OČITNI SLUŽBI VZETE IZ OTAIRM&SMB V KATERIH NATIS SO NAR ČASTITIŠl INO MILOSTLIVSI MURŠIČ SiAWlSl _L \ (J Ei.A T > 2 sr ji C<4/B.ACtt 18. DAN GRUDNA 1844 DOVOLILI. cDRUGI NATIS) V GELI, PER ilOKEFU KA.IGERJI BERVARJI. 1854. / ■ ' '' , / ■ CERKVENE PESMI. I. Per sveti maši. Perva (peta). K zadetku. 1. Bog! v prahu pred tebo leži, Ta človek, tvoja stvar, Serce k tebi v nebo dem, Oči pa na altar; Oberni se ti z gnado k nam, Naše grehe odpusti nam; Spred tebe ne zaverži nas, Vboge grešnike noben čas, Ne zaverži nas, Grešnike noben čas. 2. Zapravli svojo erbšno smo, S tem zgubljenim sinam, Ker smo z njim živeli grešno, O Bog! odpusti nam. Naši grehi nas grivajo, Solze se z oči vlivajo: K poboljšanju nam daj pomoč, Pošli nam svoje gnade luč, Te gnade luč, Te božje gnade luč. 3. Mi vsi stvari smo tvojih rok, Z gnado na nas poglej, Nam slabim ti daj moč, o Bog! Tebe častiti vselaj: Tebt postav’mo na altar, Za ofer en nebeški dar, 6 Cerkvene pesmi. To drago kri, ktero je bil, Kristus, tvoj Sin za nas prelil; Za nas prelil Tvoj Sin za nas prelil. Gloria. Vse kar živi na svetu, Čast, hvalo Bogu daj, Noj njega ime sveto, Hvali na vekomaj. Bog Oče, Sin, Duh sveti, Peraone tri, en Bog, Vso čast majo prejeti Od vsili vernih otrok. Po branji. Kristus je (mi spoznamo) Moder, resnični Bog, Z njegovih vust imamo, Ta evangelski vuk. Ta vuk, vselaj ta pravi, Je bil no bo spoznan, Kdor ga v serci ohrani, Srečen je tist kristjan. Kredo. 1. Ves mogočen! — tukaj klečjoče, Tvoje stvari spoznamo vsi Vselaj, de ti naš Bog in Oče, Iuo vsih reči stvarnik si. Tud Jezusa, de je tvoj sveti Sin, kterga si večno rodil, On od svetga Duha spočeti, Je rojen od Marije bil. 3. Leta Jezus je z nebes prišel, De bi on z Bogam spravil nas, Naš dolg sprejel iuo odrešil, Na križ smert storil tist čas; Gor je vstal, smert, pekel premagal, Zdaj na desnic’ Očeta je, I. Per sveti maši. P er v a, 7 Ne bo dolgo priti odlagal, Žive no mertve sodit vse. 3. Verjemo, de sveti Duh viža Zerkuv ino te verne vse; K njegovi milosti perbliža Naj ta zgrivani grešnik se: Na sodni dan bomo gor vstali; Svetniki pomagajte nam, De b’ tedaj na desnici stali, Ino v nebe'sa peršli k vam. Darovanje. 1. Gospod! naj k tebi pride Od tih duhovskih rok Ta ofer, naj se snide K tvoji časti, o Bog! Naj k odpušanju bode, Naših grehov, — no nas. Nas reši od vse škode, Zdaj noj na zadni čas. 3. Iz kruha ino ’z vina Se ta ofer stori, Zmisli na svojga Sina Smert no prelito kri: Tega ofra v nebese Duh naj gre pred tvoj tron, Enkrat pa naj pernese Nam ta nebeški Ion. Sanldus. 1. Svet, svet, svet — mi zapojmo, Si ti, Bog naš Gospod! Z angelci hvalo dajmo: Svet si Bog Sabaot! Zemla, nebo spoznajo Tvojo božjo oblast, Vsi verni tebi dajo Večno hvalo no čast. 8 Cerkvene pesmi. 2. Vsa čast se naj vkup snide Zdaj v sercu našimu Tisto dajmo, kter pride, V imenu božjimu: Hosana v visokosti, Hvalen bodi Gospod, Po celi širokosti Hvaljen bodi povsod! Po -povzdigovanji. 1. Pogledaj ’z svoje visokosti Oče! tukaj na ta altar, Tu je en ofer te sladkosti, In tebi narbolj všeči dar. Ta dar ino ofer k spominu, Je bil in bode vsaki čas. Križa no smerti svojga Sina, Ktero prestal je on za nas. 2. Ves se je on za nas postavil, Je postal naš Odrešenik, De bi on nas v nebesa spravil, Je per Očetu besednik. Daj, Jezus! de tvoje terplenje Nad nami zgubleno ne bo, Daj nam eno brumno življenje, De pridemo k tebi v nebu. Agnus Dei. Poglejmo, kak preliva Jezus iz serca kri, Naše grehe omiva. To le ljubezen stori; Vse grehe je proč spravil, Na sebe vzel naš dolg, Nebesa nam perpravil, No mir per teb, o Bog! Per obhajili. Bog! k tvoji mizi priti Sim nevreden, spoznam, I. Per sveti maši. Perva. 9 Tebe pa zadobiti, Serčne želje imam. Vtolaži moje želje, O ženin duše svet, Mojga serca veselje! Daj v Duhu te prijet! H koncu. Jagne je zdaj zaklano, Ta ofer je minil: O de bi blo spoznano, Kar je Kristus prestal. Gospod! per nas ostani, Tvoj žegen ti nam daj, V svoji gnadi ohrani Ti nas na vekomaj, Druga. Začetek. 1. Pred tebo mi klečimo, O ti Bog Sabaot! Tebi perporočimo Ta ofer, o Gospod! Naj tebi, Bog! dopade Našiga petja glas, Dodel nam svoje gnade: Z nebes poglej na nas. 2. Ta dan, preden terpeti Je Jezus si zvolil! (Ino na križu vmreti) Je per večerji bil; Tam je on kruh no vino Zegnhl, vucencam dal, „To vi k rnojmu spominu Storite" jim je djal. 3. „Vzemte, jejte no pite Moje meso no kri, 10 Cerkvene pesmi. Ino vedno častite Ljubezen, ki to stri: Se ofrain, križan biti Ino vmreti za vas; Kdor hoče k meni priti, To vervaj vsaki čas“. 4. Ta ofer k tebi pridi Za dober duh, o Bog! Nam se pa vselej snidi K troštu naših nadlog; Za ofer mi ne damo Kakor Aron telet, Le Jezusa spoznamo, On je naš ofer svet. Gloria. 1. Bog Oče, tebi sliši Čast, hvala vekomaj, Ta mir per naši hiši Obderži nam vselaj, De bi tebi služili Tukaj pred straham fraj, Po smerti pa dobili Tamkaj ta sveti raj. 5. Jezus, ti božje jagne! Na križu vmerl za nas, Naj z gnado se k nam nagne Tvoje serce vsak čas. Tebe tudi častimo Sveti Duh , troštar naš, Ino serčuo želimo, De ti svoj trošt nam daš. K Evangeliju. 1. Od božjih ust imamo Ta evangeljski vuk, Saj pa tudi spoznamo, De je resnični Bog, De ne more goljfati, Tud ne biti goljfan, I. Per sveti maši. Druga. 11 To vervat no deržati Mora verni kristjan. 3. Ta vuk nam pot ta pravi Kaže v nebesa prit, Kdor se na njega vstavi, Ne more se zmotit! Ta vuk tcrdno deržati O Bog! pomoč nam daj, No s tebo stanovati V nebesah vekomaj,* Kredo. 1. Verjemo, de Bog Oče Stvaril zemljo, nebo, Kateremu je mogoče Vse blo, no vselej bo; De je Jezus ta sveti Sin, kterga je rodil, Človek je pa spočeti Od svetga Duha bil. 3. Od Marije Device Na svet je rojen bil, Zavolj naše krivice Na križu smert storil; V grob so ga položili; Pred pekel dol je šel, Vsi so se veselili, K je tretji dan spet vstal. 3. V nebesa na desnico Je on k Očetu šel, Enkrat bo pa s pravico Ta svet sodit prišel, In v pekel te krivične Tedaj obsodil bo, S sebo pak te pravične Bo peljal gor v nebd. 4. Verjemo no spoznamo Tud Duha svetiga, Katoljško eerkuv samo, 12 Cerkvene pesmi. i Ino zravno tega Se tih svetnikov gmajno, Grehov odpušanje, Ino po gor-vstajenju To »večno živlenje. K darovanju. 3. Bog! tebi naj dopade V nebo ta ofer vzet’, Sprositi tvoje gnade Za nas no celi svet: Zdaj je le kruh no vino, Pa spremenjeno bo V meso, kri tvoj’ga Sina, Kakor mi verjemo. 3. S tem ofram tud zročimo Dušo, serce, telo, Ino perporočimo, De b’ tebi večno blo; De bi zvesto deržali, Kar ti nam zapoveš, No vsega se varvali, Kar ti nam prepoveš. 3. Mi tudi k ofru damo, Naše truplo no kri, Ino vse, kar imamo , Teb k službi naj stoji, Požegnaj naše polje, No vse kar raste tam, Z dobroto svoje volje, De bode k pridu nam. Sanktus. i. K nebesam gor poglejmo, Kjer je Bog, naš Gospod, Ino veselo pojmo: Svet si Bog Sabaot! Zemlja, nebo spoznajo Tvojo moč no oblast, Stori, de tudi dajo, Neverniki ti čast. I. Per sveti masi. Druga. 2. De bi vsi vkup častili, Gospoda nasiga, S celim sercam ljubili Vsi Sina božjiga; Hosana v visokosti, Hvalen bodi, Gospod! Po celi širokosti Hvalen bodi_ povsod. Po "povzdigovanji. 1. Molimo klečejoči Zdaj tebe, o Gospod, No Bog' nevidejoči! Pusti od svojih srot Molituv k sebi priti, Ti si naš živi Bog, Pod belim kruham skriti, Tako priča tvoj vuk. • 2. Tvoje je na Kalvarji Božanstvo skrito blo, Tukaj pa na altarji Je skrito tud teld: Ta ofer svete maše, Ta je tega spomin, De je za grehe nase Na križu vmerl Bog Sin. 3. Ti naše grehe zbrisi , Jezus skoz svojo kri, Ti našo prošnjo vsliši, No pred nami ne skrij Svoje obličje sveto, Temuč po smerti daj Gledat na unim svetu, Tajisto vekomaj. $ Agnus Dei. 1. Nani v se je veseliti, Čudež se je zgodil, Kristus se hoče skriti, De b’ hrana naša bil. 14 Cerkvene pesmi, V podobi kruha, vina , Živo meso no kri Jezusa božj’ga Sina, Na altarji stoji. S. To pravo jagne božje Je hotlo skriti se, Katere je na križu Zbrisalo grehe vse: Ljubezen nesrečena, O milost brez konca! De b’ stvar ne bla zguble'na, Za njo se Stvarnik da! 3. Ko bomo mogli vmreti, O daj nebeška jed! Se vredno nam prejeti, De zapustimo svet Veseli ino mirni, Brez vsakiga strahu. In k tebi, Bog nezmerni! Na večno pridemo. 4. O daj nam svete želje, Velikrat te prejet, Naj radost ino veselje, Nam bo ta sveta jed. Le vedno tebi živeti, In greha bati se, Kak sladko nam bo vmreti, K teb’ poverniti se! K žegnu. 1. Zdaj smo dar svete maše * Skoneali, o Gospod, Vsliši molitve naše! Prej, de gremo od tod, Požegnaj nas, Bog, Oče, Sin ino sveti Duh, Po tem ne bo mogoče, De b’ zašel si naš duh. 1. Per sveti maši. Druga. 45 2. Ne pusti, de b’ grešili, Ki smo per maši bli, Le stori, de služili Bi zvesto tebi vsi: Z mogočno roko varji, Gospod! nas celi dan , Po smerti nas perpelji, Na svojo desno stran. Tretja. Kadar je presveto resno telo izpostavleno. 1. O mi zdaj tukaj vidmo pravga živga Boga, Pobožno ga molimo ’z celga svojga serca. Oj! bodi češeno sveto resno Telo, Ki si nam k odrešenju za vse gor ofrano. 2. Le ta večna beseda postala je meso, Naprej je prebivala v deviškim telesu. Oj! bodi i. t. d. 3. To človeško naturo Bog Sin je na se vzel, * Za ves svet je pokoro on delati začel. Oj! bodi i. t. d. I 4. Per ti zadni večerji je sturil testament, Postavil nam je gori ti sveti zakrament. Oj! bodi i. t. d. 5. Spremen kruh ino vino dal jogram je, in djal, To vi k mojmu spominu storite posehmal, Oj! bodi i. t. d. 6. Meso kdor moje vživa, in pije mojo kriv, Jaz v njem, on v men’ prebiva, in bo za vselej živ, Oj! bodi i. t. d. Jezus! odpusti meni sturjene grehe vse, Grešne želje odženi; de več ne žalim te. Oj! bodi i. t. d.» Oj Jezus! jaz te prosim, klečim pred tebo zdaj, Naj tebe zvesto lubim, mi svojo gnado daj. Oj! bodi i. t. d. 16 Cerkvene pesmi. 