Ш КдГдшапкпБо^е Verlag voA SchrlfUelt^: Magenfurt, Btamarckrlng 18, Poetfach 115 / Bwragsprela (im voraue eahlbar) monatllch RM 1 — frel Haui (eluschlleflllch RM 0.20 Zuatellgetomir Amestellimgen der Zcltung fUr deu naclifolgexiden Monat werden nur eclirlftllch \md nur bla 25, dea laufenden Monata angwommen Nr. 48. Kr&inbarg, den 2. Juni 1948. 8. Jlahrgang. Včeraj boljševiki mkA napadali Sovjetl so v nedeljo zgubili 74 letal - Oberkommando der Wehrmacht je dne 31. maja objavilo: Sovražnik včeraj nI nadaljeval napadov ob kubanskem mostišču. Od ostale vzhodne fronte poročajo razen uspešnega lastnega napadnega podjetja pri Velišu le o delovanju izvidniških in udarnih čet. Pri napadu neke skupine sovjetskih bombnikov na nek nemški konvoj v črnem morju so lovski letalci in vozila vojne mornarice sestrelili vseh devet napadajočih bombnih letal. Vsega skupaj so Sovjeti zgubili Angleška obrežna mesta bombardirana včeraj 74 letal; mi pogrešamo sedem lastnih. Brza nemška bojna letala so napadla obrežna mesta na angleški južni in jugovzhodni obali in metala bom^ težkega kalibra na vojnd važne naprave. Na Sredozemlju je uničilo zračno orožje 29. in 30. maja 13 letal, med njimi več težkih bombnikov. Pri oboroženem izvidnem delovanju na daljavo nad Atlantskim morjem smo z zračnimi napadi potopili neko sovražno tovorno ladjo s 4900 brt in v zračnem boju sestrelili eno štirimotorno britansko letalo. PoHOini SOIjetski napadi odbili Podmornice so v Allanllku potopile 13 ladij s 90.000 brl Oberkommando der Wehrmacht je dne 30. maja objavilo:- Na vzhodni fronti kubanskega mostišča In v prostoru pri Lisičansku je sovražnik z močnd podporo topništva krajevno napadal; z nasprotnim sunkom smo odbili te napade. Podvzetje proti boljševiškim tolpam v ozadju srednjega frontnega odseka je bilo uspešno končano. Obkoljene skupine tolp so bile uničene in uplenjenih je bilo 74 taborišč z velikimi zalogami preskrbe in številnimi orožji. Od ostale vzhodne fronte poročajo o uspešnem delovanju lastnih udarnih čet. Vozila, ki so bila poslana na lov za podmornicami, so v Finskem morskem zalivu potopila neko sovjetsko podmornico. Skupine sovražnih letalcev so včeraj napadle bretonsko mesto Rennes kakor tudi nekaj oporišč na obali Atlantskega morja in bombardirale v pretekli noči več zahod-nonemških krajev. Nastale so deloma večje škode na poslopjih. Prebivalstvo je imelo zgube, zlasti v Wuppertalu. Po doslej do-šlih poročilih smo sestrelili 57 večinoma šti-rimotornih letal. Štiri lastna lovska letala smo zgubili. Težka nemška bojna letala so v noči na 30. maj znova napadla pristaniško ozemlje v Bizerti. Po včeraj j a vi jeni bitki nemških zaščitnih bojnih sil z neko skupino britanskih brzih čolnov so se naši uspehi še bistveno povečali. Vsega skupaj je sovražnik zgubil pet brzih čolnov, dva druga sta bila težko poškodovana in začela goreti. Pripeljali smo ujetnike. Naše podmornice so v zadnjih dneh imele najhujše boje s konvoji v severnem in južnem Atlantiku, ki so jih naše vrle posadke podmornic vršile z najsmelejšo bojevitostjo in z največjo hitrostjo. Potopile so pri tem 15 ladij z 90.000 brt. Velike sovjelske zgube Oberkommando der Wehrmacht je dne 29. maja objavilo: Na vzhodni fronti kubanskega mostišča je tudi včeraj ob neomahljivem odporu naših čet, ki so jih v njihovem obrambnem boju odlično podpirali močni odredi zračnega orožja, spodletelo več z oklopnjaki in močno uporabo letalcev izvršenih sovjetskih napadov. Sovražnik je utrpel težke zgube ljudi, materiala in oklopnjakov. Odredi lovskih letalcev so samo na jugu vzhodne fronte pri samo treh lastnih zgubah sestrelili 45 sovjetskih letal. Pri teh uspehih so bili udeleženi slovaški lovci z desetimi zračnimi zmagami. Silen krajevni napad sovražnika severno od Lisičanska smo krvavo odbili. Bojna letala so v pretekli noči bombardirala pristaniško ozemlje Bone. V ranih urah 29. maja je na morju pri Diinkirchnu prišlo do bitke med nemškimi zaščitnimi bojnimi silami in neko skupino britanskih brzih čolnov. V poteku bitke, ki se je vršila na najbližjo razdaljo, smo potopili dva sovražna brza čolna in več drugih poškodovali. Naše bojne sile so se polno-številno vrnile na svoje oporišče. Iz bojev v prostoru Novorosijska S trdovratnimi napadi poskulajo Sovjeti vedno ponovno doseči uspehe. Doslej pa se je izjalovil vsak poskus izkrcanja radi odločnega odpora nemških in romunskih čet. — Sestreljeni sovjetski oklopnjaki po poskusu izkrcanja. V vodi desno sovjetska specialna ladja z oklopnjaki. (Presse- Hoffmann, M.) Polopilew švedske prevozne ladje 21 švedskih mornarjev ubitih - Prvi častnik opisuje prelom pravice Rim, 1. junija. »Popolo di Roma« objavlja sledeče poročilo prvega častnika neke švedske 6000 brtonske prevozne ladje, katero je nedavno potopila angleška podmornica v Biskajskem zalivu: Neke svetle noči se je pojavila na desnem boku ladje podmornica. Manevrirala je tako, da je moštvo parnika takoj spoznalo njeno namero, da torpedira našo ladjo, ne da bi se brigala za njeno narodnost. V resnici je nekaj trenutkov nato zadel parnik torpedo in se je nagnila na stran. Sedaj šele so s podmornice angleško spraševali, kakšen namen ima ladja. Kapitan je odgovoril, da pluje ladja s tovorom citron na švedsko. Angleški poveljnik je zapovedal parnikoyi posadki, da se poda takoj v rešilne čolne, ker bo s topovskimi streli potopil parnik. Posadka da ima 15 minut časa, da se spravi na varno. Toda prešli sta komaj dve minuti, ko se je razpočala že prva granata, ki je ubila dva moža in tri ranila. Prvi častnik švedskega parnika je hotel ravno spraviti ranjenega in nezavestnega kapitana v rešilni čoln, ko so se raapočili kotli in je zletela vsa ladja v zrak. Prvega častnika je vrglo v vodo, je pa takoj nato dosegel rešilni čoln, na katerem so se nahajali že trije preživeči mornarji. 21 švedskih mornarjev je bilo z napadom angleške vojne ladje hladnokrvno ubitih. Po 12 urah je opazila splav neka obrežna ladja, ki je prevzel# preživeče na svoj krov. Znamenja vojne iPK.. Zeichntmg: ff-Kriegeberichter Paknovskl, Waffea M.), Fllhrer počasti Yamamota Bitterkreuz mit Eichenlaub und Schwer-tem padlemu junaku. Iz FUhrerhauptquartierja, 1. junija. Fllhrer je japonskemu cesarju poslal sledečo brzojavko: »Vaše Veličanstvo! Globoko ganjen po juna&kem udejstvovanju načelnika Vašega brodovja, vrhovnega admirala Isor-ko Yamamota in uvažujoč njegove zgodovinske zasluge v skupnem boju naših orožij, sem podelil padlemu junaku odlikovanje Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes mit Eichenlaub und Schwertcrn« (Viteški križec železnega križa s hrastovim listom in meči.) Eichenlaub Korvettenliapitanu Eemnade Berlin, 1. junija. Flihrer je dne 27. maja 1943. podelil odlikovanje Eichenlaub zum Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes (hrastov list k viteškemu križcu železnega križa) načelniku neke flotilje brzih čolnov Kor-vettenkapitanu Friedrichu Kemnade. Poziv vlade v Protektoratn . raga, 1. junija. V sredo je prišla vlada 'rotektorata pod vodstvom svojega predsednika, ministra za pravosodje dra. Krej-čija k stalnemu zastopniku Reichsprotekto-rata, Staatssekretarju ^^-Gruppenflihrerju Franku, da mu sporoči besedilo ob prvi obletnici atentata na ^j -Obergruppenfilhrerja Heydricha na češki narod izdanega vladnega poziva vlade Protektorata. Staatsse- kretar Frank je dal vladi nato pojasnila o političnem razvoju od dneva atentata. Razpravljali so tudi temeljito o sodnih in bodočih nalogah Protektorata v okviru totalnega vojskovanja. Gnusna britanska hinavščina Stockholm, 1. junija. V angleški armadi in zračnem orožju bodo baje, kakor pripoveduje neko švedsko poročilo iz Londona, v najkrajšem času pri vojskovanju zoper Evropo začeli z »vojnim pohodom v svrho čim največjega prizanašanja umetnostnim zakladom in zgodovinskim gradbenim spomenikom«. Baje bodo v masah razdelili seznam najvažnejših evropskih zbirk umetnin, spomenikov itd. Ta seznam vsebuje n. pr. pregled najvažnejših antičnih templjev v Siciliji, pri Neaplju in v Atenšh. Ne navajajo pa, ali so v seznamu zapopadene po Britancih doslej že porušene umetnine. Na slično prireditev od angleške strani smo morali biti že dolgo pripravljeni. V kratkem se bodo tisti, ki so na barbarski, boljševizem prekašajoči način otvorili vojno proti kulturnim in umetnim spomenikom Evrope, delali kot pravi rešilci in branilci evropskih prosvetnih vrednot. Brez dvoma bodo otvorili tudi še vojni pohod za zaščito igrajočih se otrok, in za tako humano reklamno kuliso nadaljevali evojo plašilno vojno proti ženam in otrokom z zažigalnimi bombami In ekei>lo:dvaimi svinčniki« i J- Sreda, t. jonlja 1948., KARAWANKEN BOTE stran I. — Stev. 4.1, Visoke soijelske zgube ob Knbann 27 sovražnih bombnikov sestreljenih - Blzerta In Soosse bombardirana Oberkommando der Wehrmacht je dne 28. maja objavilo: Na vzhodni fronti kubanskega mostišča je sovražnik včeraj ves dan nadaljeval po oklopnjakih in letalskih skupinah podprte napade. Po hudih, prenienljivih bojih, v katere je z močnimi silami odločilno poseglo naše zračno orožje, smo Sovjete krvavo odbili. Na ostali fronti je bil razen uspešnega delovanja lastnih izvidniških in udarnih čet mir. Nekaj lahkih britanskih bombnih letal je včeraj zvečer pod zavetjem oblačne pla- sti priletelo nad ozemlje Reicha in odvrglo razstrelne bombe na nekatere kraje. Tri letala smo zbili na tla. V pretekli noči je britansko zračno orožje napadlo zahodno-nemško ozemlje, fflasti v Essenu je po raz-strelnih in zažigalnih bombah nastala večje škoda v stanovanjskih četrtih in na dveh bolnišnicah. Prebivalstvo je imelo zgube. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so po dosedanjih poročilih uničili 24 sovražnih bombnikov. Težka bombna letala so bombardirala pristanišči Bizerto in Sousee ter pogodila ladje in naprave na nabrežju. Vojna — na j bol j 1л kupčija za Uda Iz smrti in bede nastane tlato. (Lehnert, Zander-M.) \ Kalina so doslej Izkopali 3000 nmorjenih Tudi Pllsudskljev hišni zdravnik ]e med žrtvami židovskih krvnikov GPU Ukrallnska delovna služba Bovno, 1. junija. Ukrajinski časopisi objavljajo poziv ukrajinski mladini o uvedbi dolžnosti delovne sliižbe v Ukrajini. Ta dolžnost delovne službe bo ukrajinsko mladino seznanila x etosom dela, jo poučila o vrednosti organiziranega dela in jo uvrstila v delovno fronto novodoraičajočega evropske-, ga občestva. Poziv za »delovanje v tej fronti se tiče letnikov 1922 do 1925 ukrajinske mladine. Dolžnost delovne službe dojame tako fante kot dekleta, židje so sovražniki Bolgarije Sofija, 1. junija. Vladni list »Dnes« piše k preseljevanju Židov iz Sofije v provinco, da ta ukaz ne ustreja samo členu 29. naredbe, ki urejuje vprašanje Židov v Sofiji, ampak da je to povelje tudi izraz kolektivne volje bolgarske javnosti. Tudi ono pičlo število ljudi, ki doslej še ni doumelo pomena židovskega vprašanja, zavzema danes stališče, da je treba židovsko vprašanje v Bolgariji končnoveljavno rešiti. Zadnje preiskave bolgarske policije pri političnih umorih so dognale, da so pri'sa-botažnih aktih imeli židje vedno svoje prste vmes. Pri tem pa ni Ho za posamezne Žide, ampak za večje število Židov. Ne more se dopustiti, da bi se taka manjšina, kakor-šna so židje, ki so bili v preteklosti vedno dobro situirana, danes vmešavala tudi v politično življenje, tem manj, ko so ?Л<1је agenti sovražnikov bolgarstva. Krakov, 1. junija. Dan za dnevom !(e nadaljujejo ekshumdcije in indentificiranje mrličev iz skupnih grobov in gozdu pri Ka-tinu. Svetovna javnost zve e tem vedno nove podrobnosti o grozni usodi po Židov-sko-boljševiških rabljih GPU umorjenih poljskih častnikov. Do 23. maja so vsega skupaj odprli sedem skupnih grobov v ka-tinskem gozdu in izkopali 3000 mrličev ter jih, v kolikor je bilo mogoče,identificirali. V zadnjih dneh so tam delujoči č'ani tehnične komisije poljskega Rdečega križa spravili med drugim tudi truplo v poljskih vojaških krogih Sirom znanega dra. Vik- torja Kalicinskija, ki je bil več let hišni zdravnik poljskega maršala Pilsudskija. Dr. Kalicinski je tudi 1935. 1. Izvršil mazi-Ijenje maršalovega trupla. Papirji, ki so jih našli pri truplu poljskega zdravnika, podajo pretresljivo sliko vodečega poljskega zdravnika, ki je zašel v boljševiško vojno ujetništvo. Doktor Kalicinski je bil, ki Je bil ujet pri vda.ti poljske armade, v drugI polovici decembra meseca 1939. 