Published monthly by Slovenian National Ftdcrafitn of Canada,
President Augustin Kuk, Dr. Jur.
For the Editorial Board: Rudolf Cuješ, Dr. Rer. Pol.
Address: 646 Euclid Ave., Toront®, Ont. Canada
Subscription rates: $ 3.- per year, 25^ per copy. Ad\ert. 1 eolumn x 1" $1.68
FOR A.FREE SLOVENI A
....less terrible is night in black earth's bosom
Than days of slavery under the bright sun !....
France Prešeren
LETNIK X — VOLUME X
TORONTO, 1 MAJ 1959
ŠTEVILKA 5 — NUMBER 5
PADLIM V SPOMIN. NAM V SPODBUDO IN
SVETU V OPOMIN IN
SVARILO!
OB PETI OBLETNICI SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE
V UPRAV "S.D." MORETE
DOBITI
"SPOMINSKI ALBUM DOMOBRANSKIH PESMl IN KORACNIČ"
CENA $6.50 & POŠTNINA
646 EUCLID AVE. Toronto 4, Ontario
15. MAJ—DRŽAVLJANSKI DAN V KANADI
Letošnji državljanski dan bomo praznovali v Kanadi 15. maja. Dan sicer ni državni praznik, toda tega dne bo mnogo prireditev in slovesnosti, ki bodo povdarja-le pravice, pa tudi odgovornost, ki je zvezana s kanadskim državljanstvom.
KATOLIČANI NE SMEJO GLASOVATI ZA "SOPOTNIKE"
L'Osservatore Romano j« objavil dekret Svete kongregacije, ki je potrdil odlok škofov Sicilije, da katoličani ne smejo voliti kandidatov za katero koli javno službo, če kandidati podpirajo komuniste ali njihovo dejavnost. Odlok je bil odgovor na vprašanje, ali smejo katoličani glasovati za stranke ali osebe, ki sicer ne izpovedujejo protikatoliških načel ali se celo sami imenujejo kristjane, pa Se dejansko družijo s komunisti in podpirajo njihove akcije. Odgovor kardinalov, ki ga je potrdil tudi sv. Oče in odredil objavo, je bil, da katoličani ne smejo glasovati za take stranke ali osebe. Odlok se sklicuje na prejšnjo odrodbo sv. Sto-lice od 1. julija 1949, po kateri so izobčeni vsi aktivni komunisti in vsi, ki jih podpirajo. S to potrditvijo veže odločba vse katoličane po vsem svetu.
Pred petimi leti, 20. februarja 1954, so ustanovili v Buenos Ai resu Slovensko kulturno akcijo. Od tedaj je izdala sredi tujine 30 leposlovnih knjig, 4 letnike revije MEDDOBJE, s katero posega v sodobno duhovno problematiko, 5 letnikov štirinajstdnevnika GLAS S K A, ki ni samo notranje obveščevalno glasilo, ampak pravo okno v kulturno snovanje doma in po svetu, izdala je 4 knjige VREDNOT, znanstvenih ražprav in priredila blizu sto kulturnih večerov, na katerih so se vrstila predavanja, gledališke predstave, koncerti in umetniške razstave. Že samo to kratko naštevanje potrjuje ugotovitev, da je ta peta obletnica lep kulturni praznik in da je opravljeno delo pomemben doprinos k celotni slovenski kulturi.
Slavljenje duhovnega dela in ustvarjanja duhovnih vrednot je v današnjem času dvakrat potrebno. Silna tehnična odkritja so tako zelo obrnila pozornost sodobnikov rtase, da cenijo predvsem tvarne dobrine in uspehe. Resnica pa je, da so duhovne vreduoto še vedno temeljni kamni, na katerih sloni človeška družba in da jih vse tehnične zmage ne bodo mogle nikoli nadomestiti.
Vsako zgodovinsko obdobje ima svoj duhovni obraz, vsako postavlja pred mislečega človeka vprašanja, ki so prav tedaj aktualna in ki jih mora samo on rešiti. Do sedaj neslutene možnosti tehničnega napredka odpirajo nepregledno polje človekovega delovanja in s tem v zvezi prožijo množino usodnih vprašanj, na katere mora najti pravilne odgovore prav naša generacija in s tem postaviti trdne temelje bodočemu veku. To silno odgovorno nalogo morajo rešiti pri vsakem narodu njegovi izobraženci. Noben narod ne more biti izvzet, vsak mora prinesti svoj delež k napredku človeštva.
L. 1945 se je pričelo za slovenski narod in cel svet novo poglavje zgodovine. Pogoj vsakemu napredku je, da začenja človek vsak dan znova živeti, pa naj mu je prinesel prejšnji dan zmago ali poraz, da vsak dan znova oceni položaj in spozna nalogo, ki jo mora opraviti. Slovenski kulturnik doma in v zamejstvu se zaveda svojega poslanstva.
Slovenska kultura preživlja danes težke čase. Doma jo skušajo
Novi odlok je razblinil vse dvome nekaterih politikov, kakšno stališče do komunizma bo zavzel novi papež. Dokler ostane komunizem komunizem, je sprava ali sodelovanje s katoličani izključena. V zgodovini sicer o-pažamo, da se nekatera imena trdovratno drže pri življenju, ko se je med tem to, kar označujejo, že bistveno spremenilo (nekatere socialistične stranke v Zapadni : Evropi so se n. pr. uradno odpovedale dialektičnemu materia-lizmu), toda komunizem je še daleč od tega. Izvzeti moramo seveda nekatere ptjedince, ki se v komunističnih državah na zunaj priznavajo h komunizmu, so pa v resnici vse prej kot komunisti (doma jim pravijo rdeče redk-I vice), toda te osebe nimajo no-! benega vpliva ne strankino ideo-: logi jo in vodstvo.
komunisti s silo stisniti v znanstveno že premagani marksistič-10-materialistični kalup, jugoslovanski književniki pa hočejo obsoditi slovenski jezik na smrt. Proti temu duhovnemu nasilju se slovenski izobraženec brani, kolikor mu je pač mogoče in skuša kljub vsemu ustvarjati resnične duhovne vrednote. Pred kratkim sem bral revijo, ki izhaja doma, in v njej vtise, ki jih je dobil rdeči književnik in pro-pagandist Miško Kranjec na razstavi slovenskih upodabljajočih umetnikov v Jakopičevem pavili-jonu v desetem letu po "svobo-ditvi". Osupel in ogorčen ugotavlja, da ni našel med množico umetnin najmanjšega sledu o "narodnoosvobodilni borbi", ali o kaki sodobni "napredni" jugoslovanski stvarnosti. Brž ko je zaradi spora s kominformo nekoliko popustilo duhovno nasilje, je že bruhnilo na dan vse tisto, kar so morali vsa leta držati zase. Našel je "novo obliko, za obliko se pa seveda skriva vsebina, v vsebini pa je zajeta ideja". Naša dolžnost je, da ostanemo duhovno povezani z domom, da poznamo to novo, da ga natančno presodimo in tudi sprejmemo, kar je dobrega. Danes je doma dozorel že novi rod, ki ni več zagrenjen zaradi krivic in grozot komunistične revolucije, ki gleda svojsko na narodovo preteklost in sodobno stvarnost in ki ima svoj pogled uprt v bodočnost. Ko človek bere njih dela, najde v njih veliko iskrenosti in dobre volje, marsikaj zdravega, kar bo gotovo ostalo kot nova vrednota za bodočnost.
V zamejstvu ustvarja slovenski kulturnik sicer svobodno, toda pri svojem delu mora premagovati tisoče ovir in prestajati tisoče žrtev. Vendar ne klone. Trdno povezan s slovenskim izročilom, odprt za ves resnični napredek svobodnega sveta; skuša polagati svoj delež v slovensko kulturno zakladnico. Tudi tu sc že uveljavlja nova generacija, ki sč je izšolala na tujih univerzah, kateri slovensko izročilo že ni več trdni sestavni del njenega duhovnega sveta, ki se je že močno vrasla u tuji svet. Velika škoda bi bila, če ne bi znali vključiti te generacije v slovenski duhovni svet in ga obogatiti z njenimi spoznanji. To pa bo mogoče samo tedaj, če bodo delovale med nami v zamejstvu močne kulturne ustanove, ki bodo zajele njih delavnost.
Vse delo izobražencev bo pa doseglo svoj polni uspeh le tedaj, če bo našlo med narodom moralno in tiramo podporo. Zrel narod ceni in spoštuje svoje kulturne delavce, ponosen je na svoje kulturne ustanove in noče zaostajati za drugimi narodi. Zato se tudi mi veselimo pete obletnice SKA. Ko ji čestitamo k njenemu uspešnemu ■ delu, ji želimo, da bi močno živela do onega dne, ko se bo moglo njeno delo združiti z vsem, kar so pravil nega in zdravega ustvarili doma, v novi vzpon svobodne slovenske kulture.
P. Verbic
UMESTNO SVARILO
Citizenship Items, glasilo Ca-nadian Citizenship Councila po-natiskuje v 2. številke letošnjega letnika naslednje misli iz "In-dustry" (str. 6):
"Zadnje čase smo dobili mnogo svaril o velikem napredku, ki ga dosegajo države komunističnega bloka na gospodarskem, vzgojnem, znanstvenem in idustrij-skem področju. Smo jih slišali? Smo jih vzeli na znanje?
Na prvo vprašanje je lažje odgovoriti kot na drugo. Časniki, magacini, radio in televizija so nam posredovali razne podatke o komunističnem napredku. Ruski uspehi v vsemirju pa so jih dramatizirali.