9. Masnik čez kruh ino vino besede zgovori, Skoz čudež spremenjeno, meso in resna kri. Oj! bodi i. t. d. 10. Ti si Gospod nar vikši, in stvarnik vsih stvari, Jaz pak červič zemlenski, obložen z revami. Oj! bodi i. t. d. 11. Ti zakrament svetejši, kakor ti drugi vsi, Je živ studene, tekoči za vse revne ludi. Oj! bodi i. t. d. 12. Tukaj, o Bog, pričjoči gospod si ti per nas, Po dnevi ino po noči bod’ česen vsak čas, • Oj! bodi i. t. d. 13. Jaz tebi se perklonem, o Jezus živi Bog! Te prosim ino molim, reši me od nadlog. Oj! bodi i. t. d. 14. Podživi dušo mojo, ino moje telo, De bo vredno postalo pridti v sveto nebo. Oj!-bodi i. t. d. 15. Ker bodem mogel iti, vzeti od tod slovo, Daj meni srečno pridti, Jezus k tebi v nebo. Oj! bodi i. t. d. Ceterta. Začetek. Z nebes poglej, Bog Sabaot Na prah ino pepel, Kater v skoz tebe, o Gospod, Živeti je začel. Ponižno zdaj na tleh leži, Slabosti svoje ne taji; Svoj greh objoka in spozna, Teb’ čast in hvalo da. I. Per sveti maši. Če ter ta. 17 Gloria. Bog Oče! tebi sliši "čast In hvala vekomaj, Skoz svojo moč iuo oblast Svoj sveti mir nam daj; Naj tebi ino Jezusu, In tudi Duhu svetimu Veselo bomo služili, V ljubezni bratovski. Evangeli. Svet evangelj nas je vučil Sam Jezus, bošji Sin; Nikar kristjan, de bi tajil Skoz greh navka spomin. Za nja preliti svojo kri Vsi mormo bit porpravljeni, Saj nam beseda Jezusa Življenje večno da. • ' r Kredo. Mi verjetno v edinosti Le eniga Boga, Spoznamo pa peršone tri, Vse bitja eniga. Bog Oče, on vse stvaril je, Bog Sin nas pa odrešil vse, In raz-svetlenje človek ’ma Od Duha svetiga. Darovanje. 1. Povzdigni sferce, o kristjan, In z mašnikam daruj, De bodeš z milostjo darvan, Bogu se izročuj! 8 Cervene pesmi Nebeškima Očetu zdaj Telo in dušo svojo daj, Tud glej, de njemu serce daš, Od kterga vse imaš. 3. Za nas je Jezus rojen bil, Vse hudo je prestal, Po sveti hodil, in vuzhil Za nas živlenje dal. Na križu zadnič smert storil, Je svojo rešno kri prelil; In to se na altarji bo Tud zdaj obhajalo. Sanktus. Keršanskn duša! hvalo daj Neskonzhnimu Bogu, Povzdigni duh se v sveti raj. K Očetu svojimu! Glej, Jezus je za tebe umeri, Nebesa zopet ti odperl; ■ Zs to mu čast no hvalo poj Z vso trumo angelskoj! Povzdigovanje. Odprimo zdaj svoje ozhi, Poglejmo na altar, Kako se čudno premeni Presvete maše dar. V podobi kruha beliga Molimo telo Jezusa; Pod vinam pa častimo mi Njegovo rešno kri. Obhajilo. Poglejmo, Jagne bošje tam, Za grehe zadosti, I. Per sveti maši. Peta. 19 Živlenjc novo daja nam, V tej hrani angelski. Kdor bo njegovo meso vžil, In resno kri njegovo pil, Živlenje večno on ima Od Sina božjiga. Sklepanje. Dar svete maše je končan, Poslan v sveto nebo; Nebeški žegen nam je dan Za dušo in telo. Veselo gremo zdaj od tod Na svoje delo, o Gospod! Daj nam, de enkrat pridemo Vsi skup v sveto nebo. Peta. Kadar se za mertvim obhaja. Začetek. 1. Z globočine se glasi, Mili glas v nebo kriči. Vsmilen Jezus, reši nas, Vsliši našiga vpitja glas, 2. Duše ’z vic sdihujejo; t Ojstro tam plačujejo; Cista duša mora bit, Ki v nebesa hoče prit. Med branjem. 1. Poslušajte bratje vi, Kak se v večnosti godi, Kjer plačuje večni Bog Po pravici vsaki dolg. 8* Cerkvene pesmi. 20 2, Tam odperte bukve so, V njih se dela vse bero, Vsaka vura, vsaki dan, Vsaki človek, vsaki stan. 3. Tam izgovor ne velja, Nič vtajiti se ne da, Kar je človek taki sjal, Bo Sodnik mu tamkaj dal. Darovanje. 1. „0h prijatli, vsmilte se, Vi nam vsaj pomagajte! Položite na altar Za nas svoje serce v dar!“ 2. „Z mašnikam se sdružite, Sveto mašo slušite: Ona bo hladila nam, Ona tud plačilo vam.“ 3. Naš plačnik sam Jezus je, Ki za nas daruje se: Ker za nas na križi umeri, Nam bo tud nebo odperl. Sanktus. l.Oh neskončno vsmiljen Bog, Reši duše iz nadlog! Naj v nebesih tam pojo Tebi pesem angelsko. 2. Sve't Gospod, Bog Sabaot, Ki se vsmili revnih srot, On rad vsliši vbogih glas; Hvala njemu vsaki čas. Po povzdigovanji , 1. Jezus svojo kri prelil, De bi svet sveličan bil; I. Per sveti maši. Peta. 21 Duše! veselite se, Vaš plačnik sam Jezus je. 2. Ena kapla nja kervi Vaše martre pogasi. Ljubi Jezus, vsmil se jih, In očisti grehov vsih. 3. Mertvi opominjajo: „Skerb’te bratje za nebo, ' Dokler še imate čas; Spomte se pa tud na nas!“ Med sv. obhajilem. 1. Jezus se nam da savžit, U podobi kruha skrit; Kar mi tukaj verjemo, Tam v nebesih gledajo. 2. Skoraj v svetim raji tam Veselit se z Jezusam Verne duše premočno Ces vse drugo željne so. 3. Oče vsega vsmilenja , Glej na Sina svojiga! Glej, skoz njega prosmo te, Vernih mertvih vsmili se. Končanje. 1. Bog jim večni pokoj daj, Večna luč jim sveti naj! V miru naj počivajo, Svetga raja vživajo, 2. Naj veselo vstanejo, Kadar k sodbi pojdemo! Vsim po smerti vživat daj Večni Oče, sveti raj, 22 Cerkvene pesmi. K povzdigovanju. * Pena. 1. Zdaj bomo vidili — Boga resničniga; V podobi kruhovi — Jezusa praviga. Kruh je on. angelov, — hrana popotnikov, In živi'Studenc je resna kri. 3. O Jezus vsmileni, ti Izveličar naš! Skoz svojo resno kri — nam odpušanje daš: Kakor obljubil si , — tako se spremeni Kruh ino vino v meso in kri. 3. Vid’li smo Jezusa, Boga resničniga, Človeka in Boga — v podobi skritiga. Vzdigni serce kristjan, — in moli vsaki dan Sveto, presveto rešno Telo. Druga. 1. Svoje serce povzdignimo Zdaj k večnimu Bogu; Častimo ino hvalimo Sveto rešno Telo. V podobi kruha beliga Iz naš’ga serca celiga Dajajmo hvalo Jezusu V telesi rcšnimu. 3. Premisli, grešni človek ti, Kaj Jezus je prestal, Za te v poterpežljivosti Se voljno v smert podal. Do smerti je pokoren bil, Do zadne kaple kri prelil, De b’ tebe on, zgubleniga Zveličal grešnika. I. Per sveti maši. K povzdigovanju. 23 3. ’Z ljubezni je postavil nam Ta sveti Zakrament, Ker per sadni večerji tam Je storil testament. Zdaj Jezus v njemu sam živi, Nam svoje milosti deli, V podobi kruha beliga Se duiam vživat da. 4. V ponižnosti klečimo zdaj O Jezus! pred tebo; Za toljko gnad te hvalbno naj S serčno hvaležnostjo. Le tebi zvesto služiti Hočmo vse svoje žive dni; Ker bomo pa ločili se, Daj nam zveličanje. II. K žegnu. Perva. Častimo te — Živi kruh angelski! O pravi človek skup, — ino ti Bog nebeški! Sveto, sveto, sveto, Sveto čez vse sveto Jezusa resno Telo V svetimu Zakramentu. Po žegnu. Nikdar nas ne zapusti O Jezus vse sladkosti! Sosebno pa poslednji čas Oh bodi Jezus ti per nas! Častito vsak čas bodi Presladko ime Jezus, Ino ime Marija. 24 Cerkvene pesmi. Druga. k pervimu in drugimi! žegnu. 1. O kristjani! počastimo, Z cel’ga serca vsi hvalimo To presveto resno Telo Naš’ga Jezusa. 2. Tamkaj per zadni večerji Je dal Jezus k dušni spiži Svoje meso, ino k pitju Svojo lastno kri. 3. Pod podobo bel’ga kruha, Terdno verjemo zakritja Tak človeka, kakor tudi v t ' Ziviga Boga. 4. To je pravo božje Jagne, Ktero grehe nam odjemle, Pa tud’ vzame spokorjene Grešnike v nebo. 5. Ljubi Jezus! zdaj nas žegnaj, S svojo gnado nam pomagaj, Srečno enkrat zadobiti, Tamkaj sveti raj. Tretja. K pervimu šegnu. 1. Nizko se zdaj perklonimo, Klečijoči počastimo V podobi kruha beliga Nam pričejočiga Boga, To božje jagne Jezusa, IV. K žegnu. 25 3. Pojmo sveto, sveto, sveto; Sveto je, čezi vse sveto, Precartano resno Telo, Ki nas bo zdaj požegnalo, Oj bodi vselaj hvaleno! K drugimu kegnu. 1. Božja mana bo rosila, Žegen nam bo ponovila Skoz milost naš’ga Jezusa, Edino-trojniga Boga, Nebeški dar se dušam da. 3. Pojmo sveto, sveto, sveto, Sveto je češi vse sveto Precartano resno Telo, Ki nas bo zopet žegnalo; Oj bodi vselaj hvaleno! 3. Jezus naš! ti narsladkejši, Nardobrotiivš’, narsvetejši! Teb’ se perporočimo zdaj, Ostani per nas vekomaj, Perpeljaj nas u sveti raj. Ceterta. K g er vin tu in drugimu kegnu. 1. Perpognimo se, kristjani! Pred sveto resno Telo; Zapojmo vsi skupaj zbrani Čast in hvalo Jezusu: Sveto, sveto, čez vse sveto Jezusa resno Telo Naš’ga Izveličarja. 3. Za svet žegen te prosimo, Zegnaj nas in celi svet; K tebi roke gor deržimo, 26 Cerkvene pesmi. Vsliši nas, te pros’mo spet: Sveto, sveto i. t. d. Po p o s le dnini že gnu. 1. Kadar bomo mogli vmreti, Jezus ne zapusti nas! Daj, de bi mogli prijeti Po vrednosti tisti čas, Sveto, sveto i. t. d. 3. Marija, čista devica! K teb’ obernemo se zdaj ; Bodi naša pomočnica, V vsih nadlogah trošt nam daj. V smertni vuri nam pomagaj, Naše vboge duše spremlaj, In nam sprosi sveti raj. Peta. K pervimu ino drugimu že gnu. I. Vsi ponižno počastimo V zakramenti Jezusa, Na kolenah ga molimo, Nasiga Zveličarja: Na altarji on stanuje, Ce ga tudi vidit.’ ni, Živa vera nam spričuje, Kar ne vidijo oči, De v podobi kruha ž’vi. 3. Za svet žegen te prosimo, Ljubi Jezus! vsliši nas; Svoje glase povzdignimo: O Jezus, požegnaj nas! Daj, de tvoj’ga svefga žegna Deležni postanemo, Ino tebe, božj’ga Sina Enkrat vživat pojdemo Gori v to sveto nebd. Po božji službi. 27 3. Vse stvari naj mu pojejo Svet’mu trojnima Bogu; Naj Očetu čast dajejo, Naj zahvalijo Sinu; SvefmuDuhu, kter’ iz-haja, Od obeh od vekomaj, Naj se čast no hvala daja Večne čase, kakor zdaj — Svet, svet, svet Bog vekomaj. Po božji službi. Pena. 1. Oj vsmileni Jezus! jaz ljubim tebe, Goreče do tebe je moje serce; Jaz ljubim tebe, ker si ljubil mene, Iz celiga serca jaz ljubim tebe. 3. Pred tvojimi nogami jaz grešnik klečim, Sim večkrat greh storil, poboljšat’ želim: Te prosim lepo, ker vmerje telo, De vzameš, moj Jezus! dušico v nebd. Druga. 1. Marija, mati te gnade, Mati tudi te milosti! Pred vsem hudim ti nas varji, Po smerti nas gori vzemi. 3. Jezus! tebi bodi hvala, Ker si rojen od Device, Z Očetam noj svetim Daham Od vekomaj do vekomaj. 28 Cerkvene pesmi. III. K pridigi ino keršanskimu navku. Pred Pridigo. j Perva. 1. V Očeta ino Sina, In Duha svetila, V časti tega imena Častimo mi Boga. Ta molituv je sveta, S katero je vučil Kristus častit’ Očeta, In jo nam naročil. 