LETO XX ŽALEC, MAJ 1966 I Številka 5 »Hmeljar« izdaja Centralni delavski svet. Ureja uredniški odbor: predsednik: Karel Kač; člani: Pla-skan Vladu, Jeriček Zlatko, Janič Vinko in Janše Jože. Urednica strđkovne priloge dipl. ing. Kač Miljeva. Glavni in odgovorni urednik ing. Vybihal Vili. —- Uredništvo je na upravi KK Žalec. List izhaja mesečno. Letna naročnina 12 N-dinarjev. Rokopisov ne vračamo. — Tisk in klišeji »Celjski tisk« Celje. Hmeljske žičnice v prihodnje Cvetoči maj obeta bogato jésen. Dosedanja hitra in nenačrtna izgradnja hmeljišč in vzporednih objektov je povzročila celo vrsto kratkoročnih in dolgoročnih problemov. Zaradi teh in še drugih razlogov terjata praksa in razvoj izdelavo perspektivnega ureditvenega načrta razvoja hmeljarstva na posameznih obratih in na kombinatu kot celoti. Pri načrtovanju vsake kmetijske panoge, zlasti pa hmeljarstva, ki zahteva velike dolgoročna naložbe v nasade in stranske objekte, je potrebno dosledno upoštevati temeljne ekonomsko-biološke zahteve in omejitve, ki omogočajo najracionalnejše pridelovanje hmelja. Omenili smo že, da zahteva hmelj velike denarne naložbe v zemljišča, saj stane zgraditev 1 ha hmeljišča z moderno betonsko konstrukcijo po današnjih cenah materiala, strojnih uslug in osebnih dohodkov ca, 3 milijone S-din. Zaradi tega bomo v prihodnosti. Hidro in agromeliorativna le tam, kjer je zemlja že kakovostna in ne terja dolgoročnih naložb zaradi zboljšanja rodovitnosti. Hidro in aglomeliorativna dela, kot pravimo tem ukrepom, bomo izvajali le na tistih manjših parcelah, ki so v sredini kompleksov ali na robu, kjer si obetamo s temi posegi pridobiti 5 do 10 hektarsko zaokroženo površino. Kakovost zemljišča je prvi pogoj za uspešno gojitev hmelja, vendar ni nič manj pomembna njihova zaokroženost in oddaljenost od gospodarskega dvorišča, h kateremu le-ta spadajo. Sodobni način pridelovanja hmelja, ki ga uvajamo, zahteva velika in zaokrožena zemljišča v neposredni bližini gospodarskih dvorišč. Le tako razporejena hmeljišča, ki so povezana z utrjenimi potmi, omogočajo ceneno mehanizirano obdelavo, zaščito in spravilo hmelja. V podkrepitev teh trditev naj omenimo, da (Nadaljevanje na 2. strani) 2“ PRVO ZASEDANJE DELAVSKEGA Na zasedanju je delavski svet podjetja 28. II. 1968 sklenil, da sé Izvršijo redne volitve v samoupravne organe v soboto 2. IV. 1966. Volilni zbori kooperantov, na katerih so volili predstavnike kooperantov v delavski svet podjetja in druge samoupravne organe podjetja so bili 27. III. in 3. IV. na sedežih enajstih proizvodnih obratov. Na teh volitvah je bila izvoljena polovica članov DS podjetja in polovica članov DS delovnih enot na mesto onih, katerim Je potekla dvoletna mandatna doba. Poleg tega so bili izvoljeni prvič predstavniki kooperantov v svete kooperantov delovnih enot in svet kooperantov podjetja. Sveti kooperantov so v skladu z določili novega statuta podjetja zamenjali dosedanje komisije za trajno gospodarsko sodelovanje s kmetijskimi proizvajalci. V DS podjetja, ki Šteje 61 članov, je bilo za mandatno dobo 2 leti izvoljeno 24 novih članov iz vrst delavcev delovne skupnosti podjetja in 6 članov iz vrst kooperantov. Ostala polovica oziroma 31 članov DS ima še enoletno mandatno dobo. Na prvem zasedanju 23. aprila je DS potrdil mandate vsem novoizvoljenim članom, izvolil je predsednika DS in njegovega namestnika, nadalje je na tej seji Izvoljen nov 15-članski upravni odbor in njihovi namestniki, 3 članski nadzorni odbor, štirje člani v svet kooperantov podjetja in stalne komisije DS podjetja. Za predsednika DS podjetja je bil ponovno izvoljen tov. Dermol Ludvik, upravnik obrata Vrtnarstvo Celje, za njegovega namestnika pa tov. Jelovšek Marjan, kooperant iz obrata Petrovče. Nov delavski svet podjetja Je naslednji: Mandatna doba 1 leto: Dermol Ludvih, upravnik obrata Vrtnarstvo Celje, predsednik (Nadaljevanje s 1. strani) je potrebno prepeljati v enem letu na 5 ha hmeljišča 8 do 10 t umetnih gnojil, 1001 hlevskega gnoja in odpeljati 170 do 1801 zelenih rozg s pridelkom. Že sam prevoz zelenih rastlin terja 350 voženj v obe smeri. V eni od prihodnjih številk našega glasila bomo poskusili narediti podrobnejši izračun in razčlenitev, ki nam bosta nudila jasnejšo po-• dobo o pomenu tega vprašanja pri načrtovanju hmeljarstva. Prav gotovo zahteva v sodobnem hmeljarstvu izgradnja in ureditev gospodarskih dvorišč več kot polovico denarnih naložb. Velika poraba umetnih gnojil, zaščitnih sredstev, raba raznih delovnih strojev in orodij, terjajo več pokritih objektov, zgrajenih na manjšem prostoru. Med te objekte sodijo tudi sušilnice in skladišča za hmelj. Pomembna so tudi že utrjena dvorišča, zgrajene naprave za odtok vode in razpoložljiva elektrika za pogon in razsvetljavo. Zategadelj bomo gojili hmelj predvsem tam, kjer že v bližini obstojajo gospodarska dvorišča s skladišči za hmelj in repro-material, strojnimi remizami, su- Jureš Anton, upravnik obrata Celje Vidmar Marija, delavka — Celje Mähen Ivan. kooperant — Celje Krošelj Elizabeta, kuharica — Pe-trovče Gradišnik Franc, kooperant — Petrovče Lilija Alojz, upravnik obrata Polzela Hropot ing. Jože, vodja last. pro-izv. — Prebold Marinc Karel, kooperant — Prebold Svet Edi, vodja last. proizvodnje Tabor Natek Norberd, kooperant — Tabor Zliže,j Franc, upravnik obrata Vransko Pistotnik Stanko, kooperant — Vransko Pečolar Stefan, upravnik obrata Vrbje Horvat Djurdja, delavka v rast. proizv. — Vrbje Kralj Vlado, vodja kooperacije — Vrbje Patekar Blaž, delavec v rast. proizvodnji — Vrbje Žohar Martin, vodja mehanične delavnice — Vrbje Sredenšek Alojz, kooperant — Vrbje Dolinar Marko, kooperant — Vrbje Zatler Viktor, vodja prodaje — Mleko Kolšek Franc, žagar — obrat Gozdarstvo Štruc Jože, upravnik obrata Mesnine Celje Felicijan Ivan, vodja čistilnice — Mesnine Hren Alojz, ekonom obrat Mesnine Krajnik Milena, knjigovodja — obrat Mesnine Pušnik Mirko, skupinovodja sušilnice — Mesnine Suholežnik Jože, sekač v klavnici — Mesnine Tajnšek Viktor, mlinar Mešal-nlca — Hmezad šilnicami itd., ali pa tam, kjer je mogoče z malimi naložbami zagotoviti s preureditvami povečanje zmogljivosti teh objektov. Le v izjemnih primerih se bomo odločili za graditev docela novega dvorišča z navedenimi vzporednimi objekti. Izbira zemljišča za povečano saditev hmelja je odvisna med drugim tudi od možnosti pridobitve le-tega od zasebnikov. Ce strnemo opisane in ostale zahteve in omejitve, potem bi perspektivno povečanje hmeljišč in celotnega pridelka v družbenem sektorju hmeljarstva znašalo: stanje I. 1961 237 ha = 380 t stanje 1. 1966 761 ha = 1218 t stanje 1. 1973 900 ha = 1520 t Podatki povedo, da smo z ozirom na stanje hmeljišč v letu 1961 povečali le-ta za 321 %. Nadaljnje širjenje hmeljišč bo sicer počasnejše, vendar pa ne bodo napori zato nič manjši. Doslej smo dolgoročne naložbe usmerjali predvsem v pridobivanje in urejanje zemljišč in povečanje hmeljskih nasadov, medtem ko bomo v prihodnje vlagali več sredstev v vzporedne objekte in družbeni standard. g. F. Škafar ing. Polde, ref. za plan — uprava Zilnik Minka, vodja kadrov, social, službe — uprava Mandatna doba 2 leti: Jelovšek Marjan, kooperant Petrovče, namestnik predsednika Ferlinc Franc, vodja kooperacije — Braslovče Poteko Ivan, vodja stroj, parka Braslovče Klokočovnik Franc, delavec v polj. — Braslovče Fohda Anton, kooperant Braslovče Zupanc Stanko, v. d. obr. ing. za hmelj. — Petrovče Ing. Okrožnik Peter, obr. Ing. v rast. pr. — Petrovče Kučer Alojz, vodja kooperacije — Petrovče Golčar Franc, traktorist — Petrovče Turnšek Pongrac, kooperant Polzela Vogrinc Franc, upravnik obrata Prebold Brežnik ing. Jože, obrat. ing. za hmelj. — Šempeter Verstovšek ing. Franc, vodja stroj, par. — Šempeter Žagar Stanko, vodja kooperacije Šempeter Cokan Vinko, kooperant — Šempeter Strožer Ivan, tehnik v koop. — Trnava Vasle Jože, kooperant — Trnava Ivančič ing. Ivo, upravnik obrata Vojnik Gmajner Anton, vodja kooperacije — Vojnik Golob Avgust, kooperant — Vojnik Češarek Jože, računovodja — obrat. Mirosan Hrušovar Alojz, upravnik obrata Mleko Marolt ing. Jože, vodja farme Podlog — Mleko Benčina Jože, vrtnar — obrat Vrtnarstvo Krašovic Milan, tehnični -vodja — obrat Hmezad Pintar Emil, tehnični manipulant — Hmezad Cvetko Janko, vodja mehan. delav. — K. S. postaja Krušič Martin, računovodja, K. S. postaja Uranjek Mihael, upravnik obrata »Hišni sklad« Tiselj Slavko, upravnik obrata »Prehrana« V UPRAVNI ODBOR PODJETJA so izvoljeni naslednji člani: a) Člani: Cizej Milica, računovodkinja obrata »Mesnine Celje; Goršek Andrej, upravnik obrata Šempeter; Hrušovar Alojz, upravnik obrata »Mleko« Celje; Ivančič ing. Ivo, upravnik obrata Vojnik; Kralj Vlado, vodja kooperacije v obratu Vrbje—Gotovlje; Krašovic Milan, tehnični vodja v obratu »Hmezad« Žalec; Kučer Lojze, vodja kooperacije v obratu Petrovče; Napotnik Simon, tehnik na obratu Mirosan; Pšaker Ciril, vodja odkupa in reprodukcije v obratu Polzela; Škoberne Niko, upravnik obrata Kmetijska strojna postaja Žalec; Vogrinc Franc, upravnik obrata Prebold; Fonda Anton, kooperant iz obrata Braslovče; Natek Norbert, kooperant iz obrata Tabor; Planinšek Franc, kooperant iz obrata Celje. b) Namestniki članov upravnega odbora: Farčnik Ivo, vodja kooperacije v obratu Vransko; Luževič ing. Janez, vodja lastne proizvodnje v obratu Vojnik; Medved Jože, tehnik v obratu Vrtnarstvo Celje; Korber ing. Vid, upravnik obrata Mirosan—Petrovče; Omladič ing. Edi, upravnik obrata Tabor; Pinter Emil, tehnični manipulant v obratu »Hmezad« Žalec; Pugelj ing. Bogdan, upravnik obrata Trnava; Poteko Ivan, vodja strojnega parka v obratu Braslovče; Potočnik Franc, tehnik kooperacije v obratu Prebold; štruc Jože, upravnik obrata »Mesnine» Celje; Tratnik Andrej, gozdar v obratu Gozdarstvo Polzela; Gajšek Viktor, kooperant v obratu Petrovče; Golob Avgust, kooperant v obratu Vojnik; Turnšek Pongrad, kooperant v obratu Polzela. V NADZORNI ODBOR PODJETJA so bili izvoljeni: Plaskan • Vlado, direktor sektorja kooperacijske proizvodnje; Grm Tone, tehnični vodja obrata »Mesnine« Celje; Cvikl Janko, upravnik obrata Braslovče; Rozman Ivan, finančni inštruktor v podjetju; I.evar Ferdo, živinorejec v enoti Založe. V SVET KOOPERANTOV PODJETJA Je izvoljen v naslednjem sestavu: Umbreht Rafko, kooperant, Andraž tol — Polzela; Scrdoner Peter, kooperant, Parižlje — Braslovče; Kronovšek Ivan, kooperant, Orla vas — Trnava; Krajnc Alojz, kooperant, Višnja vas — Vojnik; Jelovšek Marjan, kooperant, Petrovče; Cetina Jože, kooperant, Sp. Grušovlje — Šempeter; Marinc Karel, kooperant — Prebold; Planinšek Franc, kooperant, Hudinja 14 — Celje; Lesjak Franc, kooperant, Miklavž 12 — Tabor; Kladnik Robert, kooperant. Ceplje — Vransko; Kuder Ivan, kooperant, Pongrac — Griže. Delavski svet je na tem zasedanju izvolil še 11 stalnih komisij, ki bodo delovale kot pomožni organi DS. Izvoljene so bile naslednje komisije: 1. KOMISIJA ZA INVESTICIJSKO IZGRADNJO IN RAZVOJ (7 ČLANOV) Lilija Lojze, upravnik obrata Polzela, predsednik: Janše Jože, vodja investicijskega oddelka, tajnik, in člani: Selih ing. Franc, programer v razvojnem sektorju; štruc Jože, upravnik obrata »Mesnine« Celje; . Bobovnik Mišo, direktor obrata »Hmezad« Žalec; Kuder Anton, tehnik v obratu Celje; Omladič ing. Edi, upravnik obrata Tabor. 2. KOMISIJA ZA ORGANIZACIJO IN EKONOMIKO V PODJETJU (7 ČLANOV) Predsednik: Zužej Franc, upravnik obrata Vransko; tajnik: Jeričck Zlatko, vodja plansko-analitskega oddelka; člani: Marinc Ernest, glavni računovodja podjetja; Holobar Vojko, računovodja investicij; Žagar ing. Marjan, vodja strojnega parka v obratu Prebold; Kolenc Vinko, direktor sektorja lastne proizvodnje: Smodiš Feliks, računovodja obrata Šempeter. 3. KOMISIJA ZA DELITEV ČISTEGA DOHODKA IN OSEBNEGA DOHODKA (9 ČLANOV): Predsednik: Jureš Anton, upravnik obrata Celje; tajnik: Jeriček Zlatko, vodja plansko-analitskega oddelka; člani: Žilnik Minka, vodja kadrovsko-socialne službe; Jager Vlado, računovodja v obratu Vrbje-Gotovlje; Zupanc Stanko, vodja lastne proizv. v obratu Petrovče; Vizo-višek Drago, ekonomist v obratu »Mesnine«; Glinšek ing. Slavko, vodja kooperacije na obratu Polzela, Brežnik ing. Jože, vodja lastne proizvodnje v obratu Šempeter; Marolt ing. Jože, vodja farme Podlog. 4. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA (5 ČLANOV) Predsednik: Vogrinc Franc, upravnik obrata Prebold; tajnik: Spegltč Franc, kadrovnik; člani: Verstovšek ing. Franc, vodja strojnega parka v obratu Šempeter; Drobne ing. Marjan, vodja last. proizv. v obratu Vrbje—Gotov.; Rojnik Milenko, vodja farme Zalog. 