Tako torej nimamo izgovora, da je komunističen poziv na tekmovanje samo vojaški. Kljub temu je razvidno, da še vedno pravladuje tako v Kanadi kot na ostalem Zapadu grozovita samozadovoljnost. Zdi se, da se šc nc zavedamo, kaj pomenijo komunistični uspehi za našo lastno življenjsko ravan.
Tukaj uživamo svobodo in življenski standard, kakršnega milijoni pod kruto komunistično disciplino niso nikdar poznali. Toda istočasno se ukvarjamo ' brez konca z malenkostmi in kar gorimo za zabavo. Zdi se, da smatrajo mnogi ljudje za vreden predmet razgovora samo | zadnje časopisne afere kake u-j trujene filmske zvezde 'hit para-; de", nogometne tekme, filme in ( televizijske programe. | Kdor misli, da more brez nevarnosti prezreti, kar se dogaja danes v Rusiji in na Kitajskem, živi v bedakovem raju. Družba, ! ki stremi za uživanjem, ki ljubi
samo zabavo, ki ceni (in nagra-ja) zabavitelje bolj kot učitelje, ki išče samo več plače za manj dela in ki smarta, da ji dragocena svoboda ne more biti odvzeta, bo prav gotovo izgubila tako Svoj visoki življenjski standard kot svojo svobodo, če se ne otrese svojih neumnosti in se ne zave pomena tega, kar se dogaja na svetu".
OMEJITEV VSELJEVANJA
PREKLICANA
Vladni odlok Order in Council P.C. 1950—310 je vzbudil mnogo kritike in odpora, ker je omejil krog oseb, ki jih smejo novona-seljenci povabiti za naselitev v Kanadi. Pod pritiskom javnega mnenja, ki so ga sprožile predvsem etnične skupine, podprle pa tudi opozicijske stranke, je vlada odlok 23. aprila preklicala ter je odslej v veljavi zopet prejšnja odredba, ki se glasi:
Kanadski državljani in zakoniti | prebivalci Kanade, ki morejo • sprejeti in skrbeti za svoje sorodnike izven Kanade, morejo biti še naprej njih sponzorji. Ti sorodniki so: bratje, sestre, poročeni sinovi in hčere s svojimi ženami in možmi ter neporočenimi otroci izpod 21 let kot tudi bližnji sorodniki ter zaročenci (zaročenke), ki so navedeni v Pravilih pod pogojem, da so i sponzori-ane osebe držav Ijani po rojstvu ali naturalizaciji Egipta, Izraela, Libanona, Turčije ali katere koli države Evrope. Severne, Centralne ali Južne Amerike.
Na konferenci, ki je bila v Winnipegu,so bili med drugimi, kot delegati loronto Ethnic Press Cluba : z leve ne desno —B"runo Tenhunen, Dan lannuzzi, Frank Glogovvski, ga. Ellen FAlfcCLOUGH, minister za državljanstvo in vseljevanje, Julius Baier in Mike Janeček. Klub je član Canadian Ethnic Press Federation.
OB ROBU
H 6
•	Novoizvoljeni odbor Canadian Ethnic Press Cluba je dobil po izvolitvi več pozdravnih voščil, med njimi so bila voščila predsednika kanadske vlade g J.G. Diefenbakerja, vodje opozicijo v parlamentu in Nobelovega nagrajenca g. L.B. Pearsona, ontarijskega predsednika vlade g. L.M. Frosta itd. V pismu predsednika ontarijske vlade so bile zapisane tudi naslednje misli: "Etnični tisk nadaljuje s svojo važno vlogo obveščevanja. Mnogi novokanadčani, ki so vedno dobro došli v Ontariju, se nam pridružuje jo pri izgradnji boljšega življenja v svobodi in demokraciji".
Novi odbor sestavljajo poleg g. Bruna Tenhunen (Finec), ki je vodil klub od ustanovitve pred devetimi leti do danes še gg. Kari J. Baier (Nemec), predsednik, F. Glogovvski (Poljak), prvi podpredsednik, J. Boyko (Ukrajinec), drugi podpredsednik, D. lannuzzi (Italijan), blagajnik, S. Veidenbaum (Estonec), tajnik, in štirje direktorji O. Tarnovskij (Ukrajinec), M. Janeček (Ceh), V. Mauko (Slovenec) in G. Szuper (Madžar).
•	Zastopniki etničnega liska so se udeležili posebnega kosila, ki ga je priredil na čast časnikarjev predsednik ontarijske vlade g. L.M. Frost.
•	Canadian Ethnic Press Federation — zveza vseh etničnih časopisov v Kanadi je imela pred dvema ledoma letno sejo v VVin-nipegu v Manitobi, ki se je je udeležilo okrog 20 delegatov. Kot gosta so imeli c'vakrat v svoji sredi ministra za državljanstvo in vseljevanje ga E.L. Fairclough, ki je tudi dvakrat govorila ter napovedala spremembe kot odpoved omejitve vpeljevanja in podobno. Med drugim je obvestila udeležence, da bo imel vsakdo pri popisovanju 1. 1950 izbiro vpisati svoje narodnostno poreklo, kdor pa tega ne bo želel, bo lahko izjavil, da je Kanadčan.
•	Canadian Ethnic Press Club
v Torontu je priredil za desetletnico ustanovivte banket, ki so se ga udeležili kot častni gostje predsednik ontarijske vlade ter 6 provincialnih ministrov, poslanci in drugi. Predsedniku Fros-tu so podarili diplomo častnega članstva.
•	Castnikarske konferencc bivšega kralja Petra II. v Hamiltonu se je udeležil od etničnih časopisov le zastopnik češkega časopisa iz Toronta.
•	Zastopniku Slovenske države 6e izjavil sodelavec nekega srbskega časopisa, da "....si je Njegovo Veličanstvo kralj Pctar za-beležio za budučnost sve one od
jugoslovenskih novina, kojih nije bilo na konferenci j i...."
•	V soboto 25, aprila se jc sestal z zatopniki Mutual Coope-ration League senator g. Sulli-van, ki ga jc vlada določila za zvezo med vlado in etničnimi skupinami.' G. senator jtTj56/.'> at* zastopnike, naj mu sporoče vse primere, kjer so bili po njihovem mnenju člani etničnih skupin zapostavljeni.
•	V 1. 1958 je sprejela Kanada
124.851 priseljencev, samo 44°o od števila, kiga je sprejela 1. 1957. V Ontario se jih je naselilo 63,-853, v Ouebec 28.443, v Britsko Columbijo 13,400, v Albcrto 8, 429, v Manitobo 4.732, v Saskat-chevvan 2.595, v Novo Scotijo 1786, v Nevv Brunsvvick 1031, v Nevvfoundland 373, v Yukon in Nortlnvest Territories 131 ter na Prince Edvvard Island 78.
•	Revija Citizen, ki jo izdaja
ministrovo za državljanstvo in vseljevanje, prinaša v letošnji aprilski številki članek o dolgu Kanade priseljenim ženam. Med njimi omenja tudi Slovenko go. dr. Ljudmilo Dolar-Mantuani kot edino, ki ima v Kanadi doktorat iz petrografije in eno izmed treh na celem kontinentu.
•	Torontskc javne knjižnice imajo 20.000 knjig v neangleških jezikih.	_
Ministerski predsednik ontarijske vlade, Hon. Leslie M. Frost sprejema od predsednika C.E.P.C. g. Juliusa Baierja diplomo dosmrtnega častnega članstva o priliki klubove desetlenice. .....................
NOVICE
S KOROŠKE
•	Celovec. 25. februarja sta Narodni svet Koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij naslovila na zvezno vlado pismo, v katerem jo opozarjata, da še doslej zaman čakata odgovora na vlogo za sprejem z dne 10. novembra 1958 ter* ponovno prosita za določitev termina za sprejem, ki je nujen posebno z ozirom na nerešena vprašanja glecle člena 7 državne pogodbe ter nezakonitega stanja na šolskem področju.
Globasnica. Za letošnji postni čas je Katoliško prosvetno društvo v Globasnici pripravilo "Pasijon" ali "Trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa". To je bila izredna prireditev, ki oživlja stare slovenske pasijonske tradicije na Koroškem. Vse predstave, ki so bile pri šoštarju v Globasnici, so bile zelo dobro obiskane. Tako slovenska kultura na Koroškem kljub temu še živi, čeprav bi nasprotniki ravno nasprotno hoteli.
šmihel pri Pliberku. Na prvo postno nedeljo je bil slovesno inštaliran za novega župnika preč. g. Kristo Srienc. Tako je dobila šmilielska fara gorečega in izkušega dušega pastirja. Tudi mi želimo novemu gospodu obilo uspeha in božjega blagoslova v dobrobit. slovenskega ljudstva v Šmihelu.
•	Celovec. Absolventi in absolventke Kmetijske in Gospodinjske šole so priredili uspešno zborovanje v Kolpingovi dvorani v Celovcu v nedeljo 15. marca 1959. Na zborovanju so obravnavali vprašanje "Naša nova vas". Le tako naprej, ne dajte se odtujiti svojemu rodu in veri!
•	Celovec. Nad 700 delegatov iz Podjune, Roža in Zilje, z Gur in s Karavank, se je zbralo na protestnem zborovanju v Celovcu, ki sta ga sklicali obe osrednji slovenski organizaciji. Dvorana vse množice ni mogla sprejeti zato so morali napolniti tudi stranske prostore. Enoglasno je bilo sklenjeno, da obe organizaciji 18. marca 1959 odločno pro-testrirata proti novem zakonu o manjžini ter predlagata temeljito popravo. V primeru, da bi pa naletela na gluha ušesa, pa sta pooblaščeni, da vi imenu Koroških Slovencev izrazita protest in odklonitev teh zakonov, ki so premišljen atentat na slovenske v državni pogodbi zajamčene pravice.
