Letnik "V.
V	Groi*ici, dn6 1. oktobva 1807.
Številka. J2J8.
!_
..Primorski List"
izhaja vsaki 1., lO.,inj 80,, dan v mesecu. Ce- j na za celo leto I gl. j 50 n., za pol leta 75 n. j.
Posamezne številke se!: dobivajo v tabakarnah:! Nunske ulice in Šolske j ulice po 4 nov. |j
poučljiv list za slovensko ljudstvo na (primorskem.
p
r™ Hr in iprarništvr
mu je V. Gorici, Nunske ulico št. lO. — Nefran-kovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi so ne vračajo. Upravništvo j sprejema oglase in naznanila po pogodbi.
T
Vse za vero, dom, cesarja I
\
Odgovorni urednik in izdajatelj : .T. Marušič.
Lastnik: Konzorcij „Primorskega Lista".
Tiska: Hi 1 arij a n s k a tiskar n a.
Moralna plat wReifeisno\Tih posojilnici iv.
Zadnjič smo končali svoj članek o napominanih posojilnicah z nado, da se skoro tudi na Goriškem in Primorskem 1 zasnuje živahniSe gibanje v tein oziru. Pripomnili smo. da se vsakdo, ki želi morebitnih pojasnil, more obrniti do našega uredništva. Nu, mi si ne moremo razlagati, kako so nekateri ljudje preboječi in premalo ,,korajžni" in še zmerom čenčajo ter mencajo z ustanovitvijo take posojil nice v svojem delokrogu. Saj smo vender že parkrat omenili, da take posojilnice prav dobro delujejo, če so v dobrih rokah, tudi v kraju, ki šteje samo 1500-2000 duš in da uspevajo izvrstno v delokrogu z tremi tisoči duš. O, da! Koliko posojilnic bi bilo potemtakem na Goriškem še potrebnih! Pač, veliko, še prav veliko nam manjka do vzorne krščansko - so-cijalne organizacije našega delavsko-kmečkega ljudstva; zakaj nje temelj so ravno Reifeisnove posojilnice in teh pri nas še ni, niti se kaže dosti dobre volje, da bi se jih ustanovilo čim največ.
Nit, mi sicer nikdar nismo mislili, da bi mogli vse narodne veljake o potrebi in koristi kmečkih posojilnic do cela prepričati ; toda žalostno je, da ne uvidijo njih gmotne in zlasti moralne koristi oni, ki so poklicani prvi gojitelji in čuvatelji narodne morale.
Dobro vedoč torej, da bi tudi danes . utegnila ostati naša beseda, ki nam prihaja iz globokega našega prepričanja, klic vpijočega v puščavi, opozorimo vse čč. bralce „Pr. L.", da celo slavni papež Lev XIII. v svoji prelepi zadnji okro-: XžnicT o sv. Rožnem vencu, kmečke posojilnice (casse ruvali) prištevajo h družbam, v katerih se kaže krščansko - (soci-jalno) bratovski duh.
Pač, ne zastonj in ne brez namena omenjajo preslavni naš socijalni voditelj sv. Oče v svoji zadnji okrožnici tudi kmečkih posojilnic.
S to njih omembo pa je potrjena in pozapečatena naša opetovana beseda: da kmečke, posojilnice, kakor jih ustanavljajo širom sveta kršč. stranke, so moralne.
Koliko pomena imajo v tem oziru priča nadalje tudi to, da je letos na mej narodnem socijaluem »hodu v Zurigu poseben referent poročal izrecno o po-membi kmečkih posojilnic ; i sicer skoro ne najdete kršč. socijalne knjige, da se ne bi kar najtopleje in kakor — con-ditio sine qua non — priporočale kmečki
—	Reifeisnove posojilnice.
Kdo se slednjič ne spomina premišljenih besed, ki jih je govoril katoliški mož Povše na vseslovenskem shodu o narodno - gospodarski organizaciji, kako naj se zlasti poklada njen temelj zReif-eisnovimi posojilnicami ! Kdor torej hoče še več in dejanjskih, trdnih dokazov o potrebi in koristi takih zavodov, naj ga ustanovi za poskušnjo v svojem delokrogu in prepričal se bo, da je res, o čemer ga mi prepričujemo: da Reifeisnove posojilnice so temelj kršč. organizacije.
Temelj, pravim, in ne konec in namen; zakaj (socijalni) krščansko-bratovski duh priprostega in še nepokvarjenega
ljudstva se v teh posojilnicah dejal bi zave sam sabe, potem ko je spal ali vsaj dremal v dobi samoljubnega in razdruSe-valnega liberalizma.
Zadružniki namreč, ko uvidijo na eni strani, da stvar gre naprej in prav dobro gre, razmišljajo še dalje, in zdravi kršč. družilni čut. jih nujno dovede do novih sklepov in načrtov — do druzih kršč. socijalnih zgradb na danem temelji kršč. socijalne Reifeisnove posojilnice.
Pisec teh vrstic se je sam o tem prepričal in govori iz izkušnje.
Komaj se je ustanovila posojilnica, in je delovala par mesecev, že so jeli prihajati razni zadružniki z raznimi načrti o spopolnitvi zapečete organizacije.
Dejstvo namreč, da je nekaj domačih kapitalistov — kar jim z njih liberalnega stala prav nič ne zamerimo — nasprotnih ali vsaj skrajno hladnih na
sproti
posojilnici, katere
vzlic. danim obljubam prav nič ne podpirajo, marveč kjer le morejo, se o zavodu nezaupno ali vsaj ironično izražajo, isto dejstvo navaja prav logično in do cela naravno misleče zadružnike do sklepa, da če oni nas ne podpirajo, čemu bi podpirali mi nje ?
Cernu bi mi svoj denar nosili k njim, v njih gostilnice, prodajalnice itd., ko ne ustopijo v posojilnico, da bi imela več kredita in ne v lože niti počenega groša v njo ?
Tako sodijo prostaki, in zmerom bolj dozarja misel o kmečki zadrugi, ki bo nabavalala za zadružnike, vse kar jim treba; o zadružnih prodajalnicah, gostilnicah, zadružnih proizvajalnih društvih, podružnih razprodajalnih vinarskih, sadjarskih društvih, kar se lahko združi v kmečki zadrugi na širši podlagi! In če se to potem zvrši, kaj. morejo po pravici ugovarjati in prerekati zadružini nasprotniki ?
Kar je njim slobodno z močjo svojega kapitala, to isto naj bi ne tikalo združenemu kapitalu ozir. kreditu združenih gospodarsko manj močnih zadružnikov, ki se sami za se ne upajo kaj takega?
Kršč. moralno pravilo je. da če prideta v nasprotje vsesplošni blagor t,. j. blagor ogromne večine in blagor posam-nikov, naj se uklonijo posanmiki večini. Če bi hoteli uvaževati te-le besede vsi naši protisocijalni-bogatini bi se še začasa oklenili naznačene organizacije, v kateri bi oni imeli vsekako vplivno besedo in sami izvrstno večjo gmotno in moralno korist, kakor pa od obstrukcije, preziranja, zabavljanja.
BodočuTrct TRI. je ljudstva ! Liberalni pojedinci imajo na gospodarskem polju preteklost in jim žal še tudi skoraj pov-sodi tiče sedajnost; ali bodočnost je zadružna t. j tiče socijalni m (ubožnišim) elementom v človeški družbi.
Mi tu ne cikamo na nobeno določene osebe in smo le hoteli beležiti prvobitne socijalne pojave, kakor se kažejo in dozarjajo pred našimi očmi.
Naša srčna želja je, da bi nikdar ne prišlo pri nas do takih gospodarskih gonj mej zadružnimi organizacijami in svobodnim gospodarstvom pojedincev, kakor v mnogih drugih deželah ali skoraj povsodi.
— C<* bi se pa to utegnilo zgoditi, ne bode nihče drugi kriv, nego protisocijalni
— gospodarsko samosvestni življi mej nami. Človek pa je socijalno bitje in ima nravno pravico do združevanja, tudi gospodarskega. Ker pa ta združevanja ljudstva najbolj spešijo — kmečke posojilnice, kakor smo zgorej naznanili in obrazložili, za-to so te gospodarskim, ki so časih tudi verski, liberalcem trn vpeti ; naobrat.no pa vsi krščansko misleči možje od papeža Leva in največih kršč. učenjakov pa do zadnjega navadnega vaškega kaplana in kršč. mislečega učitelja priporočajo in po svojih močeh tudi pomagajo h temu gospodarskemu združevanju. Kdor koli ima tedaj srce na pravem mestu : na delo! snujte Reifeisnove posojilnice! Organizujte ljudstvo ! Bratite je v mejsebojni ljubezni in gospodarski vzajemni sopomoči, da ne pridejo mokraški evangelisti tudi mej naše kmete in jih ne združijo v sovraštvu do vsega, kar obstaja, za boj proti človeški družbi sami ! Se enkrat: besed je bilo dovolj! Na delo / —-
i k. nižavi
z domovinsko ljubeznijo ?