3. Oče naš, ki v nebesih Kraljuješ vekomaj, Na dušah in telesih Ti nam svoj žegen daj. Vsel’ bodi posvečeno Tvoje sveto ime, Svetejši ni nobeno, Kakor to tvoje je. 3. Tvoje kraljestvo pridi Po naši smerti k nam, Tvoja volja se znidi Na zemli, kakor tam. Daj nam vsakdan’ga kruha Za dušo, za telo, Pošli nam svet’ga Duha, De nam ga žegnal bo. 4. Odpusti, mi želimo, Vse naše grehe nam, Kakor mi odpustimo Vsim svojim dolžnikam; Ne vpeljaj nas v skušnjavo, Od slega reši nas, In daj nam misel pravo, Te ljubit’ vsaki čas. III. K pridigi. 29 Druga. 1. Oče nas, ki v nebesih si, Na zemli noj povsodi, Tvoje ime po vrednosti Vsel’ posvečeno bodi! Pridi kraljestvo tvoje k nam, Tvoja volja se znidi Na zemli kak v nebesih tam j Teb’ k časti, nam pa k pridi. 2. Vsakdanjga kruha, prosmo te, Daj Bog otrokam tvojim, Odpusti nam nase dolge, Kak mi dolžnikam svojim. Varji skušnjav nas vsaki čas, Ne pusti nas grešiti; Od vsega slega reši nas, In daj nam k tebi priti. Tretja. 1. Marijo angel počasti: „Marija bod’ češena! Med vsimi gnade polna si, Tak srečna ni nobena. Gospod je s tebo, žegnana Si ti med vsim’ ženami". O Mati Sina božjiga, Marija, bodi z nami! 2. Presrečno je tvoje teld, K’ si Jezusa rodila; On tebe vselaj vslišal bo, Kar kolj ga boš prosila. Marija! prosi ti za nas, De srečno tu živimo, In kadar pride zadni čas, Se tamkaj veselimo. 30 Cerkvene pesmi. Pred keršanskim navkam. 1. Čujte, čujte, o kristjani Slisiti veseli glas! Poslušajte, skupaj zbrani! Vsmilen Jezus kliče nas. Z nami hoče govoriti Od kraljestva božjiga, Po namestniku vučiti Nas življenja večniga. S. Ljubi Jezus! le govori, Ti živlenja večno 'maš; Pa tud zemlo dobro stori, In požegnaj, kar nam daš, Kakor rosa suho zemlo, Dušo navk naj napoji, Naj jo k večnimu življenju Zopet novo oživi. 3. Sveti Duh, ti Oče luči, Čez vse verne se razil, Nas po vučeniku vuči, Gini serce vsih ljudi! O deb’ zvesto ohranili Jezusa veseli glas! Vse, kar bomo ga prosili, Bo tud’ Jezus vslišal nas. Po keršanskim navku. 1. Srečen, srečen, kdor ohrani, Kar nas Jezus je vučil, Vsega hudiga se brani, Pred katerim je svaril; Vir živlenja večniga So besede Jezusa. S. Vučenosti; tovaršice Nam živlenje slajšajo, In čednosti, tolažnice IV. V godove. 1. Ob kvaternih nedelah. 31 Nam terplenje lajšajo; Nas vučijo prav živet’, Ino enkrat srečno vmret. 3. Čast, lepota in bogastvo Vse en kratek čas terpi; Vse posvetno yeličastvo V prah, v pepel se spremeni. Prejšla bo zemla, nebo, Nauki ti ostanejo. IV. Za praznike ino godove med letam. 1. Ob kvaternih nedelah, alj kadar je druge krat presveto resno Telo k poče- šenju izpostavleno. Perva. 1. Nizko se perklonimo; Častimo Jezusa, Molimo no hvalimo Svoj’ga Zveličarja. Mi tebe hvalimo, Mi tebe molimo Jezus v Zakramentu Sveto resno Telo. 2 . Mi vsi bi oslabeli, Ko b’ ne pomagal nam, De bi pomoč imeli, Se nam daruješ sam. Mi tebe hvalimo i. t. d. 3. Med nami ti prebivaš, Za nas daruješ se, Nam v serce gnade vlivaš, In zbrišeš grehe vse. Mi tebe hvalimo i. t, d. 32 Cerkvene pesmi. 4. Če nas skušnjava moti, K tebi pervpijemo, Ti nam prideš naproti, De ne omagamo, Mi tebe hvalimo i. t. d. 5. Tvoje meso je hrana; In pitje tvoja kri, De duša obvarvana Pred hudim, prav živi. Mi tebe hvalimo i. t. d. 6. Veim revnim, zapušenim Pomoč in trošt deliš, In nam s kruham nebeškim Serce razveseliš. Mi tebe hvalimo i. t. d. 7. Če grešnik greh sovražit’ In pokorit’ začne, Ga začneš ti tolažit’, Mu 'zbrišeš grehe vse. Mi tebe hvalimo i. t. d. 8. O Jezus! kadar pride Življenja zadni čas, De strah nas ne obide, Objiši, Jezus nas. Mi tebe hvalimo i. t. d. 9. Ti sprejmi duše naše O Jezus! v sveti raj, Pastir nebeške paše! Pasi jih vekomaj. Mi tebe hvalimo i. t. d. Druga . 1. Pertecite sem kristjani Od ljubezni božje vžgani! Prid’te Jezusa častit’, K je v podobi kruha skrit. IV. V godove. 1. Ob kvaternih nedelah. 33 2. To je ta presveta mana, Iz nebes na svet nam dana, Nas popotnike živi Prot’ dežel’ obljubljeni. 3. De v nebesa človek najde, Se Bog v jed med nami znajde: Duša se ne pogubi, Ki od tega kruha ž’vi. 4. O preženi nam skušnjave, In pregrešne vse zmotnjave, Kugo, vojsko, lakoto, In kar bi nam škodovalo. 5. Daj moč brumniga življenja, Britke solze spokorjenja, Živo vero, vupanje, In ljubezni množenje. 6. Kedar bode treba vmreti, Daj se vredno nam prejeti, •Ino vzemi nas v neb6 Med množico zvoleno. 7. Ljubi Jezus! češen bodi Tu med nami, in povsodi: Z angelji no Serafi Naj te vsaka stvar časti. 2 . Za sveti adventni čas. Perva. 1. Poslan je angel Gabriel Od Boga na ta svet K eni čisti Devici Noter v mesto Nacaret. 2. K Devici zaročeni S svetim Jožefam, Od Davidove hiše — Marija z imenam. 3 34 Cerkvene pesmi. 3. Angel noter k njej pride, No tako govori: Češena si, Marija, Gnade vse si polna ti. 4. Marija se prestraši Lete štime Božje, Ino misli počasi Kaj je to z a ’n češenje. 5. Angel k Mariji pravi: Nikar se ti ne boj, Ti si gnado dobila, Za ves svet bo porod tvoj. 6. Poglej, ti boš spočela Iz Duha svetiga, In boš Sinka rodila Si imeuam Jeuzsa. 7. Brez moža boš spočela, Brez madeža vsega, Kater’ga nebo, zemla Obseči ne moreta. 8. Marija čista D’vica Se nizko perklom, In pravi: Naj se snide Božja volja nad meno. 9. Poglej, pokorna dekla Sim svojiga Boga,. Ino ’z serca zavupam V njega milost no gnado. 10. Angel, ko je to pesem Tako lepo zapel, Gor je zletel v nebese, Od Marije slovo vzel. IV. V godove. 2. za sv. adventni čas. 35 11. Marija, mati božja, Prosi Boga za nas, De njega milost, gnada Ostane vselaj per nas. Druga. 1. Marija, bod’ češena, Danica juterna! 1'rele'pa, raz-svetlena Mati Zveličarja! Brez vsiga madeža Ti bodeš porodila Nam Sina božjiga. m 2. Od Boga vse modrosti Velk’ angel je poslan K Mariji ’z visokosti, Gabriel imen’van On tako govori: „Cešena si Marija, Vsa gnade polna si!" 3. Marija zastopila Nja govorjenja ni, Zato ga je prosila, Naj ji odgovori. „Marija , se ne boj! Zegnana med ženami, Svet’ Duh je ženin tvoj.“ 4. „Bog hoče, de rodila Boš Sina božjiga, Za to tud’ imen’vala Boš njega Jezusa. Sin bo Narvikšiga; Na troni bo kraloval Očeta Davida.“ 3 * 5. „Kak se bo to zgodilo Ker ne poznam moža? <{ Cerkvene pesmi. „Vse bo se dopolnilo 14 , Angel odgovor da. „Obsenčil tebe bo Svet Duh, de porodilo Deviško bo teld 11 . 6. „Tud’ sveta I.izabeta Postala noseča, Ki je veliko leta Nerodovitna b’la. Mogoč’ je Bogu vse Vse to se bo spolnilo, Kar on obljubil je. 11 7 . Na to Marija rekla: „Naj meni se zgodi, Gospodova sim dekla, Kar on z meno stori ! c< Veselo spet nazaj Se angel je povernil, In zletel v sveti raj. 8. Bog hotel je tak ’meti: De prišel je na svet Bog Sin, za nas terpeti In tudi za nas vmret’. Marijno telo Je sebi on izvolil, In postal je meso. 9. Teb’ božja porodnica, Prečist deviški cvet, Tebi, devic Devica To pesem hočmo pet’! Vsi pros’mo te lepo: Pomagaj nam po smerti V hišo Očetovo. Tretja. 1. „Vi, oblaki, ga rosite! Ali zcmla naj ga da! IV. V godove. 2. Za sv. adventni čas. Vi, nebesa, ga pošlite, Skor’ Zveličarja sveta. 1 ' Milo so ljudje zdihvali, V grehih in temi ječali; Bog je bil zemio preklel, Greh ne bo človeku vzel. 2. Oče se nebeški vsmili, Vidi toljko bolečin, De bi se ljudje rešili, Se ponudi večni Sin. D’vico Gabriel pozdravi, In Marija čista pravi: Glej pokorno je serce, Kar mi Bog zdaj zapove. 3. Zgodba sveta in vesela! ]Vam odklepe vsim nebo: Glej devica je spočela, In Beseda je meso! Pred Gospoda pokleknimo, Njega milost zahvalimo; Blagor tebi, grešni svet! Jezus pride greh odvzet. 4. Bratje! dosti že je spanja, Glas nebeški kliče nas! Dan se bliža, noč odganja, Zdaj perhaja srečni čas. Odverzimo vso hudobo, Oblecimo pa svetlobo, De preide grehov noč In nas vodi božja moč. 5. Ne živimo več pregrešno, Svet’ apostel nas vuči, Ne nečisto, ne požrešno, Nevošljivost naj beži. Naj se vsak pred njim poniža, Kterga prihod se nam bliža; De bo s čistim sercam vsak Le Zveličarju enak. 38 Cerkvene pesmi. 6. O Zveličar! pridi skorej, De se spolni, kar želim, O pernesi moč od zgorej, De se čisto spokorim. Ti pernesi mir nebeški, De ga vživa duh človeški, Daj, de pridem sodni dan Med ovce na desno stran. 3. Božične. Perva. 1. Eno je Dete rojeno — aj rojeno (Noter v tem mesti Betlehem). 3. V eni priprosti štalici — aj šlalici, (V enih oslovih jaselcah). 3. Spoznal ga je oselc, volek—oselc, volek, (De je to Dete pravi Bog). 4. Kter’ v je stvaril ženilo, nebo,— zeinlo, nebo (Človeku dal dušo, telo). 5. Tu so prišli trije — kralji trije: (Gašpar, Melhjor no Baltasar). 6. In so za ofer pernesli — aj pernesli (Miro, kadilo, čisto zlato). 7. In darujejo Jezusa — aj Jezusa, (Tega kralja nebeškiga). 8. Za rojstvo mi zahvalimo — zahvalimo (Ljubu Devico Marijo). IV. V godove. 3. Božične. 9. Ker je rodila Jezusa — aj Jezusa, (Zveličarja cel’ga sveta). 10. V temu času božičnima — božičnimu (Bodi to Dete hvaleno). Druga. 1. Ta dan jo vsega veselja, Devica je rodila Nam sam’ga Sina bošjiga, Devica je ostala Našiga Odrešenika, In Stvarnika nebeškiga In angelskiga kralja. Kdo slišal je kaj takiga? Devica rodila Boga — Oh čudo preveliko! 2. Ta hči je mati postala, Svoj’ga oče rodila, Glej, stvar je svoj’ga stvarnika, Nosila no dojila! Marija, o ti izvoljena! Per Bogu si gnado najela, K jo Eva je zgubila; Skoz te je človek Bog postal, Ki nas je rešil od pekla: Čast hvalo Bogu dajmo. 3. Glej, kakor sonce skoz glaž gre, Glaž pa še cel ostane, V enaki viži rojen je Sin božji od Marije. In kakor luč od luči gre, Sonce svojo svetlost spusti', Pa vender v njem ostane, Tako tud’ Bog od Boga gre Bog Oče svet Sinu rodi, Pa večno v njem prebiva. 39 40 Cerkvene pesmi. 4. Ko pravi Bog brez matere Je rojen od Očeta, Ko pravi človek brez oče Je rojen od Device. Priprosto je povila ga, In v jaselce položila K nespametni živini Ga oselc za Boga spozna, In volek tud’ spoštuje ga: Tak ga še mi častimo. o. Bod’ hvala tebi, Bog Oče! Ker si čes nas se vsmilil, Nam poslal Sina svojiga, De nas je vse odrešil. O prečastiti Sin božji! Si vreden hvale no časti, Ker si tako nas ljubil: Za nas si rešno kri prelil, Življenje večno nam dobil, V nebesa pot pokazal. Tretja. 