1. prepeljan v ujetniško taborišče Starobjels(k, nato so ga v začetku 1940 1. zavleikli v Kozi-efek, kjer je bil izpostavljen živinski surovosti svojih jetniSkih paznikov. Fantazija za odpraio tonažne stiske IzrodkI strahu pred podmornicami - Poglavitni problem: Ladje brez moštva mogle vključiti sovražne Stockholm, 1. junija. Najnovejši severnoameriški projekt, da se premagajo tež-koče pri gradnji ladij, je usmerjen na mno-žinsko proizvodnjo malih tovornih ladij z 2000 brt brez vrhnje zgradbe in brez posadke, ki bi jih krmarili radiotelegrafično. »United Press«, ki si je že stekel zasluge za nekaj reklame za ta fantastični načrt, javlja, da se merodajni krogi Zedlnjenih držav močno zanimajo za te predloge, ki sta jih izdelala dva izmed najboljših ame-rikanskih ladjedelnifikih inženirjev. Te ladje naj bi dobile obliko velikanske smotke in bi zelo sličile podmornicam. Pogon bi vrSili Dieselovi motorji, krmarenje iz daljave pa rušilec in sicer na podlagi posebnega sistema, ki bi se moral pred vsakim potovanjem spremeniti, da se ne bi morda Židovsko kolarstvo proli Romuniji Židovski nadbujskač FlldermaHn v koncentracijskem taborišča Bukarešta, 1. junija. Državni vodja maršal Antonescu' je odredil internacijo dolgoletnega predsednika razpu&čene zveze romunskih Židov dra. Wilhelma Fildermanna v koncentracijskem taborišču Targul Jiu do konca vojne. Advokat Fildermann, ki je danes v 62. letu staroeti, je bil odposlanec romunskih Židov na mirovni konferenci po prvi svetovni vojni in je takrat na podlagi svojih zvez ^roti energičnemu odporu velikega romunskega državnika Bratiana kot sestavni del pogodb iz pariških predmestij dosegel ono razvpito klavzulo o enakopravnosti vseh romunskih prebivalcev, ki niso bili podaniki tujih držav, po kateri eo postali do takrat brezdomovinski židje v Romuniji polnovredni državljani. Po svetovni vojni v neizmemost naraščajoči vpliv romunskih Židov v gospodarskem in političnem oziru je Fildermannovo delo. On je bil tudi tisti, ki je s pomočjo svojih Severnoameriške ipbe pred Attn Tokio, 1. junija. Cesarski glavni stan v Tokiu je objavil: Japonska pomorska letala BO pri otoku Attu težko poškodovala neko sovražno križarko, potopila nekega ru-šilca, in nekega drugega zažgala. Na japonski strani ni bilo nobenih zgub. Japonsko podmomiško orožje je od 12. maja nadaljevalo svoje napade proti severnoameriškim vojnim ladjam in drugim povodnim vozilom, ki operirajo pred Aleuti, in do danes težko poškodovalo eno sovražno bojno ladjo ter eno križHrko. Dve vojni ladji ne-menega dobili mmtn# poškodb#. mednarodnih zvez vrgel prvo protisemitsko vlado pod Gogo. Neposredni povod za aretacijo je bilo dejstvo, da je Fildermann sestavil različne spomenice proti vladi, v katerih je nepovoljno kritiziral pred nedavnim Židom naloženo vojno kontribucijo Štirih milijard lejev. _ „Svetovnopolltlfina cestna akcija" Ankara, 1. junija. Politično varijetejsko točko, ki si jo je Kremelj privoščil z razpustitvijo komintem, vrednoti Turčija, ki je daleč od vsake agitacije in ki so jo s tem hoteli spraviti v pogon. Tisk, med drugim »Tasviri Efkjar« in »Vakit«, trezno ugotavlja, da gre pri tej »svetovno politični cestni akciji« za taktičen manever, čigar učinek je v prvi vrsti namenjen ameriški in ang-leSki javnosti. Kot politično kvinteserico označujejo na turški strani, da taka taktična zvijača ne pomeni pomeSčanjenja sve-tovnorevolucijonarnih ciljev, ampak da je politična poteza, s katero si hoče Kremelj zavezati demokracije. V ostalem je turški narod poskrbel za to, da tretja internacio-nala ne bo smatrala njegove države za hvaležno polje udejstvovanja. Se Amerlkancem to preseda Buenos Aires, 1. junija. Se Sevemoamc-rikanci, ki so vajeni hollywoodakih skrpucal, protestirajo proti najnovejšemu agita-cijskemu filmu »Mission to Moscow«. Roo--* seveltov posebni poslanik v Moskvi Davies je ravnokar Stalinu predvajal ta film, ki obravnava zadnje potovanje severnoameriškega veleposlanika т aovjetakl raj; kajti nepričakovano ladje. Od teh ladij, ki se lahko dado napraviti v množinskih količinah, pričakujejo sledeče koristi: bilo bi jih težje spoznati in posebno težko od strani kake podmornice; tudi bi jih sovražna letala težko pogodila in če bi se potopile, bi bila gospodarska zguba manjša, človeške zgube pa sploh ne bi bilo. Od svoje matične ladje bi te tovorne ladje lažje manevrirale In bi jih vsakikrat lahko dirigirali v formacijah konvoja. Neka poskusna ladja je svojo prvo potovanje že zadovoljivo končala. Kar nas pri teh amerikanskih navedbah najbolj zanima, niso podrobnosti novega gradbenega projekta, ampak njegov nastanek. Ta namreč dokazuje, da niso zadostovala nobena prej kot absolutno sigurna hvalisana protisredstva v podmomiškem boju, pričenSi z ladjami Kaysar Liberty do novih korvet in fregat, ki naj bi napravile skupno z manjšimi nosilci letal in letalci na vijake konvojsko zaščito nepremagljivo. Kot nevzdržljiva so se izkazala v sedanjem stadiju vsa govoričenja o dozdevnem premagan ju podmomiSke vojne, ker bi sicer ne bilo treba zateči se k takšnim tvorom domišljije. Brez miru iščejo konstrukterji plutokratičnih pomorskih sil nova sredstva za odpravo tonažnega pomanjkanja in za rešitev podmomiškega problema. PVav posebnega pomena so pri tem težave, dobiti nova moštva, kakor kaže sedanji projekt ladij »brez posadk.« K sreči predvideva pa tudi še vsekakor zanaprej možnost potopitev, in v tej točki je gotovo resnici prav blizu. kot takšnega opisuje Rusijo in Stalina in GPU. Tednik »Times« nastopi kot glasnik teh splošnih kritik. Obrača se proti temu, da nastopajo boljševiki v tem filmu kot spretni Amerikanci v kožuhih, vtem ko slave Stalina kot največjega demokrata. Zgodovinske činjenice se nečuveno popačujejo. Hkrati je ta film tudi proti angleški. Britance slikajo le kot »može z dežniki«. V celem je pa ta film grda prevara širokih množic. KaoMčno pojmovanje življenja v Zedlnjenih državah je povzročilo neizmerno kriminaliteto. Pred kratkim objavljena krimlralna statistika pravi, da ae v USA Izvrii vsakih 45 minut en umor ali uboj. Vsako 20. sekundo me zgodi kakšno drugo zlo^lnatvo. Lovski odred 52 je pod vodetvom Rltter-kreuztragerja Majorja Hrabaka dosegel 27. maja svojo 5000. zračno zmago. Istega dne je sestrelila 8. skupina odreda 750. letalo. Haupt-mann Baikhorn je dosegel s svojim sestrelom dveh sovjetskih lovskih letal evojo 130. In 131, вга&м zmago. (ZIPCA10 v Florencl se je vršilo delovno zasedanje nemške in italijanske Industrije, ki se je pečalo K vojnogospodarskiml problemi na področju železne Industrije, strojarstva, tekstilne In ladijske industrije. »Nemčije in njeni zavezniki bodo to vojno dobili«, je izjavil ogrski minister Bela Lukasz v svojem govoru v Debreczlnu. Minister je resno svaril žldovstvo in zahteval, da opustijo svoje izzivalno obnašanje. Zunanje nointetretvo Zedlnjenih driav je objavilo, da so Zedlnjene države in Kanada sklenile pogodbo, po kateri se bo vršil celotni izvoz Kanade in Zedlnjenih držav v Srednjo in Južno Ameriko na podlagi skupnega načrta. Na CungMngiiiom Kltajakem nastanjena poveljstva bombnikov severnoameriškega zračnega brodovja eo vedno bolj priklenjena na tla, pravi poročilo dobro poučenih krogov. Nedo-stajanje bencina jih cel6 sili, da omeje svo^e obrambno delovanje. Japonsko zračno orožje je v področju ЕХ' mouthovega zaliva na avstralricl zapađni obali napadlo Tragi, najjužnejšo točko v Avstraliji^ Mehiba zaenkrat ne bo pošiljala nobenih vojakov v vojna področja, je izjavil mehlkanskl minister za promet, general Camacho, ki ja brat državnega predsednika. V Iranu je v bližini Madaša gladujoča množica napadla nek transport žita. Policija je posegla vmes In zaprla nad 100 oseb, od katerih je bilo 22 takoj izročenih vojnemu sodišču. V raznih Iranskih mestih Je sedaj prepovedano Iti od 19 do 6 ure na ulico. Vsem Židom v Sofiji je bil Izročen uradni poziv, da zapustijo glavno mesto tekom treh dni In se podajo v točno določena mesta. V teku zadnjih treh tednov sovražne zračni ofenzive proti Južni Italiji so sovražne sile izgubile 245 letal. Od teh so unIčiU 137 lovci in 108 protiletalsko topništvo. V londonskih političnih krogih živahno гаг-motrivajo možnost spremembe v vladi. Predvsem bi naj odstopu notranji minister Morrison, ki je bil v zadnjem čajra močno v središču kritike. Kot »zoperno nevamoet« označuje Churchill v nekem posebnem pozivu britanakim premogovnim rudarjem ponovno pojemanje proizvodnje premoga na Angleškem. Churchill roti rudarje, naj zastavijo vse sile, da se bo pridobivanje premoga zopet povečalo. Neko tajno povelje britanskega vrhovnega poveljstva razkriva strah Angležev, da bi se utegnili indijski vojaki udeležiti kakšnega upora in podpirati Japonce. Britanski čaetnikl so dobili v ukazu stroga navodila, da morajo ostro nadzorovati Indijske častnike in vojaJia. Kanadski ministrski predsednik King se je po večdnevnem Ijdvanju v Washingtonu vrnil v Ottaivo in tam izjavil, da bo predsednik Roosevelt v doglednem času službrao obiskal Kanado. V lAsedenlh ozemljih fmga nepričakovano dobro napreduje sodelovanje Japoncev z domačini. Japonska obnova gre naprej. Proizvodnja Juga je za japonske vojne potrebščine več kot zadostna. Iranska vlada Ali SnheJUJa je, kakor izvemo iz Teherana, po razgovoru z angleškim, severnoameriškim In sovjetskim veleposlanikom ponudila demisijo, ki je pa on ni sprejel z utemeljitvijo, da se v tej kritični dobi ne bi našle nove osebnosti za sestavo vlade. Valonska legija, ki se je od jeseni 1941. leta izbomo obnesla v težkih bojih proti boljševizmu na vzhodni fronti in h kateri vrejo mesec za mesecem prostovoljci v pomembnem številu, je sedaj preurejena v brigado. Dobila je ime »ff-Freiwilligen Brigade Wallonlen.« Skoraj 2000 sovjetskih letal je doslej sestrelilo finsko zračno orožje, vštevši sestrele iz zimske vojne 1939/40. Stockholmsko mestno sodišče je obsodilo vodjo Industrijske vohunske lige, Karla Henrika Hultlna na deset let joče zaradi vohun, stva In nedopustnega poročevalnega delovanja. Vohun je bil po nalogu Sovjetske unije dobil podatke o proizvodih nekega švedskega industrijskega podjetja in jih izročil boljševlkom. Veliko angi^ko аМаТбСе bencina v trans-jordanskem mestu Mafragu je bilo porušeno po eksploziji, kakor javljajo iz Jeruzalema, Pri tem činu sabotaže je bilo ubitih ali ranjenih 28 oseb. Severnoameriški državni departm& objavlja po nekem Reuterjevem poro&ilu iz Waahlngto-na, da je Roosevelt postavil podadmirala Wil-Uama Glaseforda za svojega zastopnika v čin« poslanika v Francoski Zapadnl Afriki. Glas#-ford bo vodil severnoameriško misijo v Da^ karu, ki Ima nalogo, da organizira in vodi delovanje Amerikancev v teh pokrajinah. Načrti za razdelitev Severne Afrike Tanger, 1. junija. Anglija In Zedinjent države so se tako sporazumele, da bost* Algerlje. in Tunezija v bodoče vplivni «>nl de GauUea. Maroko in Francoska Zahodna; Afrika pod severnoameriško zaščito ne bo4 sta politično spremenjena. Dopisniki sm vemoameriških časopisov v АШги trde, dag je bil sporazum dosežen na taki podlagi, da: bodo vbodoče Atlantska ozemlja prepuščen na vplivu Amerike, vtem ko si bo Anglije v Algerijl zasigurala močno pozicijo v Sredozemlju. Tunezija bo pa pridržana Frani cozom, ki so s tem obremenjeni e kočljivo nalogo, da morajo urediti razmerje z italijanskimi naseljenci v tem prostoru. Verlag and Drnck; NS. OailVerlaii and Druckrrei Kllrnten GrahH.. K mgenfort. — Verl^K'tolter Dr. Emil Heitjaii. (im Wehrdienst). - Haunt, vf■ Priednch Horetmann (verrelst), I. v, .WUbclJU Marks. — Žunelt 1st Anzelgenlist* Nr. S ^ »vodi. 3. Judi 1843. K A B A W Л N F R N B O 1 E Seite 3. — Nr. 48, Tatsachen gegen Ltigen der britisch-amerikanischen Luftgangster Wlderlldie Heudielel des stellvertretenden brltlsđien MlnlsterprSsIdenten Attlee - Die Stnnde der Abredinnng wlrd kommen Berlin, 1. Juoi. Der Stellvertrcteodt brldsdic Mlnteterprieident Attlee erklirte mm 27. Nai Im en;-lisdien Unterhtns, es sd nidit rlcbdg, daB die Lnftbombudienitteen auf Deutadluicl mihllo« erfolgten, sie Mien nur auf mllitirlsdi wlditige Ziele geriditet. Dieae antlidie brltisdie Erklamnj ist eine der 3cfaainIoseeten LOgen, die enfglUdie Heudielei (emala aosjesprodien hat. Die Angriffe der britisdien Mord-brenner auf Deaudiland rlditeten licfa tauSAIIdi faat aiunahmslos gegen die Wohnstitten der Zivll-bcTSIkening, gegen Fraoen and Kinder, gegen KrankenhSiucr, Sdiulen, Kirdien and die Kultnrdenk-■niiler, die der geaaniten Menidiheit biilang ala helHg und onverletzlich galten. Nadifolgende Znsammen-itellung der veaentlichsten Zeralonmgen innerhalb des Reidisgebietes beweiat onwiderleglidi die тег-brecherisdie Abslcht der brltladi-anerikaiiiidiea M ordkommondoe and Ihrer jSdltdien Anftraggebcr. Die« (inđ die TateRdica: Dnrdi die bieherijen Terroimngriffe wurden bW ium 25. Mai 1943 im ReldiSgeblet 191 Schulen lerrtort, 920 jScbuIen ediwer bejcbSdigt, 108 Кгмкепћамег reretdrt, 231 Krankenbanwr schwer beschadlct, 133 Klrchen «rst8rt, 494 Kirdieu sdiwer besdiadlet Ncben der UnzaM von privaten Wohnbamero, die > on den Mordbrennern zerstSrt oder sAwer beschi-.'.•S' wurden, flelcn whlrei&e onersetzlidie Kultnr-'-nkmiilcr, die im einzelnen gar nldit alle aufgezihlt erden kSnnen, den engliedi-amerlkanlschen Terror-' njriffen zum Opfer. So wurden unter enderem In K5ln 31 Klrdien total »crstčrt, damnter die berehmtesten tmd oehr ak 1000 jabre ahen Baodenkm&Ier, nnter aaderen Kt. Gcreon, das einzige Banwerk der Merowingisdien ^eit, St. Aposteln, St. Maria im Kapitol, einee der ^srvorragendsten Denkmaler karolingied^er Knn$t, ClroB-St. Martin, einee der groRartigaten Bauwerke dor romlsdien Zeit, St. Fantakoo und St. Severin. In Mainz wurden das beriihmte Gennanisdie Museum, das Kurfitrstlldie SdiloB, tiner der hervor-ragendeten Renaissancebauten auf deutsdiem Boden, do« beriihmte SdiloB Johanniebeq; bel EltvUle am Rhehi, die St.-Stephans-Klrde am dem 14. Jahr-^undert, eine der ediSneten Beleplele jotisdier Kimst, der Mainzer Dom. die Slteete romaoitdie Boeillka Ueutedilaa^. fast vSUlg leretSrt In Ешеп wurden die tansendjihrise MOnster-Kirdie, eines der lltesten dirietlidiien Baudenkmiler Deutsdilends. die zngleldi eine der reideten Kirdien-cdifltzkammem war, femer die Gertmdia-'Klrdie, dae Kathaos, die ncunhundertjahrige Merkt-Kirdie tmd die adithnndertl&hriga Johannia-Klrdie total ver-niditet. In DOsaetdorf wurden die Kunstakademie, die ^tadtiedie Kunsthalle, das Stadtsdilofi und daa Opembaus ediwer besdi&dlgt. In Dortmund fiel dee olte Ratbaus, das auf dae Jabr 1237 zurildcgdit, den Terronangriffen zum Opfer. AuSerdem wurden in Dortmund vemlditet: die Rainoldl-Kirdie aue dem 14. Jahrhundert die Petri-Kirdie ant dem 15. Jahr-himdert und die Probstei-Kirdie an: dem 17. Jahrhundert. Femer wurden die StSdtiedie Landes-bibllothek, dae Hans der btldenden Kunst and dae Theater schwer besdiSdlgt. In der elten westfallsdien Stadt Soeet warden zahlreidve mitteWterlidie Fadiwerkh&oser ane dem 16. Jahrhundert xerstort. In Mannheim wnrde da« National-Theater xerstort In Kotluuhe warden dae ^rkgriflidie Pftlale und die Landeebibliothek ver-ilditet. In Mtindien warden unter einderem die Hof- tmd Staatebibliotlvek, Sdilofi N^mpheabute mit etiner I'orzellanmanufaktnr, die alte Pioakothek, die Uni-'versitit tmd die Akademie der bildenden Kiinat* sowie die Reeidenx and die Sakrietel der Frmoen-Kirdie sdbwer besdiidigt. In NOmberg wurden die MautbaJIe, die eln jroB-artigee Zeu^ia gotiedier Profanbanweiae war, total Zer«t9rt, wahrend das German Is die Mueeom, da« aw dem Jahre 1830 stammt, die Kaiserburg, eine Grttn-dung Friedridi Berbarossae, nit der Kakeratallong. das Albredit-DOrer-Haos, die ans dem Jahre 1209 etanunende Jakobe-Kirdie, daa Pilatue-Hane, da* Sdiweden-Haos nnd ein Tell der Stadtmaner mit dem Tiergartner-Tor sdiwer beediSdigt warden. In Kessel warden dai Rote Palaie. die UndeablbHothek mlt MiltelchinesiiGhes Reisgebiei in iuponiBcher Hand rd. Bern, 1. Juni. (Eigenberidit.) Bel den heftigen Kampfen In Tsdinngking-China kdnnen dia Japaner Bene Erfolge verzeidinen. Nadi dem Vordringen west-lidi von Itsdiang wurde die SdilQsselstellung Pienfcn im Pasdian-Gebirge elngekrelst und fUnf Tsdiung-king-Divisionen in Stirke von 50.000 Mann wurden anfgerieben. Eln weiteree Ziel in der Provlnz Hupeh blldet Jungtsdiang, wahrend In Nord-Hutian Hainan, dae bisherige Haaptqnartler dar 161. tsdiungking-chineaisdien Division, erobert ward# and die |apa-nisdien Tmppen jetxt auf Tsdiangteh vorrfldten. In Tadiongking iafiert man eld besorgt fiber den Verlauf der (apanisdien Offensive. Man eetzt die Hoffnung