•t. 134. V Gorici, v torek dne 21. novembra 1911. <&L*.: Ishaji trikrat aa teden, ir ? tirali, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Oorici na dom pošiljana: *h »• • • Vi n • ¦ 5 . Posamične Številke stanejo 10 vin. . V Gorici se prodal* ,Soča" v vseh tobakarnah. ¦SOČA* ima naslednja, izredne priloge: Ob novem letu „ Kažipot bo Soriškem in GradhtaskenT m dvakrat v letu J vini red že-l«ioic, paraikoT li poštnih titi\ Ha naroČila brez aopoilaae naročnine le ae oziramo. Tečaj XLI »Vm x« narod, svobodo in napredek!« D/. K. Lavrii. Uredništvo : nahaja v Gosposki ulici št. 7 Oorici v I. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Oosposki ulici št 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se račuriijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. , Odgovorni urednik m izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. T*k*to^ *i. ca. taGor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Pabčič) tiska in aaJU t s talci iB * Deželna zveza za promet s tujci v Trstu'Iti po Istri se je obrnila do nekaterih korporactj, društev in zavodov z vprašanjem, če so pripravljeni udeležiti se konference, ki bi jej hil namen, proučiti najboljša sredstva, da bi prišlo do najtesnejših vezi med prometom s tujci in ekonomskim življenjem dežel. Glavni namen bi Ml ta: pripraviti domačine do tega, da se lotijo obrti hotelske, gostilničarske ter drugih s temi v zvezi stoječih m potem: da se domači produkti karfnajveč razpečujo po hotelih, restavracijah, gostilnah. Vabilu iia konferenco so se odzvali: irgovsko-obrt.ua zbornica v Trstu. Kmetijsko društvo v Trstu, Zavod za pospeševanje male obrti v Trstu in v Istri, Deželni gospodarski svet v Itorcču. Agrarni za-vcd,:Pt;sku5cvaliSče za Istro v Poreču itd. Konfereaca se bo vflita v kratkem Času, Pač vidijo, kako raste promet s tujci v Trstu, v Istri, v Opatiji, Tovranu. Por-torose, Pulju. vidijo pa tudi. kako gre iz tega velikega"pr.onieta skupicek največ v tuje, pred vsem nemške žepe! Lastniki in najemniki hotelov in sploh bjljših lokalov, hiš za tujce so tujci; prihajajo v letovišča od vseli vetrov sveta služit si kruh domačin pa je lahko za tfakina«. "v tcm"pogieiu je dosti dela pa trdega za zvezo za promet tujcev v Trstu in na išjivkajti tujci so že tako ukoreninirni da se jih ne da odpraviti, morda bi.se tiaio doseči to 7. intenzivnim bbjiotctnim delom, toda morda pravimo."V take'namene treba '. .ipitala! podjetnega duha.'znanja obrti in v*-ga v obrti stvuiajoččga, treba nastopa ir.' umetnega"ravnanja s tujci. Težkcče Ua to strah so velike. Gospodje, ki se bodo posvetovali, pa naj upoštevajo tudi to okoliščino, da poleg Lahoy so tu tudi Slovani, s katerimi treba skupnega dela na prometnem polju in kar k temu spada. Vsaka enostranost mora biti izključena. Kajti drugače se tuj- jee še ©olj, docela ukorentni ob našem morju. 1 5 Treba pa je gotovo poskrbeti, da se razpeča več domačih pridelkov po hotelih in gostilnah ali drugih lokalih .kot je bilo to doslej. Tujci pri vlečejo s seboj tujce, naročajo razno blago pri tujcih. Tuje mlekarne n. pr. delajo izborne kupčije po le-loviščih ob Adriji. Tako je glede Trsta in Istre, tako tudi glede kopališč, ki spadajo k naši deželi. Mi želimo prizadevanju v pomoč de-mačinov v Trstu in Lstri uspeha — spominjale se ob jednem; koliko treba Še storiti za promet s tujci v naši deželi. V Oradežu je še dosti kruha za domačine, ali misliti moramo tudi na svoje kraje. •Kje so naše Gore? Krasau je naš gorski svet in privlačen, ali za promet s tujci, kaj je storjenega? — Tu je Še polje, katero treba obdelati, kajti drugače pride tujec »u država mu bo še pomagala..... TrJa j«, za stanovanja tuintam. Tako n. pr, v Tolminu, kjer je sedaj toliko vojaštva, kmalu kotička • v nobeni hiši ne bo več j raznega. Podjetni možje bi mogli s potrebno pomočjo ob sopomoči zveze za promet s tujci, poslancev in države storiti potrebno. Tudi za našo deželo bi bila Potrebna enketa po tržaško-istrskem u/.nrcu. Novi davki. V seji poslanske zbornice 14. t. m. je podal finančni minister šest zakonskih predlog glede reforme davkov, naznanjenih že v ekspozeju:' 1. premembe nekaterih določil glede davka na žganje; 2. prememba gledč davka na pivo; * 3. nova uredba odstopkov jz držav-t:!h sredstev deželnim fondom in znižanje cdmerc realnih davkov; 4. pristojbine za brezplačni premoženjski prenos; 5. davek na šumeče vino; : 6. davek na avtomobile. V ^najožjem stiku, se nahajajo tri predloge gledč zvišanja davka na žganje, zvišanja davka na pivo ter gledč nove uredbe odstopkov deželnim fondom ter znižanje odmere realnih davkov. Prvi dve predlogi sta določeni, poskrbeti v prvi vrsti za saniranje deželnih financ potrebne višje dohodke. Zadnja predloga pa nakazuje razdelitev večjega dela teh višjih dohodkov deželam ter urejuje pogoje za izplačilo. Na davku na žganje 90 v za liter čistega alkohola so participirale dežele z 20 v. Na zvišanem davku J K 40 v bodo molile participirati do 60 v, pri povišku 50 v naraste delež dežel do 40 v. Da pa država ne bo prikrajšana v dosedanjih dohodkih, se rezervira državi njen dosedanji, torej kvoti 70 v odgovarjajoči znesek z okroglo 75 milijoni kron. Od čistega iznosa, to svoto v bodoče pre-segajočega, ki odgovarja ostalim 70 v povišanega davka na 1 K 40 v, dobijo dežele šest sedmink, država jedno sed-minko, dokler ne bo odgovarjal delež dežel po prestaneni konsumnem nazadovanju kvoti 60 v.' . Davek na pivo se zviša od 34 v na 80 v od hektoliterske stopnje ekstrakta. 