5. KOMISIJA ZA DRUŽBENI STANDARD IN STANOVANJA (7 ČLANOV) Predsednik: Ferlinc Franc, vodja kooperacije v obratu Braslovče; tajnik: ZUnik Minka, vodja kadrovsko- ŽIČNICE V PRIHODNJE ----------- SVETA PODJETJA ---------------------3 Knjižice kooperacijske proizvodnje socialne službe; Člani: Tiselj Slavko, upravnik obrata »Prehrana«; Ura-njek Miha, upravnik obrata »Hišni sklad«; Ivančič Franc, referent za HTV službo; Polajner Jolanda, knjigovodja v obratu »Mesnine« Celje; Kuder Slavko, tehnik v obratu Vrbje—Gotovlje. 6. KOMISIJA ZA HIGIKNSKO-TKHNICNO VARSTVO (7 C1.ANOV) Predsednik: Zatler Viktor, vodja prodaje v obratu »Mleko«; tajnik: Ivančič Franc, referent za HTV službo; Člani: Medved Jože, tehnik v obratu Vrtnarstvo; Teržan Dušan, vodja prevoza v obratu Strojna postaja; Cokan Ivan, tehnik v obratu Braslovče; Pekošek Jože, vodja strojnega parka v obratu Vojnik; Kolšek Ivan, vodja strojnega parka v obratu Polzela. 7. KOMISIJA ZA POŽARNO VARNOST IN VARSTVO DRUŽBENE IMOVINE (7 ČLANOV) Predsednik: Žagar Stanko, vodja kooperacije v obratu Šempeter; tajnik: Jug Vinko, referent za strojništvo; člani: Cimperman Alojz, tehnik v obratu Petrovče; Kolšek Vlado, traktorist v obratu Šempeter; Vučer Martin, referent za požarno varnost v obr. »Hmezad«; Štorman Stanko, skladišnik v obratu Vrbje— Gotovlje; Ivančič Franc, referent za HTV. 8. KOMISIJA ZA IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV IN STIPENDIRANJE <7 ČLANOV) Predsednik: Hropot ing. Jože, vodja proizvodnje v obratu Prebold: tajnik: Wagner ing. Marija, referent za izobraževanje; člani: Grabnar Ludvik, referent za kooperacijo; Ma-rovt ing. Stane, tehnolog v obratu »Mleko«; Korenjak ing. Tone, vodja last. proizv. v obr. Braslovče; Zupa-nek Janko, vodja str. parka v obratu Vrbje—Gotovlje; Okrožnik ing. Peter, obrat Petrovče. 9. KOMISIJA ZA ZAŠČITO DELOVNIH DOLŽNOSTI Predsednik: Ivančič ing. Ivo, upravnik obrata Vojnik; namestnik: Pirkmajer Fedor, pravnik v pravni službi; Člani: Franko Jože, vodja splošne službe v obratu »Mesnine«; namestnik: Janjič Savo, vodja rastlinske proizvodnje v obr. Petrovče. 10. KOMISIJA ZA STATUT IN DRUGE SAMOUPRAVNE AKTE (7 ČLANOV) Predsednik: Uranjek Miha, upravnik obrata »Hišni sklad«; tajnik: Vy-bihai ing. vili, urednik lista »Hmeljar«; Člani: Plaskan vlado, direktor sektorja kooperacije; Kač Karel, direktor splošnega sektorja; Ivančič Franc, predsednik sindikalnega odbora; Pirkmajer Fedor; pravnik v pravni službi; Bobovnlk Mišo, direktor obrata »Hmezad« Žalec. 11. KOMISIJA ZA PROGRAM O PREHODU NA 42-URNI TEDNIK (7 ČLANOV) Predsednik: žilnik Minka, vodja kadrovsko-socialne službe; tajnik: Cehner Karel, planer v planskem oddelku; člani: Drobne ing. Marjan, vodja last. proiz. v obr. Vrbje—Gotovlje: Jeriček Zlatko, vodja plan-sko-analitskega oddelka; Zvar Ernest. direktor gospodarsko-račun-skega sektorja; Poljanec ing. Bernard, obrat Celje; Vizovišek Drago, ekonomist v obratu »Mesnine«. Prve seje upravnega odbora, nadzornega odbora in sveta kooperantov podjetja bodo v naslednjih dneh. Na sejah se bodo ti organi konstituirali in izvolili svoje predsednike in namestnike predsednikov. Novoizvoljeni DS obratov so že imeli prve seje. Sledijo še prve seje obratnih svetov kooperantov, seje komisij DS podjetja in obratov. S tem so izvoljeni vsi organi podjetja in obratov za naslednjo mandatno dobo. Prepričani smo, da bo tudi novoizvoljeni samoupravni mehanizem uspešno deloval. Vsak organ ima odrejeno vlogo in področje dela. Od aktivnosti slehernega člana kateregakoli organa pa zavisi uspešno reševanje odgovornih nalog, ki čakajo delovno skupnost podjetja v naslednjem obdobju. Vsem novoizvoljenim organom želimo pri njihovem delu polno uspehov! Po sklepu komisije za trajno gospodarsko sodelovanje s kmetijskimi proizvajalci, je Kmetijski kombinat založil knjižice kooperacijske proizvodnje, katere prejmejo vsi tisti proizvajalci, ki imajo ali bodo imeli sklenjene kakršnekoli proizvodne pogodbe s kombinatom. Namen knjižice je naslednji: a) omogočiti kooperantom koriščenja pogodbenih pravic tako, kot je s pogodbami določeno in uvesti točno evidenco o koriščenju teh pravic oziroma evidenco prevzetega repromate-riala, sprejetih denarnih akontacij in izvršenih strojnih uslug; b) omogočiti obračun po vsaki pogodbi posebej in to v pogodbeno določenem času. Točna evidinca v knjižici, ki mora biti vsklajena z evidenco v računovodstvu področnega obrata, naj onemogoči nesporazume pri obračunu in pravde pred sodišči, do katerih je žal prihajalo. Kooperantom bodo odpadle tudi vse sitnosti in pota, ki so jih do sedaj imeli pri ugotavljanju obveznosti do proizvodnega obrata. Knjižica naj omogoči tudi hitrejše obračune po oddaji pogodbenih pridelkov, tako hmelja kot ostalih. Z njo odpravljamo dosedanji način obračuna, ko smo pri obračunu hmelja zajeli tudi vse finančne odnose iz drugih pogodbenih razmerij, pa če je to proizvajalcu prijalo ali ne. Vlaganja kombinata, na primer v vzre- jo pitancev, se bodo obračunala pri oddaji pitancev itd. Seveda bo kooperant pri obračunu hmelja lahko vplačal tudi na račun vlaganj kombinata v ostalo pogodbeno proizvodnjo, če bo to želel, ni pa nujno. V kooperacijsko knjižico se vpišejo osnovni podatki kooperanta in n jegovi pooblaščeni zastopniki. Za vsako sklenjeno pogodbo se vpišejo obveznosti kooperanta in obveznosti kombinata. Za vsako pogodbeno razmerje posebej se sproti vpisuje izdaja repromatertala z navedbo cene in izplačila denarnih akontacij. Vpis vrši vodja skladišča oziroma blagajnik. Kooperant dobi pri vpisu v knjižico tudi en izvod izvirne dokumentacije ( dobavnica, blagajniški izdatek itd.). Koriščenje strojnih storitev vpisuje v knjižico knjigovodja kooperacije na osnovi delovnih nalogov. Knjižica ima listnico, v kateri se naj shranjujejo delovni nalogi strojnih storitev do vpisa v knjižico. Delovne naloge za vpis v knjižico predloži knjigovodji kooperacije občasno kooperant sam in sicer v čim krajšem času. V rubriko obveznosti kombinata se vpiše količina umetnih gnojil in ostalega repromateri-ala ter strojnih, storitev, ki kooperantu pripadajo po kooperacijski ceni, kakor tudi višina denarne akontacije. V to rubriko se vnesejo obveznosti, ki so določene v pogodbi. (Nadaljevanje na 4. strani) 1. maj-praznik čestita Kmetijski kombinat Žalec vsem svojim delavcem, kooperantom in poslovnim prijateljem iH SÉ ms 'M m M podatke. Morda bo kdo dejal, da uvajamo nekaj novega, ki bo po nepotrebnem zahtevalo dodatno delo. Temu pa ni tako. Upoštevamo najvažnejše načelo, ki naj velja za kooperacijsko proizvodnjo: odnosi med obema pogodbenima strankama naj bodo čisti in interesantni za oba partnerja. Predpogoj za to pa je obojestranska tekoča evidenca. Tudi kooperantje naj ne smatrajo knjižice za odveč, saj jim bo pripomogla k boljši evidenci njihovega gospodarjenja. Za vse tiste, ki s kombinatom nimajo proizvodnih odnosov, bo kombinat odprl trgovine z re-promaterialom na Vranskem, Polzeli in v Braslovčah, Žalcu, Celju ter Vojniku. Trgovine bodo prodajale repromaterial po prostih cenah in proti takojšnemu plačilu. Kmetovalce bodo oskrbovale tudi z manjšimi stroji in potrebnim kmetijskim orodjem. Plaskan Vlado mesa Manj besed več dejanj Enaindvajsetega aprila so se sestali člani ZK na upravi. Uvodoma je sekretar tov. Janše Jože pozdravil tovariša Uranjeka Mihaela in Omladiča Franca, ki sta prišla iz drugih organizacij. Sprejet je bil program dela za 1966. leto, ki Äied ostalim narekuje razširitev političnega dela, razvoj notranjih odnosov, utrditev partijske in delovne discipline, večjo angažiranost v vseh dejavnostih, od dela v komisijah do kulture, družabnosti in športa. Uvodne in zaključne besede generalnega sekretarja ZKJ Josipa Broza Tita na tretjem plenumu CK ZKJ in sklepe plenuma je na široko tolmačil tovariš Ivančič Franc. V plodni razpravi, ki se je razvnela potem, je tov. Janše poudaril, da so skupna investicijska sredstva KK decentralizirana in z njimi razpolagajo delavski sveti obratov. Jeri ček Zlatko pove, da so naša načela delitve osebnih dohodkov — v skladu s sprejetimi načeli delitve na VIII. kongresu ZKJ in na III. plenumu. Pri nas je bila delitev OD v okviru podjetja in je bila delitev po obratih odvisna od tega okvira. Se lani so uporabljali obrati pri delitvi OD politiko »mira v hiši«. Letos smo prešli na delitev OD ločeno po obratih in se kažejo že prvi pozitivni rezultati v pametnem gospodarjenju s sredstvi. Uprava je skupna ' služba združenega podjetja in dela pd programu poenostavljenega dela, ne pa po normah. Plaskan Vlado poudarja, da uprava ni več sama sebi namen, marveč je skupna služba kombinata. »Zdi se mi,« pravi, »da je razkorak med OD kolegov v proizvodnji in administraciji. Demokratični centralizem nam narekuje sprejemanje konkretnih stališč do dogodkov v kombinatu. V odnosih bodimo čisti in ne bo več takih težav, kot so se porajale! Dosledni in kritični bodimo tudi do sebe!« »Tako, kot je bila menjava sto starih dinarjev za enega novega, naj bo geslo, sto starih besed za eno novo, če hočemo, da bodo naši sestanki krajši in da se bomo otresli apatičnosti, ki nas mori,« je dodal tovariš Jeriček. Tovariš Kolenc Vinko je govoril o lastni proizvodnji, ki še ni končala z izgradnjo in zaradi tega angažira pretežni del sredstev. Sredstva troši v taki meri zaradi široke proizvodnje in zaradi velikega števila zaposlenih. Na obratih so pričeli varčevati. Paziti moramo, da ne bo šlo varčevanje na račun proizvodnje prihodnjih let. Strokovni kader se je vidno izpopolnil in bo moral prav letos vložiti v proizvodnjo ves svoj trud. Ob zaključku seje je bil sprejet predlog sekretarja, da se člani ZK iz mešalnice močnih krmil priključijo obratu Hmezad. Vy Naše področje se s kvalitetnim spitanim materialom ne more pohvaliti. V Sloveniji je področje najkvalitetnejšega govejega mesa okolica Murske Sobote, kjer imajo svetlolisasto pasmo (simentalsko). Zaradi boljše kvalitete dosegajo tudi višjo odkupno ceno na zunanjem tržišču. Po kvaliteti sta za Mursko Soboto Ljubljana in Kočevje. Če želimo dosegati boljše cene, predvsem pa, če si želimo zagotoviti zunanji trg, se mora-proizvodnja tem zafitevam prilagajati. Področja Slovenskih Konjic, Laškega in našega kombinata so pasemsko najbolj pisana. To bi lahko — in moramo — popravili z nakupom simentalske živine na Hrvaškem, kjer so se pokazale ugodne možnosti za nakup telet, težkih okoli 200 kilogramov v starosti do 6 mesecev.Za nas bi pa bil vsekakor najugodnejši nakup 100 kg težkih telet. Pri doseganju višje ali nižje prodajne cene je predvsem odločujoč čas prodaje, ki je najugodnejši od maja do septembra. Zato bi morali proizvodnjo, predvsem lastno, usmeriti tako, da so živali godne za oddajo prav v tem času. S tem v zvezi pa se spet pojavlja problem dobave živine za pitanje v času, ko oddamo največ živine. Obrat Mesnine se s svojo službo obvezuje, da bo organiziral dobavo tako, da bo dobava pitovnega materiala za vse obrate zadostna in zadovoljiva. V ta namen izdelajo posamezni obrati (mesečno) točen plan oddaje živine in potreb po njej. Strokovni kader obrata Mesnine se obvezuje da bo nudil pri prevzemih proizvodnim obratom vso strokovno pomoč, da bo kvaliteta prevzete in kasneje spitane živine res na primerni višini, kar je v korist obema. Delo in njega praznik sta v ponos slehernemu deiavcu, kmetu in delovnemu inte-ligentu; ponos na vse ustvarjeno v prid človeštva v preteklosti, sta ponos, čast in dolžnost, da prispevamo s svojim delom in ustvarjalnostjo dobrine za koristi narodov in ljudstev, da se borimo za mir in sožitje med narodi. fS\$ matyaf\ --------------- Obrat T»bar je pred dosedanjo organizacijsko obliko doživel več sprememb, ki so bile pogojene z družbenim razvojem. Vse te prehodne oblike od nabavne, prodajne in obdelovalne zadruge, zadružne ekonomije ter samostojne zadruge so sicer imele v teh obdobjih vpliv na razvoj, vendar pa so onemogočale dolgoročno perspektivno planiranje lastne in kooperacijske proizvodnje. Delavci v lastni aid pa kmetje v kooperacijski proizvodnji niso imeli jasne perspektive in cilja, ki bi jih naj usmerjal v delu. Ta problem je z ustanovitvijo združene zadruge KZ -»Savinjske doline« in -Kmetijskega kombinata« ter pozneje leta 1964 z združitvijo le-teh bil v celoti odpravljen. V tem času se je pristopilo k dolgoročnemu planiranju razvoja lastne in kooperacij- Tabor v cvetju. ske proizvodnje kot celote in za posamezne obrate. Kmet kooperant in delavec, sta s tem. posebno še, ker lahko