aof daa sdiwierige Gellnde, von dem man ^ es den Vormarsdj der Japaner xnm werde. Zwar wlrd versdiiedentlidi die 7ie\ лД y Tsdiungklng selbst «ei nlAt das sHSE-" TsAungkkg-Regknm, ,or fast nnilberwlndlldie Er-nahruDgsdiwlengkeltcn. Wangtsdiingwei, der Prudent der Nanklng-Regie-nmg, W^e si* M eln^ Vertrete. der Tokloter Zeltung .,A«ahl ScWmbun ob«r die gegensStzIldien Meinungen Im Tsdinngklng-Lager nnd gab seiner Meinung Auedrudt, daB die Unentsdiledenhelt %u einem vSlIig steuerlosen Knrs fOhre, der den Zusam-nicnbrudi Tsdiungkings nur besdileunljen werde, Versdiiedene Zugestandnlsse Tsdmngklngs, «ie die UnUretellnng der Angeh^^rijcn der USA-Strelt-krifta unter amerlkanisdie MlUtSrgeridjtebarkelt, sind offanilditlldj notwendlg gewesen, м die Ame-rikanar m weiteren Hllfsakdopenjra be^e«. Der Leiter des Informatlonsamtee In Tsdiungklng Saiao-Yu-Lbi eagta Im Zneammenhang mit dem eraeaten Hilfegesodi, Japan sel in der Lage seine Reiditiimer ungestort anszuwerten. Die Zclt arbeite was nie-Tnand bestreiten кбппе, fiir Japan. Schao-Yu-Lin forderte unter anderem rasdie Luftaktionen gegen die lapaqiedicn Luftbaaen la China and die japanl-sdien Sdilfieeelladaettiea. xirka 300.000 Banden eowie der Martin-Dom, die alteste frOhgotladie Kirdie Deutsdilends, vemlditet. In Bremen wurden die weltbekannten altbremisdien PatrixierhSuser (tmi 1600) total xerstBrt. die be-kannte, 1400 zunSdist als Kirdie erbaute Jakobi-Halle wurde sdiwer beediSdigt. In der Kunsthalle. die xnm grSBten Tell xerstSrt wurde, wurde unter anderem audi das Gemalde „Waehingtons Ubergang tiber den Delaware" (1800) vemlditet In LBbedc wurde der beriihmte, von Heinridi dem LSwen gegrflndete Dom mlt alien eeinen Kunet-sdiatzen total xeretSrt, damntar der Hodialtar von 1696, die Rodins-Tafel von 1515. dae Jllngste Geridit von Brudiard Wulff (1673), die groSe Orgel (1699), das Leviten-GestOhl. der K&mer-Chor. Eben-fftlU vBlIlg zeretert warden die Petrl-Kirdie (1260) mlt der Orgelbekleidung and der Kanzel von Hlnridi Ma this, die Marlen-Klrdie (1251) mlt dean Hodialtar von 1425, dem Creveraden-Altar von 1494, dem Sdiinkel-AItar von 1501, dem Marten-Altar von 1520, dem Triptydion von 1518, dem Bergenfahrer-Altar, dem Lettner nnd der Kanzel von 1691, der groBen Orgel, der Badi-Orgd, der aetronomisdien Uhr von 1561, dem Sdionenuihrer-Geettthl von 1506, dem Bergenfahrer-Geetiihl von 1518, dem Nowgorod-fahrar-GestOhl von 1523, dem Senatastnhl v«n 1575, dem weltberlihmten Totentanz ппЈ der Gregor-mesec von Bemt Notk«. Aufierdem wurden xohlrcidie site Biirjerbaoeer, zum Tell «ui dem 16. nnd 17. Jahrhundert, mlt Dnersetzlidieo Kulturwerten ver-nichtet. In Rostod warden alle berShmten B«dnteln-kirdien aus dem 13. Jahrhundert. damnter die Nikolai- und die Petri-Klrche, vemlditet, auBerdem drei der beriihmtea. ebenfalle аш dem 13. Jahrhundert stammende Stadttore eowie aUe Glebelhineer aue dem 14., 15. und 16. J<^rhundert und tahlrelche Kunst- and GemHldewmmlungen. In Berlin wurde die weltbikannte Hedwije-Klrdi« verniAtet, die Staatsoper xeretSrt, sdiwer getroffea wurden dae Deutedie Operahaus, der Mars tall, die Staatebibliothek, dae Sdiinkelhaae, das Berliner SchloG und die Nationel-Galerie. Dieee keineswegs volktKndlge ZusammeneteRon* gemeineter Bombenverbredien und knltundtiade-risdier Uotaten gibt einen Beg riff davon, wae den europ&iedien Mensdien und seiner Kultur erst bevor-etehen wiirde, wenn die englisdi-mnerikanisdi-bcl-sdiewistUdien Barbarenhorden, getriebem von ihren jUdisdien Hintermannem, Uber das Abendland herein-bredien kBnnten und sidi auf dem Kontinent die Hand reidien wiirden. Aber an dem entediloesenen Kampfee-willen und der geballten Kraft Deutsdilanđe und seiner Verbitadeten wird dieser Ansdilag auf do« Leben nnd die Kultur der europSksdien VSlker мг-sdiellen. FOr die Verbredien, die sle an Europa be-gangen haben und weiterhln begehen, werden ele btifien mfiseen. wenn die Stnnde der Abredinung ge-konunen ist. Aug' urn Auge, Zahn nm wird ihnen vergolten werden I Und vor dieser gerediten Strafe wlrd eie keln nodi so fredier Vereudi der Ab-leugnuDf ihrer Verantwortung su retten vermSgfo. Eeine Feindongriffe am Euban-Biuckenkopf Sowjets verloren am Sonntag 74 Fingzeage - Bombardlerong engllsđier Halenstadte Ant dem FShrerhiuptqnartier, 31. Mai. Dw Ober-kotmnando der Webnnadit gibt bekannt: Der Felnd settle gestem die Angriffe gegen den Koban-Brfldcenkopf nidit fort. Von der flbrigen Oat« front wird bis auf ein erfolgreidies eigenes Angriffs. nntemebmen bei Weliah not Sp5h- und StoBtrupp. tatigkeit gemeldet. Bel einem Angriff einea aowjetisdien Bomberver-bandea gesen ein deatadiea GeleU im Sdiwanen Meer wurden dttrdi Jagdflieger und Fahnenge der Kriegamarine aSmtlidic nenn angreifcnden Bomben-flngieuge abgeadiossen. Inigesamt verloren die Sowjet* gutcm 74 Flugxeoy, sUbca dg«M wtrdta Termlfit SdmelU đeutsdbc Kampffluguiige trlffen Hafea-stidu u der engliedieii SBd- uod SfidostkBctc ш tmd waifen Bomben groScn Kallben aof kriestwid-tlge Anlagen. Im Nittelmeergebict vernlchtet« dlt Lnftwaff« am 29. und 30, Md 13 Flagzenge, danmter raehren sdiwerc Bomber. Bel bewaffneter FtrtMofklinmg Obcr dm Atlantik wnrda elm felndlidiea Fraehta&lff too 4900 Brt durdi Laftaogrlffe venenkt and elm vlarmolorlgea britische* FIngzeng im Luftkampf abgesdboesen. Fronzosische Alexandiia-FIotte kopituUert Fast drel Јаћге vor Anker - Dem ђПШАео Draik erlegen - Qerlnger Kamptwert Dr. B. Vldiy. 1. Junl. (Eigenberidit.) Ein amt-llches franzdslsches Kommuniquć gibt am Sonntag abend beiiannt, dafi englisdien Meldangen zufolge sidi die franzSsischen Flotteneinheiten, die unter dem Befehl des Admirals Godefroy standen, den anglo-amerikanischen StreltkrSften angeschlossen haben. Admiral Godefroy hat bis jetzt — so helfit es in dem franzSsisdien Kommuniqu6 — dem D ruck der EnglSnder, za dem audi nodi der amerikanisdie Drudc hinzu-gekommen war, standgehalten. Seit einigen Monaten hfitten die Engfander diesen Drudi bis zur Erpressung gesteigert. Die Mannsdiaften der franzosisdien Einheiten, die praktisdi eng-lisdie Gefangene waren, erhielten keinen Sold mehr, da die Banken von Alexandrien ange-wiesen worden waren, die Soldsdieine, die Admiral Godefroy den Mannsdiaften ansstelle, nidit mehr einzulosen. Die franzosisdie Re-gierung habe daraufhin immer wieder versudit, durdi die Vermittlung der Sdiweiz oder der Tttrkei die erforderlidien Devisen nadi Agypten zu sdiaffen, |edodi erfolglos. Die franzdsisdien Matrosen konnten sidi keine Lebensmittel kaufen und waren wodienlang den erbarmlidi-sten Lebensbedingungen ausgesetzt. Die EnglSnder haben hier wieder zu ihren altbewahrten Methoden der Aushungerung als Erpressungstnlttel gegrlffsn. Admiral Godefroy hatte berelts seit Monaten verzwelfelte Bot-sdiaften nadi Vldiy gesdildtt, in denen er die unhaltbare Lage sdillderte, in der er und seine Mannsdiaften sidi befanden. Der Admiral er* hlelt sdilleBlidi von der franzSsIsdien Regierung den Befehl, falls er dem englisdien DruA nldit mehr standhalten k6nnte, die Flotteneinheiten zu versenken. Aber vermutlidi war dem franzosisdien Admiral, der seit nun fast drei Jahren dem angelsadisisdien Drudc standgehalten hatte, keine Mdglidikeit zur Vollzlehung dieses Be-fehls geblieben, da die engllsdie Bewadiung der Sdiiffe in der letzten Zelt verstarkt worden war. Es handelt sidi bei diesen franzdsisdien Einheiten, die von den Englilndern nadi AbsdiluS des deutsdi - franzOsIsAen Waffenstillstandeg im Juni 1940 im Hafen von Alexandrien blok-kiert wurden, um eine sogenannte Marine-division, bestehend aus drei Kreuzem, sedis Torpedobootjagern, einigen Untersee- und Ka-nonenbooten. Von franzdsisdien Marinefadi-leuten wird der Wert dieser Einheiten als relativ gering elngesdiStzt, well die Sdilffe nun sdion fast drei Jahre vor Anker llegen und erst um-fangreidie Instandsetzungsarbeiten vorgenommen werden mOBten, um sie wieder kampffShig zu madien. Wilde HaBmisbmche Edens gegen Men Radieakt Mr die NIederlage 1935/36 - Pathologlsdie Darstellang eines Demagogen hw. Stockholm, 1. Juni. (Eigenberidit.) Einer toe der Sipptdiaft der plutokratisdien Kriegstreiber eochte eidi am Freitog durdi elnen Hafiaosbrudi *on beton-derem pathologisdien Cbarakter tuezazeidincn. Ei handelt tldi um den parfflmierten Mister Eden, der die Abwesenhelt seines Herrn trad Meister« zu einet gelungenen Imitationsvorstellung benutzt. Er gab in London donnernde ErkiSrungen gegen Italien ab. die gewlB bei dem italienisdien Volk. aber audi bel alien Keonem der Gesdildite des letzten Jahrzebnts in ihrer rlchtigen Bedeutung verstanden werden dflrften. Mister Eden socht Radie zn nehmen fSr den Abesstalenfeldzug 1935/36 und fOr die Ihm eelber damals zntel] gewordene DemOtigung. Er mSdite sldi rachen fur seine FehisdiUge nnd fOr die erfolgreidie Zuriidtwelsung seiner in Genf durdigesetzten italien-feindlichen ..Sanktionen". die da* itaiicnisdie Volk mit eiserner Entsdilossenheit zum Sdieitern brachtc Eden glaubt. es sidi jetzt leistcn zu konnen. dem italienisdien Volk mit Revandie zu droben. Er prahit daft der jetzlge Krieg gegen ludien ..mlt alien 1» unterer Madrt stehenden Mittein" durdigefiihrt werde. Etwts anderes hat Itallen tidier audi gar nidit er-wartet, denn et let 'telbst von kelnetn anderen Ge-danken beseelt alt den der Nlederringung Engltnds. Wenn Eden In hysterlsdier Wui herausmdirlc. England werde ..bombardieren bis zum bittercn Ende". so .^ehr die Prage zu wesson Lasten dieses bittere Ende gchen wird. D« same Edensdie Ausbtudi mit taken durdi penSiuldiste GehKstigkait dianJit*riel«iteii AneflUItn — «D eidi vdllig beleojloe In dem glyntlsdien Kampf. ia dem sidi England lelber nur durdi An-klammem an USA und die Sovletuolon bisher vor dem Unternan; :n retten wuBte — wlgt nttr eln«: In weldiein Маве die plutokratlsdi reglerten V&Iker dem Wahn einiger besessener Demtjtogen auejeliefcrt sind. Anthony Eden. der hler on den Flammen de* Vijlkerbrandes eoine persSnlldien RadiegelOste m be-frledijen versudite, wlrd an dem Anagan; de* groSen Dramas eldier wenij Freude haben. NoA 12.000 Polen in SowietgelSngnlssen Schanghai, 1. Juni. Gelegentlich der Uber-nahme der polnischen diplomatischen Interessen in Mjskau durch Auscralien erklarte der poi-nische Generalkonsul in Sydney, wie von dort geriieldet wird, am Mittwoch, die 1039 bei der Be$eczung Ostpolsns durch die Bolscbewinen in die Sowjetunion venchleppten Polen seien sua, «o viel man hore, in kleinen Gruppen auf 2400 zum grofSen Teil in Zentralasien und Sibirien liegende Ortschahen verteilt. Der Verbleib von 140.000 sei den polniithen Stellen bekannt. 12.0(K) Polen befanden iich aber troti Stalins wieder-holter Versprediungen, sie freizulaieen, noch immer in Gefangniwen der Sowjetunion. Glfl(kwiins(be des Fiibrers Berlin, 1. Jani. Der FQhrer hat dem Konig von Afghani# tan tniUIidi des afghanlsdien UnabhSngig-keitstagc* telegrafisdi seine GlOdtwUnsdie Ober« Dilttelt Nener Bidienlanbtr^ger Berlin, 1. Jiml. Generalmajor Graf топ Sdiwerin erhlelt fOr die tapfer# Filhrung seiner moL Infan-tcrlc-DlTisloa all 240 Soldat der deutsdien Wehr-madht тош FQhrer da# Eidienlaub ram Ritterlireai des Eisemea Kreuie#. Sedis nene Ritterkrenztrager Berlin, 1. Joni. Der FUhrer verlleh das Rltter-i kreoi des Eisemen Kreozes an Major Ernst VieN h a n e r, Kommandeor eineb Grenadler-Batalllons, Hanptmann d. R. Georg Gebhardt, Kommandeor eines Jager-Bataillons, Haoptmann Walter, Gnip-penkommandear in einem Stnrzkampfgesdiwader, Oberleutnant Karl Prumm, Chef einer Grenadier-Kompanie, Feldwebel Johann Sdiwcrdfeger, Zugfiihrer in einem jSger-Regiment. und Unteroffi-ii«r Wilhelm Klrsdienmann, GmppenfQhrer in einer Grenadier-Kompanie. Bidienlanb Mr rum&nlsdien General Bukarest, 1. Juni. Der deutsdie General helm Oberkommando der ramaniidien Wehrmadit, General der Kavalierie Hansen, fiberreidbte in ihrer Wohnnng d#r Gattin des seit den KSmpfen ma Stalingrad TcrmiBten mmSniedien Divisioosgeneral# Mihaif Lascar das diesem als bisher eincigen rami« nisdien Offixier тош FObrer Terliehene Eidienlaub nuD Rittcrkreni des Eisemen Kreozes. In selnen ehrenden Worten hob General Hansen die heldenhafte Tapferkeit hervor, mlt der die Gmppe Lascar, an aer Spitze der Dlvislonskomman-deur, in den sdiweren AbwehrkSmpfen Ende 1942 ffir die Ehre der mm&nlsdien Waffen gekSmpft habi. „Wir Deotsdie sind stolz", so erkl£rte General Hansen, „einen in verdienstvoller FOhrong and per-s8nlldiem Einsatz so vorbildlidien rumftnlsdieB Officer mlt dieser hohen Auszeidinung geehrt n sehen." Bin Karntner MozartpreistrSger Der Mozartpreis der Goetheitiftung wurde in diesem Jahre an den Gaukonservator Martin W u 11 e nnd an den Grazer Professor Dr. Hans Pirichegger verliehen. Die Preisverleihung am Prof. Wutte wird am 6. Juni in Klagenfurt erfolgen. Axnann belffl Reidissportwettkanipf Weimar, 1. Junl. Am Samstag und Sonntag traten im ganzen Reich die AngehOrlgen der Hltler-Jugend zum Reichssportwettkampf 1943 an. Dlese sportlldie Lelstungsschau erfaSt die gesamte Jugend in Stadt und Land und ermit-telte die Besten in den Grundarten der kOrper-liđien Ertiiclitigung. Aus den ermlttelten Er-gebnissen dieses Reicbssportwettkampfes bauen sidi die sportlichen LeistungskSmpfe der Banna und Geblete auf. Audi der diesjahrige Wett-kampf gab ein erfreuliches Bild vom Leistungs-stand und von der Gesundheit der deutscben Jugend im vicrten Kriegsjahr. Reidisjugendfiliirer Axmann besudite die Wett-kSmpfe der Hltler-Jugend in den Gebieten Main-Franken, Kurheseen und ThUringen. Er Uberzeugte sidi bei diesen Wettk&mpfen von den Leistungen der Jungen und Madel und hin-digte den Besten von ihnen die Slegernadel dea Reidissportwettkampfes aus. Angehbrlge von Stallngrad-Kampfem 1 Iw. Wlen, 1. Jtmi. AngehBrigie. di« Ober da# Sdiidcsai ton Stalingrad-Klnpfem (gefallen, ver-mifit new.) eine Mltteilang erhalten haben. welAe n 1 dh t vom Arbeitsstab Stalingrad aosgestellt war (z. B. Verstfindignng von der frOheren Einheit, Vor-gesetzten, Kameraden new.), und daher bis heat# keine Anfrage gestellt haben. werden anfgefordert, einen Anfragebogen helm nSdistgelegenen Wehr-ineldeant swedes Regelong der Versorgangsaaepriidie aosnfOIIen. Obne Vorlag# einet soldien Unterlage kann die Regelong der Versorgongsansprildie n 161 durdigefdhrt werden. Chnrdilll verbandelte In Gibraltar te. Madrid, 1. Juni. Chnrdiill 1st am Donnerstag Im FIngzeng flberraediend von WoehiogtoB la Gibraltar etngetroffen. Die Unetinmlgkeiten zwledieo Girand