Knjige in revije
NOVE RAZPRAVE JAKOBA PLANINSKA
Mladi slovenski znanstvenik na področju raka g. Jakob Pla-ninšek iz Buffala, N.Y., je objavil zopet nekaj izsledkov dela, ki ga opravlja skupno z drugimi raziskovalcu na Zavoda za raziskovanje raka v Buffalu.
Journal of the National Cancer Institute, ki ga izdaja ameriško ministrstvo za zdravje, vzgojo in blaginjo, je objavil razpravo: Lo-calization In Vivo of Radioiodi-nated Ant-Rat-Fibrin Antibodies and Raclioiodinated Rat Fibrino-gen in the Murphv Rat Lvmpho-sarcoma and in Other Transplant-aible Rat Tumors, katere avtorji sto Eugene D Dav, Jakob A. Pla-riinšek, in David Pressman (22: 413-431, 1959).
Transplantation Bulletin (Vol. 6, No. 1, pp. 116-118, Januarv 1959) pa je objavil poročilo. Five As-cites Rat Tumors: Their Origin, Conversion, and Maintenance. Kot avtorji so navedeni Jakob A. Planinšek, Louis Kubai in Eugene D. Day.


Patentirane nogavice z "dvojnim podplatom"
Podplati so pleteni v dveh legah. Notranji del je pleten tako, da je noga v stalnem stiku z mehkim delom tkiva. Dvojni podplati brez posebne odebelitve ali <>btežitve. Nositi morate PENMANS-ove nogavice z dvojnim podplatom, da uvidite različnost!
PROFESOR DR. MARIUS REBEK -SEDEMDESETLETNIK
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD SLOVENSKE DRŽAVE"
Življenjska pot intelektualca ni lahka v krajih, kjer že drugo desetletje sibirska burja nenehno spreminja temperaturo. Le premalo ljudi se rodi z mehkimi hrbtenicami, da bi bili zmožni pravo-častno se ukloniti "volji ljudstva". Neizogibno je torej, da ta ali oni ni prestal sodbe za zaklenjenimi vrati in se je znašel — kot naš slavljenec — kot izseljenec v Avstriji, ne da bi vedel za sodbo ali za zadosten razlog za dejanje, ki mu je spodbilo trdna tla v domovini.
Profesorja Rebeka smo nekateri poznali iz Ljubljane. Stodvajset slovenskih in stosedemdeset študentov vseh mogočih narodnosti je imelo priliko živeti z njim in njegovo gospo soprogo v študentov-skem taborišču v Gradcu. Pri takem skupnem bivanju, kjer smo si drug drugemu gledali v posode in še mnogo dljeso se kresali značaji. Kljub temu, da sm0 živeli skupno lepo število let, nismo vedeli za mnoge stvari, ki jih je profesor doprinesel k izgradnji ljubljanske univerze. Ko smo se ločili, da ši ustvarimo v svetu novo področje delovanja, smo izgubili neposredni stik in zopet nismo vedeli ali pravilno cenili nove uspehe, ki jih je g. profesor žel na graških tleh. Zato je prav, da pregledamo živ Ijenjsko pot našega slavljenca, posebno še, ker dvomimo, da mu bo dala domovina zasluženo priznanja.
Profesor dr. Marius Rebek se je rodil v Trstu 25. marca 1889. Ma-turiral je na tržaški gimnaziji in je nato vpisal fiziiko in kemijo na filozofski fakulteti dunajske univerze. Za doktorja filozofije je bi. promoviran 1. 1913 in je še isto le to postal asistent. Prvo svetovno vojno je prebil pri vojakih. Potem je nadaljeval službo asistenta na dunajski univerzi, odkoder je odšel jeseni 1919 v Ljubljano, da na stopi mesto asistenta na kemičnem institutu univerze. 1. 1920 je postal docent, 1. 1924 pa je bil imenovan
s'ko kemijo na tehnični fakulteti. Od 1. 1933 dalje je bil redni pro fesor. L. 1945 so mu zaupali orga nizacije kemičnega instituta ljubljanske niverze, toda že 18. de cebra 1945 so ga Izselili v Avstrijo.
V Avstriji sc začenja doba počasnega dviga, ki je bil končne venčan z zmagoslavjem. Inž. Janez Krepfl je iznenadil profesorja z obisikom. V Gradcu smo namreč sklenili, da se bomo «avzeli, uft b' lahko prebival v študentovskem ta borišču. Upravnica taborišča Miss M. Jabour, ki se ji moramo zahvaliti tudi za neštete druge usluge, je problem razumela in aprila 1946 sta se gospod in gospa Rebek nase lila v v Students' Hostelu, Hoch-steingasse 37. Življenje v študeji-tovskem okolju in pa v bližini zna ne univerze in tehnične visoke šole sta bila gotovo činitelja, ki sta poleg drugih doprinesla delež k začetku novega vzpona, tokrat na avstrijskih tleh.
Maja 1946 je začel profesor Rebek predavati na tehnični visoki šoli in univerzi v Gradcu. Predavanja so se potem nadaljevala semester za semestrom. V marcu 1950 je postal docent za organsko kemijo in organsko tehnologijo na
•	Jurij Kozjak drugič v italijanščini. V založbi Instituto di Propaganda Libraria v iMilanu je ižš]a pred kratkim druga prenovljena izdaja Jurija Kozjaka v italijanščini. Prva izdaja je izšla pri isti založbi leta 1947 pod naslovom Giorgio Kozjak — gianiz-zero sloveno v prevodu dr. Ferdinanda Kolednika. Sedaj pripravijo na njegovo pobudo v Rimu latinski prevod.
•	Železarna Jesenice je proizvedla lani 856.000 ton železnih izdelkov. Poizvodnja se je dvignila za 3.9".) od 1. 1957, ko je znašala 824.000 ton.
•	Ljubljanska mednarodna grafična razstava, ki je vsako drugo leto v Moderni galeriji, se je v kratkem času uveljavila kot vodilna prireditev svoje vrste v svetu. Na letošnjo tretjo razstavo se je prijavilo nad 300 avtorjev iz 38 držav in poslalo nad 1000 del. Tudi nekatere velike specializirane tuje založbe se zanimajo zanjo in ponujajo svoje sodelovanje.
•	V Ljubljani bodo začeli z
graridjo zimskega kopališča, na katerega športniki že dolgo let
čakajo. Po načrtu sta zamišljena dva bazena, eden v merilu 33 1 j3 x 18.5 m za plavanje in napravami za skoke in drugi manjši za učenje. Kopališče bo imelo tudi 90 prh.
•	O knjigi prof. Antona Slodn-jaka "Geschichte der slovvenis-chen Literatur" je poročal rektor ljubljanske univerze na podlagi sklepa zadnje seje univerzitetnega sveta med drugim tudi, da je posebna komisija filozofske fakultete opozorila prof. Slodnjaka na "znanstveno-strokovno nevzdr-žnosi vrste osnovnih postavk iz njegovega dela in na moralno-politično škodo ki jo knjiga, izdana v tujini, lahko povzroči ugledu univerze". Profesor Slodnjak je zaprosil za upokojitev.
•	Lansko leto je Jugoslavija izvozila 1836 ton slovenskega hmelja v 18 raznih držav. Največ našega hmelja so kupile ZDA in sicer okrog 500 ton. Slede Švica, Velika Britanija, Nizozemska, Francija. Izvoz je prinesel 7 milijonov dolarjev.
® 10. aprila so delili Kidričeve nagrade za najboljša znanstvena dela v preteklem letu. Prvo na-
PROSIMO
PORAVNAJTE NARO (NINO!
grado je prejela ekipa kirurške klinike pod vodstvom prof. Božidarja Lavriča za operacija srca z uporabo ekstrakorporalne cirkulacije. Drugo nagrado je prejel inž. Leopold Andree za konstrukcijo generatorja ultrazvočnega valovanja za pospeševanje zgorevanja prašnatih goriv. Tretjo nagrado so prejeli inž. Marijan Ferjan, prof. inž. Engelbert Hri-bernik, inž. Zdenko Marinšek in inž. Milojevič za iznajdbo "Uporaba poroznega betona za osuševanje predorov in podzemnih galerij ter za opaž pri vakum-skem betoniranju".
Kidričevo nagrado za najboljše izvirno znanstveno delo, ki je bilo objavljeno v I. 1958, je prejel dr. inž. Ervin Prelog za razpravo "Integracija Lamejevih ela-stostatičnih enačb za kroglo in valj poljubne debeline pri poljubni obtežbi", ki je izžla v 5. knjigi razprav 9. mednarodnega kongresa za uporabno mehaniko. Inž. Karel Kranjc je prejel drugo nagrado za razpravo "Problematika regulacije frekvence in moči v jugoslovanskem električnem omrežju. Za razpravo "Smotrna oskrba prebivalstva z bolniškimi posteljami" je prejel nagrado Jožko Wograek.
• Ljubljanska dnevnika Slovenski poročevalec in Ljudska pravica sta se s 1. majem združila v novi dnevnik Delo, ki bo izhajal dnevno na 10—16 straneh.
Svoja znanstvena dela je profesor Rebek objavljal v avstrijskih, nemških, čeških in hrvaških revijah. Preseneč nas dejstvo, da je izšlo sedem publikacij po 1. 1945, kar potrjuje izredno žilavost v času, ko so ga določeni ljudje hoteli morda popolnoma uničiti. Napovedana so še nova dela in jim želimo po-polen uspeh!
