101 - Jezikoslovne stvari. Pojasnilo o neki točki moje terminologije. V letošnjem Matice slovenske letopisu citam na str. 171. pod besedo Počivaj iz izvrstne potne torbe g. Erjavca tako: „P oči vaj je: der Ruhepimkt, in zatorej bi se tudi: padaj, der Einfailspunkt, moglo reči, a nikoli ne: padišče, kakor ima Gig. v term., ker obrazilo „isče" zaznamenava ploskve ali plase (Flachen), a ne toček (punktov): lanišče, bojišče itd." Ne vem prav, je li ta opomnja od g. prof. Erjavca ali od prijatelja njegovega na glasu etimologa, a slutim, da od tega. Ko bi od g. profesorja bila, čudil bi se jaz temu ne malo, ker sem to obrazilo ali tvorko, kakor Hrvatje pišejo, v vseh podobnih slučajih prevzel iz hrvatske terminologije, pri kateri je sodeloval tudi on sam ter mora bolje vedeti nego jaz, s katerih razlogov se je v rečeno terminologijo vzprijelo bas to obrazilo. Jaz sem našel, da so v Matičinih znanstvenih knjigah in v hrvatski terminologiji, ki mi je služila za vzor, nemški z beseio Punkt sestavljeni izrazi vsi poslovenjeni s pomočjo obrazila .;išče" ter sem se temu načelu, temu sistemu radovoljno podvrgel, bodoč prepričan o veliki važnosti, ki jo tukaj ima doslednost, ako hočemo, da nam se. kakor je potrebno, i slovenska i nemška terminologija vtisne v spomin in rekel bi vsvesti. Pristavim naj tu, da v moji terminologiji stoji: Einfallspunct, padišče (kroat. T.), — kar se je piscu vzvidelo zamolčati, a pristavek ta pomeni, da jaz tukaj odgovornost zavračam na hrvatsko terminologijo. Ne velja tu ustaviti se pri enem samem izrazu in iskati mu slovenskega prevoda, nego treba je v mislih pregledati vso preobsežno skupino podrobnih nemških sestav, in najti obrazilo vsem prilično. Ako Einfalls-punkt imenujete padaj, kako porečete: Brennpunkt, Eis- ali Gefrierpunkt, Gesichtspunkt, Mittelpunkt, Schmelzpunkt, Schwerpunkt, Siedpunkt, Siidpunkt, Thau» punkt itd. Rekel sem gori, da ne veai za trdno, zakaj se je v teh primerih vzprijelo .,išcea; ali zdi se mi, da zarad doslednosti, ker je isto obrazilo bilo uže v slovstvu obveljalo pri nekaterih takih sestavah, na pr. ognjišče za Brennpunkt, središče za Mittelpunkt, težišče za Schwer-punkt, stališče za Standpunkt itd. A naposled je pomisliti še eno. To načelo je sprejeto v knjige, knjige so razdane med narod; za Boga, ne podirajmo vedno, kar je enkrat postavljeno; ne pa-rajmo ponoči, kar je sešito podnevi, kakor je delala Penelopa, ali ona z dobre namere. Imejmo tudi v tem enkrat en „počivaju! To, da obrazilo ,,išče" pokazuje bolj na ploskev nego na točko, ne brani vzprijeti ga tudi v tem zmislu ker se usus loquendi malenkosti ne boji; niti gre povsod za matematičen punkt, nego mnogokrat prav za ploskev, kakor na pr. pri Eispunkt, Siedpunkt; — a glavna hiba v vsem zgornjem umovanji je ta, da ni poprej dokazano po analogiji, da obrazilo aj zaznamenava točko. Po istem, ako ne trdnejem umovanji bi jaz dokazal, da je padišče za Einfailspunkt prav. Za poči- 102 vaj smo zvedeli stopr^ zdaj, a za besedo počivališče vemo uže davno. Gutsmann (Klagenfurt, 1789) na pr. jo uže ima. Jaz uroujem toej tako": Počivališče je: der Ruhepunt, in