nnd de Gaulle veranlaSten ChurdhJil, mlt Giraad, der kun vor Qun in Gibraltar angekommea war, zu veitandeln. In gtx nnterrlditeten Kreisen spridit man davon, daB sldi bel den ganzea Be-spfediungen eine gedrfldcte Stlmmang beobaditen liefi< die dnrch Gegensitzlidikeiten Im britlsdi-nordomeri-kanisdien Lager nodi versdilrft wlrd. Am Freltag begaben sidi ChurdbiU and Girand im Fhigzeng na* Algler. Dort warden dann die &spreAnngen mlt dem bereits dort anweeenden de Genlle aufgenom^ men. Es dttrfte aufier Zwelfel stehen, daB nldit nvr die Frage der weiteren mllltSriedien Operatlonen, sondem auch die politledien EinflaBkompetenaen nnd ihre Abgrenzang ear Dieknsslon stehen Herage Demonstrationen gegen Girand Rom, 1. Juni. Wie Stefan! aus Tanger arfilirt, kam es kflrzlidi in den Hauptzentren Marokko# und besonders in Casablanca, Pedala, Fes, Мек^ nes und Fort Liauthey an heftigen Demon« stratlonen gegen Girand und Ihre AnhUnger. Von den Kommunlsten unterstiitzte Gaullisten batten nadits die Gebaude in den HauptstraSen mit kommunistischen Zeichen bemalt. Wahrend der Kundgebungen maditen Truppen, die die Ordnung wieder herstellten, gemelnsame Sacbe mit den Demonstranten. Die amarikanisdien Behdrden setzten daraufhin USA-Trupp«nteiI« ein. Beide Seiten maditen von den Wafien G«« branch. In Bwei Orten gab Tot# nqd V#M wundete. In Port Liauthey nahm der Aufitand besonders ediwere Formen an. Die Gaullisten und Kommunlsten Oberflelen einige Reglerungs-und MilitSrgebfiude. legten Feuer an und zer-stdrten auf dlese Weise audi ein Benzinlager. Ahnllcbe Kundgebungen gegen Girand erelgneteg »kh, MM MKh № gMtngarfa АштмМ, M l S«rte t. — Sr. 4S. K ABAW АУКЕУ BOTB Mittwocfi, 2. fonl 1943. Nicht ganz wie im Film / Knopp hat elnen Film g^esehen. Von einem FlscherWnd, dae elner grWUchen Famlli« als Erbe elneg unermefiUchen Reichtums unter-schoben wurde, Indes der echte Grafenaohn imter Bauersleuten aufwucbs. >Daa verhEng-nisvoUe Muttennal« hleB der Film. Ein ent-nUckendes Werk. Ea endete natUrllch damit, dafl dae rlchtl^e Grafenkind kraft des Mutter-malee lelne Ansprtlche auf den vitterllchen Beelt* geltend machte und sle auch durchsetiste. Der Film begeisterte Knopp.'Nach elner schlaf-losen durchgrUbelten Nacht lleB alch Knopp bei dem Inhaber dee Валкћаивев RUdlger nielden. >WomIt kaon leh Ihnen dlenen?« wandte elch RUdlger In der llebeoswUrdigaten WeUe ал Knopp, >Ee handelt alch um шмеге Mutter«, er-Scl&rte Knopp. .»Um uneere Mutter?« wlederholte RUdlger fraundllich. >Inwlefem haben Sle und icb, wenn Ich fragen darf, eine gemeinsamt Mutter, Herr,,. Herr... Knopp?« »Die Geachlchte let nlcht so einfach erkl&rt«, entgegnete dleser. »Sle mUesen mir achon geetatten, etwas welter auszuholen.. « >Bltte holen 81* aus!« IKchelte der Bankier verblndllch. 'Кпорр holt« tlef Atem. »(Nach dem Tode aelner erstea Frau, die In Bad Nauhelm an elner MlttelohrentzUndung ■tarb«, begann er, »helratete der alte RUdlger, dkr damala achon aebr achwach auf den Augen war, noch eln eweltes Mai...« »Vertelhen Sle, wenn Ich SI# unterbreche, Herr Knopp. Meln Vater, wenn Sle den mei-nen, aleht heute noch sehr gut! Er hat, aovlel mlr bekannt lat, nur eln elnzlgea Mai gehel-ratet. N&mllch melne Mutter. Davon hatte er, wie ea echelnt, fUra Leben genug!« .Knopp Iftchelte Uber dlesen Scherz. Mllde und nachalchtlg. Glelch darauf aber nahm aeln Geaicht wleder den Auadruck atrengen Ern-atea an. '»Man bat Sle, wie ich aetae, fa^ach unter-ričhtet«, erwlderte er rublg, aber entschleden, »der alte RUdlger war auf einem Auge ao gut wie blind und auf dem aaderen machte alch auch bereita der grUne Star bemerkbar, Ich glaube gern, daH Sle melne Mittellungen tiberraachen, bitte Sle aber doch, m Ich anzu-kSren. Der alte RUdlger beaaQ aua aelner e.r-■ ten Ehe — veratehen Sle mich wohl! — einen ungeffthr elebenjtlhrlgen Sohn. Auch die Mrau, mit der er alch rum zwelten Male ver-•helichte, hatte eln — allerdlnga illegltlmea Kind im glelchen Alter, daa ale — aua GrUn-den der Scham und well ee ein etwas zurUck-gebllebenea GeachBpf mlt Sommereprosaen und einem klelnen Нбскег war — bei elner IHeringafiacherfamllle auf Ziehen lieB. Hler etrolchte der klelne Burache, In einem aehr tr&urlgen Zuatand, wie Sle alch denken kSn-nen, awischen Netzen und aJten KKhnen herum Deutsche Worte von Peter Rosegger Mine grofe Gefahr, gegeit die тал sick v>thrt, ist lange nicht inehr so unkeimlich alf eime oft viel geringere, der тал tatenlos gegen-ilbersteht. Die ftir dns Voterland sterhen, ehren wir am hesten, wenn wir filr das Voterland leben, XJnser. tester ErhMmgsschutz gegen mensck-lihhe Feinde ist die Arbeit, nicht allein, weil uns damit ndhren, sondern auch, weil wir ипз durek sie fUr andere unentbehrlich wu-ehen.. Je mehr d^r Stahl geghdet, je besser wird das Schwert j» mehr das Негг geblutet, je дгбРег ist sein Wert, TonOHoVtolo uad epielte mit verroatetea Sardinenbiioheen. Dleaer Jung:« slnd Sle, Herr RUdlger!« »Oh, Intereseant!« entfuhr «a den Lipp«n dee Bankier«. »AUerdlngs«, nlckte Knopp. »Ee kommt aber noch besser. Ihre Mutter, die zwelte Frau RU-digers, hatte natUrllch den Ehrgelz, Ihren verwahrlosten SproB an dl« Stelle des echten Erben zu eetzen und unterechob elnes Tage« den Knaben, den sie in m e i n e Klelder steckte, dem Vater, w&hrend ich von einem Dlener zu den Fischersleuten an die Se« ge-bracht wurde...« »Und nun eind Sle, wenn Ich Sle recht ver-atehe, gekommen, um Ihr« AnsprUche an das Baztlchaus RUdlger geltend zu machen, Herr Knopp T « Knopp hatte sich erhoben. »Soist es!« sagte er, nlcht ohne eine gewisse Felerllchkelt. »Eln halbmondffirmiges Muttermal auf der rechten Schulter 1st der undwi-derlegliche Beweis, daQ nicht Si«, aondern icb...« »Einen Moment!« unteitr&ch ihn der Bankier. Er Itlutete nach aetnem Frokuristen. »Herr Stemeck«, sagte er, nachdem der An-geetellte elngetreten war, hler ist Herr,..« »RUdiger«, flel Ihm Knopp ins Wort. »Ganz rich tig, Herr RUdlger!« Ifichelte der Bankier. »Herr RUdlger Ubernlmmt ab heute die Leltung des Betriebes. Zelgen Sle Ihm die Bllanz und die Steuerakte. Ich bin Uberzeugt, daS Herr RUdlger der elnzlge Ist, der Imstande ist, dem Flnanzamt klatzumachen, daQ wir heuer mlt einem betr&chtUchen Verlust ab-schlossen. Darf ich bitten, Herr Knopp.. .< Knopp eltzt in einem hellen freundlichen Kontor — aber er Itlchelt nlcht mehr. Er tr> nur mehr be ste MaQanzUge und spelst in er-sten Lokalen — aber sieht blaS und mltleider-regend aus. Knopp rechnet von morgens bis abends und hat — von selnen vlelen Besuchen im Flnanzamt — einen chronlschen Kehlkopf-katarrh. Knopp ist ein gebrochener Mann! Von der Hmifnitze zur Haubitze / Da iltren jetzt unsere Jungen mit hellien Kftpfen Uber den Berlchten, die von der Front kommen, aber immer wleder stocken sle belin Leaen, well sle allEUgem wleeen wollen, warum man »HaAibltze« eagt, woher dae Wort »Kom-mie«etammt oder wie dasiSchrajpnellgescboB« su eelnem Namen gekommen let. >Gefrelter< let auch so eine elgenartlge Bezelchnung, voa. >Zapfenstrelch« echon gar nlcht zu reden, dessen Wortpr&gung als eln Buch mlt eieben Slegeln erechelnt. Eln klelner Unterrlcht kann also hler nlcht schaden! Unter Haubitze versteht man ein GeschUtz mlt kurzen glatten Rcrtiren, dae zwJechen der Kanone ale FlachbahngeschUtz und dem Мбгаег als SteiUeuergeschUtz eteht. Dae Wort stammt aus dem Techechlachen »houfnlce« — >Haufnltze« und hat sich durch die Husslten-kriege in den mllittlrlschen Spracbschatx Deutechlands elngebUrgert, Was den Auedruck >KommlB« betrlfft, so war dleser echon Im 16. Jahrhundert gebrttuchUch. Er leltet sich von dem latelniechen >CommlMue< ab, wae eovlel helBt wie >antvertraut«, >beauftragt<. Kommlfi wurde zur volketUmllchen Bezeich-nung der dem Soldaten vom Staate In Natur gelieferten Gegenet&nde, deshalb KommlB-brot; man nennt den Dienet toel der Truppe KommlB, well man eben damit >beauftragt« let. Dae SchrapnellgeechoB let nach eeinem Erflnder, dem brltiechen Artillerleoffizler Oberst Chrapnel, benannt, der um 1600 dlee« Art von Munition entwiokelt hat, DaU man unter einem Gefreiten die trate Stufe des ge-hobenen Mannschaftsstandes versteht, well! ein jeder. Frliher aber bezeichnete man damit elnen Soldaten, der »vom Schildwachatehen befreltf war. Und nun noch sum Zapfenstrelch! Man muB echon weit In die deutsche MilitKrgeschichte surlickgrelfen, um auf den Ursprung ber dlesen Traum dachte er mlt wUatem Sch&del am folgenden Vormlttag nach, und er wunderte sich, daB er nicht glelch darauf ver-fallen war, daB der Fremde dem Hauptmann Koller von seiner Kompanie &hnelte. Das runde, fleischlge Geslcht, die gebogene Nase, darunter der klelne, borstige Schnurrbart — genau so hatte auch der »Alte« ausgesehen. Aber der war Ja schon lange Jahre tot! Ein kalter Schauer lief PUtt Uber den RUcken. Als der Nachmittag herannahte, saB er fie-berhaft erregt in seinem Laden und starrte wie gebannt nach der TUr. Eln Innere Stlmme sagte ihm, daB der geheimnlsvolle Kunde auch heute komme, und dann wollte er sich Ge-wiBhelt verschaffen, um jeden Preis. Der Fremde lleB nlcht vergeblich auf alch warten. Glelch als er herelntrat, faBt Ihn PUtt achsrf ins Auge. Nein, Hauptmann Koller hatte den Bart anders getragen, auch war er noch breit-Bchultriger gewesen. , »Was bellebt? Briefumschlftge ? JawohU GrdBer als die gestem ausgesuchten? Bitte recht aehr!« PUtt wollte nun vorsichtlg auf den Busch klopfen: »Aber Sie htttten sich nicht nochraals persenllch zu bemUhen brauchen. Ich hfttte auch elnen fernmllndllchen Auf t rag prompt ausg?fUhrt«. »0 es 1st hler vorbel nur eln klelner Umweg nach melner Wohnung, war die Antwort.. »Und seltdem die HUhlenstraBe gepfiaetert wird, gehe ich dlesen Weg auch lleber.« »Die Pflasterarbelten dauem ja aber achon elnlge Wochen!« »Fast so lange benutze Ich auch schon Ihre StraBe. Oder wissen Sle eine kUrzere Verbin-dung zwlschen dem ■ Alten Markt und der Kftnlgsallee?« ,; »Die Kreuzgasse.« >Him — daa mSchte ich mal ausprobieren. Glaub' aber nlcht, daB Sie recht haben. Als alter Soidat und weitgerelster Mann hat man fUr sowaa einen BUck.« Er bezahlte, und kaum war er mit kurzem GruB gegangen, so atUrmte PUtt in das Wohn-zimmer. »Soidat war er, und welte Reisen hat er ge-macht!« rief er atemlos seiner Frau zu. »Schnell meinen Hut!« Er lief auf die StraBe. Der Fremde glng rlchtlg dem Alten Markt zu. PUtt folgte ihm. Als er Uber den Fahrdamm wolte, fUhlte er sich am Armel festgehalten. »Wohin so elllg, putt?« Es war eln guter Bekannter, der sich an Ihn hing. Zwar konnte er sich bald wleder von ihm befreien, aber was half's, — der Ver-folgte war auBer Sehweite- gekommen. Knt-t&UBcht, verwirt kehrte PUtt um. Zu Hause angeiangt, war es sein erstea, das Familienaibum zu durchbiattern. Ganz vom steckte ein vergilbtes Blld, das einen jungen Menschen darstelite. Nachdem er es lange be-trachtet hatte, meinte er tlefslnnlg: »Der Hauptmann kann's nlcht sein. Aber wenn's Vetter Otto ware? Vetter Otto, vom dem wir so lange nlchts gehOrt haben? Wenn man alch dlesen JUngling hler um drelBlg Jahre geal-tert denl£t! Frau, er kann Mlllllonar geworden aein und eine Oberraschung beabsichtlgen! MilUonare l-at>en mitunter solche Einfaile. Tags darauf lleB sich der vermelntliche Vetter aber nicht bllcken, ebenso blleb er am folgenden aua. PUtt aah Ihn nlcht vorbelgehen, BO flelBlg er die StraBe absuchte. Als er am Morgen danach unter dem Messer seines VerschBnerimgsrates saB, fragte dleser tellnahmsvoll: »Ist ihnen nlcht ganz wohl, Herr putt? Off en gesagt, Ihr Ausaehen ge-fftllt mlr nicht.« >Ach. Ich schlafe nlcht besonders, und auch meln Appetit IftBt einlges zu wUnschen Ubrlg.« »Ja, das kann einen freilich sehr herunter-bringen und verSndern. Tun Sie bald etwas dagegen. Obrlgena, well Ich vom Verftndem spracb — nlchts kann elnen Mum mehr ver-andern, als wenn er sich den Bart abnehmen last. Da hat sich neulich Oberamterichter Braom den Vollbart von mlr abraeleren imd den Schnurrbart stutzen laesen, um eln bifichea jUng^r auszusehen. Und nun erkennt ihn Iteina Seele wleder. Der Gerichtsdiener hat ilm nlcht einmal ins Arbeltszimmer hineinlassen wollen« well er geglaubt hat — aber ich bin ja noch nlcht fertig, Herr PUtt.« putt hatte alch steif hingesetzt. >Was hat der Oberamtsrichter? Sich den Vollbart abnehmen iassen und tragt jetzt nur elnen klelnen Schnurrbart?« »Ja, aber was haben Sie denn?« »Nlchts, nlchts!« PUtt murmelte etwas vor sich bin, der Verschbnerungsrat verstaad ea nlcht deutllch, er hatte aber trotzdem wetten mSgen, dafl es die inhaltsschweren Worte waren: >0, ich Esel!« Aber putt konnte wleder ruhlg schlafen. C7&/ TOiLg-el VON BETTINA VON ARNIM Auf diesem Bilgel Uberseh ich meine Welt! Hinab ins Tal, mit Rasen san/t begleitet, Vom Weg dnrchzogen, der Mnilberleitett Das weifie Hans inmitten aufgestellt. Was ist's, worin sich hier der Sinn gefdllt? Auf diesem HOgel Uberseh ich meine Welt! Erstieg ich auch der sfeilste HShen, Von wo ich kOnnt die Schiffe fahren sehen Und StSdte fern uTid nah von Bergen stott umstellt, Nichts ist's, was ndr den Blick gefesselt hđlt, Auf diesem Bilgel Uberseh ich meine Welt! Und kSnnt ich Paradiese iiberschaun, Ich sehnte mich гигпск nach jenen Auen, Wo Deines Daches Zinne meinem Blick sich etellt, Venn der aUein tmgrenztt meine Welt, KARAWANKEX BOTE Visoke sovlelske ignbe ob Knbann 27 sovražnih bombnikov sestreljenih - Blzerta In Sousse bombardirana Sreda, 2. Jonija 1948. Vojna — najboljša kupčija za i id t Ix smrti in bede nastane dato. (Lehnert, Zander-M,) Bs^==s I I I ==i II I I igxai Ukrajinska delovna služba Rovno, 1. junija. Ukrajinski časopisi objavljajo poziv ukrajinski mladini o uvedbi dolžnosti delovne službe v Ukrajini. Ta dolžnost delovne službe bo ukrajinsko mladino seznanila z etosom dela, jo poučila o vrednosti organiziranega dela in jo uvrstila v delovno fronto novodoraičajočega evropskega občestva. Poziv za sodelovanje v tej fronti se tiče letnikov 1922 do 1925 ukrajinske mladine. Dolžnost delovne službe dojame tako fante kot dekleta. Oberkommando der Wehrmacht je dne 28. maja objavilo: Na vzhodni fronti kubanskega mostišča je sovražnik včeraj ves dan nadaljeval po oklopnjakih in letalskih skupinah podprte napade. Po hudih, premenljivih bojih, v katere je z močnimi silami odločilno poseglo naše zračno orožje, smo Sovjete krvavo odbili. Na ostali fronti je bil razen uspešnega delovanja lastnih izvidniških in udarnih čet mir. Nekaj lahkih britanskih bombnih letal je včeraj zvečer pod zavetjem oblačne pla- Krakov, 1. junija. Dan za dnevom se nadaljujejo ekshumacije in indentificiranje mrličev iz skupnih grobov in gozdu pri Kalinu. Svetovna javnost zve в tem vedno nove podrobnosti o grozni usodi po iidov-sko-boljševiSkih rabljih GPU umorjenih poljskih častnikov. Do 23. maja so vsega skupaj odprli sedem skupnih grobov v ka-tinakem gozdu in izkopali 3000 mrličev ter jih, v kolikor je bilo mogoče,identificirali. V zadnjih dneh so tam delujoči člani tehnične komisije poljskega Rdečega križa spravili med drugim tudi truplo v poljskih vojaških krogih Sirom znanega dra. Vik- sti priletelo nad ozemlje Reicha in odvrglo razstrelne bombe na nekatere kraje. Tri letala smo zbili na tla. V pretekli noči je britansko zračno orožje napadlo zahodno-nemško ozemlje. Zlasti v Essenu je po raz-strelnih in zažigalnih bombah nastala večje škoda v stanovanjskih četrtih in na dveh bolnišnicah. Pr^ivalstvo je imelo zgube. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so po dosedanjih poročilih uničili 24 sovražnih bombnikov. Težka bombna letala so bombardirala pristanišči Bizerto in Sousse ter pogodila ladje in naprave na nabrežju. torja Kalicinskija, ki je bil več let hišni zdravnik poljskega maršala Pilsudskija. Dr. Kalicinski je tudi 1935. 1. izvršil mazi-Ijenje maršalovega trupla. Papirji, ki so jih našli pri truplu poljskega zdravnika, podajo pretresljivo sliko vodečega poljskega zdravnika, ki je zašel v boljševiško vojno ujetništvo. Doktor Kalicinski je bil, ki je bil ujet pri vdaji poljske armade, v drugi polovici decembra meseca 1939. 1. prepeljan v ujetniško taborišče Starobjelsk, nato so ga v začetku 1940 1. zavlekli v Kozi-elsk, kjer je bil izpostavljen živinski surovosti svojih jetniških paznikov. Stran 5. — Stev. iS*. (ZIPCAI€ Cm) v Florenci se je vršilo delovno zaaedaaj« nemdke In Italijanske Industrije, ki se Je pečalo z vojnogospodarskimi problemi na po« dročju železne industrije, Btrojarstva, tekftll« ne in ladijske industrije. »Nemčija in njeni zavezniki bodo to vojno dobili«, Je Izjavil ogrski minister Bela Lukaec v svojem govoru v Debreczlnu. Minister Je resno svaril židovstvo in zahteval, da opustijo svoje izzivalno obnašanje. Zunanje minietretvo Zedlnjenlh driav Je ob« Javilo, da so ZCedinjene države in Kanada skle« nlle pogodbo, po kateri se bo vrSli celotni izvoz Kanade in Zedlnjenlh držav v Srednjo in Južno Ameriko na podlagi skupnega načrta. Xa CungklngMcem Kitajskem nastanjena poveljstva bombnikov severnoameriškega zračne« ga brodovja so vedno bolj priklenjena na tla, pravi poročilo dobro poučenih krogov. Nedo# stajanje bencina Jih cel6 sili, da omeje svoje obrambno delovanje. Japonsko zračno lorožje Je v področju Ex« mouthovega zaliva na avstralski zapadni ob«w li napadlo Tragi, najjužnejšo točko v Avstraliji« Mehika zaenkrat ne bo pošiljala nobenih vo« Jakov v vojna področja, Je izjavil mehikaniki minister za promet, general Camacho, ki j# brat državnega predsednika, V Iranu Je v bližini Madaša gladujoča mn6* žica napadla nek transport žita. Policija Je po« segla vmes in zaprla nad 100 oseb, od katerA je bilo 22 takoj izročenih vojnemu sodišču, T raznih iranskih mestih Je sedaj prepovedana Iti od 19 do 6 ure na ulico. Vsem Židom v Sofiji Je bil izročen uradni р<м ziv, da zapustijo glavno mesto tekom treh dni in se podajo v točno določena mesta. V teku zadnjih treh tednov sovražne zračni ofenzive proti Južni Italiji so sovražne sile izgu« bile 245 letal. Od teh so uničili 187 lovci ta 108 protiletalsko topništvo. V londonskih političnih krogih živahno raz-motrivajo možnost spremembe v vladi. Predvsem bi naj odstopil notranji minister Mor» rison, ki Je bil v zadnjem času močno v ar»< dišču kritike. Kot »Bopemo nevamoat« označuje ChurdiUl v nekem posebnem pozivu britanskim premo« govnim rudarjem ponovno pojemanje proizvodnje premoga na Angleškem. Churchill roti пм darje, naj zastavijo vse sile, da se bo prldo« bivanje premoga zopet povečalo. Neko tajno povelje britanskega vrhovnega poveljstva razkriva strah Angležev, da bi e« utegnili indijski vojaki udeležiti kakšnega upo« ra In podpirati Japonce. Britanski čaatniikt so dobili v ukazu stroga navodila, da morajq ostro nadzorovati Indijske častnike In vojak#, Kanadski ministrski predsednik King м J# po večdnevnem bivanju v Washingtonu vmll % Ottavo In tam izjavil, da bo predsednik Roo« sevelt v doglednem čaau službeno obiskal Km« nado. V saeedenlh ozemljih Juga nepričakovan« dobro napreduje sodelovanje Japoncev z do-"^ mačini. Japonska obnova gre naprej. Proizvod« nja Juga je za Japonske vojne potrebščin« ve* kot zadostna. Iranska vlada Ali SuhejUja Je, kakor Izvaa mo iz Teherana, po razgovoru z angleškim, ##« vemoamerišklm in sovjetskim veleposlanikon# ponudila demlsijo, ki Je pa on ni sprejel z utew meljitvijo, da se v tej kritični dobi ne bi naši# nove osebnosti za sestavo vlade. Valonska legija, ki se Je od Jeseni 1041. let# izbomo obnesla v težkih bojih proti boljše« vizmu na vzhodni fronti In h kateri vrejo me« sec za mesecem prostovoljci v pomembnem številu, Je sedaj preurejena v brigado. DObll* Je ime *W-Frel^lllgen Brigade Wallonlen,< Skoraj 2000 sovjetskih letal je doslej mestr*# lilo finsko zračno orožje, vštevši sestrela is zimske vojne 1930/40. Stockholmsko mestno sodišče je obsodil* vodjo induatrljske vohunske lige, Karla Hendo ka Hultlna, na deset let Ječe zaradi vohunstva In nedopustnega poročevalnega delovanja, Vohun Je bil po nalogu Sovjetske unije dobH podatke o proizvodih nekega švedskega Indu# atrijskega podjetja in jih izročil boljšievikom. Veliko angleško akladišče bencina v trana« Jordanskem mestu Mafragu je bilo porušen« po eksploziji, kakor Javljajo Iz Jeruzalema, Pri tem činu sabotaže Je bilo ubitih ali ranja. nth 2Q oseb. Severnoameriški državni departm& objavi}« po nekem Reuterjevem poročilu Iz washingto« na, da Je Roosevelt postavil podadmirala Wik llama Glaseforda za svojega zastopnika v činu poslanika v Francoski Zapadni Afriki. Glasa-ford bo vodil severnoameriško misijo v Dum karu, ki ima nalogo, da organizira In -vodi de« lovanje Amerikancev v teh pokrajinah. Načrti xa razdelitev Severne Afrike Tanger, 1. junija. Anglija in ZedinjeMl države so ee tako sporazumele, da bost# Algerija in Tunezija v bodoče vplivni zoni de Gaullea. Maroko in Francoza Zahodna Afrika pod severnoameriško zaščito ne bo* sta politično spremenjena. Dopisniki vemoameriških časopisov V АШги trde, je bil sporazum dosežen na taki podlagi, dg bodo vbodoče Atlantska ozemlja prepuščen na vplivu Amerike, vtem ko si bo Anglija v Algeriji zasigurala močno pozicijo v Sre< dozemlju. Tunezija bo pa pridržana Fran* cozom, ki BO B tem obremenjeni в kočljiv* nalogo, da morajo urediti razmerje z itm* lijanskimi naseljenci v tem prostoru. Verlag and Dnick; NS.-Oaurerlar and Drucicerti KRrnten. GmbH.. KUvenfart. r- Vcrla^eitei! Dr. Bmll H«itdan (Im Wehrdlenat). — Haurt-echrlftlelter; Fnedrlcb Borstmann (Terrehrt), I. V. WUhelm ažrt^t Ut AwWgfnlWt# Kr. S Žldje so sovražniki Bolgarlle Sofija, 1. junija. Vladni list »Dnea« piše k preseljevanju Židov iz Sofije v provinco, da ta ukaz ne ustreja samo členu 29. naredbe, ki urejuje vprašanje Židov v Sofiji, ampak da je to povelje tudi izraz kolektivne volje bolgarske javnosti. Tudi ono pičlo število ljudi, ki doslej Se ni doumelo pomena židovskega vprašanja, zavzema danes stališče, da je treba židovsko vprašanje v Bolgariji končnoveljavno rešiti. Zadnje preiskave bolgarske policije pri političnih umorih so dognale, da so pri sa-botainih aktih imeli židje vedno svoje prste Vmes. Pri tem pa ni šlo za posamezne Žide, ampak za večje število Židov. Ne more se dopustiti, da bi se taka manjšina, kakor-šna so Židje, ki so bili v preteklosti vedno dobro situirana, danes vmešavala tudi v politično Življenje, tem manj, ko so židje agenti sovražnikov bolgarstva. Fanlazija za odpraio lonažne sliske Izrodki strahu pred podmornicami - Poglavitni problem: Ladje brez moštva mogle vključiti sovražne Stockholm, 1. junija. Najnovejši severnoameriški projekt, da se premagajo tež-koče pri gradnji ladij, je usmerjen na mno-žinsko proizvodnjo malih tovornih ladij z 2000 brt brez vrhnje zgradbe in brez posadke, ki bi jih krmarili radiotelegrafično. »United Press«, ki si je že stekel zasluge za nekaj reklame za ta fantastični načrt, javlja,. da se merodajni krogi Zedinjenih držav močno zanimajo za te predloge, ki sta jih izdelala dva izmed najboljših ame-rikanskih ladjedelniških inženirjev. Te ladje naj bi dobile obliko velikanske smotke in bi zelo sličile podmornicam. Pogon bi vršili Dieselovi motorji, krmarenje iz daljave pa rušilec in sicer na podlagi posebnega sistema, ki bi se moral pred vsakim potovanjem spremeniti, da se ne bi morda Židovsko itovarsivo proli Romuniil ГШШ nadhujskač Fildermann v l^oncentraciiskem taborišča Bukarešta, 1. junija. Državni vodja maršal Antoncscu je odredil internacijo dolgoletnega predsednika razpuščene zveze romunskih Židov dra. Wilhelma Fildermanna v koncentracijskem taborišču Targul Jiu do konca vojne. Advoikat Fildermann, ki je danes v 62. letu starosti, je bil odposlanec romunskih Židov na mirovni konferenci po prvi svetovni vojni in je takrat na podlagi svojih zvez proti energičnemu odporu velikega romunskega državnika Bratiana kot sestavni del pogodb iz pariških predmestij dosegel ono razvpito klavzulo o enakopravnosti vseh romunskih prebivalcev, ki niso bili podaniki tujih držav, po kateri so postali do takrat brezdomovinski židje v Romuniji polnovredni državljani. vojni v neizmemost naraščajoči vpliv гошцвдЈјјј^ Židov v gospodarskem in političnem ojrfru je Fildermannovo delo. On je bil tudi tiati, ki je s pomočjo svojih Severnoamerlšlie zgube pred Attu Tokio, 1. junija. Cesarski glavni stan v Tokiu je objavil: Japonska pomorska letala so pri otoku Attu težko poškodovala neko sovražno križarko, potopila nekega гц-iilca, in nekega drugega zažgala. Na japonski strani ni bilo nobenih zgub. Japonsko podmomiško orožje je.od 12. maja nadaljevalo svoje napade proti severnoameriškim vojnim ladjam in drugim povodnim vozilom, ki operirajo pred Aleiiti, in do danes težko poškodovalo eno sovražno bojno ladjo ter eno križarko. Dve vojni ladji neznanega tipa sta dobili znatne poškodbe. mednarodnih zvez vrgel prvo protisemitsko vlado pod Gogo. Neposredni povod za aretacijo je bilo dejstvo, da je Fildermann sestavil različne spomenice proU vladi, v katerih je nepovoljno kritiziral pred nedavnim Židom naloženo vojno kontribucijo štirih milijard lejev. »Svetovnopolitična cestna altcija" Ankara, 1. junija. Politično varijetejsko točko, ki si jo je Kremelj privoščil z razpustitvijo komintem, vrednoti Turčija, ki je daleč od vsake agitacije in ki so jo s tem hoteli spraviti v pogon. Tisk, med drugim »Tasviri Efkjar« in »Vakit«, trezno ugotavlja, da gre pri tej »svetovno politični cestni akciji« za taktičen manever, čigar učinek je v prvi vrsti namenjen ameriški in angleški javnosti. Kot politično kvintesenco označujejo na turški strani, da taka taktična zvijača ne pomeni pomeSčanjenja sve-tovnorevolucijonamih ciljev, ampak da je politična poteza, s katero si hoče Kremelj zavezati demokracije. V ostalem je turški narod poskrbel za to, da tretja intemacio-nala ne bo smatrala njegove države za hvaležno polje udejstvovanja. Še Ameriltancem to preseda Buenos Aires, 1, junija. Se Severnoanie-rikanci, ki so vajeni hollywoodskih skrpucal, protestirajo proti najnovejšemu agita-cijskemu filmu »Mission to Moscow«. Roo-seveltov posebni poslanik v Moskvi Davies je' ravnokar Stalinu predvajal ta film, ki ^ravnava zadnje potovanje, severnoameri-1 veleposlanika: v rovjetaki raj; kajti nepričakovano ladje. Od teh ladij, ki se lahko dado napraviti v množinskih količinah, pričakujejo sledeče koristi: bilo bi jih težje spoznati in posebno težko od strani kake podmornice; tudi bi jih sovražna letala težko pogodila in če bi se potopile, bi bila gospodarska zguba manjša, človeške zgube pa sploh ne bi bilo. Od svoje matične ladje bi te tovorne ladje lažje manevrirale i* bi jih vsakikrat lahko dirigirali v formacijah konvoja. Neka poskusna ladja je svojo prvo potovanje že zadovoljivo končala. Kar nas pri teh amerikanskih navedbah najbolj zanima, niso podrobnosti novega gradbenega projekta, ampak njegov nastanek. Ta namreč dokazuje, da niso zadostovala nobena prej kot absolutno sigurna hvalisana protisredstva v podmomiškem boju, pričenši z ladjami Kaysar Liberty do novih korvet in fregat, ki naj bi napravile skupno z manjšimi nosilci letal in letalci na vijake konvojsko zaščito nepremagljivo. Kot nevzdržljiva so se izkazala v sedanjem stadiju vsa govoričenja o dozdevnem pre-maganju podmorniške vojne, ker bi sicer ne bilo treba zateči se k takšnim tvorom domišljije. Brez miru iščejo konstruktorji plutokratičnih pomorskih sil nova sredstva za odpravo tonažnega pomanjkanja in za rešitev podmomiškega problema. Prav posebnega pomena so pri tem težave, dobiti nova moštva, kakor kaže sedanji projekt ladij »brez posadk.