širša javnost je mogla slediti delovanj prof. Rebeka v reviji "Proteus", v katero je redno pisal. Bil je stalni sodelavec "Zbornika prirodoslovnega društva" in pa "Arhiva za kemijo in farmacijo" (Zagreb). Njegova vsestranska izobrazba mu je dajala dovolj snovi za resnično vzgojne ure. Smisel za dovtipe in pa družabnost sta ga napravila pri-
ljubljenega med vsemi. Ta stran njegove narave mu je bila v veliko pomoč žlasti v težkih časih.
Ob sedemedesetletnici se mu kot njegovi študentje zahvaljujemo za darove, ki so prihajali i/, "roga obilnosti". Hvaležni smo za toplo človeško sodelovanje pri premagovanju različnih ovir, ki so se nam stavile na pot v svetu. Priznavamo in zahvaljujemo se za delež, ki ga je doprinesel k rasti slovenske kulture v domovini in k ohranitvi naše ljubljene univerze. Povdarjamo to posebno v času, ko so na delu zopet tendence uničiti samobitnost in svojskost slovenske kulture.
Veselili se bomo vsakega profesorjevega uspeha na novem položaju. Za vse dosedanje — lepe čestitke, za bodoče pa srečo!
Inž. Polde Čop
"CVETKE" V SPOMINSKO KNIGO AVSTRIJSKI VLADI NA DUNAJU
Samo nekaj člankov iz Roža, Podjune in Zilje o "pravici" Koroških Slovencev: ® Pri Zilji strašno rovarijo. Seveda proti slovenščini. Tu so e-lementi na delu, da se jih ustrašiš. Smo obupani. Iz nemških listov pa veje duh, zadovoljiv duh, dosegli so, kar so hoteli, krivica pa je postala zakon na najvišji državni ravni. Večkrat premišljujemo, kaj se godi v mladi otroški duši, ko starši med seboj govore slovensko, z otrokom pa nemško, v njemu tujem jeziku. Jasno, da se duh takoj ne more pravilno razvijati, ker ne more slediti pogovoru in pojmom. O Iz Podjune poročajo. Vedno bolj gnijemo in propadamo. 7 so lepo obšli in zopet so nas ogoljufali ! Kakor Jakob Ezava! Vedno smo spodaj! Slovenščina jim je bila trn v peti. Vse je že precej lepo šlo. Otroci so se vsaj za silo naučili slovensko brati. A to ni ■ smelo biti. Slovenščina mora iz šole! Tako so se zarotili. In us-
tehnični visoki šoli. V istem letu je prejel privatno docenturo za organsko kemijo na univerzi, kjer je potem v I. 1952 prejel naslov rednega profesorja.
Od. I. 1950 do 1953 je posvetil precej časa gradnji in opremi no vega kemičnega laboratorija, oddelka za tehnologijo papirja in sta ničnine. Prav tako je organizira, predavanja in vaje za to stroko. Od I. 1955 dalje je profesor Rebek tudi izredni profesor na tehnični visoki šoli in predstojnik instituta za kemijo in kemijsko tehnologijo papirja in staničnine.
Povrnimo se sedaj na opis dela profesorja Rebeka v domovini.
Mlajša generacija ni več vedela, kakne težave so morale premosti ti odgovorne osetie in oblasti pri ustanavljanju fakultet na slovenski univerzi. Nekaj skopih pripomb je
Prof. Rebek in ga. Rebek
krožilo med študenti. Tako je zna no, da so bile prve laboratorijske mize navadni zaboji in dnevni obiskovalci prostorov — podgane. Zgovorno dejstvo je, da v dvajsetih letih niso mogli prestaviti laboratorijev in pisarn profesorjev Rebc ka in Sanica iz kleti ljubljanske realke! Ni namen tega sestavka povdarjati težave in opisovati položaj našega vseučilišča v sklopu tedanje državne politike. Bežna ememba naj služi za pravilnejo ocenitev vztrajnosti ustanoviteljev in pa za meritev števila znanstvenih uspehov pod tako neugodnimi pogoji.
Začetno' organizatorno delo je bilo v rokah dveh zaslužnih mož-profesorjev Rebeka in Samca. Laboratorije za anzalilsko in organsko kemijo je organiziral in tudi vodil profesor Rebek. Organski laboratorij je ostal pod njegovim vodstvom vse do zadnjega. Njegova zasluga je tudi organizacija kemične strokovne šole na tehnični fakulteti ljubljanske univerze, katero je vodil 15 let. Bil je tudi dolgoletni predsednik komisije drugega državnega izpila na tehnični fakulteti. Za podvig kemične stroke ni bilo samo potrebno nakopičiti vrsto laboratorijev in pa predavanj, ampak tudi izdelati slovensko kemično terminologijo — ustvariti jezik, v katerem bodo občevali še naslednji rodovi. Tudi pri tem delu je bil naš slavljenec originalno aktiven.
VZPENJAČA IZ MARIBORA NA POHORJE
pelo jim je. Z zvijačo in goljufijo so zopet odpravili slovenščino iz šole.
• Iz Roma pa sledeče. Naši otroci hodijo v Celovec v srednje šole. Kar je mlajših imajo srečo, da lahko hodijo v slovensko gimnazijo, kar je pa starejših, se morajo boriti, da nc utonejo v germanskem morju. Slovenski dijaki nimajo te prostosti, kot bi jo imeli na svoji šoli. Včasih sc tudi spro z Ncmci. Sledi seveda odločba proti njim, to pač morajo požreti. Potem šele se zave ta mladina, kdo da je in kdo je bila njihova mati kaj je Slovenec in kaj je slovenska zemlja. Marsikateri klone, malo jih ostane zvestih Bogu in slovenskemu rodu. Toda naša mladina poreže tudi Nemce. Je pridna in tako vidite, riaša mladina ni najslabša.
To so torej zopet tri cvetke. Ob priliki jih bomo še našteli. Le kdaj bo uvidela vlada na Dunaju, da edino takrat lahko najlažje pomaga svoji manjšini na Južnem Tirolskem, ko bo sama dala svojim manjšinam, to, kar jim gre po členu 7 državne pogodbe. Pri pogajanjih v Londonu so dobro vedeli, kje je manjšina, toda danes bi jo razni "specialisti" ba manjšinjska vprašanja radi iskali s povečevalnim steklom. Toda ta slovenska manjšina umreti noče, prišel bo dan, ko bodo vse krivice kazno-
LJUBLJANSKA OPERA
vane. Sicer pa ali Bog ne kaznuje že sedaj atsvrijsko vlado z Južnim Tirolom?
ZNAMENJE OB POTI.......
LJUBLJANSKI MUZEJ
MED SLOVENCI
RABLJENE IN NOVE AVTOMOBILE
dobite pod najugodnejšimi pogoji pri
V. & M. MOTORS
363 OUEEN STREET WEST, TORONTO
Edino slovensko podjetje v Torontu za nakup in prodajo avtomobilov Kličite EM. 8—6540 — Vinko Mike
Toronto
* Družina Janeza in Ančke Vi-
žintin se je pomnožila za dve zdravi punčki. Iskrene čestitke!
Chicago
«
: m
Pomladanski festival Slov. Radijskega Kluba v nedeljo 5. aprila je odlično uspel. Tako organizatorno, kakor programsko. Udele-žba je bila prav lepa in so nastopajoči, zlasti slovenska plesna skupina, želi vsestransko priznanje.
Slovensko nagrado, ki se podeli vsako leto na radijskem festivalu, je prejel letos g. John Gottlieb. Č? kdo, potem si je to priznanje on gotovo vsestransko zaslužil. G. Gottlieb je bil dolgo vrsto let urednik in izdajatelj družinskega mesečniko Novi -svet' ter je z njim dvigal med slovenskimi naseljenci slovensko zavest, poleg tega pa se je marljivo udejstvoval tudi na drugih narodnih področjih. Naše čestitke!
Zvečer je bila pa zelo razgibana plesna zabava. Višek je bil volitev kralja in kraljice valčka. Letos je odnesel to slavo naš bivši tajnik SNZ g. Milan Pecharich za kraljico pa je bila izbrana njegova soplesalka gde, Anita Vipotnik.
10 letnica porke. Dne 9. aprila t.l. poteče deset let, kar sta si v farni cerkvi sv. Vida na Koroškem obljubila večno zvestobo naša zvesta prijatelja in sodelavca g. Ludvik Jelene in Mara, rojena Velbl. še isto leto sta prišla v Chicago. Deset let sicer ni mnogo, toda če upoštevamo časovne prilike od takrat pa do danes, vemo, da jima ni bilo vedno postlano z rožicami. Danes ob 10 obletnici poroke pa se veselita v krogu dveh ljubkih deklet Mariane in Betke, ki kažeta že sedaj veliko vnemo za slovensko pesem in oderske nastope. G. Ludviku Jelencu, ki je bil vedno na vodilnem mestu v SNZ in njegovi ženi Mari izražamo iskrene čestit ke ob tem jubileju in želimo da bi sledili številni jubileji v srečni družinski skupnosti. Naj dobri Bog blagoslavlja družino in njune skupne napore v srečo družine, pa tudi za lepši napredek slovenstva tukaj in v domovivni!