'Povišek odgovarja nekako 5 K za lil piva, pri čemur pa odpade deželna naklada, ki je dosegla v nekaterih deželah višek 4 K za hI. Povišek na 80 v stoji v zvezi z večkratnim poviškom deželnih naklad na pivo do 4 K, ker odstopki morajo biti tako visoki, da krijejo odpadek deželnih naklad na pivo. Ker pa se mora odstopiti delež le po konsumu, mora imeti skupna višina odstopkov za temelj deželno naklado 4 K za hI, katero so dežele ali že uvedle ali jo lahko uvedejo. Tej podlagi odgovarjajo po računih 42'a zvišanega državnega davka na pivo. Določi se torej odstopek deželam z 42% doneska davka na pivo. V celoti.torej se odstopi deželam po proračunu najprej 21.5 milijonov K iz osebnodehodninskega davka, okoli 49 milijonov K iz davka na žganje in okoli 56 milijonov K iz davka,na pivo; skupaj torej okoli 126 milijonov K. Od tega zneska predstavlja 28 milijonov K davka na žganje nove odstop-ke, dočim se ravnajo odstopki davka na pivo po visokosti deželne naklade deloma kot nadomestilo te naklade, deloma kot novi davek. Po prestanem konsumnem nazadovanju se more računati, da se odstopi deželam iz davka na žganje 64 milijonov K in iz davka na pivo okoji 70 milijonov K. Državni zaklad dobi več na dohodkih okoli 8 milijonov K iz davka na žganje in 5Vs milijona K iz davka na "pivo, ' , (Konec prih.) Kako je kupoval goriški magistrat hiše In zemljišča? Tekom let se je večkrat culo, da je kupil magistrat kako hišo ali kako zemljišče. Nakupil je hišo Bonnetovo, kjer so imeli biti nastanjeni agnjegasei, da bi se prostor ognjegaške shrambe poraoil za šolsko poslopje ob Edlingovem prehodu. Ali kupili so hišo ter napravili le gledališču uslugo. Ko se je. i njo intabuTirala servitutna pravica za prehod v korist gledališču, so hišo prodali in občina je trpela zgubo razlike med najemninami, katere je inkasirala, in obrestmi za dolg, ki jih je plačevala, dokler je bila ona hiša njena last. Kupili so bili hišo Stabile, da bi utakmii v njo občinske urade. Rekli so takrat, da so napravili imenitno kupčijo in.....na sredi Travnika bo vihrala mestna zastava, poljubljana od solnca. Ali storili niso nič tega,in mestna bandera ne vihra sredi Travnika. Pač pa so povišali najemnikom najemnine; občina vleče 3*/a obresti od denarja zn hišo danega, meščani pa morajo plačevati najmanj 5% za najeti dolg. Kupili so hi?o Cnhirlo. Rekli so, da spravijo v njo vse mestne šele. Ali ko so Maksirn Gorki. FOMA GORDJEJEV. Roman. (D*«ei »In vesel«, je dostavil Foma. »In vesel«, je pritrdil Smolin. Potem sta pomolčala, ogleduje1 drug drugega. »Ali prideš k meni?« je vprašal rudečelasec. »Prideni ...« s»Le pridi... Pri meni je lepo." Foma na to ni rekel ničesar. Tedaj ga je vprašal Smolin: ¦» y--t , '*ni<- ' ¦ »Ali imaš mnogo tovarišev?« h Nobenega nimam ...« ' »Tudi jaz pred šolo nisem imel nobenega ... le svoje bratrance. Sedaj boš imel naenkrat dva tovariša.« »Da», je dejal Foma. »Ali se veseliš ?<' :.--':!jj- =>Veselim se ...'«' » iHl u >' Če'ima človek mnogo tovarišev, je veselo ... Tudi učiti se, je;'[ožje, našepetavajo mu ... »Se-li ti dobro učiš?« »Dobro. Jaz napravim vse dobro«, je dejal Smolin mirno. Zvonček je zažvenkljal tako hitro, kakor bi se bil prestrašil in bi stekel kam proč ... Ko je sedel v šoli, se je čutil Foma svioboduelšega in začel je primerjati svoja tovariša ž drugimi dečki. Videl je kmalu, da sta najboljša v razredu nT da silita prav tako ostro v oči, kakor številki 5 in 7, ki še niste bili izbrisani s črne deske. In Foma se je začel radovati, da sta njegova tovariša foorjša od vseh ostalih dečkov. Iz šole so šli vsi trije skupaj, toda Jezov je kmalu zavil v neko ozko počezno ulico;-Smolin pa-je spremil Fomo do doma "m poslavljale se, mu je rekel: »VMiš," še pot nama je skupna.« Doma so Fomo slovesno sprejeli: oče je podaril dečku težko srebrno žlico z umetnim monogramom, teta pa zavratnico,. ki jo je bila sama vezla. Čakali so nanj z obedom, pripravili njegove rjajljubše jedi in, kakor hitro se 1e bil slekel, so ga posadili za mizo in začeli izpra-ševati: »No, kaj, ali ti je ugajalo v šoli?« je vprašal Ignat, z ljubeznijo zroč na rudeče, oživljeno lice sina. »Da, prav lepo je tam!« je odgovoril Foma. »Mili moj!« je ganjeno vzdihnila teta. »Le glej, da se ne udaš tovarišem. Ako ti kaj store* te hitro pojdi k učitelju in mu povej ...« »No," ali jo vidiš!'< se je nasmehnil Ignat. »Tega ne delaj nikoli. Glej. da sam opraviš z vsakim, ki ti stori krivico;, kaznuj jih s svojo'; ro^o, a ne s tujo .... Ali so vrii dečki med njimi?« »Dva- že ..." je dejal Foma, smehljaje se ur sporni* njajese Ježoya. »Eden je tako drzen ...« »Čegav je?« »Stražnikov sin.« »Mhm ... drzen je, praviš?« »Pa še kako!« »No ... in diragi?« »Tisti ima pa čisto rudeče lase v.. Simolin mu je ime.« ' >Ah1 O^vo-je-sln-Mitr-Ha Ivaniča,-Le drži se ga; to' je dobra družba ... Mitrij je umen človek ... Dobro za sina, če se je vrgel po njem. A oni drugi ... Veš kaj, Foma, povabi ju za nedeljo k sebi. Jaz bom kupil slaščic, da ju lahko pogostiš. Potem bomo videli, kakšna da sta ...« »Smolin me je za nedeljo povabil na svoj dom«, je povedal Foma m v\> dšiije" pogledal očeta. »No, pa pojdi! Nič ne dč, le pojdi. Oglej si, kakšni ljudje so po svetu ... Sami, brez družbe, ne moreš živeti. •Midva s tvojim kumom sva prijatelja že nad dvajset let in mnogo sem se naučil od njega. Tako glej tudi ti, da se boš družil s tistimi, ki so boljši in pametnejši od tebe ... Če se drgneš ob dobrega človeka, kakor kopejka ob srebro, 'boš lahko *am veljal za dvajsetico ...« In zasrr -> 'ši se svoji primeri, je Ignat resno dostavil: »Jaz se le » m. Trudi se, da ne bodeš ponarejen, ampak- pristen in b.-iej, četudi le malo razuma, pa vsaj svojo lastno pamt ... So vam-li dali mnogo nalog?