1. Jezusa poziblimo, Serce k njemu nagnimo, Nam se je veseliiti, Dete lepo častiti: Oj Dete mlado, o Dete sveto. 2. Njemu se perklonimo, Z ljubeznijo ga častimo, Saj nam je vsim k veselju Leto Dete rojeno. Oj Dete... 3. Njega svete rožice, Serce ino nožiče — Častito jih kušujrno, Kakor Boga spoštujmo. Oj Dete. IV. V godove. 3. Božične. 41 4. Nam je tukaj ostati, To Dete darovati, Vso čast njemu skazati, Večno hvalo dajati. Oj Dete... o. Je vidit’ slabo dete, Kroti pa silne vetre; Valovi tud 1 na morji So njemu vsi pokorni. Oj Dete... 6. Njega perstici slabi, So zemlo, nebo dali, Vse gore no planine, Globoke vse doline. Oj Dete... 7 . Vse rožice na polji Gvanta po svoji volji. Sam gvanta potrebuje, Od mraza omedluje. Oj Dete... 8. On spiža vse na sveti, Da tičicam živeti: Materne persi vživa, Božjo mogočnost skriva. Oj Dete... 9. Njegove majhne oči So b’le vidit' brez muči: Vse vidijo po svetu, Nič skrito ni Detetu. Oj Dete.,. 10. Je pustil grade zidat’, Mesta lepo ocirat’ V razderti štalci rojen, V merzle jasle položen. Oj Dete... 11. De bi se mi sprevneli, Merzlo Dete ogreli Z molitvijo, zdihvanjam, Pokoro, dobrim djanjam. Oj Dete... 42 Cex - kvene pesmi. 13. V štalci je Jezus rojen, V merzle jasle položen, Dal nam je v vsim spoznati, Prevzetnosi se bati. Oj Dete... 13. ’Z grehov gori vstanimo, Hudobo zapustimo, Lepo nam je živeti , Če hoč’mo srečno vmreti. Oj Dete. 14. Če hoč’mo v nebo priti, Svet nam je zapustiti, Naj šege zaničvati, Za večnim le se gnati. Oj Dete... 15. K Mariji perbežimo, K Jožefu pertecimo De bi za nas prosila, Nebo nam perdobila. Oj Dete... Ceterta. 1. O Dete cartano, milo objokano, Kol’ko terpiš, Ker v merzli štalci — na terdi slanici Revno ležiš. 3. Mehke gnezde ticam — ino tud’ lesicam Skerbno vdeliš, Za se pak le terdo — bodečo , spičasto Si izvoliš. 3. Kje je kraljevi dvor? — kje sonce in zor? Kje je svetost? Kje je, ker temna noč — njemu ne da pomoč’ Vaša dolžnost? 4. Ta nehvaležni svet — noče ga gori vzet, Ga ne spozna Alj bo samo le vol — ino osel spoznal Svoj’ga Boga! 43 IV. godove. 3. Božične. 5. Oh Jezus, o moj Bog! — koljko že zdaj nadlog Ti prestojiš! To st’ri milost tvoja, — to pregreha moja, De toljk' terpiš. 6. V tesnih rut’cah povit — že misliš, de ’maš bit’ Močno zvezan: Misliš, kak s ketnami — štrikam’ no šibami Bodeš gajžlan. 7 . Misliš, kak sramotno, — kako nevsmiljeno Bojo Judje V tvoj obraz pluvali, — ž’vot ti raztergali Brez milosti. 8. Ne misli zdaj na to — o Dete premlado! Scer boš dvakrat Persilen terpeti — kar bi blo zadosti Terpet’ enkrat. 9. Premehke rožice — preljube nožiče So za križ nos’t, Tudi grozni žebli, — bi predebeli bli, Za nje prebost’. 10. Noče Jezus slišat’, — začne vse zdaj skušat’, Kak bode kri Si čašam prelival — no na križu vmiral! — Kaj za te st’ri! * 11. Desi je še premlad — želi terpeti rad Več hujšiga; Kak zgodej že začne — jiskati, de Bajde Zgubleniga. ■ I • • 13. Bodi Jezus, hvalen — za takšno ljubezen, Za to rojstvo! Daj nam ga še več let — z veseljam skupej pel’ Milostlivo. 44 Cerkvene pesmi. Peta. 1. Pastirci, alj sliš’te? Spanje zapustite! Vura polnoči bije, No ena Štirna vpije Le hitro vstanite, Postle zapustite. 2 . Gotovo zdaj ta čas Človek ne kliče nas: To bo angelska Štirna, Noben človek take nima Le hitro vstanimo, Vso drugo pustimo! 3. Oh čudo se godi, Vse so lepo svetli Vzdignite se iz spanja, Svetloba noč preganja: Nicoj bo tista noč, De dobimo pomoč! 4. Tih’, tiho, tovarši, Poslušajte rajši: Jaz slišim lepo peti To mora v luftu biti, Človeka nima svet, Ki bi tako znal pet! » 5. Tovarši, sem pojte, Na kviško poglejte: V lutV angeli pojejo, »No čast Bogu dajejo, Iz tega imamo ved't, De j’ prišel Bog na svet 6. Kje ga ’mo jiskali? Kaj bomo mu dali? To meni se dozdeva, De Jezus v štal’c’ počiva; IV. V godove. 3. Božične. 45 Zakaj tam je ta luč, Ki raz-svetli to noč. 7. ' Tovarš! pernes’ ovco Ktera narbolši bo, Zadeni jo na ramo, In nesi jo za mano, Jezus, ki v stale’ leži, Nas k sebi zdaj želi. 8. Doli pokleknimo, Lepo zahvalimo Leto nebeško Dete Za dobrote preje'te, Dajmo mu ofer naš, Ker tako ljubi nas. 9. Oh ljubi Jezus naš! De si prišel ta čas, Ko vse od mraza poka, Ne morem ’zreč’ od joka, Komej prišel na svet, Si kmal’ začel terpet’. 10. Kaj nam je zdaj začet’, Kak ga hoč’mo ogret’? To Dete ljubeznivo Nas gleda tako milo! Jas dam svoje serce, Naj v njem pogreje se. 11. Če je to premerzlo, Jezus! prosim lepo, De ga v ljubezni vnameš: No k sebi gori vzameš: V katerim sere’ si ti, Merzlote, zime ni. Poprej, ki gremo preč, To pros’mo narveč: 12. 46 Cerkvene pesmi. Daj nam gnado no žegen, Kter’ga je vsak potreben, Tukaj brumno živet, No srečno enkrat vmret’. Šesta. 1. Slište bratje vi —■ zdaj o polnoči Preveseli glas, Angel iz nebes — u svetlobi ves Vstajat’ kliče nas. 3. ^Vstajaj grešen svet — in oživi spet Svojmu Bogu! V greh si zakopan — strašno bil predan V sužnost satanu^. 3. Tvoj Odrešenik — ljubi Vučenik Tebi se rodi; Novo jutro bo: — teme vse lepo Sonce razdcni. 4. V zmote je zakrit — z grehami povit Bil človeški rod; On poda nam kluč — raz-svetlenja luč Za nebeško pot. 5. Vel’ko tavžent let — je poželjel svet To nicojšno noč: Odpre se nebo, milo in svetlo, Kaže nam pomoč. 6. Vse se veseli — Bogu angelci Hvalo pojejo; Svetu revnimu — in zgublenimu Srečo vošijo. 7. Oh presrečna noč, de je tema proč Grešniga sveta; Vsaki spoznal bo — čisto in lehko Svojiga Boga, IV. V godove. 3. Božične. 47 8. Hvala hod’ Bogu — Sinu božjimu Ki se nam rodi; Mir na zemli vse'm — prav dobrim ljudem Vselaj naj cveli. 9. O naj omladi — zopet vse ljudi Rojstvo Jezusa, De bi novo vsi — Njega ljubili ’Z serca celiga. Sedtna. 1. Angeli v lufti lepo pojo, Dram’jo pastirce z spanja sladko: „Vstanite gori •— pojdite k stali, Tamkaj prebiva Dete svetd“. 2. Ogenj nebeški noč raz-svetli, Truma pastircov k štalci leti, Najde Otroka, — kteriga roka Žegen nebeški svojim deli. 3. Jezuza roka žegen deli, Zato nicoj se vse veseli: Zato veseli — smo prihiteli Jiskat si tukaj, kar nam tali. 4. Glejte na troni milost’ V kruha podobi gnade deli: Padimo doli — ino nikoli Strit’ obljubimo, kar ga žali. 5. Pros’mo za gnado, brumno živet’, Serce le k njemu nagnjeno ’met’, De ’mo veseli — vekomaj peli, Kadar za vsel’ pustimo ta svet. 6. Ljubi Zveličar! na nas poglej. Tebe ljubiti, gnado nam daj: Greha se bati, hvalo ti dati, Enkrat pa priti k tebi v svet’ raj. 48 Cerkvene pesmi. 4. r M sv. postni čas. Perva. i. Izveličar! daj zapeti, Kaj si mogel (i terpeti, Izveličar celi svet, Ino grehe vsim odvzet. Jezus! skuz terplenje tvojo Izveličaj dušo mojo, Daj, de bo skoz tvojo smert Meni sveti raj odpert. S. Za pregrehe sojen biti, Milost per Bogu sprositi, V vertu ti za me klečiš, In kervavi put putiš. Jezus! skuz i. t. d. 3. Tebe vezat, in suvati; V krivo sodbo odpelati Vsa sovražna truma gre: Ti pa nič ne braniš se, Jezus! skuz i. t. d. 4j Tam sodniki vsi serditi Trinogam te dajo biti, Vliva se nedolžna kri Pod ojstrimi šibami. Jezus! skuz i. t. d. 5. Sina Božga zasramvati, Nove bolečine dali, Tebi krono ternato V sveto glavo bijejo. Jezus! skuz i. t. d. 6. Ves nedolžen križan vmreti, Moreš težek križ zadeti, Vleči na kalvarijo, Taj na mertvaško goro. Jezus skuz i. t. d. IV. V godove. 4. Za sv. postni cas, 49 7. Volno so pustiš moriti, In na strašni križ perbiti: Odrešenje dopolnit, In Bogu zadosti strit. Jezus! skuz i. t. d. 8. Mene z dušo in s telesam Gor povzdigniti k nebesam Tam na križu ti visiš, In za mene smert storiš. Jezus! skuz i. t. d. 9. Izveličar lubeznivi! Moji grehi so bli krivi, De si ti na križu vmerl, Tak nebesa mi odperl. Jezus! skuz i. t. d. 10. Tebe Jezus! pomilujem, Svoje grehe obžalujem, Daj, de tvoja resna kri Se na meni ne zgubi! Jezus! skuz i. t. d. 11. Brumno hočem jaz živeti, Radovolno vse terpeti; Ako z Jezusam terpim, Se tud z njim tam veselim. Jezus! skuz i. t. d. Druga. 1. Premisli, o človek grešni! Kaj je terpel sam Bog večni: Za me no za te je vmerl, Skoz to nam nebo odperl. 2. Je z vnčenci k mizi sedel, Ino jagne z njimi jedel, Postavil rešno Teld, De bi k naši hrani blo. 4 50 Cerkvene pesmi. 3. Se je v oljski vert perbližal; Niško za nas se ponižal, Padel je na obraz svoj, Milost prosil za dolg moj. 4. Jezusa glej v vert’ klečati, Angela v oblaki stati, Kelh terplenja v rok’ derži, Jezus kervav put puti. I 5. Glej, Skarjot se perbližuje, Ino Jezusa kuiuje, Hudim Judam ga izda, V grozno inartro ga pelja. 6. Judje Jezusa zvezali, Čez potok Cedron peljali, Ravn’ kakor razbojnika, Sem no kje pehali ga, 7. V sodno hišo ga peljali, Oblastnikam ga izdali: Anazu hudobnima, Kajfežu krivičnima. 8. Oblastniki ga vprašali, Krive priče vkup klicali, Obsodit’ nedolžniga, Pogubit’ pravičniga. 9. Jezus noče govoriti, Oblastniki so serditi, Hlapec vzdignil je roko, Ga za vuho vdaril z njo. 10. So oči mu zavezali, V sveti obraz mu pluvalij Za nevumniga deržč, Kterga angeli časte'. IV. V godove. 4. Za sv. postni čas. 51 11. Pred Pilatuža pervpili, Z enim glasam vsi prosili, Naj ga k smerti obsodi', In na križi vmret pusti. 12. Grozno začnejo ga gajžlat’, Ga z bodečim ternjam kronat’, Delajo si spot ’z njega, Oh, iz samiga Boga! 13. V plajš rudeč ga ogernili, Proti ljudstvu obernili: Poglej, človek Jezusa, Ako še podobo ’ma. 14. Križ so mu na ramo djali, Na mertviše ga peljali, Križ in naši grehi ga Večkrat veržejo na tla. 15. Oh! na križ so ga perbili, Grozovitno ga vmorili, On se je vmorit’ pustil, Da bi jaz zveličan bil. 16. Oh, kak me je Jezus ljubil, V mojo dušo se zaljubil, De za njo je smert storil, In ji milost zadobil. 17. Vedno hočem te ljubiti, Svoje grehe pokoriti, Nikdar več žaliti te, Ker si toljk’ prestal za me. Tretja. 1. V yerti tam na Oljski gori Izveličar naš kleči, Bleda luna milo sveti, On kervavi put puti; 4 « 52 Cerkvene pesmi. Nja obhajajo težave, Gleda strašno Golgato: Trudnih jogrov težke glave Mirno zravn’ počivajo. 