preko organov samoupravljanja vplivata na programiranje, dobila jasnejše perspektive, vsem nam je cilj, da si z večjo in rentabilno tržno proizvodnjo, ustvarimo boljše pogoje za razvoj in osebni standard. Deta 1964 sta se združila bivši obrat Tabor KZ -»Savinjske doline« kot nosilec kooperacijske proizvodnje in delovišče kmetijskega kombinata obrat Laikova vas -s ca. 40 ha obdelovalne zemlje. Obrat sestavlja 5 poslovnih enot, od katerih stg lastna itn kooperacijska proizvodnja osnova, strojni park, reprodukcija in uprava pa dejansko servisi os-, novnim dejavnostim. Kooperacija V stremljenju, da bi se tudi kooperacijska proizvodnja razvila v produktivnejšo tržno proizvodnjo. se obrat, kakor tudi kmetje — kooperantje, srečuje z najrazličnejšimi problemi, kot so: Razdrobljenost parcel, omejene proizvodne" kapacitete, strmine, delovna sila itd. Povprečna 5 NAŠI OBRATI OBRAT TABOR S posegi, kot jè nabava plemenskih krav in telic, nismo uspeli, uspevamo pa pri posredovanju pasemskih telet. .Uspeh tega bo viden šele čez nekaj let. Drugi problem, ki tudi neposredno vpliva na razvoj živinoreje, so izredno nizki travniški donosi in s tem v zvezi je tudi kvaliteta velikost kmetij na našem področju je ca. 3 ha. Z ozirom na gornje vidijo kooperantje sami rešitev v specializaciji proizvodnje in je zaradi tega naše delo večkrat nagrajeno z uspehom. V nizkem predelu se usmerjajo v hmelj anskO-živinorejsko proizvodnjo, v višjih predelih pa v živinorejsko in deloma tudi hmeljarsko proizvodnjo. Razvoj v tej smeri poteka nenehno naprej. Nekateri kooperantje so danes že specializirani tržni proizvajalci, drugi so na prehodu, so pa še kmetje, ki še vedno gospodarijo po starem in ne upoštevajo naših priporočil, oziroma ne gredo sporedno s časom. Vemo, da čas in družba zahtevata svoje in da bodo prej kot slej tudi ti opazili, da bo potrebno proizvodnjo preusmeriti. Uspehe našega dela v kooperaciji smo do nedavnega merili samo z višino prodaje tržnih proizvodov. V letu 1966, v času gospodarske reforme, pa upoštevamo tudi to koliko je strokovni kader delal investicijsko; to vje na področju preusmeritve v tržno proizvodnjo in konkretno z višino investicij v kooperaciji. Investicije 'v kooperaciji smo do lanskega feta zanemarjali, v letošnjem letu pa tudi tu beležimo lepe uspehe. Zgradili smo 6. ha žičnic in adaptirali dve pitališči za ca. 8.000 komadov brojlerjev. Delo v tej smeri teče naprej. Za drugo leto predvidevamo, da bomo o kooperaciji obnovili ca. 8 ha hmeljišč. Žal za obnovo ni dovolj "interesa in je potrebno - veliko prepričevanja. Naš cilj je, Obiralni stroj, sušilnica in novo skladišče obrata Tabor v Kapli. da obnavljamo tudi v kooperaciji. Omejuje nas, da kooperantje nimajo primernih zamlj.išč in je na takih površinah žičnica neprimerno dražja kot v večjem kompleksu. V živinorejsko proizvodnjo neposredno ne investiramo, posredujemo pa posojila za nabavo plemenskih krav in telic. Čeprav ima živinoreja na našem območju veliko možnosti za razvoj, pa 100 odstotno povečanje prodaje pitancev od 50 komadov v letu 1963 na 110 komadov v letu 1965 ne smemo smatrati za uspeh. Porast živinorejske tržne proizvodnje bi lahko bil še dosti večji, če bi uspeli rešiti pasemsko vprašanje osnovne črede, to je krav. krme. Smatramo, da moramo ravno v travništvu izkati možnost za razvoj živinoreje. Z enim posegom v travništvu, z gnoje- Krava Miška sivorjave pasme je dala v štirih mesecih po tretjem teletu že 2.150 litrov mleka. Lastnik je Lesjak Milan iz Ojstriške vasi. Štirideset pitancev, težkih do 180 kg v oskrbi Drolc Marice v Ojstriški vasi, lepo prirašča. Pitanci so namenjeni za dopitanje v kooperaciji. njem z umetnimi gnojili, bi dosegli več krme, več živine, več gnoja in višji dohodek kooperanta in obrata. Tudi pašo v čredin-kah ■ bo potrebno v kooperaciji čim bolj forsirati. V lanskem letu smo pričeli razvijati tudi proizvodnjo brojlerjev —, piščancev, letos pa jih bomo spitali že ca. 40.000 komadov. Tako bomo omogočili, oziroma želimo omogočiti kmetom, ki so izgubili zemljo po arondaciji, stalni vir dohodka. Zanimivo pa je, da se za tó proizvodnjo bolj ogrevajo nekmetje. 6 ® f"rrvotyxJ\ Realizacija tržne proizvodnje kooperacije 1964 1965 Kultura CÖ G tuD M CÖ . G j? i' : * Površi glav C/3 1 >03 ^ CÖ 8 G a Indeks 100 Hmelj 70 128.866 62,07 90.709 88,7 70,39 Pitanci 52 24.440 110 48.412 211,5 198,08 Prašiči 65 6.500 129 11.359 198,4 174,75 Brojleri — —' 10.500 13.000 — — Kooperacijska proizvodnja je pogodbena in v njej nastopata dva partnerja, kmet-kooperant in obrat, zato je potrebno, da ta sloni na. obojestranskem zaupanju, sodelovanju in na pogodbenih obveznostih. Zaupni pomenek ob vodnjaku v Miklavžu med kooperantom Lesjak Francem, sinom Brankom in vodjo kooperacije obrata Tabor, Uranjek Franjom. Lastna proizvodnja Ko je obrat leta 1964 prevzel bivšo delovišče obrata Latkova vas v Kapli, se je srečal s težkimi organizacijskimi in tehnološkimi problemi, ki jih je bilo treba rešiti in vskladiti. Osnove za razvoj so bile dane, vendar pa so proizvodne kapacitete in tehnična opremljenost bile tako majhne, da bi ta enota organizacijsko in tehnološko težko obstojala. Problem smo rešili s pospešenim investiranjem v . osnovne kapacitete hmeljišča od leta 1965 pa poleg hmeljišč tudi v opremo, skladišče itd. V tem času je obrat investiral nad 140 milijonov starih din, ki jih je dobil iz združenih sredstev podjetja in kreditov. Kljub gornji investiciji pa je rentabilnost OS zagotovljena, ker 'so le ta vsklajena s proizvodnimi kapacitetami in sposobnostmi. Leta 1964 je bruto dohodek LP proti kooperaciji znašal le 30 odstotkov, v letu 1965 pa že 90 odstotkov. Perspektivno, v kolikor bi šel razvoj kooperacije z enakim tempom kot LP, bi ti dve proizvodnji bili enako zastopani v tržni proizvodnji in pri bruto dohodku obrata. V celoti je LP aktivna dejavnost in ustvarja tudi sklade. Po panogah daleč prednjači hmeljanstvo, medtem ko sta r aast inska proizvodnja in živinoreja zaradi izredno zamočvirjenih zemljišč in s tem tudi zaradi slabe osnovne krme v pasiva. Proizvodnja v lastni proizvodnji “1964 1965 Kultura > S, Skupaj > ^ Skupaj iS a« ■ ra iS « M ^ X! at e 8,8 1.683 14.814 11,38 1.580 17.989 5,4 1.604 8.830 17,20 r.450 24.872 17,2 230 3.956 12,19 271 3.306 1,90 2.600 4.940 3,30 2.730 9.010 1,90 44.000 83.600 7.00 45.170 316.200 37,2 6.588 245.073 32 5.581 178.600 Hmelj 'stari II. letnik I. letnik Pšenica Koruza sil. Travniištvo Živinoreja 162 PLC hmelja je bila leta 1964 1.062 dlim/kg, leta 1965 pa kljub porastu cen repromateriala 1.152 din/kg. Strojni park Fizična kakor tudi finančna realizacija je enako kot pri odkupu in reproduktu neposredno vezana na obseg LP in proizvodnje v kooperaciji. Naš strojni park je bil z oziram na energetsko opremljenost — (KM/ha) — 150 predimenzioniran, medtem, ko njegova fižična sposobnost zaradi 'Slabe opremljenosti s priključki v konicah ni bila zadovoljiva. Letos bomo zmanjšali število traktorjev od 13 na 9 in jih opremili z manjkajočimi priključki. V konicah del bomo izvedli delo na izmene. Prejšnja leta je strojni park imel vedno negativen rezultat, ki je lani znašal celo 3,5 milijona din. Z gornjimi ukrepi želimo, da bi se rezultat občutno izboljšal. Analiza poslovanja za leto 1964 in 1965 Poslovni rezultat je bdi v letu 1964 ugoden, še boljši pa leta 1965. Obrat je po zaključnem računu vlagal v skupne sklade podjetja. Z ozirom na velike in- vesticije je iz teh skladov koristil več kot vložil. Kljub investicijam pa se rentabilnost osnovnih sredstev bistveno ni zmanjšala, ker je hkrati rastel tudi dohodek. Rentabilnost OS izražena s koeficientom izgleda takole: 1964 koef. 1965 koef. Vrednost proizvodnje v 000 339.706 _ _ 427.936 _ vrednost OS v 000 219.148 '° 303.725 V enem dinarju ustvarjenega dohodka je v letu 1964 bilo udeleženih 0,64 din OS, v letu 1965 pa 0,71 din OS. Ker se too perspektivno hitreje večal dohodek kot ipa vrednost OS, ker bodo investicije vložene v opremo sprostile delovno silo, bo razmerje še bolj ugodno. NadaJjne investira- nje bo moralo biti vsklajeno z dejansko potrebo tako, da to razmerje ne bo rušeno, ker vspo-redno z investiranjem nastopajo še druge obveznosti, kot so anuitete, ki imajo tudi zelo velik vpliv na poslovni rezultat in na stopnjo ekonomičnoisti. 1964 Celotni dohodek v 000 _ 339.706 realizirani stroški 000 289.58L, Stopnja ekonomičnosti se je kljub temu, da je ostanek CD v letu 1965 bil večji kot v letu 1964, zmanjšala in to na račun podra- 1964 Celotni dohodek 000 339.706 število zaposl. 57 ČUVANJE STANOVANJ JE V KORIST STANOVALCEV Po obstoječih predpisih imajo stanovalci, prav tako pa tudi hišni sklad določene pravice in dolžnosti. O vsakem izpraznjenem stanovanju bo odločal vlagatelj, komu ga bo dodelil. Stanovanje bo Kmetijski kombinat ali Institut za hmeljarstvo izdal koristniku z odločbo, ker ostane razpolagalna pravica vlagatelju stanovanjskega fonda. Na osnovi izdane odločbe pa bo hišni sklad podpisal s stanovalcem pogodbo. Z vsemi stanovalci bodo pogodbe podpisane do konca leta. V pogodbah bo navedena višina stanarine in v kakšnem stanju mora biti stanovanje ob eventualni preselitvi. Stanovalec, ki se bo izselil iz stanovanja, bo stanovanje zapisniško predal hišnemu skladu v prisotnosti njegovega predstavnika. V primeru večje obrabe, kot je določeno z amortizacijsko dobo, bo moral stroške popravila plačati stanovalec. Stanovalec, ki se bo vselil, bo prav tako stanovanje od hišnega sklada prevzel zapisniško. S takim delom bo obstoječi stanovanjski fond bolje varovan, sočasno bo ob se- koef. 1.18 1965 429.193 414.361- koef. = 1,04 žttve repromateriala in večjih anuitet. Bruto dohodek se je na zaposlenega v .primerjavi z letom 1964 povečal za 10 %. • BD/zaiposl. BD/zaposl. 429.193 = 5,959 = —g-— = 6,603 Iz gornjih podatkov bo obrat poleg priprave del in obračuna ter operativnega plana letno zasledoval in primerjal ter ugotavljal vzroke sprememb. Upravnik Edi ing. Omladič s sodelavci Čebele so iz čebeljnaka dedičev Hrovat iz Tabora poletele na bogato pašo. litvah vršena tehnična kontrola stanovanj, izboljšav, ki bodo izvršene s sredstvi investicijskega vzdrževanja; vsa preseljevanja bodo potekala s sodelovanjem hišnega sklada. Uranjek Mihael I Strokovni pogovori in nasveti hzwsrjfjy&v'Wi 5»S>k«5ì S*M m« Dela v hmeljiščih maja V PREJŠNJI ŠTEVILKI HMELJARJA SMO SE SEZNANILI S PRIPRAVAMI ZA HMEUSKO SEZONO IN Z DELI, KI PRIDEJO V POŠTEV V MESECU APRILU V NASLEDNJEM SESTAVKU PA BOMO GOVORILI O DELIH V MAJU. KI SO JIH PONEKOD OPRAVLJALI 2E V APRILU IN SO TAKOREKOC LE NADALJEVANJE APRILSKIH DEL. B Upamo, da je bil hmelj povsod pravočasno obrezan, saj so bila dela v prvi polovici aprila začeta s takšno skrbjo in ela- Po vseh hmeljiščih skrbno posa-jajo prazna mesta. Arklinič Vinko koplje jamo za sadiko. nom, kot že nekaj let ne. Računamo tudi, da je precej žice za vodila že napeljane in hmeljev-ke postavljene. Kar še ni, bo izvedeno med prvomajskimi prazniki ali takoj po njih. Če nam bo vreme naklonjeno, bomo po praznikih pričeli s čiščenjem in napeljavo poganjkov. Verjetno je le malo kooperantov štore še zasipalo, čeprav nekateri trde, da je zasipanje štorov nujno, da se rastlina bolje drži in manj izsuši. S poskusi in iz večletne hmeljarske prakse je ugotovljeno, da so pridelki na zasutih in nezasutih štorih enaki. O prednostih opuščanja zasipanja štorov smo že pisali. Edino na mladih, neenakomerno globoko sajenih hmeljiščih, če so preveč odkopana, da glave štorov gledajo ven, jih je treba prisuti le toliko, da hmelju omogočimo takojšnje odganjanje korenin. Hmeljišča, za katera vemo, da so vsako leto polna kuštravcev, poškropimo, ko so poganjki povprečno 20 do 25 cm visoki. Za to škropljenje uporabljamo organske , fungicide (ortocide, dithan) v znanih koncentracijah. Če se močneje pojavijo bol-hači, temu škropivu dodamo še metasystox. Bolhače bomo uspešno zatirali tudi z dimekro-nom. Skoraj cel mesec maj bomo morali hmelj napeljevati na oporo, te ko so poganjki dolgi 20 do 30 cm, lahko pričnemo s predhodnim čiščenjem in odbi-ro poganjkov, da s tem zmanjša mosamo delovno konico dokončne napeljave na oporo. Pri tem čiščenju odstranjujemo roparje in odvečne poganjke. Puščamo pa vsaj dvakratno število potrebnih poganjkov za napeljavo. Odbiramo tiste poganjke, ki so močni, zdravi in ki rastejo iz sredine štora. V zgodaj rezanih hmeljiščih — in teh letos ni malo — če bo v ugodnih vremenskih prilikah rast hitra, ne napeljujemo najdaljših poganjkov, ampak srednje, v posameznih primerih najkrajše. S