Piknik Slov. Narodne Zveze. Marsikdo, ki se naših piknikov spominja za nekaj let nazaj, je že vprašal: "Bo spet letos kaj " Tem in drugim sporočamo, da bomo imeli tudi letos piknik na istem prostoru kot pred leti. Piknik bo v nedeljo 16. avgusta. Bog daj lepo vreme, pa bo tudi židane volje poleg pečenega prašička na pretek Ne pozabite, nedelja 16. avgusta piknik Slovenske Narodne Zveze v Ghicagu!
Prireditev slovenske šole na cvetno soboto je bili tudi dogodek ki ga moramo posebej »meniti. Požrtvovalna uččiteljiga gdč. Pavla Mušič se je zopet potrudila, da je z učenci sobotne slovenske šole dostojno predstavila lep velikonočni in slovenski program. Le tisti, ki je kdaj sam vodil podobna prireditve, zna ceniti delo, ki je vloženo v tako prireditev. Otroci so nastopili res odlično in želimo da bi gdč. Pavla pripravila še kaj podobnega!
Hrvati v Chicagu so v nedeljo dne 12 aprila v dvorani na Com-mercional Avenue v South Chicagu, proslavili 18 obletnico nastanka Neodvisne Hrvaške Države. Poleg kulturnega programa sta bila na sporedu tudi dva govora. Zjutraj pa je bila sv. maša.
"Hrvatski Narod"' je naslov' novega hrvaškega tednika, ki je izšel v začetku aprila. Zastopa stališče dr. Ante Paveliča. Tiska se v tiskarni čeških benediktincev.
"Slovenci in Jugoslavija" pod tem naslovom je predaval predsednik SNO in SLS dr. Miha Krek v soboto 11. aprila v neki tukajšnji srbski organizaciji. Za nas nič novega in presenetljivega. To je pač njegova priljubljena, pa tudi že zelo obrabljena teza. Kako daleč bo prišel s svojim "jugosioven-stvu", bo povedala zgodovina.
TRAVELWAYS SERVICE
Vam nudi svojo pomoč v sledečih zadevah :
1.	Vam preskrbi vozne listke po suhem, po morju in po zraku.
2.	Ureja različne dokumente in preskrbi prevode.
3.	Pomaga vam dobiti svojce iz Evrope.
4.	Pošilja denar in pakete v Jugoslavijo.
626 BLOOR ST. W.	TEL: LE. 6-3089
TORONTO 4, CANADA
Privredni Adresar Grada Toronta za 1959 godinu
N.P. Ivkov iz Toronta je izdal in založil naslovnik podjetij, katerih lastniki so Bolgari, Macedon ci, Srbi, Hrvati ali Slovenci, njih cerkva, domov in imena duhovnikov. Knjiga, ki je namenjena
predvsem oglaševanju, vsebuje tudi druge koristne informacije kot naslove in telefojiske številke bolnišnic in glavnih uradov, nekaj podatkov o Torontu in Kanadi, valute, primerjalno tabelo toplomera Celzija in Fahrenheita itd.
ALI SI ŽE PORAVNAL NAROČNINO! POSTANI AKTIVNI ČLAN SLOVENSKEGA DRŽAVNEGA GIBANJA!
DARUJ V TISKOVNI SKLAD "S. D.
i
KOMUNISTI HOČE JO UNIČITI SLOVENSKI JEZIK si
GLAS Slovenske kulturne akcije prinaša 15. februarja uvodnik pod naslovom "Začarani krog", ki ga je napisal g. R.J. Iz uvodnika po-natiskujemo:
". . . Po letu 1918 se je mnogo govorilo o enem južnoslovenskem narodu in iz slovenskih čitank so trgali Cankarjeve tekste. Vodilni slovenski pesnik tedanje dobe Oton Župančič je napravil v letu 1920 prvi obisk novi prestolnici in na vprašanje, kako se počuti med stenami slavnega Beograda, je odgovoril: "Počutim se tako, kakor francoski pesnik, ki iz province pride v svojo prestolnico — v Pariz." Slovenija je bila srce kot Bretonska ali Normandija samo provinca in Ljubljana ni bila srce Prešernovega naroda. Ni bil sam! Na ljubljanski univerzi so bili znanstveniki, ki so menili da naj : njih dela izhajajo samo v hrvašči- j ni ali srbščini.
Po 1. 1945 so v Jugoslaviji začeli posnemati vse, kar se je dogajalo v Rusiji v letih revolucije. Stalin je sicer dovoli izhajanje knjig in listov v več ko 40 jezikih po vsej Sovjetski zvezi, toda kmalu sc je videlo, kaj je imel za bregom. Prve strani listov so morale prinašati isto gravido kot moskovska Pravda, najprej v domačem jeziku ali narečju, pozneje pa v jeziku Moskve. V Jugoslaviji so v Beogradu po 1. 1945 imeli osrednje partijsko glasilo Borba in čez nekaj let so izvedli ukrep, da morata partijski glasili v Ljubljani in Zagrebu prinašati isto gravido Najprej seveda v lastnem jeziku, pozneje pa bi prišla vzporeditev. . . . Razmere so zorele in tudi v Ljubljani se je za-
čelo govoriti o uvedbi enotnega i jugoslovanskega jezika v listih in1 revijah. V tej krizi je ostreje spregovoril pesnik Božo Vodušek in preveč glasno protestiral; odvedli so ga v Glavnjačo v Beogradu. Sicer so ga čez nekaj tednov izpustili, toda v Ljubljani ni smel dobifi Prešernove literarne nagrade za svoj prevod Goethejevega Fausta.
Koncem leta 1957 je Zveza jugoslovanskih književnikov sklicala v Beograd plenum z edino točko dnevnega reda: razprava o tem, da naj slovenki književniki in znanstveniki opuste svoj jezik. . . Tokrat je v Ljubljani preveč završale in bi bilo verjetno v Glavnjači premalo celic za vse slovenske intelektualce, ki so se indignirano obrnili proti svojim srbskim in hrvaškim kolegom. Sicer pa partija sedaj lahko čaka, vrgla je baklo med književnike same. Kakor ne koč, tako se tudi danes mnogi pisci v Beogradu in Zagrebu zmrdujejo nad bodočnostjo "ošabne" sloven ščine. . . .
Začarani krog! Narod Prešerna, Cankarja in Plečnika seveda ne bo podlegel zaradi napadov pigmej-stva, ki prihajajo z juga. Zlasti narod Plečnika: Plečnik ni govori! o slovenskem geniju z jezikom človeštva.	R. J.
Ista številka Glasa poroča tudi, da je za enciklopedijo Larousse, ki izhaja v Franciji, napisal članek o jugoslovanski kulturni in književnosti Antun Polanscak iz Beogra da, ki je zapital o slovenščini, da "podpira lokalni patriotizem jr. s tem zadržuje snovanje kulturne enotnosti jugoslovanskega ozemlja". O novejših slovenskih pisate-
ljih pravi, da se gredo nacionalne partikulariste, katerim je bil pod Avstrijo slovenski jezik simbol narodnega odpora, sedaj pa se upirajo, da bi ga žrtvovali (rabi izraz immoler, kar pomeni zaklati ali zadaviti) za pravo jugoslovansko edinstivo. In na zadnji strani:
— Pariška umetniška revija "Pristne des Arts" je prinesla osem strani dolg članek o umetnosti v Jugoslaviji. Dodanih je 27 reprodukcij, med njimi so tudi dela slovenskih umetnikov. Članek je napisal umetnosti zgodovinar Gr-g0 Gamulin iz Zagreba. Izogiba se izrazom "slovenska", "hrvaška" in "srbska'" umetnost in deli umetnost na tri glavna središča: Beograd, Zagreb in Ljubljana.
V ČIGAVEM IMENU?
Dr. Bogumil Vošnjak je poslal 31. marca 1959 pismo uredniku Hrvatskega glasu, ki izhaja v VVinnipegu. Urednik ga je objavil 20 aprila na str. 5 pod rubriko: Javna govornica. V pismu piše dr. Vošnjak med drugim tudi tole:
"Slovenci imadu največi eksistenčni interes da jug. Zajed-nica može da živi, te iz petnih šila če se trsiti ukloniti sve, sto bi smetalo zdravome razvoju jedne, po njihovom mišljenju, života sposobne tvorevine. Od n jezi nog opstojanja zavisi ek-sistencija Slovenaca kao politič-kog tijela".
Zanimivo bi bilo vedeti, ali je g. dr. Voš,njak pisal to pismo v svojem imenu ali v imenu Slovenskega narodnega odbora. Vsekakor so njegove trditve posplo-šenje prepričanja, manjšine med Slovenci.
ORAČ
KAR SI, TO v/ IZPOVEDUJ...
Odkritosrčnost je upoštevanja vredna odlika človeka. Možat nastop kjer koli, med somišljeniki-ali med neprijatelji, je vedno upoštevan. Odkritosrčnost in možatost v izpovedovanju svetovnega, narodnostnega ali političnega nazora lahko imenujemo z drugo besedo tudi značajnost.
Značajev potrebujemo v vsakdanjem življenju. V svetovriona-zornih, narodnostih, etičnih in političnih odnosih. Pesnik je označil našo dobo z sledečimi besedami: 'Pač mnogo moških našvek rodi a malo mož'.... Mož biti se pravi, biti odločen in značajen.
Nikjer ni tako malo značajnih ljudi, kakor prav na področju politike, Pravijo, da jc dober politik samo oni, ki drugače govori kakor misli. Med somišljeniki tako, kakor tem ugaja, v javnosti, ko gre za oblast in trenutni uspeh, pa spet drugače. Uspeh takih le ljudskih zastopnikov je seveda le začasen. Narod prej ali slej spozna, da je varan.