2. Že sovražna truma hruje, Iškarjot jo sam pelja; Judež Jezusa kušuje In sovražnikam izda. „Koga jisete? jim reče, Vse popada in leži; Ker se. jim pa branit’ neče, So ga križam zvezali. 3. Iz ljubezni do Očeta V sredi trinogarjov je, Vmret’ za grehe vsega sveta Kakor jagne spravlja se. Pen’jo se štimanoglavci, Ves pohleven on molči, Ljudstvo šuntajo hinavci, De le: „križej ga!“ kriči! • 4. Ptuj sodnik na sodnim stoli Ga nedolžniga spozna; Truma pa v dvoriši doli Se vtolažiti ne da. „Jaz ne najdem^ Poncjus vpije, „De bi smerti vreden bil!“ „Le čez nas se naj razlije Kliče ljudstvo, njega kriv!“ 5. Koke si Pilatus vmije, Križat’ Jezusa pusti, Grozno bruno vgonobije Njemu ljudstvo navali. Gora sterma ino britka, . Težek križ in pot je terd, Jezus nese brez počitka Za plačilo svojo smert, IV. V godove. 4. Za sv. postni čas. 53 6. Ves oslablen Jezus dojde Glav mertvaških strašen kraj; De v nebesa človek pojde, Vmira on na križi zdaj, Ki preliva in plačuje, Kar je Adam pregrešil; Za sovražnike zdihoje, Deb’ jim Oče odpustil. 7. Ves nedolžen Jezus vmira, Ljudstvo njemu se smeji, Le k Očetu se ozira, In mu dušo izroči. Pokati začele skale, Tresti zemlja in nebol Grešne trume so spoznale: „Pravi božji Sin je to!“ 8. Vidiš tam pod križam stati Jezusa prijatele, Začni z njim tud ti žalvati, Milo z njim razjokaj se! Magdalena solze taka, Ljubi Janez se solzi, 8 svojim solzami omaka, Mati svoj’ga Sina kri. 9. Njega duša objiskuje Vernih duš počiven kraj, Tud’ pred peklam oznanuje On očakam sveti raj, Truplo v skalo pokopali Žalostni prijateli; Skerbno so ga zavarvali Jezusa sovražniki. 10. Jezus scer je moral vmreti, De bi nam življenje dal, Vender v zemli ne strohneti, Sam je spet od smerti vstal. 54 Cerkvene pesmi. Hudobija tega sveta Zdaj premagana leži; V časti svojiga Očeta Zveličar naš živi. Ceterta. 1. Žalostna je mati stala, Se pod križam mil’ jokala, Ker je visil njeni Sin, V žalost je serce vtopleno, Vse pobito, prebodeno Z mečam dušnih bolečin. 2 . O kaj žalosti prestati Morla je presveta Mati, Ktere Sin je rešil svet! Klavorna medli jokaje, Zdiha, gleda trepetaje; Kaj nje Siu terpi raspet’. 3. Kdo b’ ne jel solze točiti, Ce Marija vgleda, biti U britkosti, kot je ta? Kdo u sercu ne žaluje, Ce to mater premišluje, Ker terpeti toljko ’ma? 4. Grehe ljudstva na se vzeti, Vidi Jezusa terpeti, Vdati šibam se voljno, Gleda svoj’ga Sina milo, Kterga vse je zapustilo, Kadar nagnil je glavo. 5. Mati, zvirk ljubezni prave, Daj mi čuti te težave, Daj solza mi grenkih dar! Stori mi serce uneti, In za Kristusa goreti, De mu bom prijetna stvar. IV. V godove. 4. Za sv. postni čas 6. Sveta mati! to te prosim, Bane Kristusa naj nosim, Vtisni menijih v serce; Naj de rane tvoj’ga Sina, Naših grehov bolečina V živo tud bolijo me. 7. Daj, de s tebo rad žalujem, Svoje grehe objokujem, Dokler tukaj še živim, Poleg križa de prebivam, In s tebo solze prelivam, ’Z celiga serca želim. 8. O devic ti vsih Devica, V žalosti nam tovaršica, Daj, de jokam se s tebo! Smert de Kristusa ostane Meni v serci; naj tud’ rane Bojo vedno pred meno. 9. Naj se ran letih navzamem, In od križa ves unamem, Kristusu de bom udan. Dušo vneto in gorečo Varji, mati! u nesrečo, Kadar pride sodni dan. 10. Tvojga Sina križ me hrani, Ino smert njegova brani; Mi pomoč in milost daj. Ko bo smert telo zadela, Daj, de bo takrat prijela Duša moja sveti raj. Peta (sosebno za veliki četertik). 1. Grešnik, glej žalost Marije! Kako za Jezusam vpije. Preden se je proč podal, Je tako slovo jemal: 55 56 Cerkveni pesmi. 3. O moja cartana Mati! Zdaj moram slovo jemati, Zdaj grem u Jeruzelem, Tam bom od Judev vmorjen. 3. Ona pravi: Dete moje, Sonaj vsaj matere svoje: Kdo me zdaj potroštal bo? O moj Sin, naj grem s tebo. 4. Moja ljubezniva Mati, Takih težav u vsi martri Ne bom terpel, ti povem, Kakor zdaj, k od tebe grem. 5. Moj Sin! štor’ materi svoji: Ne kaži se, — kje ne hodi; Mene pošli, naj kje grem, De na mest’ tebe vmerjem. 6. O moja preserčna Mati! Sam moram martro prestati, Ce ne bom terpel letd, Noben ne pojde v nebd. 7. Moj Sin! vem to mora biti, De moraš svet odrešiti: Vsaj ne pust’ se tak grozno Judam martrat se strašno. I /' • 1 8. Moja Mati! to 'čem st’riti Do kaple 'čem kri preliti, De grešnik spozna vselaj, Me ne martra več kedaj. 9. Moj Sin, dol bom pokleknila, Tebe bom lepo prosila: Zakaj od mene zdaj greš, Ker za to martro veš? IV. V godove. 4. Za sv. postni čas. 57 10. Čas je prišel, Mati moja! Zabstojn je vsa prošnja tvoja, Sklenil je Bog- Oče to, De btm juter že mertev. 11. Zavpije Marija D’vica: Kam pojdem tačas srotica; Vsmil’ se tavžentkrat Bogu, De sim včakala leto! 13. Moja Mati! te objamem, In od tebe slovo vzamem; Zahvalim te za vse lepo, Ino te 'zročim Bogu. 13. Moj Sin! k tvojim nogam padem, Preden tebe jaz objamem; Še enkrat naj grem s tebo, Alj mi serce poč’lo bo. 14. Moja Mati! tukaj bodi, Z meno več naprej ne hodi: Pridite perjateli, Mojo mater troštajte. 15. Oh moj Sin! vsaj to dopusti, De te kušnem s svojmi vustmi: Zegnaj me — vpije pred njim: Bog obvar’ te, ljubi Sin! 16. Žegnam zdaj te, Mati moja! Ino kušnem roko tvojo, Pride čez te božja moč, Men’ na križi lohka noč, 17 . Jezus Marijo zapustil, Grešnik se ne boš k njej spustil? Troštaj jo, no reci zdaj: Bod’ češena vekomaj. 18. O Marija! serce tvoje, Kaj terpi za grehe moje? S tebo jokal bom vselaj, Dokler pridem v sveti raj, 58 Cerkvene pesmi. Šesta (sosebno za veliki petek alj per božjim grobu). 1. Poglej Pravičniga, kak vmira, Od vsih krivičnih zasramvan, Od teh, katerim raj odpira, Je on obsojen ino zdan; Alj svet odrešit’ on želi, In za človeštvo smert stori. 2. Sovražnikam, k’ se mu smejijo, Dobrotno vse odpustil je, Za rabelne ki ga morijo, Na križi milo prosi še: Naj jim to Oče odpustil In za človeštvo smert stori. 3. Med dvem razbojnikam na križi, Kakor bi on razbojnik bil, De bo še dones v paradiži, Je Dizmasu obljubo st’ril. Razbojnika zavergel ni, In za človeštvo smert stori. 4. Na zadno vuro položiti Se nima kam svoje glave, Nič nima svojim zapustiti. Ko z tega sveta loči se. On mater Janezu 'zroči, In za človeštvo smert stori. 5. Ker ga je vse že*zapustilo, In je v narhujših martrah bil, Ker se je tud’ nebo stemnilo, Je on k Očetu še zaupil: Zakaj si me zapustil ti! In za človešto smert stori. 6. Na križi revno omaguje, Poliva ga mertvaški pot; IV. V godove. 4. Za sv. postni čas. 59 Se svojima koncu perbližuje, Odkupit ves človeški rod; Kak mene žeja! govori, In za človeštvo smert stori. 7. Vse, kar je bilo prerokvano, Na križi je dopolnjeno; Človeštvo, ki je blo predano, On vidi zdaj odkupleno. Končano je! se zaglasi, In za človeštvo smert stori. 8. In kadar svojo kri iz-toči, Na desno nagne on glavo, Se mirno ’z tega sveta loči; Izdihne gor v sveto nebd, Očetu dušo izroči, In za človeštvo smert stori. Sedma. i. Angelski kori! žalujte, milujte, Jokajte k našimu petju še vi; Žalostno s citrami z nami zapojte: Za nas na križi sam Jezus visi. Z nami tud’ plakajte! vi Serafini! Družbe nebeške, in vsaki narod! Vmerl je na križi v grozni bolečini Jezus on jagne, naš ljubi Gospod! 3. Štrafengo ojstro nebeška pravica Terja za Adamov greh le od nas, Milost pak — božjih popolnost kraljica, Vzame za spravo nam Jezusov glas. Glejte na križi ga, ino žalujte Da se za naš greh Sin božji vmorit’ Kje je perjatel, oh to premišlujte, De za dolžnika bi hotel to strit’? 3. Grešnik! za tvoje hudobnosti djanje Jezus raspet — glej — na križi visi, 60 Cerkvene pesmi. Glej prebodene so s ternjam možgane, Lice zakrivajo solze no kri: Kakor bi njega bil Oče zapustil, On omaguje na križi od rev Nagnil je glavo in dušo izročil, Grešnik ti s’ njemu živlenje odvzel. 4. Grešnik! poslušaj, kak božji Sin milo Joka, zdihuje no toži čez te: „Ljudstvo ti moje! na križ s’ me perbilo, Moje dobrote pozablo si vse, Jaz sim po suhim skoz morje te peljal, Jaz sim te rešil ’z Egiptovskih rev, Jaz sim na tvoj dom te srečno perpeljal, Jaz sim sovražnikam ’z rok te otel £( . 5. „Nisim bil tebi za steber v oblaki, Ker sim te s čudami vodil naprej, Z mano nebeško nasiten bil vsaki, S čem sim te žalil, povej mi tedaj? Reci, zakaj me ti ajdam ’zročuješ, Ino vbijavca pa prostiga st’riš? Z gajžlam’, tepenjam, no plunci plačuješ, Me za ljubezen obesiš na križ! K 6. Z jes’ham no žolčam ti mene napajaš, Ki sim te z vodo živlenja pojil, Križaj ga! vpiješ, sodnika perganjaš; De je krivično me križat’ pustil. Ljudstvo ti moje! glej stegnjene roke — Rane odperte, glej srage kervi! Vmer’joč objemam še svoje otroke! Grešnik vse to se za tebe godi! 7. Križ ti preljubi! pred tebo zdihujem; Naj te ogrivan kušujem lepč; De ker bom enkrat pred rajtengo zbujen Mi tvoje znamnje prestrašno ne bo. V tebe zavupam, o Jezus terpeči! Glas tvoje kervi naj prosi za me, De bom brez konca tvoj križ gledal v sreči, Ker si ti vmerel za zgrivane vse. f V. V godove. 4. Za sv. postni čas. 6i 8. Sonce no luna svetlobo zgubijo, Močno žalujejo božje stvari, Pa nja sovražniki se veselijo, Ker se to jagne na križi vmorl. Mi, o kristjani! pa ’z serca žalujmo, Zgrivanja solze točimo ’z oči, K njemu, ki v grobu počiva zdihujmo, Njega častimo, molimo mi vsi! Osma. 1. Kraljevo znamnje, glej, stoji, Svet križ nebeška ljuč gori; Na njem živlenje smert stori, Živlenje s smertjo nam dobi, S. Za nas je od kervi neznan, Odperta je njegova stran, Lije mu resna kri iz ran, De je bil greh sveta opran. 3. Zdaj je Zveličar dokončal, Kar je že David prerokval, In vsem narodam oznanval, De bo ’z lesa Bog kraljoval. 4. Prelepo in sveto drevd, Rudeče pisano s kervjo! Bilo si vredno ti samo, Nositi tak sveto teld. 5. Na tebe je perbita b’Ia Odkupšina vsega sveta Pravici žalenga Boga, De je rešila rop pekla. 6. Cešen si ti, presveti križ! Le ti nam vupanje deliš; Le ti nam milost zadobiš: Pregrehe naše nam izbris! 