tem se izognemo negativnemu vplivu zgodnje rezi, nasad pa je bolj izenačen. Na izenačenost nasadov sploh premalo pazimo. Na njivah, kjer se je rez zavlekla za teden dni ali več, na bolj zgodaj rezanem delu ne napeljujemo najdaljših poganjkov. Na eno vodilo ali hmeljevko napeljujemo po dve, tri ali štiri poganjke, kar zavisi od gostote sajenja odnosno od števila vodil na hektar. Štirje poganjki na enem vodilu so običajno preveč zlasti v nasadih, kjer je rast zelo bujna. V nasadih, ki so šibki, pa tudi z večanjem števila trt ne dosežemo zaželenega uspeha. V vsakem primeru puščamo 2 do 3 rezervne poganjke, ki jih nato ob drugi napeljavi ali navijemo na oporo, če je napeljani poganjek zaradi kakršnegakoli vzroka propadel, ali pa jih odstranimo. Rezervne poganjke razmejimo z zemljo, ki jo prisujemo na štor in obrnemo stran od opore. Zasipanje štorov ob napeljavi poganjkov naj ne bo previsoko, naj bo le tolikšno, da poganjke nagnemo in jih zasujemo po dolžini 5 do 10 cm. Pri napeljavi pazimo, da napeljemo vsak poganjek posebej, najprej najdaljšega in nazadnje najkrajšega. Med seboj ovite poganjke prej odvijemo. Navijemo v smeri1 urnega kazalca. Vse ostale poganjke odrežemo tik ob štoru. Ko smo s prvo napeljavo končali, v večini primerov pričnemo takoj z drugo, da popravimo vse, kar ob prvi napeljavi ni bilo mogoče izvesti. Pri drugi napeljavi bomo v večini primerov nepotrebno rezervo že odstranili in porezali na novo odgnale poganjke. Ponekod bomo rezali te spodnje zalistnike. Po napeljavi poganjkov njivo skultiviramo, če je potrebno, na vsak način pa bomo kultivirali, Vezanje vodilnih žic na obratu Prebold. Dipl. ing. Pelikan Zvone če smo potrosili prvi obrok dušičnega gnojila. Prvi obrok trosimo v času od 10. do 20. maja v količini do največ 300 kg/ha, kar je odvisno od izgleda nasada. Trosimo po vsej površini v suhem vremenu. Tisti, ki iz kakršnih koli razlogov v zimskih mesecih ali aprilu niso potrosili fosfornih in kalijevih gnojil, naj ta gnojila zmešajo in potrosijo. Zlasti mešanica s kalijem povzroča ožige na hmelju, zato bodimo pri trošenju previdni! Prvoletni nasadi zahtevajo posebno skrb. Če so bili pravočasno posajeni, jim napeljemo vsakemu po eno vodilo. Napeljujemo čim je mogoče, saj jim damo oporo v neposredno bližino, napeljavo pa večkrat ponovimo. Okopavanje med vrstami in v vrsti mora biti temeljito, enako tudi gnojenje. Gnojimo v kolobar okrog sadike. V prvoletne nasade ne sejmo kot vmesnega posevka drugega kot peso, kolerabo, zelje ali nizek fižol! V mesecu maju se bodo pojavile že tudi listne uši. Nalet teh traja včasih zelo dolgo, zato moramo budno paziti nanje. S škropljenjem ne bomo pričeli takoj, ko opazimo prve krilate uši, pač pa nekoliko kasneje, ko opazimo že nekoliko večje število zelenih nekrilatih uši na spodnji strani listov. Take nasade bomo poškropili z meta-systoxom ali zalili s terrasyta-mom. Močno zapleveljena hmeljišča bomo morali v vrsti tudi ročno okopavati, obenem bomo hmelj nekoliko prisipali. V takih primerih bomo osipali hmelj s plugom le enkrat. Konec meseca bomo odstranjevali tudi spodnje zalistnike in skrbeli, da bo nasad hpielja vzorno oskrbovan. Ing. Milan Dolinar ŠKROPLJENJE HMELJIŠČ Z VELIKIMI PRŠILNIKI Projekt nove tehnologije v hmeljarstvu predvideva tudi uporabo velikih pršilnikov, saj bomo lahko z njimi poškropili hmeljišča v zelo kratkem času. Ker nimamo lastnih izkušenj, si je manjša grupa strokovnjakov ogledala delovanje takih pršilnikov. Izkoristili so namreč prijazno povabilo g. Haasa iz Roggenzella v Tettnangu, ki že več let z uspehom uporablja velike pršilnike firme Myers in smo ga letos v mesecu avgustu obiskali. Tetthang je eno izmed treh hmeljarskih področij v Zapadni Nemčiji in Se razprostira v bližini Bodenskega jezera. Kmetje se tu bavijo predvsem s pridelovanjem hmelja in sadja. Zemljiška posest je precej razdrobljena, za delo v kmetijstvu pa primanjkuje delovne sile. 8 J/ WmotyaA Škropljenje hmeljišč G. Haas je v Roggenzellii zgradil strojno postajo, v kateri so delavnice, garaže, skladišča in stanovanja za .delavce. Osnovna dejavnost te strojne postaje je. da nudi strojne usluge kmetom. Seznam teli uslug je zelo pester in obsega vsa dela od priprave nasada, oskrbe, rezi, zaščite do obiranja. To velja tako za hmeljišča kot za sadovnjake Vsa dela opravlja po vnaprej sklenjenem, dogovoru in jih obračunava na osnovi dejansko opravljenega dela. Pri njeni zaposleni strojniki in traktoristi so vešči vseh del in so res pravi mojstri. V nesezoni poprimejo tudi za »nestrokovna« dela kot je kopanje jam za nove nasade, gradnja žičnic, celo sečnja drv. pluženje zasneženih cest ipd. (I. Haas opravlja svoje usluge na precej velikem področju, saj so nekatere parcele oddaljene tildi do 30 km. /aradi tega je pršilnike montiral na Uni-moge, da hi za premike s parcele na parcelo in za polnjenje rezervoarjev z vodo porabil kar najmanj časa. Pršilni top firme Myers za šropljenje vinogradov Pršilnike je nabavil pri ameriški firmi Myers . ki ima v Zahodni Nemčiji svoje predstavništvo. Ti pršilniki so podobni ostalim, kot so npr. Tiffone, Bessller in Auto blast, ki smo jih pred leti imeli tudi na inštitutu. Kot vemo, temelji delovanje pršilnikov na tem, da škropivo razpršimo s pomočjo močnega zračnega toka. Pritisk črpalke in šobe pri tem nimajo tako velike vloge kot pri klasičnih škropilnicah. Za dobro razpršitev škropiva je potrebna precejšnja hitrost zraka. Posebnost pršilnikov je tudi v tem, da lahko uporabimo za škropljenje bolj koncentrirana škropiva, saj nastopa tudi zrak skupaj z vodo kot medij za razredčitev zaščitnega sredstva. Za pršilnike je važno, da dosežejo čim večji domet škropiva, oziroma da imajo čim večjo delovno širino. To je doseženo z večjo hitrostjo in večjim tlakom izstopajočega zraka. Pri tem postavljajo konstruktorjem pršilnikov omejitve same rastline, saj bi jih s preveliko hitrostjo zraka poškodovali. Da bi se tem poškodbam izognili so predvsem ameriški konstruktorji pričeli konstruirati take z malim tlakom, katerih ventilatorji ne ustvarjajo prekomerne hitrosti zraka, temveč dajejo večje količine zraka. Močnejši zračni tok, čeprav je počasnejši, ima večjo maso in večjo vztrajnost gibanja, zato prodre daleč in visoko in ga veter ne odklanja toliko od prvotne smeri, kot bi ga sicer. Na splošno velja- pri uporabi pršilnikov pravilo, da mora biti ventilator pršilnika tako močan, da izpodrine ves zrak v prostoru, ki je obsežen v njegovi delovni širini, višini in v prevoženi poti. Ko smo primerjali tehnične podatke nekaterih pršilnikov, smo ugotovili, da daje ventilator Myers-ovega pršilnika 90.000 m3 zpaka v uri. (ločim ostali največ 00.000 m3. Hitrost izstopajočega zraka je pri Myersovem pršilniku 35 m/sek., pri ostalih pa 50 m/sek. in več. Delovna širina M'yersovega pršilnika je v bujnem hmeljišču 10 m.. Zračni tok nosi škropivo tudi več metrov čez žičnice in tako brez težave temeljito poškropimo vse vrhove. Pri škropljenju nismo opazili, da hi zračni tok rastline poškodoval, niti onih ne, ki so bile tik ob šobah. Storilnost Myersovega pršilnika bi bila v naših pogojih okrog 25 ha na dan. Firma Myers izdeluje več tipov pršilnikov. Tip, ki hi prišel v poštev za nas. bi imel 1500 1 sod za škropivo, centriti!- z velikimi pršilniki galno črpalko s kapaciteto 400 1/min. in« pritiskom 15 Atm. Standardne izvedbe molekulatorjev imajo vgrajeno batno črpalko, ki ima kapaciteto 145 1/min. in pritisk 60 Atnt. Zastopniki firme so povedali, da vgrajujejo batne črpalke bolj zaradi tradicije kot pa zaradi dejanske potrebe, saj dosežejo dovolj fino razpršitev kapljic tudi brez visokega tlaka samo z zračnim tokom. Pri obeh izvedbah pršilnika, poganja črpalko traktor preko kardanske gredi, dočim poganja ventilator VW motor. Krmiljenje pršilnika je možno neposredno s sedeža traktorista preko posebnega krmilnega mehanizma. Na obodu ventilatorja je pritrjenih 16 razpršil-nih šob. Soh je več vrst in jih menjamo z ozirom na to, kaj škropimo. Seveda imajo vse šobe ustrezni komplet ploščic, tako da lahko porabo škropiva poljubno uravnavan«), širina pršilnika je cmaka širini normalnega traktorja. Tovarna Myers« je lansko leto v Evropi prvič demonstrirala posebno izvedbo pršilnika za škropljenje vinogradov in drugih nizkih nasadov. Ta pršilnik je vgrajen na enoosni prikolici, ki je obenem rezervoar za škropivo s prostornino 2.000 1. Pršilnik je gibljivo pritrjen tako, da se lahko vrti okrog vertikalne in horizontalne osi. Delavec, ki ga upravlja se suče z njim. vied, slično kot vojak pri protiletalskemu topu. Domet tega pršilnika je nad 60 m. tako da poškropimo nasad kar z roba parcele. Storilnost je seveda temu primerno velika, saj poškropi 1 ha vinograda v 15 — 20 minutah. Ing. Petkovški Pero: Izbor načina pitanja Za proizvodnjo govejega mesa je karakteristična velika različnost v tehnologiji pitanja. To zaradi več razlogov, zlasti zaradi tega, ker se -vrši proizvodnja v zelo različnih pogojih, pri čemer so tipi goveda kaj različni v pogledu proizovdnih lastnosti. Razen tega se uporabljajo različni načini vzreje goveda. Vse to več ali manj vpliva na ekonomičnost proizvodnje in na kvaliteto proizvedenega mesa. kar pa končno vpliva na sam uspeh proizvodnje. Taka različnost v pogojih nam narekuje, da' se odločimo za takšno tehnologijo proizvodnje oziroma takšen način pitanja, ki bo omogočil maksimalen uspeh. Ker se naši obrati več ali manj razlikujejo v proizvodnih pogojih, v izbiri načina pitanja in tipa govedi, moramo upoštevati, da ista rešitev ne ustreza vsem obratom (kvaliteta krme, pasemska čistost itd.), zato bomo vse načine pitanja, ki bi prišli za nas v poštev, uvrstili v dva bsnovna načina: a) intenzivnejši način in b) kombinirani način. Za intenzivnejši način je značilna intenzivna prehrana od. začetka do konca pitanja oziroma do klanja, pri katerem želimo, da čimbolj izkoristimo možnost priraščanja pitancev v času najbolj intenzivne rasti. Pni -tem načinu gredo v pitanje približno 4 mesece stara teleta v teži od 100 do 150 kg, pri čemer bikcev po navadi ne kastriramo. Čas pitanja je navadno 10 mesecev, pri čemer dosežejo pitanci 250 do 300 kg prirastka in gredo v zakol v starosti od 12 do 14 mesecev v teži 35P do 400 kg. Meso takih pitancev se odlikuje po manjši vsebini masti, vsebuje več vode in ima bolj sladkast okus. Po kvaliteti je podobno teletini in se zato imenuje baby-beef (govedina naj mlajših govedi). Kot najbolj intenziven zahteva tak način ne samo primerno tehno- logijo, temveč tudi primeren reprodukcijski material, ki lahko normalno izkorišča močna krmila in kvalitetno voluminozno krmo. Nekoliko manj intenzivna varianta tega pitanja bazira na manjši porabi koncentratov, zaradi česar traja pitanje 2 do 4 mesece dalj. Teleta so primerna za klanje v starosti 16 do 18 mesecev v teži 450 do 500 kg. Bikci so lahko kastrirani, da namesto mesa bikov dobimo kvalitetno junetino, saj po 18. mesecu starosti preidejo v meso sekundarni spolni znaki. Meso -pitancev, pitanih po tej varianti, se odlikuje po večj-i vsebini masti, po manjši vsebini vode, po svetlo rdeči barvi mesa, po polnem okusu in se delno razlikuje od lastnosti mesa pitancev, pitanih po kombiniranem načinu. Torej zavisi od variante pitanja kvaliteta mesa. Kombinirani način sestoji iz dveh faz, ki se časovno, lahko pa tudi prostorno razlikujeta. V prvi fazi, ki traja od odstavitve telet do starosti 12 do 18 mesecev, se pitanci hranijo bolj ekstenzivno na paši ali z voluminozno krmo v izpustih, pri čemer pridobijo na rasti (ne prirastku!). V tej fazi niha prirast rnoifyaS\ Ing. M. Kopitar: Higiena mleka MLEKO JE ENO REDKIH HRANIL, KI VSEBUJE NA KUPU VSE HRANILNE SNOVI, KI JIH ČLOVEK RABI ZA SVOJ OBSTOJ — BELJAKOVINE, MAŠČOBE IN OGLJIKOVE HIDRATE. Mleko je osnovna in edina hrana mlademu organizmu, zato je tako popolno in ima neprecenljivo vrednost za človekovo prehrano. Prebivalci mlekarsko naprednejših držav vključujejo mleko prav v vsa:k ’svoj obrok. Sveda, Danca, Angleža ali predstavnika drugih mlekarsko naprednih držav zapadne Evrope si ne moremo zamiislliti hrez obveznega kozarca mleka ob krepkem obroku zrezkov ali podobnih mesnih dobrot. Mleku posvečajo vso pozornost od proizvodnje do predelave v mlekarnah in dostave do potrošnika. V Jugoslaviji se trudimo na vse načine, da bi te mlekar- ske države dohajali, a žal si moramo priznati, da smo še daleč za njimi. Zakaj? Saj naši proizvajalci mleka nimajo toliko slabših pogojev, da bi morali ostati tako daleč za proizvajalci mlekarsko naprednejših