Tudi med Slovenci je bilo v preteklosti večkrat tako. Dome so poslanci govorili o avtonomiji, v Beogradu pa, ko smo ilheli pri vladnem koritu enega ali dva ministra, o avtonomiji ni bilo mnogo govora, ali celo nič. Danes je ista pesem. V strankinem prog-gramu lepe besede o slovenski državnosti, v sakdanjem političnem previranju pa trgovanje in pokloni nekdanjim mogočnikom. Doslednost to gotovo ni in niti ni govora o značajni politiki, ki me-šetari z onimi, kateri so v preteklosti bili mojstri v izigravanju in še danes sanjajo, da bo Beograd centrala (Velika Srbija), vse ostale narodnostne pokrajine pa le privesek za lepe življenje "zaostalih" pokrajin na jugu.
Mešetarjenje v osnovnih narodnostnih problemih ne bo prineslo nič dobrega. Morda trenutni dobiček "bodočim ministrom", narodom ga gotovo škodo, katere večne bodo mogli preboleti.
Kar si, to izpovej! Slovenci smo, katoličani smo, demokrati smo! Vse to naj se izžareva tudi v slovenski politiki. Kot Slovenci ne moremo barantati z svojo usodo z ljudmi, ki so se pokazali nezanesljivi, hinavski in nam niso inkdar privoščili, da bi se svobodno čutili kot narod z vsemi narod-nostimi atributi. Kot katoličani smo vezani da zagotovimo versko svobodo in enakopravnost, katera Beograd ni rad priznal nc preje, še manj pa sedaj. Kot resnični demokrati moramo prisluhniti utripu ljudstva in mu pomagati do prave demokracije v lastni državi. V slovensko emigracijsko politiko torej več značaj nosti in manj dvo- j ličnosti!
Ce bi slovenski politiki v emigraciji od leta 1941 dalje kazali več politične značajnosti in vedno odločno izpovedovali pred vsemi j mednarodnimi forumi to kaj Slovenci hočejo — namreč biti svo- : bodni v lastni državi, bi gotovo tako dosledno stališče rodilo kaj i pozitivnih sadov. Ker pa so slovenskih politiki le "pomirjeval | no" vplivali na nezdrave odnose | med Srbi in Hrvati, so prišli v zamero pri Hrvatih, Slovencem pa niso koristili prav nič! Radi bi j imeli kai konkretnih dokazov, kako je slovensko zastopstvo v emigracijskih vladah, ki jih je bl-j 10 precej, informiralo javnost o Slovencih: o slovenski Koroški, o ' Trstu, o domobrancih, o komu-| nisitčnih pokoljih itd. Čudno luč i vrže izjava slovenskega narodne-i ga zastopstva v letu 1945, takrat, ko so bili slovenski možje in fantje zc izdani in poklani, da je pripravljeno se pogajati s Komun. Partijo Slovenije (Koledarček slov. emigrantov v Italiji 1. 1945) Takih partnerjev, ki drugače govorijo kot mislijo, nihče ! nima rad. Prej ali slej so nagrajeni stem, da so izigrani. Slovenska , politična zgodovina to potrjuje. Kar si, to izpovej! To velja tudi za vse naše somišljenike širom sveta! Ce si mož, pokaži to povsod, pred prijtelji in pred onimi, ki drugače mislijo. Ce si pa šleva, ki ne upaš povedati, kaj si, potem pa imaš samo eno izbiro, da ne greš več pod svobodno sonce. V svobodnem svetu smo. Naša odgovornost je velika! Skoro da še
ČESEN JE DOBER ZA VAS
Vprašajte vašega zdravnika — Vprašajte vašega drogista
Vsako leto več in več ljudi jemlje Adams Pearles da si tako pridobe dobrodejnosti česna. Stoletja so miljoni mož in zena uporabljali česen kot zdravilno mero v prepričaju o njegovi moči zdravljenja in uspešnem dajanju moči.
česen je naravno preventivno sredstvo in ko pride v telo predre tekočino in staničje in s svojo preventivno silo uniči bacile
Česen se zdi zelo uspešen v preprečevanjo prehlada in gripe. Vsled njegove preventivne in protikašeljske lastnosti, česen pogama pri blaženju astme in bronhitisa. Ublažuje trd kašelj z odluščanjem in odstranitvijo debele dušeče sluzi in vam pusti svobodneje in lažje dihati. Česen vsebuje preventivno lastnost, ki preprečuje in uniči bacile gnilobe ter na ta način drži krvni obtok prost nečistoče in v dobrem stanju, ter odstrani iz vašega telesa artritična in revmatična nastrojenja.
Adam? Garlie Pearles so majhne želatinastie kapsule, ki vsebujejo potrebno olje iz česna v najčistejši obliki, moči in sposobnosti, a so brez vonja in okusa in tisoči njihovi ttporabljalci od obale do obale, so cenili to dobro naravno zdravilo vsled dragocenih robrot, ki so jih bili deležni. Adams Garlic Pearles jamčjo dobrobit tudi vam, ali pa vam bo denar povrnjen.
Oskrbite si zavitek Adams Garlic Pearles pri vašem drogistu še danes in videli boste, kako vam bodo koristile. Vi boste zadovoljni če si jih oskrbite.
BREZ VONJA — BREZ OKUSA — V OBLIKI KAPSUL
Najlepše domače in svetovne povesti objavlja slovenski ilustrirani mesečnik
POVEST
24 strani velikega formata — Do dvanajst zaključenih povesti V vsaki številki — Popularen roman v nadaljevanjih. Na željo pošljemo mesečnik brezplačno na ogled! Letna naročnina znaša samo $5.00
Naslov za naročilo:
POVEST P.O. Box 730, Brandon, Manitoba, Canada
CARL VIPAVEC
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
278 Bathurst St.. Room 4, Toronto, Ont. — EMpire 4-4004
obrnite se z zaupanjem v vseh nepremičninskih,
družinskih in pravnih zadevah na:
Francoski kroj spodnje Klače 396
Primemo prilegajoče, hladne, ndobne . . . drobno rebrasto pletene iz mehkega bombaža, plosknati robovi, elastičen pas in dvojna sprednja križna trdna opora.
Odgovarjajoče majice.
VV 3-3
je ne zavedamo. Ideja, ki jo zagovarjamo, je velika, za Slovence življenjske važnosti in odrešila. .
Ideje prodirajo — ne po mevžah, ki se sonca boje in ljudi, ampak po značajih, ki se v idejo zagrizejo, jo branijo, širijo in zanjo kaj žrtvujejo! Kjer koli si, brat, sestra; pokaži se značajnega Slovenca, Slovenko Ne skrivaj ideje v ozki krog hiše in mirnega zatišja somišljenikov. Tukaj jc Ihko biti Slovenec in pripadnik slovenskega državnega gibanja. Pojdimo z idejo ven, na ulice, med prijatelje, znance, med one, ki so še v dvomih, pojdimo z njo tudi med veliki svet, na mednarodni forum!
Slovenska država ideja ni kak domači problem, kakor so nam to trobili in še danes pravijo, naj "naših prepirov", tako namreč smatrajo našo upravičeno borbo za državno samostojnost ne vlažimo v javnost. Naša ideja je mednarodni problem. Mora postati ! Postala pa bo, ko bomo to idejo izvojevali. Izvojevali pa jo bomo, če bomo glasni, odločni in trmasto značajni!
Več talentov kdo ima, tem večja je njegova dolžnost, in naloga in odgovornost. Molčati o slovenski državni ideji in jo zakopati le v ozki krog pomeni zakopati talente, ki jih je Bog dal, da lahko koristiš narodnemu občestvu! Več talentov kdo ima, tem večjo odgovornost ima in tem več mora za idejo storiti! To zahteva slovenski značaj!
Govoriti v ozkem krogu o slovenski državni ideji in biti naročnik "Slovenske Države" je veliko premalo. Značajen Slovenec se ne bo dal voditi po raznih ozirih, ki jih ima z ozirom na družino, službo, položaj itd. Značajen človek bo vedno izpovedal, pa naj je to
komu prav ali ne, da je za pravično rešitev slovenskega narodnega vprašanja, to je pa le v SVOBODNI SLOVENSKI DRŽAVI!
Mirko Geratič
SLOVENSKA ŽEMLJICA
JAVNA TRIBUNA
TO IN ONO
Ljudje kaj radi gledajo svetovne in domače dogodke skozi očala lastnega gledanja. Tudi v politiki je tako. Zlasti v slovenski. Posa mezne dogodke ocenjujejo tako, kakor pač prija gledanju določene politične skupine ali klike. To gledanje vsiljujejo nepoučeni javnosti kot dejstvo. Ne morejo se znajti, da bi dogodek ocenili stvarno, nepristransko, ampak takoj dodajo svoje "nezmotljivo" stališče. In gorje, če ga ta ali oni ne sprejme ali celo zavrne. Tak postane takoj —"Skrajnež — bolnik".
Osvetlimo nekaj takih le "cvetk" iz "vodilnega" slovenskega ameri-kega glasila.
V	AD z dne 12. marca, pod naslovom "Slovenska izseljenska zveza nič novega", piše g. Sm. R. takole: "Tudi na političnem področju obstoja ves čas zelo lepa povezava vseh treh tradicijonalnih slovenskih protikomnističnih strank t. j. Slovenske ljudske stanke, Sloven ske demokratske stranke in Sosiali stične stranke ki so osnovale ze v domovini med okupacijo in komu nistično revolucijo — svoj medstrankarski odbor: Narodni od bor za Slovenijo. Vrata v NO so seveda odprta tudi drugim slovenskim protikomunisticnim skupinam v izseljenstvu".