« »Mnogo!« je vz^dmil c' '.ček in kakor odmev je od-kiiknila tetka s težkim vzdittom njegovemu vzdihu. »No, le uči se. Ne brii-siabSi v učenju, nego so drugi. Naj ti nekaj povem: v šoli, in če bi imela petindvajset Tazredov, te ne nauče ničesar drugega, kakor pisati, citati in računati. Tudi raznih neumnosti se še lahko naučiš, a Br>g ti ne čaj! Tepen bodeš, če bode kai ... Če boš kadil tobak, ti porežem ustnice ...« »Spominjaj se Boga, Fomuška«, je rekla: teta; »Glej, da ne zabiš našega Gospoda ...« .* (Dalje prih.) spMKI .ileri^^emiiike, so jo odstopili brezplačno zavcdu »Conivitto Friulano«. Kdor tako dTela, dela brez glave. Aleščani pa imajo čast plačevati vsaj 5D0C K na leto za dobo 50 let za najeto posojilo ter drugih 2000 K na davščinah in kdo ve se koliko za vzdrževanje. Kupili so hišo Ritterjevo, rekoč, da v njej'bo prostora za vse magistratne urade. To seveda se ni zgodilo. Rekli so, da zvežejo ceste potom nove poti, ali zgodilo se ni zopet nič. Meščan pa plačuj! • Staro magistratno poslopje stoji tam. in v njem spravljajo neke stare reči za mestni muzej. Prav lahko bi bili pri tej mi-zerji uradi še tam in ne tylo'*bi treba dolgov- radi Ritterjeve hiše! Kupili so zemljišče Munihovo, da ot-vorijo novo cesto. Ali ceste ni bilo; ko je pa neka banka napravila potrebno pot, so jej delali težkoče in sitnosti. Sanjajo o tem tudi, da b; postavili na tem zemljišču novo šolo. Kam še? Kdo bo plačeval zopet nove dolgove.. Kupili so zemljišče Maraževo. Del so odstopili za zavod za obrtniške vajence. Proti Korsu Verdi pa hoče napraviti magistrat dva prostora za trgovini menda v konkurenco onim na nasprotni strani, treba plačevati obresti posojila 90.000 K! 'Plačali so tudi mešetarijo nekemu občinskemu svetovalcu. Za prodajalne bi bilo treba zopet posojila okoli 20.000 K in zopet plačujmo obresti leta in leta....... Kamorkoli se pogleda, povsodi zani-kerno gospodarstvo slavnega magistrata goriškega! iteljsffl krop. Tovariši! Ko je pred nekaj leti »Soča« posvetila v temni brlog naših zakletih sovražnikov in odkrivala njihove grehe in hudobije, kak "krik in vrišč je nastal v nasprotnem taboru! »Soča« se je proglasila za brezverski, brezbožen list in grmelo je proti njej s prižnic in rotilo se nevedno ljudstvo po spovedniicah. naj nikar ne čita tega »umazanega^ lista. Kdor se ni uklonil, niti -odveze ni dobil. Inrše.4an;danes velja »Soča« za brez-versM list v. očeh iarških svetohlineev in farizejev. ; .In vendar kako 'korektno, kako dostojno piše, »Soča« v primeri s »krščan-sko-katbliškirti«r »Primorskim listom«, »Gorico«>in j^Novim časom«! Zlasti zadnji čas: so ti 1-fsti kar tekmovali v napadanju m ;sramotenju učiteljskega, stanu. Či-tajte n„.pr/avodni članek »!Nov. časa« z dne-10: ^ m,, podlistek v 89. št. »Gorice«, »Prim/ list«; zadnje številke! In kaj menite,;dase kdo oglasi proti taki pohujšlji-vi,--umazani pisavi? Kaj menite, da se bodo verniki svarili s prižnic in v spoved-r.icah pred zdivjanostjo iarških listov? Kaj;še! Saj za nje ni greh obrekovanje, opravljanje, .pohujševanje itd., ker vse to je'v'znamenju križa (»"Novi čas« ima na čeh* fista znamenje križa) dovoljeno. "Inlcaj.jTienite, da ukrene kaj nadškof prtkrpropaipšlti in zdrvjanosti časopisja, ki 'izhajaV'^znamenju križa, ki zastopa krščanska, rimsko-katoliška načela? Jaz sem prepričan,'da' ne I Zato pa bodi naša dol&jost, odpirati, ljudstvu z besedo in pe-resOm'.Joči \tr; po&azrfja mu njegove prave škodijiyc;e,jdihdčejo na vsak način imeti prfe|>ir:&V'l$j,"da; Tožje' prenavljajo* in se dribelijb, "ob ziiljlh; nevednega, nerazsod-nega: ljudstva. .,'.'.. * Naš boj ne gre prod diihovskemu stann,,.amnajc,fproti njega izrastkom, ki s svojo politiko in svojo gonjo proti nam ho^o,..ti^iči.ti.:učiteljst'vo in šoto. r, JNfaša- drznost bodi. da širimo »Sočo« hi »Primarna« $a naprosimo uredništvo, da.nara; odpre; predale, (Storimo radi. Uredništvo>) .kjer ;nam bo mogoče posvetiti^ f\0p ranice in odkriti farizejstvo ™ -fctt4$njp -mšfa Pplitjkujočih posvečen-cey«>feskriiy:%rsvOij;.st]rup, maščevalnost in M&0)to ?Z* mmenk križa. <.. JpreMPW$Me ^jj-krat, na delo, da vničimo škodljivi vpjiv. vseh naših strupenih: sovražpi&oiv:.. ,.; Klub slovenskih farmacevtov v Pragi ......- si je mahoma pridobil splošne simpatije med slovanskim dijaštvom, dejstvo, ki nam daje dvojno veselje za delovanje, (Posebne stanovske organizacije čeških farmacevtov so nas sprejele z odprtimi rokami, ponudili so nam bratsko roko, obljubili nam pomoč v vseh prašanjih ter nam brezplačno prepustili svoje glasilo »Lekarriicke listy«. Priredili smo doslej eno predavanje s čajevim večerom, ki se je ob dbilni udeležbi jako dobro izvršilo. V pondeljek predava tov. Fedor Gradišnik »Iz splošnega življenja rastlin«. Pred božičnimi počitnicami priredimo še izlet v eno tovarno naše stroke. Po Božiču pa namerava klub pričeti s sestavljanjem farmacevtske statistike na Slovenskem, zbirati narodne in lhid-ske izraze, vraže, pripovedke itd. tičbče se farmacije, proučevati farmacevtsko*vprašanje na Siovenskem z narodno-gbspo-darskega stališča, sestavljati slovenske strokovno-zuanstvene terminologije vseh drog, preparatov, utenzilij itd. Je to velika in važna naloga našega kluba, a mi se ne strašimo dela, saj vemo, da koristimo z njim svojemu stanu in narodu. Toda sami ne bodemo mogli zmagovati ogromnega dela, pomagati nam bodejo morali tudi gospodje tovariši v domovini. Vsak nasvet, vsaka dobra ideja se bo z največjo hvaležnostjo sprejela. Ponavljamo pa zopet, da naj se nas opomnijo gg. lekarnarji In asistenti, ki se naši prošnji do sedaj še niso odzvali, s kako podporo, kajti samo z lastnimi prispevki, nam ne bo mogoče doseči cilja, ki smo si ga stavili. Poleg zadnjega izkaza (100 kron) so nam poslali podporo še sledeči gospodje; Mr. Pli. Andr. Bohince, lekarnar, Ljubljana 10 kron, Mr. Rh. Hugo iRoblek, lekarnar. Bled 4 krone, Dr. R. Karba, Kamnik, 2 kroni. Najsrčnejša hvala! Upamo, da se v kratkim oglasijo še ostali gospodjei UJ\) I Dr. Josip Vošnjak. mm Malo nade je bilo, da bo mogel delovati, kakor mu je želelo srce. Notar Ratej mu }e rekel, da v celem okraju ni niti enega narodno- mislečega človeka. Ali ni se uklonil dr. Vošnjak, marveč ogret z ognjem navdušenja se je vendar lotii dela, trdega dela. 