62 Cerkvene pesmi. 7 . Čast, hvala hodi vekomaj Nebeškima Bogu vselaj. Presveti križ nam vernim daj, De pridemo v nebeški raj. 5. Velikonočne. Perm. 1. Jezus je od smerti vstal, Od svoje britke martre, Zato se veselimo, Ino Boga hvalimo Kirie eleison, Kriste eleison. , 3. Ko b’ ne bil od smerti vstal, Bi ves svet pogublen bil, Nam se je veseliti, Nam hoče k troštu priti. Kirie . . . 3. Bog je tak milostliv bil, Svojga S’nu med nas spustil, Od Marije je rojen bil, Vesolen svet razveselil. Kirie . . . 4. Začel Jude vučiti, De bi Bogu služili, Judje so za zlo vzeli, Na križ so ga razpeli. Kirie . . . 5. Na križi je smert storil, Jožef ga je doli vzel, Marija prejemala, Vse rane kušovala. Kirie . . . 6. K je bil Jezus pokopan, Kamen bil na grob je djan. Pa tretji dan je zopet vstal, Ino je v Galilejo šel. Kirie . . . IV. V godove, o. Velikonočne. • 7. Angel božji ženam djal, De Jezus je od srnert vstal Pojte, vueencam pravite, Pervič Petru oznanite. Kirife . . . 8. Marija Magdalena Ta je ta perva bila, Ki je Jezusa vidila S svojima dvema sestrama. Kirie . 9. Svet Tomaž neviren bil, On je komaj to dobil, De je Jezus od smerti vstal, In mu je segel v desno stran. Kirie . 10. O Marija Divica! Bod’ naša pomočnica Per Očetu nebeškimu, No vsmilenimu Jezusu. f K iri e . . . 11. Aleluja pojimo Ino Jezusa hvaPmo Ljubo Devico Marijo No vso nebeško družino. Kir^e . . . Druga. 1. Poglejte duše, grob odpert! Več Jezus v njemu ni! Premagana od nja je srnert, Zveličar nas živil 3. Premagal je sovražnike, Njih moč pod njim lčži, Pred njim je stresel pekel se, Zveličar spet živi! 3. Spred pekla so očaki zdaj Skoz Bjega rešeni, Odperel jim je sveti raj, Zveličar spet živi. 64 Cerkvene pesmi. 4. Hudoba in vsa njena moč Premagana leži; Premagajmo tud mi rekoč: Zveličar naš živi! 5. Vojskujmo se tud’ z Jeziisam Kristjani serčno mi, Ni smerti bat’ se treba nam; Zveličar naš živi. v 6. Ce z Jezusam premagamo Vse zapelivosti, Vesel’ga serca bodimo, Zveličar naš živi. 7. Tud v grobi le en kratek čas Bomo počivali, Saj bode zbudil tudi nas Zveličar, ki živi. 8. Kristjani! tud za grobam še Živeli bomo mi, JTo naša Aleluja je: Zveličar naš živi! 9. Vesela Aleluja bo V hiši Očetovi; De srečno kjekaj pridemo. Zveličar naš živi. 10. Perpravleni v nebesih tam So naši sedeži, Perpravlja nam jih .Jezus sam, Zveličar, kjer živi. Tretja. 1. Zveličar je od smerti vstal, Ker je za nas že smert prestal. Aleluja, aleluja, ale-aleluja! IV. V. godove. 5. Velikonočne. 65 3. Pekel premagan je za vsel’, Zatoraj bod’mo vsi vesel’. Aleluja . . . 3. Oj bodimo vese'li vsi Ker sveti raj odpert stoji. A I e 1 . . . 4. Marija, le veseli se, Ker tvoj Sin se perkazal je. Alel . . . 5. Povsod’ se don’s razlaga glas: Hvalen bod’ Jezus vsaki čas! Alel . . . 6. Ker smo zdaj ’z greha zopet vstal’, Ne, deb’ se še nazaj podal’. Alel . . . 7 . Kdor z Jezusam vojskuje se, Tam sveti raj gotov mu je. Alel. 8. Bo sodni dan častitliv vstal, Jezus ga bo v nebo predjal. Alel . . . 9. Vojskujmo torej serčno se, Saj vojske kratko le terpe. Alel . . . 10. Veselje pa tam večno bo: Oh! glejmo, de prid’mo v nebo. Alel . . . 11. Mogočni Jezus! žegnaj nas, De bomo peli vsaki čas: Aleluja, aleluja, ale-aleluja! 6. Svetiga Marka dan ino v križovi teden. Perva. 1. Poslušajte, o kristjani! Jezusa veseli glas, Vel’ko srečo nam oznani, Prevesela je za nas: 5 66 Cerkvene pesmi. Karkolj bodemo prosili Mi Očeta večnima. Vse to bomo zadobili Skozi Sina božjiga. S. Ker ne mormo visokosti Božje čisto za popast’, Skoz molituv po dolžnosti Dajmo njemu vselaj čast. Naj molituv naša vstaja Iz te zemle gor v neb<5, Jezus nam obljubo daja, De nas Oče vstišal bo. '3. Kdo prešteje vse dobrote, Ki jih že savžili smo? Saj v molitvi, revne srote Bogu se zahvalimo. Njemu vse to poverniti Nam nikolj mogoče ni; Božjo voljo dopolniti, Naj v zahvalo se godi. 4. Oh, v potrebah spet želimo, De pomagaš, dober Bug! Kar imamo, ti zročimo, Vsmili se svojih otrdk! Vinske gore, žitne polje — Oče, o tvojih rokah so! Žalosti in dobre volje Le od tebe čakamo. 5. Naj nam toplo sonce sije, Naj pohleven dež rosi, Varji nas škodlive rije, Saj si dober Oče ti! Terdne suše, vel’ke moče, De nam škodval ne bo mraz, Hude zime, strašne toče Ljubi Oče, brani nas! 6. Svetiga Marka dan ino v križovi teden. 67 6. In posebno pa zročimo Svoje serce tebi vsi, Naj per vsemu, kar želimo Tvoja volja se zgodi! Varji nas, de ne grešimo, Tebe ne raz-žalimo, V božji guadi naj živimo, Kruha mankalo ne bo! 7. Vižaj, Oče, poglavarje, Daj nam dobre stariše, Daj nam skerbne gospodarje; Pridne tud’ podložnike! Tak se bomo veselili Srečni že na zemli zdaj, Tam v nebesih pa hvalili Tebe Oče, vekomaj. Druga. t. Bog! ki grešnike strahuješ, In pravične zveseluješ, V nebi ti nad nam živiš, Žugaš, tepeš in krotiš. Sliši nas stvari uboge, In odverni nam nadloge, Zdrave v miru nas ohran’, Daj nam kruha vsaki dan. * 3. Vsaki dan nas iz dobrote Preskerbiš lehko sirote.; , Si mogočen Gospodar, In skerbiš za vsako stvar. Sliši nas . . . 3. Ti dajaš stvarem živeti; De gre dež, in sonce sveti, De nam polje zeleni, Ino žito dozori. Sliši nas . . . 5 * 68 Cerkvene pesmi. 4. Če živali res škodlive Pridejo na vert iu njive, Tvoja volja je tako, Z greham smo zasluž’li to. Sliši nas 5. Ce iz neba le dežuje, De nam živež potonuje, Pride to iz tvojih rok Zavolj spačenih otrok. Sliši nas . . . 6. Ce po leti za vročino Vzame toča vso poljnino De zelen’ga vidit’ ni, Smo si krivi mi sami. Sliši nas . . . 7. Ce germi, se križam bliska, De se vgak ostrašen stiska, Grešnik tvojo moč spozna, V svojih grehih trepeta. Sliši nas . . 8. Svojo moč prav pokazati, Hotel si Egiptu dati Rodovitnost sedem let, Ino sedem lakot spet. Sliši nas . . . 9. Izraelce si posvaril, Z dolgo sušo jih udaril; Ko je Ahab kralj njih bil, Dež tri leta ni rosil. Sliši nas . . . 10. Je nebo zaperto bilo, Polje deža ni dobilo, Izrael je malik’val, Ti si ga, Bog! objiskal. Sliši nas . . ' • ... TČ- *, ’• t 11. Pa Elija si ohranil, Čudno lakoti ga vbranil, K’ je zatirala strašno Celo Judovsko zemlo. Sliši nas , . » 6. Svetiga Marka dan ino v križovi teden. 69 13. Ker se ljudstvo spreoberne, Šibe tvoje si odverne, Ko Elija pros’ za nja. Dosti deža kmalo ’ma. Sliši nas . . . 13. O Bog! tudi nas se vsmili, Ki smo močno te žalili, Kadar bodeš tepel nas, Vsliši prošnje tisti čas. Sliši nas . . , 14. Tebi, Bog! se bomo vdali, Svoje polje obdelovali, Ti odpri, roko, Gospod, In dodeli nam dobrot. Sliši nas . . , 7. V praznik vnebohoda J. K. Perva. 1. Jezus je šel gori v nebo — veseli se Marija! K svojimu Očet’ nebcškimu — Kirie eleison! Prosi Boga za nas, o Marija! 3. Kaj nam on k troštu zapusti? — veseli se . , . Svojih apostelnov dvanajst. — Kirie . . . Prosi Boga . . . 3. Prišel je na goro Oljsko — veseli . . . Visoko in široko. — Kirie . . . Prosi Boga . . . 4. Gori vzdignil svoje roke, — veseli . . . No je žegnal vesolni svet. — Kirie . . . Prosi Boga . . . 5. Potler se vzdigne od zemle, — veseli . . . Ino proti nebesara gre. — Kirie . . . Prosi Boga . . . 70 Cerkvene pesmi. 6. Angelci mu lepo pojo — veseli . . . Ga skoz oblake spremljajo. — Kirie . Prosi Boga . . . 7 . Vzame s sebo sveto družbo, veseli . . Starih očakov množico. — Kirie . . . Prosi Boga . . . 8. Daleč čez kore angelske — veseli . . Svoj tron Jezus povikšal je. — Kirie . Prosi Boga . . . 9. Tam na desnici on sedi, — veseli . . Enaki Bog z Očetam ž’vi. — Kirie . . Prosi Boga . . . 10. V nebesah on bode naš trošt — veseli Nam doli dal gnado, milost. — Kirie . Prosi Boga . . . 11. Nam bo dal svetiga Duha, veseli . . . Vživat’ kruha nebeškiga. Kirie . . . Prosi Boga . . . 13. Mi Aleluja pojimo, — veseli . . . No Jezusa vsi hvalimo. — K i,r i e . . . Prosi Boga . . . 13. Ljubo Devico Marijo — y e seli, . . . No vso nebeško družino. — Kirie . . . Prosi Boga . . . 14. Zahvalen bodi večni Bog, — veseli . Oče, Sin ino sveti Duh. — Kirie . . . Prosi Boga . . . Druga. 1. Praznik svet se dons obhaja, Jezus gre v sveto nebo, - Nam gre sam prepravljat’ kraja, Kamor nas poklical bo. IV. V godove. 7. V praznik vnebohoda J. K. 71 Kaj še delamo na sveti? Glava je v nebesa šla: Le v nebo nam je želeti, Skoraj večno vživat ga. 2. Razodel je vse resnice, Je odrešil celi svet, Dal apostelnam ovčice, In je bil v nebesa svet. Bel oblak jim ga zakrije, Oj nič več ga vidit’ ni, Njih serce za njim upije, Gledajo za njim oči. 3. Kakor blisk sta perstopila Dva svetla moža pred nje, Jih lepo ogovorila: „Kaj pa gledate, možje? Jezus, ki je šel v nebesa, Prišel bo spet sodni dan, Sodit duše in telesa, Vsim odločit večni stan“. 4. Ti si, Jezus, šel pred nami, Ino prideš sodit nas: Naj nas grešne to predrami, De skerb’mo ,za tisti čas. Ce ne bomo prav živeli, Vekomaj nam bom gorje; Jezus! tukaj nam dodeli, De prelivamo solze. 5. Oh! nikar ne navezujmo Na posvetni prah serca, Stanovitno zaničujmo Zanič’vanje t’ga sveta. Kar je tukaj/sovražimo, Svet apostel nas vučt, Kar je gori, le ljubimo. Ker Zveličar naš živi, 72 Cerkvene pesmi. 6. Kristus moral je terpeti, De je prišel v svojo čast, Naj nam zgled njegov vsim sveti De sovraž’mo vsako slast. Zgol veselje ne ljubiti, Križ prenašati voljno, Za Zveličarjam hoditi, To nas perpelja v nebo. 8. Za Binkoštne praznike. 1. Prid’ sveti Duh, apostelnam dan, Ker si bil dones u nje poslan, De čude božje pravijo, Sovražnikam se vstavijo. Prid’ sveti Duh, te prosi kristjan. 3. Prid’ sveti Duh, daj svoje dari, In jih med svoje verne razil, Besnico de poslušajo, In nje sladkost okušajo; Prid’ sveti Duh, raz-svetli ti nas. 3. Prid’ sveti Duh, omeči serce, Peržgi v kristjanih svete želje, Ljubit’, kar je pravičniga, Se varvati krivičniga. Prid’ sveti Duh ljubezni svčte. 4. Prid sveti Duh, podpiraj slabost, Poterdi v sercih pravo svetost: Daj, de se ne spoteknemo, Iz pota ne premeknemo: Prid’ sveti Duh, ti naša krepost. 