Ob preučevanju soc. zgodovine, ob razmišljevanju temeljnih naukov soc. „pri-hodnje države" se poraja v človeku sto in sto vprašanj, katerim željno pričakuje odgovora. In kako bi ne? Saj je soc. demokracija sama ob sebi velika uganka, ker visi z večino svojih naukov — v zraku. Socijalni demokrati imajo do človeštva mnogo zahtev, katerim sami ne vedo izvršitve. 'Pako je vprašal poslanec Dr. Bacheni 7. februarja 1. 1893. v drž. zboru nemške socijahste, kakšna bode njihova »prihodnja država". Nato mu je odvrnil Liebkueeht, tudi vodja nemških
socijalistov, da je njegovo vprašanje po ..prihodnji državi" — „vprašanje, na katero mn bode odgovoril in mn more odgovoriti samo-le kak norec“. Evo ti, dragi čitatelj, najjasnejšega odgovora, ki ti kaže v pravi luči mišljenje in poštenje voditeljev soc. demokracije. Ni-li to največji napad na človeštvo, navajati je k soc. demokraciji, napajati je s sladko nado toli hvalisane „prihoduje države", slednjič pa smelo priznati, da zamore na vprašanje o „prihodnji državi" odgovoriti samo še kak norec?!
Socijalisti so s tem same sebe obsodili, in skoro bi dejal, da ne zaslužijo več na-to resnega odgovora. Toda njihova moč je že preveč zrastla, da bi se jo moglo prezreti, zato ne preostaje druzega kakor jih razkrinkati, t. j. pokazati jih svetu takošne, kakoršni so v resnici
Toda predaleč sem zašel, zato pa le naglo k naslovnemu vprašanju. Res, kako bode v soc. državi z domovinsko ljubeznijo? -- Socijalisti hočejo uvesti kolektivizem, t. j. skupnost imetja, vsi naj odstopijo vse državi, država bodi gospodinja vsega. Slednji človek bodi tedaj od nje odvisen v vsem, vsakdo bodi delavec, rob države. Stalnega posla in trajnega mesta ne zavzema več nihče, država mu lahko izroči danes jedno delo, jutri zopet drugo, in ravno tako ga lahko premesti iz jednega kraja v drugi, kakor se ji sploh poljubi. Družina kot taka ne obstoja več, ker je „prosta ljubezen" socijalistov v največjem nasprotju z zakonom, ki je temelj vsakega družinskega življenja.
Na podlagi teh točk ni menda več • težak odgovor na naše vprašanje.
Vsak človek, kateregakoli pokolje-nja, vsak ljubi svojo domovino, v nji mu je življenje najljubše, nji posvetuje, svoje moči najraje. Ali kaj je, kar veže človeka na domovino, kaj ju spaja tako tesno v eno vez ? Podlaga domovinske ljubezni je privatna last in pravo, ki je ima vsakdo v svoji domovini. Sele ko je družina že delj časa bivala in delala v enem iu istem kraju, ko ima tam že svojo malo zgodovino, ko si je naklonila y sosedstvu obilo prijateljev in si pribavila ožjih sorodnikov, tedaj šele se porodi ljubezen do ožje domovine. 11 temu pa treba privatne lasti, treba zemeljske, lasti, v to se zahteva najmanje posest kake hiše ali druzega malega premoženja. Vsega tega pa nedostaje v soc. državi, kjer pripada vsaka ped zemlje vsem državljanom enako.
Soc. država je vsem tako lekoč jedna domovina, kakor če bi sedaj hoteli imenovati svet našo domovino. Vsak socijalist ima v vsaki občini velike soc. države isto pravo, v rojstni občini nima večjih pravic kakor v vsaki drugi. Kaj naj ga tedaj veže na rojstni kraj ? Privatna last in domovinsko pravo sta torej prvi podlagi domovinske ljubezni, iu sicer zasebna last, na kateri živi človek s svojo družino, nad katero je sam prvi gospodar. Ali vse to odpade v soc. državi, ki je razdvojila zakon in usilila kruto trinoštvo vsakemu bitju. O domovinski ljubezni v našem zmislu ni tedaj več govora v „prihodnji državi".
To so priznali i sami socijalisti, ki imenujejo domovinsko ljubezen predsodek" in celo »nezmisel". V nekem soc. manifestu (K. Meyer, emancipacijski boj četrtega stanu II. 119) čitamo do sedaj še nečuvene besede: „Proklrta hodi tako zvana domovina !“
Marks in Engels sta pisala že. 1. 1848. v „manifes!u komunistične stranke" nastopno -. „Komunistom se je pred-bacivalo, da so hoteli odstraniti domovino, narodnost. Delavci nimajo nobene domovine. Ne more se jim vzeti, česar nimajo".
Ste jih čuii, bratje delavci, te ve-leučene gospode socijaliste ?! Vi nimate ■nobene domovine. Premnog izmed vas nima res kaj imenovati svojega, ali jedno mu pač še ostane, ostane mu — domovina, ostane mu pravo, ki je ima v nji pridobiti »i zasebno last. Vem, da se vam srce krči v prsih ob tem groznem vskliku, žar svete ljubezni, ki jo gojite do
svojega domovja, ta svetli žar, ki vam ravno zdaj vsplamteva v srcu, spričuje, da je neosnovana, kruta trditev „rude-čih“ gospodov »temoklatov". Jaz vam zatrjujem, da imate dve domovini, in ne nobene. Prva domovina je ona, kjer vži-vate svoje pravo kot dižavljani, druga pa ona nebeška domovina, katero vam tudi v prvi vrsti odrekajo socijalisti. — Vse kar je človeku sveto, vse kar mu je blago in drago, vse zanikuje in tepta socijalizem. Smelo zahteva, naj se človek odreče vsemu, kar mu je na svetu najdražje, smelo ga tira i v to, naj se odpove nebesom, ki so mu v krepilo in bodrilo v nazemskih bojih.
Krutimi nauki greni sedanje življenje in jemlje sladko nado v boljšo večnost.
V	to pa ii kličem, predragi socijalizem: ,. Ne boš!" Z vsemi močmi hoče.no ubraniti zasebno last, ohraniti, kar nam je svetega in dragega, lmčemo, da tudi delavec pride do zasebne lasti, da bo imenoval v svoji domovini nekaj svojo zasebno lastnino 111 tako še srčuejše ljubil svojo domovino. Odbijati pa hočemo od sebe.robstvo soc. demokracije, boriti se v dosego srečne zmage pod praporom sv. križa, da. mi hočemo v pivi vrsti nebeško domovino, a si nikdar ne damo odvzeti mile nam domovine slovenske!!
Nekaj od socijalcev.
(Dalje.)
Sledili sti dve stoletji in pol splošnega miru. Ljudstvo se je udalo boljšim nasvetom, nauki tridentinskega zbora so «e kaj blagodejno hitro razširili, in cerkev je še enkrat rešila človeštvo. Toda seme je bilo že vrženo, in „misel svobodna", razširjena po protestantizmu napram verskim dogmam, je pridobivala tem vrč pristašev in se pokazala v fran-coskej revoluciji minolega stoletja v najkrutejši obliki. Nemški iu francoski mo-droslovci, takozvani »Enciklopedisti", so pripravili tla socijalizmu z ruzširjeva-njern materjalizma, po katerem je človek odmenjen edino le življenju na zemlji, in kateri utajuje v človeku vse duševne moči, prestvarjajoč ga v navaden, bore malo vreden stroj. Napadali so vero, cerkev, Boga samega, bili so pravi brezverci, častilci narave. Kolbach, Helvecij, Dide-fot, Voltaire in mnogi drugi so bili pri-pravljateli socijalizma, ker so s svojimi brezsramnimi spisi pretili prestolom in altarjem in same sebe povzdignili do časti apostolov brez verstva in brezbošt-va. Socijalno vprašanje se je tedaj še bolj povzdignilo in našlo povsod mnogo pisateljev, ki so posamezno razpravljali o njem. Odlikujejo se med njimi Fichte, Rousseau, Fourier in drugi, ki so napadali pravo do zasebne lasti in snivali o popolnem preobratu društva, katero bi slonelo — se ve — na domošljavih temeljih. Na Nemškem so skrbeli za razširjanje socijalistične ideje Kant s svojimi modroslovsko-protikristijanskimi spisi, Hegel in Feuerbach ; v Italiji je delal na to Mazzini, čegar Bog je — človeštvo !
Moderni socijalizem.
Moderni socijalizem pa je še mlad in šteje še malo desetletij. Oče mu je neki Weitling, krojač iz Magdeburga, kateri je 1. 1835. po Fichtejevih načelih
izdal sledečo knjigo : »Človeštvo, kakorš-no je, in kakoršno bi moralo biti."
Izdal je tudi več drugih spisov, v katerih spodbuja delavce, naj ustanove demokratično republiko. Evo vam njegove ideje : »Popolna enakost vseh lj u tli j, nič države, nič cerkve, nič privatne lasti, nič stanov, nič narodnosti, nič domovine !" Kaj se vam zdi? Jaz menim, da niso še vsi norci v norišnici !
L. 1848. se je zdelo, da bo socijalizem zaspal. A ogenj je še vedno tlel pod pepelom, in socijalizem se je popel do še sijajniših zmag. Liberalizem mu je v to opomogel, liberalizenVga je dovedel do moči, s katero treba dandanes lesno lačunati. Ne da se tajiti : socijalizem je sedaj velika moč na svetu, on je popolna armada, ki stiemi pi gumno do zmage
Samo le cerkev, samo katolicizem zamo-re s svetostjo svojih naukov in lieovr-gljivostjo svojih načel rešiti društvo nevarnosti, ki mu preti od strani socija-lizma.
Ustanovitelja in učitelja današnjega socijalizma sta Nemca Karol Marks in Friderik Lassalle, o katerih liočeme spregovoriti nekoliko besed.