'Kmetsko ljudstvo je bilo nevedno in nezavedno. Treba je bilo buditi. In nastopil je kot buditelj naroda. Poslušajmo, kaj pravi v svojih »Spominih« na strani 115: »Torej začnimo!« si mislim. Pa .kje? Da se med mestnim prebivalstvom ne bo dalo kmalu kaj storiti, sem precej izpre-videl. Spoznal sem pa tudi, da ne mestno, ampak kmetsko prebivalstvo represzen-tuje maso naroda in da iz kmetskega stanu se regenerira prebivalstvo v mestih in trgih. Temelj in opora vsakega naroda je kmetsko ljudstvo. Tu je treba pričeti, njemu vdehniti narodno zavest in narodni ponos. Treba je hoditi med prosti narod, po-dučevatj ga, zbujati iz stoletnega spa^|a{ dokazovati mu, da ima tudi on pravice v javnem življenju itd. itd. ^ A ta se mi je godilo, kakor onim ruskim navdušenim mladeničem, ki so v šestdesetih letih zahajati začeli med mu-žike, da bi jih navduševali za ideale, za katere so oni goreli. To ljudstvo jih ni razumelo, 'ker oznanjevalci novih idej niso poznali kmetske duše in kmetskega mišljenja. Tudi jaz ga nisem poznal. Vso svojo mladost sem preživel v trgih in mestih in se nisem niti najmanjc brigal za kmetsko ljudstvo. Vzgojen sem bil pravzaprav v tem zmislu, da je kmetsko ljudstvo le za to na svetu, da preživi vse druge stanove. Otresti sem se torej moral svojih predsodkov in Šele samemu sebi priznati, da so kmetje ravnopravni in ne kak nižji sloj človeške družbe. Pa to še ni bilo dovolj. Nastalo je drugo, ne mani imenitno vprašanje, kako si pridobiti zaupanje prostega naroda, kateri je bil in je nekako še zdaj nezaupen proti gospodi in vrhutega težko pristopen no* vim idejam.« V Mariboru pa je dobil odlične rodoljube. Ustanovljena je, bila leta 1861. Mariborska Čitalnica. Možje dr. Prefcg, dr. Sernec, prof. Šuman, dr. Pavlic so združeno s Čitalnico.....Prišel je čas za vo- lilno agitacijo. Z dr. Štef. Kočevarjem v Celju, plemenitim rodoljubom, sta se dogovorila za dopolnilno volitev v deželni zbor. Kandidiral je dr. Razlag, ali izvoljen je bil Nemec Resingen. Nemški duh je še plul po slovenskem Štajerju. Malo pa je bilo kr-delce narodnih bojevnikov. Ali kar jih je ibilo, so bili vsi složni in tesno združeni, delujoči brez ozira na lastno korist, vsi drug druzega podpirajoči, vsak pripravljen svoje mesto odstopiti drugemu bolj sposobnemu. Tu ni bilo nobene zavisti, nobenega skritega rovanja, vezala je vse iskrena medsebojna ljubezen. In srčno je bil pozdravljen, kdor je na novo vstopil v njihov krog. Nikdv se ni pulil za kako prvenstvo, vsak se je smatral za prostega vojaka v narodni borbi. Narodno maso, kmetsko ljudstvo vzbujati, da bi se zavedelo svoje narodnosti, to je bil cilj, katerega so si postavil'. A kako ga doseči, ko je bila večina »negramotnih« in mnogi še slovenski citati niso znali! Vendar tisti, ki so imeli moiitvenike, in med temi je bilo največ žensk, bi lahko bili čitali tudi druge slovenske knjige in časnike, ko bi jih bili v roke dobili. »Novice« v tej okolici niso imele nobenega naročnika. Spoznali so silno potrebo kakega lokalnega lističa, pa preteklo je še precej let, preden so ustanovili »Slov. Gospodarja« v Mariboru, šele 1867. 1. Knjig je pač bilo že nekaj, posebno Slomšekovih spisov; Drobtinice so se tuintam nahajale. Mohorjeva družba je pa še malo bila razširjena. Leta 1862. je umrl škof Slomšek. Leta 1863. je bila ustanovljena »Slov. Matica« v glavnem po zaslugi dr. Vošnjaka. Škof v Mariboru je bil Stepischnigg. Nemci so ga bili silno veseli, ker je Stepišnik bil, kakor so se sami izražali, njih »Schosskind«. Šli so zaradi njegovega imenovanja nad Sdhmerlinga, ki je rad ustregel njihovi želji, solnograški nadškof pa se tudi ni protivil. Torej odslej niso imeli Slovenci samo posvetnih oblasti proti sebi, tudi najvišja duhovna v škofiji jim je bila nasprotna. To Se je kmr.-hi pokazalo, ko se je moralo slovensko predavanje v semenišču pri nekaterih predmetih opustiti. Stepišnik je sicer rad poudarjal, da ni ne nemški, ne slovenski, temveč katoliški škof, pa kot rojenemu Ceijann mu je bila nemščina na prvem mestu. O »Matici« poroča dr. Vošnjak v ,>Spominih« med drugim to-Ie: »Pristopilo nas je 40 ustanovnikov z vplačilom po 50 gld., med temi v celem slovenjebistriš-kem okraju le notar Ratej in jaz, duhovnik pa nobeden. Še le, ko je »Matica« že bila ustanovljena in sem jaz prevzel poverje-ništvo za ta okraj, sem pridobil od vseh župnikov samo enega, Novaka v Spodnji Polskavi, pač pa tri kaplane: Potočnika in Slomšeka v Slov. Bistrici m Vofavšeka v Makolah. Lovro Potočnik je bil tu tačas in potem še več let za farnega kaplana, ter sva si ves čas ostala dobra prijatelja. Nesim-patičen pa mi je bil Šuc, rimski doktor, ja-j ko domišljav mož, ki se je vedel, kakor da bi s samim papežem bil v korespondenci. Od Škofa Stepišnika pa mi, je res 'kazal enkrat pismo, v laškem jeziku pisano. Izkušal je tukaj čisto verska društva brez ozira na narodnost ustanavljati, pa nt šlo.