5. Prid’ sveti Duh, ti svesti vodnik, Veselje naše, naš pomočnik! IV. V godove. 9. V praznik presvete Trojice. 73 O vodi nas do večnosti, Perpeli nas do srečnosti: Prid’ sveti Duh, ti naš poterdnik. 9. V praznik presvete Trojice. 1. Vzdigni se jezik moj — k božji desnici, Hvalo jn čast zapoj — sveti Trojici: Čast Očetu, Sinu, In Duhu svetimu Bodi češena ti Sveta Trojica! 3. Oče ’z nebes je nas — milostno stvari!, In svoj v resnični glas — ljudstvam oznanil. Čast Očetu . . . 3. Ravno ta Oče ’ma — skerb za človeštvo, Ljubinj otrokam da — svoje kralestvo. Čast Očetu . . . 4. Jezus, prav’ božji Sin ■— nas je odrešil, In od ran, bolečin — s križam opešal. Čast Očetu . . . 5. Vedno se sveti Duh — troštar ’imenuje, In ta resnični Bog — nas posvečuje. Čast Očetu . . . 6. Angel, svetniki so — pred božjim tronam, Hvalo no čast dajo — vsim trem peršonam. Čast Očetu . . . 7. Verjemo vsi v Boga — v znani resnici, Skupaj molimo ga — v sveti Trojici, Čast Očetu . . . 74 Cerkvene pesmi. 8. Sonce nam dan stori, — tema prihaja, Kdor jm tu v ver’ zaspi, — v luči tam vstaja. Čast Očetu . . , 9. Vsegamogočniga — celi svet hvali, Tudi mi skupaj ga — vel’ki no mali. Čast Očetu . . . 10. Sladko prepevamo — v svetimu dvoru, Daj, de te gledamo - v večnim šotoru. Čast Očetu . . . 10, V praznik presv. rešniga Telesa. Pena. 1. Pange lingva gloriosi Korporis misterium, Sangviniskve preciosi, Kvem in mundi precium Fruktus ventris generosi Reka efudit gencium. 3. Nobis datus, nobis natus Eks intakta virgine, Et in mundo konversatus Sparso verbi semine Sui moraš inkolatus Miro klavsit erdine. 3. In supreme nokte cene, Rekumbens kum fratribus, Observata lege plene Cibis in legalibus, Cibim turbe duodene Se dat suis manibus. 10. V praznik presv. rešniga Telesa. 75 4. Verbum karo, panem vem m Verbo karnem eficit, Fitkve sangvis Kristi merugr, Etsi sensus deficit; Ad firmandum kor sincerum Sola fides suficit. 5. Tantum ergo Zakramentum Veneremur cernui, Et antikvum dokumentum Novo cedat ritui, Preštet fides snplementum Sensuum defectui. 6. Genitori genitokve Lavs et jubilacio, Salus honor virtus kvokve Sit et benedikcio, Procedenti ab utrokve Kompar sit lavdacio. (Po slovensko.) 1. Vsi jeziki povzdignite, Hvalo Izveličarju! Vsi Gospoda počastite V Zakramenta resnima; Nja telo in kri molite, Slavo pojte Jezusu. 2. Nja devica je rodila Sinu večniga Boga, Zemlja je od Nja dobila Seme nauka božjiga; Njega resna kri omila Grehe celiga sveta. 3. Po večerji zadni zročil Svojo kri ino teld, Preden se je svojih ločil Ino vzel od njih slovo, Vsim ljubezen priporočil: „V moj spomin storite to“. 76 Cerkvene pesmi. 4. Kruh in vino premenilo Se je v Nja meso in kri; Kakor se je tam zgodilo, Na altarji se godi. To prečudno opravilo Sveta vera nas vuči. 5. Vsi ponižno počastimo In molimo Jezusa, S sercam roke povzdignimo, Naj nam sveti žegen da. S cel’ga serca zahvalimo Svoj’ga Izveličarja. 6. Večnimu Očetu hvala, Hvala božjimu Sinu; Oh, de b’ se spodobno dala Tudi Duhu svetimu! Hvalo vsaka stvar dajala Tiedinimu Bogu. Druga. 1, Praznika svetiga — dons veselimo se, Prav iz unetiga — serca naj hvala gre; Staro preide naj — vse novo bodi zdaj: Misli, djanje vsak prenovlaj. 3. Dons posvečujemo — zadne noči spomin, Ker se spomnujemo, kako je Božji Sin, Svoje prijatle zbral, — jagne jim jesti dal, Tak zapoved Judov dostal. 3. Včenci zavživajo — velikonočno jed, Zadnič dobivajo — resno Telo prejet’. Vžiti ga jim daje, — pa razdeli se ne, Vsak posebej cel’ga prejme. 4. Kadar prejemajo — slabi njega Tel<5, Se ga navzamejo, — moč jim je prava to. Kelih jim tud’ zroči, — da jim ga, in veli: Vsi ga pite, moja je kri. 10. V praznik presv. rešniga Telesa. 77 5. Tak je postavleno — njega telo u dar, Dušam perpravleno, de ga zavživa stvar. Mašniki stor’jo to, — ga sami vživajo, In ga drugim vrednim dajo. 6. Zdaj od nebeškiga — kruha naš duh živi; Iz kruha beliga — se nam živ Bog stori. Čudi se, o kristjan! — Jezus je vsim jed dan, Bod’ si reven in zaničvan. 7. Dones te prosimo, — trojni edini Bog! V sercih te nosimo, — varji nas vsih nadlog. Živi nas slabe zdaj, — k tebi nam priti daj, In te vživati vekomaj. Tretja. 1. Hvali svet Odrešenika, Hvali kralja, vučenika, Poj mu, in veseli se! Koljkor moreš, toljko hvali, Saj mu vredne hvale dali Vunder le ne bomo še. S. Čudne je reči nam zročil, Le nevernika je ločil, Z nami dons se veselit’. Živi kruh v živlenje moje Preden gre v terplenje svoje Kristus hotel zapustit’. 3. Torej hrum veselja tega Naj se dons povsod razlega Kviškam naj serce puhti! Cerku v praznik, glej obhaja; Vsim tako na znanje daja, Kaj Zveličar naš stori. 4. Kristus pride, staro mine; Spred resnice senca zgine: Tu ponižaj se do tal! 78 Cerkvene pesmi. Nov altar, postavo novo, Novi dar, pomoč gotovo Slabim nam je Jezus dal. 5 . Sadniga večera delo Kristus dal, de bo imelo Vse keršanstvo v svojo last To mi namreč vera priča, Ako verjem, me zveliča, De ’ma Kristus vso oblast. 6. Jezus, glej, očitno pravi, De po novi se postavi Kruh in vin’ spreberneta. To stori per sveti maši Sveta jed, de duši naši Kri, telo njegova sta. 7 . Kar ne vidiš, alj ne vmeješ, Tega zumiti ne smeješ, Sodit’ božjih del nikar! Kruha, vina ste podobe, Pa ne misli si na robe, De je tukaj kaka stvar. 8. Kri, telo nam je pušeno, Prejmi, kar češ, vse je eno, Kristusa ne razdeliš; Naj jih pride, koljkor hoče, Je razdjat’ ga nemogoče, Nikdar več ga ne vmoriš. 9. Prejmi eden, alj miljoni, Koljkor uni, tolk’ triljoni, Njega tud za to manj ni, Prejme brumen, prejme grešnik, Prejme trezen, alj požrešnik, ICar zasluži, zadobi. 10. Brumen, on živlenje vživa, Grešnik si pa smert dobiva , Kak razloček, glej, je to! — 10. V praznik presv. rešniga Telesa. 79 Kadar mašnik Hostjo lomi, Glej, drobtina, to ne dvomi, Tudi celo je Telo. 11. Kristusa nič ne zadene, Le podoba se odkrene: Do natore mu ne gre'. Angelov nam jed je dana, Tu na poti duši hrana, Grešnik vživat je ne sme. 12. Abel, Izak oznanuje, Mana, jagne pomenuje Kristusov prečudni stan. O zveličar! sreča moja! Moj pastir! ljubezen tvoja Naj me varje vsaki dan. 13. Ti nas živi s svetim kruham, In napolni s svojim duham, De ti služ’mo vsaki čas. Ti o Jezus, naše želje! Pravo vernih sere veselje! V sveti raj perpeli nas. 11. V praznik ss. apost. Petra ino Pavla. 1. Pridi vsa keršanska čeda! v Čast apostelnov zapoj; Dva pastirja, dva izgleda Imaš dones pred seboj. Evangelska vučenika, Svete cerkve dva stebra, Dva častitliva svetnika Za te, čeda! skerbita 2. Sveti Peter, terdna skala! Jagnet in ovčic pastir! Cerkuv bo na tebi stala, In vživala večni mir. Cerkvene pesmi. De je greha noč pregnana, Ti nam svetiš, sveta luč; Vsa oblast je tebi dana, Dan od vrat nebeških klnč. 3. Grehuv zveze nam odkleni, In razklenil jih bo Bog. Pros’ de bomo zveseleni, Rešeni od vsih nadlog; De zatere Bog hudobo, In oberne v nas okd, De spoznamo nezvestobo, In se jokamo nad njo! — 4. Sveti Pavel, vsih narodov, Vučenik od Boga zbran, Zvest oznanovavec Gospodov, Živ in v smerti njemu vdan! Milost božja te je vnela, Bil si jagne iz volka; In ljubezen je gorela, Kakor ogenj iz serca. 5. Sprosi, ker si nas zasajal, De bo Bog nam rast dajal! Merzle serce nam otajal, In ljubezen v nas prižgal. Sprfisi nam sveto ljubezen, De ne smert, ne britki čas, Ne terplenje, ne bolezen Od Boga ne loči nas. i2. V praznik velike gospojnice. 1. Se vzdiguje prot nebesam Z dušo no telesam, K’ je brez madeža ostala —» Čista vsa no zala. 12. V praznik velike gospojnice. 8i Vse nebo se veseli, Po širjavah se glasi: „Bod pozdravlena kraljica Mati noj Devica I l< S. Greha plača je trohnoba, Greh sam kriv je groba; Njo pregreha ni zadela, Zakaj bi trohnela? Njena smert je spanje blo Ni oskrunila telo, Bog jo j’ veličastno zbudil, S truplam poveličal. 3. Oh, kako si vunder srečna, Tvoja sreča j’ večna; Od težav vsih tam počivaš, Sladkost večno vživaš; Vel’ko je terplenje blo, Veče še plačila so: Cez vse trone povzdignena, Oh bodi češena! 4. Tamkaj presveta Trojica Krona te Divica, Tam duhovi čisti sveti Tvoji so strežeti: Ino ’z krajov vsih zemle Vernih serca k teb’ puhte, Vse te hvali; povzdiguje, K tebi vse zdihuje, 5. Oh poglej na nas Devica, Vikša pomočnica! Božjo gnado smo zgubili, Hudo smo grešili; Oh ne daj se nam zgubit’, Daj se nam spreobernit’, De nas Oče spet objame, ^Enkrat k sebi vzame. 6 82 Cerkvene pesmi. 6. Oh ne, de b’ nas zapustila, Svoj obraz nam skrila, Ce nastopijo težave, Nevarne skušnjave! Kam b’ se blo oberniti, Ko b’ nas zapustila ti? Ti zamoreš pomagati, Trošt in mir nam dati. 7. Sosebno v smerti britkosti Mat’ nas ne zapusti, Kadar se oko nam vtrinja, Oh pokaž’ nam Sina; Spel’ nas ’z revniga sveta V hišo raja srečniga, De te večno tam častimo. In Boga hvalimo. 13. V praznik vsili Svetnikov. I. Dones gledamo kristjani Z vernim sercam u vebo, Tam svetniki skupej zbrani; Hvalo, čast Bogu dajo. Tam Marija čista vsa .Je pred tronam Jezusa, Ona prosi s svetim željam’ Odpušanje grešnikam. S. O vi angelske blišave! Vsi nebeški vajvodi! Varite nas vi v skušnjave, K varvanju perpravleni. Tam apostelnam že sve't’ Večna ljuč toljkanj sto let, Tam je sveti Janez kerstnik Med vsim narveč’ sjetnik. 13. V praznik vsih Svetnikov. 83 3. Tamkaj gledajo preroki Jezusovo večno luč; . Tu per živima potoku JVajdli so nebeški kluč. Oznanili Jezusa Z lučjo svetiga Duha, Kar so oznanili zvesto, Vidijo dopolnjeno. 4. Marterniki so vse dali, Cio živlenje in blago; Polni vere se podali V grozne martre za nebč; Zdaj pa tam počivate, Vse sladkosti vživate: Oh, sprosite nam, de ne loč’ Od Boga nas pekla moč. 5. Modri papeži vodili Cerkuv božjiga Sinu, Škofi, mašniki sadili Rožce svetiga miru, Mnihi no pušavniki, Grešniki spokorniki, Vdove, dvice ino žene Skupej tam se vesele'. 