dežel. Potrebna je le dobra volja, poznavanje pravil pridobivanja mleka in čuvanje mleka do òddaje v zbiralnico. Poglejmo si, kako bomo postopali z mlekom, da ne bo treba dvomiti v svoje delo: Skoraj ni hranila, ki bi se tako hitro in lahko pokvarilo kot mleko. V njem bakterije tako kot človek najdejo vse potrebno za svoj razvoj. Vsako kvarjenje in za to primeren tip goveda v mejah polovice maksimalne kapacitete prirastka, to je od 400 do 600 gramov. Ob koncu te faze se. giblje teža pitancev med 250 in 300 kg, kar je v glavnem odvisno od časa pitanja, prehrane, načina vzreje (vezana ali prosta) in od tipa samega pitanca oziroma njegovih lastnosti glede prirastka. V drugi fazi prehajamo iz ekstenzivnega na intenzivni način, ki traja 4 do 7 mesecev, kar je odvisno od starosti, teže in kondicije živali, kakor tudi od tega, kakšno stopnjo pitovnosti želimo doseči. Iz tega sledi, da dovoljuje kombiniran način precej več možnosti, kar se tiče prilagajanja tipu govedi, letnemu času, viru hrane in drugim pogojem v proizvodnji in plasmanu. Zaradi tega je ta način pitanja uveljavljen povsod tam, kjer je kvaliteta govejega mesa visoka. Za meso pitancev, vzrejenih po tem načinu, je značilna večja marmariranost mesa z maščobo, manjša vsebina vode, polni okus, dobra krhkost (mehkoba) in jasna rdeča barva. Taka govedina je upoštevana kot visoko kvalitetna. Doslej je marsikje na naših obratih obstojal prvi intenzivni način pitanja v drugi varianti, vendar s to razliko, da smo skušali pitanje intenzivirati s precej ekstenzivno voluminozno krmo. Za tak način so potrebne zgodaj dozorevajoče pasme (simentalska, črno bela in aivo-rjava), ker tipičnih mesnatih pasem nimamo. Kjer ipitovrui material ne zagotavlja pitovnih lastnosti, ni mogoče intenzivno ekonomično pitanje, zato je bolje, da se držimo druge va- riante — kombiniranega načina pitanja —pri katerem lahko prvo in drugo fazo popolnoma ločimo. To ne bo omogočilo samo specializacije posameznih obratov za proizvodnjo govejega mesa, temveč tudi poslovno kooperacijo z namenom vskladitve prve in druge faze .pitanja. Če še ne sedaj, v kratkem nam .bodo tržne prilike to narekovale. V svetu je tak način pitanja precej razširjen. Kateri od obeh načinov je bolj ekonomičen in bolj rentabilen, je težko reči brez konkretne analize pogojev, v katerih se pitanje izvaja. Ko govorimo o kombiniranem načinu pitanja, je treba poudariti, da so lastnosti goveda garancija za dober prirast, dobro odpornost in dobro konformacijo — .prilagodljivost — ekstenzivnega načina reje. * 1 V Uradnem listu SFRJ št. 13 z dne 30. 3. 1966 je izšla odredba o natančnejših pogojih in postopku za uveljavljanje premije za kravje mleko v letu 1966. Po določilih te odredbe se izplačuje premija za kravje mleko tele kakovosti: 1. da vsebuje najmanj 3,2 % mlečne masti, določene po metodi Gerberja; 2. da je od zdravih krav in da mu ni nič dodanega in ne odvzetega; 3. da je neprozorno, enakomerno belo do rumenkasto bele barve in da ima mleku lasten vonj in okus; mleka in mlečniih izdelkov, pa najisi bo to kisanje, sladko sirjenje, gnitje z razkrojem beljakovin in masti, nezaželjen duh. grenkoba, sluzavost, ij ar kost. milnat okus, neprijeten vonj, razne barve itd. so posledica rasti, oziroma delovanja škodljivih bakterij, ki so prišle v mleko z nečistočo: Bakterije se v mleku odlično počutijo, rastejo in hitro razmnožujejo. Ko bakterija doraste, se razdeli v dve movi bakteriji in ko ti dve dorasteta, se ponovno delita — in tako se ta proces razmnoževanja ponavlja vsakih 20 do 30 minut. Iz ene same celice (bakterije) nastane lahko v ugodnih pogojih v 24 urah 30 trilijonov novih bakterij.. Mleko v vimenu zdrave -krave vsebuje ca. 300 bakterij v I mililitru (v 1 kapljici). Mleko, pridobljeno v naših pogojih, pa vsebuje takoj po molži od 2 do 500 milijonov bakterij v 1 mililitru. V ZDA se danes lahko pohvalijo že z odličnimi rezultati — tam proizvaja kmet mleko, ki vsebuje takoj po molži le do 10.000 bakterij v enem mililitru. Naši proizvajalci mleka o tem vse premalo razmišljajo in marsikdo ima pogoje in željo, da bi bilo njegovo delo brezhibno, pa nii dovolj .poučen o tem, kako bo to dosegel. Vedeti moramo, da se higiena mleka .prične -pri kravi ■— od zdrave živali .bomo dobili zdravo mleko. Zdrava žival pa še ni vse — živali moramo to zdravje ohraniti, ji nuditi pogoje za tisto, kar od nje želimo in pričakujemo. < (Dalje prihodnjič) Ing. Boris Skalin Proizvodnja mleka pri kooperantih (ravnanje z mlekom od molže do prevzema) V 2. ŠTEVILKI »HMELJARJA« SMO OBLJUBILI, DA BOMO NADALJEVALI RAZPRAVO O PROIZVODNJI MLEKA PRI KOOPERANTIH. DO SEDAJ SMO V GLAVNEM GOVORILI O OBJEKTIH, O NJIH VELIKOSTI, KVALITETI IN UPORABNOSTI. SAMO SE O SHRAMBI ZA MLEKO BI MORALI GOVORITI IN TAKO SMO OBDELALI VSE OBJEKTE. Pri vseh kmetijskih pridelkih, in še posebej velja to za mleko, ni dovolj, da jih pridelamo, ampak, da jih znamo .pravilno spraviti.. Mleko je živalski proizvod, ki se zelo hitro pokvari. Sestav in temperatura mleka, ko ga pomolzemo, sta zelo ugodna za razmnoževanje drobnoživk. Teh je okrog naš nešteto. Prav te poskrbijo, da se nam mleko pokvari, da nam ga mlekarna manj plača in podobno. Drobnoživke so povsod, zato maramo zelo paziti na čistočo povsod, koder se lahko mleko iz vimena do mlekarskega vrča okuži. Molža je lahko prvo mesto, kjer se mleko okuži, zato je treba vime dobro umiti in pri tem ne pozabiti, da so umazane krpe, ki jih rabimo običajno za brisanje vimen, prav tako vir okužbe mleka. Govorili bi lahko tudi o molzaču. Posoda, kamor molzemo, mora biti skrb- 4. da je pridobljeno kvečjemu 15 dni pred otelitvijo oziroma vsaj 10 dni po njej. Skladno s temi zakonskimi določili bomo dopolnili tudi naš poslovnik o organizaciji proizvodnje in odkupa mleka. Za mleko, ki vsebuje manj kot 3,2 odstotka mlečne masti, ne moremo uveljavljati premije in ga ne moremo več odkupovati- no oprana. Pred molžo ne nastajajte in ne premetavajte krme po hlevu, kajti tudi prah v zraku je poln drobnoživk, ki sedajo v odprto posodo z mlekom. Vse našteto skoraj odpade, kadar molzemo z molznim strojem. Prvi curek mleka iz vsake četrtine vimena moramo pri obeh načinih molže odstraniti. Za kvaliteto mleka, če smo ga pomolzli v snažnih razmerah, smo napravili veliko, vendar še precej manjka do končne kvalitete, katero si želimo. Mleko, ki ga imamo po molži v eni ali večih posodah, ima okrog 35° C. To je temperatura, ki mora hiti za mleko samo prehodna. Mleko ohladimo čimprej vsaj na 10 do 12° C. Najbolje je, da ga ohladimo takoj po molži na 3 do 4° C. To je temperatura, ki drobno-. Živke onemogoči, da bi se razmnoževale in tako kvarile mleko. Tudi temperatura 10 do 12" C že zelo zavre razmnoževanje drobnoživk. Mleko lahko ohladimo na 3 do 4° C samo umetno. To je s hladilnimi napravami, ki se za manjše količine ne splačajo. Seveda, rešitev je lahko v zbiralnici, ki bi naj takšno opremo imela. Pri vsakem hlajenju, tudi pri onem, ki nam mleko ohladi na 3 do 4° C najprej uporabimo za hlajenje vodovodno vodo. Ta lahko mleko ohladi na okrog 2° C več kakor ima sama temperaturo. Npr. če ima vodo- (Nadaljevanje na 10. strani) DELA NA TRAVNIKU V MAJU Letošnja vegetacija je zgodnejša, zato bomo tudi prej s koso na travniku. Na dobro oskrbovanih travnikih, posebej na lažji in toplejši zemlji, kjer smo tudi z dušikom pospešili rast v aprilu, bo letos verjetno sredina maja .pravi rok za začetek košnje. O prednosti zgodnje košnje, ko je trava pred cvetom, je bilo dovolj povedanega in tudi pri nais si je že priborila domovinsko pravico. Pridelek prve košnje, merjen v utežnih enotah, je res manjši, zato pa je njegova kakovost toliko boljša. Toda kolikor je manjši Kmalu bomo začeli z zgodnjo košnjo. Proizvodnja mleka pri kooperantih mleko nekajkrat dobro premešati, da se hladnejše mleko, ki je ob (Steni posode, zmeša z onim, ki je v sredini in je toplejše. Najbolje je, da si nabavimo vrteči se hladilec, ki ga z gumijasto cevjo priključimo na vodovod. Ta liam omogoča, da se mleko enakomerno meša in hladi. Porabi okrog 1,5 do 2 1 vode za ohladitev 1 litra mleka. Za male proizvajalce mleka je to dober in pristopen pripomoček za hlajenje mleka. Visi, k£ se resno barvijo s proizvodnjo mleka, naj si ga čimprej nabavijo, kajti tudi, če bodo zbiralnice nekoč opremljene s kompresorskimi hladilnimi napravami, bodo sprejemale samo. predhodno -z vodo ohlajeno mleko. Védeti moramo, da bo možno vnovčevatd samo kvalitetno mleko. Higiena in hitro ohlajevanje mleka sta pogoj à za kvalitetno mleko. Ta dva pogoja laže dosežemo, če si uredimo nekje na dvorišču prostor, kjer čistimo vse predmete, ki jih rabimo pri molži dn kjer hladimo mleko. To je mlekamica, kakor ji pravimo. Obvezno mora imeti tekočo vodo dn dobro je, če si vgradite «-bojler« za toplo vodo. Ni potrebno, da je ta prostor velik, nujno pa je, da je skrajno čist dn zračen. (Nadaljevanje sledi) pridelek sena, toliko je večji pridelek otave. Zlasti pa je zanesljivejši. Na travniku, ki ga pokosimo v maju in pognojimo takoj z dušikom, se nam ni treba bati, da bi suša ogrozila dober pridelek otave. Na dobro oskrbovanem in pognojenem 'travniku lahko pričakujemo v tem primeru tudi dobro tretjo košnjo. Dognojevanje z dušikom je ukrep, ki nam da odlične rezultate na travnikih, kjer smo gnojili z zadostnimi količinami fosforja in kalija, kjer pa smo travnik pustili nepognojen z osnovnimi gnojili, nam dušik sam ne poplača stroškov. Z dušikom bomo gnojili takoj, ko bo pridelek pospravljen. Na dobro oskrbovanih in pognojenih travnikih, kjer pričakujemo visoke pridelke, bomo gnojili s 100 do 150 kg mitro-monkala. Dobra je tudi gnojnica, katere 6.000 do 7.000 litrov nadomesti 100 kg nitromankala. Tudi pri isušenju lahko ugotavljamo, da je čedalje manj sena posušenega na tleh dn da sušila v Savinjski dolini redno uporabljajo. Pri sušenju velja: čim manj časa je na tleh, tem 'boljša je kvaliteta krme. Ob slabem vremenu izgubimo pri sušenju na tleh tudi nad 50 odstotkov vseh hranilnih snovi, ki smo jih pridelali. Toda tudi ob lepem vremenu znašajo izgube okrog 40 odstotkov hranilnih snovi. Izgube nastajajo zaradi dihanja že pokošene trave, zaradi rose ali dežja (izpiranja) in zaradi drobljenja suhega sena. Izgub zaradi dihanja ne moremo .preprečiti, niti jih 'kaj prida zmanjšati (reizen pri umetnem sušenju zelene trave). Precej pa lahko zmanjšamo izgube zaradi izpiranja in drobljenja, če z deli na tleh pravočasno nehamo. Pri sušenju v kozolcu ali na sušilih računamo .približno z 20 do 30 odstotki izgub. V late ali na žico dajemo travo s 50 do 40 odstotki vlage. Sušila .smo morali seveda pripraviti že pozimi. Prvo košnjo lahko namenimo za silos. Vendar 'trave ni priporočljivo silirati v priključnih silosih, ker so izgube precej večje kot v betonskih silosih. Za siliranje mora 'biti trava osušena na približno 70 odstotkov vlage. Zaradi manjših količin sladkorja se trava teže silira, zato dodajamo Alkosil. Pri nas pa uvajamo še novo obliko sušenja — prevetrovanje. Več o njem iste lahko brali v marčni številki «-Hmeljarja«. Kako to delamo, boiste lahko videli na dveh primerih v letošnjem poletju. Preobremenjena sušila na Seneku se vijejo pod težo sočne trave. KMETIJSKI SEJEM V NOVEM SADU SE SIRI Letos bo mednarodni kmetijski sejem v Novem Sadu od 14. do 23. maja. Na njem ne razstavljajo samo kmetijskih pridelkov in živine temveč tudi stroje za mehanizacijo kmetijstva pa tudi prehrambeno industrijo. Poleg mnogih domačih kmetijskih kombinatov, zadrug, tovarn in živinorejcev bodo sejmu prisostvovale tudi tuje tvrdke, in sicer iz 20 držav Evrope, Azije in Amerike. Združene države Amerike, Nizozemska, Italija in Kanada bodo imele uradne pisarne (med podjetji iz Italije je tudi Safiz iz Milana, ki bo razstavljalo razne naprave za molžo in avtomatično pokladanje krme živini). Med posebnimi razstavami naj omenimo X. nacionalno razstavo alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Tudi letos bodo na sejmu nagrajevali živinorejce. Sejem bo zelo zanimiv in poučen. Skupine kooperantov si lahko organizirajo prevoz na sejem z avtobusi. Vy (Nadaljevanje z 9. strani) vodna voda 10° C, ima mleko nato, ko smo ga ohladili s to vodo, 12® C. Če ima vodovodna voda višjo temperaturo, ima po hla- Notranjost še nedokončane mlekarne pri kooperantu Terglav Ivanu v Taboru. jenju tudi mleko višjo temperaturo. Najenostavneje je, če mlekarske vrče postavimo v tekočo vodo. Med hlajenjem moramo Sejem 13. maja v Trnavi Prvi plemenski sejem za sivorjavo govedo in plemenske prašiče plemenite pasme. V