« Tu pridemo do znamenitega govora nemškega Slovencem pravičnega poslan-. ca Hermana v štajerskem deželnem zboru. {Dalje prih.) Volitve y trgoTsKo io obrtno Na podlagi § 6. volilnega reda trgovske 2borhice za Gorico z dne 26. decembra 1901., dež. zak. štev. 43., odpade z 3-1. decembrom 1911* polovica članov trgovske in afbrtne zbornice. Zategadel je treba obnoviti volitev 12 pravih članov trgovske in obrtne izborni-ce za 6 letno opravilno dobo. . Glede oddelitve volilnih upravičencev v volilne kategorije, glede aktivne in pasivne volilne pravice in nje izvršitve se opozarja na §§ 2., 3., 4., 5., 9. in 10. volilnega reda, ki se ga lahko vpogleda v uradnih prostorih trgovske in obrtne zbornice v Gorici, dalje pri obrtanih oblastih I. instance in pri c. kr. davčnih uradih. Cas razpoložitve volilnih imenikov v uradu trgovske in obrtne zbornice v Gorici in pri c. kr. davčnih uradih, kakor tudi določitev roka za vlaganje morebitnih ugovorov proti taistim, oo objavila za izvedbo volitev vpostavljena volilna komisija, ki bo dostavila volilcem tudi izkaznice z glasovnicami in volilni razpis •(§ 8 vol. reda). * ¦¦"..-.'* Volilna komisija ima naslov »C. kr. volilna komiisija za trgovsko m obrtno zbornico v Gorici«, in so na to-»komisijo naslovljene vloge volilnih upravičencev, če«imajo poleg naslova pristavek »V volilnih zadevah trgovske in obrtne zbornice v Gorici«, poštnine proste. Predsednik volilne komisije je c. kr. namestništveni svetnik in vodja okrajnega glavarstva v Gorici, Anton Rebek. Votlna »komisija uraduje, v prostorih trgovske i« obrtne zbornice v Gorici. Trst, dne 9. novembra 1911. Za c. kr. namestnika: Lasciac. DOPISI. čil »L* Osservatore Triestino« je priob- razglas glede razpisa dopolnilnih volitev za trgovsko in obrtno zbornico poknežerte grofije GoriSko^aradiščanske v Gorici. Iz ajdovskega okraja. Iz Rihembei-ga, 17. 11. 1911. — Jojž mene — kaj bo? Drejcov in 'Kresir, — dve duševni kapaciteti, sta zaropotala v včerajšnem »SP. L.« —¦ Pensijonistom a-la Oigoj, Poniž in naprednim — Jožetom in Janezom se kar hlače tresejo osobito, ka zarjove »mezzo telefon Drejcov«. — Nič ni še manjkalo,, ko bi se ibil še podpisal peklovski »Oberreiter«. — «S. L. S.«je pač s to izjavo vdobila dve izredni kapaciteti in napredna je izgubila svoje vrote voditelje — ha-ha-ha! Kdo bi se ne smejal! Mi želimo »S. L. S.* dober tek, Janezu Velikemu veselje, Pavlici in Štrancarju pa nadaljni vspeh — ter »Gobcu« mastno kokoš za njegov imen-dan... Strahopetnež. Drugi dopis iz Ribcmberga: »Prim. list« jo pa kakšno modro pogrirota! Drejcev in Kresir pišeta, to se pravi, nekdo drugi prše, onadva sta rtetlptžna. potični skriti hudobnež pa piše, da Drejcov in Kresir sta volila kot prepričana moža in poštenjaka, in da tudi Se stokrat če bo treba, bosta tako (klerikalno) volila, namreč da bosta volila vnete in vzgledne krščanske može in nikoli ne liberalcev. Poredni dopisnik »iPriin. lista« dobro ve, da vozm vsa občina in okolica, kakšni kristjani in svetniki so n. pr, z vsem namazani očka Pavlica, Marjutin Gobic, spo-korjeni Maks tLičen, starobabni Drejče iz Brjij i. dr. In ravno te in take može sta voHJa Drejcov in jKresir. Vidi se, da sta res delala več kakor za sveto vero, M ne more pasti, ako pride v take sv. kremplje .... Stranka »eseles« ima res brumne pristaše! Iz tolminskega okraja. Podbrdo. — (V obrambo na laži v »Prim. listu«.) Neki dopisnik v »Prim. listu« št. 46. nesramno laže, da podpisano društvo sodeJitje pri raaaiib plesnih ven-čktih in vinski trgatvi, pri ikaterih so ved-jjo šoloobvezni otroci do 1—2 popolunoči. Podpisano drj*š*Vio m še priredilo in sne sodelovalo pri itotoenem plesnem ven-ku, kakor tudi ne. pri vinski trgatvi ra~, 2un svojih običajnrh -veselic, katere so se vedno v najlepšem redu in strogo postavno vršile. Itopisnik naj dokaže svojo trditev — do tedaj pa nosi pečat zlobnega lažnika. Za Bralno in pevsko društvo v Pod« brdti! Pm\i 3 JC**:r.r~. Hvala darovalcem! živeli posnemovalci! Za družbo sv. C. in M. dal nabiralnik majo drugih .potrebnih oibčil; s-pomočjo'. katerih bi mogle svoje blago iz- in uvažati. Naprava dobrih cest med posamez-; ni mi vasmi naj bi bila prva skrb. — Posebno zapuščen je v tem ozir.u Kras, kjer bi se dale s primerno malimi troški napraviti! jako dobre in trajne poti.. Poglejte kuponov Tolstovrške slatine. , i DomaO€Lyesti. 'Poslanec dr. Gregorin je imel v nedeljo na Cesti pod Sv. Križem v Starčevi gostilni shod volileev. Shod je bil zaupen. O,, poslanec priredi v kratkem v ajdov-vskem okraju javen shod. Na shodu je poročal poslanec o draginjskem vprašanju ter o delovanju parlamenta v namen olajšanja draginje ter v povzdigo poljedelstva,, da se odpomore draginji. Odgovarjal }e na razna stavljena mu vprašanja. .- Dunajski Jteti o slikarju Tratniku. — Poročali smo pred par dnevi, da je slovenski slikar Tratnik, ki biva kratko Časa v Gorici, razstavil v dunajske ni Magen-bundu. Tratnik še je udeležii kolektivne-razstave najimenitnejšega češkega društva »Manesa«. Razstava je bila pred kratkim otvorjena in včeraj došlj dunajski Hsti ;pišejo prav obširno in laskavo o Tratrrikovih »Slepcih«. Kritik »Neue freie Presse« piše: »Jako intercTsanina je risba Tratnikova, Švajgrovega učenca »Slepci«, ki spominja v svoji karakteristiki, sorodni skoraj karikaturi, na Ooyo.« V »Arbeiter Zeitung« čitamo: »Risba Tratnika je pre-tresujoča. V njej je Toistega prasila.