« K sreči predvideva pa tudi še vsekakor zanaprej možnost potopitev, in v tej točki je gotovo resnici prav blizu. kot takšnega opisuje Rusijo in Stalina in GPU. Tednik »Times« nastopi kot glasnik teh splošnih kritik. Obrača ee proti temu, da nastopajo boljševikl v tem filmu kot spretni Amerikanci v kožuhih, vtem ko slave Stalina kot največjega demokrata. Zgodovinske činjenice se nečuveno popačujejo. Hkrati je ta film tudi protiangleški. Britance slikajo le kot »može z dežniki«. V celem je pa ta film grda prevara Širokih množic. Kaotično pojmovanje življenja v Zedinjenih državah je povzročilo neizmerno kriminaliteto. Pred kratkim objavljena krimlralna mtatistika pravi, da ee v USA IzvrM vsakih 45 minut en umor ali uboj. Vsako 20. sekundo ee zgodi kakšno drugo zloClnstvo. Lovekl odred 52 je pod vodstvom Rltter-kreuztrSgerja Majorja Hrabaka dosegel 27, maja svojo 5000, zračno zmago. Istega dne je sestrelila 8. skupina odreda 760. letalo. Haupt-mann Barkhorn je dosegel s svojim sestrelom dveh sovjetskih lovekih letal svojo ISO. In 131. zračno zmago. \ Kalinu so doslei izliopaii 3000 umorieniii Tndi Pllsudsliilev lilšni zdravnlii le med žrtvami židovsidh Itrvnikov aPU stran в— 8t«v. 48. KABAWANKEN BOTE Sreda, 2. junija 1943. Ivedba obUnskega komisaria v Krainbnrgn Gospodarsko In prosvetno središče Gorenjske pred velikimi nalogami Pred nekaj dnevi je bil v Krainbugu v prisotnosti predstavnikov stranke in države In nameščencev ter uslužbencev mestne uprave slovesno uvedeni HauptamtUcber Gemelnde-konunisear Frledrlch A 5 r t h v Kralnburgu. Uvedbo je opravil Komm. Landrat M1 c h e 1 s, ki Je v svojem nagovoru Izvajal prlllčno sledeče: fief civilne uprave Gauleiter Dr. Ralner je postavil Pg, M6rtha za Hauptamtl. Gemelnde-kommlssarja in ml naročil, da ga slovesno uvedem. Ko so bile vkorakale nemSke čete, Je najprej Pg. Dr. Markgraf In za nJim Pg. Dr. Decker vodil komisa-rlčno občinske posle; Obema tema Je treba Izreči posebno zahvalo za doslej storjeno delo obnove. Od februarja 1943. vodi te posle Pg. MOrth, ko se je bil Izkazal kot častnik na Vzhodu. Posebno zaupanje Oaulelterja ga je pozvalo sedaj za MauptamtUchen Gemelnde« kommlssarja, kakor to zahteva velikost, pomen In tradicija) Kralnburga. Kralnburg je pradavna nemSka prosvetna zemlja. Iz rimske pofltne postaje Carnlum se je tekom let razvila bojevita državna trdnjava Kralnburg. V neposredni bližini mesta so našli dragocena grobišča iz dobe vzhodnih Gotov in Langobar-dov. Okrog leta 1000. je postalo mesta Kralnburg središče mejne grofije Kranjske, ki so JI načelovall znameniti nemški plemiški rodovi. Kralnburg se Je v srednjem veku zelo razvil In prišel do visokega procvlta ter Je danes gospodarsko in prosvetno središče Gorenjske. Tukaj, kjer se stekata Sawe in Kanker, se krl-%ajo najvažnejše prometne Unije, jkdustrljska ill gospodarska podjetja delajo danes v delovnem ritmu vellkonemškega Relcha. številne in velike naloge čakajo novega občinskega komisarja na polju organizacije, fradnje, pravilne uporabe sil. Čeprav se bodo ijiorall razni pereči problemi odložiti radi nalog vojne, je vendar težišče dela danes v tem, da se ohrani pridobljeno. S pritegnitvijo in izobrazbo obnove vojnih sil Je treba ustvariti pogoje ва poznejšo uvedbo nemškega občinskega ceda. Izvršba važnih nalog zahteva oskrbo v obmestju ležečih gospodarskih obratov. Na prosvetnem polju ima mesto velike naloge, pri katerih Je v preteklih dveh letih NSDAP že QpraviUi veliko dobrega predhodnega dela. Nadzorstvena oblast bo čim najbolj Opirala ob-(Inmkega komisarja pri vršitvi njegovega odgovornega dela. Nato je izročil Komm. Landrat Mlchele občinskemu komisarju v rdeče usnje vezano posta vitveno listino z besedami: »Naj mesto Kralnburg pod vašim krepkim vodstvom prestižne vse napetosti današnjega časa In naj postane to, kar Je bilo že pred tisoč leti; pravi branik Relcha na jugu«. Občinski komisar MOrth se je zahvalil Land-ratu in obenem možem, ki so povzročili, da Je bil pozvan na to častno mesto, predvsem Gau-leiterju, Kreislelterju In Landratu Dr. Skal-ki, ki je danes že kot W-Mann na bojišču, za aaupanje, ki eo ga stavili vanj in ki si ga bo vedno prizadeval oipravlčitl. Vodil bo računa o zgodovinskem razvoju mesta, zlaati imenitnega razvoja mesta v zadnjih desetletjih. Ce Je mesto že okrog 1930. imelo 4100 prebivalcev, je povzročila ustanovitev raznih industrijskih obratov naglo naraščanje. Četudi mora še danes marsikaj počivati, kar bi bilo zaželeno za aadaljni razvoj Kralnburga, bomo vendar storili glede organizacije in nadaljnega razvoja mesta vse, kar se da storiti. Mesto Kralnburg bo Izkoristilo svoj položaj, opravilo bo v kolikor je mogoče nedostatke v preskrbi s pitno vodo in kalilnico, v kanalizaciji, gradnji cest, stanovanjskih vprašanjih. Vse soudeležence prosim, za uvidevnost razumevanje in podporo, zlasti pa naše meAčanstvo. Bspolnltl hočem svoje dolžnost napram državnemu vodstvu, napram prebivalcem mesta In mojim sotrudni- kom z nam nacljonalsoclalletom lastno požrtvovalnostjo In nesebičnostjo, z vojaško skromnostjo. Nagovor Krelsleiterja Na koncu je povzel besedo Krelsleiter Pg. Kuss in izrazil svoje veselje, da Je Gauleiter v osebi Pg. Mčrtha dal mestu Kralnburg Hauptamtllchen Gemeindekonunlssarja, ki Ima vse pogoje za tukajšnje razmere In združuje v sebi troje sposobnosti: kot častnik zadnje in sedanje vojne pozna iz bogatih lastnih doživetij boj, boljševizem In rogovlljenje bandltov. Kot Polltischer Leiter Ima vse potrebne podlage. In končno je kot župan sedaj sicer naj-' manjši, toda prvi Statthalter Relcha v kraju. >Naloge, ki (rte al jih poetavin ,Fg. M6rth, niso lahke, tembolj, ker vodite tukaj pretežno državljane, ki ao pad aemdke In plemensko sorodne krvi, ki pa morajo т notranjosti iele najti pot k nam nazaj In spoznati, da je v službi in očitni zvestobi do naroda In Reicha ključ do njihove sreče In blaginje. Zato mora župan vršiti pravico navzdol in ima najvlijo odgovornost navzgor, največje čednosti voditelja. S svojim delovanjem jamčimo za FUhrer-jevo voljo. Volja FUhrerja je nam In blaginji mesta Kralnburg ter njegovega prebivalstva porok za boljšo bodočnost, FUhrer naj bo nam vsem, vam gospod župan In tudi prebivalstvu Kralnburga svetel vzgled: plonenlte nesebičnosti, brezpogojna službe in volje do pozitiv« nega dela obnove. Našemu FUhrerju in vsem ljudem v Relchu ter tudi vsem Gorenjcem velja naše delo, velja ta boj in naša služba«. S pozdravom РЖperju, oboroženi sili In na-cijl je Krelsleiter končal to slavje. SSngerkameradsAall Iz ABlinga v VlUadia Prisrčen pozdrav v mestni hiši - Pevski znak „Kranjska In Primorsko" Sobota je videla ves za petje navdušeni Vlllach v znamenju pridobivajoče In povezujoče moči nemške pesmi. Pevsko društvo is ABllnga je podajalo na povabilo pevskega okrožja Vlllach v okviru prireditve NSQ »Kraft durch Freude« pomladanski koncert pod vodstvom zborovodje R U1 a g e. Pevske goste so na glavnem kolodvoru pozdravili prisrčno pevci Villacha. Pod vodstvom godbe SA so korakali po mestnih ulicah In so se ustavili na dvorišču mestne hiše. Pred njimi so vprvič zopet po dolgih letih nemške stiske na Jugovzhodu nosili pevsko zvezno zastavo Kranjske in Primorske, katero so zvesto čuvali kot zastavo južne krajine pevci Villacha, dogodek simboličnega pomena. Na dvorišču mestne hiše je goste prisrčno pozdravil OberbUrgermelster Kraus. Ober-bUrgermeister je opozoril na stare zveze med AQHngom In Vlllachom In je hvalil pomen nemške narodne pesmi. Ugotovil je velike na- loge, ki jih morajo izpolniti goatl v avojl do> movlni. Nato je povzel besedo župan ABllnga, Pg. dr. Klein, ki je latoteeno tudi predsednik pevskega društva ABlinga. Dolga leta, tako je med drugim Izvajal, je morala molčati nemška pesem v AQilngu. Toda ko je po nemški zasedbi pozval glaste ljubeče in za njo nadarjene ABUogerje, da vstopijo v novo nemško pevsko društvo, so radi sledili v velikem številu temu pozivu. Izvajal je, da ni čudno z ozlrom na stare zgodovinske zveze, da je ravno mesto Vlllach prevzelo botrstvo pevskega društva ABling; skrbelo bo, da se vedno bolj povežejo kulturne zveze med starim KKrntnom in Gorenjsko. Nato je izrazil SitngergaufUhrer Ralner svoje veselje o tem, da je rodila od njega svoj čas predlagana ideja botrstva sedaj tako lepe sadovć. S pozdravom Ftlhrerju in pevskim geslom KAmtnerjev je Mla zaključena pozdravna slovesnost. Yeliki pomladanski praznmk Dan vneboboda le pomemben pri šegah In narodnih oblčallh Dan vnebohoda je bil prvotno pomladanski praznik. Pozneje ga je prevzelo krlstjanstvo In ga praznovalo vsakikrat 40. dan po veliki noči. V srednjem veku pa so se prikradli norčavi običaji, ki so zmanjšali dostojnost praz-llka. &e v 17. stoletju so bili pM procesijah kmetov na dan vnebohoda v navadi prošnje, ki 80 bile posvečene starogermanskemu bogu grmenja Donarju: »Ljubi Donar, darujemo ti vola In te prosimo za naše oranje in našo setev, da bodo postale bilke bakrenordeče in naše žito zlatorumeno. Porini vse debele oblake nad močvirja, visoke gozdove in široke pustinje,« Ostanki tega pradavnega bogočastja so se v nekaterih narodnih običajih ohranili še do današnjega dne. V Benetkah so ta dan do leta 1779, obhajali praznik poroke doža z Jadranskim morjem. Ta je obstojala v tem, da je visoki dostojanstvenik vrgel dragocen prstan v morje. Na to ceremonijo je sledila slavna maša, tako-zvana Mensa«, ki je nazadnje prešla v razposajeno pustno vrvenje. V Srednji Nemčiji pa poznajo v mlml dobi še danes tradicionalno »Hlmmelfahrtsbier« (pivo vnebohoda). To pivo'pijejo vsako leto na dan vnebohoda v tako zvanih »HlmmeUahrtsdOrfem« (vaseh vnebohoda). V nekaterih krajih velja dan vnebohoda tudi kot dan sreče. S čudežnimi cvetlicami In drugimi rastlinami baje prinese blagoslov v hišo In hleve. Zato poiščejo ta dan rastlino Sv. Petra ključ, med tem ko je prej rabil etp-kavec kot orakelj rodovitnosti. Kdor pa na dan Vnebohoda Mva, ta privlačuje strelo In je zato vse leto v nevarnosti, da ga bo strela ubila. V nekaterih krajih kraae ta dan grobove pokojnih, v drugih pa vrata sob In hlevov к rdečimi vend. Kamor torej pogledamo, povsod najdemo na praznik vnebohoda sledove stare vere. Nabiralno Igračbanle ali zbirka? Bil je nekje zdravnik, ki je, kakor drugI, nabiral stara orožja, ure, ali tlake, stare čevlje Iz vseh dežel, od vseh ljudi, le vseh stanov. To j« vse stalo pri njem v velikanski sobi. par pri paru In jih je bilo čudno gledati, ko so bili le po kovu svojega zadnjega imetnika. Po njih je Študiral, kakina bi bila najboljša In najbolj zdrava oblika, da bi se prilegala nogi, ki bi je ne kazllo več oteuvalo, kakšen bi bil čevelj bodočnosti. Kronika bivališča tega zdravnika nam ne poroča, ali je ta nenavadna zbirka izpolnila svoj namra, da bi zboljiala obuvalo. Teoretična razprava zdravnika je baje povzročila veliko predlogov za Izboljšanje v praksi. Dediči bodo sedaj dali to, kar je nabral k zbirki tkanin in čevljev. Čudovita obilica starih čevljev, ki je ne more vsak prispevati. Vsak pa Ima en par starih čevljev, ki jih lastnik ne more več nositi. IVaš пот! roman s prihodnjo Številko bomo začeli objavljati roman »Spremljevalec, ki nI nevaren* (»Der ungefaiu*liche Dritte«). Spisal ga je je Rolf Lmnar, ki je našim bralcem že znan ^0 romanu »V zakon г njim«, ki smo ga prinašali v našem listu in ki je po došlih izjavah povsod zelo ugajal. Novi roman ga bo še prekašal. ~ Pri romanu izpod Lennarjevega peresa se jlovek ne more dolgočasiti; je kakor vr-vrajoč vodomet v eolncu: lesketa in blišči s# od samih krasnih domislekov, je kakor Vesela igra neštetih evetečih barv, ki ni težka in je slastno sveža. Kako pomaga gospa Fortune dobesedno »Spremljevalcu, ki ni nevaren« na konja in kako on, o katerem bi človek najmanj domneval — spravi, ne da bi to prav za prav hotel, rojenega lomilca src in junaka ob cilj njegovega ne popolnoma nesebičnega hrepenenja In kako poroči nevesto * uvojega prijatelja, ki bi ga bil moral prav za prav le kot »slon« spremljati na njegovem zaročnem potovanju, vse to nam moja povedati le Lennar. Dočltali bomo roman namuznivSi se in — ▼ kolikor smo moškega spola — bomo potem vseeno imeli nenavadno željo, da izjemoma enkrat ne bi bili prvi Junak, ampak raje neznaten, nedolžen, »spremljevalec, ki ni nevaren«. V naslednjem podajamo našim čitateljem malo priprego tega romana: Da U »opremljevalec, ki si nevaren« za MM itaM ■ mmM i| m аммпк м pmđ Vami, velečislani čitatelj, doživeli še sledeči: Werner Hellwig. Njegov prijatelj doktor prava, »možakar, ki špekulira«. Na žalost ga je življenje razvadilo, in vse žene ga imajo rade. Toda tudi življenje samo se maščuje vsaj »enkrat«. Anita S o 11 m a n n. To je tip deklet, ki skoraj že izumira, takih, ki niso le bogate, ampak povrh tudi še naravne. Kakšen luksus! Na žalost se zaljubi tudi v Werner-ja Hellwiga. Ali jo bo osrečil? S o 11 m a n n , gospod konzul. On zaupa svoji brhki hčerki, toda takšno stanje ima lahko posledice, posebno, če so udeleženi moški. V našem primeru pa ne. N1 bilo zaman črtica. Spisala Fried! Markgrat Profesor, ki nae j« v višjih razredih poučeval v petju, je bil prileten mož. Do tega zaključka bi človek vsaj moral priti spričo njegovih snežnobelih las in nešteto finih gubic okrog ust in očes. Kdor pa je ujel pogled iz teh oči samih, je začel o tem dvomiti. Kajti njihova žareča modrina je razodevala vedno budno duhovitost, večno mlado srce. Utrujenosti naS profesor očitno ni poznal in je tudi nikoli ni dopustil. Bil je zaklet sovražnik diletantskega samozadovoljstva, in njegove visoke zahteve so nas nehote navduševale za Vedno popolnejše storitve. Vedele smo, da se je njegov edini sin od prvega dne vojne bojeval na fronti, in to nam ga je primaknilo še bliže — saj je takrat tudi skoraj vsaka hiša trepetala za »•vojhat xojekom. Zadela sas j* tun Gospa konzulova, njegova soproga. Močno jo jezi, kako da »spremljevalec, ki ni nevaren«, ni doktor. Konj»Jupiter«. Na njegovem hittu je »spremljevalec, ki ni nevaren« postal nevaren. Lepa plesalka. Ime ne pove ničesar. Ne more prenašati gole resnice, čeprav sama ni bogvekakc oblečena. Ursula. »Kleiner Bar« (mali medved.) Ni pa noben medved, tudi ne majhen, ampak nek veegakriv in hkrati rešilen angel, ki se pojavi tam, kjer ga ravno potrebujejo. In še nekaj drugih, ki so pa le oddaleč udeleženi pri dogodkih, kar bomo čitali pozneje. di kot naša osebna nesreča, da je padel t* mladi sin, ki je bil ponos in nada svojega očeta. Vendar si ni upal nihče izreči besede sočutja, ko je nekaj dni pozneje profesor stopil v naš krog. 25delo ee nam je, da se j« zelo spremenil, ta udarec ga je bil pač ganil do najglobljih korenin njegovega bitja. Ogenj njegovega pogleda je bil ugasnil, in njegove kretnje so bile umerjene kakor pri kakšnem starem, zelo starem človeku. Vendar se je čudovito obvladal in začel poučevati, kakor da se ni nič zgodilo. Nenadoma eo začeli zvoniti zvonovi v bližini nahajajoče se stolnice, takoj so se pridružili glasovi še vseh drugih zvonov, da je mogočno donelo čez strehe mesta. Naš profesor je povesil taktirko in prisluškujoč dvignil glavo. mPovprašaj, kaj >5, j# vkasal Mi Qm ^ronnpunkt dcA V žarišču dneva Bingaben an đen Gauleiter Vloge na Ganleiterja Der Gauleiter IH&t neuerlich dar&uf hlnwel-sen, daQ Bingaben, die Uber dritte Personen an Ihn gelangen, nicht in Behandlung genom-men werden, Auch eine ZurUcksendung unter-blelbt, da die Post nIcht belaetet werden soli. Nur aolche Vorbrlngen, die auf dem ordenUi-chen dienetUchen Wege elngerelcht werden, werden Uber Weleung dea Gauleiters elner Behandlung unterzogen. Himmellalirl iiid Rroileidmam verlegt Praznika: vnebohod in telovo preložena Mit RUckricbt auf die besonderen Erforder-nlsse dea Krieges werden der Himmelfahrts-imd der Fronlelchnamstag auch In dies em Jahre auf den Jewells nachfolgenden Sonntag verleg^t. Die entsprechenden klrchltchen Ver-anstaltungen finden an dlesen Sosntagen etatt. Der 8. und 24. Jimi mind Werktage. Das lOO'Hramni-Fleisđigerldit bleibt Mesna jed za 100 gr ostane Die KUrzung der Fleischratlon wird slch auch in den Oaetst&tten bemertcbar machen. Die Gastst&tten werden kUnftig weitous mehr als Usher 60-Gramm-Gerichte in Ihre Spelae-zettel aufnehmen. Wle der Pachpreesedienst des Oaatsttlttengewerbea mittelt, let man je-docb davon abgekommen, das 100«Gramm« Flelschgericht ganz von der Speisekarte m streichen, Mafigebend daiftlr war, daB es GKst# gibt, die einmal ein gutea StUck Flelsch essen wollen und dafUr ihre Marken atifsparen. Die Beldrdemng von RelsegepSdi Prevažanje potniške prtljage Der Sommerreleeverkehr brings auch eIne versttlrkte Auflleferung von Reisegep&ck mit aich. Wenn da# Gep&ck rasch befOrdert und suverl&selg an selnem Bestlmmungsort ankom-men soil, damn muB der Relsende auch aelner-selts mlthelfen, die Deutsche Reichsbabn zu entiasten. Sie verlangt nichts welter, als daB der Gep&ckelgentlimer dafUr eorgt, daB seine GepftckstUcke deutllch beschriftet werden. Dazu gehSrt vor allem, daB der Relsende sel-nen Namen und seine Anschrlft mit dem gut ■tohtbaren Vermerk »Gep&ck« auf Jedem eln-zelnen QepaokatUck oder aber auf elner Beglelt- adfesse, elnem Beklebezettel, elnem Ttlfelchen Oder elnem Anh&nger aus haltbarem Stoff anbrlngt. Es versteht slch von selbst, daB dieee Anh&nger dauerhaft befestlgt seln mUssen. Wlchtlg let — und darauf macht die Relche-bahn besonders aufmerksam —, daB eine Ab-echrlft der Anschrlft, also ein Doppel, auoberet In das Qep&dkstUok hlnelngelegt wird, damit der BIgentUmer dee Gep&ckes so raach wle mBgUch festgestellt werden kann, wenn die Adresse auf dem Gepftckstlick selbst beschH. digt Oder unleserllch geworden let. Wenn Jeder Relsende dlese paar Winke gewlssenhaft be-achtet, erspart er der Deutschen Relchsbahn wertvoile Zelt, slch selbst aber Kummer, Arger und VerdruB und obendreln vlellelcht поЛ den Verlust des Oepftckes. nas. Čakali smo v skrajni napetosti. Tu so se vrata naglo odprla, naša mala glasnica je stala pred nami, žareča od р&н nosa in vneme in bučno kot fanfara je do* nel po dvorani čisti otroški glas: »Antwerp pen je padel.