|  2  |  2017  |  RaZReDni POUk   | 63  
Predstavitev projekta: 
Bralna pismenost in 
razvoj slovenščine – 
OBJEM
Dr. Sandra Mršnik, 
ZRSŠ, vodja projekta
osnovni podatki o projektu
Projekt poteka v sklopu razpisa: 
»Razvoj in udejanjanje 
inovativnih učnih okolij in prožnih 
oblik učenja za dvig splošnih 
kompetenc«
Sklop 1: 
Sporazumevalna zmožnost: 
bralna in kulturna pismenost ter 
večjezičnost
Sklop 1.1. :
Bralna pismenost in razvoj 
slovenščine
Akronim projekta: 
oBJeM (ozaveščanje, Branje, 
Jezik, evalvacija, Modeli)
Trajanje: 
od 4. 11. 2016 do 30. 6. 2022
Sodelujoči v projektu: 
zRSŠ – vodenje projekta, 
sodelujoči konzorcijski partnerji: 
12 vrtcev, 25 osnovnih šol, 22 
srednjih šol; Filozofska fakulteta, 
pedagoška fakulteta Ljubljana, 
pedagoška fakulteta Maribor, 
Fakulteta za računalništvo in 
pedagoški inštitut.
Z uveljavljanjem pomena 
vseživljenjskega učenja bralna 
pismenost ni več zmožnost, ki jo 
pridobimo v otroštvu ali v zgodnjih 
letih šolanja, temveč je stalno 
razvijajoča se zmožnost. Ravno 
razvoj te zmožnosti zagotavlja 
dvig splošnih kompetenc otrok/
učencev/dijakov na vseh stopnjah 
šolanja in jim omogoča uspešno 
vključevanje v družbo ter kasneje 
tudi neposredno na trg dela. 
V projektu se bodo razvijali in 
preizkušali pristopi in strategije, 
ki bodo pripomogle k celostnemu 
in kontinuiranemu vertikalnem 
razvoju bralne pismenost na štirih 
področjih:
1. dvig ravni bralne pismenosti 
in razvoj slovenščine (učni 
jezik, zmanjšanje razlik med 
spoloma, motivacija za branje, 
ranljive skupine, krepitev 
vertikalnega povezovanja).
2. Slovenščina kot drugi jezik 
(narodno mešana območja, za 
priseljence, begunce, gluhe in 
naglušne, učence, ki uporabljajo 
znakovni jezik).
3. diagnostični pripomočki (za 
prepoznavanje ravni bralne 
pismenosti v 2. in 3. vzgojno-
izobraževalnem obdobju 
(VIO) ter napovedniki zgodnje 
pismenosti v predšolskem 
obdobju).
4. posodobljena vloga šolske 
knjižnice (inovativni in prožni 
pristopi za razvoj BP).
pričakovani rezultati projekta so: 
1.  Preizkušeni primeri dobre 
prakse, razviti didaktični 
pristopi in pedagoške 
strategije, ki prispevajo k dvigu  
ravni bralne pismenosti in 
razvoju slovenščine.
2.  Model umeščanja slovenščine 
kot drugega jezika za učence, 
ki jim slovenščina ni materni 
jezik.
3.  Predlog diagnostičnih 
pripomočkov za vrtce ter 2. in 3. 
VIO za merjenje ravni BP .
4.  Model posodobljene vloge 
šolske knjižnice. 
 Za večjo učinkovitost slovenščine 
v vseh njenih vlogah in vzpostavitev 
inovativnega učnega okolja je 
v projektu posebna pozornost 
namenjena predvsem razvijanju 
predopismenjevalnih zmožnosti v 
predšolskem obdobju, razvijanju 
zahtevnejših ravni bralne zmožnosti 
pri predmetu slovenščina, učnemu 
jeziku kot dejavniku uspešnega 
pouka pri vseh predmetih (tako 
družboslovnih kot tehniških) ter 
dobri opremljenosti z jezikovnimi 
viri v slovenščini in njihovi smiselni 
uporabi v vzgojno-izobraževalnem 
procesu. 
Bistven cilj projekta je razviti 
zmožnosti, ki bodo omogočale 
otroku/učencu/dijaku, da bodo 
odgovorno prevzemali različne vloge 
in se vseživljenjsko učili, samostojno 
usmerjali svoj razvoj, ustvarjalno, 
samostojno in odgovorno delovali 
ter se dobro počutili. 
  aktuaLno Rubriko ureja Vesna Vršič, Zavod RS za šolstvo
Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.