Karl Marks.
Kai'ol Marks, katerega spoštujejo socijalisti kot Boga, seje porodil 1. 1819. na Nemškem. Proučeval je pravo, politično gospodarstvo in socijalne vede. Spisal je mnogo knjig, med katerimi je najpoglavitniša ona, katero je izdal 1. 181)7. V nji razlaga dokaj obširno svoja načela o vrednosti, povdarjajoč, da ima samo delo svojo vrednost; zagovarja kolektivizem, t. j. skupnost imetja, in izroča oblast čez vse — državi. Ves njegov sistem se da označiti z dvema točkama : delo provzroča vsako vrednost,
—	vrednost ni nič druzega kot delo. Marks je bil brezverec, t. j. on ni veroval v Boga in ni pripoznaval nobene vere. Kakor je živel, tako je umrl v Parizu 1. 1883.
Lassalle.
Friderik Lassalle je bil Žid in se je porodil istotako na Nemškem 1. 1825.
V	svojih nazorih gledč socijalnega preobrata se je več ali manj ujemal z Marlesom ; samo da je bil Lassalle naroden, Marks pa inejnaro len. L assalle je liotel, da bi vsaka narodnost zase rešila soci-jalno vprašanje, Marks pa, da bi se združili delavci vsega sveta k skupnemu boju, kar se je tu li zmolilo. Inssalle je bil glasovit ustanovitelj delavskih društev in je umrl po biezbožnem življenju v dvoboju 1 1804.
Razširjevanje soc.ij ilizrna se vrši v zadnjih desetletili nekam i/.vanredno naglo. L. 1847. .sta se trudila Marks in Engels za mejnurodno delavsko organizacijo, ali do I. lblil. se ni doseglo ničesar Tega leta se je sklenilo v Londonu, da. se ustali .. i.;:-j narodno delavsko društvo ; 50 udov j^ štelo to društvo s svojim ustanoviteljem in I. 18G8. t. j. po 3 letih je že. bilo razšiijeiio po celem svetu. Tedaj so se socijalisti jeli shajati skoro vsako leto na mejuarodnih shodih in izdajati knjige, brošurice in liste v tolikem številu, da ga ni skoraj več kraja, kamor bi i,!t socijalisti ne bili že zanesli.
Socijalistom se je posrečilo, da so prodrli že v urade in v parlamente. Da, zdi se, da nima j > politična vprašanja skoro nobene vrednosti več, ako ni ž njimi združeno i sncijaluo vprašanje. Povsod se govori o socijalizmu, o socijali-stili, o četrti državi, o prvem maju itd. Socijalizem je tedaj dandanes res velika moč, do katere se. je smelo povzdignil tekom burnih let. Njemu stoji nasproti druga sila, a sijajna velesila — katoliška cerkev. Kdo bode zmagal ? Odgovor menda ni težak.
Dopisi.
Iz Šempetra pri Gorici. To je bil
dan, lep dan, narodni praznik je bil dan tombole v Šempetru.
Nebo nam je bilo tako naklonjeno, da cel dan niti enega oblačka ni bilo, ki bi bil ustavljal žarke jesenskega soln-ca. Prav zaradi tako ugodnega vremena prišlo je in se sestalo v Šempetru toliko slovenskega ljudstva, da preje niti sanjali nismo, da je kaj takega mogoče. Rečem samo to, da jih je bilo po sodbi večine več — kakor ob navadni laški tomboli v Gorici na Travniku. — Zato pa je bil tudi promet s srečkami tako velik uprav v zadnjih urah, da nas je uspeli tombole z ozirom na predtedeusko razprodajanje srečk kar prijetno presenetil. Razprodali smo sedem tisoč srečk, da si ni bil iz Kanala vsled tamošnje denarne tombole nobene in iz Vipavske (Prvačiua, Dornberg, Rihemberg) vsled tombole z vinom pa tudi ne preštevilne udeležbe. Ponosni smo torej na sijajni uspeli s'ov. tombole in toliko bolj, ker bi bili utegnili tudi ob naznačenih neugodnih okolnostili razprodati vsaj še tisoč srečk, da nas ni silil h prezgodnjemu začetku tombole le prekratek jesenski dan in ob-siri do gostov iz diljnili sel.
—	In to slovensko ljudstvo, ki se je tako številno (10.000) zbralo v slovenskem Šempetru, zbralo se je z občudovanji vrednim redom in dostojnostjo, tako, da uiti najmanje ni bila motena popoldanska služba božja, ki se je o tistem času še vršila v cerkvi. Niti krika, niti vika, ni upitja, le par lepo ubranih zborov smo čuli — zraven pa zrli morje ljudstva, ki se je stekalo z glavnega trga pred cerkvijo, ki je bil ves okrašen in v
praznično oblečen v narodne zastave — tja na prostorno senožet okoli odra za tombolo. Malo pred peto je začela tombola. Vršilo se je tako lepo, da lepše ni moglo iti. Številni telar je nalašč zato priredil slovenski mizar v Gorici Povšič, ker ga nismo mogli nikjer dobiti na posodo.
Nu, zdaj ga imamo in ga bomo lahko posojevali za „slovenske“ tombole v goriški okolici. Številke so bile v nekakem kolesu (številnem brusu), katerega j edinega je premogla laŠha ! Gorica, dasi 'je bil slovenskih barv. Menda so ga nalašč naročili za slov. tombolo, kali ? Nil, da ne bom preveč gostobeseden, povem, da številke so prihajale tako srečno na svitlo, da je dobil petviko (činkvino) le j eden g. Fon ml iz G orice in istotako tombolo le eno dekle Črne iz Vrtojbe.
Množica se je tudi mej igro vedla prav vzorno. O tem se je lahko osebno prepričal g. okrajni glavar, ki je prišel na lice mesta pogledat. To naj si dobro zapomni, da bode vedel kje je in pri čigavih slavnostih red in pošteno in dostojno vedenje doma, kje in pri čigavih obhodih pa huronsko upitje in barbarsko divjanje v navadi! Nas to častno spričevalo, katero si je dalo naše ljudstvo ob narodni tomboli v Šempetru, prav iz srca veseli, kakor je tudi veselilo dva doposlana orožnika, ki sta se izjavila, da takega miru in tako poštenega veselja do ! 1 ure zvečer in ne več, nista pričakovala ob taki množici, ter da sta tudi ona dva uprav izneiiajena
In res! Bil je red ves večer in niti najmanjšega prekletstva ni bilo slišati, niti najmanjših pojavov pijanosti, bolj mirno je bilo tisti večer kakor pa marsikateri delavnik.
In tako veselje naj bi ne bilo dovoljeno ? Da je nedolžno in pripuščeno pokazali so vsi okoličanski gg. duhovniki, katerih je prišlo.12 in izinej katerih je večina dobro stvar priporočala tudi v cerkvi.
Njih priporočila in objave v časnikih pa tudi niso bila zastonj, zakaj lahko rečemo, če tudi še ni sklenjen račun, da oba narodna zavoda „Sloga“ in „Aloj-zijevišče“ bosta prijela vsaj po 300 gl d.
a.	v. in to je že nekaj, to je dosti!
K temu so pripomogli zlasti mnogi rodoljubi po deželi posebno čč. gg. duhovniki, katerim smo bili doposlali snč-ke, da jih izroče zanesljivim osebam in pa vsi narodni trgovci v Gorici. Vsem se torej prav presrčno zahvaljujemo in tem potom znova vabimo slov. občinstvo, naj podpira svoje ljudi v mestu! — Pri-doclamo, da so šempeterski krčmarji imeli toliko gostov, da niti niso. mogli postreči vseh. Pilo se je iz steklenic, pa tudi iz loncev, škafov, kozic itd. itd. Upamo, da so šempeterski krčmarji shranili precej dobička in ravno tako se nadejamo, da bodo oni še posebej darovali kaj za narodna zavoda v Gorici. Kedar se to zgodi, bomo srčno radi sporočali in obvestili sl. občinstvo. Godba je igrala izvrstno ; vmes so peli domači, štandreški in slovenski pevci iz mesta. Preč. gosp. Budin je neki prav dosti začepil za kolače v dober namen. Z eno besedo : lepo je bilo in zares prijetno v Šempetru dne 2'i. septembra 1897. — Na svidenje!
Iz Kanala: Dne 23. t. m. je bil pri nas javni volilni shod, kojega je sklical deželni poslanec in odbornik dr. Tuma. Udeležilo se je shoda kakih 30 ljudi, in še med temi menda niso bili vsi volilci. Sploh je bila udeležba tako neznatna, da zborovanje ob napovedani uri niti pričeti ni moglo. Treba je bilo čakati eno celo uro ; občinski obhoduik je moral letati okoli po trgu ljudi skupaj bobnat, da se je zborovanje začelo. Predsednikom shoda izvoljeni župan Kanalski predstavi c. k. vladnega komisarja in potem, da besedo g. poslancu.