Da so gori omenjene stra Ju. "edine", to radi verjamemo. Edine v zmoti "jugoslovenstva" in nada-ljnega hlapčevanja Beogradu. Za to edinost jih prav nič ne zavida mo. V. domovini pod okupacijo kljub večletnemu razgovarjanju niso itak ustvarile nič pozitivnega —Prav tako niso ustvarile nič novega in pozitivnega v emigraciji Ostale so na starih izvoženih kolo vozih jugoslovanstva, ki ga večina naroda v domovini odklanja.
Komu so vrata v NO odprta tudi vemo. Onim, ki se odpovedo pozi tivnemu slovenstvu in sprejme jo dogmatiko jugoslovenstva. Zgodo vina bo nekoč to trditev gladko odvrgla. Zakaj pa. ni n. pi o lan Pravda, ki je tako biizu načim ju goslovencem, v NO? Zato ne, kei kljub jugosiovanstvu ne odobrava vsega, kar dela nezmotljivi SNO.
V	"Sloveniji" 16. marca beremo pod zaglavjem "Odgovori na tri vprašanja" med drugim tudi tole: "Na obliki monarhije tudi najbolj goreči monarhisti ne vztrajajo več" .... Samo eno vprašanje: Čemu se potem pripadniki SLS hodijo klanjat raznim princem in srbskim veličastvom? Verjetno gredo zo pet za pol stoletja zadaj za razvojem Zgodovine! In čemu ne poro čajo o teh obiskih jaivno v svojih glasilih Je pa le nekaj sramu, kaj ne, gospodje? Ne mi v emigraciji, narod doma vas bo nekoč sodil. In zgodovina bo dodala svoje!
T udi svobodoželjnost drugih narodov ne gre v račun gospodom iz tabora "jugoslovencev". Primer v notici ''Spor med ameriškimi Cehi in Slovaki znova butnil na dan". (AD 20. marca t.l.) poroča nekdo iz New Yorka, da so Slovaki, ki ho čejo biti samostojen narod In ki imajo vsaj v Ameriki veliko večino (Na Slovaškem pa še večjo, op pisca), praznovali 14. marca dva j setletnico svoje narodne ne odvis nosti. Povabili so nanjo tudi dr. Dureanskega, ki je bil zunanji minister v Tisovi vladi in je seved;, za samostojno Slovaško Potem p>_ roča pisec, da je njegov prihoc razburil vse tiste Čehe, ki hočejc biti s Slovaki en narod in da sc skušali diskreditirati dr. Durčan skega. Slovaki pa so na to odgovo rili s proti akcijo. Dopisnik nato dodaja nauk: "kot se na primer grizejo med seboj vpričo vse ja\ nosti Srbi in Hrvati, tako, se bodo verjetno tudi Čehi in Slovaki. In pri tem naj begunci še računa jo na simpatije naše dežele". . . . Je treba k komentarju še kaj dodati? Da! Slovaki, Hrvati in Slovenci seveda tudi naj bodo tiho in naj bodo srečni, da imajo nad seboj tako mogočne varuhe narodne svobode, kot so za Slovake Čehi in za Hrvate in Slovence Srbi. Tiho naj bodo majhni narodi in naj čakajo vdano srečnega trenutka, da jih bodo pozobali — lovke Cehi Slovence in Hrvate pa Srbi. Go spodje okrog NO pa bodo pri tem tudi tiho, da ne bodo motili svetovnega miru in da bodo ohranili svoje pozicije - v kaki eventuelni '•kraljevi" diktaturi. . .! Pri svojih
"sijajnih" zvezah v mednarodni "krščanski demokraciji" pa bodo seveda prostaško gladko pozabili na težave, ki jih imajo Slovenci, Slovaki in Hrvati v zvezi z takoz-vanimi "bratskimi" narodi. Pozabili bodo pa verjetno tudi na tegobe, ki jih imajo manjšine, n. pr. na Slovenskem Koroškem Ni hudik, če ne bi tako tesno povezanim 'mednarodnim krščanskim demok ratom uspelo prepričati avstrijske minitsre kolege o krivicah, ki se delajo slovenski manjšini v Avstriji. Če je vera in politika res tako tesno povezana, naj to "krščanski demokratje" na mednarodnih sestankih to javno pokažejo in upoštevajo v praksi enakopravnost narodov.
Kadar treba udariti po nasprotnikih, so pri AD iznajdljivi. Nek elevelanski zdravnik za duševne bolezni je razlagal, da je "yrene-kateri človek zašel na pot politične skrajnosti zaradi motenj v svojem duševnem čustvovanju oziroma v svojem duševnem razvoju in da je pri večini ljudi, ki so zašli v skra-njost nekaj, kar je povzročilo njihovem duševnem razvoju motnje. Za skrajneže je označil ta zdravnik ljudi, ki so naklonjeni totaliratn;m idejam in ki hočejo obstoječe stanje spremeniti s silo ne oziraje se na druge ljudi in njihove mnenje" AD takoj doda svo jo sodbo: "Takih ljudi je bilo nek čaj tudi med nami precej. Dober del se jih je z lčti izpametoval, ne kaj pa jih je še vedno, ki se kjub zrelim letom z vso mladostno ;hto zaganjajo v svoje "nasprotni-ks", kot se je nekdaj Don Kihot v mline na veter, ki nasprotnise naravnost iščejo, da bi v "borbi" po kazali svoj pogum in vstrajnost". Za konec pa pravi da na take ljudi ne smemo gledati z jezo, ampak jim moramo iti na roko, da bodo tudi oni razumeli čas "svojega obiskanja" in se vrnili zdravi v zdravo sredino"... Ni treba praviti, kam pes taco cirži Vse jim prav pride, "Skrajneži", če tako dobesedno vzamemo, so bili vsi veliki ljudje ki so se vrgli v borbo za osvobojenje svojih narodov izpod tujega jarma večrat brez upa na zmago. N.pr. Irski rodoljub:, slovaški Tiso; tudi dr Korošec in pok dr. Jan. Ev. Krek, ki so tudi šli v skrajnost kljub nevarnostim takratne dobe. "Skrajneži" so tudi gotovo voditelji onih narodov, ki so si v zadnjih letih pod najneugodnejšimi prilikami, v krvavih bojih priborili narodne svobodo in suverenost. No, določenim ljudem je pač težko ugoditizlasti če sami bolehajo na kronični "jugosklero-zi".	M.G.
TEMELJNE POTEZE ZUNANJE POLITIKE ZDA
Bolezen je strgala vajeti iz , zunanjega minitra John Foster j Dullesa. Poznavalci razmer pa so ( mnenja, da bo Dullesov vpliv še ; dolgo vodil zunanjo politiko ZDA. Celo tisti, ki so ga mnogokrat napadali zaradi njegovega odnosa do komunizma, so ob njegovem odstopu pohvalno pisali o njegovi politični dobi in o njegovih velikih zaslugah za ves ne komunistični blok držav.
Temeljne ideje svoje zunanje politike je J.F. Dulles očrtal 6. junija 1958 odboru senata za zunanje odnose. V skrajšani obliki vsebujejo naslednje misli:
Komunizem še vedno stremi za nadvlado nad celim svetom, kateremu hoče vsiliti svoj način življenja s povdarkom na materialističnem pojmovanju sveta, strogi disciplini in izničenju o-sebne svobode. Zato "mrzle vojne" ni mogoče končati s kako pogodbo ali obljubami, ker jih
komunizem drži po svoji filozofiji samo, dokler služijo njegovemu namenu. Sovjeti bi hoteli znižati gospodarsko breme sodobnega oboroževanja in verjetno trenutno tudi ne žele vojne. Tukaj obstoja nekaj skupnega pri obeh blokih.
Na prvi pogled izgleda, da je komunistični tabor na boljšem, ker je vidna samo ena volja, do-čim se v demokraci ji celo nepso-razumi razpihnejo v nesoglasja. Kljub temu vemo, da je diktatura vedno šibkejš kot se kaže in demokracija močnejša kot je njeh videz.
Mednarodni komunizem je o-bremenjen tudi s težkimi vprašan ji: Znanstveni napredek v komunističnem svetu omogoča izob-račencem tudi spoznanje in ničevosti marksizma. Tudi komunistično obvladana ljudstva zahtevajo vedno več užitnih dobrin za svoje delo. Večajo se zahteve
po zaščiti osebnosti, znak prebuja jočega se individualizma. Nemiri v satelitskih državah dokazujejo, da tudi nasilje ne more zadušiti narodnosti in osebnosti. Kdor more, beži izpod komunistične knute. Dulles je navedel naslednje številke prebežnikov: 200.000 iz Madžarske ob revoluciji, v Nemčiji nad 3 milijone, iz Severne v Južno Korejo nad 3 milijone, v Vietnamu skoa en milijon, od komunističnih vojnih u-jetnikov v Koreji se jih dve treteine ni hotelo vrniti, in iz komunistične Kitajske beže ljudje v Hong Kong in Macao. Cilj ameriške politike je doseči organizirano sodelovanje vseh svobodnih narodov, ki bodo o-branjali mir in pospeševali ljud-| sko blaginjo. V delu za dosego tega cilja pa mora sodelovati vsak poedinec, ker le tako bo mogoče I ohraniti svobodo.