prejšnji številki smo objavili pasemsko stanje, predvideno nabavo plemenskih živali v letu 1966 in organiziranje plemenskega sejma. Danes dokončno objavljamo čas plemenskega sejma za sivorjavo govedo in plemenske svinjke bele plemenite pasme, ki bo ob vsakem vremenu na dvorišču obrata Timava 13. maja drugi petek v maju) po naslednjem programu: — do 8. ure zjutraj zbiranje živali na sejmišču ; — od 8 do 9.30 je strokovna ocenitev živali po plemenski vrednosti; Rejec — prodajalec plemenske živali prejme za prodano žival denar pri svojem obratu. Rejec — kupec pa plača plemenske živali pri svojem obratu takoj ali'ko dobi posojilo. Kupci s področja naših obratov se naj predhodno dogovore, s svojim obratom glede pogojev plačila. Za kritje stroškov plačilnega prometa in stroškov organizacije sejma plačata kupec 'in prodajalec s področja Kmetijskega kombinata Žalec en odstotek od kupne oz. prodajne cene. Stroški prevoza živali za prodajalca so . že zajeti v stroških organizacije sejma. Predviden strošek za prevoz živali na dom bo 2000 do 3000 starih din, kar zavisi od razdalje. Plemenski sejem bo organiziran na pobudo rejcev in strokovne službe pri kombinatu. Želimo, da naši rejci in obrati pokažejo čim večji interes za nakup plemenskih živali in se v čim večji meri udeležijo sejma kot kupci. S sejmom bomo pričeli realizirati plan prodaje in dobave plemenskih živali v letu 1966. Merjasec nemške požlahtnjene pasme pri Lesjakovih v Miklavžu nad Taborom. — od 9.30 do 12 prodaja živali po načinu licitiranja; — nato dostava živali kupcem is kamionom na dom. Plemenske živali za sejem so že odbrane. Na sejmu bo 10 do 15 plemenskih krav, 25 do 30 brejih plemenskih telic, 15 do 20 lažjih še nebrejih teličk. Krave in telice so pasemsko čiste, imajo rodovnik, ustrezno proizvodnost in telesne oblike. Naprodaj bo tudi 15 plemenskih svinjk, težkih od 25 do 40 kg (iz spomladanskih gnezd odličnih rodovniških plemenk že po tretji prasitvi). Pogoji prodaje in nakupa: Vse živali bo po načinu licitacije prodajala strokovna komisija po izklicnih cenah. Orientacijske cene so: za telice 650 do 800 starih din za kg, za krave 340.000 do 430.000 S-din po glavi. Cene zavisijo od kakovosti in brejosti živali. Cene za svinjke bodo' znašale 800 do 1000 starih din za kg. Vse živali bodo tehtane takoj ob prihodu na sejem. Pri telicah in kravah se odbija 4-odstotni kalo, pri sviinjkah pa 2-odstotni kalo. PRISTOVSEK RADKO: REJA KOKOŠI NESNIC NA PROSTEM Dandanes pri nas prevladuje še ekstenzivni način reje kokoši. S tem mislimo na našo domačo rejo, kjer so kokoši proste in ne v ograjenem prostoru. Te kokoši dobivajo mali dodatek žit in je njihov glavni vir prehrane paša. Nesnost teh kokoši je slaba in je odvisna od prehrane, vremena in svetlobe (zimski in letni čas). Zelo pomemben delež pri tem, kakšna bo nesnost, ima čas zvalitve. V ekstenzivni reji se piščanci izvalijo z malimi izjemami v maju in v juniju. Ob zelo dobri prehrani ti piščanci prehitro dozorijo in nesnost se prične prerano, ali pa se zgodi nasprotno. V tem primeru je vzrok slabe nesnosti neizbalansirana prehrana. Drugi vzrok je ta, da te jarčke dozorijo v oktobru ali novembru. Ker je takrat dan že krajši in je vreme hladno, se začetek nesnosti večinoma podaljša v januar. Vzrok za to je, kot sem že omenil, pasemsko kasnejša zrelost, vpliv prehrane in vremena. O pasmi kot vzroku slabe nesnosti ne more biti govora, kajti znano je, da ne moremo govoriti o slabih in dobrih kokoših. Kokoši ekstenzivnih pasem se pridno pasejo in iščejo hrano in bi v istih pogojih tudi kokoši naj intenzivnejših pasem ne dale več jajc. Iz tega vidimo, da zahtevajo različne pasme različen način reje. Trdimo pa lahko, da so jajca in meso v ekstenzivni reji kljub malemu vlaganju zelo draga. Veliko jeze in sovraštva povzročajo med sosedi prav kokoši, ki jih spuščamo na prosto. Veliko lepši vtis daje domačija, če so kokoši v ograjenem in delno zaprtem prostoru, kjer imajo na razpolago vodo in hrano ne glede na letni čas. V zimskem času jim je mogoče na najustreznejši način prostore ogreti in osvetliti in s tem dati iste pogoje kot v letnem obdobju. Tam, kjer se gospodinja za to zanima in ima možnost, ima lahko že pri malem številu kokoši (40 do 50) s prodajo jajc lep vir dohodka, dela pa nič več. Jasno je, da so jajca takrat, ko kokoši ne nesejo in ponudba ne krije povpraševanja, draga. Najmočneje to čutimo od avgusta do januarja. V tem času se cena jajcem podvoji in celo potroji. To je mogoče omiliti — če že ne čisto preprečiti — z odstranitvijo naštetih slabosti. Pri tem načinu reje lahko vzrejamo intenzivnejše pasme in nudimo piščancem zgodnjega valenja (januar, februar) vse pogoje za ugoden razvoj. Jarčke zgodnjih valenj začno nesti jajca že v juliju in neso v času, ko jih je zelo težko dobiti in jih moramo celo uvažati, ker bi bila sicer predraga. Mogoče je tudi kombinirati tako, da se v prvih dveh mesecih vzreje jarčk poslužimo kletk — baterij, nakar jih spustimo v nov prostor, odrejen zanje. Če bi se vsaj četrtina kmetij oprijela tega načina reje, bi bilo jajc vedno dovolj in po ugodnih cenah, rejec pa bi kljub nižji ceni zaslužil več. Zaslužek bi bilo treba iskati v intenzivni proizvodnji in ne v nizki proizvodnji in visoki ceni. Pametno bi bilo, če bi tudi pri nas kmetje izrazili željo in s pomočjo naših strokovnih služb prihodnje leto naročili piščance intenzivnejših pasem in zgodnjega valenja. V eni naslednjih številk bomo objavili rentabiliteten izračun za proizvodnjo jajc. V ta sejem smo vključili prodajo plemenskih svinjk .bele plemenite pasme iz Rodovniške reje v kooperaciji zato, ker je veliko plemenk pri naših rejcih kooperantih neprimernih. Dvanajst plemenk v kooperaciji redimo ■prav zaradi tega, da bi s podmladkom odbranih plemenskih svinjk osveževali ih zboljšali obstoječo rejo prašičev. Ludvik Grabnar 70 OPOZORILO PROIZVAJALCEM Zaradi ugodnih vremenskih razmer za razvoj peronospore se je pojavilo na < nekaterih hmeljiščih že precejšnje število kuštravcev. Da bi preprečili nadaljnji razvoj peronospore, poškropite takoj vsa hmeljišča — v kolikor še tega niste storili — z 0,2 % orthocidom ali 0,3 % dithanom ali 0,3 cinebom (če imate staro zalogo cineba, povišajte koncentracijo na 0,4 %!). Ponovno vas opozarjamo na škropljenje žit s herbicidi. Žita, v katerih imate podsevek (detelja, lucerna), poškropite z aretitom 4 kg na ha. Škropljenje mora biti izvedeno temeljito — zadet mora biti vsak plevel', ker je to kontaktni herbicid. Ce je žito že visoko, je uspeh škropljenja manjši. Žita, v katerih je plevel smolenec (terica), poškropite s 4 kg methoxona na ha. Vsa ostala žita pa poškropite z 2 do 2,5 kg deherbana forte na ha. Pri škropljenju s herbicidi, ki imajo hormonsko delovanje, pazite na temperaturo zraka. Temperatura zraka mora biti vsaj 12 stopinj Celzija in po škropljenju naj ne pade dež vsaj 24 ur. Le v tem primeru boste dosegli s škropljenjem zaželen učinek. Za uničevanje plevelov v koruzi uporabljajte simazin, radokor ali gesaprim. Simazin, radokor ali gesaprim uporabljajte v količini 5 kg na ha na tistih površinah, kjer boste v jeseni posejali žito. Na površinah, ki so zelo zapleveljene s pirnico in boste zopet prihodnje leto sejali koruzo, uporabite omenjenih herbicidov 10 kg na ha. $ S simazinom ali radoko- ♦ rom škropite pred setvijo ♦ koruze ali takoj po setvi, ? vsekakor pred vzhikom pie- » velov. Ce pa uporabljate ge- * saprim, škropite z njim ta- ♦ krat, ko se pokažejo pleveli! ♦ S F t 12-------------- mg. Marovt Stane GOVEDOREJA IVA DANSKEM (nadaljevane) V zadnjem sestavku »»Kmetijstvo na Danskem« smo se seznanili s splošnim pregledom kmetijstva v tej deželi in omenili nekaj podatkov o živinorejski proizvodnji. Tokrat pa se bomo seznanili z govedorejo, kot glavno • panogo živinorejske proizvodnje in s katero smo se v glavnem srečevali pri nakupu plemenskih telic. Zanimalo nas bo, s kakšnimi ukrepi so na Danskem dosegli tak razvoj in obseg živinorejske proizvodnje. Udeleženih je precej činiteljev. Omenili smo že ugodne konfigura-cijske, talne in klimatske razmere te dežele. Znana je pridnost, disciplina in strokovna sposobnost danskega živinorejca. Veliko, veliko podporo ima dansko kmetijstvo t. j. živinoreja v pametni ekonomski in davčni politiki države. Toda mirno smemo trditi, da ima za tako silo- tek tolšče. Najvišja hlevska povprečja na Danskem srečujemo pri rdečih kravah: H. Sandanger v Hor-sensu je dosegel pri 25 kravah 7.545 1 mleka povprečno na kravo s 4,53 odstotka tolšče, N". A. Nielsen v Hor-sensu pri 27 kravah 7.171 1 povprečno s 4,66 odstotka tolšče. V eni največjih čred na Danskem, na veleposestvu Corsetitze v Egebjergu, so pri 174 rdečih kravah povprečno namolzli 6.362 1 mleka na kravo s 4,27 odstotka tolšče. Tudi najboljša krava molznica je bila v letu 1964 na Danskem žival rdeče pasme z 12.468 1 mleka in 4,54 odstotka tolšče (566 kg masla!). Za primerjavo: najboljša jersey krava je v tem letu dala »le« 540 kg masla ali 7.408 1 mleka s 7,29 odstotka tolšče (!). Precej za tema dvema in njima podobnimi je šele najboljša krava črnobele pasme z 9.217 1 mleka in izredno visoko 5,04 odstotno tolščo (464 kg masla). Živali črnobele pasme poznamo, prav tako pa smo že veliko slišali o malih, rja- Prvesnica rejca Aarupa, ki je dala v prvi laktaciji 8.200 1 mleka. Vit razvoj živinoreje največ zaslug strokovna, načrtna, vztrajna, na široko organizirana selekcijska služba. Trud in vlaganja v organizacijo, strokovni kader in institucije se danes bogato obrestujejo. Z dolgotrajnim znanstvenim delom je selekcijska služba vzgojila iz domače avtohtone svinje slovito dansko svinjo, ki je edina pasma v deželi in jo izvažajo le kot zaklane bekone. Iz nepomembnega rdečega goveda so izoblikovali poleg jersey najbolj mlečno pasmo: rdeče dansko govedo. To sta svetla spomenika njihovega vztrajnega dela. Dodajmo še napreden in moderen način proiz-vodje. Prav je, da napišemo nekaj več o rezultatih njihove selekcije v govedoreji. ' Omenili smo rdeče dansko govedo, uvažamo pa črnobele (frizijske) živali. Zato se zadržimo na kratko pri opisu teh pasem in kakšne pasme ter koliko živali posameznih pasem redijo na Danskem. Najštevilnejše je rdeče dansko govedo, in sicer je krav 742.000 ali 50 odstotkov od vseh krav, črnobelih (frizijk) krav je 516.000 ali 35 odstotkov, krav jersey pasme je še nad 200.000 ali 14 odstotkov, medtem ko je raznih križanih krav približno 1 odstotek (17.000 glav). Rdeče dansko govedo je izrazita mlečna pasma, vendar so mlade živali primerne tudi za pitanje. Kot pove ime, so živali popolnoma rdeče (bolj opečnate) barve, velikega okvirja, zlasti so zelo dolge, toda za naše oči nekoliko premalo čvrste konstrukcije (gradnja telesa). Krave so izredno dobre molznice, katerih mleko vsebuje posebno visok odslo- vili, toda izredno molznih kravah jersey pasme s posebno visokim odstotkom tolšče v mleku (od 6—8 odstotkov). Na naši farmi v Podlogu uvajamo živali črnobele pasme iz več razlogov: za naše zahteve so krave črnobele pasme dovolj mlečni tip živali, mlade-živali se uspešno pitajo in se hitro in dobro prilagodijo na naše klimatske in prehrambene razmere. Selekcijsko delo ima na Danskem ♦ Dopisujte ' v naš list dolgo zgodovino in tradicijo. Sega že precej v prejšnje stoletje. Od leta 1903 pa spremljajo delo za selekcijo že obdelani podatki in rezul- tati, iz katerih lahko zasledujemo njihove uspehe. Razvoj, obseg in rezultate organiziranega dela si kar poglejmo iz naslednjih podatkov: Proizvodnja kontroliranih krav Leto Štev. selekcijski združenj SteV. članov Štev. kra\ v kontroli Odstotek od vseh kg mleka o >o o ■fc» rt ■Si rt S M X 1904 280 6.600 111.900 10,3 3.107 3,40 105,6 1914 587 12.757 208.013 15,9 3.256 3,52 114,6 1924 1013 27.689 431.901 31,0 3.399 3,70 125,8 1934 1588 50.376 669.088 40,6 3.506 3,80 133,2 1944 1785 71.050 795.971 50.7 3.155 3,97 125,3 1954 1794 78.395 869.495 58,7 3.818 4,29 163,8 1961 1486 76.131 861.834 57,7 4.289 4,42 189,6 1962 1388 73.183 818.834 58,0 4.295 4,4: 190,3 1963 1294 68.188 799.880 56,8 4.217 4,35 183,4 1964 1165 63.041 761.201 55,6 4.423 4.36 192,8 Največji razmak organiziranega dela in dvig proizvodnje so zabeležili od 1950. do 1960. leta. Od leta I960 pa se število združenj hitro zmanjšuje (manjša se združujejo). Pada število članov, pada pa tudi število krav v kontroli. Tudi Danske se ni izognila določena gospodarska kriza, katero so kot prvi občutili manjši proizvajalci. Manjše kmetije odmirajo hitreje kot kdajkoli prej. Kljub omenjeni tendenci