G. poslanec dr. Tuma pove v svojem govoru, da je bil izvoljen poslancem, le kot izvedenec — jurist. Potem razloži prav umljivo .sestavo deželnega zbora, sestavo oziroma važnost odsekov in delovanje deželnega odbora. Pri sestavi deželnega zbora pove, da odločuje pri glasovanji vladika — knezonadškof, ker imajo Slovenci in Italijani enako število glasov. Po tej razlagi preide na glavno točko : delovanje v deželnem zboru in odboru. — Najpoprej pove zakaj so slovenski poslanci zapustili taktiko miru in sprave, ter se lotili boja. Med drugimi vzroki navaja tudi ta, da italijanski poslanci so skrbeli le za italjanske koristi in Slovencem niso privoščili ničesar „Povejte mi,“ apeluje na poslušalce, „povejte mi“, kaj je vdobil Vaš okraj v 35 letih od dežele? Nič ali skoraj uič.“ Res je to in vsi poslušalci so temu pritrdili. Tukaj treba pa pripomniti, da kanalski okraj ni cel slovenski del Goriške. Ce ni vdobil kanalski
okraj ničesar, so vdobili drugi okraji, n. pr. na Krasu, Vipavskem in Tominskem, in tega so bili krivi tudi slovenski poslauci z c. kr. vlado vred, koji so (izvzemši zadnjih 10 do 15 let) tako delovali, kakor da bi kanalskega okraja sploh ne bilo na Goriškem.
Pri poročilu o zasedanju deželnega zbora leta 1896 in 1897 seveda gospod poslanec ni mogel'opraviti brez r. nadškofa. Tu je bilo vedno nadškof in vladika, vladika in nadškof, posebno ko je govoril o glasovanju o prepornih točkah med Slovenci in Italijani, — tako, da je vsakemu razumniku že presedalo. Resnici na ljubo moramo sicer povedati, da g. poslanec ni naravnost napadal r. prevzv. knezonadškofa, ampak le bolj osebe, koje so rajnega „krivo poučile". To pa bi bil lahko g. poslanec povedal z kratkimi besedami, ne pa na dolgo in široko, kot je storil. Kakor se namreč lahko bere med vrstami kar ni zapisanega, tako tudi med besedami kar ni izrečenega, posebno če se vedno le eno povdarja.
II koncil pravi, da ste posebno dve reči prepotrebni, za koje mislijo slovenski poslanci delovati, zdravstvena postava, koja čaka že od leta 1874 rešitve, in deželni šolski zalog. Da je prva postava potrebna to ve vsak, kdor živi na deželi. Vse drugače je z deželskim šolskim Zalogom. Res je sicer, da so slovenski okraji preobloženi z dokladami za šolo, kakor je gospod poslanec dokazil s številkami, vprašanje veliko ja pa, ali bodo Italijani k temu privolili, i Ravno radi tega še nimamo dež. šolskega zaloga. <>p. ur.) Dalje je tudi vprašanje, ali bi res bil deželni šolski zalog tako koristen, kakor pravijo njegovi zagovorniki. Treba pomisliti ali bi ne bil morda ravno deželni šolski zalog orožje v rokah Italijanov proti nam Slovencem, kakor se to godi v Istri, kjer so Slovenci in Hrvatje brez šol; posebno če vposte-vamo sedanji sistem, koji Italijane povsod in v vsem podpira. Menenje velikega števila davko - plačevalcev je „Feuer ein-stellen,11 to je, naj c. k. okrajni šolski sveti varčujejo in ne delajo nobenih novih stroškov več, bodisi pri zidanju šolskih palač, bodisi pri ustanavljanju novih šol. Vemo, da nas bodo zaradi tega pitali z nazadnjaki in da z tem odvračamo ljudstvo od izomike. Ali kaj je pomagano kmetom če imajo še toliko in dobro n rejenih šol, ako pa pri tem pridejo na boben.
Ko je gospod poslanec končal poročilo, predlaga g. predsednik naj se poslancu izreče zaupnica, kar se je tudi zgodilo. Na to povzame g. poslanec besedo, izreče zahvalo za zaupnico in pravi, če ima kdo kaj proti njemu, naj se oglasi in mu pove svoji menenje v obraz, ne pa kakor seje zgodilo v Kobaridu, da so ga za hrbtom napadali po listih. Oglasil se ni nobeden. Na to g. predsednik prosi zastopnika v-lade, naj bi nas vlada podpirala v naših potrebah in povabi navzoče, da zakličejo : Živio g. nadkomisar Prinzig (? !) Se deloma zgodi. Potem da besedo g.*nadučite-lju in podžupanu Zegi, da izrazi želje našega okraja. G. Zega predlaga, tri reči: Ustanovitev okrajnih bolnišnic, kjer bi stroški za oskrbovanje bolnikov ne bili tako veliki kot v Trstu ali Gorici, drugič ustanovitev obrtne šole za kovače v Lokovcu in tretjič' ustanovitev okrajnih zastopov.
G. poslanec odgovori na to, da o okrajnih bolnišnicah ni mogoče govoriti, dokler ni sklenjena zdravstvena postava, oziroma dokler nimamo okrajnih zdravnikov. Glede obrtne šole v Lokovcu pravi, da to ni tako lahko mogoče, ker manjka učitelja in drugih predpogojev. Zato nasvetuje naj bi se napravila kovaška zadruga, kar je popolnoma prav.
Kar se pa tiče ustanovitve okrajni li zastopov kakor jih imajo na Stajar-skem, omeni, da zdaj ni še ugoden čas o tem govoriti, ker imamo drugih bolj nujnih potreb.
Ker se na vprašanje g. predsednika ne oglasi nihče več za besedo zaključi g. predsednik shod.
Iz Brkinov dne 15. septembra leta 1897. Navzlic silno slabemu vremenu se je vršil pri nas toliko zaželjeni volilni shod, kojega je sklical dne 12. p. m. naš ljubljeni gospod deželni in državni poslanec dr. Ant. Gregorčič. Pripravili smo se na to z vsemi močmi, kar nam je v hitrici storiti bilo mogoče. Ko smo zaslišali strel iz topičev na Lokvah in v Matovni, je bilo navdušenje in veselje našega dobrega ljudstva nepopisno. Vse je bilo na nogah, vse je hotelo pozdraviti naše dične zastopnike. Mej gro-menjem topičev se je vršil priserčni vsprejem v Misličih pri prvem postavljenem slavoloku pred krčmo načelnika Frančiška Cergolja. Nato zapojo _ vrli Barski pevci koračnico „živi, živi rod slavjauski1* in jo mahnemo proti naši
cerkvi in župnišču, koder so vihrale naše slovenske zastave — čez 40 v številu — na mladih lipah in mlajih. Tu je bil postavljen oder za naše govornike, a iz topičev se je streljalo neprenehoma. Zdajci povzame besedo g. dr. Gregorčič ter predlaga za predsednika veleč. g. Milana Sašeljna, našega ljubljenega kaplana, čemur ljudstvo z navdušenimi živio - klici pritrdi. Nato nam g. Gregorčič predstavi ž njim došle gg. deželna poslanca Ber-buča in Muho iz Lokev ter g. E. Klavžarja, tajnika iu našega nadžupana Ma-iiorčiča in druge gospode. Najprej nastopi g. Milan Šašelj kot predsednik ter da besedo našemu državnemu poslancu dr. Gregorčiču. Le-ta nam v lepi, miloglasni besedi nariše vse, kar je državni zbor storil do sedaj, vse kar se je med zadnjim zasedanjem v njem godilo, razložil nam ves sedanji položaj iu kaj imamo mi Slovenci upati za bodočnost.
G. Klavžar, kot drugi govornik, nam z živo besedo -riše stanje našega kmetijstva. Posebno povdarja kako bi se moralo naše ljudstvo bolj umno in pridno poprijeti sadjarstva, koje bi donašalo v naših brkinskih hribih veliko koristi in dobička. Priporoča, da se resno osnuje ,,sadjarska sodruga". Naše ljudstvo je z veseljem pozdravljalo ta nasvet. Da se zamore isto prej ko prej vresničiti, obljubil nam je gosp Klavžar, da nas kmalu obišče, ter nas bolj natančno poduči.
G. dež. poslanec Berbuč razklada delovanje v našem deželnem zboru gori-škem. Omenil je posebno pomanjkanja učiteljev na Goriškem iu njih slabe plače. Učitelji nas zapuščajo in si iščejo boljših plač.
Ker je bil dež in se nikdo več ne oglasi k besedi, je predsednik zaključil shod z živijo-klici na našega presvetlega cesarja Frančiška Jožefa.
Ljudstvo se je težko ločilo od naših poslancev. Vstrajalo je kakor pribito na mestu in poslušalo, če ravno je grom in blisk pretresal zrak. Tako strašnega vremena v letošnjem letu n.i pomnimo. Vendar smo bili zadovoljni, posebno ker so nas naši poslanci vkljub slabemu vremenu obiskali. Kakor sprejem, bil je tudi njih odhod prisrčen. Bog živi naše vrle poslance ! Želimo si jih večkrat v naši sredi. — Občinstva zbralo se je do 300 oseb. Bilo bi nas lahko večkrat več. ko bi bilo vreme lepo. Hvala vsem, ki so pripomogli, da se je shod tako častno vršil, posebno vrlini pevcem, ki so s svojim lepim narodnim petjem shod poveličevali. Kviško bratje, le tako naprej!
Politični pregled.
Notranje dežele.