Slepinčev Dan v Chicagu
Governor države Illinois je razglasil nedeljo 5. aprila kot Dan kardinala Stepinca. Hrvaške župnije so organizirale za ta dan res veličastno proslavo 60 letnice rojstva in 25 obletnice škofovskega
Canadian Pacific Airlines je uvedla nove brze zrakoplove na liniji Montreal, Toronto, VVinnipeg in Vancouver. Slika prikazuje jet-prop Bristol Britannia zra koplov za 89 potnikov.
največjega sina hrvakega naroda kardinala Alojzija Stepinca.
Dopoldne je bila v nabito polni novi cerkvi sv. Petra v srcu Chicaga pontifikalna sv. maša, katero je daroval nadškof dr. Albert Mayer ob številni asistenci duhovnikov. Slikovitost cerkvene slo-v esnosti so povečali Kolumbovi vitezi v paradni uniformi. Pridigo-val je Msgr. Mlsič iz Clevelanda. Sv. maše se je udeležil tudi župan Chicaga Dalev.
Po sv. maši je bil svečani banket v hotelu Morrison. Velika m no žica je napolnila takozvano Terra-ce Casino. Bili so zbrani gotovo najodlični predstavniki Hrvatov
in prijatelji hrvatskega naroda. Poleg nadškofa Meyerja smo opazili na častrem mestu kiparja Ivana Meštroviča, zastopnike raznih cerkvneili redov in ameriških far. Proslave so se udeležili tudi delegati skoro vseh narodov za železno zaveso, da tako dajo priznanje odličnemu borcu za verske in člove-čanske pravice kardinalu Alojziju Stepincu.
Po kosilu je spregovoril nadškof dr. Albert Meyer, potem pa se je razvil dovršen umetniški ( program, pri katerem so sodelova li pevski zbori, solistf, med njimi operni pevec Dragotin šoštarko ter | plesna skupina iz Clevelanda, ki je
predvajala prav lepe narodne plese. Glavna govornika sta bila Rev. Karel Pleše OFM in pa tajnik pri-pravlj. odbora Mr. Tomislav Me-sič. Direk. Slovenskega radio kluba dr. L. Leskovar je poslal brzojavne pozdrave. Slovence je zastopal tajnik SNZ g. Mirko Geratič. Program je vodil univerzi-tetni profesor John Zvetina.
SLOVENSKIM M0H0RJAN0M
Mohorjeva družba je ena najbolj častitljivih in zaslužnih slovenskih kulturnih ustanov. Ko smo bili še doma skoraj ni bilo hiše, kjer bi ne imeli police z Mohorjevimi knjigami. Tudi v izseljenstvu bi ne smelo biti Slovenca brez Mohorjevih knjig.
V zamejstvu nadaljuje s to veliko kulturn0 tradicijo zlasti Družba sv. Mohorja v Celovcu. Vsako leto razpošlje na tisoče knjg našim koroškim in primorskim bratom, pa tudi izseljencem sirom sveta. Slovenske župnije, knjigarne, društva in posamezniki širijo to dobro in ceneno čtivo med narod.
V	mnogih krajih obstojajo krajevna poverjeništva in želeti bi bilo, da bi vsak Slovenec naročal mo-horjevke pri svojem najbližjem poverjeniku.
Za tiste čitatelje SD, ki nimajo : dovolj blizu krajevnega poverjenika, pa je na željo MD prevzel poverjeništvo podpisani Vabimo j vse, ki še niste naročniki, da takoj čitljivo napišete svoj naslov in pri-| ložite dva dolarja, za kar boste dobili res lepe Mohorjeve knjige za ! 1959. Te knjige so približno štirikrat cenejše od drugih, kar omogoča pač lastna tiskarna višja nak lada in pa velik idealizem vseh sodelujočih. Kdor z naročnino in eventuelnim darom podpira Mohorjevo družbo pa s tem pomaga tudi slovenstvu v nasi trpeči Koroški. Družba je vredna hčerka škofa in narodnjaka Antona Martina Slomška in želi biti vsenarodna kulturna ustanov, vzvišena nad vsako strankarstvo .
Saj boš tudi TI postal njen ud, ali ne? Imena vseh ameriških in kanadskih udov, ki bodo pravočasno naročili in plačali knjige, bodo objavljena v letošnjem Mohorjevem koledarju. Naročite zato letošnje mohorjevke čim prej! Cena za več knjig, med katerimi bo tudi zanimiv Koledar in pa nove Mauserjeve Večernice, je samo dva dolarja. Družba seveda s hvaležnostjo sprejema tudi eventuelne darove, saj se je morala zaradi nujnih popravil nevarno zadolžiti.
V	njeni hiši živijo tudi koroški slovenski študentje , toda dostikrat niti starši, niti družba nimajo sredstev za vzdrževanje. Naročnino in eventuelne darove pošljite na naslov:
EDI GOBEC
36 E. 11 Ave.
Columhus 1, Ohio.
PABERKI
ČIKAŠKI TISK IN KARDINAL STEPINAC
60 letnica rojstva in 25 obletnica škofovskega posvečenja največjega hrvaškega sina in borca za verske ir. narodne pravice, kardinala
•	V spomin Johannu Straussu.
N aDunaju so v bližini spomenika Johannu Straussu postavili vodomet, iz katerega curlja voda v taktu valjčkov.
•	Najstarejša mednarodna organizacija. V Washingtonu, se bodo, kot vsako leto, spet letos v maju ršile proslave ob obletnici ustanovitve "Organizacije A-meriških Držav". Organizacija je bila ustanovljena pred 69 leti.
•	še ena obletnica. Revija, ki jo izdaja Družba Jezusova v Ameriki, "America" praznuje leto 50. obletnico obstoja. Njeno geslo: Govoriti resnico z ljubeznijo.
•	Frank Lloyd VVright umrl. Vsaka moderna hiša v Ameriki in vsa ameriška arhitekture dolguje vsaj majhen odtenek celote velikemu umetniku in genialnemu arhitektu VVrightu. Tik pred smrtjo, ko mu je že bilo 89 let, je z zaupanjem gledal v bodočnost. Pravi: Naša bodočnost je rod mladih. Na nas je samo odgovornost, da je njihova vzgoja prava. Dovolili smo v preteklosti, da je bila vzgoja ločena od kulture, kar je napak. Mlade pa je vedno še lahko pravilno izoblikovati.
•	"Ob Severnih Vratih" je naslov knjige Gvvvn Griffina (bivšega častinka Britanske koloni-jalne armade), v kateri je na zanimiv način podana krivda zapadnega sveta, da sc je afriški svet močno zakrknil- belim go-spodovalcem. Griffin pravi: Če je Zapad izgubil Afriko, jo je iz-
j gubil zaradi svoje neumnosti in i surovosti, sredstva, ki jih je upo-j rabljal, da je tam gospodoval do ' sedaj.
•	"Spominjam se" je naslov
j kratkega opisa lastnega življen-' ja, kot ga je napisal Boris Paster-nak. (Prvi natis spet obljavljen v Milanu — Feltrinclli). Ko "se sppminja groznih čistk po revoluciji, pravi", da bi o tem moral pisati tako, da bi človeku zastalo srce in se mu naježili lasje. I Smešno, znani "rdeči dekan" nekje v Angliji (Canterburrv) pa modro dokazuje, da se je Stalin zveličal.
•	"Slovenski Poročevalec" poroča ob priliki Titovega potepan-
: ja po Srednjem vzhodu, da "so manifestanti vzklikali v.... kurdskem jeizku: Dobrodošel heroj pozitivne nevtralnosti...." Povzeto iz uvodnika v slovenščini, ne morda iz odseka šaljivk.
Alojzija Stepinca je uspela tako lepo, da lepše ni mogla. O tem več na drugem mestu. Značilno je, da čikaško časopisje o proslavi ni prineslo niti ene vrstice. Je to v res niči sramota za tako zvani svobodni tisk, ki hoče zamolčati osebnost junaškega spoznovalca v borbi proti Titovi komunistični tiraniji, dočim isti tisk prinaša na prvem mestu in z mastnimi naslovi novice o razpo-rokah in zopetnih porokah raznih filmskih zvezdnikov. Kolikor fmo informirani, je Titov konzul razposlal pisma uredništvom čikaških dnevnikov in tako imel pri tem neposredni delež. —o—
PROSIMO,
PORAVNAJTE
NAROČNINO!
MOST NA SOČI

SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu.
Za SNZ, predsednik: Dr. A. Kuk. Za uredniški odbor: Dr. R. čujes. Tehnična stran in oglasi: V. Mauko.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 3.-$. za Argentino 20., pezov, za Brazilijo 50 kmzeirov, za Anglijo 15 šilingov, za Avstrijo 30 šilingov, za Avstralijo 2.- avstr. L., za Italijo in Trst 600,- lir, za Francijo 500- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti.
Za podpisane' članke odgovarja
pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva
naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja.
ODMEVI KNIJIGE THIS IS SLOVENIA'
j . . A friend of mine front Cana-da, not a Slovene, has sent me a cop3' of '"This is Slovenia" and I vvent through it at once. Mav I I congratulate vou. . . It made me proud to be a grand-nephevv of I Dr. Svetina, and a distant relative i of Dr. Prešeren himself. . . By ali means try to get this book of vours knovvn far and vvide. Thus far I have seen it advertised in i "Amerikanski Slovenec" but I think it should be announced in English publications as well. And Slovenian organizations should make it a patriotic duty to pre-I sent copies of it ali kinds of libraries. . . Blejčan sem, in po-i nosen sem tega. Your book has given me an nevv interest in it . Lepa hvala!
| "Blessings and bes t vvishes on your efforts. Sincerely yours, Mineola, N.y., April 26, 1959. (Rev.) Gabrid J. Runs, S.M.....-