« Mnogoglasno, divje vriskanje od veselja je zadonelo, le tiste, ki so stale najbliže profesorja, so slišale, kako je tiho govoril predse: »Torej le ni bilo zaman 1« Z naglo kretnjo je zaprt klavir, e prožnim korakom stopil k hišnim orglam in kmalu je zado* nelo v mogočnih akordih; »Nastopamo k точ litvi...« Globoko razgibane po dvojni posvetiti te ure, smo začele peti. Mogočni profesorjev bas je podprl in zaokrožil naš Лог in z njegovega kvišku obrnjenega obraza je sijala zamaknjenost, ki se nam je komaj že zdela zemeljska. Za zabavo In kratek čas »Viharnega nagnjenja vam ne bom mogla! izkazovati, gospod StenzI, toda vedno va# bom spoštovala.« »O, gospodična Betti, to se bo čisto вргвн menilo, ko me boste Se prav »poznali.« * Sodnik: »Sedaj ete že v tretjič ločeni. AH ste kriv tega vi aU žene?« »Jaz gotovo ne«, meni toženi iskreno, >јаМ ločitve še nikoli oiMm predlagal.« :* »Trenutno s* prav radikalno zdravim, skoraj ničesar ne jem in pijem le vodo.« »To je zanimivo! Sicer pa, nas bi zelo veselilo, če bi hoteli ђШ danei večer na# lOfltUl Sr(>t\rt. 2. junija 194S. __RARAtfANKRN BOTE Stran 7. — Žtev. 43. lelib prevrat v tekstilnem gospodarstvu Stanična volna Iz trstlkovca In enoletna rastlin - Velike možnosti za bodočnost Odločna volja nacionalsoclaUetlfineg* državnega vodstva, napraviti nemdkl narod močan In neodvisen, je skuSala doseči tudi domačo b«u-20 tekstilne surovine. V presenetljivo kratkem (asu je bila ta naloga rešena; razvoj Industrije s stanično volno je ustvaril odločilen prispevek za zaslguranje surovinske potrebe. Ko se je ta nova surovina po mnogih poskusih sijajno obnesla, ne predstavlja več »zasilne re-S.Uve«, ampak se je uvrstila med klasične tekstilne surovine. V poročilih o najnovejših potih industrije stanlčne volne izjavlja član načelstva delniške družbe SUddeutsche Zellwolle-AG, Kari Borst, v »Vlerjahresplanu« (načrtu četrtletke), da bo v bodočnosti stanična volna povzročila Se veliko dalekosežnejSl prevrat v tekstilnem gospodarstvu. Intenzivnemu delu raziskovalcev, ki ga je opravila neka tvomlca stanlčne volne, se je posrečilo, razviti postopek, ki poleg drugih prednosti dopuSča uporabo enoletnih' rastlin in celuloznih proizvodov llčlnske Industrije za napravo stanlčne volne. S tem novim postopkom je vsaj tehnično omogročeno izkoriščanje osnovnih tvarin kot navadne tr-stike, ogriične slame, lanenega, konopljenega In hmeljnega pazderja. Kakor pokaže poročilo v podrobnostih, je tr^a izkoriščanje teh osnovnih tvarin pozdraviti tudi raz narodnogospodarskega stališča. Natančne preiskave so pokazale, da je zlasti navadna t rs tika v tehničnem In gospodarskem ozlru Izredno ugodna surovina za pridelovanje stanlčne volne. Ogromna najdišča tr-atlke v vzhodnih pokrajinah pomenijo torej rezervo surovin v nepregledni izmeri. Nadalje postane pridelovanje lanu In konoplje po Izkoriščanju pazderja bistveno bolj ekonomično. Na velikanska ozemlja z lanenlml In konopljenimi nasadi v različnih evropskih pokrajinah bo to tako vplivalo, da se bo'gospodarstvo postavilo na popolnoma nov temelj. Tudi druge enoletne rastline in odpadki celuloze so ee pri preskušnji v gospodarskem ozlru izkazali kot osnovne tvarine stanlčne volne. K temu pride Se poenostavljeno pridobivanje. Po novem postopku napravljeno vlakno le odlikuje po posebno visoki stanovitnosti vozlov pri le majhnem zatezanju, s čimer se odločilno zboljSa kakovost in doseže tako večja uporabnost Iz takih vlaken napravljenih tek-etllij. H koncu prikazuje poročilo, da tiči v stanlčni volni še veliko dru^h možnosti za bodočnost. ZjvlasiteT zalog tkanin 30 Innll ]e kot termin - Navodilo za veletrgovino In trgovino na drobno Gruppenarbeltsgemeiiuichaft Splnnstoffwa-ren v državni skupini trgovina je izdala na-vodilo, po katerem morajo podjetja, ki ee ba-vljo z veletrgovino ali trgovino na drobno ■ tkaninami, do 30 Junija kot rok oddati zgla-sltev zaloge. Pri podjetjih veletrgovine sme 30. junija 1943. zaloga po sledečih odsekih blaga znašati za odsek kvečjemu 46 odstotkov zaloge, ki je bila navedena dne 30. Junija 1941. ozi-ronja v prvi prijavi zalog in to: vrhnja obleka in poklicna obleka, trikotaža in perilo, nogavice, opreme dojenčkov, hlSno in namizno perilo, posteljna oprema, meterako blago. In preja xa pletenje. Zglasltev zaloge in dokaz o njenem znižanju ee vršita po obrazcih. To navodilo je stopilo v veljavo z dnem njegove razglasitve v Reichsanzeigerju, to Je 26. maja. Volneni pllš samo še za popravila 3 pristankom državnega poverjenika za oblačila Je Gruppenarbeitsgemelnjkchaft Splnn-stoffwaren v državni skupini trgovina izdala navodilo, da smejo kot veletrgovine poslujoči trgovale obrati ves v zalogi nahajajoči se vol- Die KSrntner EleklrlzilSts-A. G. 1042 Poslovno poročilo gori navedene delniške družbe (skrajšana označba Kelag) za poslovno leto 19412. pravi, da se je tzgreulnja podjetja nadaljevala. Oddaja toka se je nadalje povečala. V bilanci se na aktivni strani vidi pri glavnlčnem premoženju 7,51 milijonov napram lanskemu letu m @,01 milijonov prirastek 1,50 milijona. Promet se Je napram lanskemu letu povišal za 0,46 milijona. Na strani pasiv so za 0,20 milijona povišane izprave vrednosti v znesku 1,40 milijona. Obveznosti so s 3,5S milijoni napram 1,32 milijona v lanskem letu narasle za 1,73 milijona. V računu zgube in dobička izkazuje stran stroškov povišanje za 0,09 milijona, ki mu stoji na nasprotni strani dohodkov tudi znesek 0,09 milijona. nenl pllš za ženske In dekliške р1а4бе oddajati le Se z nalogom »za evrhe popravljanja«. Ta nalog 86 mora pri prodaji v celem obsegu dati naprej In uvaievatl. Tudi pri oddaji zadnjemu potroftnlku je treba opozoriti na predpisano evrho uporabe. Ob spremembi tačasno za zimske plašče in sukna za zlm*e plaMe veljavne zapore prodaje morajo podjetja, ki bo posamezne trgovine, po novem navodilu oddajati volneni pllš za popravila v količinah, ki Jih dovolijo Wirtschafts&mter po nakaznicah (Be-zugscheln). V kolikor zahtevajo potrošniki blago za plišaste zimske plašče v svrho popravil na podlagi odrezkov tretje državne karte za obleko, se jim sme to blago Izročiti v dolžini do enega metra. Prekrški bodo kaznovani. To navodilo je z dnem svoje objave v Reich*-pnzelgei ju z dne 26. maja stopilo v veljavo. Isiauovltve obraiov in davUe olajšave ReiiChsflnanzmlnlEter je odredil davčne olajšave pri ustavitvah obratov In ukrepih racionaliziranja, Po besedilu v Relchssteuerblattu Nr. 41 z dne 19. maja objavljenega odloka so mo^a glede dohodarlne in davka za korpora-clje sledeča olajSlla: Obrtniki s knjigovodstvom, ki prodajo obrabljeno gospodarsko imovino premičnega glavnlčnega premoženja, lahko naložijo rezervo do visokosti dobička pri prodaji pod pogojem, da vplačajo visokosti rezerve ustrezajoči znesek na ločen zaprt konto pri kakšnem kreditnem zavodu in predložijo dotično potrdilo Finanzamtu. Vplačilo mora biti Izvršeno najpozneje na dan bilance leta prodaje, če pa poteče gospodarsko leto pred 1. junijem 1943. leta, najkasneje dne 30. junija. Odlok navaja podrobnosti, zlasti tudi glede predčasne osvoboditve zaprtega konta. V$ie te ugodnosti pa nastopijo le takrat, če Je Ml ustavljen ves obrat, vseeno iz kakor-Šnega koli razloga. Uporabiti se smejo vprviČ pri davčni oceni za leto 1942., a se upoštevajo le takrat, če Je bil obrat ustavljen po prlčefcku gospodarskega leta, ki je merodajno za oceno 1942. leta Ce zaradi po vojni povzročenih omejitev fabrikadje obrati izmenjajo stroje Itd., soglaša minister a tem, da se v takih primerih v davčnem ozlru ne domneva udejstvovanje dobička. Končno dovoljuje odlok oprostitev od davka na promet v okviru vnovčenja blaga ustavljenih obratov, če so pristojna mesta odredila vnovčenje In če tako nastane dodatni promet na Isti gospodarski stopnji. Da se prepreči dodatna obremenitev blaga z davkom na poslovni promet, so odrejena olaJSlla glede tega davka tudi pri združitvi podjetij v vojne obrate skupnosti, ne da bi pa pri tem nastal izpad davka na poslovni promet. • Za domačo lekarno iPrl malih poškodbah nedostaje včasih najpotrebnejše reči, namreč materiala za obveze. Prej Je Sel človek v lekarno in si kupil obveM iz meli, ki Jih pa danes v vojni ne moreš več dobiti po želji in v poljubni količini. Zatega> delj moramo že rabljene obveze zopet pripra> viti za novo uporabo. Ko jo temeljito izkuha-mo, Jo zlikamo, da postane gladka in široka. Da Jo zvijemo v trden zvitek, Je najpametneje, poslužiti se svinčnika. Hraniti Jo moramo vsekakor na prostoru, ki je brez klic. Ce nimamo nobenih starih obvez, si pomagamo tako, da si sami napravimo obveze Iz krhkega mehkega blaga, ki ga strgamo na enake kose In ga se-šijemo ploskoma drugega nad drugim, da na nobenem mestu nI pritiska. V sili sadostuje tUdI, če sešljemo posamezne trake ta Jih ovi-Jemo okrog rane. Hranimo si tudi prate starih rokavic, da jih pri poškodbah lahko nataknemo na ranjeni prst. Ako imamo bele, mehke (^rstnlke Iz blaga, nadomeščajo ti obvezo pri malih praskah, medtem ko je pri velikem, širokem oprstniku iz usnja treba tanke spodnje obveze. Kjer je le mogoče, nadomestimo dragoceno vato za obveze s stanlčnino. Poseben zavojček malih, belih dobro Izkuhanlh ostankov blaga nam rabi kot zavarovanje, zlasti 6# moramo polodHtl na rano mazilo ali puder. Ne govori tako trapasto! Vzemi si tudi ti naočnike in poišči svoj dar za »zbirko tkanin in čevljev 1943<и. Vendar moramo vselej paziti na to, da za ob-vezovanje uporabljamo le neškrobljene ostanka blaga. nPral(tlčna Jiladilna omara" Kdor nima v svojem stanovanju hladilna omare, pač pa peč s pečnicaml, si lahko sijajno pomaga na tak način, da uporabi iste Je kot hladilni prostor. Ko smo odstranili pepel in dobro očistili žrelo, ga pokrijemo najbolje s papirjem. Potem spravimo lahko tja vsa proti vročini občutljiva živila, kot mesenlne, mast, sir, kakor tudi" preostale ostanke jedi. Dobro Jih pokrijemo, narezek hranimo med dvema krožnikoma. Kei* piha skozi žrelo vedno hladna sapa, so živila tukaj ravno tako dobro opravljena ko v kleti. Iz vseh Krajev sveta v skednju nekega kmetovalca v Edenlandu pri Landshutu to že dalj čaea dutlll Uslco ter sklenili, da bodo natančneje pazili na njo. Uspeh je bil zelo presenetljiv. Pod kopico slame, ki so jo previdno dvignili, se je prikazalo sedem mladih lisic, ki so jih skupno i obema •taršema postrellll. Znano kopališče v eadetlh Fransenabad obhaja 160 letnico svojega obstoja kot zdravilišče. To slavje bo dobilo poseben pomen z otvoritvijo zavoda za bolezni srca in krvnega obtoka. SodlAče v Tropavl je obsodilo sedaj na tri mesece zapora nekega mota, ki se je znal kljub dvema sodbama sodišč vedno Izmeknlti preživninski dolžno#ti glede (vojega nezakonskega otroka. Z Izredno prizadevnostjo ae je 36 najugledr nejdlh nemških založnikov posvetilo nalogi, da oskrbujejo naše vojake z najdragocenejšim slovstvom. Ustvarili so »Feldpoetbuchf (knjigo vojne pošte), ki vsebuje v malem ročnem formatu izbor nemških prosvetnUi dobrin. Kako veliko je povpraševanje, dokazuje dejstvo, da je bilo doslej napravljenih že 46 milijonov takih knjig. Belgija bo Izdala pisemske znamke za pro-tltuberkulozno ligo, ki predstavljajo stare belgijske obrti: 10 4- б ctm krovca, 85 ctm kovača, 1 fr + 15 ctm Izdelovalca orožja, 1.75 fr + 75 ctm zlatarja. 3.26 + 3,26 fr trgovca z ribami, 5 + 25 fr ključavničarja in urarja. DR. F. J. Шт AoMchneidenl AafbciralirenI ФеџШк mdkodiSbeJt iind џгаки^ек 179. STIJNDB. Was wir immer wleder ћбгеп 1. Worum handelt еи sleh ? — Za kaj gr«? 2. Ich bin BO frei! — Dovolim si! 3. Sle sind tine immer wlllkommen! —* Vedno ste nam dobrodošli! 4. Sehr aufmerksam von Ibnen! — Zelo ete ljubeznivi! 5. Vielen Dank ftir Ihren lieben Besuch — Najlepša hvala za vaš mili obiek! e. Kommen Sie doch einmal zu ime! — Pridite vendar enkrat k nam! Wir erwarten Sie bestimmt! — Pričakujemo vas za gotovo! 8. Ich verlasse mich auf Sie! — Zanašam se na Vas! 9. Machen Sie doch keine Umetfinde! — Ne obotavljajte se vendar! 10. Ich bin eln leidenschaftlicher Brief-markensammler. ■— Sem strasten zbiralec poštnih znamk. 11. Was fur ein GedrSnge! — Kakšna gneča! 12. Ich mSchte nicht listig fallen! •— Ne bi bil rad nadležen! 18. Obertreiben Sie nicht! — N« pretiravajte! 14. Hier fUhlt man sich wohl! — Tu flo-veku ugaja! 15. Ich mochte mich verabschieden! — Hotel bi se posloviti! % 17. Ich hoffe Sie bald wiederzusehen! — Upam, da vas kmalu zopet vidim! 18. Ich mSchte mich zurilckziehen! — Rad bi se umaknil! 