Državni zbor je dne 23. sept. zopet pričel svoje delovanje. Razsajanje nemških mihelnov in socijaluih demokratov je še mnogo hujše nego v zadnjem zasedanju. Ti kričači so počitnice dobro izrabili, da si okrepe prsi in grla. Zbornica je v resnici slična jami razbojnikov. Prvi seji je predsedoval dr. Z ukan kot starostni predsednik. Predsednikom je bil zopet voljen dr. Katlirein, podpredsednikoma pa vit. Abrahamovicz in dr. Kramar. Predložila se je- dolga vrsta nujnih predlogov glede elementarnih nezgod. Drugo sejo so z glasovanjem po imenih popolnoma izrabili nemški ob-strukcijonisti. V tretji seji so se vršile volitve v delegacijo. Za Goriško je izvoljen : Verzegnassi, namestnik Lenassi; za Istro : Gambini, namestnik Bartoli; za Trst:	Baševi, namestnik Hortis ; za
Kranjsko: Šušteršič, namestnik Pogačnik.
Dvoboj grofa Badenija. V sabo to je brzojav raznesel vest, da se je miiii-sterski predsednik grof Badeni streljal z nemškim kričačem, drž. poslancem \Vol-fom. Poslednji je namreč v zbornici razžalil mili. predsednika, vsled česai ga je ta pozval na dvoboj. Iznenadila nas je ta vest. Predsednik ministerstva, ki je prvi poklican varovati zakone, prelomi sam kazenski zakon, kateri v Avstriji prepoveduje dvoboj. In to je poleg t ga storil katoličan, ki ve, da cerkev kaznuje dvoboj z izobčenjem. Ali more tak mož še nadalje ostati na čelu vlade v katoliški Avstriji? Ne iu nikakor ne. Badeni je sicer dal ostavko, a cesar je ni vsprejel. Ranjen je bil Badeni v desno roko. Rana pa ni posebno nevarna, ker je Badeni po dnevi izven postelje, ter opravlja uradna opravila in sprejema obiske. Daleč smo prišli.
Vlada in večina. Pogajanja še do-sedaj niso končana. Vlada bi večino rada izkoristila proti opoziciji, a noče se prav nič vezati proti večini. Rada bi spravila v večino Italijane, ter spodrinila našo slov. krščansko zvezo,- ki ji najmanje ugaja. Pri čem da smo, še ni zua-no. Vederemo !
Nemiri na Hrvatskem. V Sjenici, okraj Pisarovina, raznesli so vest, da razobesijo po cerkvah mažarske zastave in da se mora ves narod pomažariti. Ko so prišli v vas trije uradniki z namenom, uravnati neke posestne zadeve, se je zbralo do 4000 kmetov, padlo po uradnikih ter jih potolklo. Kmalu je bilo na mestu orožništvo in vojaštvo.
Vsled tega je vlada izdala naredbo, s katero se vpelje nagli sod, t. j. v to svrlio sestavljeni sod sme v 2-1 urah izreci smrtno obsodbo nad vsakim, kogar zasačijo ali morda le sumijo, da se je udeležil ali se udeležuje javnega nemira. Koliko krivic se bode pač tem potom zgodilo! Toda vse to se bode enkrat maščevalo.
Vnanje države.
Katolikom v Rusiji se je izpolnila zopet jedua iskrena želja. Car Nikolaj je namreč zaukazal, da se več ne sme siliti katoliških šolarjev k obisku pravoslavne službe božje. Tudi molitev v šoli se mora opraviti po obredu vseli veroizpovedanj. Drobtinica, ki pa ie razveselila ruske katolike.
Grško-turško mirovna pogodba je slednjič vendar podpisana. Po tej pogodbi mora Grška plačati 4 milijone turških funtov odškodnine, in odstopiti del Tekali j e. Ko bode Grška zbornica sprejela to pogodbo, se še-le turške čete umaknejo iz Tesalije. Tedaj ne bode še tako hitro konec.
Švedija in Norvegija ste na slovesen način obhajale 25 letnico vladanja kralja Oskara II.' Kralj pa tudi zasluži to proslavje.
Španci na Kubi. Vojno stanje na Kubi je v zadnjem času prežalostno. V domovino povrnivši se general Ochando pripoveduje, da je bilo tedaj, ko je on ustavil Kubo, nič manj kot 40.000 vojakov v raznih bolnicah.
Kaj novega po Slovenskem?
Na Kranjskem — V Kranju so slovesno blagoslovili novo gimnazijsko (poslopje, ki ga je sezidala kranjska me-•stna občina. — Občina Brezovica je vrlega nadučitelja g. Iv. Kogej-a imenovala častnim občanom. — V Sakovi vasi pri Kočevju je pogorelo 5 poslopij. Za-‘. .žgali so otroci. — V tivolskem gozdu v '''Ljubljani so našli mrtveca, ki je bil že ■tri dni mrtev. Zločin je izključen. — V Keserjih pri Radoviči je strela v hlevu ■ubila vola, — V Št. Petru na Krasu prosijo za lastno sodišče. — Na Cernučaii so v nedeljo blagoslovili novo cerkev. — Pri sv. Jakobu v Ljubljani so v četrtek v novo zgrajeni zvonik obesili nove zvonove. — Vinski pridelek na Dolenjskem vsled obilega dežja ne bode tako bogat, kakor se je pričakovalo. — Zaprli so v Ljubljani trgovskega pomočnika, ki je kradel pri svojih gospodarjih, blago pa prodajal trgovcem po deželi.
Na Štajerskem. — Gospodarsko-obrtni shod se je vršil v Žalcu. -— Občina Št. Vid na Planini je sklenila slovenski poslovati. Tako je prav. — V Žusemu je treščilo v graščinsko žago. Škoda znaša 1500 gld. — Pri Radgoni je ogenj vpepelil tri hiše. — V Gočovi v Slov. Goricah so našli ubitega 24 letnega Jan. Kron vogel. — V Malem vrhu v Slov% goricah se je zgrudil na semnju Karol Škofič, ter bil v nekaterih minutah mrlič. — Pri Sv. liju je padel Jožef Širec v veliko kad, v katerej so nasipane -češplje, ter se je v njej zadušil.
Na Koroškem. — Telefon dobijo v Celovcu menda že oktobra meseca — če bo res ! — y Glinici je utonil učenec V. Enzfeldner i2 Celovca. — Železnica zkozi krško dolino je dovoljena. Zidala jo bode tvrdka Haserl in Štern na Dunaju. Z delom pričnejo prihodnjo leto. --Avstrijski pivovarji so imeli dne 7. in S. t- m. shod v Celovcu. Mesto je razobesilo na trgih svoje frankfurtarice. Vsakemu hočejo pokazati svoje „nemštvo“.
—	Petindvajsetletnico svojega obstanka je praznovala dne 19- t. m. slovenska posojilnica v Št. Jakobu v Rožu ! Čestitamo ob tej priliki najstarejši naši slovenski posojilnici, želeč, da i v bodoče prav krepko deluje v blagor naroda našega. — V Celovcu se je nastanil slovenski odvetnik dr. Kraut. Koroški Slovenci ga bodo gotovo podpirali. — Nove zvonove dobijo v Št. Juriju ob Zili
NO¥I <3 Sr
Gorica-
Gospode naročnike prosimo, da vendar enkrat dopolnijo svojo dolžnost, ter nam pošljejo naročnino.
Oporoko pokojnega kuezonadškofa so našli v neki molitveni knjigi. Blagi vladika je zapustil vse svoje premoženje, ki itak ni bilo veliko, Andrejevišču.
C. g. Jos. Primšar-ju se zdravje vrača in boljša: molitev pobožnega ljudstva in spretnost zdravnikova sta ga rešila smrtne nevarnosti.
Zlato mašo obhajal je pret. nedeljo v Gorici pri sv. Ignaciju Antonin Nanuti.
Dr. Aleksij Rojic se je povrnil v Gorico ter ordinuje ob navadnih urah.
Slučaj, ki ni slučaj. Italijanski poslanec Imbrijani je imel 20, sept. v Sieni slavnostni govor pred spomenikom Garibaldijevim v proslavo oropanja Rima papežu. Predno je dokončal govor, zgrudil se je pred spomenikom. Zadel ga je mrtvoud. Primorsko neodrešeno časopisje je vsled tega v globoki žalosti. Natančno objavlja, posebno „Sentinella“, brzojavna poročila o stanju Imbrijanije-vem. In zakaj ? Ime Imbrijani znači cel program. On je zastopnik težnje, da se Primorsko in Trident priklopita Italiji. Iz tega je pač razvidno sočutje naših neodrežencev do zastopnika njih srčnih želja. Če to ni izdajstvo, potem pa res ne vemo kaj je.
Dr. Pavel Frapporti, goriški odvetnik, je izdihnil svojo blago dušo. Pogreb se-je vršil v ponedeljek zjutro. Pokojni je bil zvest sin katoliške cerkve, ter vedno pravičen in prijazen Slovencem. Svetila mu večna luč!
Napad. V nedeljo dopoludne, ko so šle usmiljene sestre mestne bolnišnice iz stolnice, je neki Jakob Ussai v ulici Dreossi petkrat ustrelil na nje. Zadel je sestro Anakleto v stegno desne noge. drugi pa prestrelil krilo. Napadalca so zaprli. Bil je več let v hiralnici, a je bil odpuščen. Toda sestre pri vspreje-manju in odstavljanju nimajo nobene besede.
Napadena sestra Anakleta je bila do lani v slov. Alojzijevišču, torej ni bila pet let v istem zavodu z napadalcem, kakor poroča neki goriški list.
Bohinjska železnica. Vlada ima že pripravljen načrt o železnici čez Ture in skozi Bohinj v Gorico. Vprašanje je, ali naj se zidate obe progi h kratu. tipanje je, da dobimo vendar enkrat toli potrebno zvezo.
