je ostalo med razvalinami kakih 16 tisoč, kakor poroča amerikanski časnikar, ki sledi Nemcem. Vse je podrto, ostala pa je ne hribu malo izven mesta krasna ruska katedrala. Napis na katedrali se glasi, da je narodni muzej. Nad 20 let ni smelo biti nikogar tam, dn bi bil pokleknil. Dne 16. julija so prišli Nemci, in Amen-kanec poroča, da se je vršila po 20 letih v katedrali zopet služba božia.Razcapani ostanki prebivalstva so prišli in jokali, ne toliko nad tem, da so zdaj razcapani, jokali so v sil-j ni duševni bolečini, da 20 let niso smeli iti tja svojega Boga častit, ihteli malo morda tudi od ginjenosti, da je kaj takega postalo mogoče. Prišli so fanatični, prav hudičevi naziji, me-j sto je postalo gola razvalina, vse je šlo, ampak nemški hu-i dič ne birani, da se v katedrali I vrši služba božja, dočim je 1 komunistični hudič v svojem : fanatizmu prej kaj takega za-branil nad 20 let.
Ali vidite razliko med nazij-
skim in komunističnim fanatizmom? Kateri fanatizem bo zmagal, zviti nemški, ali več ko neumni komunistični, ruski?
Tudi tragičen je ta dogodek in za umevanje razlike pri fanatizmih vrlo značilen. Ameri-kanec omenja pei poročilu, da je opravil službo božjo v katedrali v Smolensku "a stone mason", zidar, namreč pravoslavni duhovnik, ki je moral prej skozi 20 let kamenje nositi da se je ohranil pri življenju, svojega duhovskega poklica ni smel vršiti. Hitler je hudič in hudič Stalin, ampak Hitler je prebrisan fanatik, Stalin pa že neumen fanatik, oba pa sta fanatika, in le ta fanatizem pojasnuje, da traja klanje že tako dolgo, in je navadna mesarija.
*
V dolgih kolonah pojasnuje hrvaški diplomat, ki še ni izgubil glave in jugoslovanske ider je, razmerje med Hrvati in Srbi. Prav, da niso Hrvatje le Paveliči ali Kvaternikl. Ampak če se na koncu dolgih tirad vprašaš kaj hoče dobri diplomat povedati, boš težko mogel pouzeti iz razprave le količkaj kake konkretne misli. Pač hrvaška narava: domišljija brez konca in kraja, logike in kre-menitega jedra vrlo malo. Narodne pesmi se vlečejo ko kače, dobro pesništvo, za realno življenje pa to ni dosti prida.
-o-
Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na-
roce!
ŽENSKO ZA DELO
Katoliška ženska srednjih let dobi delo v gostilniški obrti za snaženje in za postrežbo pri mizah v obednici. Ima stanovanje. hrano in~plaČo. Pišite na Anton Koxleuchar, 1101 So. 60th St.West Allis, Wis. •
From: Preaa Section,
Defense Savings Staff, Treasury Department* Washington, D. C,
r*r Immediate Release * SAVINGS^
/If
^ ' *__
Mamca om guardi
DR. J. E. URSICH
ZDRAVNIK in KIRURG
Urada:
1—3 in 7—8 P. M. razun ob sredah.
1901 Weat Cermak Road Tel. Canal 4918
3925 Weat 26th Street
4—6 P. M. in po dogovoru. Telefon Lawndale 6287 CHICAGO ,
Rojak se je čudil
kako je mogoče, da njegov sosed Frank ve toliko novega, ve toliko o raznih postavah, zakonih in marsičem drugem. Vse ve in ljudje ga poslušajo ko pripoveduje to in ono v družbi. On sam pa je tak nevednež. Nekega dneva je to "pogruntal". Videl je, da sosed rojak vsak dan stalno čita "Amerikanskega Slovenca", kjer so najnovejše vesti, vsa razna druga pojasnila in pouk o tem in onem. NaroČil si ga je tudi on in zdaj je tudi on o vsem tečno informiran. Naročite si dnevnik uAm. Slovenec" tudi vi. Stane za celo leto $5.00, za pol leta $2.50; za Chicago in inozemstvo $6.00 letno; za pol leta $3.00. Naročnino pošljite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 West Cermak Road, <	Chicago, Illinois
Učite se angleščine
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena
in stane samo:	Jp^C«ww
Naročila sprejema
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois
/

W M J i ^F ^f^J a T A ^ f j	^ /
r m m^ r A T # r M * m M m 9 a	m. C m
} ^ jp W j J ▼ W M	J e^V^^K^^a
J. M. Trunks