padanja števila krav na sploh se količina mleka / povečuje. Obseg načrtnega dela v selekciji je prav občudovanja vreden. Vse večje kmetije, vsi tržni proizvajalci so vključeni in organizirani v selekcijska združenja. Živinorejska služba bdi nad dobro polovico vseh krav in ker so cilji selekcije jasno postavljeni, ni čudno, da se proizvodnja mleka, mesa in plemenskega blaga še nenehno dviga. (Dalje prihodnjič) MEHANIZACIJA ZA KOOPERANTE Število strojev, ki se uporabljajo v kooperacijski proizvodnji in tudi v kmečki proizvodnji, ki ni vezana na sodelovanje s kombinatom, danes ni več majhno. Kljub razmeroma visokim cenam kmetijskih strojev so kmetje, večinoma, naši kooperanti, kupili v zadnjih letih okrog 200 kosilnic, za letos pa je naročenih še 97 kosilnic in 30 traktorjev. Petinštirideset traktorjev pa so vzele od kombinata v najem skupine kmetov, ki razpolagajo z njimi kot s svojimi, plačujejo pa zanje stroške amortizacije in zavarovalnine. Zmogljivost teh strojev je kar velika. Na dan lahko vsi skupaj pokosijo nič manj kot 1200 ha travnikov, v 7 do 8 dneh pa vse kmečke površine, kjer je sploh možno kositi strojno. Te številke povedo, da z opremljanjem naših kmetij s stroji vse vprek ne smemo preveč hiteti. Pomisliti moramo, da je za avstrijskega kmeta, ki je pri opremljanju kmetij s stroji še bolj hitel in je prišel že precej delj kot naš s pomočjo države, mehanizacija v takem obsegu (na 200.000 kmetij z več kot 5 ha zemlje je nad 200.000 traktorjev) breme, ki ga kmet težko zmaguje. To še zlasti zato, ker je preveč denarja namenil za stroje in priprave za olajšanje dela in skrajšanje potrebnega časa, razmeroma manj pa za sredstva, ki pridelek povečajo, to je za umetna gnojila, za boljše seme, za dobro plemensko živino. Tudi pri nas le preradi mislimo, da bodo samo stroji rešili vse probleme v kmetijstvu in povečali pridelke. Uporaba umetnih gnojil v kooperaciji je iz leta v leto manjša. Dobra opremljenost avstrijskega kmeta s stroji, ki je bila in je še danes za mnoge zgled, po katerem bi se morali ravnati tudi pri nas, je pripeljala do stanja, iz katerega Avstrijci sami iščejo izhod, in to tako, da vsak kmet kupi en stroj, s katerim delajo sosedje drug drugemu. Tako dela z enim strojem samo eden, obdelano pa imajo vsi vse s stroji, a stroški vsakega posameznega kmeta so le precej manjši. Za kmetijsko mehanizacijo nasploh ugotavljamo že dolgo, da je število dm uporabe na leto nizko. Kosilnice lahko le kose, kvečjemu še žanjejo, tudi traktorji so zelo slabo opremljeni s priključki: plug, brana, prikolica in kosilnica, pa še s temi ne vsi. Tako je treba opraviti poleg strojev še precej ročnega in vprežnega dela. Enoletne izkušnje skupin s traktorjem last kombinata v najemu kažejo, da pri dobrih odnosih med sosedi, posebej pri manjšem številu zakupnikov, dobro delujejo. Okvar je manj (stroški za popravila obsegajo ca. 50.000 S-din na traktor). Traktorji opravijo tisto število ur, ki omogoča rentabilnost (900 do 950 ur na leto (Nadaljevanje na 14. strani) VARSTVO PRI DELU POŠKODBE IN BOLEZNINE V LETU 1905 ZBRANI PODATKI NAM KAŽEJO, DA SO SE BOLEZNINE V NASI DELOVNI ORGANIZACIJI — V PRIMERJAVI Z LETOM 1964, V LETU 1965 POVEČALA ZA 9 %. SKUPNO BELEŽIMO 45.130 DNI BOLNIŠKIH DOPUSTOV. DOPUSTI V RAZDOBJU DO 30 DNI ZNAŠAJO 24.566 BOLNIŠKIH DNI, IN GREDO V CELOTI V BREME DELOVNE ORGANIZACIJE, NAD 30 DNI PA ZNAŠAJO 20.564 BOLNIŠKIH DNI IN GREDO V BREME ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE. Dopusti so se koristili ..po naslednjih grupacijah, bolezhi in so terjali sledeče število delovnih drai: a) poškodbe na delu in ob prihodu na delo 9.347 del. dni b) porodniški dopusti ih oskrba bolnikov na domu 8.317 del. dni C) ostale bolezni 27.460 del. dni Skupno: 45.130 del. dni Da hi imeli realnejšo predstavo d izgubljenem času na račun boleznin, naj tu omenimo, da so redni letni dopusti vseh delavčev v podjetju znašali 36.326 delovnih dini, boleznine pa kar za 8,800 dni več. Za bolezenski dopust do 30 koledarskih dni je bilo izplačanih iž blagajne podjetja v letu' 1965 skupno 186,000.000 S-din. Ta izplačila so znašala v mesečnem povprečju 58.725 S-din. Zavod pa je moral pokrivati 20.564 bolniških dni š približno 20% višjim povprečjem mesečnih dajatev na posameznika (100 % izplačevanje boleznine), ali v globalu 101,689.000 S-din, Skupno je bilo izplačano samo hrana-rine (186,000.000 +' 101,689.000) 287,689.000 S-din. V teh izplačilih so zgolj samo. hranarime, ki niti ne predstavljajo v 'vsakem bolniškem primeru .največji izdatek, predvsem ne pri več- 5 Govorila sva med sabo o visoki stvari: rešetdli so med sabo kmetje svoje uboštvo. Pa mi zlodej glavo zmoti, vrže me za kmeti; skoči z mano moj prijatelj, v ték spuste se kmetje. : Levstik TRETJE POGLAVJE Naravno je tedaj, da je bil v tako nevarnih časih spomladanski semenj leta 1810 v mestu Kamniku prav 'majhen. Kmetje so se bali prodajati, če so kaj imeli, nekoliko' zato, ker je bilo nevarno denarja imeti, nekoliko’ pa tudi zato, ker so bili zmešani zaradi preklica in ne polne veljavnosti prejšnjega avstrijskega denarja, zaradi uvedbe novih »frankov« in zaradi različnih pretiranih govoric, kakor se v takih časih rade med kmeti raznašajo. Kupovat hoditi so se tudi bali, ker je bil vsak pot nevaren pred roparji. Kdor ni torej prav moral, je Ostal doma: Kamniški prodaj alničarji so torej z opravičenjem tožili, da ni skoraj nič trgovanja, da Semenj Se dol- , go ni bil tako slab, da še nikoli ni bilo tako malo, ljudi. Tudi kamniški krčmarji so „bili slabo zadovoljni, ker so videli, da bodo morali polovico za semnjar je pripravljenega mesa sami jesti in da vina ni bilo treba posebej za ta semenj nastavljati. Le en krčmar je bil izvzet, eden je imel poleg slabega semnja vendar nekoliko pivcev. To je bil krčmar Jošt Vlaga r; ki je točil vino in žganje v svoji mali hiši na severni strani Kamnika, na levem bregu Bistrice. Med vsemi pivci ob tem sema-njem dnevu v Vlagarjevi krčmi jè bil najbolj glasen Blaž M o z pl, petinštiridesetleten človek, pa na videz starejši, velike rasti, posušenega lica, a jako jih poškodbah, zdravljenjih v bolnicah, zdraviliščih, klimatskih zdraviliščih, zavodih za rehabilitacijo, stroških za zdravila, prevozih in drugih stroških, ki so v zvezi z zdravljenjèm bolnih delavcev. Po posameznih delovnih enotah je bilo sledeče koriščenje boleznin: Zap. št. Obrat Efektivni delavni dnevi Boleznine do 30 dni -P- « Ig & c o £ c—. Jf ‘'gf* • $ S ■ <1) CQ c/i c D TJ 1. Braslovče 41.397 1.800 1.913 3.713 8,5 2. Celje 32.518 1.240 i;04o 2.244 7,— 3. Petrovče 58.451 2.416 1.544 3.960 6,8 4. Polzela 11.877 309 237 546 5,— 5. Prebold 37.489 1.341 414 1.755 4,6 6. Šempeter 50.370 2.193 2.170 4.363 8,7 7. Tabor 18.852 396 730 1.126 6,2 8. Trnava 10.843 226 202 428 4,— 9. Vojnik 28.092 1.299 965 2.264 8,— 10. Vransko 22.008 356 683 1.039 4,6 11. Vrbje 71.399 2.330 1.105 3.435 4,8 12. Miirosan 11.820 314 802 1.216 11,— 13. Gozdarstvo 3.872 104 — 107 1,1 14. Vrtnarstvo 26.538 1.006 1.080 2.086 8,— 15. Mesnine 80.681 4.414 3.913 8.327 10,4 16. Mleko 42.171 1.745 1.706 3.446 8,2 17. Moč. krmila 4.280 136 408 544 13,5 18. Hmezad 28.549 1.368 286 1.654 6,— 19. Stroj. post. 20.030 540 402 942 4,7 20. Uprava 24.455 618 7.745 1.463 6- Skupno : 619.697 24.566 20.564 45.130 7,2 živih in iskrih oči, nekoliko zanemarjen v obleki, ali vendar opran in osnažen. Zmerom in zmerom je vstajal izza mize, govoril s celo izbo, zdaj s tem, zdaj z ornim, zmerom šaljivo in zbadljivo, tako da mu je odgovarjal zdaj živ smeh, zdaj resno zabavljanje. Zlasti trem sumljivim neznancem, ki so za ozko mizo pri peči -sami sedeli, je metal ostre puščice, tako da so ga oni srdito pogledovali. Poleg njega je sedel lep mož, najmanj deset let mlajši, v kmetski, pa izredno skrbi obleki: »Nikarte, stric, molčite pa pijte,« reče ta Blažu, potegne ga z močjo poleg sebe na sedež in mu vino toči. »Pustite ljudi na miru!« »Veš kaj, Nande,« govori stric Blaž Mozol mlajšemu sosedu na uho. »Nande, ver jami ti meni, da so onile trije, ki pri peči sede, kaki rokovnjači, tovariši berača Tomaža, ki se je danes v zemljo pogreznil, če ni ušel. Pa jaz.se jih nič ne bojim.« Pri tej srdito govorjeni trditvi Blaž Mozol spet vstane, a lahka rdečica spreleti obraz mlajšega tovariša, katerega je oni Nandeta imenoval in čigar roke so bile bolj bele in manj delovne nego drugih omiznikov. »Naj bodo oni, kdor hoté, kaj nama to mar; dražite jih nikar!« reče Nande bolj tiho, a pomakne svoj klobuk iz zajčje dlake niže na oči, da je zasenčil široki, a lepi obraz. »Dražiti? Menda se jih vendar né bojiš?« ropoče Blaž. »Ti veš, Nande, Če misliš moje sestre hčer za ženo jemati, moraš znati tudi udariti, kadar je treba, posebno dokler še fantuješ. Onele tri rokovnjače pri peči pa jaz sam nase vzamem in si jih upam s starim metliščem poditi skozi celo kranjsko deželo tja v Lahe. Ti capini bi bežali kakor pes, kadar je klobaso ukradel.« Glasno so se kmetje zasmejali okoli. Oni trije pri peči so mrmrali nevoljno med seboj, jezno in zaničljivo pogledovali Blaža in pili. Dva sta bila mlajša, eden star. Vsi trije so bili slabo opravljeni z različno, močno ponošeno in ne njim na telo novo umerjeno obleko. Starejši je imel majhno, osivelo brado, razraslo gor do pod oči. Med mlajšimi je bil eden majhen, šepav in je imel širok obraz, razjeden od koz. Drugi je bil srednje rasti, debel in lasje so. mu padali kakor griva dolgi po plečeh. Tega je Blaž že večkrat videl, dva sta mu bila pa neznana. »Poznaš li one?« vpraša ga nasproti sedeči kmet. »Ne poznam vsèh treh, ne, ali jaz imam tak dober nos, da rokovnjača že pol ure daleč dišim kakor rokovnjač biriča in lisica past.« • »Pij, a ne delaj zabave, Blaž! Spet bi se rad tepel, ali danes še pod mojo sreho ne boš,« reče zdaj krčmar Jošt Viagar in po-. briše drobtine in razlitke po mizi. Blažev mlajši sosed dene roko na čefc in z očmi pritrjevalpo namigne krčmarju. ..Toda Blaž Mozol je bil, kakor se je iz njegovega izredno iskrega očesa videlo, že nekoliko vina prepoln in torej nepokoren. Rekel je: (Dalje prihodnjič! &bWmaU)tJ\ W—------------------------ VARSTVO (Nadaljevanje s 13. strani) V izračunanem/ odstotku boleznin so vključeni tudi porodniški dopusti in oskrba bolnih na domu. Osnova za izračun so vzete samo efektivne delovne ure in nadure. Po vrstah bolezni so bila najštevilnejša obolenja iz sledečih kategorij : . ——— porodniška bolovanja in oskrba bolnikov ina domu; — poškodbe pri delu, prihodu in odhodu z dela; — bolezni želodca; — revmatična obolenja; — vnetje raznih dihalnih organov in — razna živčna obolenja. Nedvomno so številke o izgubi delovnih dni za boleznine zelo visoke in sredstva .porabljena v te namenè ogromna. Tudi v tem grmu obstojajo določene rezerve podjetja, katere 'bi delno: lahko usmerili za izboljšanje družbenega standarda delavcev. Ne dajo se odpraviti vse boleznine, pač pa ise dajo odpraviti nepotrebne boleznine, katere izvirajo iz neupoštevanja varstvenih ukrepov pri delu, malomarnega odnosa do samega sebe in iz podcenjevanja fizičnih zmogljivosti posameznika, opravljanja težkih in napornih del izven delovnega časa in končno tudi iz izkoriščanja bolniških dopustov s »imulantstvom in podobno. Mehanizacija (Nadaljevanje z 12. strani) v povprečju). Na en traktor pride 12,8 ha kmetijskih površin in obsega 190 ur storitev izven skupin po nalogu kooperacijske službe. Močno pogrešamo priključek kombiniran obračalnik — zgrab-ljalnik, posebej pri kooperantih, ki imajo več travnikov in de-teljišč. Če hočemo še naprej olajšati delo in poceniti proizvodnjo z mehanizacijo, bomo morali naše pogonske stroje, predvsem traktorje, opremljati še bolj s priključki. Razumljivo pa je, da proizvodnje ne . bomo pocenili, kar je osnovni cilj, če bo hotel imeti en kmet na 5 do 6 ha kmetijske zemlje traktor z več priključki sam. Zato bomo morali ostati pri začrtani smeri; stroji, ki jih lahko-uporablja več 'kmetov, naj bodo čim bolje izkoriščeni. Poti v začrtano smer so različne. Prva možnost, ki izhaja že iz dosedanje prakse, je, da kombinat iz lastnih’sredstev kupi stroj in ga da v uporabo kooperantom v skupini po dosedanjih pogojih za traktorje. Druga možnost je, da nabavi- PRI DELU Boleznine so postale skrb celotnega kolektiva, saj navedeni zneski bremenijo slehernega od nas. Zato ima sleherni od nas tudi pravico in dolžnost, da bdi nad pravilnim koriščenjem bolezenskih dopustov, in da graja vse nepravilnosti, ki jih opazi. Predvsem se moramo posvetiti reševanju naslednjih vprašanj; a) v sodelovnju z zdravstveno