Mestna užitnimi za dobo 1S98-1890 se je zopet izročila jedinemu ponudniku — tvrdki Gorup za 94.000 gld. Tvrdka je privolila mestni občini, da bode nadzorovala nastavljanje uradnikov in služabnikov užitninskega oddelka in mitničarjev. Torej tudi tu hočejo preganjati Slovence. In potem hoče „Coriiere“ trditi, da je dr. Franko na vse slovenskem shodu lagal.
Dopolnilna volitev v deželni zbor, goriški za skupino mest in trgov Cervinjan - Tržič - Gradež bode dne 22. oktobra. Ker je dosedanji poslanec dr. Lovisoni o bolet na duhu, je razpisana dopolnilna volitev. --
Tombola v Gorici bode - pa saj Slovencem ni treba vedeti kedaj. „Sen-tinela“ je že naprej trobila, da_ Slovencev ne trebajo pri goriški tomboli, da opravijo brez njih. Ako njim, nam še bolj prav.
Umrl je v sredo c. kr. sodni svetovalec g. Ambrož Flegar.
Volitve členov v komisije za pridobninski davek. Volilni možje političnega okraja goriškega volijo 5. oktobra v Gorici zaupne može v komisijo. Za tominski okraj bo glavna volitev dne U. oktobra, v Tominu, za sežanski okraj pa dne 14. oktobra v Sežani. V to komisijo treba voliti razumne, poštene može. Za to treba, da se volilni možje posameznih davčnih okrajev med saboj dogovore, da izbero sposobne zaupne može. Te komisije so velike važnosti, in bode od njih mnogo zavisno. Na delo torej!
Delavska zavarovalnica proti nezgodam v Trstu. Objavili smo že, da je notranje ministerstvo razpustilo ravnateljstvo te zavarovalnice. Ta zavarovalnica je ustanovljena v zavarovanje delavcev proti raznim nesrečam. Vendar je ta zavarovalnica kaj pristranski postopala z ponesrečenimi slovanskimi delavci, dasi se je italijanskim dovolilo vse.
V	ravnateljstvo so se namreč vrinili sami Italijani. Ker so zdaj razpisane nove volitve, opozarjamo delodajalce in delavce, da se pripravijo za nje ter se organizu-jejo. Več, ko bode določen dan volitve.
Sodnim pristavom v Tominu je imenovan finančne prokurature koncipist dr. Viktor Ahačič.
Utopljenca so v torek pri podgorskem jezu potegnili iz Sočr Bil je baje neki mož iz Št. Florijana.
Nesreča. V podgorski papirnici padel je tram na glavo delavke Merva Ane, ter jo nevarno ranil. Prepeljali so jo v bolnišnico.
Italijanska šola v Podgori. Ko je sklinil c. kr. okrajni šolski svet za goriški okraj, da se opusti italijanska
šola v Podgori, ker ni imela postavnega števila otrok, začeli so Italijani delati na vse kriplje, da spravijo kar največ otrok v šolo. In res poroča „Corriere“, da so dosegli postavno število (40). Zvedeli pa smo, da jih je v šoli samo 89, in še teh jeden nima 6 let. Kaj bode pač vlada ukrenila nasproti sklepu okrajnega sveta.
Italijanske pridige na Sv. Gori.
„Mattino" prinesel je vest, da bodo v prihodnje na Sv. Gori tudi italijanske pridige, katere misli vpeljati č. g. vodja Leban „iz ljubezni do Trsta in da vstreže željam tržaških božjepotnikov. In vendar
o	tem na Sv. Gori nihče ne ve ! Dozdeva se nam kdo bi bil to raco spustil v „Mat-tinu" ! Da se pridiguje italijanski ob velikih shodih, ko je število italijanskih romarjev obilno, temu ne bode ugovarjal noben pameten človek. Ali da bi se stalno vpeljavale italijanske pridige, nikakor ne bi bilo umestno.
Slovenska krščansko socijalna delavska zveza se snuje v Ljubljani. Zveza bode združevala vse delavske sloje različnih krščansko-socijalnih organizacij, bode nekako zbirališče krščansko soci-jalnih delavcev. Namen ji bode, izobraževati delavce, prirejati jim poučna predavanji!, zabavne shode in omisliti jim večjo knjižnico. To je velikega pomena za versko in narodno mišljenje slovenskega delavstva. Kedaj pač osnujemo tudi v Gorici prepotrebno kršč. društvo za slovenske delavce, v katerem bi se združevali delavski sloji v Gorici, poučevali, zabavali, potrjevali v veri in narodnem ponosu.
Predrzni tatovi V Rubijo so se tatovi pripeljali z vozom. Poskušali so ulomiti v nekoje prodajalnice, a morali so jo odkuriti praznih rok in s praznim vozom.
V	Renčali so imeli 21 in 22 septembra občinske volitve. Zmagala je v vseli treh volilnih skupščinah stranka dosedanjega župana g. R. Žnidarčiča. Nasprotna, zadnji čas zasnovana stranka je vkljub strastni agitaciji sijajno propadla. Doživela je, da stara prislovica: „kdor drugim jamo koplje, pade sam va-njo“, je še vedno resnična in veljavna. Največ ji je pa k sijajnemu porazu pripomogel bojni klic: proč s „farjem“ in nadučiteljem.
Glavna voditelja tej stranki sta dva. Jeden. (sicer renski rojak, a drugod službujoč) se je lotil te težke borbe iz samega dolgega časa, ker nima nič dela, in nekoliko tudi iz sovraštva do nekih oseb, drugi, ker bi se rad vsedel na žu-panijsko stolico, za katero je pa toliko sposoben, kakor kozel za vrtnarja.
Pri agitaciji sta se štulila tudi za narodnjaka. A koliko je njiju narodnjaštvo vredno, nam kaže dejstvo, da sta se zvezala s „sIavno“ znanim' italijanašem Lukežič-Culotom in še dvema drugima Lahoma.
Sedaj vidita, da na tem svetu ne gre vse tako, kakor si kdo želi, tudi takrat ne, kadar se zaliva, maže in denar trosi.
Zatoraj jima (in vsem drugim, ki so se dali od n ju na led speljati) prav prijateljski svetujemo, naj za prihodnje volitve opustita vsak boj, in se raji z vsemi veljavnimi in razsodnimi vo-lilci dogovorita,’da se bodo volitve vršile v miru, edinosti in ljubezni, in da bod-o izvoljeni oni, ki so vneti za moralni in gmotni blagor občine.
Iz Vipavske doline. — Trga se grozdje, „bendimo* imamo ali če hočete „tombolou z vinom.
Nil, letos ne bode niti najboljša letina pa tu.li ne najslabsa. Prvič ni res, da bi bila toča vse vprek potolkla na Vipavskem; res je da je še precej pridelka.
Kar je pa glavno, je to, da letošnje vipavsko vino je dobro, izjemno dobro, in zraven pa niti ne posebno drago, če pomislimo, da je drugodi tira „falila“, kakor n. pr. v Furlaniji itd. Srednje dobri pridelki se bodo prodajali po 16 — 17; boljši po 18 —19 ; narboljši pa po 20—21. Kupcev je že nekaj prišlo; upamo pa, da jih pride še veliko več, zlasti iz bližnjega Kranjskega. Le naj pridejo ; prazni ne bodo odšli. Samo da pokusiš vipav-ca, pa se ne moreš ločiti od njega, ampak ga kupiš po pošteni ceni.
Da bi ga le bilo še več! Pa kaj čemo : pomladnje deževje in poletna suša nam je letos precej škodila ozir. na količino, sicer je pa kakovost boljša. Bog nam za naprej ohrani kakovost letošnjega vina in pomnoži vinske pridelke, in pripelji k nam obilo, poštenih kupcev, pa bo šlo 1 —
Umor. Osem mladeničev iz Moše se je podalo v Koprivo. Na povratku sprla sta se 23 letni zidar Pujo in ope-
kar Russian. Pryi je Russiana zabodel v prsi, da je na mestu obležal mrtev.
V	Korminu je kmet Žigon Jožef žgal žganje, ter dal loletnemu sosedovemu sinu Samiz Avgustu piti toliko žganja, da je otrok vsled vnetja v želodcu umrl. O nespamet!
Cerkev sv. Danijela pri Volčah je starinski ostanek izza prvih časov krščanstva. Sedaj se bode ta znamenita cerkvica prenovila na državne stroške. Inženir Tomasi je dobil nalog, da izdela potrebne uačrte.
Tombola v Kanalu. Pretečeno nedeljo je napravilo naše veteransko^ društvo tombolo z obligatnim plesom. Čudno je to. da so od c. k. okr. glavarstva javni plesi prepovedani, in vendar sta bila pri nas v 14 dneh dva javna plesa. In-dovinala grillo!
Iz Jageršč se nam piše, da je letošnja letina nekoliko boljša od lanske, vendar pa še nezadostna, da bi ubogo ljudstvo moglo odgovarjati vsem tirjat-vam. Vkljub temu pa so letos popravili po potresu poškodovano cerkev, sezidali nove zakristijo ter popravili župnišče. Angeljsko nedeljo imeli so šolski otroci prvo sv. obhajilo, katera slovesnost je bila tako ganljiva, da so i odraščeni bili do solz ganjeni.
Novi poštni urad v Bračanu se je otvoril današnjim dnevom.
