Božično drevesce (Konec.) Na niti sem privezoval razne konje, hruške, škafke, punčke in druge medenine, da bi jih potera lahko navezal na drevo. Alešek mi je podal škarje, da sem odstrigaval niti, in Jožek je prinesel v pe-harju sadja, lepih jabolk in nekaj hrušk v hišo. To je žarelo Alešku in Jožku lice veselja, ko sta gledala vsa darila božičnega drevesca pred sabo. France se je vrnil. Prinesel je deskico, izdelano natančno tako, kakor sem jo zaznamoval. Smrekico smo lepo priredili in jo zabili v ploh. Nato smo jo posadili pri peči na klop in navezovali nanjo božična darila. Veliko jih je bilo, in lepa so bila. Prav do večera smo iraeli posla z drevescem. Ko je bilo vse dogotovljeno, smo ga pa posadili za mizo v kot pod jaslice. V hišo so vstopili oče. Bili so nas veseli in so gledali naše veselje v božičnem drevescu. Sedli so k mizi in so nas poučili: »Molitev, pridnost in ubogljivost bodi vaš naj-višji vzor, to bo najlepše božično in novoletno dre-vesce. Tega drevesca se boste veselili v pozni sta-rosti in spomini nanj bodo prijetni. Nikdar se ne bo-ste kesali, ako boste pošteni in če boste prav in do-bro delali. Lepo je, če se napravi božično drevešce, še lepše pa, če se isto napravi v svoji duši, v svojih sklepih. sa 37 v& To drevesce bo izginilo, če boste pa vi dobri in pridni, boste na tej poti vztrajali in na tej poti srečno končali. Da boste naloge, ki so vam prisojene v bo-dočnosti, lahko in prav izvršili, vam ie treba pred vsem — pomoči od zgoraj. Šele, če bodete z Bo-gom začeli in z Bogom končali, bo vaše življenje v resnici življenje, in ne bo se vam treba sramovati. Bog vara daj v novem letu zdravja in pravega duha!« Tako so oče končali. Alešku se je na licih bral sklep, da bo priden in da ne bo nikoli več zaprt — Jožek je sklenil, da se bo kakor doslej, tako tudi v bodoče pridno učil. France si je obljubil, da bo vse-kdar ubogal starše, da ga bo imel rad tudi Bog. Vse te sklepe sem videl — kakor v duši — pri bratcih na sveti večer in nekaj enakega sem trdno sklenil tudi jaz. Vukovoj