6. Blagor vam, o čiste serca, Kjer prostora nima greh; Satanu je glava sterta, Jezus se derži na smeh: Da okušati sladkost Cez posvetne velikost; Torej bomo brumno živel’, In za bratami hitel’. 7. Zdaj kraljujete Svetniki Z Jezusam v nebeškim dvor’, Oh odprite pomočniki Vrata k zaželeni gor’; Porosite vero nam, Dajte jo nevernikatn, 6 « 84 Cerkvene pesmi. De nas vodi en sam pastir, Kjer se vživa večni mir. 8. Dela, trud in sad terplenja Zvolenih obhajamo, Se duhovnica živlenja Z andohti napajamo: Prosimo zdaj večni Bog Vsmilenje od tvojih rok, De se verni vsi zveseie, Na pomnožene prošnje. 14. Vernih duš dan. Pena. 1. Strašni dan bo dan plačila, Zemlja se bo v prah zdrobila, Priča David in Šibila. Grozni strah bo svet obdajal, Kadar bo sodnik prihajal, K ojsti i sodbi človek vstajal. 2 . Jela bo trobenta peti, Mertvim po grobeli grometi, Vstan’te k sodbi! jim doneti. Smert, natura bo stermela, Kadar bode stvar ož’vela, K božjimu sodniku htela. 3. Bukve bojo pernescne, i Dela bodeš bral storjene Dobre vse in nepoštene. Tedaj bo sodnik se vsedel, Vse, karkolj je kdo naredil, Celi sve't bo tistkrat zvedil. 4. Revež, kam se čem podati? Kje prijatla tam jiskati? Komaj dobrim bo obstati. Kralj nezmerne visokosti! Rešiš svoje brez vrednosti, Reši mene v moj’ slabosti. 14. Vernih duš dan. 85 5. Spomni se, o Jezus mili! De so za me te vmorili, Prosim, tisti dan se vsmili! Truden hotel si hoditi, Za me svojo kri preliti, Daj k zveličanja to biti. 6. Daj te 'meti pomočnika, Svojih duš odrešenika, Preden vidmo te sodnika. De sim kriv to sam spričujem, Sam pred sebo se sramujem, Pa .zanesi Bog! zdihujem. 7. Rane grešnici zacelil, Tolovaja si zveselil, Meni vupanje dodelil. Nisim vreden odpusanja, Vunder Bog pomilovanja! Varji v ogenj me jokanja. 8. Med ovce me den’ ovčico, Reši 'zmed kozlov srotico, In pokliči na desnico. Ko zaveržene preklete Pahnil v ogenj boš ujete, Deni me takrat med svete. 9. Vsliši prošnjo, Bog pohlevno, Dušo glej, pobito, revno, Skerbi za me stvar nevkrevno. Dan jokanja in trepeta, Kadar bode razodeta Misel sveta in nesveta. 10. Čez človeške hudobije Naj se milost tvoja zlije, In nam madeže omije; Verne duše po njih želji Z večnim miram razveseli, K sebi, Jezus! jih perpeli. 86 Cerkvene pesmi. Druga. 1, Človek! zdrami serce svoje, In poslušaj mili glas, Spomni dons na brate tvoje, Kteri kličejo na nas. S. Slišiš, sin! kako zdihuje Tvoj ljub’ oče v jicah tam! Morebit’, de dolg plačuje, Kter’ga ti si storil sam. 3. On je skerbel na tem svetu Za tvojo srečo vselaj, Poverni tud ti očetu; Skazi njemu milost zdaj. 4. Ravno tak tud’ mati kliče: Kje si ti, o ljuba hči? Tukaj strašen ogenj peče, Dolge so naše noči. 5. Sim rodila te, dojila, Zapustila vse blago, Zdaj si na me pozabila, Oh! vsmili se Bogu! 6. Tabo vpije oče, mati K svojim otrokam ta dan, Hitite jim pomagati, Žalosten je njihov stan. 7. Kje si ti, o ljuba žena? K tebi vpije zdaj tvoj mož; Z njim si bila zaročena — ; Mu pomagala ne boš? 8. Sestra kliče svoje brate, Žena moža, mož ženo; Kol’ko znancov tam imate, Molite za nje z meno. 9. Strašne martre tam terpijo, Čez posvetne martre vse; Večno vpijejo, kričijo: Vsmilite, oh vsmil’te se! 14. Vernih duš dan. 87 10. Tam je daljši ena vura, Kakor tukaj tavžent dni; Strašno ojstra je pokora, Ktera zapopisat’ ni. 11. Tudi nam se bo godilo, Morebit’ čez majhno let: Bomo zdihovali milo Za pomoč na leta svet. 13. Torej dobre dela naše, Radi za nje ofrajmo, Z almožno, skoz svete maše Njim iz vic pomagajmo. 13. O deb’ večni mir dobilo, Skoraj skoz našo pomoč, Ino enkrat nam »prosile, Tudi to nebeško luč. 15. Za Marijne praznike ino godove. Perva. 1. Tavžentkrat si. ti češena, O Marija rožni cvet, Teb’ enaka ni nobena, Take nima celi svet; Kar se koli rožic znajde, Nobena tak žlahtna ni: V tebi se vsa milost znajde; Oh dodel’ jo meni ti. 3, Madež se ni v tebi znajšel, Bog Oče te je vsadil, Sveti Duh te je ociral, ’Z tebe je Bog Sin cvedil: Vsi jeziki so preslabi, Tebe roža hvaliti, Žlahtna roža, ne pozabi Na me, o Marija ti! 88 Cerkvene pesmi. 3. Kadar tvoj peld premislujem, Pred tajistim jaz klečim, Pohlevno k tebi zdihujem, Eno gnado jaz želim: De me ne boš zapustila, Mati prave milosti, Ino mi bodeš sprosila Božjih gnad obilnosti. 4. Kadar grešnik jaz zaslišim O Marija! tvoj’ ime, V svojim serci na te zmislim, Pravim: Vsmili se čez me; Pusti meni milost najti, Kadar me vse zapusti, Bodi moja ljuba mati, O Marija, roža ti! 5. Ti si z gnado vsa obdana, Angel Gabrjel govori, Od Očeta nam izbrana, Gnada vsa ’z tebe gori. Ti si polna vse dobrote Devica izvoljena, Spomni na nas revne srote, O Mati prevsmilena! 6. Kadar bodem moral vmreti, Dušo dati čez Bogu, Kadar bodem moral vzeti Od tega sveta slovo: Oskerbi me, daj mi 'zreči Te svete imena tri, Jezus, Marija, Jožef sveti, Ozrite se vi na me. Druga. 1, Lepa si, lepa si roža Marija! Tebe časti vsa nebeška družina, Angelci lepo pojejo, Tebe Marija hvalijo. 45. Za Marijne praznike ino godove. 89 2; 'Z nebes je pogledal nebeški Oče, Vidil na zemli zgublene otrobe, Poslal Marijo na ta svet, Nam je dobila gnade spet. 8. Kar nam je Eva pregrešila, Nam je Marija zadobila: Nam je rodila Jezusa, Našiga Izveličarja. 4. Vod’ nas, Marija po pravimu poti, De nas obena skušnjava ne zmoti, De nas skušnjava ne prihiti, De nas sovražnik ne dobi. 5. Kadar pa bodemo mogli umreti, Daj nam Marija vredno prejeti Rešno Telo Jezusa Našiga Izveličarja. 6. Zdaj pa mi to pesem sklenimo, Tebe, Marija! prelepa prosimo, Ko 'mo deržali v rokah luč, Prid’ nam Marija na pomoč. Tretja. 1. O kaj za eno veselje — v nebesih znajde se, Angelci se vesele — ino Marijo časte; Hvalijo tud' svetniki. 2. Marija v nebesih sedi, —lep scepter v rokah derži, Ona tamkaj sveti se — lepši kakor zvezde vse, In prosi za grešnike. 3. O grešnik, premisli ti, Marija za te skerbi: Zgrivaj ti grehe svoje, — in poboljšaj živlenje; Zadobiš zveličanje. 4. O Marija Devica! — bod’ naša pomočnica, De se grešnik spokori, — o Marija’ sprosi ti, De se grešnik spokori. 5. Kadar pride zadni čas, — bod Marija ti per nas, K bode duša 'z trupja šla, — peli jo ti v nebesa, Večno vživat’ Jezusa. 90 Cerkvene pesmi. 16. Hvalna pesem. 1, Hvala bod’ Gospod Bojtu, Vse stvari ga zdaj molite; Stvarnika, dobrotnika In Očeta ga častite! Kerub, Seraf mu pojo, Hvali zemlja in nebo. 3. Sveti, sveti, svet Gospod! Vse je polno tvoje hvale, Trume zvolenih, o Bog, Večno čast ti bojo gnale. Vsi svetniki te časte, Vsi pravični požele. 3, Oešen bodi trojni Bog, Oče, Sin in ti Duh sveti, . Cerkve tvoje sveti navk Moramo zvesto verjeti; Jezus Kristus božji Sin Je zapustil ga v spomin. 4. O preljub’ Zveličar nas, Koljka je ljubezen tvoja! Žalosten moj grešen stan, Revna je b’la duša moja; Ti pa prideš k nam na svet, Pekel, smert in greh zatret. 5, Večni Bog, in kralj nebes Se poniža brat naš biti; Nam živi in nam vmerje, Nam nebesa zaslužiti. Njega sveta rešna kri Nas očisti vse ljudi. 6. Na desnici božji zdaj Ga imamo pomočnika; Sodni dan ga grešnik bo Vidil ojstriga sodnika. Milost grešnik le dobiš, Dokler še na svet’ živiš. 15. Hvalna pesem. 91 7. Jezus bodi vsmilen nam, V službi svoji nas ohrani; Kri si svojo dal za nas, Greh končaj, per nas ostani, Peli naše duše v raj, Delež zvolenih nam daj. 8. Svoje ljudstvo srečno štor’, Zdaj in vselaj nas obvari: Obdaruj in povikšuj, In zveličaj svoje stvari. Hvalo bomo peli ti Tukaj ino v večnosti. 9. Milostliv nam bodi dons, Pota v grehe nam zagradi; Sveti in preljubi Bog, Daj , de stor’mo dobro radi. V tebe vupamo vsak čas, De ne boš zavergel nas. 17 . Dan pokopa merilca. Perva. 1. Verni človek! misli z mano, De bo enkrat treba vmret; Povej, al’ je tebi znano, Kdaj zapustil bodeš svet? Zdihaš milo, — ker števila, Sam ne veš od svojih let. 2 . Dones praviš: Drugo leto Bodem storil to in to: Jutri te že ni na svetu, V trugi že ležiš mertev. To zna biti, - se zgoditi Ako lih ne veš za to. 3. Le zakaj se daš slepili Od sveta golufniga? Ker ga moraš zapustiti, Vse, kar je posvetniga. 92 Cerkvene pesmi. Smert ne zbe'ra, — sploh pobe'ra, Nič ne čaka starosti, 4. Drugi bodo to vživali, Kar si s trudam perdobil, Te v trohlivi trugi djaii V zemio, de boš tamkaj gnil. Ali vstati, — in podati Se boš moral k sodbi živ. v 5. Človek! stori sad pokore, In zapusti grešni stan, Pa ne čakaj smertne vure, Ker ne veš za tisti dan. Dones meni, — jutri tebi Zna bit’ sodni list izbran. 6. Truplo terdno, vndje zdravi, Polni so trohlivosti; Hitro, hitro se perpravi, Ker se bližaš večnosti. Smert ne zbera, — sploh pobera, Nič ne čaka starosti. 7 . Zdaj pa vsi Boga prosimo, De nas v gnadi obderžf, Svet hudobni zapustimo, Vse kar serce obteži, De v nebesa 1 — iz telesa Duša k Jezusu zbeži. Druga. 1 . Človek na tem revnim sveti Kratko časa le živi, Nja terplenja je veliko, Malo pa veselih dni. Le težavna je nja hoja, On ne najde tu pokoja, V’ joku pride na ta sve't, V’ joku zapusti ga spet. 17. Dan pokopa merhca. 93 2. Kakor trava on priraste, Precveti, ko rožčn cvet, Hitro njega sraert pobere, Ni ga bilo, ni ga spet. Duša se k Bogu poverne, Truplo v hladen grob zagerne, Vsaki človek gre ta pot, Naj bo hlapec, alj Gospod. 3. Kristus je živlenje naše, In premagana je smert; Dušo Jezus k sebi vzeme, Truplo hrani v božji vert. Blagor nam, ki dobro vemo, De za njim k Očetu gremo; Za pravične je od tod V sveti raj veseli pot, 4. Delo rajni je dokončal, Nja delavnik je nehal, Njega je Gospod zaklical, De mu bo plačilo dal. Spremimo po zadni hoji Njega truplo zdaj k pokoji; Dušo pa zročimo mi Dones božji milosti. 5. Kar ua sveti človek seje, To bo tam po smerti žel; Kar je dobriga pripravil, Bo veselo s sebo vzel. Vse veselje zdaj minilo, Časno vse ga zapustilo; Zame dobre dela so Ki ga v večnost spremlajo. 6. Vse posvetno veselvanjo Na tem sveti za-nj neha, Imenitnost in bogastvo Zdaj tolažleja ne da. Srečno le tajista duša Po tem poti svet zapuša, 94 Cerkvene pesmi. Ki krivice ne pozna, Vel’ko