Na Bovškem se vsled zadnjega deževja vode zelo narastle. Nastala je tudi občutna hladnost. Mostu čez Boko še tudi niso dodelali
Rilienberk za Alojzijevišče. Zopet letos seje nabralo v vrli rihenberški občini okolu pet in pol hektolitrov izvrstnega vinskega mošta. Z veseljem jemljemo na znanje, da je ta občina bila letos bogato obdarovana z vinom in voščimo Božjega blagoslova tudi za naprej!
Za Alojzijevišče so poslali: Mon-signor Šref. Bensa BO g!, č. g. Iv. Rojec kurat 5 gl., č. g. Fr. Červ vikar 2 gl., preč. g. Ant. Hvalica, dekan 3 gl., preblag. g. Jožefa Smuč 100 gl.
Bog blagoslovi darove in stotero poplačaj našim dobrotnikom !
„Šolski domil v Gorici. III. izkaz do 28. sept. Oglasili so se še sledeči gospodje kot ustanovniki z doneskom 100 gld.: Dr. Andrej Lisjak, zdravnik v Gorici ; Klančič Anton, dež. poslanec, župan in veleposestnik v Podgori; Jakil Andrej, tovarnar v Rupi; Jonko Matej, veletržec v Bovcu; Kragelj Andrej, c. kr. prof. v Gorici; Rodoljub v Gorici; dr. Fran Kos, c. kr. prof. v Gorici; Kovačič Ignacij, veleposestnik pri Sv. Luciji na Mostu ; Kumar Valentin, c. kr. učitelj na vadnici v Gorici; Budin Anton, kurat v Pevmi; Mose Jurij, trgovec v Gorici. — V plačali so: dr. Anton Gregorčič, drž. in dež. poslanec 1000 gld.; dr. Henrik Tuma, dež. poslanec in odbornik 500 gld.; grof Alfred Coronini-Cronberg še 135 gld.; Vodopivec Fran, okr. šolski nadzornik 16 gld. 87 kr.: Klančič Anton, dež. poslanec, župan itd. 41 gld. 80 kr ; Rodoljub v Gorici 11 gld. 80 kr.; msg. Fr. Avgust Košuta 11 gld. 80 kr.; Goriška tiskarna A. Gabršček 11 gld. 80 kr.; dr. Aleksij Rojic, zdravnik v Gorici 11 gld. 80 kr.; Jakil Andrej, tovarnar v Rupi 10 gld.; Jonko Matej, veletržec v Bovcu 50 gld.; dr. Andrej Lisjak, zdravnik v Gorici 100 gld.; Premrov Ludovik, železu, uradnik 5 gld. Lazar Anton, župnik v nemšlc. Rutu 5 gld.; Ceket, Fran, vikar v Štjaku 3 gld. ; Primšar Josip, župnik v Podmelcu 5 gld. ; Uršič Marija v Kobaridu 1 gld.; Uršič Tomaž v St. Petru I gld. ; Novič Fran v Gorici 2 gld.; Hvalica Anton, dekan v Št. Petru 4 gkl. ; Vales Marko, kurat v Branici 5 gld.; Leben Ivan, kurat v Libušnji 5 gld.; Strnad Fran, nadučitelj v Črničah 1 gld.; Munih Jožef, trgovec pri Sv. Luciji 5 gld. ; Gril Jakob, trgovec v Gorici 5 gld. ; Lužnik Fran, župnik v Volčah 5 gld.; Štubelj Filip, posestnik v Šmarijah 5 gld.; Pavletič Josip, župnik v Renčah 4 gld. -Skupaj 1962 gld. 87 kr. — Po prejšnjih dveh izkazih 1080 gld. 57 kr. — Toiej skupaj 3034 gld. 44 kr.
Presrčna hvala vsem darovalcem! Bog povrni stotero ! — Rojaki! »Šolski dom“ je za naš narod sveto podjetje; sveta dolžnost je torej vsakemu rodoljubu, da je po svoji moči podpira.
Trst-Istra.
Konec gonje. Grozen krik je nastal po listih radi suspendiranja kapelana Vrbke. Še veči pa je nastal po laških in nemških listih, ko je tega duhovnika tržaški škof sprejel v svojo škofijo. Sedaj pa je tržaški ordinarijat poslal izjavo, iz katere je razvidno, da se je vsprajem Vrbke v tržaško škofijo izvršil v sporaz-umljenju s škofom poreškiui. Vzrok sporu
(Sil*. 130
PRTMORSKT LIST
med škofom in Vrbkom je bila raba lir-vatskegfti petja pri petih sv. mašah, ne pa raba slovanske liturgije, kakor so poročali nekateri listi.
Okrajnim Vojskim nadzornikom Za kopenski 'okraj je imenovan učitelj -iščni profesor Fr. Finžgar. G. J. Kožuh je na lastno prošnjo rešeti službe nadzornika.
Zlalo mašo je v nedeljo obhajal preč. g. župnik Vovk v Bazovici. Vrli gospod že nad 25 let pastiruje v Bazovici. Domačini in okoličanska pevska društva so ta jubilej slovesno proslavili.
Zlato mašo je obhajal v Dolini dne 21. septembra veleč, kanonik g. Jurij Jan, vpokojeni dekan in vitez Fran-čišeic-Jožefovega reda. 'Slavnost je bila velikanska. Udeležili so se je mnogi dostojanstveniki in prijatelji ter vsa župnija, katero je vodil slavljenec blizu ‘30 let. Na mnogaja leta!
Kmetijske in vrtnarske družbe za Trst in okolico načelnikom je bil izvoljen posestnik in dež. poslanec g. Ivan Gorjup, podnačelnikom pa g. dr. Matej Pretner.
V	Barkovljak je učiteljica iztrgala učenki iz las slovenski trak s katerim ji je mati povezala lase, rekši, da takih trakov se ne sme nositi. Razgreti učiteljici bi predpisali mrzlo vodo, da se nekoliko ohladi in spomni, daje i ona po rodu Slovenka.
Radi volilnih izgredov na Ivon-tovelju je deželno sodišče kaznovalo Ivanko Bukovec na 4 mesece, Jožefo Guštin na 3 mesece in Avgusta Bratulič na 4 mesece težke ječe. Obtoženi so bili. da so na večer volitve za okolico metali kamenje v hiše Mavronerjancev. Sedaj bode menda že konec.
Nadobudna mladina. V četrtek 8 dni je šla neka gospa na pokopališče pri sv. Ani v Trstu. Vračajočej se zakriči 10 letna deklica : Gospa, glejte zgubite pismo iz žepa od zadej. Dam vam iglo, da bolje zaprete žep. Deklica je res z iglo zapenjala žep. Ko je gospa deklico hotela nagraditi z par novčiči, zbežala je deklica, a gospa se je prepričala, da jej je mlada tatica ukradla iz žepa sre-bern goldinar, jedno krono in druge malenkosti. Ko je gospa jela kričati, vrgla je tatica sicer od sebe srebrni goldinar, a urnih nog srečno odbežala. Kaj bode pač iz takih otrok ?
Potres seje čutil v Trstu dne 21. septembra ob 2. popoludne. Ta potres se je čutil tudi po goriški okolici. Posebno liudo je bil ta potres v italijanskih mestih Sinigaglia in Jesi. V pervem mestu se je porušil zvonik, v poslednjem pa več hiš.
Nesreča. Na Videli v Trstu igral se je 12 letni Ivan Hrovatin z mlajšim bratom na openski cesti ter prišel pod mimo vozečo kočijo. Dečka so nevarno ranjenega prepeljali v bolnico. Stariši pazite na svoje otroke.
Uboj. V Rojami sprla sta se radi igre v krčmi nekega Italijana dva delavca. V prepiru vrgel je jeden kroglo v glavo drugemu s tako silo, da je ranjenec kmalu umrl.
Zopet velika nesreča na železnici. Iz Reke se poroča: Pii Kapošvaru je trčil v nedeljo zvečer brzovlak ob vojaški yl«k. Ubitih je bilo deset oseb, strojevodja, trije zavirači in šest vojakov, težko ranjenih pa 50 oseb. Več voz je bilo popolno razbitih.
Usmrtil se je deželnosodni tajnik Henr. Kaderk v Trstu. Na možu so opazovali že dalje časa znamenja otožnosti.
Zlate besede. Novoimenovani predsednik dunajskega višjega sodišča vit. pl. Krall je imel o nastopu svoje službe lep govor, v katerem je med drugim posebno naglašal načela, kako je vršiti kazensko pravosodstvo, rekoč:
„Vrše kazensko pravo naj se sodniki vedno vprašajo:	„kaj	je	pravica
onemu, ki stoji pred- nami?" I obtoženec ima tako pravico, da se ne sme ravnati žnjim kakor z obsojencem, dokler ni izrečena obsodba o njem. Tako pravico ima vsakdo, ki je zamotan v preiskavo iz kakoršnihkoli razmer, da se ne izreče zapor o njem, dokler niso popolnoma dani za-to vsi zakoniti pogoji. Ni smeti sumiti, da bi ubežal vsakdo, ki je revež ! Preiskujte točno, ako vam je soditi v takih slučajih, da-li obstoje istinito nujni vzroki, (la se Icomu odtegne dragocena svoboda !*
Da bi te besede odličnega sodnika le obveljale pri vseh sodiščih.