« Povdarati je treba, da je Tratnik edini sk>yenski član »Manesa« in da ga omenja dunajska kritika v eni sapi z najod-TičnejŠirni češkimi umetniki. Čestitamo slovenskemu umetniku nad takimi uspehi, priborjenimi na dunajskih tleh. Želeti je, da njegovo kratko bivanje v C3c>riei ne ostane brez vpliva na njegovo bodoče umetniško delovanje. Predsednik višje dežel, sodni je, tajni svetnik gospod Jakopič se je mudil nekaj dni v Gorici na reviziji tukajšnje okrožne sodni}«. — Kakor čiijdmo, je rezultat revizije ta. da gresta dVa sodnika v pokoj; eden, ker že služi čez čas, drugi radi nesposobnosti. Zemljevid Trlpolisa smo že drugič razprodali, dasi smo ga naročili prav veliko* 7daj čakamo tretjo pošiljatev. To na znanje naročnikom z idežeie. — Pripominjamo, da stane po poŠti K 1*30 in ne K i'20. Zemljevid je jako točen in lepo izdelan. Knjigarna A. GabršČek. Zborovanje »Goriškega učiteljskega društva« se bo vršilo dne 7. decembra t. L v Gorici v telovadni dvorani c. kr. ženskega učiteljišča ob 10. uri predp. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. »Možgani in živci ter njih poslovanje«, I. del. predava gosp. profes:r V. Seidl. 3. Predlogi. Radi zanimivega predavanja pričakuje polnoštevilne udeležbe odbor. Proračun goriške občine za 1912. je od včeraj skozi H dni izpostavljen na ogled v oddelku I. a. na magistratu. Proteste je vložiti tekom 14 dnij. Proti najemninski davščini v Gorici. --- Magistratu je došel med drugimi tudi protest 430 meščanov, obrtnikov in lastnikov hiš; protest se izreka ostro proti najemninski davščini. Namestništvo bo pač upoštevalo splošen odpor proti najeni-niifeki' davščini ter ne predloži načrta v sankcijo! Ostro streljanje na Ajševici. — Top-ničarji iz Gorice bodo v četrtek dopoldne od 9—11. ure ostro strejjati na Ajševaci. Ceste na Krasu. Pišejo nam: Ni treba povdarjati, kalco velepomembne so dobre ceste v vsakem oziru. To so spoznali že stari Rimljani, ki so povsod, kjerkoli so se naselili — skrbeli za dobre ceste. Tudi Francozom smo dolžni hvale v tem ožiru. — Cesta je vir napredka kakor za mesta iti trge, tako in še bolj za vasi, ker te n?- nico, Sekt, MaVhinje i. dr. Paziti moraš, kam izstopiš, da si ne zlomiš noge. Tozadevni faktorji spe. Res je, da je v ob-* činah inlačnost, a- kaj pa delata cestni in dež. odbor! Spita spanje ipnvičnega. — Vrhu tega pa se poslednji nekega dne spomni ter sporoči po cestnem odboru, da se ne bodo,obč. poti več podpirale: šudrale. Mogoče se našemu dež. poslancu Stepan-čiču zdijo preveč sposobne za vsak promet! — Za skladovne ceste pa morajo občine — po katerih ne vodijo te ceste — vendar plačevati precejšnje doklade. Gospodarstvo!! — Občine, vzdramite se in ukrenite vse potrebno, da dobite saj eno prepotreono sfcladovno cesto po svojej občini! Zapuščena žena z otroci. — Poročali smo, da je izginil neki Ivan Kain, ki si je služil kruh po sejmih. Izginil je iz Červi-njana. Družino pa ima v Gorici. Pri sta-jem pokopališču imajo voz, s katerim so se vozili na sejme, in tam je uboga žena s 4 otroki. Žena je poštena Slovenka, ki vzgaja slovensko svoje otroke. Kdor bi jej kaj dal ali preskrbe! kak zaslužek, bi storil dobro delo. Apelujemo na človekoljubna srca, naj priskočijo revi na pomoč! O umoru v Gorenjah pri Sežani. — Poročali smo na kratko, da so našli na železniški progi pri Gorenjah truplo železničarja Grželja. Storjen je bil umor. Morilec se imenuje Ivan Ceh, je star 21 let, doma iz Gorenj. Storil je umor iz ljubosumnosti. Udaril je Grželja s kamnom po tilniku in ga vlekel na tir, češ, da se bo srdito, da je ponesrečil. Čeh se je z rarvjkim večkrat kregal radi dekleta, .katero je ljubil on in pa tudi rajnki. Umor je globoko pretrese! vse tamkajšnje prebivalstvo. Ponarejeni bankovci iz leta 1902. krožijo okel i. Pozor! Slike so bolj blede. Naznanilo serije in Številke je napravljeno s prosto roko in rdečilom. »Via Trlpoli« v Gorici. — Iz mesta: »Ker našim bruninim gospodarjem mesta leti po glavah vedno kaj posebnega, je umevno, da jim je tudi sedaj ob vojski Italijanov s Turki šinila v glavo brihtna misel: dati"jedra' ulici ime Via Tripolt. Tako se cule. Mogoče bomo culi tak predlog že v prihodnji seji goriškega občinskega zastopa. Komentarja ne pišemo.« Tamburaški zbor »Rokod. bralnega društva« v Tolminu priredi ples v nedeljo, dne 26. t. m. v Podšolarjevi dvorani v Tolminu. Začetek ob 8. uri zv. Vstopnina za gospode 2 K. Svira tamburaški zbor. Prvaški Sokol priredi dne 26. t. ni, :*Martinov večer« s plesom v korist So-kolskemu domu. Na zdar! rrgovsko-obrtne In gospodarske vesti. 10 milijonov za jajca in perutnino. — Hrvatska je dobila v minotem. letu lepo svoto 10 milijonov K za izvožena jajca in perutnino. Izvoz perutnine in jajec iz Hr-, vatske napreduje rapidno leto za letom. _, Pcrutninoreja na Goriškem, zlasti v nižini, zasluži mnogo večjo pozornost -ben način tudi sedaj ne iflda ter ne prizna aneksije TripoMtanije. Med velevlastmi trozMezc iostvamo baje ni nobenega nesoglasja. Tako se poroča z ene strani, z druge pa, da Italija postopa zvito ter da hoče,(na vsak način v kratkem okupirati en otok v Egejskem morju in tako prisiliti Turčijo k miru. Ali Turki pravijo, da če se to zgodi, bo turški odpor še IiujjSi! Torej majo -jiade iia skorajšnji mir. - * Iz 'Carigrada pa zopet poročajo, da tamkajšnji francoski in angleški poslanik že vodita akcijo za mir! r Razne vesti. Za italijanske žrtve v Tripolisu so nabrali doslej po Italiji 838000 lir. — Italijanski listi so trdili, da bumelijanskih studencev za Tripolisom niso res vzeli Turki; s temi studenci se ipreskrbljnje Tripo-lis z vodo. Sedaj pa poročajo, da odpljuje posebna velika ladja iz Italije, napolnjena z vodo v Tripolis, iker primanjkuje pitne vode. — Zadnje dni so bili v Tripolisu hudi nalivi in viharji. Sedaj je zopet lepo. — Poročajo o novih bojih pri Bumeliani; Italijani so bili baje poraženi in so