19- Ich muB mein Versprechen einhalten — Moram držati obljubo! 20. Ich habe eine Verabredung. — Imam domenek 21. Ein andrea Mal vielleicht! — Morda drugikrat! 22. Wir wollen uns jetzt ordentlich aus-sprechen! — Dajmo, da se temeljito pogovorimo o tem! 23. Griićen Sie alle zu Hause! — Pozdravite vse doma! 24. Ich werde es besorgen! — Bom storil! 25. Guten Aufenthalt in Klagenfurt! — Dobro se imejte v Klagenfurtu! 26. Bleiben Sie gesund! — Zdravstvajte! 27. Vergessen Sie nicht, sofort zu telegra-fieren! — Nepozabite, da takoj brzo« javite! 28. Sagen Sie uns rechtzeitig Bescheid! — Obvestite nas pravočasno! 29. Seien Sie unbesorgt! — Bodite brez ekrbi! 80. Hala- und Beinbruch! —Vee na bolje! (Dobesedno: Polom vratu in nog!) 81. Ich hoffe, Sie werden mir meine Frage nicht iibelnehmen! — Upam, da mi ne boste zamerili mojega vprafianja! 32. Ich hoffe, Sie werden deswegen nicht boee sein! — Upam, da radi tega ne bostf bodi na meatl 33. Habe ich Umen weh getan ? — Ali sem vas žalil? 84. Ich mochte Sie darauf aufmerksam machen, daU ... — Opozoril bi vam rad, da . . . 35. Ich habe es leider nicht bemerkt — Žal tega nieem opazil. 36. Es ist mir nicht aufgefallen. — Ni ee mi zdelo čudno. 37. Ich wollte Sie wirklich nicht beleidi-gen! — Res vas nisem hotel užaliti! 88. Es war sicher ein MiBverstandnie! — Gotovo je bil nesporazum! 39. Lassen wir es gut aein! — Pustimo to pri miru! 40. Denken wir nicht mehr daran! — Ne mislimo ve6 na to! 41. Es war nicht meine Absicht! — NI bil moj namen! 42. Ich zweifle daran!—Dvomim o tem! 43. Ich kann Ihren Vorschlag nicht an-nehmen! — Ne morem pristati na vaš predlog! 44. Bitte seien Sle so gut! — Prosim, bodite tako dobri! 45. Darf ich Ihnen etwas anbieten? — Ali Vam smem nekaj ponuditi? 46. KUmmern Sie sich um Ihre Angelegen-heiten! — Brigajte se za svoje lastne zadeve! 47. Bitte, nach Ihnen! — Prosim za vami! 48. Greifen Sie zu! — Poslužite se, vzemite, sezlte po 49. Sprechen Sie sich ruhig aus! — Razo-dejte mirno svoje misli! 60. Kann ich etwas fllr Sie erledigen? -r-AU lahko nekaj opravim za тав! bredno dragoceno najdbo il&ta ao Imeli V kraju Sabadellu v obliki masivnega zlatega vrča v teži 1350 g. Ta vrč je našel tam nek delavec, ko Je pospravljal odpadke. Dragocen predmet eo IzročUi podruinicl španske banke v Barceloni, ki ga bo poslala španski zakladnici. te k rlntsldh časov Izvirajoče bakren# rove T bližini Burgasa ob Črnem morju bodo sedaj zopet stavili v obrat in jih v jeseni Izkoriščali. V globočlnl 70 m so naleteli na rimske plavže in rudarska orodja. Iz gozdne vaei OUUvare na Švedskem poročajo o napadu treh orlov na severnega jelena. Nekaj mladih ljudi, ki so bili ravno zaposleni z odvajanjem drv Iz gozda, je naenkrat zagledalo tri orle, ki so prišli v krožnem poletu In potem napadli nekega odraslega severnega Jelena. Kremplji orlov so se globoko vdrli v vrat in hrbet severnega jelena, ki je po kratkem času postal žrtev premoči. Na ozemlju prlrodne zaščite v bližini Olstna pri Stockhoknu so naAli ob nekem jezeru grobišča iz dobe Vlkingerjev. Nadejajo se, da bodo našli ostanke Vlkingerjev ali pa vsaj žare in druge pogrebne predmete. Oršk« vtunoetna polioija je aretirala iz študentov In učencev sestavljeno tolpo, ki je ponarejala In spravljala v promet številne nakaznice za kruh In živila. Pri hišni preiskavi ao našli tiskovne plošče in drug material. Turški pamlk »Sakarjra« je obtičal na pečini v bližini Kaša ob turški obali Sredozemskega morja. Pamlk se je pogressnil. Bomunska vlada je dala francoski vladi ca razpolago deset ton živil za prehrano francoskih otrok v Parizu. Glavno ravnateljstvo romuniđce pošte je bilo pooblaščeno, da Izda v decembru vsakega leta posebne znamke z dodatno pristojbino v prid socialnega skrbstva In jih do januarja stavi v promet namesto običajnih poštnih znamk. Dodatna pristojbina ne sme prekoračiti BO odstotkov poštne vrednosti. Z dovoljenjem državnega vodje lahko glavno ravnateljstvo tudi v drugih mesecih Izda posebne znamke z dodatnimi prispevki nanje v svrho ustanovitve dobrodelnih fondov ob priliki raznih narodnih in prosvetnih spominskih dnevov. Nekaj, statistik, ki so jih izdelale znamenita zavarovalne druCbe, pokazuje, da postane od sto mož 53 starejših od 60 let. Stene pa imajo še več šana na dolgo življenje. Od 30.7 žen doseže ena 87 let, med tem ko odpade en 87 letni mož na 609 mož, ki preje umrje jo. Na čUsikem otcrtra Juan Fernandez v Južnem Pacifiku Imajo že več let veliko mišjo nadlogo. Doslej so se izkazale še vedno mačke kot najboljše sredstvo zatiranja. Pred kratkim 80 tedall zakon, po katerem bo vsak, k) hudomušno ubije mačko, obsojen, da v določenem razdobju uniči tristo miši. Kot dokaz poravnanega dejanja, mora oddati pri oblasti tristo mišjih repov. Kdor tega ne zmore, plača denarno kazen, ki ustreza znesku, ki ga zahtevajo trgovci za nakup In prevoz desetih novih mačk iz Clla. Vsi dorasli državljani države Thai se morajo do konca leta 1948. naučiti brati in pisati; kdor tega do takrat ne bo znal, bo moral plačati davek. Ta določila so v načrtu vlade T ditevl Thai, da odpravi snalfabete. V ^Hnnln na padlega nadomestojoCera državnega protektorja OeAke in MoiavNM H* ObergruppenfUhrerja Relnhardta Rejrđrl-o h a, je četkomoraivska potta Izdala posebno znamko v vrednosti 60 + 440 vinarjev v črni barvi. Dodatek se steka v ^ominsko ustanovo Relnhardta Heydricha. Slika znamke reprodu-cira mrtvaško glavo Heydricha, Znamke bodo veljavne v tw- la tnoekemakem poštnem promet« gp hww* r'-ча 8. —- štM'. 47, K Alt A WAKKEN BOTE Sreda, 2. Jnnija 1943. ©Sl^SI SchSn ist as, wenn man b*!m Lichtverbraudi oder b*lm Kodiem ab und zu etwo# »groO« xugig" cein kann. Im Fried*# komml м {a ou* nidit dorovf on, ofa dadurdi etwas Strem oder Gos veridiwendet wird. Hevt* ober heidl •< wodisom lein. 10—20% de« Strom- end Coiverbrovdi« musien wir modi elmem Erlofi det Generolinspektort furWoiter end Emerqie gegemvber dem Vorjohr eSncporeti I Diese« kleine Opfer verlangf die Front, die dadurdi neve Woffen, mehr Munition end mekr Betriebutoff erkdit. Denk on Deino Lleben drcoftenr-tpar* audi im kletnen and kleinsten. Gib Didi orit donn zufrieden, wenn Dn bei ttrengstorSetj^-prOfung iogen konnitt .Mein Verbroudt Ut toweit gesenkt, doB er on der Grencc det unbedingt Nohwmdigen angelongf kt.* S#h Ob«r 40 JohrM <1« Wahr> %#Wiem fDr мпмг* wUwmxchofK llch •rprebten und Im oll«r WeM prekMwh bawAhrten Preparat* ChlnosolfaMk TierEvebt»mt Kr*lab*rg Layergri-eie 1 3. Zuchtstier-Abeatzveranstaltung am MontAgr, SI. Mai 1949. In KralnburK'VlehmarktplatE S Uhr Auftrlebsende, hierauf Sonderkorimg 11 Uhr Veretelgerungebeglnn. Zum Auftrieb kommen etwa 40 Zucbtstlere. Di« Veranstaltung bletet die best« Gelegen-belt zum Ankauf von Zucbtstieren. s. Mjem i^emenskih bikov y ponedeljek SI, maja 1943. T Krainburgu, iUinekl trg ob 8 url prlgon bikov, nato llcenclranje eb 11 url prlCetek dražbe. Prlgnaaih bo okrog 40 plemenskih bikov. Pri tej prireditvi ae nudi ugodna prilika za nakup plemenskih bikov. Im Auftrag«: gez.: Petutachnlgg KreWerfirer — *##№ mltt МеИ# flitt M, RahtMlV« м4 Arb«H<-кгМ# !• Jader KrolHokrct wird dordi attar Z8md- kafiM dat« каНгвфал. AH* Kariaa w*rd*m bal la«di h% imiit*ro#IMgem Anlojan fobrHcmSeig iastandga-Mtxl wad SKkk *#r SMdc aaf Z«-varMxIgkaH rtrmi gaprM. totrr» Papier, Budhhandluiig LOTIH AM WIEBEIR ILIITTAII GROSSKUCHEN KLAGENFURT DOMGASSE 16 0R6SSTES FACHUNTERNEHMEN DER ALPENLANDER I i e f e r i QROSSKUCHENANLAGEN fOr Heereebetriebe, NSV.-Heime, Ansialten, Fabriken, Krankenhfiueer, GroBbaustellen U8W. in setittlichen Behttizungsarten, ОгбВеп und AusffUhrungan QronkMchei^maschinan, PItischaraiainrlchtungan ##«. Sommeraprltzmlftel fUr Obst- und Gutenkultu-ren, sowie I'aknilSlll FRANZ NiPOTNlk Risen- und Farbenhandlung Kalk- und Zementniederlage Klagentnrt Krefelderstr. 9 - Ruf 3009 ESSIG Fabrik C.Wangar Kligenfurt BEKLEIDCNG WXSCHE IJIVD WraKWAREN KurX'f MoJe- vnJ G*Ianterievaren 0B«GUNDKAlTHAI)S Krisdike&Co. KL4GEIVF1JRT SENF Fabrik C.W«nfl«r Klaganiurt Unfqelassi^ne Fabriken Braucilbare Maschinen kauit KURT FKICK klagenfnri Salmstralie Fernrul 1486 KAFFEE ERSAI2 fibril« C.Wen9«r Klegeniurl Betrlebs-gemeinsdiaft der firmen Dom. ZEHRERS WITWE und Mimt KRONaSSER KlagankiH • AlUr PUfx 6-7 Zidarski^ mojster, ki je veSč sam ali pa ima primernega zi darja za zidanje s lamotno opeko, se išče. Delo 5 do 6 tednov. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Apnenica" 642-1. Vajenko za trgovino z mešanim blagom, 2edno, pridno in polteno z dovršenim Pflichtjahr staro 16 do 16 let, iJčemo. Vsa oskrba v hiši. Predstaviti »e Je lahko vsak dan. Lautischer Josef, Gemaschtwaren-handlung, Kro-nau 27. 318-1 Rie K za nakup.: nekaj vagonov imrekovega, jelkovega, borove ;a lesa, IH, sS* m Mmm, H do 17 cm, pararelno ali konično, iz iage ali trgovine v irseb kakovostnih razredih. Visoka ttopnja nujnosti. Ponudbe na Hans Revizor, vse- ITraninger, Holz stranski strokov- groBhandel, Kta Deklico do 18 let takoj sprejmem na deželo. Ponudbe na K. Bote, Krainburg pod 5t. 579-1. njak v prepisiii raiSinovodstva in davčne zakonodaje prevzame vodstvo ali nadzorstvo knjigovodstev, sestavo trgovskih in davčnih bilanc in vseh obratnih, gospodarskih in organizacijskih del v Krainburgu 1 Oberkrainu. Nujne prijave pod A. R. 190«. poŠtnoleieče Stein. 633-2 Službo dobi Kupim novo ali stiro in dobro ohranjeno klavirsko ali navadno harmoniko. Ponudbe na K. Bote, Krainburg od „Harmoni-a" - 578-7. Mlad paticno Kmetje pozor t Nujno kupim prašička za rejo, ali dam zanj kako drugo protivrednost. Csipo, Krainburg. See-landstraGe 123. 570-7 gospo-ki bi zna-Ijubiti. Ljub-dekleta, po?-svoj portret šifro „Lepo polet" na K. -te Krainburg 538-20. di£no la ka . Ijite pod I' P Bote 19 Kupim otroški voziček. Ponudbe na K. Bote Krainburg pod ^Dabro plačam" 660-7. letni gospod želi dopisovati z do 18 letno gospodično, ki je šivilja in vesele narave. Slika zaželena, ki se diskretno vrne. Le resne dopise na K. B. Krainburg pod „Srečna leta" št. 582-20. Službe Išče genturt, Veiker-tnarkter StralSe, Bahniibersenung. 1083-7 Zamenjam dobro ohranjeno moiko kolo za enako žensko kolo. — Ponudbe na K. Bote Krainburg pod бвО-1б. Išče v nalem Zakonski par iiie udobno me-blirano ttanova-nje, ali sobo z souporabo kuhinje v Krainburgu. Nujne ponudbe pod M. V. 1915. poStnoleie-ie Stein. 656-4 Dam mlade, 7 tednov stare lepe prašičke za mlado brejo kravo. — Zamenjam tudi mladega 2-letnega vola za kravo rolektrico. Nailov pri K. B. Krainburg pod 567-16. Prodam Prodam 16 komadov „Marsch-biidier" za zasedbo 16 oseb, plat nena vezava. SH veselih koračnic, 17 žalnih. Pojasnila daje iz prijaznosti R. B. Krainburg pod 569-6. Prodam trofazen elektromotor z eno PS. Josef Ambrosch, Laho-witsch, Komenda 573-6 Kupim Kupim' športni otroški voziček ali dam ' drugo protivrednost. Miril Schumer, Hinterhausgasse 9. ■ Krainburg. 581-- Tisti uradnik ali slično, ki želi spoznati inteligentno gospodično, _ naj pošlje popis o poteku svojega življenja sliko, ki se vrne, na šifro Ljubim plave in črne" na K. Bote Krainburg 537-20, Menlam Zamenjam 3 tonsko harmoniko za dobro moško kolo. Johan Mar-kitscn, Trafik, Neumarktl. 6t2-15 Otroško dvo- ali trokolo zamenjam za kako drugo protivrednost, ali ga tudi kupim. Maria Poklukar, Krainburg, zum Was-serturm it. 8. 662-1Б Dobro žepna ali zapestno uro dam za. otroški voziček ali za fotoaparat. Naslov pri K. Bote Krainburg pod 551-16. Dobroidočo zlato-double nro zamenjam za dobro m^ško ali žensko kolo. — Jenko Franz, Zwischenwassern 583-15 Dopisi uradnik že-s^oznati sim- V četrtek, dne 27. maja lem v Krainburgu na cesti od gostilne Fink do gostilne Peterlin na See-landstrafie zgubila dve Kleider-karti na ime Johanna in Maria Frakel. — Gospode trgovce prosim, da pazi-o na ime in za-itevajo izkazila, najditelja pa, da mi karti vrne proti primerni nagradi, ker sem sirota. Oddati na K. Bote, Krainburg pod 577-2^. ženitve Starejša gospodična lepe zunanjosti in čiste preteklosti želi znanja s sebi primernim gospodom od 45 do 55 let. — Prednost imajo upokojenci, vdovci brez otrok, ločenci so izključeni. Cenjene dopise na K. B. Krainburg x)d „Novo živ-jenje" 576-21. v ioboto dopoldne tem na športnem prostoru KIG v AS-lingu zgubil lilt-nico z gotovino 70 RM, Wehr-рав, razne dokumente in osebne legitimacije. Pošten najditelj »e poziva, da listnico z dokumenti vred vrne, denar pa kot najdenino obdrži. Oddati na policijski stražnici v A8-lingu ali na Adolf-Hitler-strafie 22. AS-ling. 686-22. Radi pomanjkanja znanja želi •poznati 33 letni driavni uradnik S sigurnim nastopom 1,73 cm velik, čedne postave inteligentno, značajno, zdravo 20 do 26 letno gospodično 160 do 170 cm visoko, krasne postave, po možnosti z znanjem nemščine, radi ženitve. Cenjene dopise s sliko, ki se po želji vrne, na K. B. Krainburg pod značko „Idealna ljubezen" 663-21. Izgubljeno 9. maja se je zatekel črn- resast pei z belo liso pod vratom, ki sliši na ime Muri, najbrže nekje v Radmannsdor- fu. Najditelja prosim, da psa vrne proti primerni nagradi ali sporoči svoj naslov na: Anton Schniderschitsch, Zirklach 25, Kreis Krainburg, Št. 676-22. V nedeljo popoldne sem na cesti od klanca v Mednem de Zwischenwassern zgubila damsko rdečo volneno jopico. — Pošten najditelj naj jo proti nagradi vrne na Kregar Franz, Visch-marrie 87. Razno Lastnik v Oreh-ku blizu prog# puifenega koleta naj Istega protf izkazilu dvigne na Orehku it. 14. Naročila za žaganje drv za Ge-neratortankholr •prejema Johann Mezek, Wart 192. V ioboto, dnt 22. maja je neka oseba zamenjala v vlaku od ASIing do Krain-burga kovčee, v katerem lem imela dokumente, spominske dik« padlega brata, Kleider- in Rau' cher karte, razna oblačila, cigarete etc. — V kovčku osebe, ki jc zamenjala moj kovčeg, pa le nahaja okovje is pločevine za po-hiitvo i. dr. O^e-bo opozarjam, da zamenjani kovčeg takoj odda proti nagradi 50 RM in vrnitvi njenega kovčeea na Bahnhofpoii-zei ali R. Bote Krainburg 554-23 ZAHVALA Za mnogobrojne dokaz« Iskrenega eočutja ob smrti našega ljubljenega, nepozabnega očeta, tasta, starega očeta, strica, brata, svaka in moža, gospoda Johanna Srimelz-a mesarja in posestnika v Veldesa izrekamo vsem najlskrenejSo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku za zadnje spremstvo, darovalcem prekrasnih vencev in dalje vsem, ki so prihiteli od blizu In daleč, ter spremili pokojnega v tako velikem Številu na njegovi zadnji poti. V e 1 d e s. dne 22. maja 1943. Globoko ialujoči ostali.