siužbo in družbeno kontrolo od- ; pravljati simulantstvo; • b) z nenehnim izobraževanjem delavcev na delavnem mestu o varnem delu; c) strogo kontrolirati poškodbe ob prihodu na delo in odhodu z dela ; d) pri delu nuditi delavcem vsa predpisana osebna zaščitna sredstva, predvsem ob slabem vremenu pri delih na prostem; e) poskrbeti za redne počitke in pravilno prehrano delavcev; f) zboljšati varstvo otrok; . g) vršiti po delovnih enotah analize boleznin in poskrbeti, da se vzroki zaradi katerih se boleznine pojavljajo, odpravljajo; h) razpravljati na sestankih o problematiki boleznin s celotnim kolektivom. S seznanjanjem celotnega kolektiva s problematiko boleznin in z vključevanjem nas vseh za zmanjašnje njih števila, bomo lahko dosegli na tem področju določene uspehe. Ivančič Franc za kooperante mo, stroj s skupnimi sredstvi kombinata in koperantov. Uredi Se podobno obračunavanje kot v prvem primeru, le da kooperanti plačujejo zakupnino, zmanjšano za lasten delež. Tretja možnost pa je tista, ki se uveljavlja v Avstriji. Posamezni kmetje kupujejo po en stroj ih z njimi delajo drug drugemu. S tem še niso izčrpane vse možnosti, vendar mislim, da bomo iskali rešitev predvsem v naštetih, posebej v prvih dveh. Pri strojih ali napravah, ki jih ne more uporabljati več kmetov, kot ®o npr. molzni stroj, naprave za dosuševanje sena s prevetravanjem, je drugače. Vsak kmet, ki si omisli tak stroj, mora imeti sam dovolj veliko proizvodnjo, da se mu to lizplača. Pri nakupu strojev maramo (upoštevati specializacijo proizvodnje) poskrbeti .predvsem za čim popolnejšo mehanizacijo najvažnejše proizvodnje ali kot pravimo, zagotoviti celotno linijo mehanizacije. Seveda je specializacija nujna, če hočemo proiz-' vodnjo mehanizirati s čim manjšimi stroški, s tem manj stroji. Pri nakupu mehanizacije pa opozarjamo še na potrebo po I Razgovor s kooperanti Kmet Juhart Ivan s Pondorja je stopil že zgodaj zjutraj v pisarno kmetijske službe na obratu Tabor in naju z vodjo kooperacije tov. Uranjek Franjam ločil od načrtov, ki sva jih kovala za obisk nekaterim kooperantom. V razgovoru je tovariš Juhart povedal, da je pšenica po ykl njivah zelo neenakomerna in se že na eni njivi loči bujnejša tflig od redkejše, ki je v rahlih depresijah. Pravi, da bi bilo prav, če bi že jeseni nudil kombinat kooperantom nove sorte krom-pirja v zadostnih količinah, ker se domače sorte in merktu-že izrajajo. S tovarišem Uranjekom sva jo mahnila proti Miklavžu in vfc na gornjem robu gozda ob cesti zaželela v zemljanki živečemu 73-letnemu Turnšeku dobro jutro. Tožil se nama je o slabem «p zdravju. Pravi, da hoče živeti na stara leta tako, kot je živel takrat, ko je bil kot dvajsetletni zlatokop na Aljaski. Mož je !&T3 zelo inteligenten na videz in v resnici. Obvlada angleščino, nemščino in govori francosko. Zemljepis in zgodovina pa sta ìjgg njegov konjiček. ■ Kooperanta Lesjak Franca sva srečala, ko je peljal mleko v zbiralnico. Sklenila sva počakati ga. Zato sva zavila v cvetje obetajoč sadovnjak in odprla več cvetnih popkov. Tu in tam sva še našla ličinko cvetožera kljub temu, da je bilo drevje temeljito poškropljeno. Ogledala sva si tudi poln hlev s šestimi kravami, osmimi pitanci, telički in konjem, ki je od dolgega časa postal muhast. Gospodar se je vrnil in nama povedal, ^, da sin opravlja vsa dela s traktorjem Steyer 18. Vlači tudi les ^0 in hodi po steljo v gozd. Birez traktorja si ne morejo več za-Hfj| misliti praivzodnje na lepo arondiranem posestvu. "-Traktor je koristen stroj, ile amortizacija se mi zdi pre-visoka. Najraje bi ga kupil ali da bi po odplačilu amortizacije pp postal moja last. Za živino je problem krma. Iz tega nas remili šuje silaža, včasih pa dobimo tudi pivske .tropine. Jaz bi se že specializiral v živinorejsko proizvodnjo, je pa trg tako neuravnovešen. Hmelj mi še da svoje, zato bo ostal. Vedno rtjšfi kaj popravljam in lahko rečem, da ena izboljšava nakaže si drugo. Tako dela ne zmanjka. Pred kratkim smo napeljali vfe]| vodovod v hlev. Poprej je bilo treba zanesti za eno napajanje Silil tudi do 3001 vode od vodnjaka. Bil je napor,« je povzel tov. Lesjak. |||rl Skozi gozd in mimo nove enohektarske lesene žičnice sva b|Ž s Franjom prišla h Golavšek Jožu. Ogledali smo si še kar urejen hlev s šestimi pitanci, štiri je letos že oddal. V velikem sadovnjaku prevladuje bobovec in stare sorte ter tu in tam |)|Ž kakšna nova. IgiiJ »Oče je začel iz nič, vse svoje moči je vložil v zemljo, Ši^rl zato sedaj bogato rodi in vrača obilne sadove. Posestvo terja ljudi, teh pa ni. Sadovnjak je potreben strokovnjaka, ker sam ifU) z ženo ne zmorem vsega. Oče so krepko nad sedemdeset in oskrbujejo le vinograd,« je končal prizadevni kooperant. Sušilnica v Loki je pitališče v petih etažah za 5000 brojim lerjev. Oskrbuje jih pridna in vestna soseda Sajovic Pavla. Sfe® Pravi, da je delo naporno, a vseeno ne tako kot štiriurna hoja s košem na trboveljski trg, kamor je hodila dolga leta. Piščan-S3S ci so živahni in pogin minimalen. Centralna kurjava in dvi- Sgalo občutno znižata stroške in napor. , Pot naju je zanesla mimo zanemarjene domačije Videnič Ììf// Joža. Sam dela v Litostroju, žena po dninah, šest otrok skače Sjffi skozi odprta okna not in vesn ter se kričeč preganja okrog pS hiše, neobdelana in negnojena zemlja, ki je ni malo, pa čaka pridnih rok ali morda kakšen ukrep. H® Pri kooperantu Terglav Ivanu sva si ogledala pretesen hlev, ki ga bodo razširili, in novo molzno napravo, ki dnevno namolze za mlekarno 35 litrov mleka, ter lep sadovnjak. To-SMj variš Terglav je sam skuhal bordojsko brozgo in z njo te-||if> meljito poškropil sadno drevje. V šolskem vrtu so gojenci šolske zadruge pod vodstvom tovarišice Hudej Marije urejevali gredice in opazovali let Ur čebel. Čebelnjak so jim postavili in darovali čebelarji Tabora. V razgovoru sta ravnatelj šole tovariš Jančigaj in tovarišica Hudej izrazila željo'po ožjem sodelovanju z obratom. Otroci Mr bi se seznanili z raznimi novejšimi stroji in tehničnimi pri-pomočki, ki olajšajo kmetu delo. Vsi — mi in šola — moramo težili za tem, da bomo pravilno prikazali mladini lepote in P® prednosti kmečkega stanu. Lep pozdrav Urednik čim večji tipski enotnosti. Manj tipov strojev bomo imeli na našem področju, lažja in cenejša bo nabava rezervnih delov. Najbolje je, da kupujemo že preiz- kušene stroje, ki so morda dražji, kajti kmetijski stroj je delovna priprava, ki je po enem letu ne vržemo proč. Ing. Glinšek Slavko 'FWn”mo'tya>\ KO VRANSKO — INSTITUT ZA HMELJARSTVO ŽALEC 7,5:1,5 IH Žalec 1 272 4 Ü Izbrani ekipi KO Vransko in IH Žalec sta se dvakrat pomerili v mnogoboju in obakrat je zmagalo Vransko. Prvo srečanje je bilo v prostorih IH Žalec, kjer so bili doseženi naslednji rezultati: Vransko Sah 3 Streljan.) e 256 Namizni tenis 5 Vlačenje vrvi 2 Končni rezultat je bil torej 3:1 v korist ekipe z Vranskega. V drugem srečanju sta se ekipi sestali na Vranskem In sta v tekmovanje vključili še odbojko. Rezultati tega srečanja: Vransko Sah 2 Streljanje 292 Namizni tenis 5 Vlačenje vrvi 2 Odbojka 2 Rezultat drugega srečanja 4,5:0,5 v korist domačinov. Rezultat obeh dvobojev je bil 7,5:1,5 v korist ekipe Vransko. Kljub visokemu porazu moramo dati tekmovalcem IH Žalec vso priznanje za njihovo požrtvovalnost in borbenost. F. I. IH Žalec 2 280 4 1 0 PRVENSTVO KK ŽALEC V KEGLJANJU V ponedeljek, 18. aprila je bilo na kegljišču Ingrada v Celju prvenstvo kmetijskega kombinata Žalec v kegljanju za posameznike. Tekmovanja se je udeležilo 22 tekmovalcev. Tekmovanje je bilo izredno zanimivo in borba za prvo mesto zelo napeta, saj je na koncu razlika med prvim in tretjim mestom znašala le 6 kegljev. 5. Culk Franc (Vransko). 377 kegljev 1. Goropevšek Jože Ijev (Vransko), 396 keg- Sindikalni odbor pri kmetijskem kombinatu Žalec je zmagovalcu Goropevšek Jožetu izročil prehodni pokal in praktično nagrado. Praktične nagrade so prejeli tudi tekmovalci, ki so se uvrstili do vključno petega mesta. Rus Ferdinand 2. Bobovnik Mišo — 393 kegljev (Hmezad), 3. Hren Alojz — 390 kegljev (Mesnine), 4. Ivačič Tone — 380 kegljev (Mesnine), Človek ni bitje le zase, kot član sc družbe rodi; zato ne misli le nase, deluj še za druge ljudi! MAJSKI IZLET • • • ■ Ä------------------- 15 STO DVAJSET DO STO Štirideset na uro Po Savinjski dolini je še precej nasadov s hmelj ev-kami. Sedaj dovažajo nove hmeljevke in jih bo treba očistiti in ošiliti v naj krajšem času. V najkrajšem časti zato, ker je že ostalih del na polju čez glavo. Povedal bi rad, kako hmeljevke koničimo. Ce ko-hičimo ali po domače špi-čitno hmeljevke s sekiro kolarko, moramo vsako hmeljevko dvigniti, jo položiti na klado in tako ob-sekovati. Tako delo je za današnji čas prezamudno, saj ošpičimo v desetih urah komaj 300 hmeljevk. Nekateri še koničijo s tesarsko »cimcrmanko« tako, da pomočnik drži hmeljevko na kladi vodoravno. Tudi ta način že ni več primeren zaradi počasnosti, ker zaposli dva človeka in še špica se rada cefra. Koničen j e s cirkularko na električni tok je nerodno v toliko, ker moramo imeti vse hmeljevke doma na kupu zaradi električnega priključka in zaradi preslabih elektro motorjev. Koničenje s cir-Ö kularko na traktorju je pre-- cej hitro, saj ošpičimo od 1000 do 1200 hmeljevk v desetih urah, a zaposli poleg traktorja in traktorista še podajača, zato pri takem koničen ju zaradi visokih stroškov ni računa. Povrhu vsega so še konice scefrane in hitreje gnijejo. Najhitrejši način koni-čenja je s plankačo. To pa sem spoznal takole: Pred dvema letoma v tem času sem šel zjutraj okrog sedme na njivo. Na sosednji njivi sta že dva špičila hmeljevke. Začudil sem se, ko sta imela že tako velik kup ošpičenih hmeljevk, sinoči pa še nobene. Iz radovednosti sem stopil tja in povprašal: »Lojze, kako delaš, da imaš že danes okrog tristo hmeljevk ošpičenih.« »Ja, Kori, meni se zdi, da jih je že nad tristo. Veš, sto dvajset do sto štirideset na uro, če bi mi jih France lahko pomolil pod plankačo dvesto, bi jih pa toliko ošpičil. Poglej, malo poševno, ne prepoložno mi jo nastavi na položeno klado in jaz plenk, plenk, sedemkrat s plankačo in špica je tako ostra in dolga, da bi se smejal.« Kupil sem plankačo in sedaj špičim hmeljevke jeseni ob postavljanju v kopice sam. Gre mi bolj počasi kot Lojz.il, a kljub temu mnogo hitreje in ceneje kot z vsemi prej navedenimi orodji. Marinc Karl kooperant Prebold I-.30 LJUDSKE NAPOVEDI Maja zmeren hlad lepo daje zelenjad; hmelja, žita in sena ti obeta do vrha. Slana v začetku maja zoritvi sadja nagaja. PREGOVORI Pravico vsak hvali, toda vsak je ne brani. Poredni otroci pa slaba mačka naredijo pridno gospodinjo. Brat bratu najgloblje izkoplje SPOMINSKI DNEVI 1. maj, mednarodni praznik delovnega ljudstva; 5. maja 1945 je bila osnovana prva vlada Ljudske republike Slovenije; 9. maj, dan zmage; . 25. maj, rojstni dan maršala Tita. ZA SMEH STRAH — Gašper! Zbudi se no! Sovo sem slišala, sovo, ki smrt pomeni! — Pa v hlev poglej, če ni kaj narobe! Nagradna križanka Nagrade: 50, 40, 30, 20 in 10 novih dinarjev. Rešitve pošljite do 15. maja na KK Žalec — uredništvo Hmeljarja. umtos VEZNIK EN AK A SAMOU. uPoakil DRHAL KONJSKA. KU A ' umu neona tv stiravi 00608. SORTA szstav nesmovii > tMK lUPUU totsrvo OSEBNI zaimek penaci «K/**/ »V iShut* POLLE umu za most roti fio J AL O ponor a IVA PAKA TOPEL vrelec PLOsao moeoup MRTVA (TOMOS.) COPRIVA KREMEN KONJENIK S SLU C O JULIJCIH res e usci pooiEseic jezik RUSOV SIRILO PUNT RRIJATEL SMUČAR SLABOTEN karoeej dišcipl kazen slovje VRSTI Česni OKVIR KAMIONI V RIMU MAJHNI RAK! KOPER axviw. ZAPISE NRPLaIl AvTONOH AKT/NIJ S2&441 PAVLOVA vAifA ZVESTT TOTOAPA ISKALNA PRIMOR JEO BEVILA ÜRÄJÖB izv. 6RA > MAAlTpi SUH (POD- NEBJE) rvA MA6IS- STEV- n/K TANKA TRSKA VREČAR VETER NA > JADRANU ‘t. ‘Nit ~ ČRKA > ' NANObl- . LO > AMERICIJ TRENJE S7~ mniNm ovENin PESNITEV REKA V > ROMUNI- JR_______ REKA V > ŠAV-OOL- varstvo (JUOI Z IME ) MESTO v > ITAUJI NAIM TOALU A^r ENAKA S MAS. odsek CESTE KONJSKI NOCE -rr DURA V" 5 t/r- V!C\ ~rr UEWTOH sr~ ZDRAV. PIJAČA n/— NEZNA- NEC PREB- MESTA NA ŠTAJERS V" Ki A J N SAN DOL. rr il V KO V ubai: SKA ILICA iv/ CAR ..VSA. SOOELAV. CENTR KOM/ TE tm KAZ- masti. DUŠIK fÒsTQL SR-itKA REKA v > SRBIJI LA ST ARHIVA CEUCJl ERRI J DIVJA META MESO -MERNOST stenska OBLOSA ÙEL OBLEKE NEPRAVE BELJAKOVINE ZDRAVIL NA RA STLINA V MAZIVA ZA STROJE TVRi/NR OSTITI REDOV- NICA PANJ S3 ■\r PREB- EVROP- DRŽAVE j BREZ \cEVLJEV PRIPO- VEDNI PESNIK katran > LETOPIS ORISAN > TELESNI USTROJ v ;■ HUMOR UST V ÒEOÙRA VA PSA n. me > P8EBJV. ADE N A UČEN