imeli 400 mrtvih, Turki nad 100. Spopadi se ponavljajo na raznih krajih. — Konštatovati treba ponovno, da Italijani kar ne morejo naprej iz Trlpolisa ven v deželo. Osvojili so si le 1 km zemlje izven mesta in nič več! Zadnje vesti. Poročajo o boju pri Tobruku. Turki so bili odibiti. — Iz aeroplana je vrgel stotnik Piazza S bomb med Turke in Arabce v oazi. Bombe so napravile veliko škodo. Baje so italijanske ladje v Rdečem; -morju bombardirale -luško luko Akabo. Pomični pregled. Novi ministri. -- Finančnim ministrom je imenovan Poljak vit. Zaleski, ker je Mever odstopil; poljedelski minister je Braf, za Galicijo minister-rojak industrijalec Dlugosz. Prizadevanju nekaterih mož se je -PO* srečilo po intenzivnem trudu (pridobiti za , dalmatinske stvari razne financijerje, ve-, like industrijalce, trgovce dn posestnike na Češkem, >ki,so dotoo tpm\M>i poiožaH in vrednost dalmatinske pokrajine za splošno slovansko vprašanje in to z (ekonomskega stališča. V.Pragi se snuje društvo kapitalistov ter drugih.v svrho, da.razvijejo v Dalmaciji veliko iridustriamo in trgovsko akcijo s pomočjo češkega kapitala. Na današnji dati, je.-sklicana v. Prago; za. razpravljanje o tem VpraJšanju velika / enketa. Udeleži se je tudi poslanec dr. Smodlaka. Krvavi dogodek na trgovski akademiji v Zagrebu. -~ Drugi tečaj akademije je imel včeraj; carcer.# Dijak Milivoj • Ščerbak.je vprašal prof! iSclmeiderja, ki je imel inšpekcijo, zakaj1 to je , izdihnil. Okoli 500 ljudi je ubil roparski poglavar Cekirdiali, ki je ropal okoli Smirne , tekom 15 let. Te dni je {bil .v okolici Carigrada pri spopadu z orožniki ustreljen. Roparski umor v banki.-- V Bukarešti! je prihitel v neko banko neki gosposko oblečen človek, 'ko je sluga pometal po uradnilv urah. Ustrelil je slugo, njega žena pa je skočila na cesto skozi okno in klicala na pomoč. Prihiteli so ljudje in atentator je bjl ujet. Z britvijo si je pre-režal vrat in uinrl na poškodbah. Nesreča v premogokopu. — Iž Newjorku javljajo o nesreči v premogokopu Bolton. Poginilo je vsled eksplozije 18 ljudi. , »Zadnji pozdrav iz zraka.« — Ko so pokopavali v Bornstadtu ponesrečenega aviatika Piečkerja, so videli nad grobiščem aeroplan, ki je na krsto v jami spustil venec z napisom: »Zadnji pozdrav iz zraka«. Reka šteje prebivalstva 49.569: Lahov 23.283, Madjarov 3619, Slovanov 19.989, Nemcev 2476, drugih 202. — Slovanov je seveda mnogo več! Iz ljubosumnosti dvojni umor. — Odpuščeni bolniški strežnik Daltin v Trstu je bil. ljubosumen na svojo ljubico vdovo Marijo Rismondo. Ta mu je rekla, da gre služit kot strežnica na parnik. Daltin je mislil, da se ga hoče zneibiti. Vzel je kuhinjski nož ter jo zabodel, z likalnikom pa razbil lobanjo. Potem je umoril še njeno 5 letno hčerko. Daltin se je javil sam na policiji. Ta človek je osumljen znanih umorov kočijažev v Trstu. Celo mesto se .preseli. — Iz Kansasa poročajo, da nameravajo mesto Sante Fe' prenesti za 10 kilometrov bolj proti jugu. Javna poslopja, kakor magistrat, opera, kinematografično gledališče, šole itd. so že na valarjih in pripravljena za preselitev. Mesto bodo zaradi tega preselili, ker gre železnica 10 kilometrov južno od mesta. Posebna oporoka. — V Harkavu nedavno umrli zdravnik Sočava je vse svoje premoženje 300.000 ruMjev volil mestnemu svetu z naročilom, da naj ustanovi in vzdržuje zavetišče za tiste posle, ki so več nego 25 let služili pri enem in istem gospodarju. Razne vesti- Akad.-iehn. društvo »Triglav« v Gradcu bo imelo svoj II. redni občni ^bor 25. t. m. ob '8. uri zvečer v prostorih gost. Zurn Prinzen Koburg. Enketa za gospodarsko povzdigo Dalmacije. Češki kapital v Dalmaciji. — Odlikovana petarija ta ilaMfcraa Karol Draščlk | vCoricHalBriivflatflikiti) Vsuje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za blrmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna lina vina I.r llkarje na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča ne slavnemu, občinstvu za mnogo ' rojna nuočila ter obljublja solidno postrežb" 9»- po Jako smernih cenah. **• RdOr hfjft kupiti dobio, tr/ieprio inr po cem jesensko in zim ko blago naj si ogleda zalogo domaČe tordke luančič & Kutinčič 60^i Gosposka ulica štev. II — GORICH fifosnfii Cardnccl) nasproti Hotela treh Kron. Velika zaloga različnih okraskov in drobnarije za šivilje Jjn krojače. a*r- Uiorci le polllialo na lahteoo osahonnr proti ornltol poStttlno proito na dom. -iWi Mali oglasi. H*jra&*j§\ ortstojblaa. stane 60 rln. Ako Je oglas ataetaflll se raCana za vsako besedo 3 ?l». Hft]prJ?ravnelSe isserlranje »a trgovoe m obrtnike. Koliko J« manJSih trgovcev to obrtnikov rGortol, katerih n* daluH (in celo * mBdtu) nlhfie n« potni, ker nikjer «« 1a*eviraJo. Skods ni majhne. Meblovana soba in ?.račnn, v sredini mesta se odda takoj v najem. - Naslov povft uprav-ništvo. Novo dozidana "iTitJffl^^ Natmcnojo se izve v krčmi pri .rdeči nisi . „CROATIA" zavarovalna zadruga v Zagrebu - edini domači zavarovalni zavod. - Ustanovljena leta 1884. P A nt ro h v Zagrebu v lastni hiši, vogal 0611110 Id Marovske in Preradoviceve ulice. Podružnica v TRSTU, Via del Lavatoio štev. 1. II. nadstropje. Telefon št 2594. Glavna zastopstva: Ljubljana, Novisad, Osjek, Reka in Sarajevo. Zadruga sprejema pod ugodnimi pogoji zavarovanja sledeče vrste: I. Na življenje: 1. Zavarovanje glavnic za slučaj dožhijonjn in smrti; -2. zavarovanje dote; 3. zavarovanje življenske rente. II. Proti škodi po požarir: 1. Zavarovanje zgradb (liiš, gospodarskih poslopij, tovarn). 2. Zavarovanje premičnin {pohištva, prorfa-jalniškega blaga, gospodarskih stroj«v, blaga itd. 