Strašna nesreča na Reki. Dne 21. sept. zvečer je vozil parnik ,,lka“ iz Novega v Reko. Zavivšemu v reško luko pride mu nasproti angleški parnik „Ty-ria“, ki se z vso silo zaleti v parnik „lka", „lka“ se je vlekla še 50 m. napi ej, naluat pa se je dvignil njen spred-
nji del, in v jedni minuti se je pogreznil parnik v 60 m. globoko morje. Prizor je bil strašen. Utapljajoči se potniki go klicali na pomoč. iLti'0 so jim prihiteli na pomoč s čolni, a rešili so le 20 oseb, drugi pa so našli grob v mrzlih valovih. Utopili so se vseučiliščni profesor dr. Kopallik, župnik iz Kostrene Pavličič. Na parniku je bil tudi inženir Jož. Dol-jak, rodom Solkanec, kateri se je boril z valovi, dokler ga niso rešili v čoln. Čudno, da v zadnjih letih tolikrat trčijo ladije, in da so obično Angleži, ki zabodejo tujo ladijo.
Petdesetletnica službovanja praznovali so nedavno trije avstrijski vojskovodje : admiral Makso barou Ster-neck, desna roka Tegetthoffova v slavni bitki pri Visu, kateri je s svojo ladijo preklal laško ladijo „Re d’ Italia", da se je koj potopila, dalje admiral pl. E-beran in podadmiral Barry. Cesar je admirala Sternecka odlikoval z velikim križcem Stefanovega reda in posebnim zahvalnim pismom, admiralu Eberanu pa [ je podelil red železne krone prve vrste.
Kje je več zločinov ? V avstrijski državni polovici je 22 kaznilnic, in sicer IG za moške hudodelnike, a 6 za ženske. Na vseh je bilo zaprtih pretečeno leto 14.102 moških ter 1811 ženskih o-seb. Po narodnosti je bilo 6205 Nemcev, 7375 Slovanov in 522 drugih narodnosti. Pri Nemcih pride že tedaj na 1354 prebivalcev jeden zločinec, pri Italijanih in Rumunih na 1703, a pri Slovanih se za-more še le na 1998 ljudi jemati jeden hudodelnik. Tudi ta statistika je prinos za izjemno kulturo „H.errenvolka“.
Peronospora ali strupena rosa ter način kako se. tej bolezni obraniti, je naslov knjižici, ki jo je izdal Anton Kosi učitelj v Središču. Knjižica je prav poljudno pisana ter bode gotovo mnogo koristila vinogradnikom. Priporočamo to knjižico, ki se dobiva po 10 kr. pri pisatelju g. Ant. Kosi-ju v Središči, Štajersko.
Unio catholica je imela dne 0. julija na Dunaju sedmi občni zbor. Predložen je bil račun za 1. 1896, ki kaže 11.057 gld. 54 kr. prebitka. Iz računa je razvidno, da je društvo dne 31. dec. imelo 31.447 članov in da je vrednost zavarovanja proti ognju znašala 44.385396 gld., zavarovanih zvonov 4.198.331 gld., proti toči 59.015 gld. Dohodkov je bilo 162.844 gld. 47 kr., poškodovanim pa se je izplačalo 86.056 gld. 14 kr. V 63. slučajih se je škoda izplačala cerkvam, du-hovstvu in cerkvenim patronatom. Občni zbor je izrekel zaupanje vodstvu.
Glavni zastop je pri Antonu Zollia Riva Coino št. 17 v Gorici.
Listnica ured : G. Likar: Vaše „Posln-110“ za sedaj nemorenio objaviti.
~~ zahvala
Podpisani pogorelci na Idriji pri Bači štejemo si v dolžnost vzajemni zavarovalni banki „Slaviji“ v Pragi tem potoni javno zahvalo priznati, ker nam je hitro po požaru generalni zaston v Ljubljani po ravnateljevem namestniku gospodu Pfibil-n škodo precenil in v popolno našo zadovoljnost tudi izplačal.
Zato vzajemno banko „Slavijo" vsakemu najtopleje priporočamo.
Idrija pri Bači dne '22. sept. J897.
Tom. Baloh, Ant. Mrak, M. Leban,
pogorelci.
Na prodaj
ima 15 kvintalov debelih butirk in 50 kvintalov lepili (hrušekj paznic Ivan Brišar na Bukovem št. 32, p. Cirkno.
M ♦	♦% • ♦ ******* * * * • »*• •*• ***•*••*•••**•••**••••••»
Ed. Pavlin,
V Gr01'ici
v Nunskih ulicah št. 10.
nasproti gostilne „Belega Zajca11 usoja priporočiti preč. duhovščini in sl. občinstvu svojo veliko zalogo nagrobnih vencev vsake vrste, rož za cerkve, palm, šopkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, mrtvaških oblek, rakev vsake velikosti, zlatih čerk, lesenih stajal za palme, zlatih loncev, svilnatih trakov vsake širjave in barv, črno rumenih, trobojnic, bisernih vencov, papirja (manšete) za šopke, papirja v vsakih barvah za izdelovanje cvetlic.
Belega in črnega papirja in zlatih nog za rakve, zlata za olepšanje.
Vse po najnižjih cenah
Opozarjam tudi da tiskam črke na perilo in sprejeman vsa v to stroko spadajoča dela.
Vozniki v Gorici in z dežele, pozor!
Secllar
Valentin Ferjančič
naznanja, da je odprl svojo
sedlarsko delavnico
v Gorici v Vrtni ulici v hiši grofa Tliurna nasproti odprtemu sadnemu trgu.
V	svoji delavnici prodaja vse potrebščine za zasebnike, voznike, jahalce, torbice, kovčege itd. izdeluje navadne in najfinejše vprege in oprave za jahanje.
Priporoča se toplo svojim rojakom in slavnemu občinstvu v Gorici in z dežele.
Prvi fotograftčni zavod
luiili
v Gorici
poleg škofije prevzame vsa v fotografi-čno stroko spadajoča dela.
Neprekosljivo delo jamči.
Cene poštene.
Sveča r f. Rtppl v Gorici,
\as
Solkanska cesta št. 9.
priporoča prečastitim cerkvenim oskrb-ništvam ter slavnemu občinstvu, garantirane pristne, čebelno - voščene sveče kilg. po 2 gld. 45 kr.
Za pristnost teh sveč jamčim z 1000 kron.
V	Trstu ima zastop in zalogo mojih sveč g. Iv. Lavrencich trgovec s cerkvenim orodjem in paramenti, Piazza Piccola za palačo municipija v Trstu. Ima v zalogi tudi sveče za pogrebe.
a
„Janus
vzajemna zavarovalnica za življenje na
Dunaju ustanovljena 1. 1840.
Zavod zavaruje za slučaj smrti v najraznovrstniših kombinacijah ter sloni na podlagi vzajemnosti, vsled česar čisti letni dobiček pripade društvenikom.
V	56 letnem obstanku se je pri zavodu zavarovalo:
101 800 oseb s 130,760.000 gld. kapitala in 825.000 rente.
članom in njih pravnim naslednikom se je izplačalo 18,400.000 gld.
Na premijah (bonus) se je povrnilo 1,994.000. gld.
Kot zavarovanje za slučaj dožive-nja in smrti se posebno priporoča.
a.) zavarovanje glavnice, ki se ima izplačati po 20, 25, 30 ali več letih, ako
I	zavarovanec še živi, ali pa povrnitev | vseh vplačanih premij s 4% obresti, ako-bi poprej umrli (Tarif II. H.).
b.) zavarovanje glavnice, ki se izplača kedarje zavarovanec dosegel določeno starost, ali pa takoj po njegovi smrti (Tarif II. G.).
Osrednja pisarna je na Dunaju I.
Wipplingerstrasse 30 (Janushof).
Zastop za Primorsko in Kranjsko
v Gorici, Via Ponte Isonzo.
_ figam*
■C-'
pekovski mojster na Kornu v Gorici
zvišuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega za nove maše in gadove, kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila zvršuje tueuo in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za uje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
Slovenska tvrdka ustanovljena 1. 1S76.
Jo Pipah & (\ v Trstu f
mar v ifi Valdirivo št. IH
ima veliko zalogo in prodaja le na debelo
kavo, riž, južno sadje, olje vseh vrst za jedilo, za stroje, ribjo mast za strojarje itd.
Priporoča se .trgovcem v Gorici in na X deželi za obilne naročbe.	^
ca	,	m	JSiMT
NAJNIŽE CENE	I
<
QQ
M
LU
cc
h-
cn o
Q_
<
CC
ca
"V
sred Semeniške ul.‘ce proti Placuti na desni h. št. 10.
Velika zaloga
pisarniških n šolskih potrebščin. Raznovrsten papir in papirnati izdelki.
Knjige: molitvene, šolske, vpisovalne i. t. d. ni M i « a-*	■■	kb
SVETE PODOBE
Tiskovine za duhovnije in županije.
Tiskanje zasebnih tiskovin : raČUROV, napisov i. t. d.
Posetnice (vizitke) 100 navadnih 60 kr,; finejih 70 kr. Pergamentni papir za maslo zavijati. Svilen papir in peresa za umetne cvetlice. Svetilke za veselice.
Olepšava in papir za rakve (mrtvaške truge). Sindetlkon, zlepi ubiti percelan, steklo i. t. d. črnilniki, ravnila, svinčniki, ročniki, peresa, pečatni vosek, oblati, ploščice, pisala, gobe, radirke, tinta, prah za tinto itd.
ro
ZX3
3»
“O
O
GO
-H
30
m
M«
oo
>
a n a o aziNrvK