zatorej bi se tudi moglo reči: padišče der Emfalispunkt, a nikoli ne padaj, ker nas obrazilo a j napotuje na neko razdaljo, na pr. streljaj, lučaj, stežaj, počivaj (dva poči-vaja daleč, Erj.), torej padaj Fallweite; ali pa tudi jednokraten čin, na pr. slučaj, peljaj sena, tečaj ali tičaj lami (kar se ga enkrat vtakne v jamo sušilnico na leso), vršaj (kar se snopov na enkrat ovrši, Vuk), tečaj (ein Cursus, Jahrgung), kolebaj, zamašaj, njihaj itd., torej padaj der Akt des Fallens.-------- Počivaj, počivališče in poči v al o (Vuk) vse je eno in isto niti zaznamenava katero izmed njih bolj nego drugo punkta, kajti na punktu ali bodu, kakor pišejo Čehi, bilo bi počivanje neprijetno.-------- Tudi lanska torba se mene dotika nekoliko na str. 143 „Letopisa" pod besedo lag. „V lag = počasi: vlažen dež = pohleven dež, a ne „mokerk*, kakor je mislil Cigale. Glej Wolfov besednjak, str. 1320." Na to vidimo, kaj pravi ta Wolfov besednjak! Stoji tam: ein sanfter Regen, pohleven dež, dežek, nach Vodnik auch vlažen (eig. feucht) dež. Očita mi se tedaj pristavek feucht, kar pa pisec nekako neverno prevaja (prelaga) z ,,moker", češ, moker dežje smešno! Ali jaz bi rekel, da vlažen dež (brez poluglasnika med v in 1) utegne pomeniti dež, katerega poleg blagodejne vlažnosti ne spremljajo druge zle okolnosti, kakor ga rade, na pr. vihar, babje pšeno, toča itd. Da vlažen res pomeni feucht, to je istina (glej starosl., ruske in srbske slovarje, tudi Pater Marcus ]o ima), a da vlažen dež pomeni v lag gredoč dež, to je gola hipoteza, stoji torej hipoteka proti izve3tnosti ali goto vosti! A da se je naš jezikoznanec tudi v tem prenaglil in da mu je bilo pustiti ali — (recimo po njegovem uku, kajti dobrih ukov se mi ne glušimo)— os ta v i ti pri miru mene in Wolfov besednjak, najočitneje s edoči če-ščina, katerej vlaga pomeni Feuchtigkeit; in pa warmer Regen (Sumavski), in odtod vlažny feucht in tudi lau-warm. Vsak kmet po Ceskem in Moravskera razume vlažny de št* v zmislu toplega dežja, ki zemljo lepo vlaži (prim. starosl. slov. zemlja vlažit se . To dokazuje, da vlažen izvira premo iz vlaga (ki uže po Vodniku pomeni tudi Regen, glej WoIf. besed. str. 1250\ in da ni sestavljen iz v in lag. Toliko v svoj zagovor ne iz prepirljivosti, nego v pojasojeuje stvari. V ostalem je moja naj veča želja, daj Bog vrlemu g. Erjavcu zdravje in daj veselje, napolniti nam vsako leto toli zanimljivo torbo svojo; dalje želim, da bi med duhovnimi gospodi in učitelji po drugih slov. krajih našel on trudaljubnih posnemalcev, ki bi po njego vem zgledu nabirali narodnega blaga. Kako koristno bi to bilo in kako lahko?! Saj je vsakemu orni-kancu znana copia verborum , s katero se zadovoljava naša literatura; čim torej začuje kdo izraz, kakoršnega knjiga nema, zapiši ga brž in pošlji zbirko Matci ali v kak časnik. *) Cigale. *) S to željo sklada se popolno tudi podpisano vredni-štvo, naj bi se po slovenskih pokrajinah raztreseno narodno blago po zgledu gosp. prof. Erjavca nabiralo in na svitlo dajalo. Ni dvombe, da bi ,,Matica" dragoceno blago rada sprejela v svoje listine, pa tudi „Novicam" bi dobro došlo. Vred.