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd III. Zavarovanje steklenih šip. Zadružno imetje vseh oddelkov znaša K 2,319.068-21 Od tega temeljna glavnica ...-.„ 80000000 Dohodek letne premije s pristojbinami „ 1,2-21.748" 11 Izplačane odškodnine.....' . . „ 4,323.26844 Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. Natančneje informacije daje Podružnica „Croatiae" Trst, Via del Lavatoio št. 1, II. nadstr. Zastopnik za Gorico in okolico: PETER GRUDEN & Cemp II fiORICI. ZAHVALA. Podpisani se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so prišli od blizu in daleč ter spremili do groba našega nepozabnega očeta, soproga in tasta franceta Baučar v tako obilnem številu. Posebno se pa še zahvaljujemo preč. duhovščini, gospodu Francu Merljaku za ginljivi govor pred hišo žalosti, brejskim pevcem, domačim, črniškim in ajdovskim Sokolom in osobju delavnice za poklonjeni venec. Nadalje se zahvaljujemo tudi vsem onim, ki so pokojnika obiskali za časa bolezni in vsem onim, ki so nam izrazili svoje sožalje. V SELU, dne 15. novembra 1911. Žalujoči ostali. Automobilni poštni vozni red iz Bovca do železniško postaj i Sv. Lncija-Tolmin. od železniške postajo Sv. Lacija-Tolmin do Bovca. VJIL j IX. ¦ . ix. ; IX. VIII. 15 VHI. j 35 V01 I 44 ix. : oij IX. IX, i 30l X. ; 19j X. Poštni uradi in postaj«* Bovec Žaga pri Bovcu Šrpenica Trnovo podaja poŠte) Kobarid Idrsko (oddaja pošte) Perše (križpot v VnlCe oddaja poŠte) To!min , Sv„ Lucija B/S. (Poštni nrad) Sv. Lucija ">;. (žil; po-taja) -o C "J •S o o «r miii.j ° . , B Ji M t; ()| r s: m 27 1 *' 17 4 42 4 84j 4 101 1 4 jI i |b) *i tv. «..i- i ;• • , - AviomoWI jmai. zvezo j *> Do oseb. vlaka Morttat jtlj odhod železnica po«taja 8v. Luclja-Tolmin •) Od osebnega'Vlaka Jesenic -T«t 8t. 15 dota. '.' " " ...... Trst-Jesenlce It. 14 ,, .. \\ ]] *M*„«^-i mm*. Za Zainud0 iu mlike *aB* Poletje' ni odgovorno. AnaimoMno podjetje: Aniona Dcuefak nasledniki v.Tolminu, ueopold 3onko v Bovcu * .*),Ri»»k« številko znafiijo predpoldmeki 6m. flanut & Bregant aotorizouana stavbena turdka v (jopici ulica Adelaide Ristori štev. 5 se priporočala p. n. občinstvu za vsa !»tavl»eim dela. Izdelujeta vsakovrstne načne, j roračunc in fcolavdncijo po najnižjih cenah, Ivan JHaroni - Gorica ulica Ariesto Mattioli goriška tovarna mosaičnih plošč, izile liiuih po beneškem sistemu iti iz na^ vadtiega cementa. j. Izvršuje raznovrstna 'olepševalna dela •pri stavbah. bodisi iz cementa, ah •/. |HtnnM.-,n nega kamna. — Elegantne- ko- p. Jut* banje. — Cevi iz cementa v raznih širjavah. Spreims se hakorSnokoll delo, Ivan Kravos na Kornu it. II. 69gi6* na Komu št II sedlarska delavnica in zaloga različnih konjskih ?pn»g za lahko ali pa tPžko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konjske potrebščine, potovalne potrebščine kakor: kov. čege, torbice, denarnice, liatniee ' itd. — Izvršuje in sprejema v ^^^fjrfS popravo različne koleseljne in ^^^^3 | -¦¦¦ ¦¦¦ -¦, ¦ ¦ '--, kf Čije ::„.":-,:,. i Popravila se izvršujejo točno. !||V* Cene zmerne. "WtM »Goriška ljudska posojilnica" vpisana Rftdruga z omejenim Jamstvom. ^»enr» zbnr« dne 23. aprila. 1911. bo je določilo: Hranita«.vtnn* bp obrestujejo po A%%. Stalne večje enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje | niča sama. Hrup!***** vino-* r» «nni"%l«»ni«iJo od vsakogar. Brezplačni hišni hranilniki. Po«o(i'» h« dajejo zadru^nikfjnDi na vknjižbe po 5i:f v ščino sili rfiRtnv« in rta menji^p j>o R%. Ctlnvnt f*«if»*l hp «hre«ti»?*>io koncem let» 1909. b fi ti. Stani« 31. "**. t0lfJ : /. ¦« 'ružnikov 1886 t deloži v 73 642 kron. Hranilne Hnge: 1,423 351 26. Pose 1.488.919--. — Reservni zaklad: 96 847'44. — V red nos 372 096 66. vlo#e « poRofil« znesku sojila: ost hiš: %mmm Za one, ki trpijo na želodcu! V^em on:ro, ki so m DnkopnU kuk" 2o!odCno bolezen s prehbjefijem n»i 9 pn»bio2e-njem želodca, z zaužitj»m slabili, 7.a pri-bavo težkih premrzlih ali prevročih je4i ali z m-zmeniiin življenj«'«« kakor; žeNdčni k»ta . t»rč- odstrani ner«du»4ii pri prebavljanju in pospešuje tvoritev zdrav« krvi. •S pravi^auno porabo «e adoiVijo Jlelodfne bolezni že v kalu. Zatorej m ne %ma oho-tavtjiiti pri vjiorabi. Simptomi, ksikoi: gluvubolj, kolcanje, žganje. n,ipihnjG'tri«-i x»liftčno vino po originalnih c«»ah v vse krajs Avstro Ogrske, =^rrrr=: Svari se pred ponarejanjem! -~".---==- Zahtevajte izrecno ©«- fluberr Qllpicb=o^o '-»nj Zelišžiio ?ino. Moje zeliSfino vino ni nobeno tajm> sredstvo: njegove siestaviue ho: vino malnsfa i .«>.<», vin«kV štrkljaj 1UO.O, {rlkerina l«i().o. Črno vino M«J.<>. «ok jerebiko i->0.". i>reiajev..si|k, ,^ p), -, aniž. razne rvstlinske korenine itd. Te sestavine ne zme&tjo t K uprite prt tvrdki Kupujte odhod XI. 11 .. XI. Bo ;j 47 K-erševani & Cuk na Sf^Hiem frin fPlazza Dooniil o GORICI fleo. 9 Ker le ta Vam nudi najboljše in najcenejše šivalne stroje, dvokolesa, puške, samokrese,, gramofone »n plošče, vsakovrstna kmetijska orodja, slamoiezniee, stiskalnice, drozgal-nice, orala, brane itd. Posebno priporoča : OripiialVIctorla^^rt^^: vezenje m krpanje, ter imajo lahen tek. Original WctBn^^rLiritpIa časni tek, ter so po rabi 20 let še vedno brezumni. Z Original Vicloria 1$L.$tSiM'- 3000 abodov v 1 minuti. šivalne stroje jamčimo 10 let Vvfdka opozarja cenj. kolesarje na svojo zalogo koles r*uch, Stvria, Durkopp ter domače izdelke. Vsakdo kdor kupi pri tej tvrdki dvokolo Lr ^C^. je postrežen solidno in si prihrani najmanj K 30--^ ' ker tvrdka ne vračuna proviziji zastopnikov. Vsled tega je pri tvrdki Kerševani & Čuk po ceni, blago. Daje tudi na mesečne obroke. Ceniki zastonj in poštnine proslo Za Original Victoria 50